Stev, S8 V Trstu, v se^ots 24. aprila 1920 Četnik Izhaja — uvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — l/.dajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsnrcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 18.— In celo leto L 36.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in oko*!*! po 10 stottnk. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 -tot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stot., oglasi denarnih znv^dov mm po L 1. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. Senzor Ms - preftsdnlK „Komisije za določitev vzhodne meje." Tržaška zvezda- blesti torej zepet na tr-kem obzorju, toda ne osvetljuje sedaj vet poljane tržaške zgodovine, marveč se svetloba z\ezde razliva na skalnata tla našega Krasa. Pred par leti smo čitali v nekem tržaškem listu, k ali o je bila nekdanjemu občinskemu knjižničarju izplačana ?Z tržaške občinske blagajne, če se prav spominjamo, izdatna podpora, menda ckolr dvajsettlsoč kron avstrijske^ \elja ve — ta veljava je v tistih Č3«h nekaj pomcnjala — in sicer v svrho, da ta u-čenjak temeljito prouči in potem — prepiše tržuško zgodovino cd trenutka, ko je rimska v IkuLja prvič pedojila Rcmula in Reme. do presrečnega prihoda — svetle zvezde na tržaško obzorje. Ta zgodovina bi morala biti seveda pisana tako. da bi čitali .v nji vsi Italijani, da Benetke niso in ne -bodo nikdar delale konkurence Trstu; da so bili Benečani od pamti- > e k a vsakdar najboljši prijatelji Tržačancv in na obratne; da je bilo torej in je izključeno, t3 bi kedftj prišlo med njimi do razprtij alt celo do bojev. Nam pa bi ta Hortisova »zgodovina- brezdvomno dokazala tudi to, da v \ sej tej -»Julijski Benečiji^ nas Jugoslovenov ploh nikdar ni bilo kot domačega ž.vlja ter da nas tudi danes ni! Tem \ečja škoda za proučevanje tržaške linulosti je dejstvo, da ta »zgodovina do danes — ni izšla! Zakaj ne? No, illustrissimo bedo že vedel!, zakaj hočejo izdati to zgodo-■> ' -> šele po svoji smrti! 'a: kaj ima vsa ta Hort«sova še neizdana • morda celo še nenapisana zgodovina epra-\ t» s prej omenjeno mejno komisijo ? Tako ulegne vpraševati kdo, ki ne deli našega spoštovanja pred tržaško zvezdo! Pojasnimo mu! Mari ni zgodovina tesno spojena z zemlje-pisiem? In naš tržaški ^.historiograf se sedaj p;:dno bavi z geografijo: podnevi in ponoči. Ma njegovem stanovanju v Trstu — riva Gru-mula št. 14, IT. nadstropje — ima svoj sedež" Corr.mi^sione per la deliiuitazione de: con-fini orientali ". Ne moremo pa razumeti, čemu i«! ta komisija tako skromna in ponižna, da svoj veliki napis, ki je bil poprej nabit na zunanji stran? vhodnih hišnih vrat. dala pred nekoliko dnevi prenesti v vežo?! Saj take na-e — znake patrijotizma — menda vsakdo ja čita že mimogrede po ulici? Na vsak način vi bi bilo treba nemudoma obvestiti visoko [ospodo v San Remu. naj se nikar ne mučijo / določevanjem vzhodnih meja. kajti za to »i že naš tržaški »zgodovinar- ob krepki v. d pori cd strani tržaških — Židov! In delo :• r> gotovo temeljito, kajti zvezda« nad polja-rni zgodovine, zemljepisja in — politike »udri n j potke m podatke cd veljavne at.:. Te dni je bil v Trstu zopet enkrat načelnik urada za odrešene pokrajine r g. ^ lat*. Tedaj se je morda tudi porodila misel t deputaciji, ki nai ponese v San Kemo uspeh 'ebiscita v -Julijski Benečiji , ki le tem ■ ejjavnejši, ker ga ni pačil glas — večine r.r<*bi va-lsl va! -Plebiscit imenujejo namreč r-c-ko tiskano okrožnico, ki jo je razposlal Fascio det Combaltenti v Trstu tistim ob-nam, ki so jim postavljeni znani gerenli ...! In nj podlagi takih plebiscitov bi hotel : i. da častivredni gospod Nitti iskati sporazuma med obema plemenoma v teh pokrajinah!! In v svrho ta'kega sporazuma trpi — le trpi, seveda — gospod Nitti tudi Gabrijelovo komande na Reki in F.e ne plaši niti ( kremnih troška;, ki / med Parizom in BeLgratiom, podaljša do C ... 'grada in Aten. ker se je pokazala potreba zr. hitrejše potovanje, posebno za potnike, ki potujejo v trgovskih .poslih. Kczrcnisiiška stavka železničarjev neosnovana BELGRAD. 22. Presbiro poroča uradno: Prometno ministrstvo objavlja: Povodom lepaka, ki ga je izdala osrednja uprava »Saveza saobraćajnih i transprotnlh radnika i uslužbe-nika Jugoslavije (koinunistiška organizacija) z naslovom Obrambna borba železničarjev Jugoslavije , smatra prometno ministrstvo za potrebno, padati to pojasnilo: Res je. da je prometno ministrstvo, ko je bilo poslalo Savezu saobraćajnih in transprotnih delavcev načrt začasnega pravilnika, prejela od Saveza pismen odgovor, v katerem se nahaja vseh šesi točk, navedenih v omenjenem lepaku. Toda ob ustnem obvestilu v kabinetu prometnega ministra se je Savez opozoril na to, da izide peleg začasnega pravilnika, ki bo urejal prejemke delavcev, obenem tudi naredba prometnega ministrstva M. S. br. 8663. ki ureja specijalne prejemke in ki