Anka Vidovič Miklavčič IGOR ROSINA - IDEOLOG IN AKTIVIST KMETSKEGA MLADINSKEGA GIBANJA ZVEZE KMETSKIH FANTOV IN DEKLET V LIBERALNEM TABORU Zamisel o ustanovitvi mladinske kmečke organizacije se je porodila na idej­ nih temeljih slovanskega agrarizma po vzorih češkoslovaškega, bolgarskega in hrvaškega kmečkega gibanja. To gibanje se je v liberalnem taboru znatno razvilo tudi v Sloveniji v prvih povojnih letih. Na ustanovitev kmečke mladinske organizacije Zveze kmetskih fantov in de­ klet (ZDKFD) sta vplivala dva dogodka. Prvi je bil ustanovitev Agrarnega kluba Njiva iz vrst kmečkih študentov ljubljanske univerze. Jeseni istega leta (1923) so se trije člani Pucljeve Samostojne kmetijske stranke, med njimi Jože Blaž, ude­ ležili kongresa češke agrarne stranke v Pragi. Po vrnitvi sta obe organizaciji v Pucljevem glasilu nekajkrat družno vabili kmečko mladino - fante in dekleta -, naj ustanovijo svojo lastno organizacijo. ZDKFD je bila ustanovljena decembra 1924 v Ljubljani, prvi predsednik je bil Jože Blaž, kmet iz Tomačevega, od 1930 do spomladi 1941 pa ji je predsedoval Ivan Kronovšek, kmečki sin iz Orle vasi. 80 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) Vodstvo ZDKFD je v pravilih zapisalo, daje prosvetno-kulturna in nadstrankar ­ ska organizacija. Toda njeno članstvo se je izobraževalo tudi politično. Idejno je pripadala liberalnounitarnemu taboru, vendar je Zveza ves čas vztrajala na lastni organizacijski samostojnosti. Odnose s Pucljevo Samostojno kmetsko stranko je Zveza urejala z enakopravnim zastopstvom, prav tako tudi z levim študentskim agrarnim klubom Njiva. Njen predsednik Stanko Tomšič je vsa leta uveljavljal načelo: najtesnejše sodelovanje s kmečko mladino.214 Poleg tega, da se je ZDKFD povezovala s Pucljevo Samostojno kmetsko stranko, je član vodstva Zveze, po­ litik in pravnik dr. Igor Rosina, v prvem letu kraljeve diktature 1929 postal član vodstva Zveze kulturnih društev v Mariboru. 215 Igor Rosina se je mlad vključil v politično dejavnost in postal vnet privrženec bratov Anteja in Stjepana Radiča ter Hrvatske seljačke stranke (HSS). Z obža­ lovanjem je podoživljal z vojaškim prevratom kruto strmoglavljeno bolgarsko kmetsko vlado s predsednikom Aleksandrom Stambolijskim in njeno mučeni- ško pot. Osebno pa je bil povezan s Češkoslovaško, tudi z Antoninom Švehlo. Skratka, pozorno je spremljal razvoj slovanskega agrarizma v Evropi, v Sloveniji pa je utiral pot uveljavitvi kmetskega stanovskega gibanja z idejno utemeljitvijo »kmet je narod«. Odločil se je za Pucljevo smer kmetskega gibanja in postal član Samostojne kmetijske stranke, ki se je 1926 preimenovala v Slovensko kmetsko stranko (SKS). Kot svobodomislec je že leta 1926 opozoril s člankom »Vstop SLS (Slovenske ljudske stranke) v vlado in mi«, objavljen v Pucljevem Kmetskem listu. Rosina ugotavlja, da je vstop SLS v vlado posledica dosledne politike sporazuma, pri čemer je bilo v ospredju izglajevanje nesoglasij med Slovenci, Hrvati in Srbi. Ob tem je bilo neizogibno upoštevati demokratična načela in realnost, da je v Sloveniji večinska stranka samo SLS. V vladi večinskih strank bo imela Kraljevina SHS tudi večji ugled v zunanji politiki. Rosina je upal, da bo SLS z vstopom v vlado uravnoteženo urejala razmerja tako s HSS kot s SKS, še posebej z odhodom Samostojne demokratske stranke (SDS), ki je »s politiko trde roke« nedemokratično in »s strahovlado« razdirala narodno skupnost. K vstopu SLS v vlado je pripomogel tudi minister Ivan Pucelj, pri čemer sta zrasla ugled in spoštovanje Slovencev v Zagrebu in Beogradu. 216 O katoliški Slovenski ljudski stranki pa je takole zapisal: »Pustimo prepire ali je ali ni SLS zgolj verska stranka in ali je odvisna od Rima. Ta vprašanja naj rešujeta dnevnika Slovenec in Jutro. 214 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Podrobna obravnava Zveze kmetskih fantov in deklet (ZDKFD) v liberalno-unitarnem taboru na str. 10-29,193-209. Gl. tudi Košmrlj, Društva kmetskih fantov in deklet - nosilci naprednega mladinskega kmečkega gibanja, str. 61-64, 67. 215 Gruda, 1929, št. 4, Prosvetni glasnik, str. 115. 216 Kmetski list, 3.11. 1926, Igor Rosina, Vstop Slovenske ljudske stranke (SLS) v vlado in mi, str. 2. k. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 81 Naša Pucljeva stranka bo kot doslej tudi v prihodnje sodelovala v zadružništvu in gospodarstvu. Saj drugačna politika ,kakor socialna ni več mogoča', kot je poudaril Stjepan Radič 2. maja v Celju.