ZaM#ki ?hl). dijaka eJskl - ^•»i 4 odaia okrajni odboi Socialistko* neit deiovmt ijodi t Irtmtiial - ut* Wt <■ odeosaria atcdntili odboi — Odeovorni medn i Stan* Su5tat - Ttsks Mariborska tiskarne t Maribora - Nas'.o* uredništva in urrav* .Zasavski rednik" Trbotllt L. -Tri re*olocl|* JI Z8 Jtelelon on - Rafor »rt oodrokntei Narodne banke * Trbovljah eia-T.iae - usr izhaja v$ai< sobota — Letna naročnina «00 din. oolletna 200 din eetrtletna 100 din oeseena «0 din — Posameane tleeilke lo din - Rokoelsi moralo »fr e nrednlitie najkasneje »sak torek doooldne In lih ne TEDNIK Jeli* Štev. 51 Trbovlje, 24. decembra 1955 Leto Vlil Občinska konferenca Zveze komunistov v Trbovljah Komunisti so odgovorni sa naš celotni razvoj Občinska konferenca Zveze naše osvoboditve dostojno po- nem upravljanju, ki je doseglo nekateri delomržneži in podob-komunistov mesta Trbovlje v častile ta jubilej v teku leta * š® lepo višino, žal pa se opažajo ni poskušajo živeti na račun torek, 20. decembra, v dvorani raznimi prireditvami, prav tako restavracije »Turist« na V o- tudi zaključek tega praznova-dah je bila plodna in uspešna, n ja. Kljub temu, da je bilo dru-V izčrpnem referatu je sekre- št veno življenje v Trbovljah tar MK ZKS Trbovlje, tov. Du- močno razvito, se je vendar v manjših podjetjih slabosti, skupnosti, škodo pa mora trpeti ki pa jih dostikrat povzročajo pošten delavec. Tov. Janez Jesenšek, član OK (Nadaljevanje ne 2 stran ) komunisti sami. V diskusiji je bil med drugim nakazan primer kmečke špekulacije; ima- Zasedanje Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Minuli teden je pod predsedstvom tovariša Mihe Marinke zasedal Glavni odbor SZDL Slovenije. Na dnevnem redu je bilo družbeno upravljanje. Na zasedanju je imel tovariš Miha Marinko referat o ddužbenem upravljanju, nato pa je sledila celodnevna razprava, v kateri so sodelovali člani Glavnega odbora SZDL Slovenije in drugi. V svojem referatu je tovariš Miha Marinko nanizal vrsto problemov in vprašanj ter pomanjkljivosti kakor tudi uspehov v dosedanjem razvoju delavskega samoupravljanja. Med drugim je tovariš Miha Marinko tudi dejal: »Kakor je v notranjem političnem in gospodarskem pogledu odločilnega pomena utrjevanje in razvijanje naših oblik družbenega upravljanja, tako je nič manj ali pa še bolj važno v zunanjepolitičnem pogledu. To je stvar ugleda socialistične Jugoslavije v zunanjem svetu. To je stvar socialistične perspektive, tako za našega delovnega človeka kakor množice v zunanjem svetu. Najsolidnejše temelje za ugled v svetu, za uveljavljanje socialistične Jugoslavije, za učinkovitost zunanje politike našega vodstva ustvarjamo s tem, če bomo na tej bazi krepili našo ekonomsko in z njo naša neodvisnost, obrambno sposobnost, s tem pa tudi omogočamo aktivnejše miroljubno udejstvovanje v zunanjem svetu.« Tovariš Miha Marinko je v nadaljevanju podrobno razčlenil vso problematiko našega družbenega življenja in za zaključek med drugim dejal: »Naše politične organizacije morajo biti politična baza družbenega upravljanja. Največji del njihovega udejstvovanja, zlasti za vse praktične in aktualne naloge, mora biti usmerjen skozi organe družbenega upravljanja.« Vse bralce našega tednika opozarjamo na zanimiv referat tovariša Marinka in diskutantov po njegovih poročilih, ki so jih v celoti ponatisnili »Ljudska pravica«, »Slovenski poročevalec« in »Ljubljanski dnevnik«. Celotno gradivo je izšlo dne 17. decembra. šan Povše analiziral delo ko- premalo vodilo računa o poli- mo ljudi, ki imajo možnosti, da munistov v letu 1955 in naka- tičnoideološkl vzgoji članstva in tudi članstvo samo se je premalo zanimalo za svojo izobraz- zal naloge za v bodoče. V prvem delu svojega poročila je prikazal politični položaj v s ve- bo. Posledica tega je med dru- gim, da posamezni člani neradi sprejemajo kritiko, da se je članstvo v premajhni meri posvetilo vprašanju vzgajanja na- tu in doma ter pri tem podčrtal vlogo, ki jo odigrava Jugoslavija na svetovni pozomicL V svojem nadaljnjem poročilu je tov. Povše podčrtal neaktivnost nekaterih komunistov, ki so po VI. kongresu ZKJ mislili, da je terih komunistov do nastopila doba oddiha in da jim ni treba več biti aktivni. Na- se preživljajo doma na svoji zemlji, vendar prihajajo v rudnik na delo z namenom, da si zagotovijo razne ugodnosti. Med njimi so pogosto le-ti najslabši delavci in tudi taki, ki napravijo skozi celo leto v ndustrij-skem podjetju le po 100 dnin, še mladine in je to tudi posle- za vse ostale delovne dni pa se dica nepravilnega odnosa neka- skrijejo na ta ali oni način, z žena-ma- bolniškimi dopusti in podobno. Tako se je zgodilo na rudniku so disku- v Hrastniku, da se je delavec ter, ki so članice ZK. V sami diskusiji vedel je uspehe, ki so bili dose- tantj govorili o potrebi večje Jože Blazin iz Ptuja sam udaril ženi v letu 1955 ter naglasil de- storilnosti, o nagrajevanju ldeo- z nekim železnim predmetom Občinska konferenca Z K v Zagorju Glavno pooročie dela komunistov mera biti v organih družbene« a samoupravljanja NEDELJSKE KONFERENCE ČLANOV ZK V ZAGORJU SE JE UDELEŽILA TUDI PODPREDSEDNICA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE TOV. LIDIJA ŠENTJURC. SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA SOCIALISTIČNE ZVEZE. TOV. JESENŠEK, ČLAN OKRAJNEGA KOMITEJA ZK, TOV. FRANC-KRALJ-CINK IN ŠTEVILNI DRUGI GOSTJE nizacij v družbenem dogaja- nejšega n,ju. Zlesti je pohvalil delovanje mladine »Svobod«, ki so ob desetletnici previjali v organizacijo. so nadalje-o družbe- izmed številnih primerov, kako lem letu, V obeb poročilih je sekretar teri dejavnosti ni dovolj čutil osnovne organizacije niso delavnost naših društev in orga- loški vzgoji in o potrebi števil- Po prstu, da je na ta način do- mestnega komiteja ZKS tov. vpUv komunistov članstvo^^tistih ^vartžOT^ ki vkliučevania žena to segel bolr.iški donust in da mu Franc Ludovika nanizal celotno Dejstvo pa je, aa so emm ** cianstvo usun tovarišev, ki vključevanja zena ta no« , de!oV" je eden dejavnost komunistov v pretek- v Zagorju kljub tem slabostim imajo pogoje re sprejem ,n ki ttiz Ul uho ucva O jc nnlitičnn eo- oziroma pomanjkljivostim lahko so se Izkazali kot dobri m za- spodarsko in ‘kulturno proble- Ponašajo z nekaterimi vidnimi vedni aktivisti te ali one dejav- ffi-ssisra: sstfsasVvtsa"°™, zasluga elanov ZK. Ni malo to- Posamezni delegati so razprav- Osnovna ugotovitev obeh po- varjšev, ki sp vse svoje sile po- ljall o politično-ideoioški vzgoji, ročil je ta, da so komunisti v svetili različnim panogam druž- delu v kulturnih in drugih dru- Zagorju Imeli pri svojem d slu bene ustvarjalnosti. V poročilih štvih, organih delavskega in kaj lepe uspehe; le-ti bi_ bili je bilo zaslediti tudi to, da (Nadaljevanje m 2 stran-) Z občinske konference ZK v Radečah Vzgoja mladine le stvar nas vseh USPELA KONFERENCA V RADEČAH — DOBRI PREDLOGI ZA BODOČE DELO — KONFERENCE SO SE UDELEŽILI POLEG ČLANOV ZK TUDI SEKRETAR OK ZKS ZASAVSKEGA OKRAJA TOV. VIKTOR KOVAČ, TER ČLANA OK ZKS TOV. TONE ZUPANČIČ IN VIKTOR BURKELJC V nedeljo dopoldne je bila v prešlo v likvidacijo. Radečah občinska konferenca so razpravljali tudi o Zveze komunistov za celotno »Svobode« Prav tako gostišča Radečah, ki je lahko še večji, če bi bil sleherni član zadostno politično-idcolo-ško izobražen. Pomanjkljiva po-litično-ideološlta izobrazba, premajhno poznavanje najrazličnejših družbenih sprememb, je tu pa tam neka' ere člane resno mo zavedati, da politično delo oviralo, da niso svojih nalog ne bo rodilo uspehov, če ne bo- opravili v celoti, pa bodisi, da KULTURNO DELO NA KLEKU področje velike občine Radeče, nanj opozoril tov. Miler v svo- jem poročilu; glede tega gostišča je bilo poudarjeno tudi pozneje v diskusiji, naj bi bilo domov, ločeno od matičnega ___ V obširnem poročilu je član občinskega komiteja ZK Radeče tov. Ferčl Miler opisal delo komunistov. Med ostalini je tov. podjetje Miler poudaril, da je vsaki dru- društva, gi prebivalec občine Radeče Sama diskusija Je pokazala, aktivno vključen v delo raznih da se posamezni komunisti vse društev, ki Jih. je na področju premalo vztrajno bore z interese občine 47. Ko je poročevalec delovnega ljudstva. Mnogo go-govoril o sami razširjenosti or- vora je bilo nadalje v diskusiji ganizacijc ZIC, je navedel, da je o vzgoji mladine, prav tako o od 213 članov ZK med njimi le potrebi več zanimanja komunl-31 žena in komaj deset kmetov, stov za delo v naših društvih In 70 je delavcev, ostalih 109 čla- družbenih organizacijah. Velik nov pa so nameščenci to iz dru- del debate je bil posvečen vpra- mo znali pritegniti vanj naših množic. — V ostalem je tov. sekretar omenil lepe uspehe naših društev v izgradnji kulturnih so delali v svojih osnovnih organizacijah in raznih društvih, ali pa v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. RI1STAVA TISKA IN KNJIG v domu , .Tončke Čečeve" Akoravno pogoji za razvoj Trboveljčanov, ki v prostem luilturnoprosvetnega dela v času zelo radi zahajajo na pri-kmečkem naselju na Kleku nad jazni Klek. Trbovljami niso posebno rož- Dne 17. decembra je imela „, . , , . nati, se ta dejavnost vendar nadalje organizacija SZDL Klek Kdaj pa kdaj pa se v marsika- tudj tu prav dobro razvija. Ta- v Domu »Tončke Čečeve« svoj *■ ko moramo hvalevredno ome- občni zbor, ki so se ga domačini niti, da so imeli na Kleku v kljub slabemu vremenu udele- Domu »Tončke Čečeve« v dneh žili številno. Sam potek občne- od 10. do 18. decembra razstavo ga zbora in diskusija sta poka- ob 10-letnici jugoslovanskega zala, da so člani SZDL tega tiska to knjige. Razstavo je kmečkega kraja zelo aktivni in prav okusno pripravil učitelj hočejo svojo dejavnost v letoš- tov. Martin Žagar s Partizan- njem letu zaključiti na Silve- skega vrha. Obiskalo jo je ve- strovo z lepim kulturnim spo- tiko število domačinov in tudi redom. gih poklicev. Premalo pa je še vedno elanov organizacije SZpL, janju politično-ideološke izgradnje komunistov, saj se posamez- zlasti v bivših občinah Dole pri niki malo ali skoro nič ne zani-Litiji in v Podltumu. Nadalje je majo za dogajanja v svetu, zagovornik v svojem poročilu pod- radi česar pride čestokrat do črtal, da gredo člani ZK v svo- povsem nepotrebnih trenj in jem dolu premalo v širino; tako nasprotnih mnenj in zgrešenih so komunisti vse premalo po- odločitev, magali naši vasi, sindikati so se v premajhni meri zanimali za delo delavskih svetov, prav tako so vse premalo skrbi posvečali Lj"udskl mladini in šolskim od' Sekretar okrajnega komiteja ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač je v diskusiji poudaril, da je bila konferenca skrbno pripravljena in je zaradi tega borom. Enako so se vse premalo uspela. Sam potek konference je zanimali za vzgojo otrok, misleč pokazal, da se komunisti občine da je to vprašanje skrb mater Radeče z izjemo posameznikov in šolskih vzgojiteljev. Ko je tov. Ferči Miler poročal o gospodarski dejavnosti v občini, je naglasil uspehe, ki so jih dosegli kolektivi Papirnico v Radečah, v Industriji gradbenega materiala in v podjetju »Peta«. Tu je govornik Anketo Zasavskega tednika Z namenom, da bi pri izboljšanju vsebine našega lista sodelovalo čim več ljudi, razpisuje .»Zasavski tednik« s temi vrsticami anketo, v kateri nas boste, dragi naročniki in bralci, seznanili, kakšno mnenje imate o našem listu in njegovi vsebini, ob kateri priliki nam sporočite vaše želje in nasvete, da bi naš list izboljšali. To želite prav gotovo vi in seveda tudi mi. Najkasneje do 15. januarja 1956 odgovorite na uredništvo »Zasavskega tednika« v Trbovljah na sledeča vpra-"anja: < , 1. Ali se vam zdi dosedanja oblika lista primerna? 2. O čem bi moral naš list po vašem mnenju več pisati? 3. Kaj vam je bilo do sedaj v našem listu najbolj všeč? 4. Ali je v listu en podlistek dovol jin kakšni podlistki vas najbolj zanimajo? 5. Ostali predlogi in mnenja. Anketo bomo žrebali in trem izžrebancem izplačali po 1.00 din. Uredništvo »Zasavskega tednika« Spremembe družbenih planov bivših okrafev Krš o in Trnovi e s IV. seje 0. Z. in zbora proizvajalcev V sredo, 21. decembra, se je vrš la IV. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Najprej so na ločen h sejah razpravljali o spremembi družbenih planov v celoti zavedajo svojih odgovornih dolžnosti, ki Jim jih nalaga višje politično vodstvo. Sekretar Je v naslednjem govoril o možnosti razširitve industrije in obrti v Radečah. V tem pogledu leži velika odgo-NH vernost na članih ZK, ki se poudaril, da sc sedaj, ko imamo morajo zavzemati, da razširimo v nv.ih podjetjih delavske svete dejavnost naših manjših podili upravne odbore, pojavlja jetij. Poudaril je, da so delavski mišljenje, da komunistom ni treba več delati — druga slabost organizacij ZK je v tem, da posamezni člani mislijo, da lahko »vedrUo« v svoji organizaciji. Med drugim Je bila Izrečena ostra kritika nad gostinsko mrežo v Radečah, kjer je v mestnem gostinstvu prišlo ta- svetl v večjih podjetjih dobro isvršlll svojo nalogo, v manjših podjetjih, n. pr. v obrti, trgovini In gostinstvu pa slabo. Ena izmed glavnih nalog komunistov Je, da posvečajo večjo skrb vzgoji naše mladine, ki naj jo usmerjajo, da bodo naši mladinci postali dobri in zavedni kc daleč, da bo to gospodarstvo državljani. Prav tako se mora- »URAD NI VESTNIK« OKRAJA TRBOVLJE PRILOGA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« V prvi polovici januarja 1956 bo Izšla prva številka »Uradnega vestnika« kot priloga našega Usta, ki bo Izhajala potem redno vsak mesec. Ob koncu leta se bo pa to dalo lahko vezati kot knjiga. Podjetja, ustanove, uradi, organizacije, društva In ostali! Naročite naš Ust takoj, ker bomo vsako ŠtevUko »Uradnega vestnika« tiskali le toliko, kot imamo redne naklade. Pohitite z naročilom — izrežite naročilnico v »Zasavskem tedniku* Izpolnite jo In pošljite tskojl Iz majhnih skupin je rasla naša JLA za bivše okraje Krško in Trbovlje, nadalje o vodnem skladu bivšega OLO Krško, razpravljali so o poroštvih za kred-te ter več drugih važnih problemov. Sele popoldne sta nato obs zbora zasedala skupno kjer so zvolili svete za telesno vzgojo, turizem ■n kmetijstvo. Sklepali in razpravljali So o dopolnilnih plačah, potrd i; so nekatere odloke občinskih ljudskih odborov rešil razna personalna vprašanja ter menovali več ljudi za razne uprave in »stale položaje. Ker ie bila ta seja izredno važna n bogata. bomo vse zaključke prinesli v novoletni številki našega lista, sklepe, odloke in ostalo pa v prvi številki »Uradnega vestnika«, k bo izšel ko« pr loga v prvi polovici januarja 1956 in nato redno vsak mesec PRAZNOVANJE DNEVA ARMADE V ZASAVJU Po vseh krajih zasavskega okraja so bile v teh dneh uspele proslave dneva Jugoslovanske ljudske armade. Društva »Svoboda«, klubi rezervnih oficirjev in enote pred-vojaške vzgoje so pripravile kulturne programe, rezervni oficirji pa so imeli svečane referate o rasti naše Armade. Prav posebno lepe so bile akademije v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Krškem. Proslav se je udeležilo nad 6000 ljudi. STRAN 2 Podaljšanje veljavnosti orožnih listov za leto 1956 Opominjamo Imetnike orožnih listov, da najkasneje do 10. januarja 1956 podaljšajo pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje veljavnost orožnih listov, ki jim poteče veljavnost 31. decembra 1955. Tajništvo za notranje zadeve bo podaljševalo veljavnost orožnih listov vsem tistim, ki stalno bivajo na območju okraja Trbovlje oziroma ki imajo pri tem tajništvu orožje registrirano. Priporočljivo bi bilo, da bi lovske družine opravile kolektivno podaljšanje za svoje člane. Prošnje se vlagajo pri državnem matičarju, na katerega območju ima prosilec svoje stalno bivališče. Prošnja za podaljšanje veljavnosti mora biti kolkovana po tarifni štev. 1 s kolkom za 3d din in po tarifni številki 15 Tarifnega zakona za