povišuje plače železničarjev in delavcev z ozirom na današnje težke življenjske razmere Ln veliko draginjo. Ko se je obrazložilo delegatom, da skupni prejemki železničarjev po predvidenem. začasnem pravilniku in po oni naredbi niso zmanjšani niti za .paro (vinar) tedaj železničarji niso predložili nobenih stvarnih ugovorov, ki bi dali povod, nastopiti proti začasnemu pravilniku. O-menjeni delegati po pojašnjenju o posameznih postavkah, ki urejajo delovni čas, tudi niso u-govarjnli proti !em določbam, marveč so sasno vprašali, če sc bo tudi izvedlo. Vsled tega je odredilo ministrstvo, da stopi v veljavo začasni pravilnik, in sicer s komunikejem, kjer sc navaja upravičeno, da delegati železničarjev niso navedli nobenih stvarnih ugovorov. Potemtakem nikakor ni res, da načrt začasnega pravilnika izprem'nja mezde in da se krši načelo osemurnega delavnika; prav tej zadevi je b'la pri izdelavi posvečena največja pozornost. Že zaradi dejstva, da se nahaja drža-va v neredovitih razmerah, je neobhodno potrebno, da veljata ne samo za delavce, marveč tudi za druge nameščence in uradnike dve vrsti' prejemkov, namreč staini u. provizorni. Provizorni prejemki naj bi se od časa do časa izprem njali po življenjskih razmerah. Stalne prejemke ureja začasni pravilnik, provizorne pa ministerijalna odredba. Glavno je, da sveta prejemkov na noben način ni in no sme bitV manjša od one, ki je predvidena v protokolu sporazuma. To velja tudi za diurne. za katere navaja osrednja uprava Saveza, da so pomanjšani za 40—50 odstotkov. Tudi to ni rej; tudi ti prejemki so razdeljeni na dva dela, od kčrlerih se eden iz-pretrrnja po življenjskih razmerah. Sveta obeh delov je enaka diurnom. predvidenim v protokolu sporazuma. Zato se mora pomilovati, da se Savez tudi po natančnem ustnem pojasnilu sklicuje na vse točke naredbe proti začasnemu pravilniku in da Savez ne upošteva mo-mentanega dopolnila začasnega pravilnika, dopolnila, ki bo veljalo za, dobo draginje. Obžalovat? je tudi, da Savez, ako je hotel doseči izboljšanje prejemkov za železničarje, ni zahteval, da sc povišajo prejemki osobja po pre-membi naredbe o draginjsk iit dekla dah, marveč da napada posebno začasni pravilnik, glede katerega1 meni ministrstvo, da je primeren in da je potreben za normalizacijo razmer in za izboljšanje prometa, zlasti v -današnjih nerednih razmerah. LJUBLJANA, 20. Brodarska stavka v Bel-gradu sc je 19. t. m. končala; sindikat je ugodil zahtevan* uslužbencev. Ob 2 popoldne sc je promet med Belvradoin in Zemunom zopet otvorvl. Iz Belgrada so v čeraj odšli štirje vlaki, ki so vozili demobilizirane vojake. Vlake vodijo inženirji. V Bosni se delna stavka na dalji'je in vlaki vozijo z zamudami. Stavkujočt se pa polagoma vračajo na delo. 18. t. m. se je začela stavka na cestni železnici v Saraje-vem. Atentat na Bosenskega predsednika. SARAJEVO, 22. Ko se je predsednik bosanske zemaljske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Belgrada v Sarajevo, je hotel prenočiti v Zavidoviču. Tem je individuj poizkusi! izvršiti na iijega atenlai z bodalom« ko je avtomobil stal pred neko h'šo. Atentator ie najprvo tajil svoje dejanje, kasneje pa je priznal. Pri njem sc našli vel'ko lasuljo. Cenzura inozCTi«kih pisemskih pošiljk ustavljena. LJUBLJANA, 22. Kr. vojaški p'semski cenzuri za inozemske pisemske pošiljke prenehata delovati dne 5. maja 1920, in se smejo vsled tega od imenovanega dne sprejemati in odpravljati pisma v inozemstvo zopet v zaprtem stanju. Prepovedan izvoz živine. LJUBLJANA, 20. Deželna vlada v Zagrebu je z naredbo od 10. aprila, št. II. 721 vsled težkih prehranjevalnih razmer prepovedala izvoz živine v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Zagrebu je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo obvestilo vse policijske oblasti, železnice in odsek za prehrano, da se živina, pripeljana iz Hrvatske, Slavonije in Med-muria v Slovenijo, ne sme izvažati v inozemstvo. Odslej se iz navedenih pokrajin sme v Sloveuiijo uvažati samo ži.ir.a. k: je potrebna za prehrano prebivalstva /. Slovenija. Iz falkosSar/aske. VolUve na Češkem. PRAGA, 22. Izid volite- čehuslovaško narodno skupščino je v glavnih mestih nastopen: v vdilnem okraju P~aga je izvoljenih 7 narodnih demokratov in sicer: dr. Kramaf, Purkynova, Vcverka, Navratil, Sis, Mašek in Brečka, 8 čelioslovaškth socijaKstov in sicer: dr. Beneš, Stribrny, Zemisova, S.patnv, Buri-val, Tučny, Lendova in IIrizbyl. 