«217 Rosina je kritično spremljal volilno gibanje za oblastne skupščinske volitve, ki so bile januarja 1927. Pri tem je izpostavil posebej stališča SLS, ki seje odločno zavzemala za »slovenstvo in avtonomijo«. Rosina piše, da slovenstvo danes ni več v nevarnosti, saj bo njegovo varnost zagotavljala tudi notranja politika naj­ novejšega sporazuma, za katero imata zasluge HSS z Radičem in SKS s Pucljem. Sicer pa sta za Pucljevo kmetsko gibanje pomembna predvsem kmet in delavec. Odločilno je, da »kmetske interese varujemo, slovenstvo pa ohranimo«. 218 »Naš program Slovenske kmetske stranke je naslednji: sodelovati z vsemi kmetskimi strankami v državi v težnji, da postaneta kmet in delavec subjekt in nosilec vse politične oblasti. Po svoji ogromni večini, navezanosti na zemljo in ohranjeni poštenosti ima kmetski stan edini pravico, da si državo uredi po svojih potrebah in predvsem pravično v razmerju do drugih oblastnikov na politično-gospodar- skem in kulturnem področju.« 219 * * * Vodstvo ZDKFD je bilo predvsem v rokah dveh mladih, še ne 30 let starih mož. To sta bila predsednik Ivan Kronovšek, uspešen organizator z dolgoročnim načrtom preobraziti Zvezo v novo samostojno politično organizacijo kmetov, ki bi enakopravno posegala v družbeno in gospodarsko življenje, in član vodstva Zveze, njen ideolog in aktivist s širšim delokrogom Igor Rosina. Leta 1930 sta bila oba sprejeta v konzorcij Pucljevega Kmetskega lista. Kot člana osrednjega vodstva Zveze sta bila poklicana, da bosta utirala pot novi kmetski miselnosti, ne le v Grudi, temveč tudi v Kmetskem listu. Njuno plodno sodelovanje je zazna­ movalo več kot eno desetletje (1929-1941). Po prvi svetovni vojni so začele države posvečati večjo pozornost agrarni poli­ tiki - kmetijski proizvodnji, še posebej v državah, v katerih je prevladovalo kmeč­ ko prebivalstvo, tako v Jugoslaviji kot v tedanji Sloveniji. V tej so bile leta 1931 naj­ gosteje naseljena naslednja agrarna območja: Prekmurje, Slovenske gorice, Haloze, Sotelsko, Bela krajina, manj Dolenjska in najmanj predeli severozahodnih Alp.220 Eden temeljnih pogledov na kmetsko gibanje v okviru agrarizma na Slovenskem, pa tudi širše v Evropi, je družbeno mesto kmetskega stanu in giba- 217 Prav tam. 218 Kmetski list, 29. 12. 1926, str. 3-4. 219 Prav tam. 220 Ilešič, Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike, str. 9. 82 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) nja. Kmetska ideologija ti vprašanji namreč postavlja med prvenstvena in ključ­ na stališča obstoja kmeta in vloge kmetskega gibanja v prihodnje. Ne gre prezreti zborovanja okrožnega odbora SKS za Štajersko in Prekmurje v Mariboru 13. junija 1926. Kot odposlanca strankinega načelstva sta se ga ude­ ležila Albin Prepeluh in dr. Drago Marušič. Na zborovanju so izčrpno obravna ­ vali politične in gospodarske smernice stranke. V vodstvu okrožnega odbora je bil v tiskovni odsek izvoljen tudi Rosina. Njegovo izčrpno poročilo, objavljeno v Pucljevem Kmetskem listu leta 1926, je ostro napadel pisec v katoliškem glasilu Slovenec. Med drugim je Pucljevemu kmetsko-delavskemu gibanju prisodil levi­ čarsko orientacijo. Rosina je temu idejno oporekal v članku Kmetska stanovska kultura, v kate­ rem je opisal in predstavil poglede katoliške SLS do perečega družbenogospo ­ darskega stanja. Vsak stan namreč išče le dobičkonosnost. S tem sta meščan­ stvo in delavstvo v medsebojnem nasprotju in organizirana kot gospodarska konkurenta. Toda za kmetski stan je nujno, da se to preprečuje, sicer bo izgubil svojo stanovsko kulturo, poudarja Rosina. Kmetsko gibanje v okviru Pucljeve Slovenske kmetske stranke si prizadeva ozavestiti in gospodarsko-politično ter kulturno dvigniti slovenski kmetski stan. Le dobro organiziran in enoten bo kljuboval vse bolj bližajoči se svetovni gospodarski krizi, ki bo najbolj nasilna, kot poudarja Rosina, na kmetovem hrbtu. Pred gospodarskimi konkurenti se mora tudi kmet agrarizirati, ob tem je navedel primer stanovskega združevanja z Radičevo HSS. Narodna kultura je tudi v Sloveniji kmetska, ni meščanska, ker meščanske pri nas nimamo. Kmet je širokogruden in človekoljuben, vezan na svojo zemljo, ker mu ta daje stalnost in poštenje, pa tudi ohranja in poglablja verstvo. Kot pravi Dostojevski: »Glejte, nekaj sakralnega je v zemlji.« Rosina je navedel tudi podobno Tolstojevo čustvovanje.221 Nasprotniki kmetskega gibanja so v njem videli razredno gibanje in sodili kmetski sloj kot razred. Ali pa kakšno stanovsko gibanje, ki je v opreki z drugimi stanovskimi gibanji. Obe oceni sta bili zgrešeni, zato je Rosina v svojih idejnih prispevkih utemeljil: kmetje narod, saj to dokazuje široko in množično kmetsko gibanje v tedanji Evropi. Naj omenim, da je svoje prepričanje poglobil, ko se je v delegaciji Pucljeve SKS udeležil veličastnega pogreba Stjepana Radiča avgusta 1928 v Zagrebu. Kar je tedaj doživel v sprevodu nepregledne množice kmetov, je kasneje v Grudi opi­ sal: »Tu sem prvikrat videl defilirati cel narod«. 