vsak kos orožje po 400 din; nadalje z občinsko taksno znamko po tarifni štev. 1/1 z 20 dih in po tarifni štev. 2/1 za vsak kos orožja 15 din po odloku OLO Trbovlje o vpeljavi občinskih taks. V prošnji za podaljšanje veljavnosti orožnega lista je treba navesti; priimek, očetovo ime In Ime prosilca, dan In kraj rojstva, poklic, prebivališče, državljanstvo, vrsta, sni m-ka, kaliber In tovarniško številko orožja, za katero se prosi za podaljšanje veljavnosti orožnega lista. Razen tega je treba v prošnji navesti, ali se prosi za podaljšanje veljav • nosti orožnega lista za posest in nošenje orožja, ali samo za posest. Prosilec, ki je član lovske družine, pa mora predložiti k prošnji za podaljšanje veljavnosti orožnega lista za posest in nošenje lovskega orožja še potrdilo o članstvu v tej družini (lovska družina lahko potrdi članstvo tudi na sami prošnji). Orožni list, ki je bil izdan za določen čas, se lastniku odvzame hkrati z orožjem, za katero je bil izdan, če ni prosil za podaljšanje, še preden je veljavnost orožnega lista potekla oziroma do določnega časa, ali če v tem času ni sporočil, da ne želi več imeti orožja. Za več orožij Iste vrste se lahko vloži samo ena prošnja. Torej prošnja za podaljšanje veljavnosti orožnega lista, za posest ali nošenje pištol in revolverjev se mora vložiti posebej od prošnje za podaljšanje veljavnosti orožnega lista za posest in nošenje lovskega orožja. (Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Trbovlje) Z občnega zbora Krajevnega sindikalnega sveta na Senovem Vključiti vse člane Plače v letu 1956 SINDIKALNI SVET NA SENOVEM IMA ZA SEBOJ USPEŠNO POT - VZGOJA ČLANOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC BO PRIHODNJE LETO NA PRVEM MESTU — DRAGOCENA NAPOTILA TOVARIŠA VlLtJA ŠKRINJARJA IN JOŽETA PUtLA Leto gre h kraju. V zvezi z nekoliko spremenjenim načinom gospodarjenja vsepovsod, zlasti pa sedaj ob občnih zborih, sindikalne podružnice mnogo razpravljajo, kakšen bo sistem na- Pred dnevi so Imeli na Seno- jo članov. Namreč: prav je, da doslej v tem pogledu dosegli srajevanja v prihodnjem letu. vem letno skupščino Krajevne- je sindikalni svet svetoval eVo- nekajJ lepih uspehov Sam vse Marsikje nepravilno tolmačijo ga sindikalnega sveta Obračun ,im čianom delo v društvih in bo treba .edai povečaii poglo! °' d®?a' kJ 6» t? dnl. dajejo občin- organizacijah. Vendar ni prav, biti, skratka, stremeti za tem, da lp „ sistemu nlač sk, sindikalni sveti, kažejo pred- da jih je enostaVho prepustil bi za Izobraževanje zalnteresi- Zvezni komike™ to. da se le-ti v celoti za- tem društvom, kajti tudi v teh vali vse delavce «H6P »a cSlni svet vedajo svojih važni- in po- društvih izobraževanje ni kaj Tovariša Vili Škrinjar in Jože " IdikatoV /ueoslavrie Ni dvo- membnih nalog To je bilo vidno napredovalo. Menim da Piki ste delegatom obrazložila ma da ^letošnji sistem naera- »m obč- ip TTT Imnoroc =ir,HiVatr,„ zlepil .—___________1?.. ______ma, da je letošnji sistem nagra sija ta pleče in Centralni svet sindikatov Jugoslavije. Ni dvo- , n . oj»A ifLr'Ce 1)0(10 tovariii na B SmZtriklfvS krata Danes fihdobro poznalo ta^, 3eh,0vem Vsa ta rt6P°tila obeh ko občutne, da bi morali spre- "TbStS ki i bodo lahko gostov in pa sklepe, ki so jih menitj celoten sistem. t0 V Z ■■ • ?? na ta načm člmveč delavcev sprejeli na tem občnem zboru, ph Centralnem svetu Zveze rir,iŠMiama« ^hednje leto ne bo sindikatov Jugoslavije in pri SKim svetom. v organih družbenega upravlja- težko polagati obračuna Nov Treovinskl zbornici so bili ne-preteklem delo- nja, seve na vseh področjih, ne občinski sindikalni svet pa bo daVno izdelahi predlogi ki so vtu.ju aiiiuiRtiinega sveta je vi- le v podjetjih. Prav verjetno je. moral med drugim skrbeti za jih naši gospodarski strokov- deti, da ie le-ta reševal mnoga da na Senovem ne bo težko or- to. da bodo prav vsi delavci po- niaki pozitivno ocenili. Vendar trnrocomo od liKonol nadaljevanju je pouoa sme Iti mimo njih. a1?’«*14 Ko Je govorila o potrobi večje de*aJ° v vseh fruštvlh všteVšl skrbi za Ideološki dvig članov. ‘udl v množičnih organizacijah, je zlasti podčrtal, premajhno d« » Je 1 pom?e-. k* *> nudl M* naši * ^„Lravlln,‘. Lvarl. govorila še o našem goepodpr-stvu v prihodnje, zunanji politiki ln skrbi za naš delavski rod. Vzgoja mladine ni le stvar Kar se tiče možnosti tržnega kreniml ln medeninastimi pol-razpečavanja Izdelkov tega pod- Izdelki, je to vprašanje glavna pri skrb podjetja Za kvalitetno lz-servlsnih, laborato- delavo preciznih tehtnic pa osta-rijsklh, medicinskih, kemijskih ne če vedno odprto vprašanje: in veterinarskih trgovinah v mladini delala Naša mladina — je nega samoupravljanja. Tovarišica Lidija je menila, da mora m ...b. m »H tsu »gorje ima avtobusno ZV8Z0 S Trbovljami > dobrega delovanja organov de-Te dni Je začel redno obra- Uvskeja ln družbenega samo- _____________ __ preskrba ahatnih ležajev ln pri- toratl avtobus na progi Za- upravljanja Je odvisna rast na- vseh večjih mestih naše drža- zem, kljub temu, da je v naši R0rje___Trbovlje. Torej: Zagor- **b podjetij, pa tudi plodna de- ve. Prav tako odjem vazalnega državi dovolj tovrstne kameni* Jani so končno dobili, upamo, Jsvnoet vseh Institucij drulbe- V »Mehanlklo Je danes z okrajp. \)a° Je ''bfla^iivtobusna d|Ja Sentjurc je poudarila, da ............. .....................I____ povečani storilno- učenci vred zaposlenih 131 de- eveia nujno potrebna, ni treba morajo tl organi bolj In kon- razumnd z občinskimi, okrajni- stl zelo ugodno In so se v tre- lavcev ln uslužbencev ter se je ponovno poudarjati. Sicer pa Je strilktlvneje delati z delovnimi ml In političnimi člnlteljl dala tjem, t. J. letošnjem letu, pove- delovni kolektiv tega mladega zgovoren dokaz to, da Je avto- Utfdml, Jim polagati obračune Ko.lkor podjetje v treh letih povečal bus vsako Jutro malone nabito svojega dela. Prav bi bilo, da kar za desetkrat, pri čemer Je pola. bi tl organi večkrat organizirali sa- čavanje proizvodov na tujih tr- značilho, da so skoraj vsi člani Treba Je Izreči prisnanje razne sestanke ln posvetovanja, kolektiva mladi ljudje z velikim upravi podjetja, ki Je pravilno kjer bi se delovni ljudje lahko delovnim elanom ln dobro stro- razumela potrebe zagorskega seznanjali z napredkom, pro- podjetje preimenovalo v indu- slej najti dovolj podjetnega tr- kovno usposobljenostjo, kar Je prebivalstva po tej zvezi. Upamo bleml In drugimi važnimi vpra- ki bi sc drl- najboljši porok za bodoči uspeš- le, da bo avtobus redno obratu- šanjl svojega kraja. na na odjem tovrstnih Izdelkov, sežene realizacije na tržiščih se Iz teh razlogov je STT spo- razvijajo ob pobudo za izloMtev finomeha- čale kar za petkrat, niškega obrata in se Je v za- bi obstajale možnosti za razpe-Cetku leta 1953 ustanovilo mostojno podjetje »Mehanika«, žiščih, pa pod ctje tega Se ni ki se je prvotno kot obrtniško preizkušalo, niti ni moglo do- strijsko podjetje. govsk. izvozn. pod1 Uspelo planinsko predavanje v Trbovljah Prejšnji teden so Imeli trboveljski planinci in ljubitelji prirode v dvorani Delavskega doma planinsko predavanje e slikami. Predaval je mani planinec Orli Debeljak tt Celja »O vzponu v francoskih Alpah«. Predavanja eo ee udeležili Trboveljčani v lepem številu. Zboljšanje avtobusnega prometa na Senovem Nedavno je začel voziti lz Brestanice na Senovo ln obratno nov avtobus. Avtobus vozi k vsem vlakom. Odslej bo avtobusna zveza z Brestanico ln Se- Po Izjavi direktorja »Mehani- volj zanimalo za tovrstni izvoz, ni razvoj tega podjetja. val tudi preko zimskih mesecev. Nato Je tovarišica Sentjurčeva novim mnogo boljša. 2800 otrok v Hrastniku že nestrpno pričakuje... Precejšnje je število otrok r področju sedanje občine Hrastnik, ki željno pričakuje dedka Mr.za :n praznične dn' ob Novoletni jelki. Kar na 2.800 je naraslo to število malih radovednežev, k: že sprašujejo kako bo tiste dni. Obljubljeno nam je, ds bodo letos obdarovani otroci od staro:ti dveh let dalje, pa. šolska mladina in tudj vajene . k: jim bodo pripravili posebno čajanko. Kakor v Hrastniku, tako bodo ob d: rovani tudi otroci na Dolu in tudi po vseh obiobn.h vaseh, kakor na Kalu, v Turju m Marnem, v Bobnu, Praprotnu td. Tudi na pionirske odrede dedek Mraz ne bo pozabil, saj bodo obdarovani z lepimi knjižnimi zbirkami. P on rjem odreda »Partizn Luka« bodo oprem li za dni okoli Novoletne jelke 30 parov smuči. da bo več veselja, ko bo sneg. Pa ne samo za želodčke, tudi z . oči bo po"krbel dobri mož "k Mraz. Okolica gradu pr- hrastni-ški steklarni :n igrišče na rudniku bosta spremenjena v prav-ljisni gozd, kjer bodo trgovska podjetja prod jela razne dobrote v malih pravljičnih hišicah Dedek Mraz pa bo s svojim spremstvom ob skal v novoletnih dneh otroke v Hrastniku, na Dolu in v Bobnu. Ob skal bo. tudi šoli v Turju in na Kriu. Ob sk so obljubili tudi lutkarji »Svobode I« iz Hrastnika, ki bodo obiskali tudi ti dve šoli. Mladina bo "mela priložnost v bra, v kinu »Svobode II« fihn »Carobn fižolček« 28. decembra tistih lepih dneh videti sledeče prireditve: v kinu Svobode I film »Pepeika« 24. in 25. decem-ves drn. P onirska družina »Svobode I« bo v Domu TVD »Partizana igrala spevoigro »Dedek Mraz«, enaka družina »Svobode II« pa bo v kino dvorani Sp. Hrrstn ka drla spevoigro, »Janko in Metka«. Tuci na Dolu bodo Pripravili p onirji in člani TVD ”Partizana« najmtejš:m lepo prireditev, ko jih bo obiskal z" želeti gost. Naj izdamo še to skrivnost, da bo dedka Mraza sprem-tp-ia na poti mladinska godba, Seveda vee na »saneh«. Vsi k' bodo omogoči tako $sano praznovanje Novoletne jelke, naj si ogledajo tiste dni srečne obraze naših najmkjših — in ve$ trud jim bo poplačan. Tudi v družinah naj bo praznovanje tega otroškega prrznikA izraz medsebojnih ;skrenh odnosov in odraz skrbi za našo mladino. Ne samo materialno, tudi e srcem n:j n še družine spregovore tiste dni in tak q. bo Novolet. na jelka praznik naših družin, kar je tud' njen glavni namen. J. K. Dedek Mraz bo priše Naš Tinček me je že nekaj- Toda opazil me je neki palček dnevni hoji sem končno priš? krat pobaral, kdaj pride še in nekaj pošepetal možu z dol- domov. dolgo pričakovani dedek Mraz. go sivosrebmo brado. Tinček je kar planil vame Vse te decembrske dni mu Dedek me je ljubeznivo po- Uubeče se mc je okleniL Može dopovedujem, da še ni čas. vabil predse. Prijazno se je na- On pa je sila neučakan. Rad bi smehnii in dejal: »Saj vem, ral sem se usesti in mu pri- bi ga čimprej videl. zakaj prihajaš! Že pred dnevi povedovati. rS£&f8 fn^m ^ski*^”^1 ^bluJ ”mv Ni m<>č Povedati' kako za- v!d£ dejati “ ^tovo prišel 'tudi vrasavriTe vzeto je poslušal, Očke so mu »Očka, ti nič ne veš! Tova- kraje. Vendar sem bil toliko žarele, lička rdela, in kar nariši ca v otroškem vrtcu nam je zaposlen, da še do danes ni- prej mi je vpadal v besede povedala, da se dedek Mraz že sem utegnil. Vem, da me malč- Hotel je pač zvedeti vsako naj pripravlja. Palčki že priprav- ki nestrpno pričakujejo. Zato- ljajo vse potrebno za dolgo pot. rej poslušaj: povej vsem otro- manjšo Podrobnost. Polne dve Torej pojdi v Zlatorogovo kra- kom v zasavskih krajih, da se uri sem mu moral govoriti. S« ljestvo in mu reci, da ga ko- pripravljam za pot. Sicer sem v postelji mi ni dal miru. Dru gače spi pri mamici, tokrat P* g se je spravil k meni. Še poziv v noč sem mu govoril, doki? ni od samega neugnanega ve sel ja zaspal. Ker nisem mogel vse to pri maj pričakujemo. Ce nočeš, star, pot me bo utrudila, toda grem kar sam. Gotovo ga bom dokler bom mogel, bom prišel našel!« Nato je naš Tinček po- k otrokom. Moji palčki in ži-iskal rokavice, plašček, vzel iz valice pripravljajo nekaj nad hranilnika sto dinarjev (poda- sto vozov; nekaj za darila, netila mu jih je teta) in hotel kar kaj pa za spremstvo. Palček-na noč od doma. Z mamico sva planer je sestavil takle načrt: ga komaj obdržala. Kajpak pa najprej pridem v Trbovlje, našem mu moral obljubiti, da to v Zagorje, Hrastnik, Krško, povedovati vsem otrokom v na bom že zarana odpotoval v Sevnico, Brežice, Senovo, Ra- gjj, krajih, sem pisal urednik-. Zlatorogovo kraljestvo. Oblju- deče in bližnje zasavske vasi >Zasavske„a tednika«, ki je tiu b3 jo Tinčka pomirila, da je In naselja, Ce se ne motim, . , , . . . namesto na pot odšel v toplo bom potoval skozi te kraje od bezmvo privolil, da objavi posteljico. 27. do 31. decembra. S seboj je potovanje k dedku Mrazu. Kar sem obljubil, sem moral bom imel razne skupine, ki bo- Vsem otrokom sporočam pra do malčkom pripravile nekaj . , ,. uric prijetnega razvedrila. Ven- lePe pozdrave dedka Mraza dar povej tudi to, da bom ob- Bodite pridni in ubogljivi, kaj iskal samo pridne otroke. Predvsem tiste, ki so ubogljivi, ki se v šoli dobro uče in ki staršem ne nagajajo. Poredne bom grajal in če bo potrebno, bom naročil medvedu, naj jih malce izpolniti. Napotil sem se iskat dedka Mraza. Dolgo sem hodil. Prepotoval sem visoke hribe, pešačil po ozkih kozjih stezicah, plezal po silnih strminah in končno prišel na prag njegovega kraljestva. ti čas do prihoda dedka Mraza je prav, prav blizu. Tinčkov oce. rienkica je mislila, da je malce drugačen.. Silno sem se prestrašil. V prostrani kotanji je tako bob- ošapa.« nelo in hreščalo, da sem malo- Se marsikaj mi je pripove-ne oglušil. Nešteti palčki, razne doval dedek Mraz. Zadržal sem živali, vse je hitelo vseprek. se malone cel dan. Ob slovesu Nekateri so kovali, drugi pri- mi je naročil mnogo pozdravov pravljali vozove. Pred veliko za zasavske otroke, votlino pa je sedel v krogu pe- Spet sem pešačil; na neki tih palčkov sam dedek Mraz in vzpetini bi skoraj zgrmel v dajal razna povelja. prepad, iz katerega j« priba- Novoletna jelfta v Zasavju V Vidmu-Krškem Nisem drznil' motiti. j*io čndro grmet*.!« Po celo- si prizadevata, da bi našim naj- mlajšim pripravili čim lepše dvorano. Tam se bodo zbrali novoletno praznovanje. Društvu videmski najmlajši, ki jim bo V Vidmu-Krškem delujeta prijateljev mludine na levem Mladi oder »Svobode« priredil DPM Videm-Krško desni breg bregu, to je na Vidmu, je pri- igrico. Mali cicibani bodo imeli in DPM levi breg. Obe društvi skočil na pomoč odbor SZDL, v otroškem vrtcu posebno pra- ki pomaga pri letne jelke. Praznovanje oz. obdaritev otrok pa ne bo, kot vsa ostala izvedbi Novo- znovanje. DPM na desnem bregu bo 27. decembra pripravilo za dijake nižje gimnazije igrico »Teta Pehta«. Po igri bo po- več bo dedek Mraz obiskal tudi okoliške vasi", šel bo v Dolenjo vas, kjer bo obdaril tamkajšnje pionirje in cicibane. Nato bo obiskal še mladino na Sremišču. Na državnem posestvu bo delil darove. Dne 29. decembra se bo Se vedno ni dovolj snega. Josin Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK ■Nadaljevanje; ^( 27. Nove pritožbe zoper Zvitorepko Kralj Miroljub je bil nelzrek- se me! O takem hudobnem, za-Uivo vesel ker se mu je posre- vratnem napadu pač še niste gavran Krokač ter jel razljučen besedovati: »Častivredni, kralj, milostljivi : isušfs:«SFrTEF WBDN,5TVO «.