3. zastopniki ljudske stranke: dr. Maasanec, Myslivec in Adamovsky, od naprednih socijalist o v je izvoljen samo Modraček, socijalnih demokratov je izvoljenih 13 in sicer: Nemec, Tusar, Meis-sner, Mala, Tayerle, \Vinter, Touzil, Johanrs, Hauser» Srb, Novak, Koudeika in Ulrich, od obrtne stranke Mlčoch, 6 c-d agrarne stranke: Svehla, Hasaca, Prokupek, Vrany, Srdirako in Kremen. Šest mandatov >* preostalo za drugi skrutinij. Razmerje glasov v Bmu je nastopno: čehoslovašiki socijalisti 16.582, socijalni demokrati 28.062, nemški socijalisti 12.258, ljudska stranka 10.404, čehoslova^ki agrarci 109S, narodni demokrati 18.856, napredni socijalisti 3271, zionisti 2645, zdužene meščanske stranke 22.532 glasov. "Razmerje oddanih glasov v Plznju je nastopno: čehoslovaški socijalisti 8063, socijalni demokrati 17.052; napredni socijalisti 1458, narodni demokrati 14.440, ljudska stranka 1671 glasov. IZ RUS3IS. Boji med Boljševiki in Japonci. MOSKVA, 22. Iz soglasnih vesti se da posneti, da so Japonci z močnimi silami napadli Sibirijo. Japonci predirajo ob Ani ur j u in Usur-ju. Zavzeli so mesto Nrkolajevsk. Vsi kraji v okrožju 70 vrst so popolnoma porušeni. Ti boji bodo povzročili, da sc transporti za najmanj 3 mesece zakasne. Ri»!m> - du^kili« t Ko-d*»«tu pre- kinjena. 1 RIM, 23. >4dea Nazionale poroča iz Londona, da so sc prekinila pogajanja v Kodanju za vzpostavitev trgovinskih odnošajev med Anglijo in Rusijo. Zdi se, aa so se nekateri uspehi dosegli s kandinavsk im i odposlanci. List javlja tudi,, da kroži vest, da bo italijanska vlada — če Anglija ne bo delala ovir — dovolila zastopnikom r;.skih zadrug prihod v Italijo. Mirovno kftnfercnco v Snu Remu. Vrhovni svet kenča kmalu pretres turškega vprašanja. Načelnik Jugoslovanskega odposlanstva v — Parizu. LONDON, 23. (S.) Misli se, da bo vrhovni svet končal danes razprave o mirov ni pogodbi s Turčijo in da se '00 lotil takoj vprašanja o razoroženju Nemčije. To vprašanje je postalo nujno, cd k ar je prečrtal vrhovni svet troje nemških not. Francoslto odposlanstvo i:pa. da bo delo vrhovnega sveta jutri že končano in da se bo lahko povrnilo, toda dvomi -e, da bi prišlo to vprašanje na vrsto jutri. Načelnik jugoslovanskega odposlanstva je v Parizu, kii.*r čaka sklene konference v San Remu. Francosko odposlanstvo ne jjre še iz San Rcroa. Jugcslovensko vpražvnje pride tudi na dnevni red in roo^da tndi d«> reš:tve. PARIZ, 23. (S.) G le 50 vi, da odpotuje francosko odposlanstvo iz S.»n Re*na v soboto ali v nedeljo, so neutemeljen-. Misli se, da se konferenca ne zaključi pred 29. t. ni. V zasebnih pogovorih med Niit:jem, MLllerandoni in Llovd Georgem se je priznala potreba, da se morajo završiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. Radi tega se misli, da se bodo gotovo IctiLi tudi jadranskega vprašanja in da ga bodo rešili. Biio je dogovorjeno, da se prisodi med zonami z gospodarski mi vplivi Italiji zch» važna in za izkoriščanje z-Aj prpra\na zona. PODLISTEK Za sfero prcedo. ali ve-ru:es ti popolnoma Drmačiču? Preveč besen j", pa tudi lakomen. Verujem- je rekel Ilija. Kaj ga je privleklo k nam? Maščevanje. Dokler se ne maščujem nad Tahom, nam bo zvest. A potem — ga rte bemo potrebovali več.- 1£, dobro,i se je nasmehnil Gušetić, tvoja sivar je, ti si vojvoda, ali pazi, da te ne prevari.. kakor je storil lopov Nožina. j ; Da, Nožina, - je udaril z dlanjo v čelo, ah, dal bi bii zanj desno roko. Sprejel sem ga ped j streho, pobratil se žnjim, a on — ubije naj ga i Bog — ni pridobil Uskokov, odvrnil jih je cd nas, izdal je naše brate turniv To je zlo. Na jugu smo propali, kakor da nam je odsekana desna roka. Kranjci se prt-plašijo, polovica na_ših je poginila, Uskoki so nam na potu, a •lastrebarčancm je zagrajena pot. Tam preko Save ne bo sreee. Ali, ako Bog da, je bo tu. Odtod pcjdemo v štajerske gore. Tam nas pričakuje Šterc s svojimi ljudmi. V njem bije srce vsega ljudstva, on je spravil ljudstvo pokonci. Pavel pojde z nami preko Sotle do Stu-bice, kjer nas pričakuje Matija. Da vidiš, Gu-šetić, kako protresemo svet!- A česa čakamo tu?^ je \prasal Gušetič. ter izgubljamo čas; čemu čakati Drina;"ča, !.i morda spi med potjo kje v kaki krčm Tl imamo v svoji vojski Siajercc, ki poznajo pot, a ti jo poznaš žc od poprej. Krenimo na Planino. Med gorami nam je hrbet varnejši, nego tu prt Savi. Vzdigniroo se takoj! Ali hočeš, Ilija?« j Prav govoriš,- ie potrdil vojvoda, saj itak vemo, da «** dvitfnii v*»s Ur'A F<»irK »'ori ka- pelanom, da krenemo na pot proti severu.« Kmahi nato so zabobneli bobni kraj Sevnice, čete so se razvrstile okoli' vodij, zastava sc je dvignila v vis. vojska se jc začela pomikati, klicajoč kot stoglava kača in skoro je i/ginila med snežnimi gorami štajerske obali. • • • 'Nad gorami se je rdejilo nebo, na zapadu je gin'1 dan. sipajoč poslednje rujne žarke po veliki pustinj gorskega snega, skozi v'tko ileb-lje zelenih jelk. Počasi se je vila vojska po visokem snegu po strmi poti ter se vlekla s po-vešenimi glavami skozi gorska sela. A kje so ljudje? Ne pričakuje nihče. Vsa vrala so zaprla. le tupatam glede ^a okna kak teman radoveden obraz. N'kier človeka, nik«er klica, nikjer veselega vzklika. Med prijatelji? Med tujci? Ali je to-pripravil kmetocn Pave' Sierc? Sedaj so na vrhu samotnega brda. Tu stoi: cerkvica, okoli nje gezdič. Ljudje so sc ustavili ne morejo dalje. Da se odpočije jo. Somrak postaja večji cd hipa do hipa. C*te so tu in tam že zažgale ojnjc. Bilo je blizu vasi Podgorja. Tedaj je dolctcl na konju od se »era člo-v#»1c — lcmei , Popoln uspeh grškega stališča na mirovni kon-! terenci. Jedrene, Trakija, Čalaldža in Smirna pri soj ene Grški. LONDON. 