222 Ob tem je ugotavljal, da je zelo malo slovenskega meščanstva, ki ga od kmečkega izvora ločuje več sorodstvenih kolen kot štiri. Delavstvo, obrtnike in izobraženstvo pa znatno manj. Mnogi od 221 Kmetski list, 11.8. 1926, Igor Rosina, Kmetska stanovska kultura, str. 2-3. 222 Gruda, 1929, št. 5-6, Igor Rosina, Ideološki prispevki. Kmet in narod, str. 133. h. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 83 teh so odšli v prvem kolenu iz kmečke hiše. Ostaja dejstvo, da je edini stan, ki ima čisto slovensko podobo, obličje in svojo kulturno obliko, samo kmetski stan. Torej je moralna, kulturna in številčna podlaga slovenskemu narodu slovenski kmet. Zato je pravično, da ga nujno pritegnemo h gospodarskemu in javnemu življenju. »Ko rešujemo kmeta in ko njega združujemo, rešujemo tedaj sloven­ stvo«, je prepričljivo zatrdil Rosina leta 1929 v Grudi.223 Kmečko gibanje ZDKFD, ki je slonelo na idejnih temeljih slovanskega agrarizma in obenem na jugoslovanski nacionalni ideji, je hkrati sprejelo nauk katoliške cerkve, četudi je odklanjalo politični katolicizem. Z ustanovitvijo in delovanjem Katoliške akcije v Sloveniji se je vodstvo ZDKFD hotelo zavarovati pred raznimi očitki. Na rednem občnem zboru omenjene Zveze 2. junija 1929 v Ljubljani so poleg drugih zadev z veliko pozornostjo in izčrpno razpravo po­ slušali Rosinov referat o Katoliški akciji v Sloveniji. Ob tem so sprejeli resolu ­ cijo, v kateri poudarjajo, da je Zveza prosvetna organizacija, ki stoji na načelu pozitivnega krščanstva, in da njeni društveni člani delujejo v tem smislu. Toda Zveza kot celota in kot samostojna organizacija se ne bo podredila organizirani Katoliški akciji. Kot kmetska borbena organizacija bo namreč samostojno pre ­ sojala vse družbene pojave, tudi gospodarsko in politično dejavnost slovenskih klerikov. Ob tem pa bo odklanjala krivične očitke in sodbe o proticerkvenosti in brezverstvu, ki jih razširjata slovenski kler in njegov tisk. Bodo pa Zveza in njena društva sodelovali s tistim dušnim pastirjem, ki bo poln »ljubezni do bližnje­ ga, brez oblastnosti, maščevalnosti... povsod tam bodo Zveza in njena društva z veseljem sodelovala z njim za cilje Katoliške akcije«, kot jih je postavil njen cer ­ kveni poglavar. Resolucijo so na rednem občnem zboru Zveze soglasno sprejeli in obenem zadolžili odbor, da jo odpošlje škofijskemu ordinariatu v Ljubljani in Mariboru. 224 Ne gre prezreti, da so pisci v glasilu Gruda z vso spoštljivostjo pisali o tradi ­ cionalnem kmečkem praznovanju cerkvenih praznikov, četudi so bili privrženci liberalnega tabora in njegovih strank. Ko je sredi leta 1929 dr. Gregor Rožman prevzel sedež naslednjega škofa in koadjutorja ljubljanske škofije, je Gruda objavila škofovo sliko s čestitkami slo­ venske kmetske mladine, združene v ZDKFD. Izrazila je upanje mladine, da bo razumel upravičenost njene borbe za strokovno in politično izobrazbo in boja kmetskega ljudstva za odločujočo politično moč v državi. Kmetsko ljudstvo, ki 223 Gruda. 1929, št. 7-8, Igor Rosina, Ideološki prispevki, str. 165. 224 Gruda, 1929, št. 5-6. Organizacija. Poročilo o rednem občnem zboru Zveze društev kmetskih fantov in deklet, str. 146-147. Velja poudariti, da sta Janže Novak in dr. Igor Rosina kot načelno stališče do kato­ liške vere in Cerkve v idejno-programskih smernicah ter tudi na občnih zborih vodstva ZDKFD vedno poudarjala sprejem katoliške Cerkve kot božje ustanove, ki se ji podreja tudi mladinsko kmetsko gibanje. Več o tem Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 17-19. 84 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) je povezano z zemljo in s preteklostjo, naj bi poleg nasprotij med kapitalom in delom hkrati reševalo tudi kulturne, moralne in verske tradicije naroda. Z upa­ njem, da bosta kmetsko ljudstvo in duhovščina to zgodovinsko nalogo uresni ­ čevala »nad dnevnimi političnimi in osebnimi borbami« in da bosta zajela »vse razrede v tvarno ljudsko družbo, pričakujemo naklonjenost škofa dr. Rožmana. V tem upanju stokrat pozdravljen!« 225 V času čiste diktature 1929—1931226 je bil 5. decembra 1929 ustanovljen Sokol Kraljevine Jugoslavije, ki je pridobil značaj državne ustanove. V tem je liberalni tabor videl nove možnosti za širše sodelovanje med vsemi organizaci ­ jami in društvi. Rosina je v Kmetskem listu konec julija 1931 zapisal, da je držav ­ ni Sokol zajel širše plasti naroda, še posebej kmečkega. Podrobno je orisal nov značaj in vrline državljanske vzgoje, tako npr. viteštvo, poglobitev discipline in volje za najvišje državne cilje, ki jih je treba doseči na tedanjih parlamentarnih načelih enakosti in bratstva svobodnega naroda. Rosina je sodil, da je prišel čas Sokola, ki bo zajel zadnjo veliko kmečko vas in združil ves kmečki narod, zlasti »čistokrvno kmečko mladino«. Pohvalil je Društva kmetskih fantov in deklet, da so premagala odpor do javnega nastopanja in da ponosno in samozavestno pri ­ rejajo svoje tekme koscev in žanjic ob prisotnosti večstoglave množice gledalcev. Rosina je izjavil, da je uspešna ZDKFD pripravljena sodelovati s Sokolom, ker mu zaupa, da bo sprejel in upošteval njene socialne smernice. Prav v tem času so društva Zveze prešla v ofenzivo in se uspešno uveljavljala v številnih predelih Slovenije. Pričakovali so, da se bo v takšno gibanje vključil tudi Sokol.227 Ob izvolitvi novega papeža Pija XII. v Rimu marca 1939 je dr. Rosina kot politik v Večerniku obeležil svoj odnos in poglede na vlogo katoliške cerkve in političnega katolicizma na Slovenskem. Pisec v Slovencu se je z razumevanjem odzval in Rosini »kot vodji sodobnega slovenskega svobodomiselstva želel raz ­ jasniti njegove mnogovrstne probleme«, ki so povezani z duhovnim življenjem Cerkve. 228 Pisec Rosino pohvali, da se po pravici klanja smernicam katoliške Cerkve in da je popolnost krščanstva v dejavnem življenju skladna z vero. Ob tem pa Rosina zavrača »svobodnjaški racionalizem«, vendar se ne odreče tra ­ dicionalnemu antiklerikalizmu, ki ga pisec v Slovencu oceni kot »pravo psihozo slovenskega liberalnega človeka«.229 Pisec nadalje opisuje, katere negativne po­ jave je treba zavreči, med njimi tudi subjektivne zmote, in sprejeti transcenden ­ talne norme. To je, zapiše, »edino pravilni krščanski totalitarizem v osebnem in 225 Gruda, 1929, št. 7-8, Dr. Gregor Rožman, str. 156-157. 226 O tem gl. poglavje Igor Rosina v tridesetih letih. 227 Kmetski list, 29. 7. 1931, Igor Rosina, Pregled kmetsko-kulturnega dela, str. 1-2. 228 Slovenec, 4. 3. 1939, Prazni strahovi dr. Rosine, str. 3. 229 Prav tam. Pisec v Slovencu ni podpisan, a sodim, da sta gojila medsebojno spoštovanje in naklonjenost. Z malo drugačnimi poudarki odgovor tega pisca komentira Jure Gasparič v predhodni razpravi. A. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 85 Leva slika: Shod Društva kmečkih fantov in deklet, okoli 1937 Desna slika: Tekmovanje koscev in žanjic Društva kmečkih fantov in deklet, Središče, okoli 1935 (Družinski arhiv Andreja Rosine) socialnem pogledu«. Sicer pa je v slehernem iskanju in prizadevanju »ogromno svobodnega prostora« in »plodovitega sodelovanja za vse resnicoljubne in pošte­ ne ljudi«. »Mislimo, da se na tej podlagi razpršijo vsi prazni strahovi, ki mučijo dr. Rosino«,230 je ob koncu članka zapisal pisec v Slovencu. Konec šestojanuarske diktature je obeležil uvedbo omejene parlamentarne demokracije. Decembra 1931 je bila ustanovljena edina stranka Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija (JRKD), ki se je julija 1933 preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS). V okviru stranke naj bi nova generacija drugače pojmovala in sprejemala takšen nacionalizem, ki bo odprt socialnim načelom. Torej, socialnost mora po­ stati tisti imperativ, ki bo prevladoval v slovenskem kmetskem gibanju. Z vzgojo kmeta in kmetske mladine v duhu nacionalne ideje so bo rodil nov tip kmeč­ kega človeka - kmeta državotvorna. Iz vodstva ZDKFD sta se v to stranko med drugimi vključila Igor Rosina in Ivan Kronovšek. V politiki JNS sta delovala kot samostojni osebi in ne kot člana vodstva ZDKFD. V stranki sta vztrajala vse do aprilskega zloma leta 1941.231 Toda v drugi polovici tridesetih let sta se vključe­ vala v ljudskofrontno narodnoobrambno gibanje in delo. V njem sta zavestno 230 Prav tam. 231 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 198-207,208-233. Ivan Kronovšek in dr. Igor Rosina sta bila člana JNS, toda zlasti v drugi polovici tridesetih let sta prisluhnila in bila odprta drugim političnim gibanjem. Zlasti kar zadeva narodnoobrambno gibanje in akcije za strnitev vseh »na­ prednih« sil in sprejetje novega programa Mladine JNS pod naslovom Politična, gospodarska in socialna načela septembra 1940/41. 86 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) sprejemala povezovanje ob graditvi skupnega programa in zavračala idejnopoli­ tične smernice, ki razcepljajo narod. Rosina je prihodnost in preporod slovenskega naroda videl izključno v kmetskem gibanju. Kmečka kultura mora rasti iz kvalitete. Sodil je, da prihaja čas nove dobe, nove miselnosti, ki bo združevala slovenske kmetske množice pri utiranju kmetske demokracije in s tem kmetsko delavsko gibanje v jugoslovanski državi. Toda razsežnost svetovne gospodarske krize je močno prizadela kmečke množice tudi v Jugoslaviji. V takšni realnosti je Rosina sprevidel, da kmetska demokracija ni več mogoča in da jo bo treba zamenjati z ideologijo socialne storitve. »Čim več bomo vložili napore in žrtvovali skupnosti, tem več bomo dosegli. Svoj