^7 S' £Nagradni magičn!kvadrat ‘eta. v P^^ dvorani, ^ mar- gostitev in rajanje mladine. Istega dne bo v Domu JLA strelski, pravljični in partizanski kotiček, kar bosta pripravila ZB in Strelska družina. Naslednjega dne, 28. t. m., bo Mladi oder priredil igrico za osnovno šolo v dopoldanskih „„ ______„ „ . urah, popoldne pa bodo za prvem mraku pripeljal dedek krike cicibane upmoriUlut-M^fs svojim'spremstvom, s kovno igrico »Meča kapica^ kovači, snežinkami itd. na vo- Po predstavi bo obdaritev m zovih preko Vidma v prosvetno pogostitev malih cicibanov. V T^ovl e bo prišel dedek Mraz z velikim spremstvom odSap7hoTdnedkani Mrožu* zato ■e razumljivo po vseh krajih stovali s svojimi mladinskimi 'zasavskega okraja vse polno pri- sporedi izmenoma na drugih nrav za njegov sprejem. V Tr- odrih naših »Svobod«, teko v bovljah pripravljajo velik spre- dvorani »Svobode-Zasavje«, v jem dedku PMrazu, ki bo prišel dvorani »Svobode-Center«, v Tr- v naš revir — kakor je že na- bovljah II m na Dobrni. Rešitev zemljep *ne uganke, k', povedal — izpod Mrzlice. Naše Novoletna jelka pa ne bo sa-smo jo pr nesi; v 49. številk na- »Svobode« pripravljajo za dni m0 praznik naših pionirjev in šega tednika, se gl:si: KRKA. slavnostnega obiska dedka Mra- cicibanov, marveč bo praznik Žreb je prisodil prvo nagrado za razne mladinske igre, s ka- nas vseh. Silvestrov večer je za pravdno reš tev uginke pio- terimi bodo razveseljevale pio- družinski praznik nas vseh m nitju Nandetu ZORKU učencu 3. nirje in cicioane po vsej trbo- naj postane nas stalni praznik, razred, osnovne šole v Čečah, veljski dolini. - Posamezna tr- ki ga bomo praznovali v krogu Ojstro št 29, pošta Trbovlje 2— govska podjetja v Trbovljah so svoje družine, drugo darilo pa dobi po* odločitvi nadalje sklenila, da bodo za žreb: pionirka Slavka SAMEC, prazniške dni naših najmlajsih učenka 3. rrzreda nižje g rana®'- znižala cene otroškim igračam ie. pošta Radeče pri Zdanem in podobno. Tako se je tudi tr-mostu. Obema bomo poslali knj-iž- boveljska Knjigarna odločila no d-stilo po pošti. znižati cene mladinskim m le- Vsem ostalim rešiteljem ugan- poslovnim t ° slavnostno: ke, ki f:m žreb tokrat ni bi na- igračam za 20 odstotkov m še klon jen! za njihovo pošto in po- več. Želeti MJ>ilo,^da to store zdrave prisrčna hvala! Rešitev nagradne uganke iz 49. številke in v Radečah tudi ostala trgovska podjetja. V dneh 28., 29. in 30. decembra bodo v dvoranah trboveljskih »Svobod« gledališke pred- Odbor društva si je letošnje praznovanje zamislil zelo na trgu namerava prirediti novoletni sejem, kjer bodo trgovinski podjetja po znižanih cen h nud;la našim naj-mlajšim razne dobrote — ob bodo stale lepo *tilco. k tej zabavi so prišle Nenadoma ml pride naproti li “‘vali od vseh strani. Tudi ma- siea, oblečena kot spokomica. ček Kmjav In jazbec Dremuh Nič hudega sluteč sem brez-Prihitela, kajti zdaj se jima skrbno skakljal po svoji poti. "i bilo treba izogibati kraljeve- Namenjen sem bil namreč k *a dvora. Veliko veselje je vla- vam, o moj kralj, da se odzo- ”a,o med živalmi kakor še nt- vem milostnemu vabilu na ve- , „ . R1| = i-Ml. Kralj je vse prišlece po sellco. Ko me je Zvitorepk, ,,ntž|e Pogostil; jedil je bilo v ugledala, tni je hipoma pre- n j .8 . . mole, Iti’,;::..!." ti1"!." S,hr «« -m rana sem se izpreletaval $ svojo ljubo ženko Krokačo nad Mrtvaško grobljo in pazil, kje bi iztaknil kak košček zajtrka za sebe In svojce. Tako krožeč sem zapazil, da leži na lazu iz-1 kakor Oči so bile zaobrnjene za pionirje 12 3 stojn'cah pa stave za naše najmlajše: »Svo- okrašene jelke Ena izmed njih L^o-r'Dntor, hn nostavila na -bo posebno velika m lepo okra- boda-Center« bo postavila na oder igro »Dedek Snežak« šena Pod njo se bo ustavil dedek Mraz s 6voi'm spremstvom in hud vrišč. Toda trenila ni z Potokih. Trombe in bobni so me------------ _ ”°neli, piščalke in cimbale so toda ona se je zaprašila nad me nobenem uda ni z=a- *v«neie. Nekatere živali so za- ter me je s težko šapo tako ®*“» j” Cn. čisto mL k Č1* 1,,aj *daj p,Aysk0‘7,° UdevlmoZaDolla! m Ofdri"* ^nj^ti vzdihnil, kajti n druge so zaplesale. A vele- posvetilo. Dolgi in ostri so njeni ________„,niwxV« „»a- |vdn| gospodje baroni in pleme- kremplji In zasadili so se mi ta- n*tašl so se zabavali z viteški- ko globoko v tilnik, da me Je **d irrrami. hipoma kri oblila po licih. To- ^valju je srce od samega veselja da na hvalo sem se vendarle ""očno utrinalo In jasnega obra- iztrgal ter jo ulil po gozdu. Zvl- ^ Je gledal po pisani množici, torepka pa je renčala in renta- A tudi kraljica je bila vesela, čila za menoj, kajti Jezilo jo je, da sem jo ponlhal. Vendar pa hn Hala v dek Mra® S »VOI m bpiemeivuui .-trboveljska gimnazija bo da a v dr,vil otroke ter jim zaželel Domu ^vobode H« ,gnco »Pe_ 'yeliko sre_e v,lovem letu. v Do-pelka«, na Dobrni pa pnpra lja ^ svobode« pa bo Mladinsko gledališče v teh dneh uprizarjalo igr co s petjem »Pehta«, ki ac nanjo mladi igralci pod vodstvom tov. Novakove že pridno pripravljajo. Tudi kiuo obljublja mla- Praznovanje novoletne jelke v Zagorju __ Kot vsepovsod v zasavskih dipsko predstavo. J®£o^bo v ^ krajih, nameravajo tudi v Za- slavnostnih dneh v Radečah gorju praznovati Novoletno jel- precej pisano m razg.bano zlvl;c. ko. Najlepše proslave oziroma nje n nas mladi rod «e ze vna-praznovanje bodo v osnovnih prej veseli n. prihod svoiefl« šolah v Toplicah in Zagorju, prijatelja dedka Mraza _ Vem pa. Ker bodo imeli šolski otroci v da Si n 6i na-mlaisi žele »ud 1. tem času novoletne počitnice, snega saj b" njegova belina ic videla, da je njen soprog te nekaj hipov docela po-" '* »a svojo bolezen. . .,rRtjeg» dne znamenite ve-'<•». ravno ko je sedel kralj i. sbnrogo in drugimi ve- hK t! pri mlel. ie prihitel ku-]1^e na slavnostni prostor. Upe-p n- okrvavljen In prašen je pihal ter spregovoril s tre-glasom: _*Oofx>d kralj in vsi drugi sem v tej praski Izgubil eno uho •'= obadva in štiri nevarne rane sem dobil. kakl>r klada" u >a va ki me neznansko skelijo. Le poglejte sami, gospod kralj! Le malo je manjkalo In obležal bi bil mrtev. Usmilite se, gospod, mene, siromaka! Ako takale predrzna razbojnlca za plotom preži in mir kali. kdo sl bo odslhdob Se upal potovati?« Komaj Je bil kunec s svojo njena smrt me je globoko uža lostila, da sem glasno zajokal. Tudi gospa Krokača je ječala Vodoravno in navpično: ____ _____ __________ . in oba sva se žalostila, da ni- staro; 2. kvari travo In polj- nameravajo prirediti razne igri koli takega. Jaz sem otipal nje- ske prtdeldc; 3. je bela kot «• že 28. decembra, no glavo in trebuh, a Krokača sneg. 4 ^ (Srt>ohrv.). Podobne prireditve bodo imeli je prisluškovala ob goltu, če bi Vriž-mke nam princ- tudi v okoliških zagorskih va- morebiti še slišala sapo. Ali II- ^TpoSti do seh. V nekaterih vaseh bo pra- šiča sc je zdela mrtva in trda n(^el^ ^ janu^a opcM- znovanje še posebno slovesno, *" Dva izžrebanca bosta dobila - . , rešitev magičnega kvadrata Prodreetl to lepo nagrado lepo mladinsko pray bi bil0| bi zagorska možnosti d. „ tivUenJ« « ^ <»»», S C M v njej! — Toda poslušajte, go- katero bi se odela narava, še P° večala prazničnost teh dn;. PIONIRJI IN CICIBANI IZ BREŽIC! Dedek Mraz bo prišel v Brežice v Prosvetni dom za gimnazijske pionirje 27. decembra po končanem pouku — in za osnovnošolske otroke 28. decembra dopoldne. — Najmanjše iz Ro»podjc, kar vas je. usmilite tožbo pri kraju, le Je prlfrlotal spod kralj, kaj se jc zgodilo “ zdaj: moja ženka je žalostno knjigo. čepela ob glavi mrličevi In je Pri odgovoru ne ...... Jela Ravsati lepi rdeči jeziček vesti poleg svojega imena in igrjc an pa lutkovnih predstav A potuhn jenka je bliskoma priimka tudi razred šole, ki jo za svoje otroke. Te bodo otroci, čavsilila no njej in le moli ubo- obiskujete, nadalje pošto in kljub temu. da bodo imeli pra- - , ,,s 4n,.pm ”35 edgri-nlla ,uj kr«!, klc * «— »»o«««!« v M«h. n,„ mtovo v Fr«,»=tne„ d«m„ 2«. i» • pozabile na- te^ratilTnetoton otroških to_dopoitme. - " Pismo orgaivza ciam in šo am Uprava našega lista se je s posebnim pismom obrnila n' vsa vodstva naših osnovnih šol, strokovnih šol, gimnazij in sindikalnih podružnic v okraju, da nam pomagajo pri akciji za razširitev števila naročnikov In bralcev Zasavskega tednika. To smo storili zaradi tega k-r je še veliko vasi v nsšero okraju in tudi članov SZDL, ki še niso naročeni na Zasavski tednik. Naš list izhaja v tedenski nakladi 9550 izvodov, kar pa je za naš okraj še vedno premalo. ZcMmo namreč, da bi naklado našega lista dvignili najmanj za 3090 izvodov, tako da bi bil vsak deseti prebivalec našega okraja naročnik 'omeče ga lista, ki prinaša vsak teden glavne novice iz vseh krajev našega Zasavja. Pri razširitvi naročnikov in bralcev našega lista bi želeli, da pomaga sleherni član SZDL, da bomo uresničili geslo: »Zasavski tednih v vsako našo hišo!« Kako doseči namen, da bo na« tednik našel pot v vsako družino našega okraja? Vred-ništvo In uprava Zasavskega tednika prosita vse organizacije SZDL in ZK, v. * Iva "seh ‘slih organizacij in društev sindikalnih podružnic, vse prosvetne delavce, vse naše dopisnike in končno vse naše nar nike in bralce ter prijatelje našega lista, da bi v mesecu januarju prihodnjega leta sodelovali v »Mesecu Zasavskega tednika« s pridobivanjem novi- naročnikov za naš tednik. Tudi vas, dragi naročniki In bralci, prosimo za majhno uslugo: pridobite tudi vi vsaj snega novega naročnika našemu listu. Pošljite nam naslove vaših prijateljev in znancev iz naših krajev, ki žive v drugih predelih naše države ali pa v inozemstvu, da jim pošljemo številko našega domačega lista brezplačno na ogled. Naročite nadalje naš list vsem fantom, ki služijo vojaški rok v JLA! S tem Jim boste napravili veliko veselje, sebi pa boste prihranili v dopisovanju iml mnogo časa In pisanja, saj bo vsak bral v domačem listu, kaj je novega v naših zasavskih krajih. Uprava In uredništvo Zasavskega tednika Z občnega zbora organizacije ZB v Zagorju Briga za ljudi, prva dolžnost ZB ORGANIZACIJA ZB V ZAGORJU JE LANI IN LETOS IZPOLNILA MALONE VSE SVOJE NALOGE — NAJVECJO SKRB SO POSVETILI PARTIZANSKIM SIROTAM — PREMALO Ne samo strokovnost — tudi Ide nosi le važno 1 s posvetovanja prosvetnih delavcev-komunistov SKRBI ZA BIVŠE BORCE — VITEV SPOMENIKA IN Minuli petek so se v zagorski kino dvorani zbrali člani organizacije Zveze borcev na svojo letno skupščino Na občni zbor je prišlo le 175 članov, čeprav šteje organizacija trenutno približno 481 članov. Občni zbor je v prvi vrsti obravnaval delo organizacije v minulem in letošnjem letu, nakazal številne naloge za bodoče leto In sprejel vrsto važnih zaključkov. Predvsem je treba omeniti to: organizacija je malone vso svojo skrb posvetila otrokom padlih borcev, vdovam padlih borcev in drugim. S pomočjo okrajnega odbora organizacije ZB je poslala na letovanje skoro 40 otrok, na letovanje In zdravljenje pa je cdšlo nekaj partizanskih vdov in bivših borcev. Razen tega je organizirala številne patrulje ali pa pošiljala svoje člane na razna spominska zborovanja slovenskih brigad. Dostojno Je skrbela tudi Za spominske plošče postavljene padlim borcem in grobove padlih borcev. Ne gre pozabiti tudi tega, da se je organizacija povezala s šolskimi oblastmi in se živo zanimala za napredovanje partizanskih sirot v šoli. Le-tu je bilo opaziti, da ti’ otroci ne napredujejo tako, kakor bi organizacija in vsa naša skupnost želela. Odstotek slabo ocenjenih je po mnenju organizacije prevelik. Iz poročila pa je bilo jasno In nedvoumno razvidno, da bo treba tem otrokom nuditi še več pomoči. Ne le na papirju in v besedah, marveč dejansko. Kajpak pa bi morali tudi očetje oziroma matere teh otrok posvetiti vso skrb njihovi pravilni vzgoji. »Nikdar ne smemo pozabiti,« je dejal predsednik tov. Damjan, »da smo mi vsi skupaj dejansko odgovorni za napredek in zdravo rast teh sirot, saj so njihovi očetje pa tudi matere V BODOČE BO PRVA NALOGA ORGANIZACIJE POSTA-SPOMINSKJH PLOŠČ TER POMOČ BIVŠIM BORCEM darovali življenje za naše domovine.« Popolnoma prav je povedal tov. Damjan. Resnično: naša velika skrb za te sirote ne sme nikdar pojenjati Ni dovolj, da dobijo ti otroci le podporo ali pa morda štipendijo za šolanje. Skupnost mora tem otrokom svobodo roju tov. Nestlu. Razen tega nameravajo postaviti še nekaj spominskih plošč. Zastavljeno delo ni majhno. Treba bf sodelovanja vseh organizacij. In prav tako bo treba precejšnjih sredstev, ki jih seveda or ani-zacija sama nima Zatorej ne gre pozabiti, da je postavitev dajati tudi moralno pomoč in se spomenikov stvar celotnega Za-večkrat pozanimati za njihov gorja. splošen napredek. Na drugi strani pa so v diskusiji mnogi člani načeli aktualna , vprašanja, ki jib ne gre prezreti. Morda je organizacija resnično nekoliko prezrla brigo za bivše borce. Če povem, da se proti nekaterim bivšim borcem ni postopalo tako kot bi Mo to treba, je krivda vseh organizacij. Nedvomno pa drži ugotovitev nekega diskutanta, da bi morali bivše borce bolj spoštovati. Zato je sklep skupščine, da bo v bodoče bolj skrbela za upravičeno potrebe svojih članov, docela upravičena. V Zagorju nameravajo postaviti tudi centralni spomer.ik pred Domom kulture in spomenik po umrlem narodnem be- Osemdesetletna mamic?. Janja je zahtevala, da se ime »Sv. Gora« spremeni! Ja ta zasavski hrib nas veže tolike lepih in tudi nelepih spominov da Je zadnji čas, da dobi drugi Ime. Ime pa naj bo izrazito partizansko. kajti le na ta način bodo imeti zanamci svetal spomin na surove čase v revoluciji, v kateri je tudi ta kraj odigra* važno vlogo. Na kraju so izvolili nov odbor. Vsekakor bo imel nov odbor polne roke dela. Napotila skupščine so zelo bogata in obširna. Treba pa bo odboru resnično pomagati kajti le take bo lahko na prihodnji skupščini podal pozitivno bilanco svojega dela. Milan V. Delavska prehrana v Trbovljah Krška dekleta se vesele pouči) ih tečajev 2e 22. p. m. se je v Krškem pričel tečaj RK za žensko mladino. Obiskuje ga 17 upravičenk in dve prostovoljki. ia$ Hr g sini kes Elektrfikacija Podkraja pri Hrastnika. *- Vsa naselja v kumljansldh hribih imajo 2e nekaj časa električno razsvetljavo. Samo naselje Podkraj pri Hrastniku, ki leži ob Savi ob vznožju Kuma, pa je še ni imelo do nedavnega, kar Je bilo res čudno. No, sedaj se je pa uresničila tudi Podkrajčanom, bivajočim v hraatniškl občini, njihova srčna želja, da sl lahko svetijo z električnimi svetilkami ln s0 si smrdljive petrolejke shranili za tedaj, kadar jim bo odpovedala elektrika. Vri, sedaj zadovoljni Podkraj-čaftl »o hvaležni vsem, ki so pripomogli k uresničenju tega načrta, zlasti pa hrastniškemu občinskemu ljudskemu odboru. Predavanja so dvakrat tedensko. Da bi tečaj čimbolj uspel, skrbi za to petčlanska komisija, ki sproti pretresa vsa važnejša vprašanja v zvezi s tem tečajem. Predavatelji so skrbno izbrani Iz zdravstvene stroke, učiteljskih vrst, občine in SZDL. V sestavi tega tečaja bodo te kandidatke obiskovale še tritedenski tečaj za gospodinjstvo, ki se bo pričel meseca januarja. Po zaključku tega tečaja je v načrtu že en gospodinjski tečaj za starejša dekleta iz okolice. Ta tečaj pa bo v februarju. Dekleta z veseljem obiskujejo točaj. Z zanimanjem slede predavanjem, saj se zavedajo, da bodo vse to s pridom uporabljale v praktičnem življenju in e tem koristile sebi, svoji družini ln skupnosti Delavska prehrana je problem, ki sta ga načela tako XIX. plenum Centralnega sveta ZSJ kakor tudi XVI. plenum Republiškega sveta ZSS v decembru lanskega leta ln so bili na teh forumih sprejeti ustrezni sklepi za izboljšanje prehrane. Pred kratkim Je predsedstvo Centralnega sveta ZSJ ponovno pretresalo to vprašanje ln obvezalo vse organizacije, da skrbe za delavsko prehrano. Predsedstvo je blfo tudi mnenja, da so podjetja dolžna vzdrževati prostore, kurjavo in razsvetljavo, t. j. da dajo na razpolago osnovna sredstva in ustrezni obratni kredit. Vsi ostali stroški pa naj bi šli na račun tistih, ki se v takih kuhinjah hranijo. To je predvsem potrebno zato. da bo Imel vsakdo zanimanje za znižanje režijskih stroškov in za čuvanje inventarja. Med te izdatke je šteti tudi amortizacijo za drobni inventar. Poglejmo, kako je z delavsko prehrano v Trbovljah. V kraju sta dve obratni kuhinji, dve gostinski podjetji in eno gostišče. V obratni kuhinji SGP »Beton« iz Celja se hrani 55 do 65 delavcev tega podjetja in posluje kuhinja že več kot leto in pol. Obratna kuhinja Strojne tovarne v Trbovljah (STT) posluje le od 17. oktobra t. 1. in je nastalo zaprto gostišče iz bivšega gostišča odprtega tipa a gostilno. Tu se hrani 92 delavcev in uslužbencev, od katerih jih je 82 iz STT, ostali so pa z rudnika. SGP »Beton« in GP »Pionir«. V gostinskem