22. (S.) Vesti iz San Rema pra-j vijo, da je pred vrhovnim svetom popolnoma i prodrlo grško stališče, ki ga je uporno podpi-J ral ;Lloyd George. Grški so prisodili Jedrene. Čataldžo in vso Trakiio. Zraven tega dobi Grška Smirno, nad katero bo sicer imel sultan vrhovno oblast, toda uprava bo v grških j rokah. Venizelos je izjavil, da ima zadosti motri za jamstvo vseh krajev, ki so bili prisojeni Grški. Jutri v petek se bo bavil vrhovni svet z vprašanjem mandata za Sirijo. Francija zahteva mandat za Palestino :n Mezopotamijo in ravno tako Anglija. Dalje se mora rešiti tudi vprašanje svete dežeic. Neodvisno kraljestvo Hedžaz je bilo priznano. Armensko vprašanje. SAN REMO, 23. (S.) Uradno. Vrhovni svet se je sešel davi ob 11 v vili Devachan in je nadaljeval razpravo o armenskih mejah ter o vprašanju pomoči, ki se mora dati armenski državi v svrho olajšanja sestave njene ustave. G. Aharonian, predsednik armenske delegacije, je podal podrobno tozadevno poročilo. O smirnskem statutu se je razpravljalo v Veni-zelosovi prisotnosti in se je statut tudi odobril. SAN REMO. 23. (S.) Armenskemu odposlanstvu je na čelu Avatis Aharonian, kateri jc tudi predsednik armenske skupščine. Spremljata ga general Gorganjan in zastopnik armenske republike v Rimu. Armensko odposlanstvo prosi med drugim, da naj se Armenija takoj osvobodi cd Turkov, aa bi se moglo povrniti domov 400.000 armenskih beguncev. Dalje prosi odposlanstvo, naj se preskrbi armenska armada s potrebnim vojnim materijalom, da bi mogla sama zapoditi turške bande iz Erzsruma. Johnson, ameriški poslan-k v Rimu. prišel ua konferenco. SAN REMO, 23. (S.) Danes predpoldne je prispel v San Rento poslanik Zedinjenih držav Undervvood Johnson v spremstvu enega tajnika in dveh uradnikov, da se udelež; dela mirovne konference. Na postaji so ga sprejeli princ Ascano Colonna, poveljnik fregate »Principe Ruscoii< in kom. Vilari. G. Johson se je nastanil v hotel Royalu. Pogovor med Nitije^n in Millerandom. SAN REMO, 23. (S.) Danes predpoldne pred sestankom konference je šel Nitti v Hotel Savoia, kjer je imel dolg pogovor z Miilcran-dom. Dr. Pittacco pri Nittijn. SAN "KEMO, 23. (S.) Danes ob 23 sprejme ministrski predsednik Nitti poslanca Pittacca z odposlanstvom -zastopnikov iz zasedenega ozemlja. Avstrija protestira proti odpovedi kompen- zacij^ke pogoube s stram ju^uoiavi.c. DUNAJ, 21. (S.) Zakasnelo. Neko polurad-no poročilo pravi, da je avstrijska vlada protestirala proti odpovedi kompenzacijske pogodbe s strani Jugoslavije. Ker se po določbah pogodbe same odpoved sme izvršiti Ie 1. vsakega meseca in za h koncu do ličnega meseca, misli avstrijska vlada, da mora ostati pogodba v veljavi vsaj do 31. maja. TURŠKO - ZAVEZNIŠKI SPOR. »Eog, ki vidi, kako nas po krivici tlačijo, nam bo dal orožje in meč, da se branimo.« RIM, 23. Medlem ko se v Saji Remu kroji usoda nekdaj tako silnega turškega cesarstva, ki je sedaj padlo tako nizko, kakor maloka-tera druga država, se Turčija pripravlja na odločen in krvav odpor proti kosanju svoje zemlje. Galib Kemal beg, predsednik turške delegacije v San Remu, je orisal v prijateljskem, neuradnem pogovoru s poročevalcem rimske »Tribune«, čuvstvovanje turškega in sploh muslimanskega naroda v sedanjih časih morda v nekoliko pretirani obliki, kar je tudi do neke mere žc v značaju muslimanskega sveta, a vendar je iz njegovih izvajanj razviden c.ni ogorčeni, naravnost strastni odpor turškega naroda proti teptanju njemu najsvetejših svetinj. Stari turški duh, ki je bil zadnje čase takorekcč zamrl, sc zopet drami, in Beg ve, ali ne izbruhr.e prej ali slej v deželah islama požar, ki ga bo težko pogasiii. — Treba je, da sc konferenca in svet zave. da imamo pravico do življenja — je dejal Galib Kemal beg poročevalcu rimske ^Tribune — 10. majnika bo v Parizu predložena v podpis pogodba, ki nam jemlje vse pravice, priznano svete drugim narodom, vsako narodno svobodo, svobodo samo življenja. Kruto je to in nezaslišano. Kako bomo mogli sprejeti izvršitev take Vreditve, ki je enaka naši smrti? Ali bomo morali podpisati izročitev smirnskega vi-J Jajeta. — edinega pravega pristanišča v Ana-t0j;j; — Grčiji? Air bomo mo^li podpisati izročitev Grčiji Drinopolja, svetega turškega mesta, grobnice kalifov in naših vladarjev, druge islanmske prestolnice za Stainbulom? Tega ne .zmoremo in ne naredimo nikoli. Naj \c to Evropa, naj ve to Amerika, naj vedo to zavezniki. Naj s: ne delajo le Iluzije. Ali se Anglija ne zaveda, da vreje v muslimanskem svetu? Ali ne čuti. da sc bomo uprli obupno, z