delež naj prispeva tudi kmetsko-mladinsko gibanje«, je zapisal v Grudi leta 1932.232 Vodstvo Zveze, med drugimi tudi Rosina, je v Kmetskem listu in Grudi veliko pisalo o tem, da je političnogospodarska in strokovna javnost zavrgla liberalno načelo svobodne proizvodnje in konkurence. Začela se je zmagovita pot načrtne ­ ga gospodarstva in nadzorovane demokracije. V drugi polovici tridesetih let, ko je SLS vstopila v Jugoslovansko radikalno zajednico ( JRZ), je bil liberalni tabor v opoziciji. S pojavom različnih gibanj pod okriljem protifašistične Ljudske fronte, ki so zajela tudi člane številnih društev ZDKFD, je prišel v hud primež vladajo­ če stranke. Stopnjevana ostrina političnega katolicizma z geslom »idejo je treba postaviti proti ideji« se je uveljavila skupaj z mislijo, da je dovoljena tudi sila. V katoliškem tisku so v tem smislu še posebej izpostavljali člane društev Zveze. Na številne so kazali, da so člani ilegalne komunistične stranke ali njeni privrženci. Dolgoletni član vodstva ZDKFD, odvetnik Igor Rosina, jim je nudil pomoč in z uspešno rešenimi tožbami zavrnil zaporne kazni ali celo konfinacije. Resnici na ljubo je, četudi je bil politično oprt na stranko JNS, po anšlusu Avstrije v ljud- skofrontnem gibanju videl plodno sodelovanje za narodnoobrambno delo, po sovražni okupaciji Slovenije spomladi 1941 pa je to našel v skupnem odporu in narodnoosvobodilnem boju. ★ ★ ★ Ob nekdanjem preporodovcu Janžetu Novaku, ki se je vključil v Zvezo dru ­ štev kmetskih fantov in deklet (deloval od 1927 do smrti 1934) in programsko utemeljil ideologijo in dejavnost, sodi v jedro Zveze tudi Igor Rosina. Kot politik in član Pucljeve SKS ter izvoljeni član Konzorcija Kmetskega lista in še posebej kot izvoljeni član vodstva v krovni organizaciji ZDKFD je s svojo vsestransko dejavnostjo zapustil globoko sled. 232 Gruda, 1932, št. 10, Igor Rosina, Kmetska demokracija, str. 279. k. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 87 V prikazu Rosine kot aktivista v obdobju od druge polovice dvajsetih let do pomladi 1941 je potrebno upoštevati njegovo prosvetno-kulturno delovanje v vodstvu Zveze kulturnih društev in organizacijsko dejavnost v Zvezi društev kmetskih fantov in deklet. To obojestransko plodno sodelovanje ni vplivalo le na idejno usmeritev, temveč še posebej na značaj organizacijske dejavnosti. Zveza kulturnih društev (ZKD) v Mariboru je leta 1928 štela 245 včlanjenih društev. Prav tega leta so v ZKD vstopila vsa društva ZDKFD na Štajerskem. Obe orga ­ nizaciji sta se s podobnimi idejnimi pogledi namreč zbliževali. K temu je pri ­ pomoglo tudi lepo število uglednih in dejavnih prosvetnih delavcev v odboru ZKD v Mariboru, ki so veljali kot »najjačji predstavniki naprednega pokreta v mariborski oblasti«. Med njimi je bil kot član odbora ZKD in član pododbora krovne organizacije ZDKFD na izrednem občnem zboru septembra 1927 za pr ­ vega predsednika izvoljen Igor Rosina.233 S ciljem tudi kmetsko mladino vzgajati za prosvetno, socialno in gospodar ­ sko delo, so v delovnem programu uvajali pestra predavanja. Zlasti s področja kmetijskogospodarskih vprašanj so prirejali tudi enodnevne gospodarske tečaje. Poleg ustanavljanja knjižnic so društva poskrbela za glasbeno dejavnost, goji­ la so zborovsko petje, uvajala tamburaške nastope, pestre in uspešne gledališke predstave, ponekod z lastnim gledališkim odrom. Če so sredstva dopuščala, so si nabavili radioaparat. Vse to je poglobilo možnosti širšega izobraževanja in samoizobraževanja večine članov, ki so bilo tedaj stari med 20 in 30 let, le manjši del članov je bil mlajši od 20 let. O vzajemnem delovanju obeh organizacij in o uspehih je poročalo skupno glasilo Gruda (1924-1941). Podobno poslanstvo je imela na Kranjskem Kmetska prosveta, ki se je nekoliko pozneje razširila tudi na Štajerskem. Igor Rosina je obiskoval številna društva na širšem štajerskem območju. Ob obisku društev in po predavanju se je članom približal v pogovoru, bodi­ si o osebnem odnosu do kmetskega stanovskega gibanja bodisi o izkušnjah in uspehih pri ustanavljanju društev. Sredi junija 1929 je Rosina obiskal Društvo kmetskih fantov in deklet v Savinjski dolini. Sprva je kot odbornik Zveze kultur ­ nih društev Maribor v Braslovčah predaval o temi »Elementi kulture človeštva«. Predavanja so se udeležili tudi člani okoliških društev kmetskih fantov in deklet. Dan zatem so se skupaj odpravili v Orlo vas, kjer so v lastni društveni sobi po­ slušali Rosinovo predavanje o kmetstvu. V razgovorih s člani in s predsednikom društva Ivanom Kronovškom jim je Rosina razložil poglavitne smernice delo­ vanja in jim dajal praktične nasvete. Obiski delavno zavzetih in uspešnih dru ­ štev kmetskih fantov in deklet v Savinjski dolini so Rosino prepričali, da je »naš pokret pognal že močne korenine v slovensko zemljo ter zbral kmetske fante in 233 Gruda, 1929, št. 4, Prosvetni glasnik, 115-116. 