podjetju »Majollka« ____ _________se v dveh Komisija za tečaj RK Kriko menzah hrani 172 delavcev in uslužbencev, od tega 53 delavcev GP »Graditelj« • iz Celja In Trbovelj. V gostinskem podjetju »Turist« se hrani 24 abonentov, v gostišču trboveljske elektrarne pa 2C9 abonentov, od tega 180 sezonskih delavcev. Skupno število delavcev In uslužbencev, ki se hranijo v okraju v menzah, je torej 528. Cene hrani so različne; v obratni menzi SGP »Beton« 95 dinarjev trije obroki dnevno brez kruha, pri čemer plačuje pcdjcije kuharico in kurjavo ter je kupilo ves Inventar. V ST" stane hrana v treh obtokih 135 dinarjev, pri čemer ostane nepokritih 45 dinarjev režijskih stroškov, kar nameravajo kri'i s priložnostno prodajo pijač abonentom ob obrokih. V gostinstvu »Majolika« slane hrana 157 dinarjev, in sicer v tisti menzi, kjer grad. pod. plačuje strežnico, drugače pa stanejo trije obroki 173 dlnarjov. V gostinskem podjetju stane hrana v enem obratu 175 dinarjev, v drugem ISO dinarjev. V gostišču elektrarne pa stanejo trije obroki hrane 160 dinarjev. Kakor razvidno, so cene različne in predvsem odvisne od režijskih stroškov. Glede obratnih kuhinj oziroma metla podjetja v Trbovljah niso napravila posebnega koraka naprej. Bežna analiza pa, seveda pokaže, da je v revirskem kraju vrsta delavcev in uslužbencev, ki si sami kuhajo po Izvršeni službi. Nekateri celo živijo brez toplega obroka hrane ves dan! Drugi so brez potrebne hrane od ranega Jutra do poznega popoldneva (!), pri čemer se ni čuditi, da učinek dela ni tako pozili- Nedavno M je prosvetni svetni aktiv komunistov okraja Trbovlje zbral k prvemu posvetovanju po združitvi trboveljskega in krškega okraja. Razprava na tem posvetovanju Je bila vsekakor zelo pomembna ln živahna, saj so se komunisti-šolniki ob tej priložnosti pogovorili o raznih težavah na terenu, hkrati pa napravili dobre sklepe za uspešno in plodno delo na naši vasi kakor tudi za delo v mestih oziroma Industrijskih krajih. Zaradi lažjega dela se bodo komunistl-učiteljl shajali tudi po občinskih aktivih in reševali svoje naloge V občinskem merilu. OTROK NAJ SE VZGAJA TUDI IZVEN SOLE Sola otroka vzgaja in ga pri« pravlja za življenje. Žal pa Je otrok čestokrat prepuščen velik del dneva cesti, zlasti če nima dobre domače vzgoje. Zato se poraja nujno vprašanje, kaj sploh lahko nudimo otroku po šoli in v prostih dneh. Otrok bi se moral izživljati V pionirskih organizacijah. Nastaja pa vprašanje, v koliki meri lahko nudijo pionirske organizacije pionirju od vsega, kar bi želel. Kljub najboljši volji pro-svetarjev in prijateljev mladine pa to največkrat ni mogoče, ker ni zato najnujnejših prosi -rov, da ne govorimo o delavnicah, ker so skoro povsod učilnice zasedene ves dan. Vsak pionir bi moral čutiti delovanje svoje organizacije. Mladinske akcije so dobro vplivale na razvoj mladine, ker se jt- mladina na teh akcijah marsikaj naučila, vzljubila delo, vzgajali pa so jo tudi v dobre državljane. Zaradi tega mora biti pionirjeva vzgoja temeljita v pionirski organizaciji, nato * mladinski in končno tndi v študentski organizaciji. Otroku je treba nuditi poleg dela seveda tudi zabavo. Zato naj bodo v Trbovljah In vseh ostalih večjih krajih okraja nedeljske dopoldanske kino predstave — matinejo za mladino. Pionirja pa je treba zaposliti tako. da bo vzgojen v socialističnem duhu. kako je s Štipendisti? Doslej so reševali prošnje za štipendije le enostransko. Štipendijo prejemajo torej le naj-bol.jil dijaki. V bodoče pa bo treba pri dodeljevanju štipendij upoštevati predvsem idejnost In naprednost. Kriterij za sprejem dijakov na učiteljišče bo moral biti ostrejši. Voditi bo treba ostro kadrsko politiko, tako da se ne bodo mogli vriniti v učiteljske lllllllllll!ll!lli::;illlli;!!l!i;i;illlllllllllllll!llllllinilliill!!llllill!!llll ven in da se prav s tem ustvarjajo vzroki za slabo storilnost. Resno Je o tem vprašanju po sindikalnih plenumih doslej spregovoril le delavski svet STT. Sodim, naj bi o tem razmišljale vse sindikalne podružnice v Trbovljah in morda tudi izven nje. O tem Je te dni spregovorila tudi skupščina Zveze ženskih društev LRS. Ob tem mislim, da Je treba tudi vnaprej skrbeti za uvedbo toplih obrokov zr. malice in druge oblike prehran. Končno pa moramo poleg navedenega še bolj skrbeti za izboljšanje vseljudske prehrane. -ak. vrste reakcionarni elementi, ki bi radi »vzgajali« našo mladino na vasi. Učitelj naj spremlja ln usmerja učenca že v osnovni šoti, nižji gimnaziji in ga politično vzgaja, da bo slednji dober učitelj In državljan. UČITELJI SE BODO SHAJALI PO OBČINSKI«! SEKTORJIH Da se bodo prosvetni delavci laže seznanjali in reševali svojc tekoče naloge, se bodo od čara do časa shajali po občinskih aktivih. Edino na ta način se bodo lahko med seboj pokliče spoznali, hkrati pa skupno zastopali napredno vzgojno ■’e!o. Starejši učitelji bodo morali posvetiti večjo skrij mlajšim prosvetnim delavcem In jib vpeljati V kulturnoprosvetno delo, da slednji ne bodo še vnaprej pasivni. KAKŠNI SO UČITELJI V NAŠEM OKRAJU? Pogosto sc dogaja na naših množičnih sestankih, občnih zborih ln še dmgih zborovanjih, da na njih kritizirajo prosvctv.e delavce in navadno svoje mnenje o njih posplošijo, Češ: učitelji ne delajo! S takimi in podobnimi splošnimi trditvami in natolcevanjem bo treba na vsak način prenehati. Ce se izreče graja, potem naj bo kritika stvarna in konkretna! Večina učiteljev je delavna. Pogosto se pa dogaja, da so učitelji izven šole prezaposleni* Jasno je, da posledice tega ne izostanejo; na račun političn. dela trpi delno pouk, ki strokovno morda ni na svoji višini, je pa Mejen. Razumljivo ,le. da imajo nekateri apolitični šolniki znatno boljši strokovni pouk kot pa učltlji-aktivistl. Zato naj šolski inšpektorji v bodoče ne gledajo le na strokovnost, marveč tudi na idejnost. IN KAJ POREČEJO SAMI? Mnogi pravijo: »Učitelj mora biti socialistično najbolj izobražen in nosilec kulture na vasi!« Tu pa se poraja vprašanje, kakšne družbene odnose p* imajo mnogokrat tisti, ki to govore? Po vseh občinah so Imela društva profesorjev ln učiteljev ustanovne občne zbore. Obisk na teh zborih je bil zadovoljiv* Poleg samih članov so bili vabljeni na občne zbore predstavniki ustanov in družbenih organizacij. Kaj naj si misli prosvetni delavec, če se je nekje vabilu na ta občni zbor od 24 povabljenih odzval le eden! Tu sta samo dve možnosti: upravičen izostanek ali podcenjevanje ... Zelja učiteljev nadalje je. naJ tovariši inšpektorji ne bodo samo kritiki, temveč v prvj vrsti svetovalci. Ocenjujejo naj se — kakor smo Že omenili — pole* strokovne tudi idejna plat, ki *e mora s prvo vzporedno dvigati. Edgar Wa!!aee: 32 MELODIJA sinrti Ta nevarni hudodelec je bil po značaju boljši kakor večina ljudi, ki sicer niso nikoli prišli v nasprotje z zakonom. Hitro Je napisal ženi nekaj besed v opravičilo, preganil list. ga vtaknil v ovitek in ga zalepil, preden se je spomnil, da bo mož, ki ga je zaprl, gotovo hotel prebrati vsebino. »Oprostite,« je dejal, »lahko ga odprete, lepilo Je še vlažno.« Wallls je odkimal. »Ce mi rečete, da v pismu ni nič drugega. kakor sem prosil, da napišete, ali kar lahko pričakujem, da utegnete napisati, mi to zadostuje« je odvrnil. 8 tem je zapustil Gilberta, ki Je sedaj imel več ko dovolj časa /» rfi’"”,*lJanje. 13 General John Standerton Je Vil po naravi zloben in razdražljiv človek. V opravičilo so mu šteti, da Je prebil večino svojega IHIenJa v Indiji, deželi, ki — kaltrr pripovedujejo — spodkoplje fie tako nežen značaj. Bil Je neporočen In je živel sam /j*-e t. m-- ‘hrtlm številom služah-rJ »ni-,* • vn. ki sl ga je i "tl d, " 'žetimi leti kupil. Je preimenoval v »Rezidenco«; pod lem Imenom Je bilo znano v vsej bližnji in daljnji okolici; tu je gospodaril na skoraj fevdalni način. Njegovi sovražniki so trdili, da ima služabništvo pri sebi samo zato, da lahko zmeraj koga kara in zmerja. Toda to Je bilo gotovo le zlobno obrekovanje. Pripovedovali so tudi, da vsako leto menja svojega odvetnika, kakor Je bilo tudi znano, da je menjaval banke z nenavadno naglico. Leslle Frankfort je sedel neko Jutro v svoji hišici v May-falru z bratom pri zajtrku. Jack Frankfurt je bil mlad odvetnik, ki je mnogo obetal. Njegova odvetniška pisarna je ta čas oskrbovala siru Johnu Standertonu gospodarske posle. »Sicer pa,« je dejal Jack Frankfurt, »danes bom obiskal nekega tvojega starega prijatelja!« »Katerega prijatelja?« »Standertona!« »Gilberta?« Jack Frankfurt se je smehljal. »Ne, Gilbcrtovega strašnega strica, ki mu moram urediti neke stvari.« »V kakšni zadevi ga boi obiskal?« »Zaradi oporoke, moj dragi! Napravil mu bom novo oporoko.« »Koliko oporok je starec že napravil!« je pripomnil Leslle zamišljeno. »Ubogi Gllbert!« »Zakaj ubogi Gilbert?« je vprašal Jack. »No, ker je bil kakšnih deset minut dedič svojega strica!« Jack se je zasmejal. »Vsakdo je enkrat za deset minut dedič starega Standertona. Mislim, da Je v zadnjih dvajsetih letih postavil za dediča vsako bolnišnico, vsak pasji dom, vsako mačjo hiralnico, vsak nenavadni zavod, o katerem je svet komaj kaj slišal, in danes hoče zopet napraviti novo oporoko.« »Spregovori dobro besedo za Gilberta!« je dejal Leslle. Jack Je nekaj zamrmrat. »Pri njem ni mogoče za nikogar spregovoriti dobre besede. Stari Tomilns, ki je imel nazadnje z njim opravka, je rekel, da je najteže sestaviti za starega moža oporoko prej, kakor sl kaj novega izmisli. Sicer pa mu prav sedal spet roji po glavi nova oporoka. Peljal se bom tja In poiskal starega grspoda. Ali greš z menoj? Tl vendar poznaš starca?« »Za vse na svetu ne grem s teboj!« Je naglo odgovoril Leslle. »Vsekakor n poznam kakor tudi on mene. Dobro ve. ila *va si z Gilbertom prijatelja. Nekoč sem bil s Gilbertom Uvn dni pri njem na obisku. Za božjo voljo, ne omeni mu, da si moj brat, sicer se bo obrnil na drugo odvetniško pisarno!« »Nlmlm navade, da bi se bahal s tvojim sorodstvom,« mu je odvrnil Jack. »Ti el nesramnež,« mu Je dejal Leslle s tihim priznanjem, »toda najbrž morajo odvetniki biti nesramni.« Jack Frankfurt je popoldne odpotoval v Huntlngdon. V Istem oddelku se je vozil prijazen gospod, s katerim se Je kmalu zapletel v razgovor, ker oba očlvldn« nista sodila k tistim neznosnim povprečnim Angležem, ki bi ne vem kaj prej storili, kakor pa na potovanju začeli t neznancem raz« govor. Gospod Je očivtdno poznal mnogo sveta. Poznal je tudi nekatere Jackove znance. Kake ufo Je zanimivo kramljal o tujih pokrajinah in ko »e Je vlak ustavil na majhnem postajališču, je s Jackom Izstopil tudi on. »Kakšno čudovito naključje,« je dejal tujec prisrčno. »Tndi jaz imam tu opravka. Prav čedno gnezdece, kajne?« V prijaznem mestecu je bila ena Izmed najudobnejšlb gostiln na Angleškem. Oba potnika sta se nastanila v njej In dobila sobi drugo ob drugi. Jack Frankfurt je upal. tla bo svojo nalogo še ta večer opravil in se potem z nočnim vlakom vrnil v London. Toda vedel je tudi, da bi bilo nespa- metno račune, t) pri starem go« spouu na prehi.er potek poslov nih razgovorov. In res: komaj Je bil dobre četrt ure v betelu, ko je dobil iz »Rezidence« sporočilo, da ga t ir John t prejme lahko žele ob desetih zvečer. »S tsm lahko opustim vsakrl-no misel, da bi lahko še nocoj odpotoval v London,« Je dejal Jaek ubupano. Pri večerji Je naletel na svojega sopotnika. Čeprav v podrobnostih ni poznal življenj« stih navad sira Johna, Je vendar vedel, da Je bila pozna večerja ena izmed njegovih muhi ker ni Imel prav nič veselja, da bi ostal ves večer lačen, je naročil večerjo pol ure prej, kakor je bila navada v tem malem hotelu. Pojasnil je to In se opravičil dobrodušnemu možu. s katerim je sedel pri večerji. Večerjala sle odlično pečenegs kopuna. »Popolnoma v redu,« Je dejal tujec, »v soseščini imam vrsto opravkov. Sem namreč lastnik trgovino s blagajnami.« »Trgovec s blagajnami?« je Jaek začudeno ponovil. Mož Je prikimal, »Čeprav ** vam utegne zdeti čudno, vendar se Je moje podjetje široko razraslo.« Je dejal. »V glavnem trgujemo s trezorji In jeklenimi blagajnami, novimi ln rabljenimi. V Londonu Imamo preeej veliko prodajno skladišče. Upam, da ni nevljudno« — mož se je spodobno smehljal — »ie tudi vas opozorim na svojo bogato zalogo!« Frankfurt Je bil dobre volje* »Trgovina z blagajnami« •— Je dejal — »človek si sploh n* more misliti, da bi se tu d:it° kaj zaslužiti.« »Tega si pravzaprav ne m** remo mislili pri nobeni vrsti trgovine,« Je odvrnil. »Najdonosnejša so podjetja, katerih lastniki znajo svoja btriroun*' noat spreminjati v čist denar!*1 »Na primer?« »Na primer odvetniški o”' klic,« mu Je smehlhie odvrni1, »Vem, dobro vem! VI ste od' vetnik, to se vam vidi. Ura' bi vaš poklic tudi ko ne b’ del vaše aktovke In važe*11 imena!« Jack Frankfcrt s? 1« -r-e »Dovolj bistri ste. da b’ h lahko sami odvetnik,« |e P1"1' pomnil. »Napravili ste erml sc!*' ',n' klon,« mu je odvrnil. Ko Je Jack nekoliki po*n'^ na glavni cesti pokVc?! r'®'. vprežni voz, da bi so v »Rezidence«, Je vlti.i* yr-pokrit tovorni uvto. ki .1* ,r2. ob strani preprortl nap!’" s. Bridsba trgovina * blettfii;n'j Njegov prijetni eor-tntit je resno razgovarjal r brad"1 šoferjem. Nekaj minut pozneje se ic varni avto odpeljal oo 071 i m«*‘ •""—h In zavil v ru*e -nuopuoi lloJO SIROM IP Dreb i iz Brez c ZASAVJU Zakaj toliko tatvin Mestni park. — Mestni park, ki so ga šele lani začeli urejati, kjer so postavili štiri klopi, je letos spet doletela drugačna »ureditev«: precejšen del parlra je postal odlagališče prsti in euporabnega materiala z gradbišča ob parku. Drevje, ki e drsti visoko zasuto, nam-r- :■ re bo moglo dobro uspevati. Mesto, ki se z novimi naselji širi. svoj skromni park vsekakor ne bi smelo tako zapustiti. Cvetličnih nasadov v parku že dr’-J ni. Illseir.a ekonomija je svojo g'avio zgradbo lepo prenovila. Tudi nove naprave s toplimi gr deni dajo upati, da bomo z zelo potrebno zelenjavo boljše preskrbljeni Petij:'je »22. december« je šele r s daj namestilo napise na svojih treh obratih, t. j. pri prodajalni ter krojaški in čev-ljarrki delavnici na Cesti prvih borcev. »Trgovina ,kod pumpe’« — t:.ko namreč pravijo prebivalci iz drugih republik trgvini št. 1 »Ljudske potrošnje« v Brežicah — kor jim slednje ime ne prija. Nekatere trgovine v sestavi »Ljuske potrošnje« so svoja imena že prilagodila svoji stroki, tako n. pr. »Obutev« in »Tekstil - Usnje«. »Mlekcpromet«, zadružno trgovsko podjetje, sicer imamo v Brežicah, ki pa zbrano mleko odvaža drugam v večja mesta — domači potrošniki pa so primorani, da si sami iščejo mleko po sosednjih vaseh, ali p* pri mlekaricah-raznašalkah. Mleko se je podražilo za 5 din. Ce se ob to spotakneš, ti po vaseh rečejo, da ga lahko dobiš Po višji ceni, sicer pa da ga bodo oddali tistim, ki ga že plačujejo po »novi« ceni .., Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da imamo v mestu prodajalno mleka, saj je preskrba mesta z mlekom in mlečnimi izdelki ena izeied najvažnejših potreb ljudske prehrane. — O tem naj razmišljajo pristojni organi. Sekanje mesa v mesnicah. — Nekateri mesarji po mesnicah imajo gospodinjam neljubo navado. da pogosto odsekajo nekaj dekagramov mesa več, kakor pa ga gospodinja naroči. Seveda je treba gospodinji v takem primeru več plačati, kar ji povzroča večje izdatke, ki pa mora čestokrat zelo skrbno odmerjati skromne obroke dragega mesa. M. J. ŠOLSKE KUHINJE V BREŽICAH. — Tudi letos so organiziral v brežčk h šolah šolrke ku-h nje. k: so velik: pridob tev z: šolsko mladino. Na osnovni šoli Prejema tople obroke mleka, ka-kaa s kruhom m -slom in mastjo nad 150 pionirjev, med temi 50 socialno š-bk t brezplačno, ost 1 Pa plačajo za sedaj 8 dn za ob-ok — Tud' n gimnaziji je to vprašanje urejeno t:ko da dobivajo učenci suhe obroke, ker ni-majo prostora za kuhanje malice. Raze-n ene šole so vse ostale šole v brež ški občin org