vsemi sredstvi, ki nam jih da ljudska moč in božja pravica na razpolago, proti naši udu-šitvi? Na dan, ko nam vlasti predlože pogodbo z obvezo, da jo izvršimo, na ta isti dan bodo ustvarile grozovito organizacijo vseh xr usliinanskih moči — od Indije do Egipta, od perzijskega zaliva do Tracijc — vrgle bodo Azijo preti Evropi, islam proti krščanstvu v grozen boj, katerega posledice ne ho ni o^el nihče presoditi. Nimamo zadosti sredstev, verno, toda število je ogromno. Beg, ki vidi krivico. katera sc nam nalaga, nam najde orožje, nam najde pot, nam da moč v obrambo. In zmagali bomo, ker pravica bo končno zmagala. V mojih besedah ni mržnje, v njih je bolest. Ne izgovarjam grožnje, to je samo opomin Evropi, ki se — kaltor se zdi — ne zaveda dejstva, ki je, žal, resnično. Anglija bo kmalu videla, koliko jc resnice na mojih izvajanjih. Strašno je, da se konferenca ne zaveda, posledic, ki jih bo povzročila pri islamskem narodu pogodba, ki ponižuje kalita do ujetnika in vazala angleških bajonet in podvrgava milijone turškega naroda jarmu majhnih grških, armenskih in drugih manjš'n. Galib Kemal beg jc nato govoril o armenskem vprašanju in izjavil, da Turčija sprejema načelo armenske neodvisnosti, todi tain, kjer so Armcnci v večini, a ne tako, da se vključijo v Armenijo kraji s petimi m H i jo ni Turknv in 150 tisoči Armencev. Po njegovem mnenju so Turki tisti, ki so tlačeni. Zapomnite si — jc zaključi! predsednik turške delegacije — sklenili smo premirje in smo res pripravljeni na mir z varni, toda ipc»d pegojem, da »veljajo tudi za nas načela, ki ste jih proglasili in uporabili pri drugih: svoboda, samoodločba, avtonomija, pravica narodov, pravica do obstoja. Zakaj bi se morale teptati te pravice ravno tedaj- ko gre 7.1 to'iko milijonov Turkov? Mi smo stipijivi in hočemo iskreno mir, toda ne zahtevajte, da se ne upiramo, ko nas rušite. Muslimansko vstajo bi mogli šc drago plačati, ker resnica in prav'ca jc na naši strani! Govor predsednika turške delegacije je iskrena slika vse one strasti, ki pretresa sedaj turški narod. Verjetno *n skoraj gotovo je, da jc rekel tudi Še druge .stvari, ki jih f»a poročevalec »>Tribune < jai omenil, in da je rekel veliko stvari v malo drugačni obliki, nego jih prinaša rimski list, ker iz poročila naravnost izbija ono nasprotstvo Ital je proti grškim pridobitvam v JHali Aziji in drugod, kMcrc so bile ali so še tudi v italijanskem programu, toda v bistvu odgovarja poročilo gotovo glavnim izvajanjem predsednika turške delegacije, ki dvHajo zastor izpred pozornice na kateri se doigrava drugo dejanje grozne tragedije, pri kateri ni udeležena samo Turčija, temveč vsa Evropa, ne izvzemši Rusije, ki morda nasStopi v ... tretjem dejanju. — Cai!laux obsojen na tri leta zapora. PARIZ, 23. Danes se je dokončala razprava na vrhovnem -sodišču proti bivšemu ministrskemu predsedniku Caillauxu. Ker so se vsi drugi predlogi že v prejšnjih razpravah zavrgli, je šlo danes samo za to, ali naj se Caill&ur kaznuje po čl. 78. kazenskega zakonika, ki določa kot kazen zapor od enega do pet let ali pa naj se obtoženec oprosti. Razprava je bii^ kratka. Piedlog nekega senatorja da se CaiUaux kaznuje s tremi leti zapora, vračunavši mu že odsedena tri leta, je bil sprejet s 163 glasovi proti 48. Predlog, da se obtoženec pcavrže 5 letnemu nadzorstvu, je bil tudi odobren. Razen lega je bil Caillaux obsojen s 130 glasovi proti i00 na izgubo političnih pravic za dobo 10 let. Caillaux se je odpeljal nezapažen v avtomobilu. Pred sena-tovo palačo je stala ogromna množica, todu demonstracij ni bilo. Caillaux, eden med prvimi sedamjimi Iran-cosk'mi finančniki, je brl min. predsednik v onem času. ko je bila napetost med Francijo in Nemčijo zaradi Konga največja. Odstopil je Nemčiji polovico francoskega Konga, da > tem prepreči vojno. V kolikor ni bil že zaradi le-ga čina obsovražen pri. francoskem narodu, je povzročila še večje sovraštvo proti njemu :*je-gcva žena, ki je ustrelila glavnega urednrka iista Le Figaro Gastona Calmetteja, ker je pisal proti njenemu možu. Pred poroto je biia pozneje oproščena. Caillaux je o«taI tudi \ sedanji vojni na svojem starem stališču. Propagiral je svoje ideje za mir z Nemčijo, razdelitev Belgije med Francijo in Neintijo, za pro-tiangleško politiko, a kar se tiče Srbije in Romunije je poudarjal, da morate te dve državi plačati svojo predrznost z izigubo svoje ne-oivisn»*sti. General Sarrail, poveljnik zavezniških čet na solunski fronti, ki je bil pozneje odpoklican, je bil baje ž njim v zve/i. Ko je Clemenceau leta 1917 prevzet vlado ie dal Caillauxa aretirali 'n sicer z obtožbo, da je bil kot zastopnik deL'tistične struje na Francoskem v zvezi z raznimi osebami, obsojenimi v času vojne zaradi veleizdajsva in da —r je sestal v Ameriki z nemškimi agenti, da je v Rimu zahajal k papežu v času, k«> je leta agi-tiral za mir z Nemčijo, ki je