88 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) dekleta v katerih srcih leži vsa bodočnost Slovenije«. To svoje realno videnje je Rosina objavil v Grudi leta 1929.234 Za usposabljanje organizacijskega delovanja t. i. »ožjega kroga« v posame­ znih društvih je praviloma poskrbela krovna Zveza. Med predavatelji s takšno nalogo je bil pogostokrat izbran Igor Rosina. In kar je bilo najbolj koristno in privlačno, predavanjem so sledili osebni pogovori. 235 Kot pravnik in odvetnik je sodeloval na predavanjih na vsakoletnih prosve- tnoorganizacijskih tečajih. Ti so bili vsebinsko zelo pestri in sicer prosvetnogo- spodarski, zadružni, kmetijsko-strokovni, dramatski, živinorejski. Za ženske te­ čajnice pa so potekali gospodinjski, kuharski, mlekarski, zdravstveni in še drugi tečaji. Med predavatelji Rosino srečamo januarja 1935 v Celju, prav tako januarja 1935 v Ormožu in sredi oktobra istega leta v Slovenskih Konjicah.236 Ob reorganizaciji Zveze, ko so bili ukinjeni pododbori in so začela delova­ ti novoustanovljena okrožja, je bil pripravljen prosvetni organizacijski tečaj v Mariboru. Za člane društev je potekal od 27. do 29. decembra 1938 ob številni prisotnosti tečajnikov iz širšega mariborskega območja. Med predavatelji sta bila Igor Rosina in krovni predsednik Zveze Ivan Kronovšek. 237 Po padcu Jevtičeve vlade 1935 se je nekdanja SLS vključila v nastajajočo vse­ državno JRZ. V novi vladi, ustanovljeni 24. junija 1935, je notranji minister po­ stal Anton Korošec. Člani liberalnega tabora, še posebej pa ZDKFD, so od srede tridesetih let do aprilskega zloma 1941 doživljali veliko preizkušenj. Novi politični oblastniki so se vtikali v kulturnoprosvetno dejavnost društev kmetskih fantov in deklet. Še zlasti so bile napadene razne tekme in manifestacije kmetskih praznikov v poletnem času. Tu mislimo na številne nedeljske tekme koscev, grabljic in žanjic, ki so se kot kmečki tabori spremenile v kmetska gibanja in privabljala velike množice od blizu in daleč, s čimer sta rasli kmečka samozavest in moč. Toda tekmovanja koscev, žanjic in grabljic ter druge delovne manifestacije so bili s strani oblastnikov katoliške SLS označeni za »hlapčevsko delo«. Ker društva niso spoštovala nedelje kot cerkvenega praznika, jih je katoliški tisk označil za brezverska. Še hujše klevete in sodbe je tisk prinašal o nekaterih društvih, ki naj bi postala zatočišča komunističnih privržencev. Tako označenim društvom je Igor Rosina, pravnik in odvetnik, svetoval in nudil pomoč pri vložitvi tožbe zoper lažne klevete, ki so bile pogosto objavljene v strankinem katoliškem tisku. Jeseni 1936 je Rosina poslal pismo predsedniku krovne Zveze Ivanu Kronovšku. 234 Gruda, 1929, št. 7-8, Igor Rosina, Društveno življenje v Savinjski dolini, str. 177-179. 235 Ule, Nastanek in razvoj društev kmetskih fantov in deklet na Notranjskem, str. 233. 236 Gruda, 1935, št. 1-2, str. 31-32. 237 Fijavž, Delovanje društev kmetskih fantov in deklet na celjsko-savinjskem in konjiškem območju, str. 302. A. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 89 V njem sporoča, da se je okrajno načelstvo Ptuj večkrat pozanimalo in spraše ­ valo, ali bodo prireditve društev s svojimi manifestacijami ogrožale javni red in mir, temu bi namreč gotovo sledil oblastni razpust društev. Rosina je svetoval in predlagal Kronovšku, naj se pred občinskimi volitvami v okraju dobro pripravijo za zmago »neklerikalnih kandidatov«.238 Ta pobuda aktivista Rosine je ob obstoječi notranjepolitični sceni padla na plodna tla. Občinske volitve so v različnih okrajih v Dravski banovini potekale od 1935-1938. Omenimo naj še državnozborske volitve 11. decembra 1938. Ob tem ne gre prezreti, da se je obnovila množična katoliška Kmečka zveza (1935— 1941), katere člani so volili vladno listo, torej slovenski del JRZ. Obstajalo je tudi pomembno dejstvo, da vodstvo krovne Zveze in člani društev v drugi polovici tridesetih let niso enovito podpirali JNS, temveč so bili vse bolj politično dife­ rencirani. V živahnem volilnem boju za prihodnje občinske uprave so tako prek okrožnic zveznega predsednika Ivana Kronovška kot drugih vodilnih društvenih akterjev prišla v veljavo navodila Igorja Rosine: če člani društva v občinah niso uspeli sestaviti svoje kandidatne liste, naj se odločijo za vsako opozicijsko listo. Tako so glasovali bodisi za listo JNS, gospodarsko ali nevtralno listo ali listo slo­ venskega ljudskega gibanja. Na skupščinskih volitvah decembra 1938 pa so od­ dali glasove za združeno opozicijo Vladka Mačka, naslednika Stjepana Radiča. Ob pogostih objavah v katoliškem