niz rale ®°’ske kuhinje n se pripravljajo ‘Ud1 na Novoletno jelko. vprašanje žaganja drv. "T- Žaganje drv v Brežicah je bilo od nekdaj problematično; na-•ne^o da bi se stanje Izboljšalo, • Ee jc še posl -bšalo. Ž ganje drv oživljata dva žagarja, nadalje t’.’:'ešrtostni žagarji iz Samoboga, vend r žagarja ne moreš dobiti, kadar ga nujno ootrebuješ Največkrat se zgodi, da ti žagrr obljubi, določi dan in morda uro žaganja — toda žagar žaga nekje pri sosedu ali pa *e pelje mimo tvoje hiše z izgovorom, da bo pršel pozneje kar se pa vleče tud; po teden dn . — Kaže, da so Brežice prevelike za dva žagarja in bo treba poskrbeti še za enega, tako da se bodo drva žagal" po naročilu stranke, ne pa kadar se bo to zdelo žagarju. Morda b: žago uredilo kakšno social stično podjetje Prepričani smo, da potem ne bo L-kih zaostankov in upr v čenega negodovanja med 'judnr. BODITE PREVIDNI PRI UPORABI BENCINA — Glede uporabe in mampulac je z bencinom So časniki pisali že mnogo, vendar ljudje ne upoštevajo svaril in navodil z ravnanjem bencina, ki lahko povzroči veliko nesrečo. Tako nesrečo lahko naprzvi go- spodinja, ki nepremišljeno zlije bencin v štedilnik pri zakurjenju alf pa n. pr. v kotel za pranje perila. Pred dnevi je neka gospodinja v Brežic h podkurla v šteti trnku Ker ni hotelo goreti, je iz večje steklenice zlila bencin v peč. Razumlj:vo je da se je bencin vnel in b: lahko prišlo do požara in ve’ ke škode za ljudsko premoženje. Na srečo je bila gospodinja duhaprisotna in je vrgla gorečo steklen co v drug prostor, vendar pa to ne izključuje možnosti, da steklenica eks-plod ra s čime: bi lahko ogrozila gospodinj i in njeno premoženje. V nekem drugem pr meru je perica zlila bencin v vrelo vodo zs pranje perila. Tudj tukaj se £e vžgal hlapi iz bencina ter je tak ogenj lahko prav tako zelo nevaren V ‘akem pr meru naj peric: zlije benc n v hladno vodo in ne v vrelo, kj z:rad vročine povzroči eksplozijo bencinskih hlapov. Skratka: gospodinje, bodite pri manipulacijami z bencinom ali tekočim gorivi vedno skrajno previdi.el Iz Sevnice Filmsko predavanje. — Dne 13. decembra je Lesno industrijsko podjetje v Sevnici organiziralo filmsko predavanje o zaščiti delavca lesne stroke. Zavod za proučevanje organizacije in varnosti pri delu LRS v Ljubljani je v enournem predavanju pokazal pet poučnih filmov, ki bodo odgovornim ljudem za zaščito dela mnogo pripomogli k izvrševanju njihove naloge. Predavanja se je udeležilo veliko delavcev in delavk naših podjetij, kar dokazuje, da se zanimajo za probleme varnosti pri delu. Takih predavanj si se želimo. (Dopis iz V trboveljskem okraju pomenijo številna kazniva dejanja proti splošnemu ljudskemu premoženju znaten odstotek vseh kazenskih deliktov. Zadnje čase pa opažamo, da se množe tatvine raznega starega, še uporabnega materiala pri raznih gospodarskih podjetjih in da se zlasti na področju zasavskega industrijskega bazena kopičijo naznanila o tatvini vsega mogočega materiala, večinoma pa starega železa, kovinskih delov, pločevine, raznih litin, tračnic itd., ki gredo pri posameznikih včasih kar v tisoče kilogramov. Te tatvine so no izgledu prešle že v nekako »navado«, storilci se jpa po kazen- M bodo v Polšniku uvedli gospodfn ske teža e? Esi© vež raiuen@«anfs! (Dopis iz R deč) Stanovmjske razmere v Radečah res nso rožnate? o vzrc h tega stanja je bilo že dovolj napisanega zato teg: ne b pogrevali. Pač p: se nam zdi, da bi pri dodeljevanju stanovanj moral: gledat ns to, da bi stanovanja dobil predvsem taki, k: jih potrebujejo prvenstveno. Pr mer, ki g- hočemo navesti, kaže pre: cejšnjo mero nerazumevanja. Na radeški šol; je na st. vi j ena snažilka ki stanuje uro in pol hoda od svojeca delovnega mesta Ker troja na šol pouk nepretrgano od sedm h zjutraj do pozne popoldanske ure, je torej pospravi j nje šole možno šele v večernih urah. Lahko si m sli-mo, da v tak s'avb ni mogoče opraviti potrebnega čiščenja, v eni sami uri Tako se vrača snažilka domov zelo pozno, zjutraj pa je treba vstati najpozneje ob štirih, d- sc razredi pravočasno zakurjen; in do pr hoda otrok že prmerno topli Zdi se nam, da b; tek človek, ki ima' povrh zamudnega dela še močno bolnega moža, družino n povsem neprimerno in vlažno stanov iijfe, že zasluž i vsaj skromno stanovanje v Radečah. Z mrlo več razumevanja in manj subjekt vbih okolrto-st; bi se t zadeva pač dala uredi; še pred zimo saj se sicer lahko zgodi, da bodo sred: n: j-hujšega mraza n snega otroci prisl v nezakurjene razrede V nedeljo, 11. t. m. so imeli odborniki SZDL na Polšniku prvo sejo, na kateri je bil najbolj pereč problem — gospodinjski in kmetijski tečaj. Pred dvema letoma so imeli na Polšniku gospodinjski in šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo več kot dvajset deklet. Ta dekleta — že več pa novink, žele, da bi na Polšniku tudi letos priredili gospodinjske in šiviljske tečaje. Celo dekleta izKonj-šice. ki je od Polšnika oddaljena za celb uro hoda, bi rade obiskovale te tečaje. Tudi odborniki SZDL na Polšniku so soglasni, da so gospodinjski tečaji za vhška dekleta zelo potrebni, saj se na njih izobražujejo, vendar v ta namen ni nobenih denarnih sredstev. Dalje bi bilo treba za tečaje urediti dovolj velik prostor (za kuhinjo in šivalnico), stanovanje učiteljem itd. To so vprašanja, ki jih sami Polšni-čani ne morejo rešiti (v glav- nem zaradi denarja), zlasti ne zato, ker je bivša občina Polš-nik sedaj priključena občini Zagorje, kmetijska zadruga pa je razpuščena. Bivša občina in kmetijska zadruga sta namreč predlansko leto prispevali za tečaje denarna sredstva. Kljub tej težavi so odborniki Sklenili, da bodo organizirali gospodinjski tečaj, seveda lc, če bo občina Zagorje zagotovila v ta namen potrebna finančna sredstva. Prav tako so odborniki razpravljali o kmetijskem tečaju, ki bi ga obiskovali okoliški kmetje. Na tem tečaju bi kmetom predavali o gojitvi in pospeševanju sadjarstva na kmetih. Upamo, da bodo dobili za gospodinjski in kmetijski tečaj denarna sredstva in s tečaji razveselili vsa polšniška kakor tudi konjška dekleta in kmete, katere veseli sadjarstvo. R. D. llllllllllllllllll!illllllll!lllllllllllll!ll!!ll!ll!!!l!ll!llllilllllll!lllllllllllllllll!ll!lll!!!lllllllii||l!ll!llil!l!!!IPIilllll!l!IIU!l!lll!ll!l!l!lllllllll!l]lllllllllll!!lllllllll!llllllllllllllillll!lll!ll!lllllllllllllllIlill|l illlllllliiiiilllllllllilllillllllllllllllllllllllllllllllll Dr. V. Krasnik: Ob 50. obletnici trboveljske bolnišnice Starejša generacija trboveljskih rudarjev bi nam upravičeno zamerila, če bi spomnili vsaj zdravstveni de- ju prepotrebna in vedno bolj lahko nepogrešljiva. Vemo pa tudi, da se ne postaja iz dneva v dan bolj tes- nišnica je imela v tem obdobju garderoba za bolnike in pa sta-okrog 80 bolniških postelj, raz- novanje za pomožno osebje bol-meščenih v 19 bolniških sobah, nišnice. Bolnišnica ni imela *“ na in premajhna. To ve danes Strogo ločena je bila v tem ča- še tudi danes nima in upravnih lavci važne obletnice trbovelj- vsak prebivalec našega okraja, su le porodnišnica v pritličju prcciozsv in skladišč, ker jo je predvsem pa zdravstveno oseb- bolnišnice s porodno sobo in gospodarsko in ekonomsko dvema sobama za otročnice z upravljala Bratovska skladnica ske bolnišnice. Bolnišnica v Trbovljah je bila zgrajena in opremljena pred 30 leti z de- je, ki dela v bolnišnici in izven nje v rudarskih in industrijskih naroimi sredstvi trboveljske krajih našega okraja, krajevne bratovske skladnice, v Trboveljska bolnišnica je bila katero je plačeval svoj prispe- zgrajena, opremljena in izročena vek za bolniško zavarovanje svojemu namenu 23. novembra vsak rudar in nameščenec trbo- 1925. leta Ce hočemo prikazati veljskega rudnika. Iz originalnih čim nazomejši razvoj dela v zapiskov Bratovske skladnice izvemo, da je plačeval za gradnjo 12 posteljami. Dalje je imela samo direktno iz svoje pisarne bolnišnici v 30 letih, spremembe v njej in pa njeno vedno bolj in opremo trboveljske bolnišni- občutno preobremenjenost ter ce, ki je stala 6 milijonov din, ncjrogrešljivost, moramo obde-naš zavedni rudar prostovoljno lati 30-letno delovanje trbovelj-2 odst. višji prispevek Bratov- ske bolnišnice v 3 obdobjih, in skl skladnici. Zato na) bo namenjen ta članek v spomin in sicer: v času od otvoritve do okupacije, v ‘a -1 okanac‘‘s in zahvalo takratnemu odboru Bra- od osvoboditve do danes. Kvan-tovske skladnice v Trbovljah, titativno oceno dela v bolnišnici rudarskim zastopnikom, pred- hočemo podati s številom bol-vsem in posebno pa tistim trbo- nikov, zdravljenih v bolnišnici, veljskim rudarjem, ki so pred s številom porodov, operativnih 30 leti z lastnimi denarnimi posegov in rentgenskih storitev žrtvami nesebično omogočili iz- (glej tabelo!). Kvantitativni raz-ročitev trboveljske bolnišnice voj in napredek v zdravljenju človekoljubnemu namenu. Brez pa nam kažejo razne spremem-spominske plošče in poimen- be, adaptacije, nakupi itd., ki so skega ovekovečenja posameznih bili izvršeni v bolnišnici zaslužnikov opravlja trbovelj- menam, da ska bolnišnica že 30 let človek''- naprednega, Slcvtlo \0d dvonhe bolnišnice do okupac X f| za časa okupacije i! od asuobod do danes !|| Skupno v 30 Letih IdSZLrLf bolnikov H63Z ‘O V 10.993 s 32.424 *$■ 65.049 porodo r 1.359 % 936 »n 5.242 L11 ki 7.541 openUnrnth posegov 4.155 6 K) «V 7.347 X s Ob X 33.224 IN •N tO "i 44.726 rvrtgenjtkt h pregledov 5 5£5 11786 $ 13.391 C* m 68 v: 36.700 ' «r,tq enskih sJ.ik.an/ 1.390 4.013 § 25.777 § «vi 31.180 z na- V Brožnah pričakujejo ded!',a M:’aza zadnje dni decembra Brežiško Društvo prijate-Ijev mladine, gimnazije in °5:’ovna šo’.a se pr dno priprav-!° n letošnio Novoletno ]el-n obisk dedka Mraza. Za obdaritev je naš h najmlaiših do-Vo l": predšohk;h otrok je nad gmnzz ja pa tras 436 in oir.-ivn šola 425 pionirjev in P On irk Novoletne prireditve bodo v ^ dvorani Prosvetnega doma, ’;3r kodo. pravljično uredili vel. , oder za igrico Ciglerja »Zim-* a Pfavlj or«, nato pa bo dedek r-7- obdaril n še najmlajše. _u-lvo prijateljev mladine bo ° d j rilo predšolsko mladino - ci-c bane. medtem ko bodo šole r* o zirale samostojne obdari. C' Gimnazij - namerava pripra-. • ^ tombolo, k; je med pionirji ** dgak zelo priljubljena, i« 'l!dsebojno obdaritev učencev f csn >vni šoli bodo pri- šel Sreiol°v, tako da bo prijaj vs' k pion rček na svoj račun. n°'°*etno jeiko bodo postavili 1 Rffu ob m ec t ni tržn ci. tedaj bolnišnica še ordinacijsko in jo je sproti oskrbovala s po-sledimo zahtevam sobo s priročnim laboratorijem, trebnimi zdravili, živili in kur-- sodobnejšega in rentgensko sobo, sobo za fizi- Javo. Poleg bolnišnice je bila ljubno dela kot trajen spomenik uspešnejšega zdravljenja bolni- kalno terapijo, dve ooeracijski zgrajena manjša stavba za des-vsem trboveljskim rudarjem. Mislim, da je tako prav! Naša bolnišnica že dolgo ne ltov' _ _ sobi s skupnim prostorom za ir.se::c:jo, mrtvašnico in ropo- V času od otvoritve do oku- sterilizacijo in skupno predsobo, tarnico. . ... - pacije je služila bolnišnica KBS dva dnevna prostora za bolnike, V času od otvoritve do oku- slud več samo v blaginjo trbo- v Trbovljah skoro izključno le zdravniško sobo, kapelo, pisar- pacije je bilo oskrbovanih v veljskega rudarja, ampak vsa- bolniški oskrbi rudarjev in na- nico s telefonsko centralo in trboveljski bolnišnici, vštevši kega delovnega človeka trbo- meščencev trboveljskega rudni- malo veljskega okraja, ki je potreben čakalnico ob I__ vhodnem porodnice, 21.632 oseb. Porodov - - R* ter njihovim družinskim stopnišču bolnišnice. V kletnih je bilo v tem času 1359. Opera- zarav!jenjA v bolnišnici. Danes elanom. Njeno delovno področje prostorih so bili nameščeni: ku- tivnih posegov je bilo izvršenih k6!**« .**a po,s* a^a trboveljska je tedai zajemalo bolniško oshr- hinja, pralnica, likalnica s su- 4155, rentgenskih pregledov bolnišnica spričo vedno bolj se bo pretežnega dela trboveljskega Silnico, šivalnica, kurilnica ter 5523 in rentgenskih slikanj delovnega ljudstva, ne pa vsega stanovanje kurjača in sester. V 1390. Letno povprečje zdravlje- razvijajočega industrijsko-ru- darskega bazena v našem okra- trboveljskega prebivalstva. Bol- podstrešnih prostorih je "" mmMmm * j bila nih bolnikov v tem obdobju in navedenih storitev je razvidno iz tabele. V bolnišnici je bilo v tem času zaposleno skupno 27 oseb. Ko pišemo o delovanju trboveljske bolnišnice v njenem prvem obdobju, je naša dolžnost, da se hvaležno spomnimo in s tem vsaj delno oddolžimo za nesebično in neutrudno delo zdravniku dr. Tonetu Cizelju, ki je bil strokovni vodja, šef in edini stalni zdravnik bolnišnice od njene otvoritve do nemške okupacije. 15 let tihega, neutrudnega in človekoljubnega dela dr. Cizlja v trboveljski bolnišnici je ustvarilo v naši dolini lik zdravnika, ki se ga še danes vadi spominjajo starejši trboveljski rudarji. Ravno tako se trboveljski rudar rad spominja tudi neutrudnega, vedno vedrega zdravnika dr. Janeza Jensterle in že pokojnega dr. Hugoja Baumgartna, ki sta bila sicer ambulantna zdravnika Bratovske skladnice v Trbovljah, sta pa delovala v dežurnih službah izmenično z dr. Cizljem tudi v bolnišnici. (Se nadaljuje) Trbovelj) skem naznanilu največkrat izgovarjajo, da so šteli tako početje za nekaznivo, češ da ta material leži na prostem in da ni nihče prepovedal, da ga ne smejo jemati, zbirati in prodajati. Tako je bilo konkretno na trboveljskem rudniku lansko leto takih primerov preko trideset, o ti katerih je bilo 22 raziskanih in so bili storilci obsojeni na denarne in zaporne 1 razni ter povračilo povzročene škode. I.etcs se je število takih kaznivih dejanj še povečalo in se razširilo še na odtujitev raznega novega materiala, med njimi tudi različnih električnih ksblov, koles, vozičkov, uteži, jamskih verig itd. Dostikrat nastaja občutna škoda v podjetju zaradi tega, ker se kradejo razni sestavni deli iz rudniških strojev, bagrov itd., ki ebratu-tujejo, in se ti deli predajajo v razbitem stanju z namenom, da bi se na ta način zabrisal izvor materiala. Razumljivo je, da so prizadeta podjetja v takih primerih še posebno oškodovana, ker morajo na ta način izropane stroje vzeti iz obratovanja, zaradi česar nastaja škoda v produkcijskem procesu. Ves ta material ljudje prodajajo podjetju »Odpad«, ki jc po svoji dejavnosti razumljivo zainteresiran, da odkupi čim več vsakovrstnega železnega in kovinskega materiala. Tako ravnanje ljudi, med njimi večinoma turli članov delovnih kolektivov in njihovih družinskih članov kaže: da se le-ti ne zavedajo pravilnega pojmovanja splošnega ljudskega premoženja in mislijo, da je n. pr. na področju podjetij dovoljeno jemati in predajati vse, kar pač ni direktno zavarovano s ključavnico in bodečo žico. Pri takem stanju teh stvari podjetje »Odpad« pravzaprav v največji meri posluje in trguje z industrijskim materialom, ki so si ga prodajalci prilastili na nedovoljen način. Jasno je, da takih tatvin ne bo mogoče povsem odpraviti, na rudniku zlasti zaradi njegovega obsežnega področja, vsekakor pa smo mnenja, da bi ga bilo mogoče omejiti na -mnogo manjšo mero, če bi se ljudje bolj zavedali pravilnega odnosa do splošnega ljudskega premoženja, če bi bili člani delovnega kolektiva bolj disciplinirani in končno tudi seznanjen s kazenskimi in disciplinskimi posledicami takih in podobnih dejanj. Vsekakor bodo prizadeta podjetja primorana, da se spričo množečih se materialnih odtujitev iz splošnega ljudskega premoženja po-služijo tudi internih disciplinskih sankcij, ki pri zasačenih tatvinah delavcu ali uslužbencu naložijo občutno disciplinsko kazen in storilca po pravilih podjetja v huiših primerih lahko tudi odpustijo brez poprejšnje odpovedi. Dolžnost sindikalnih organizacij in tudi ZK bi bila, da poleg službenih opozoril, ki jih izdajajo podjetja, svojim članom tolmačijo pravilno pojmovanje