bila tedaj še zmagovalka. Tozadevne listine so našli v Firencah, kjer jih je imel Caillaux skrile. L. 1918. je bil obsojen na pel let izgona tudi bivši minister notranjih stvari Malvey, ker da fe svojo nemarnostjo alt sokrivdo omogočal Caillauxovo agitacijo. Novi bolgarski kabinet. SOFIJA, 22. (S.) Kabinet Stambulinski ostane končno veljavno na vladi. Ministrstva, k; sta ostali vsled odstopa treh neagrarnih ministrov nezasedena, prevzamejo trije člani agrarnega odbora odbora, dokler sc nc imenujejo novi ministri agrarne stranke. V cdgovor na zahtevo bolgarske vlade ie romunska vlada naznanila Sofiji, da pooblašča bolgarskega odposlanca v Bukareštu, da Ščiti koristi bolgarskih podanikov, ki stanujejo na Romunskem. Znano je, da se tudi romunsRi poverjenik že nahaja v Sofiji. Avstrijska vzhodna železnica v francoskih rokah. DUNAJ, 22. Večji del delnic vzhodne železnice je prešel iz rok avslro-ogrskega konzorcija v posest jiindakata francoskih velcindu-strijalcev pod vodstvom Banquc Francaise pour commcrce ct 1' Industrije . Akcije so po 300 L . Otraa IL »EBBJOST« Mer. 99. V Trstu, dne 24. aprila 1920. VVeda -v Gdhi proti bevolj^ski rla-đL CURIH, 21. Vlada -v Gothr, sestarljena po večini rd necdvisoih socialistov, je zaiož'ia bt-foltnsko vlado zaradi kršenja ustave. Vlada vr Gothi pou-darja. da je resno spoštovala ustavo in da ie bilo posredovanje vlade v Gothi oJ? priliki komunistične ustave protizakonito. Neaiški srebrni denar. BPROLTN, 23. Odredba državnega financ-! neg? ministra določa, da se srebrni denar po- ; tegna 5z premeta in da cdslej ne bo veljal več j kot plačilno sredstvo. Srebrni denar bo dr- J žavna banka zamenjavala do- 1. junu--ia 1921.! Jugoslovessko odposlanstvo iz zasedenega | Oieailja v Sj*h> Remu. Iz zasedenega ozemlja j* j odpotovalo v San Remo odposlanstvo v ime-j nu ju^cslovens&ega prebivalstva, da predloži j mirovni konferenci želje, težnje in zahteve ju- J neslovenskega naroda v -zasedenem ozemlju, j Ker je odpotovalo v Sari Remo odposlanstvo j raznih italijanskih strančic iz zasedenega o-} zemlja, ki brez vsake pravice in pooblastila! nastopa kot zastopstvo vsega prebivalstva v j zasedenem ozemlju, ima jugosiovensko odpo- j fanstvo tudi nalogo, da kot edino upravičeno j hi pooblaščeno zastopstvo večine prebivalstva j zasedenega ozemlja, k' je jugoslavenska, poda j mirov nr konferenci izčrpna pojasnila o resnic-j nih, dejanskih razmerah v zasedenem ozemlju, j Odpcsla-nstvu želimo najboljše uspehe. Ncsa »politika' je — pravica! V minulem • tednu so bili županje goriškega dela vipavske , doline p k civilnemu komisarju v Go-I rici as, posvetovanje v vprašanju vodovoda., Značilno za sedanje razmere in za smer sada- ! r.je^a sartema je že dejstvo, da j»e razprava med zastopnikom oblasti in prvimi poklicani-j :ni zastopniki 1« trosiva mora vršiti .polom pre- | vpjarva in s posLOČjc tolmača. Se značilnejse j pa je bilo vedenje in nastopanje komisarja ! ob tei piflik?. Namesto da bi tII sebe in pa ; bister,, ki g?, zastopa, poizkušal vsaj opravi- j čevatt in prositi zastopnike ljudstva, nai opro-' ste in potrpe radi tu gori označenega dejstva: je postal še flaOsservstore Triestiuioc od 21. t. m. je priobčil ediok generalnega civilnega komisa-rijata v Trstu o omejitvi porabi moke. kruha, iestenin, riža, koruze in sladkorja. V nastopnem na^ posnamemo čl. 3., v katerem se pravi : Vsi javni lokali, v katerih se strežejo je- j dače in pijače, se morajo zapreti najkasneje | cb 23. Izvzete so samo restavracije na želez- j niskih postajah, ki so lahko odprte eno uro po prihodu zadnjega vlaka, s tem, da se postre-i žejo samo potniki. Ob 23 se morajo zapreti i Luda prostori, k: so '-edeži krožkov, društev, j klubov in ki služijo sploh na ksk način kot shajališče č!fflov vsakršnih udruženj. Izvzeti i so prostori, ki se ranijo -izključno za vzgoje-\aine, izobraževalne :n pclilične namene. Proti navijaajti ccn- Organi generalnega civilnega komesarijata za nadzorovanje uradnrh cen so zasačili včeraj 25 trgovcev, ki so pro- j dajali dražje kot po uradno dcločen-h cenrh. Trije trgovci so bili kaznovani, ker so imeli v j svojih jcakgah prepovedano blrrgo. Drugih 30 trgovcev je bilo ka/. no varnih, ker n'ro iineli označenih cen in med n-;imi iih je bilo pet, Ici j niso izobesili cenovmika. Tudi en trgovec ma- J mtfakturnega bl-ga je bil kaznovan radi sa- j movclj-ega zvišanja cen. Nanceravaua ustr.novitev izdelorabicc s'rc- ! jev. Civilni komisar;jat za Trst in okolico razglasa: Ker je tvrdka Ilvelig in cr. vložila preinjo, da se ji dovoli ustanovitev izde-lova!nice (fabrike) strojev in kotlov v ulici Tesa - Rozzol št. 183, se bo vršil dne 15. maja 1920 ob 9 na zemljišču p. 183 v omenjeni ulici komisijski ogled v zm -:lu § 29 obstoječega obrtnega reda. Vsi prizadeti so vabljeni, da vložijo svoje morebitne ugovore proti nameravani ustanovitvi pismeno do 15. maja 