tisku slovenskega dela JRZ, da so društva kmetskih fantov in deklet v nekaterih krajih postala »zatočišča komunističnih elementov«,239 je vodstvo glavnega odbora Zveze to zanikalo. Tudi na seji tega odbora v Celju 23. februarja 1936 so opisane obtožbe zanikali in sprejeli izjavo, da odklanjajo razna podtikanja in sumničenja, ki obtožujejo kmetsko mladinsko gibanje. Odvetnik Igor Rosina je društvu Zveze kmetskih fantov in deklet v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah 1. maja 1936 vzpodbudno pisal, naj tudi oni vlo­ žijo tožbo proti klevetam Slovenskega gospodarja.240 Sicer pa je Rosina predvsem kot dolgoletni in aktivni član vodstva Zveze kmetskih fantov in deklet združenje obranil vrste obtožb, naslovljenih bodisi na posamezne člane vodstva Zveze ali na posamezna krajevna društva in člane. Zlasti v letih pred aprilskim zlomom 1941 je v različnih delih Slovenije v ZDKFD namreč prevladovala bolj ali manj levičarska usmerjenost. 241 ZDKFD je bila zato v stalni nevarnosti pred oblastnim razpustom. 238 SI AS 1679, š. 1. Pismo advokata dr. Igorja Rosine, Maribor, z dne 29. 9. 1936. Ivanu Kronovšku, pred ­ sedniku Zveze kmetskih fantov in deklet, Ljubljana; gl. tudi Šuligoj, Društva kmetskih fantov in deklet v ptujskem okraju, str. 312-313, kjer je med drugim omenjeno tudi Rosinovo sporočilo Ivanu Kronovšku, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. 239 Slovenski gospodar, 4. 3. 1926, Komunisti silijo med kmetice: rdeči med zelene, str. 3. 240 Šuligoj, Društva kmetskih fantov in deklet v ptujskem okraju, str. 321. 241 Avtorji publikacije Pot kmečkega ljudstva v OF tudi za številna društva, vključena v ZDKFD, zlasti za drugo polovico tridesetih let, ugotavljajo privrženost ljudskofrontnemu gibanju. 90 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) S priključitvijo Avstrije k tretjemu rajhu marca 1938 je postalo še posebej aktualno vprašanje značaja narodnoobrambnega dela v severni Sloveniji. Tedaj je glavni odbor ZDKFD nemudoma sklical sejo 15. maja 1938 v Celju in sprejel resolucijo, katere avtorja sta bila Srečko Goljar in Igor Rosina. V njej sta glede na mednarodni politični položaj izpostavila naslednja načelna izhodišča: vzgojo slovenske kmečke mladine v svobodoljubju, stanovskem in narodnem, krepitev državljanske zavesti in čuta »pripadnosti k narodnostnemu sklopu Jugoslavije«. Potrebna je predvsem združitev vseh narodnih sil za sodelovanje vseh sloven­ skih organizacij za narodnoobrambno delo. Za dosego socialnih ciljev sloven­ skega kmeta je ZDKFD pripravljena sodelovati z vsemi ustanovami slovenskega kmeta, s čimer bi okrepili zahteve kmetskega ljudstva. Resolucija je s tem pre ­ segla svetovnonazorsko opredeljenost v korist skupnemu delu in enotnosti na­ rodne volje ob nujnosti reševanja narodnega in državnega obstoja. Letni občni zbor ZDKFD 16. oktobra 1938 v Celju jo je enoglasno sprejel. Dr. Rosina je kot predsednik pododbora za širše mariborsko območje poročal še o delu te mla­ dinske organizacije. Pucljev Kmetski listje sprejeto resolucijo sicer objavil, a brez komentarja. 242 Resolucijo je objavilo tudi mariborsko ljudskofrontno glasilo Edinost in po­ vabilo Zvezino vodstvo k skupnemu narodnemu sodelovanju. Prav tako je reso ­ lucijo natisnil mariborski Večernik in razčlenjeval njene odločitve. Soglašal je, da se mora v ospredje postaviti slovenska mlada generacija, starejša politična generacija z nesprejemljivimi političnimi odločitvami pa mora oditi s prizorišča. Resolucija je našla zagovornike tudi v kranjskem ljudskofrontnem glasilu Sobota (avgust 1937-avgust 1938). Ob pripravljenosti vodstva Zveze je Sobota v dveh razglasih pozivala še ostale mladinske organizacije za skupni mladinski program in ne za skupne ideje in skupni svetovni nazor. 243 Na občnem zboru ZDKFD dne 26. novembra 1939 v Ljubljani je bil Igor Rosina poslednjič izvoljen v vodstveni odbor Zveze.244 V času začetka druge svetovne vojne, točneje 17. novembra 1940, je v Celju potekal zadnji, 16. redni občni zbor ZDKFD. Tedaj je kmetska mladinska organizacija štela okrog 275 društev z 12.000 rednimi člani. Na odborniško mesto za Maribor je bil imenovan Ivan Novačan.245 242 Gruda, 1938, št. 6, Nujnost narodne sloge, str. 136; Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 200-202. 243 Prav tam. 244 Gruda, 1939, št. 11-12, Graditelji prosvete in vaške kulture, str. 251-252. 245 Gruda, 1940, št. 11-12, str. 263-264; Košmrlj, Društva kmetskih fantov in deklet, str. 143,145,149. h. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 91 Igor Rosina na mariborski promenadi s sinom Andrejem leta 1936 (Družinski arhiv Andreja Rosine) ★ ★ ★ Po sovražni zasedbi Dravske banovine aprila 1941 je zlasti nemška nacistična oblast na Štajerskem in Gorenjskem začela s krutimi sredstvi izganjati Slovence kot etnično skupino. Pred hudimi pritiski se je, kot mnogi drugi, narodno zave­ dni Igor Rosina umaknil v Ljubljansko pokrajino. Tu je v letih 1942/43 prestajal italijansko zaporno kazen. Po italijanski kapitulaciji 1943 se je vključil v parti ­ zansko osvobodilno gibanje in v pomembnih organih na osvobojenem ozemlju v Beli krajini sodeloval kot pravnik. 246 Tudi najštevilčnejši mladinski organizaciji v liberalnem taboru, Sokoli in Zveza kmetskih fantov in deklet, ki sta ves čas vzajemno sodelovali, sta se leta 1941 vključili v OF in v partizanske enote po vsej Sloveniji. Mnogi njuni člani so padli kot talci ali kot partizani že v prvem ali drugem letu sovražne okupacije. Če združimo dejavnost Igorja Rosine kot ideologa na eni strani in kot akti­ vista Zveze kmetskih fantov in deklet na drugi, se bolj ali manj kaže medseboj­ na prepletenost obeh vlog. Obojestranska dejavnost se kaže v objavi ideoloških člankov v tisku (Kmetski list, Gruda) in hkrati v številnih predavanjih in osebnih 246 Selih, Dr. Igor Rosina, str. 289. 92 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) stikih v posameznih društvih, še zlasti v severovzhodnih in severnih predelih Slovenije. Rosina je bil posebej dejaven v vlogi člana osrednjega vodstva ZDKFD in člana Zveze kulturnih društev Maribor. Obdobje delovanja Igorja Rosine bo preglednejše, če ga razdelimo na po­ samezna podobdobja. V prvem, to je v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bil od srede dvajsetih let predvsem glasnik slovanskega agrarizma. Idejno in osebno je bil povezan s Češkoslovaško (Antoninom Švehlo) in bratoma Radič (HSS). Veliki vzor kmečkega voditelja v Bolgariji pa mu je vsa leta ostal Aleksander Stambolijski. V liberalno-unitarnem taboru pomeni od srede dvajsetih let vidno prelo ­ mnico ustanovitev kmetske mladinske organizacije ZDKFD. Kot prosvetnokul- turne organizacije so se njena društva posvetila predvsem izobraževalni in sa- moizobraževalni dejavnosti na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, z upoštevanjem moralnih in verskih temeljev. Prerod slovenskega naroda so člani teh društev videli samo v množičnem kmečkem gibanju. Ob tem se je uveljavila idejna utemeljitev Igorja Rosine »kmet je narod«, ki je utirala pot »novi kmetski miselnosti«, s čimer je krepila kmetsko delavsko gibanje ZDKFD. V Sloveniji je bil najbolj množični stan kmečki, zato je bilo narodno vprašanje kmečko vpraša ­ nje. V tem času je bila v okviru delovanja slovanskega agrarizma vse bolj priso ­ tna »kmetska demokracija«. Z veliko gospodarsko krizo, v Jugoslaviji z uvedbo kraljeve diktature in vla­ davino edine stranke JRKD, poznejše JNS, je bila ZDKFD deležna političnega varuštva in podpore. Ideolog Igor Rosina je pisal, da »kmetska demokracija« ni več mogoča, saj to novo obdobje terja absolutno podreditev posameznika družbi, četudi bosta okrnjeni njegova »svoboda in individualiteta«. Potrebno bo graditi nacionalni solidarizem z uvajanjem načrtnega dirigiranega gospodarstva z obvezno izvedbo zadružne organizacije konsumentov. Zavračal pa je vse bolj svobodno liberalno produkcijo in konkurenco. ZDKFD je kot novodobna kmet­ ska organizacija prav v letih 1932-1935 beležila plodovito organizacijsko rast njenih društev. V njih so se raznovrstne dejavnosti v skladu s programom odvi­ jale v različnih predelih Slovenije. Po petomajskih volitvah 1935 je liberalni tabor prešel v opozicijo. Pod novo vlado slovenskega dela JRZ z notranjim ministrom Antonom Korošcem je bila ZDKFD deležna političnega nasilja in zasledovanja. ZDKFD je ves čas poudar ­ jala in se branila, daje nadstrankarska mladinska organizacija. Toda posamezni­ kom kot samostojnim osebam je bilo dovoljeno, da so se politično udejstvovali. Številna društva so na mnogih kmetsko-mladinskih taborih obujala tradicije kmečkih uporov in prirejala množične manifestacije ob tekmah kmečkega dela. A. Vidovič Miklavčič: Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja ... 93 Vse bolj so Zvezina društva postajala središčna mladinska kmetska organizacija v slovenskih vaseh. S priključitvijo Avstrije k nacistični Nemčiji so tako sicer politično heteroge ­ no usmerjeni člani vodstva Zveze kot tudi člani društev sprejeli ljudskofrontna napotila. Zvezina resolucija Nujnost narodne sloge, objavljena v Grudi spomladi 1938, je bila odmevno sprejeta. Poglobila je zavest graditve skupnega narodnoo ­ brambnega programa in gibanja. Po zlomu aprila 1941 se je ZDKFD kot samo­ stojna kmetska mladinska organizacija vključila v OF in v osvobodilno gibanje slovenskega naroda. K takšnemu razvoju in odločitvam je svoj delež prispeval tudi dolgoletno dejavni ideolog in aktivist ZDKFD Igor Rosina.