splošnega ljudskega premoženja in z vso resnobo opominjajo na kvarnost takih dejanj za družbeno moralo, zlasti pa naj bi tudi naši šolniki mladino v šolah opozarjali, kaj in kako lahko na primer zbira stari material. Vsakdo bi se namreč moral zavedati, da mora za tako delo imeti predhodno pismeno dovoljenje obratovodstva oziro-roma uprave podjetja. Podjetja sama pa naj bi poostri*a kontrolo pri prodaji »Odpadu«, hkrati pa tudi poskrbela, da se po možnosti ves tak razpostavljeni material zbira na zavarovanem mestu. Podjetju »Odpad« bi bilo nujno svetovati, da v bodoče pri nakupu skrbneje preizkusi izvor ponudenega materiala ter predvsem zahteva od prodajalcev pismeno dovoljenje za nabiranje, kolikor bi to bilo blago industrijskega izvora — v nasprotnem primeru pa odkloni take nakupe in dane primere naznani prizadetemu podjetju ali pa Ljudski milici, saj sodimo, da dosedanje ravnanje odkupnega podjetja v tem pogledu prav tako zelo kvarno voliva na moralo in vzgojo mladine in ostalih. PROMETNA NESREČA V KRŠKEM V ponedeljek dopoldne je pred nižjo gimnazijo v Krškem prišlo do prometne nesreče. Pionir Željko, dijak 2. razreda gimnazije, se je po ozki cesti pri gimnaziji pripeljal s kolesom na glavno cesto in se zaletel v zadnji del tovornega avtomobila. Voznik avta jz vozilo takoj ustavil, vendar je Željko dobil hujše poškodbe na nogah in verjetno tudi pretres možganov. POLITIČNI MOZAIK Ameriška vojna zgodovina in Hitlerjevi generali... Bivši Hitlerjev načelnik vrhovnega generalnega štaba za časa češkoslovaške krize in ob začetku druge svetovne vojne, generalni polkovnik Franc Haider, je povabljen v ZDA, kjer bo konferiral s člani oddelka za vojno zgodovino. S Haiderjem gre na pot tudi nemški generalmajor Alfred Tope. Torej: dva znana Hitlerjeva junkerja imata važno nalogo; sodelovala boste pri pisanju vojne zgodovine, ki jo pripravljajo bivši sovražniki .. Ravnotežje mora biti... Znano je, da sta v Zahodni Nemčiji dve krščanski struji (katoliška in evangelisttčna), ki se preko političnih formacij borita za prestiž v državni upravi. Stranka vladne večine demokratično-krščanska unija ima pomoč obeh struj, vendar pod pogojem, da imata obe sorazmerno enake važne položaje v državni upravi. Na podlagi tega sporazuma je predsednik vlade katoličan, a predsednik Bundestaga evangelist. Ravno tako pripada ministrstvo notranjih zadev evangelistom. Ob priliki ustanovitve ministrstva narodne obrambe zategadelj niso mogli paziti na to, da bi na vodilne položaje tega važnega ministrstva postavili najsposobnejše ljudi, pač voljili ambicije obeh verskih voljili ambicije vbeh verskih struj. In zato je moralo to ministrstvo objaviti sestavo vodilnega osebja. To ministrstvo iz-gleda takole: katoličani imajo enega državnega sekretarja, dva načelnika oddelkov, tri svetnike, enega vladnega direktorja, šest šefov odsekov, sedem polkovnikov in osem podpolkovnikov. Evangelisti pa: pet načelnikov oddelkov, sedem svetnikov, dva vladna direktorja, osemnajst šefov odsekov, trt generale, štiriinpetdeset polkovnikov in sedeminpetdeset podpolkovnikov. No! Sir... Angleški ministrski predsednik Eden je pred dnevi v Spodnjem domu na vprašanje, če namerava zahtevati odpravo naslova »Sir«, odgovoril: »No! Sir ..« Sir je popularna beseda, s katero imenujejo nosilce angleških plemiških naslovov. Diplomatske metode v Keniji V OZN nenehno prihajajo protesti o delovanju policije v Keniji. Več kot polovico jo sestavljajo beli oficirji in podoficirji, ki nimajo osnovnih pojmov o lokalnih razmerah tamkajšnjih plemen. Policisti zatrjujejo, da izvajajo pravico »kar se da pravilno«. Guvernerjeve sile zapirajo nedolžne ljudi brez vsakršnih zapornih povelj, jemljejo pridelke in živino. Podobno je v zaporih. Nedavno Je komisar oblasti izjavil, da v 13 koncentracijskih taboriščih ni niti enega ječarja, ki bi imel za to delo vsaj nekoliko izkušenj. V nekem taborišču, v katerem je priprtih nad tisoč ljudi, je ječar neki bivši angleški trgovec Razen tega pa tudi nekatere kenijske organizacije negodujejo nad nenehnimi represalijami, cenzuro pošte, časnikov, vedenjem okupatorjev in podobno. Cele vasi morajo na prisilno delo vključno noseče ženske... Brez komentarja. Državljanska vojna se torej razširja tudi v šole.. Na Cipru divja vojna tudi v šoli Oborožen angleški vojak stoji kot stražar pri vratih neke osnovne šole na otoku Cipru. V učilnici so namreč otroci angleških vojakov, ki so — mimogrede rečeno — okupatorji na tem grškem otoku. Vse bolj se širijo vesti, da tudi šoloobvezni otroci tega otoka zadajajo okupatorju vedno več skrbi. Prebivalstvo neke vasi je obsojeno na plačilo 20 tisoč funtov šterlingov globe zaradi tega. ker so njihovi otroci uničili vaško šolo. V vasi Pofos je sodnik obsodil nekega mladoletnika na bičanje. Dečka je kaznoval zato, ker je manifestiral na nekem nedovoljenem sestanku V začasni rezidenci predsednika ZDA mora biti mir... Predsednik Eisenhower je zahteval, da se mu na njegovi farmi zagotovi popolen mir, da bo lahko čimprej okreval. Ameriška letalska komanda je zaradi tega prepovedala vsem letalskim enotam preletavanje tega področja. Ravno tako je tudi 115 farmarjev v tem kraju začelo uporabljati drugo cesto, ker drži prva preveč mimo predsednikove farme. Indijsko darilc Bulganinu Ko je sovjetski premier Bul-ganin prispel v Kalkuto, so mu predstavniki mestnega prebivalstva podelili edinstveno darilo: polovico riževega zrna. Na to polovico riževega zrna je neki neznani indijski umetnik napisal cel stavek, ki se glasi: »Maršal Bulganln. ml v Indiji želimo mir!« Napis je dolg poldrag milimeter in se lahko bere le s povečevalnim steklom. Zrno je zaprto v kristalni škatlici In še nekaj zanimivosti Po vesteh iz Moskve, je neki sovjetski kmet ondan slavil 147-letnlco svojega rojstva. Ko se je rodil, je bil Napoleon na višku svoje moči. Ni bilo v Waterlooju ... Velika bitka, ki jo zgodovinarji imenujejo tudi Waterlooj-sko bitko, ni bila pri Waterloo-ju! V nemških zgodovinskih priročnikih ni omenjeno to ime, pač pa Belle Aliance, a v francoskih pri Mont-Saint-Jeanu. Victor Hugo, ki je slavil kot velik strokovnjak za Napoleonovo ero, pravi v svojem romanu »Nesrečniki« I del, da Wa-terloo ni imel nič skupnega z bitko, saj je bilo oddaljeno pol- ne tri kilometre od velikega boja. Mont-Saint-Jean je bil popolnoma uničen ravno tako Pa-pelotte in Plancenoja, medtem ko so se v La Belle Alianci se-šli zmagovalci. Toda ta imena so malone vsepovsod neznana. A Waterlooju, ki sploh ni imelo nobene zveze z bojem pripada vsa slava. Dobro se je znašel Ljudje so bili. nemalo začudeni, ko je neki lastnik knjižnice v Pireju (Grčija) objavil meščanom, da si lahko v njegovi knjižnici izposodijo po šest knjig brezplačno Postavil je le en pogoj- po štirinajstih dneh mora sleherni vrniti knjige v nove prostore na glavni cesti Neki znanec je vprašal lastnika, kdaj je zašel med dobrotnike? Lastnik knjižnice pa mu je odgovoril: »Nič kaj takšnega! Prihranil sem le selitvene stroške ... Peter Veliki in srbski huzarji Za vladanja ruskega carja Petra Velikega je mnogo Srbov prešlo iz Ogrske v Rusijo Teh je bilo toliko, da je Peter Veliki ustanovil celo srbski huzarski polk. Kasneje so emigranti ustanovili v Rusiji celo dva nova srbska mesta. Enemu so dali ime Nova Srbija, drugemu Slo-venosrbijar Napoleon kot dezerter Napoleon se je po svojem porazu v Rusiji zelo hitro vračal iz te velike in prostrane države. Ob reki Njemen je srečal nekega Rusa in ga vprašal' »Ali so že šli tod kakšni francoski dezerterji?« Rus mu je odgovoril: »Ne vi ste prvi!« izired sod čsa URADNO OSEBO JE ZALIL Martin Raušel, zidar, stanujoč v Trbovljah, Trg Svobode št 23, je bil dne 31 decembra 1954 v potniškem vlaku med postajo Sava in Trbovlje poklican od organa Ljudske milice, naj se legitimira. Obdolženec pa se je temu uprl !n je poleg tega službujočega organa LM še žalil s prostaškimi besedami, zaradi česar se je moral obdolženec zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Trbovljah. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. V Bir""8Ki KOPALNICI JE KRADEL Mirko Jakopin, zidar, stanujoč v Ljubljani, Celovška cesta št. 154, je leta 1953 vzel na škodo J. P. iz kopalnice zagorskega rudnika delovne hlače in delovne spodnje hlače v vrednosti 2500 din; nekaj dni pozneje pa na istem kraju na škodo L. B. 1 par skoraj novih gumijastih škornjev, vrednih 2500 din, — Zaradi obeh kaznivih dejanj ec je moral obdolženec zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, ki ga je obsodilo na 1 mesec zapora, poleg tega pa mora trpeti še sodni jske stroške. Prav bo, da veste... Kdo od voznikov ima prednost na križišču enakovrednih cest? Uredba o prometu na javnih cestah določa v 16 členu, da mor* na kr žiščh in na krajih, kjer se steka več cest, vsak voznik vozti obzirno in pustiti naprej vozila, ki se mu bližajo z desne strani, če s prometom znamenjem n; drugače določeno. Nadalje pravi, da mora vsak voznik ob prihodu na cesto, ki je s prometnim znamenjem označena za glavno cesto s prednostjo prehoda pustit: naprej vsa vozila, ki vozijo po tej cesti itd. Po določilih navedene uredbe ■e mora voznik, ki vozi proti kri-žšču, najprej prepričati, ali prihaja v križišče še kakšno vozilo s kakšne druge strani; če vidi, da prihaja v križišče vozilo z njegove desne strani mu mora dati prednost; če opaž:, da prihaja na križ šče vozilo z njegove leve strani ima sam prednost in lahko vozi naprej skozi križišče. S prometnim znamenj: je urejen Po navad promet skozi pomembnejša križišča, zlasti če se križata bolj ali manj važni ce5ti. Pred kr žiščem nam anj vežni cesti so običajno postavljena znamenja »Nimaš prednosti«, »Stop« 'n znamenja, k; opominjajo na križišče Nova odredba o cestnem prometu v LRS pa predpisuje kako se morajo ravnati kor stn;ki cest, kjer usmerjajo promet n* križišču člani LM n kakšna znamenja uporabljajo prometni miličniki pri usmerjanju prometa na križščh, nadalje kako =e ureja promet n* križ šču s semafor:. Točka 1 nove uredbe pravi: Na križišč.h, kjer urejajo promet člani LM, se morajo vozniki 'n pešci ravnati po njegovih znamenjih Ce ni dragih določb, veljajo tale prav.la: a) z dvigom roke zapre član LM vse smeri ne glede v katero smer je obrnjen; vozila, k; so na križišču morajo izprazniti križišče; b) voznik, k: vid člana LM v hrbet alj prsi, mora vozilo ustaviti pred prehodom za pešče; c) voznik, k; v di člana LM v bok, ima nrosto pot naravnost na desno In levo in mora nadaljevati vožnjo. Če so postavljeni za urejanje prometa na križiščih semafori, ustreza rumena luč znamenju pod točko a) rdeča luč znamenju pod točko b), zelena oa znamenju pod točko c) Druga točka odredbe predpisuje, k;ko se morajo vozila razvrstiti že pred križiščem, da se v nadaljevanju vožnje »kozi križišče med seboj čim manj ovirajo; kadar eno ak drugo vozi naravnost, zav je v levo alj desno. Ra-zumlj vo je torej da se morajo vozila, k-; nameravajo v kr ž.šču, zaviti na desno, razvrstiti pred križiščem ob skrajn desnj strani ce-tišča; vozila, ki nameravajo skozi križišče vozit; n ravnost, se morajo razvrstit; v sred ni desne polovice cestišča — vozila ki nameravajo v križišču zaviti na levo, pa n« levi strani desne polovice cest šča. Leva polovica cestišča mora biti prosta za promet v nasprotni smeri. Odredba zahteva tako razvrstitev le takrat če ie križ šče dovolj široko V samem križišču se morajo vozila strogo držat določil nove odredbe, ki pravi, da mora dri: vozilo, ki zavije v kr ž šču na levo, prednost vozilu, ki mu prihaja naproti pc st; cisti. Če je križ šče za določeno smer vožnje zaprto se morajo voz la, ki vozijo v to smer ustaviti pred križiščem. in to pred prehodom za pešče, če je tak prehod v.dno označen. Nova odredba torej posveča motornim voz lom posebno poglavje, v katerem dopolnjuje zvezno Uredbo o prometu na javnih cestah :n predpisuje razne \)lžnost- kor stoikom ceste, da bi se tako odvrnile številne ovire, ki so se pojavile zarad hitrega razvoja prometa pri ms. Prednost pred drug mi vozil1 na cesti in na križišču imajo šemo reševalna vozila gas lska vozila in vozila orgrnov za notranje zadeve kadar opravljajo nujno službeno vožnjo to če so opremljena s posebno sireno ali zvoncem. Na kr žišču ima reševalno vozilo piednost pred gasilskim voz lom, ne glede na to, s katere strsnj prihaja. Gasilsko voz.lo pa mg prednost pred vozilom organov za notranje zadeve Vsako drugačno tolmačenje prednosti vožnje na križišču kot n. pr. prednost osebnega avtomobil pred tovornim tovornega pred kolesarjem el kolesJrja pred vprežn.m vozilom itd., je napačno in v nasprotju z določil-: prometnih prav 1 na javnih cestah in navedenih uredb. I D uuaj je začela... v šoti j1 o.i .. , Rekruti pošilja.o pozdrave iz Sara eva Jesen tiho razplameneva občutek prihodnosti in v srce vnaša nemirne slutnje. Da. Tudi tukaj je nekaj resnice To je bilo od sprejema vpoklica, morda še od prej. pa do prvih srečanj v vojašnici. Vse to se razprši in pozabi, če bi stopili te jesenske dneve v naše šolske prostore. Nekateri se uče vsklajenosti pokretov, drugi so pravkar prišli z marša, tam spet razlaga oficir uporabo in zaščito najmodernejših orožij — povsod skupine znanja željnih mladih ljudi. Da bodo jutri sposobni, če bo treba, voditi enote za obrambo svoje domovine Jesen je. Pozna Polne dež a in megle. Že naletava prvi sneg. Kakor da hoče postaviti na preizkušnjo naše vedro razpoloženje. Naša šola je skoraj novega datuma. Tu smo se zbrali iz Zasavje, Bele krajine, iz vsake vasi od Triglava do Djevdjelije. Zapustili smo službena mesta, srednješolske klopi, ali napravili diplomske izpite na univerzi in v vojaških oblekah stopili v novo šolo, kjer se bomo usposobili za naš najvišji poklic — za obrambo socialistične domovine. Zavedamo se svojih nalog in časti, ki nam jo je dala — cvetu mlade inteligence — s katerimi besedami nam je čestital generalmajor ob prevzemu častne obveznosti, da nosimo ime gojenca šole za rezervne oficirje. Mlade fante, ki so že začeli razmišljati na spomladansko ločitev od staršev, prijateljic in prijateljev, naj nikar ne muči negotovost da je življenje v Armadi težavno in brez prave škrbi za vojaka. Vojašnica nam je s prijetnim vzdušjem in prijateljskimi odnosi, ki vladajo v JLA, in s skrbjo starešin za naše zdravje in življenje, nadomestila domače ognjišče. Vsak ve, da nobena Armada ne more obstajati brez vestne discipline. Življenje v Armadi človek v večini primerov doživi le enkrat. Lepi bodo ti spomini Liki vojakov-tovarišev defilirajo v mislih, marširajo enote, streljajo čete, obkoljujejo sovražnika — a v prostem času vesel razgovor, petje itd. V človeku se ustvarja podoba značaja našega vojaka-gojenca: upornost, iz- najdljivost, samoiniciativa in pripravljenost, da čuva svojo domovino — prelito kri naših očetov in bratov-partizanov. Na kraju se moram prisrčno zahvaliti v svojem in imenu Zasavcev tov. Lojzetu Hofbau-erju iz Hrastnika, ki je naročil list. Za Novo leto vam, dragi starši in tovariši, ne moremo stisniti roke. Pošiljamo vam iskrene čestitke za srečno in uspehov polno novo leto 1956! Jesen in zima sta tukaj isto kakor pomlad, ki bruhi, hrepeni in kliče k življenju. Na svidenje! Slavko Suklje, v. p. 9010-8/4, Sarajevo. MUiuiumtaAAi * k Ne pozabite: vsak nareč ik ..Zasavskega tednika" le zavarovan! Lcpotičje mora biti... Sicer pa je taka razlaga precej la čna. V resnici je namreč to morje dobil; svoj pr imek »rdeče« iz č sto drug'h vzrokov. Eti— ologijd imena še dane« n- pov. sem razjasnjena, zdi se mi pa da še najbolj drž; tisto, kar -era bral v letnem poročilu ndenske luke zs lansko leto. V tem poroč lu /.vaja nek1 ericrleškj oceanograf Ima z starega del« biblija kjer je to morje označeno kot »BAHR SOUPH« kar bi prevedeno iz hebrejščine na naš jez';k pomenilo »morje alg«. V tem morju, enem