1920, na;k = sneje pa ob času ogleda polom zapisni-! ka. Ugovori, ki pridejo po tem roku, se ne bodo vpoštevali. Načrt oi lahko vsakdo ogleda vsak dan IG do 12 v uradu civilnega ko- ! misarijata zi Tr?t in okolico, til. XXX Ottcbre | 7. II. nadstr., so.fca §t. 19. »Olcpševnlno društvo za Prosek-Kontovel in rvia ckoiico« vabi na občni zbor, ki bo jutri,; 25. t. m . ob 15 v prosicrih pevskega društva Ho^drčh« na Preseku. Ker je zborovanje zelo važno, prosim, da pridete \si. — Drago Starec, t. č. predsednik. Naredba o r.krčenju plakatov. Generalni civilni ko mi s arija t cbjavija naredbo, s katero se določa, da ne smejo bati plakati večji kol 75 dm'. Večji plakati se ne sinejo ni liokali ni pri-I lepljati. Tirdi je prepovedano priiepljati na j enem in iiitem mestu po dva plakata ali več • o eni in isti stvari. Naredba velja za celo za-I sedeno ozemlje in civilni komesarijati imajo j pravico določiti največje število oglasov, ki se | imajo ob kaki priložnosti prilepiti. Preglase. ; ki s*Q že gotovi, ali pa še v tisku, bodo priza-' deli morali naznaniti okrajnim civilnim komi-sari^atc-m najkasneje v 14 dneh po priobčit vi ; scdar.jei«a cgksa. Prestopki proti sedanji na-! rcdbi bedo kaznovani z globo cd 100 do 2000 i lir in z zaplembo dotičnih tis*kovin. — Na-i redba nosi datum 22. aprila 1920 in slepi v j veljavo drugi dan po svoji priebčitvi v urad-i nem vOsservatore Triestino-. V nekem dru-: gem razglasu, ki je v zvezi z gornjo naredbo, i poziva generalni civilni komisarijat vse tiste, ki imajo že natisnjenih ali pa v delu kaj pla-i katov, ki invsjo večji obseg kot 75 din', da na-■ manijo one med njjimi, ki imajo biti prilepljeni j v kraljestvu civilnemu komisarijat u do 25. I tek. mes. Slovea^ko gledaiišce. Jutri, v nedeljo, 25. t. m., se boste vršHi vzrAzji dve nedeljski p-red-j stavi v letošnji sezoni. Z ozirem na to in da se | ugodi želji cen j. občinstva se bodo vprizorili 'popoldne točno cb 15*15 in zvečer točno ob 23'15, obekrat »Le^onarji« z orkestrom, narodna i^ra s petjem v štirih dejanjih in dveh j slikali. »Le^ijojverj*-«! ta najbolj priljubljena na-i rodna tgra, je privabila k ffelrtkovi .premijeri i foliiko obči iT siva, da je bila gledališka dvorana ; nabilo polna. — Gledališki zbor izpopolnjujejo člani -Šentjakobskega pevskega zbora«, i Solo točke pojejo gdč. Mezgečeva, Šimenc, | Sila io Požar. Pevske točke spremlja orkester | pod vodstveni prof. V. Mirka. Režira g. E. Kralj. Ker je pričakovati k obcn»a zadajšana ; nedeljskima predstavama - Le^ijonarjev« zo-petnega obilnega obiska, se naproša cenj, občinstvo, da si vslopaioe preskrba pravočasno. Vstopnice so v predprodaji v veži Narodnega doma. — V četrtek, 29. t. m„ ob 20 30 bo častni večer g. M- Sile. Vprizori se prvič Anten No-vačanova drama v treh dejanjih »Velela«. Zanimanje za to predstavo je velikanko. Ni dvoma, da bo v četrlek aa£e gledališče polno kakor malokedaj, že z ozirom aa to, da po-čašča tako odličen naš pisatelj naš oder s tem, da mu izroča svo^e delo v prvo vprkzo-rilev. O ddki samem ie izpregovorimo. Ra^i zapeUavaafa ▼ zloći« je bil včeraj are-trran v ul. Mazzini neki MiSiae! Geiner, stanujoč v ul. C ros ada št. M. Možakar ye namreč svetoval mekan otrokom, naj gredo krast v nekio tanzkafčnjo prodajalno. Are tir »M — mdadele. Včeraj so peljali po ul. della Bor s a poln voz slaome. Neki ocfeaHn ie pritekel k vozu* izmaknil eno mortadelo in zbežal. Za njim sta se spustfta dva orožmka, j ki sta ga pcdHa do v ul. Crossda. Tu je po-i balin smuknil v hišo št. 12. Tekel je na pod-1 strešje, cdondat na streho in tako je izginil ; Mortadelo, ki jo je \-rgel iz rc*k, so orožniki ; pobrali in nesli na k ves turo. »Peklenv?ri dsevi«. mod može?« in ženo. Med j neko 29 letno Frančiško MusitelK, slanujočo j v ulic; F. žamboni 2, in njenim možem ne vla- j da prava zakonska slo^a. Pred enim mesecem ! se je namreč ločila Frančiška cd svojega j moža, radi večnih prepirov, katerih, ni mogla j prenašali. Včeraj okoli 11 je sel rtjen mež k j r-ej in jo je prosil, naj se .povrne zepet k nje- i mu/ Ona pa ni hotela ničesar slišati. To ie j moža tako rrvzburiL«, da je kakor besen planil j s čevljarskim nožem v roki proti njej in jo ra- j nil pod roko, kjer jo je urezal 10 cm na dolgo. Z ambulančnlm vozom so jo nemudoma odpeljali v mestno bolnišnico, razburjenega moža pa so aretirali. Z roko je prišla pod vagon. Ko je včeraj ob 12 neka 50 letna Marija Zorman stanujoča v ul. Medla 9, pobirala drva po železniški progi: v prosti luki, je pritekel neki vagon po isti ! prc.fi in ji odtrgal levo roko. Odpeljali so jo v bolnišnico. Padel je po stopnicFc. Neki 51 letni uradnik ! | Karel Griinberger je f>»del včeraj ob 9 po | i stopnicah v hiš: uiice Torre Bianca 21 in si: pri padcu zlo-nm levo nogo. Tudi njega so od- ! peljali- v bolnišnico. f Ježe Kort/cor. Iz Lit: bi jame se poroča: V I | na-jlepši moški dol;i