izmed redkih se namreč lahko >paz; or:v čuden priroden pojav, k ga menujeio »morski cvet«. Povzroča ga intenzivni rast mikroskopsko majhnih živih bitij a!q, ki vsebujejo karakteristično rdeče barvilo m ki ž:ve v prv-vrst: v morski, prav redko pa v sladki vodi. le alge Imenujemo »TRICHODESMIUM ERVTHRA-EUM«. Da te alge rastejo ln sc sploh morejo obdržati prj življenju, mora biti dovolj *>nca hran. Ijivih snov. in ne preveč nemirnega morja oziroma ne preveč tokov v njem. Sončne svetlobe pa je v tropskih morj h dovolj, toda hranljivih snovi na površini vode zelo malo. ker jih liva bitja prehitro Izčrpajo. Ker ni hrane, ta bitja um rajo padajo v nižje plastj in kot mrtva spet predstavljajo hrano Ce pa veter od-naša površinske sloje vode proč od obale, pridejo globlji na površino, kjer je dovolj sonca in lako lahko pr čneio alge bujno raati in se množiti. To pa je vzdolž ar*bske obale najčešče, kadar pihajo jugozahodni monSu-ni. Takrat se lorej morje rdeč:, seveda ne na vsej svoji površini, temveč v večjih al; manjših madežih, ker je pač odvisno od množine alg in predelov, kjer ae alge zadržujejo. Morda bodo potniki ki se bodo vozili po Rdečem morju čez 20 al: 30 let zaužili ra: n j prahu, če že ne z arabske, pa vsaj z afriške strani. Egipčani vlagajo velike napore da bi z namakanjem spremenili puščavo v plodno zemljo. S« bolj podjetni od njih eo Francozi, v Bombayu sem srečal nekega francoskega Inženirja, ki mi je pr povedoval, kako bo že čez 15 let del Salvre spremenjen v zeleno dol'-no. Pred leii je nam. reč francoska vlada pričela preiskovati geološki sestav puščave v južnem delu Sudana In res -o leta 1952 doeegl- prve uspehe. Po njihovem mišljenju je tam polno podzemeIj'kili lezertn rek. V glo- ni kakšnih 100 metrov je pri ■tanju nastat nenadna eksplo-ja, visoko v zrak so je dvignil ilak peska, za njim p« je prida teč; voda v curku visokem id 50 metrov. Analize *o doka-ile, da je ta voda zelo bogata a mineralnih snoveh n da po-ane po filtriranju užitna. Takih est pa so pozneje odkrili še več tako se množijo in večajo »ze v Sahari druga za drugo. Poleg nas treh je bilo še pet potnikov, ki so vstopili v Port-Sudanu. Trije od njih so bili Sudand, ki so potovali v Egipt, dva mladoporočenca pa sta bila iz. Libanona. Najprijaznejši in že takoj ob prihodu dostopen za razgovor pa je bil kakih petdeset let star trovec iz Kartuma. Zvedel je, da se bomo v Jiddi zadrževali več dni in jc ^-ooooooooooooooooooooooooo JIDDAir (Nadaljevanje) Poleg približno štirideset mož posadke nas jc bilo na ladji še osem potnikov. Ladja ima v centralnem predelu na srednji palubi tudi šest kabin za dvanajst potnikov. Kabine so zelo udobne in lepo opremljene. Potnikom je na razpolago tudi modema Jedilnica in salon. Najdaljšo pot za seboj smo imeli moj prijatelj iz Zagreba, neka Grkinja ln jaz. Vsi trije smo potovali iz Indije: midva domov v Jugoslavijo, naša sopotnica, žena zdravnika v indijski vojski, pa na obisk k staršem v Egipt. Vsako drugo leto ei privošči to potovanje, včasih tudi z možem. Koliko časa hranijo pri hiši za to pot denar, je nisem vprašal, po ničnem zapravljanju na brodu, še bolj pa po pristaniščih, sem sklepal, da njen mož odlično zasluži, čeprav nima privatne prakse. zato izbral našo ladjo, da bi mimogrede skočil v Meko. Bil je med nami edini mohamedunec, njegova ostala družba pa so bili sami Kopti. Govoril je precej dobro angleško, še boljše pa italijansko. Ko jc sedel po zajtrku na srednji palubi in vlekel svojo »huko«, sem prisedel k njemu ter načel pogovor. V začetku je bil zaprt vase, pozneje pa se je nekoliko odtajal. Na moja vprašariin je dajal tako zanesljive odgovore, da bi prej mislil, da imam pred seboj profesorja z muslimanske univerze v Kairu kot pa trgovca. Sicer nisem zvedel s čim trguje, bolj me je pač zanimalo njegovo potovanje v Meko ln religija, kateri pripada. Po desetih urah precej hitre vožnje smo okrog petih popoldne zapluli v Saudljske teritorialne vode. Pojem teritorialne vode mi je bil do takrat neznan. Strokovno izredno podkovan kapitan ladje' pa mi jc to pojasnil na preprost in razumljiv način: Pod izrazom »teritorialne vode« štejemo pas morja določene širine, ki se vleče vzdolž obale neke države. V tem pasu ima tista država suvereno oblast. Pri nas ga imenujemo »obalno morje« in ga delimo v notranje morske vode in teritorialno morje. Notranje morske vode obsegajo luke, zalive in ožine med otoki, teritorialno morje pa sega približno šest milj od obale. Razloček je samo v tem, da pride suverenost države bolj do izraza v lukah in zalivih kot v teritorialnem morju. Kar se tiče obalnega morja, niso vse države edine glede njegove širine in tudi mednarodna konferenca v Haagu ni mogla rešiti tega vprašanja. Angleži težijo za tem, da bi bile vode široke samo tri milje. Nekatere južnoameriške države, zlasti Argentina, eo pa šle tako daleč, da so razglasile teritori-jalno morje do sto milj od obale. Takega samovoljnega tolmačenja druge države seveda ne jemljejo resno. JIDDA le največje pristanišče v Arabiji ob Rdečem morju. Ves ta velikanski polotok, ki jc večji kot Indija. je v glavnem puščavo, naseljena z nomadskimi plemeni Beduinov. Pokrajina se spušča od zahoda proti vzhodu. Ob Rdečem morju eo precej visoki gorski grebeni, ki tečejo vzporedno z obalo. To spuščanje pa sc neha na jugovzhodnem predelu, kjer sc dvigajo srednje visoke gore. Z Izjemo dolin v tem goratem predelu in delno tudi v Jemenu, pa je Arabija sama nerodovitna puščava, polna peska, usihajočih rek in strmih skal. Tu živi nad deset milijonov ljudi. Saudska Arabija je največja država na polotoku in ima okrog pet milijonov prebivalcev v pokrajinah HEJAS in NEDJ. Meje niso natanko določene. Na j večje mesto jo Meka s približno 100.000 prebivalci, in Jlddo, ki jih nima dosti manj. Večje mesto je tudi Medina, katere luka VEM BO leži prav tako ob Rdečem morju, samo severno od Jidde. Glavno mesto države ln prestolnica je RIJAD. Največji in morda edini dohodek Je imela država svoj-:1*® od romarjev v Meko. V zadr i'*1 desetih letih pa je odkritje velikih ležišč nafte v vzhorln n predelih popolnoma spvcmer.il0 lice tega dela sveta in iz nekoč siromašne države je nas*«8" la danes ena izmed najbo«-tejšlh na svetu. »ARABIA FL-I,IX« je dobila materialno osnovo za lepo Ime »srečna-. Čeprav je morje okrog Ji ob a obč Mkega LO pre6el.. kovanjem II stopme insobll.po stp£nk ki zasedaio prostore ob sencijeh društva doeežem v^dn ki dvorani, da dob,; te lokale usjn .3 Najuspešneje e nastopa- dramgka sekciia društva _ pa la godba, nato tooski pevski tudj knj;žn:ca kl ima 6edaj že 2.664 knjig in jih hrani in izpo- ne?arr °ki°im le^vtruštvu « ^ “2. S il'*.. »"T- '■ ****** r6l"°i «r - 2£5“■ '“"",zb0 ku'b*T" n- ■» »«*«» “«■>■ 1« „.S' H zlasti Z ugotovtvijo da je delavska „ v nedeljo so igro ponovili v da ni člani Šmartnem pri Litiji Tudi tu so č, delajo le ljudje napolnili dvorano in na-proletarekega peto sledili dogajanju na odru. Slovenski fzse1fens'd ke edar 1956 praktično darilo za nas vse rigent tov. Viktor Mrlo Vrh. Tudj . y prehodu, sobi in je zato Sredi novembra je izšel Sl**- ne naslove, dobite ga pa tudi v dramska sekcija se je udeležila delQ otežko5eno> bj prišla do po- venski izseljenski koledar za knjigarnah. tektoovanja rudarsk h »Svo-bod« trebnih prostorov leto 1956, ka ga že tretje leto Iz- Slovenski izseljenski koledar in dosegla črstno 3. mesto Naj- daja Slovenska izseljenska ma- priporočamo zlasti tistim, ki ima- bolje je delati mladinska dram- Naloge, k- s« b.le društvu - t;Ca za sjovenske Izseljence po jo svojce in prijatelje v tujini, Ska e kup ir. a, v kater-. je 20 čla- kažane v askusiji .n sprejet- svetu Izseljenski koledar kakor da jim ga pošljejo kot lepo no- nov. Več življenja bosta morati sklepi bodo »Svobodo I« gotovo tudj iju,trlr3n, meSečnik »Rodna voletno darilo. M. S. pokazati lutkarska in šahovska tudi v bodoče uvrščal, med prve gruda so se le prazniku 29. novembra, katera drugih prireditev. redk, Udejstvovati v pevskem, prireditev Je btia plod dela $ Sol- Druga ugotovitev: celotne dramskem ali izobraževalnem sko mladino, člani LMS tn član prireditve si je ogledalo skoraj odseku. Več na članstva se ne »Svobode«, ti0.000 ljudi. Torej: vsak Za- z veda da je delo v »Svobod1« Članstvo je va igralska po* je kratka in __ S5 reisrtShRhs: srežSM:"5"*'1- . oder!« Drugi: poštni ushi £kEZ°2vibrk2e^ urejujejo V prenovljen- dvorani * . . — •— «-»■ — «— w.i«. '** pa z odra odšel naravnost v službo. Če pa je bil prost, je pe ne b lo. Sedaj — tako mletim — bo ocena mnogo bolj prevjčna m Okrajno zvezo »Svobod« je za- skušnji še vedno mtiiila ura, pre- TL stopal na občnem zboru tovariš den je bil doma In vendar Je bito Tzmo^nomen^D:' ak°^ pros- bllo Pavle Kovač iz Trbovelj kl je dal malo skušenj brez njega. Tretjli članstvu v diskusiji potrebne učitelj — pouk dopoldne 1* po- Zagorjant nedvomno med tiste zasavske uspehov, kot bi uh «lcer"Knjižnice društva posluje redno žal jo obiskujejo le redki Član' ve- so se uvrstili kraje, kjer obisk prireditev ni bii nikdar problem. Zasavske knjižnice so dobile za 200.000 dinarjev novih knjig Tudi na Bučki so delavni Smo v času. ko *e nagiba leto h koncu in vsik pol ga obračun o " ‘ "* 1 " Bučk k d licu in v.«"*-Pol qa obračun hi lepo urejen, v zadovoljstvo jedil« program med kater m ie .............. »volem delu T ko tudi mi na v«eb ob.skovalcev. Razstavljald bila tudi :qrica ’ »Rdeča keplca>, *lil1111111 čk HOlela b, prikazat! delo, najboljših pridelkov * bHi na- k, je bila najmlajšto poUbno k zanj mnog, ne vedo, mi pa Smo vanl vlož 1, mnogo truda in veselja Sedaj pa kii po vrstil V oklo- grajeni. Prvi nagrad, sta dob la všeč tov Rajko Komljanec ln Franc Peterlin prizmo pomen- »Dijak — prostak« v Radečah nedvomno lep uspehi ob takem kriteriju bodo potem rahle disonance padanje iz takta premajhna uglajenost, nepravilna drža rokavic in podobno — kar «o nekater. strogi kritiki takoj opazili in očitati — postal* precej manjše napake, M jih človek, k ocenjuje celoto, niti omenil ne bo. Tildi kakšen pomilovalen »saj je še kar šlo«, je premajhno zadoščenje za vložen, trud , „ .. , , Rad bi h koncu povedal še t»- u u*L ■ „ • •, ,, , Okraja nakupil za 200.000 din potrebnih sredstev. Zato j* j«, uspeh je bil dosežen, toda bti okoliško irraečko mladino, k- ae knjig. Knjige bodo dobile vse prav, da v prvi vrsti skrbimo bi lahko Še večji, če bi vse na- zasavske knjižnice. Ker je vseh za vaške knjižnice. Kajpak pa stopajoče ves čas priprav sprem- knjižnic v okraju približno 60, tudi V naših revirjih ponekod ljtlg misel naej. Tudi bi mogoče bodo darovane knjige lepo ln knjižnice niso kaj bogate a knji- ii0 * manjšim trudom če bi bili dragoceno darilo zasavskim gami. Stalni bralci eo tako re- di*C' plina in zavzeto*! z« delo že braicem. ■ koč Vse knjige to prebrati. m prrih skušniah taki. kekor Znano je, da imajo zlasti va- Morda se bodo sedaj ob za- »te bili prot koncu Mnenje lllillllllBlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll mnoMčUn/htaorgeanSah srtS z^J^ BIZELJSKO večanje sLjto "SŽ “ P°* V0U° stva- Moški, ženski in mešani pev- Dn..,.. «hj=vni nmnroHnn id z - ------- ,, ------------------ na občnem napotke za nadaljnje uspešno poldnej prenatrpan razred — 56 gorjan je, obUval povprečno 14 častno m prostovoljno za splošni zb0ru soglasno da ie treba delo dela otroki izvenšokko ie teko tapO- prireditev. S tolikšnim obiskom kultura dvig iiudatva Zaradi te- zabraževanj* članstva ln Ijud- 1 ° ^ “ ga odb0T| tudi e n _ dosegel Jak. h $klb množic pol riti. Zato je tre- ba ustanoviti stalno čitalnco, uvesti redna mesečne oredavanja. Tretja ugotovitev: s tolikšnim činomi“ mladina. Najdelavnejši odsek m1’zlašt pa^iehtrebTčlan- dejavnoetlnrolfh^r8?/ Le bU, V$eke^ pertk' odsek £• AnSSrib. d. b?4*ki na tn način dnkn«MSt!iV t!F Dramsk odsek je pr če! z delom p0 lepih knjigah v knjižn d. Tu* Knremljajo vso dejhvntot svoje- do®/e le^jRuTn noJ^mto" di Šahovski in telesnovzgojm od- Te ^ je okrajnl pro. 5ke knjižnice malo knjig. Vaška pa kraja. To pomeni, da ro vsi a t, Lh.ua nJl “it« h V°dein « ,e^ nai pr'č"eta tiv*hne|e delo- gvetnlh društev zasavskega društva nimajo za nakup knjig ouiskovalci dobili precej ^azlič- društvu iivahnelisT ^ ^° ° V Vat ^ de u e pova^ nakimll 79 ann.ono din notrebnih sredstev. KaIo 1» Raz savni prostor to bil okusno nepripravljene Šolske mladina Udeleženci prireditev s® b'ti — po pripovedovanju — veselo pre. &bor KPD Kapele je prire- c_ — . , Rmpč-n, v»nrj».r h- hi in <111 noti vodstvom tov Ivana «■ — — luiKaj o arentel — eaaj pa k ir po vrsti! v oklo- Dne 30 oktobra je b la v Za- senečem. Vendar b bilo želeti, rlmr^nhju dno pr pravljall n« družnem domu akademija, kj so da bi ae starši ln ostati vaščani runanca k uri cen. sioverisrun na-na — čenra« el8211 k' i 8Ia° 0 prlredi* šo ski otroci in kl je kulturnih prired tev udeleževati v rodnih ln umetnih pesmi v Za- dil pod vodstvom tov Ivana Pintariča koncert slovenskih na- Čeprav s «kromn ml sred- vsem ugajala. slvj — dostojno proslav.il. Vse sile smo vioz 11 v priprave za kmetijske razstavo k ie bile v tem kraju prvč Razstavljali so poljedelci, »adlarjl lh čebelar] večjem štev.lu ln e tem dalj pri- družnem domu na Bizeljskem. Kmetijska zadruga Bizeljsko Je odstopila pevcem dvorano Dne t novembra je b'le v kra- znanje nastopajočim, ju spominska seja ki so h pri- Dne 15. novembra smo tudi pri sostvovali tov S Uh. J-izbinšek in nas začeli s tečajem RK sa žen- Zadružnega doma brezplačno -.u,«..,. m ceoeiarj JaTadll^Vrca^na’Bučk' Jo&L Č°- '7°, **** pa so ubrano zapeli pre- »PIŠNICA Naš: gospodari, so svoje pridelke zbrali z nez up-njem In jih odzvale pozivu ker m ae za ve- no njegov grob kjer je učenki „ „„„ prinašal, v šoto Tn ^ ganljivo deklamirala dajo. da a tem škodujejo le sa- U“VJ' pe,em *Psmo mater, 'z groba« me sebi V drugem letniku |e tn pred spom.nsko ploščo na Za- ob:sk etoedsteden. Dekleta družnem domu Tud Igralska skupna se |e pridno oprijela dela, za 13. no- kovnjak OZZ Krško sortiral, ln uredil) razs'avne prostore. Raz stava je bile odprta tr dn Obiskali so jo: predsednik ln pod- Go^/klnZunaHč1? yembe' i* naštudirale veselo- ng jelko* Učiteljstvo je napravilo prireditve pomagale tečajnice Z ga s veseljem obiskujejo. Pred nami pa je sedaj Se mnogo dela s pr pr« vami za Novolet- še naj lepše slovenske peemi. Zbor KPD Kapele bodo gostovati ie v Pišecah, Brežicah ln ostalih krajih občine Brežice. D. V. Upravi »Zasavski tednih.” sEBEsr® « — - ~ -.... ^ Sevnici, pred«t'dnlk okraje ZB Novo meslo « dr„gl vldn' predstavo k, okraji 1'bovl je m Novo mesto tet mnogo domačinov. . treh tednih so jo ponovili v Skocjmu kjer je b1!* zelo dobro podroben program, ki je aledeč: letnika tečaj, RK. dedek Mraz bo z šole popeljal Pa ne samo šolska mladina, tudi gasilci pripravljajo za zaključek starega let* silve<>trov«nje a obdaritev tn pogostitev mladine igro »Ploha«. JdKocianu k|er je IvL« zelo dobro P0 obdaritvi pa se bodo otroci s temi vrsticam! Jnr-l 5253šz,STeiS-vkrdlkera rbr'ztlu,kflml meU ” i 0,. 1LS* M KaltL tarčo m reševanjem ugank Učt- križem rok čeiuHJ <« n n»= i,. Tud' 29. november nas n: našel teljem bodo pri pek n izvedbi malo slišati. M. Trbovlfe TBG REVOLUCIJE ST. 28 Hunu PO SVE.TU' Med najpomembnejše dogodke zadnjih dri štejemo vsekakor izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, kar se Je zgodilo šele po 36 glasovanjih, ko je dobila naša država potrebno dvotretjinsko večino Pri tem zadnjem glasovanju so dobili Filipini, stalni tekmec naše države pri kandidaturi za Varnostni svet, samo 11 glasov, Jugoslavija pa pet glasov več. kakor jih je potrebovala za Izvolitev. S temi volitvami je bilo zaključeno deseto zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki bo prešlo v zgodovino te najvažnejše mednarodne organizacije kot eno najpomembnejših zasedanj. Na tem zasedanju se je organizacija močno približala univerzalnosti s tem, da je bilo ob tej priložnosti sprejetih v članstvo 16 novih članov, s čimer je poraslo število članov organizacije na 76. S tem sprejemom se je eno temeljnih načel Združenih narodov močno približalo svojemu uresničenju, mednarodnemu sodelovanju pa so se odprli novi vidiki. Predsednik Tito je te dni zaključil svoj obisk v Addis Abebi ter v spremstvu cesarja Etiopije odpotoval v druge kraje prijateljske afriške države. V dneh obiska so naši in etiopski gospodarstveniki obširno razpravljali o možnostih nadaljnjega sodelovanja med obema državama ter poglobitvi vseh vrst stikov med njima. Prejšnjo nedeljo so v Posarju znova volili, tokrat poslance v posarski parlament, pri čemer so pronem-ške stranke zopet odnesle pomembno zmago Dobile so 33 poslanskih sedežev od 50, vendar tudi Hofmannova stranka, ki zagovarja evropeizacijo Posarja, ni slabo odrezala. Dobila je skoraj 22 odstotkov glasov in 13 poslanskih mest, s tem pa so se zopet precej okrepile pozicije Francije v njenem prizadevanju, da bi ostala dežela izven zahodnonemške države in pod njeno, vsaj delno kontrolo. V Alžiru se je položaj v zadnjih dneh zopet poslabšal, ko je državo prepravil val atentatov in napadov in ko Je bilo samo tekom enega dneva in noči ubitih med trideset ljudi. Upor alžirskih nacionalistov se Je razširil skoraj na celotno ozemlje. Kot vzroke poslabšanja položaja navajajo predvsem nesoglasja med francosko vlado in alžirsko posvetovalno skupščino, zaradi česar so tudi v nekaterih okrožjih odložili parlamentarne volitve v novo francosko skupščino. V Afriki se že nekaj dni veseli svojega rojstva najmlajša republika na svetu — Sudan — dežela s površino milijon kvadratnih milj in 8 do 18 milijoni prebivalcev ter z velikimi gospodarskimi možnostmi. zlasti v pogledu kmetijstva. V Egiptu so proti pričakovanju sprejeli razglasitev neodvisne republike Sudana še dokaj ugodno, čeprav so v preteklosti večkrat izražali pretenzije na državno skupnost s to deželo. Po sedmih letih konec edinega hokejskega kluba v našem okraju V Brežicah deluje že sedmo leto športn, klub za drsanje n hokej na ledu k nos: zadnje leto ime HK »Krka« Brežice. Brežiški hokejist so dosegli že Tetovndno n, ndemi n trbovoi sitega »Partizana" (e uspela Kmalu po pričetku redne te- Zelo dobri so bili člani na prikazali člani in članice. Zal lovadbe meseca septembra je bradlji Opaziti je bilo, da so pa je bil za pravilno izvedbo vaditeljski zbor TVD Partizana vložili v vaje mnogo truda in oder premajhen Ta pomanjklji- v Trbovljah začel razmišljati o volje, kajti vsak posamezni vost je prišla do izraza tudi pri V£č lep h uspehov: bili «o že pr- prireditvi telovadne akademije, telovadec je pokazal zaneslji- prostih vajah. Zelo skrbno je **:kc IH. zvezne lqe, v republi- na kateri naj bi člani Partiza- vost in prožnost v izvajanju na- bila naštudirana in izvedena Sitem merilu p so se ob sodelo- na pokazali svoj napredek. Od- pomih telovadnih prvin. Prihod prosta vaja mladink s krogi Po- vanju vseh »lovensk h hokejskih ločitev ni bila lahka, kajti vod- in odhod k orodju pa ni bil sebno nazadnje izvedena sku- klubov povzpeli na 3. oziroma 4. niki telovadnih skupin so do- vseskozi dovolj strumen. V bo- pina je bila posrečena. Največ- bili mnogo novincev, ki jih je doče bo treba posvetiti večjo jega priznanja pa so bile de- bilo treba temeljito pripraviti pazljivost korakanju Med te- ležne mladinke z Izvedbo vaj za javno prireditev. Po napor- lovadečimi člani smo videli ve- na švedski klopi To naporno nem in vestnem delu se je vod- lik napredek tov Trugerja, ki izvedbo so mladinke po zaslugi stvo društva odločilo, da Trbo- je bil za cel razred boljši; pri svoje vaditeljice tov. Marice veljčanom pripravi telovadno tem telovadcu se opazi, da ima Bizjakove podale neoporečno. akademi'0 za seboj že več nastopov v re- Za zaključek so nastopili še čla- Preteklo soboto, 17. t m., se publiških telovadnih vrstah. , ni in članice s prostimi va aml. je zbralo v dvorani Delavskega Starejše pionirke so se pred- Brezhibna izvedba vaj članov doma v Trbovljah mnogo lju- stavile s kiji In zelo enotno lz- in članic je bila nagrajena z biteljev telovadbe in telesne vedle svo:e vaje Dobro je uspe- dolgotrajnim ploskanjem, vzgoje nasploh in sodeč po nji- la talna telovadba, ki so jo po sedmih let h delovani prenehal ed ni klub za drsanje in hokej na ledu v sedan em trboveljskem okraju ir da bo n š okraj izgubi z stopn.ka v republ škem tekmovanju v tej športn. vej'. V letošnji sezoni naj b- HK »Krka« tekmoval v II. republ ški 1 gi, kjer ma vse možnost;, da zasede eno zmed prvih mest R:zitmem še nekako, da LO Klub se je vseskozi boni z ve- Brežice trenutno ne more klubi mesto ki pa hovem navdušenju lahko rečemo, da jim ni bilo žal časa, ki so ga prebili v dvorani. Priznati moramo, da so bile posamezne telovadne točke skrbno naštudirane in da so vsi telovadni oddelki pokazali precejšen napredek. Program je Str: 110 fe^mounnje u Vidmu Krškem Prvo mesto je dosegla SD Celuloza z 275 krogi Napovedano tekmovanje okr. strelskega odbora v Trbovljah dne 18. decembra v počastitev bilo v Vidmu- obsegal izvedbo prostih vaj, Dneva JLA je raznoterosti, talno in orodno te- Krškem lovadbo. celuloze In roto papirja. v .prv^ točki sporeda so Prehodni pokal, ki ga je leta ljubke cicibanke navdušile ob- 1953 poklonili OLO Trbovje za činstvo z vajami s sončniki. Bil tekmovanje v čast JLA in ki je res užitek gledati ta drobiž, ga je leta 1953 osvojil TVD kako enotno in strumno je po »Partizan« na Dolu pri Hrast-taktu klavirja izvajal svoje va- niku, lansko leto pa Strelska je. Za njimi so nastopili pionir- družina v Hrastniku, je sedaj ji s prostimi vajami, ki pa niso osdojila SD »Celuloza« v Vid-pokazali tiste izurjenosti in mu-Krškem, ki je od 15 nasto-enotnosti kakor cicibanke; vse pivših strelskih ekip dosegla preveč so pionirjem uhajale naivečje število krogov, oči v dvorano, če bodo tamkaj Rezultati so bili naslednii: 1. zagledali svoje starše, namesto mesto je dosegla SD »Celuloza? da bi pazili na izvedbo vaj. No, (Videm-Krško) z 275 krogi (Dan-kaj hitro so potolažili vse na- ko 102, Krošelj 98, Zalokar 75); vzoče mladinci, ki so na konju 2 mesto SD »Pionir« (Videm-brez ročajev izvedli nekaj zelo Krško) z 254 krogi (Kemperle uspelih točk. Prav dobro so se 88, Lapuh 89, Potokar 77); 3. nato odrezale mlajše mladinke mesto SD »Papirnica« (Radeče) z izvedbo narodnih kol, mla- z 222 krogi (Brilej 71, Dolar 84, dincl pa takoj za njimi z vaja- Pangeršič 67). mi talne telovadbe na blazinah. Tem sledijo: Artiče (211 kro-— Zelo dober vtis so napravile gov), SD Zidani most (177), SD mlajše pionirke z vajami s tra- Zidani most I, SD Hrastnik II, kovi. Članice na bradlji so po- TVD »Partizan« Zagorje, SD kazale z zelo zahtevnimi vaja- Hrastnik I, SD Dol pri Hrast-mi velik napredek; vsaka po- niku, SD Senovo, SD Trbovlje, sebej je žela priznanje gledal- TVD Papirnica Radeče, TVD cev. Najboljša je bila tov. For- »Partizan« Dol pri Hrastniku in tejeva. njej pa je sledila tov. SD »Mehanika« Trbovlje. ki ima vse P°8oje za Ta prvi večji nastop strelske najvišji naslov, če bo tudi v organizacije je povsem uspeL bodoče tako redno in pridno Dokazal je, da je strelstvo orga- pravilen odnos do vseh razredov naše družbe, saj so bili tekmovalci tako delavci, nameščenci, kmečki sinovi, učitelji. 1 k;m: t nančn.m-' težavam;. «o letos dosegi* višek. Za p-opravilc 'griščs, r zsvet-ljave, dopoln.te' oprave, za trening :n tekmovanja b klub potreboval okrog 300.000 dm. Nekaj sredstev bo vodstvo klubi s^mo priskrbelo, za preostal pretežni del potrebnega denarja pa je vodstvo kluba zaprosilo za pomoč podjetja OLO Trbovlje tn LO Brež ce Brez čka podjetja so se odzv- la le v manjšem obsegu Tudi prt OLO Trbovlje brež ški hokej ti nieo našlj razumevanja — kot odgovor na prošnjo za pomoč so dob li le odgovor: »Obrn te se na LO Bre-ž ce!« Tu pa so dejali: »Za sedaj nim mo niti dnarja, morda bo kaj meseca februarj.3 1956, “J*S.TbWne lal°rrt “oda ni'č ‘ne obljub,mo, Tako finančno pcdoreti saj je brežiška obč na z nainižj m narodn m dohodkom na preb valca v okraju. Teže p 1 razumem, da OLO Trbovlje nima možnost kluba finančno podpreti, zlasti še, ker je klub edini v okra.ju n tako re-prezentira okraj. Kršk okraj je bi veliko boli siromašen od d -našnjega trbove'jskega. vendar je klub podpiral v tol kšn; meri dl je lahko životaril. Torej gre pri vsej stvari le za razumevanje n dobro voljo. Brežšk hokejisti so skromni. So ed:n klub v Slcven ji n verjetno v vsej državi, ki nastopa še z opravo iz leta 1949. Fantje imajo vel ko volje m premagujejo vč~ s. h že nemogoče težave. Letos pa je prišlo tako daleč, da tud dobra volja nč ne pomaga med Starej" ie HK »Krka« iz Brež.c kar se .m bo kiub moral preneh L z de-; vadila. Vremena r nprrnved za prihodnji teden v spolšnem nestalno s pogostimi povečini snežnimi padavinami. Koncem tekočega tedna ali v začetku prihodnjega tedna močan padec temperature s snegom, Nato za nekaj dni razjasnitve s poostrenim mrazom. PREKLIC Preklicujem neresnične govorice, izrečene meseca februarja o Ivanu Rudolfu iz Kisovca, barake 30. — Ivan Roglič, Zagorje, Kisovec 29. OBVESTILO Obrtna zbornica Krško bo v mesecu januarju 1956 organizirala večtedenski večerni tečaj za kandidate stavbne stroke, zidarje in tesarje, kjer naj bi se usposobili v teoretičnem delu. tako da bi bili zmožni uspešno opraviti mojstrkski izpit iz nevednih strok. Zaradi tega se naj vsi interesenti, ki imajo že večletno službeno dobo v gradbeni stroki in ki žele opraviti mojstrski Izpit, pismeno ali osebno zglasijo na tukajšnji zbornici takoj, najpozneje pa do 30. dec. 1955. Stroški tečaja gredo v breme vsakega kandidata. Vse ostale Informacije se dobe v olsaml obrtne zbornice v Krškem. Obrtna zbornica Krško nizacija, ki si počasi, a vztrajno utira pot med ostalimi športnimi organizacijami, da ima širni in med mladino. KnepoHecrroi? Kino »Svoboda - Center«« v Trbovljah bo nredvajalo od petka do torka ameriški film »Senca preteklosti«. KINO »Svoboda - Trbovlje II« bo imelo na sporedu od sobote do ponedeljka ameriški film »Začarani otok«. Kino Brežice predvaja od 23. do 25. dec. amer. barvni film »Začarani otok«; od 26. do 29 dec amer barvni film »Osamljena pištola; od 30. dec. 1955 do 1. januarja 1956 ameriški barvni film »Škrlatna dolina«. »Partizan« Sevnica predvaja od 24. do 25. dec. ameriški film »NI malih grehov«; od 30. dec. 1955 do 1. jan. 1956 ameriški film »Slavolok zmage«. Kino Brestanica predvaja od 23. do 25. dec. amer. pustolovski film »Blago Kalifa«; od 28. do 29. dec. angl. kriminalni film »River Street 99«; od 30. dec. 1955 do 1. januarja 1956 avstrijski film »Privatna tajnica«. inančneg: vpr-aš nia tče, v slepi ulci, iz ka'ere ni izhoda, tako da je klub pred razpustom. Zd< «e m: d? ie škoda, da bo lom. Igralci se bodo porazgubili po drug h klubih. Skoda je le m ves dosedanji trud, ki bo šel v nič n za trad cijol Komisija za razpis mesta ravnatelja Zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« v Brežicah razpisuje po 10. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. Ust FLRJ 34-371/55) mesto ravnatel a Zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« v Brežicah Pogoji: ekonomska aU pravna fakulteta z najmanj 6 let komercialne prakse to obvladanjem vsaj enega tujega jezika, aU srednja strokovna Izobrazba z 10 let komercialne prakse tn obvladanjem vsaj enega tujega jezika, ali nižja strokovna izobrazba z 12 let komercialne prakse in z opravljenim strokovnim izpitom za zvanje komercialista to ob-vladanjen* vsaj enega tujega jezika. Pravilno kolkovane ponudbe z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisi je oddati Občinskemu ljudskemu odboru Brežice do sobote, 31. decembra 1955. ČfoaAte On OpozorJo! Okrajni ljudski odbor v Trbovljah obvešča vse davčne zavezance socialističnega In privatnega sektorja, da je z dnem 20. decembra 1955 prenehala poslovati pri bivšemu okrajnemu LO Trbovlje Uprava za dohodke ter so se prenesli vsi posli na uprave za dohodke pri občinskih ljudskih odborih. Izjemoma bo odsek za dohodke pri bivšem OLO Trbovlje vršil do Sl. decembra 1955 še registracij računov ter odmero davkov na dediščine, darila ln takse ter davka o prenosu nepremičnin. Sef odseka za dohodke OLO Trbovlje JAVNO OBVESTILO V zvezi z govoricami, ki se širijo po Trbovljah, da je prejšnji lastnik zlatarske delavnice, tov. Miha Koren, zlatar iz Trbovelj, bil prisiljen prodati svojo obrt, sporočamo, da je zlatar Miha Koren oddal obrt prostovoljno Občinskemu ljudskemu odboru v Trbovljah in zanjo prejel znesek 2,050.000 din, in to za ve« inventar in potrebno orodje v zlatamid, ki jo sedaj koristi podpisano podjetje. Trbovlje, 24. decembra 1955. »ZLATARSTVO« - TRBOVLJE Zadružna hranilnica in posojilnica Brežice razpisuje eno delovno mesto. Nastop službe 1. jan. 1956 Pogoji: popolna srednja šola. po možnosti Ekonomski teh-nikum ali nepopolna Srednja šola z večletno strokovno prakso. Plača po uredbi, dopolnilna plača po strokovni sposobnosti. Pismeno prošnjo je dostaviti do 28. decembra 1955 na upravo naslovnika. Vsem cenjenim odjemalcem sporočamo, da imamo V dneh 26. do 29. decembra 195C letno inventura zato v navedenem času ne bomo izdajali blaga. ..Bros st", S vSŽT1" Videm-Krško DVE SOBNI PECI, šamotirani, OBVESTILO dobro ohranjeni, uporabni Vsem cenjenim odjemalcem tudi za pisarno ali delavnico, in ljubiteljem slovenske knji-poceni prodam. Alfonz Ver- ge sporočamo, da bomo proda-vega, Brežice, Gregorčičeva 2. j ali <>d 21. do 30. decembra 1955 vse knjige s 30 odst. popustom. Za Novoletno jelko je knjiga najlepše darilo! Knjigama Brežice — — — — — — Tukaj odrežite! — — — — — — — NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov: Ime in priimek: Poklic: ________ KraV Pošta- Časopis pošljite na gomil naslov od dne naprej — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno - četrtletno - polletno — celoletno vnaprej (nepotrebne preMatte'1 N->mjijinjCa velja do mole olsmene odpovedi lista rt,, KADILCI! Z namenom, da zadovoljimo kadilce v izbiri in okusu, vam nudimr priznane kvalitetne tobačne izdelke naše tovarne. Izbor cigaret je raznovrsten: Bled, Emona, Tivoli, Ljubljana, Drina Vardar, Morava, Planica, Sutjeska, Zeta, Ibar, Drava. Tudi nove vrste .cigar, izdelane iz prvovrstnih tobakov, so vam že na razpolago in jih morete kupiti vsak čas: Havana, Trabuko I, Brazilka. Karavanke, Cigarilos. V rudnikih kajenje ni dovoljeno, zato izdelujemo za rudarje žvečilni tobak. Tobačna tovarna v Ljubljani OBVESTILO Vse razširjevalce neresničnih govoric o meni bom sodnijsko zasledoval. — Ivan Javoršek, Semnik. ZAHVALA Najprisrčnejše se zahvaljuje111 vsem, ki so s svojo udeležbo, s številnimi venci in s svojim sodelovanjem prispevali pri Pogrebu mojega moža Jožefa. — Marija Avbelj, Zagorje. ZAHVALA Podpisana Terezija Medvešek se Državnemu zavodu za zavarovanje v Krškem najlepše zahvaljujem za Izplačilo 25.000 din akontacije ter za priznanje 25"5 invalidnosti mojemu sinu Marijanu, učencu 2. razreda osnovne Sole na Blanci, ki ga je povozil osebni avto. Vsem staršem, ki imajo šoloobvezne otroke, toplo priporočam, da jih vsako leto zavaru-iejo proti nezgodam po šoli. Terezija Medvešek, Blanca ob Savi. ZAHVALA Vsem sorodnikom *n Prijateljem, ki so spremili našega dragega ateka, starega rita, strica to bratranca FRANCA SKRABEC na njegovi zadnji poti, se iskrene zahvaljujemo. Hvala tudi zdravnici lz Krškega za njeno skrb v času bolezni Toplo se zahvaljujemo vsem sovaščanom ln ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega očeta. Brege, Sevnica, Trbovlje to Ljubljana, 22. dec. 1955. Žalujoča tena Ivanka, sto Franci, hčerke z družinami n s',',ra MarUa.