je preminul na posledicah j nesrečnega .ca-dca v nedeljo cb 22. uri odličen j sokolski delavec Jože Kcmjanc. Pokojnik je j til rojen leta 1892. v Pevmi pri Gorici. Po do- i vršeni ljudski šoli je vstopil na moško učitelji-; šče v Kopru in nadaljeval sve^e študije, ko se ! je učiteljišče premestilo, v Gotici, kjer je tudi j matnrlral. Kot sin trgovskih staršev se je po-' svetil popolnoma trgovini pri firmi svojih I staršev. Že kol učitelriščnik se ie udeleževal po-! drobnega narodnega dela pri domačem dru-| štvu v Pevmi, pri ,podružnici Giril-Metodove | družbe. Bil je izboren telovadec in se je že kot I 17letcn mladenič r.deležil različnih telovadnih j in športn'h tekem. Ko je dovršil učiteljišče je MI izvoljen v vaditeljski zbor goriškega Sokola in kn^alu nato tudi v ccbcr. V zadnjih letih pred vojno je bil blagajnik predsedstva Goriške sokolske župe. Vojna lela je prebil v Puli in. ua fronti. Bi! je v Tiroiali ranjen. Ob prevratu se je nahajal v Gorici na dopustu in je še pred razsulom avstrijske fronte deloval kot načelr.ik štacij-ske^a poveljništva Narodnega sveta v Gorici. Prebivalstvo gorskega mesta mu je hvaležno, ker je s svojo odločnostjo preprečil marsikateri napad sestradanega vojaštva na imetje | meščanstva. j Takoj se je tudi oprijel z drugimi člani Go-[ riške sokolske reorganizacije S^beUtva f na Goriškem Žalibc^ je moral vsled svojega j delovanja v kerkt našega naroda v zasede-! nem ozemiju zapustiti po lašk; ckupacrji svo-j jo ožjo dc.ricv::r0 Tudi v Ljubljani ni držal i križem rok. K'er je šlo za kako delo v pro-t speh naših beguncev je bil zraven. Primorski sokolski krožek mu je hvaležen za njegovo delo pri zabavnem odseku, kojemu je načelo-j val. Ko so nemške tolpe udrle na Koroško, | se je rajni prostovoljno prijavil k vojakom in : kot topaičarski poročnik branil predor pri Podroščici, kjer se je v bojih izredno odlikoval in bil tudi nevarno ranjen. Ravno sedaj pa se je pripravljal z veliko ljubeznijo na vrnitev. Ž njim je narod izgubil mirnega, vztrajnega in treznega delavca, Sokolstvo pa enega izmed na j boi-j navdušenih članov. Po njem žaluje d^nes njegova mali in dva brata. Goriško Sokolstvo ga bo oitrainio v večnem spominu postavljalo ga povsod za vzor nesebičnosti in narečne požrtvovalnosti. Pa^reb se je vršil ob veli-ki udeležbi Sokcl-2t\a in drugega zlasli primorskega občinstva 21. t. m. na lj v bij a nsfce n pokapalršču pri Sv. Križu. Slovenske ljudske šo!e v Gorici, Goriški magistrat nI do danes še otvori! naših ljudskih šol. Zdi se nam, da imaio gospodje poseben namen, dat oliko odlašajo. Radi bi Slovence utrudili, da bi svojih clro-k, ki so jih v sUi vpisali v laške »ole, ne prepisali v slovenske, i Potem bi rekli. Glejte, šoie smo otvorili, toda 1 učencev ni! Zato opozarjamo vse slovenske 'starše, naj storijo vsi svojo narodno dolžnost, j Ako bi zanemarili svojo deižnost. bi to laiiko j imelo za bodočnost posledice. Ne izgubljajmo j poguma! Računati moramo s težkimi razmera-: mi, v katere nas je pehmla vojska. Moška zna-i čajnost slovenska mora vse premagati? Sedaj i moramo hoditi tmjevo pot, ako hočemo le ma-i lo drobtnic doseči, a pride dan obračuna, j Goriški dežebki odfesjr, oziroma komisarijat ! za avtonomne posle goriške dežele, se je pre-! selil iz dosedanjih prostorov v Šolski ulici v j lastno hišo aa Ccrsu V. E- i« «ticer v I. in H. ; nadstropje pasfemja, v katerem se nahaja ka-j varna Garibaldi (prej rCorso ). Ob času po-: lrl-Jčr.ega prevrata, ie zavladala pri nekdanjem deželnem odboru laši;a ncijonalislična klika, ki je takoj odstranila vse slovenske napise. Vsakdo je pričakoval tedaj cd kr. komisarja dr. Pettarioa, da bo popravil ob svojem na-j stepu to: Slovencem storjeno krivico. Toda ! to se ni zgodilo! Pričakujemo, da se bo vpo-i števal naš p&ik sedaj pri postavljanju novih j napisov v novih prostorih. Te dni je podpisal ! g, koanisar pr&gia* v imenu it«Jija«iske ljudske ! strank«. V tem proglasu se omenja bivanje | dveh narariov v na#i deželi, upamo torej, da i se bo z oiSe«»a enako pcstapalo. Sicer pa je i gotovo, da pride dan, ko ne bo mogoče upravljati naše dleiele brez zastopnikov ogromne j večine njenifr prebiv«3ceyt ki so Slovenci'! To i nai zaenkrat razmišlja g. kr. komisar. DAROVIL v/v priiiki g. A»t*na Lušickega z tltoco fe nabralo v hotelu »Jmm< v Poetejm za noflho pcdniftnco CMD } L 1—. Denar fuaal aprevi, Berzna ^oroSsia« Tečaji: V Trslu, dne 23, aprila 1920. Jadranska banka 535— 545 Cosutch . 7S0— 790 Dalmatia 470— 430 j GeroKmich 3050— 3100! Libera Trieslina 1410— 1425 j Llcyd 230C— 2400 Lussino 3175— 3250 Martiarlicli 590— 600 Oceani« 575— 585 Premuda 785— 800 TripcovicH 7S0— 800 Ampelea 720— 730 Cement Dalmatia 420— 430 i Cement Spalato 485— 590 Krka 600— 610 Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 23. aprila 1920. Neprepečalene krone 8.- 8.30 avstrijsko - nemške krone 9.60— 9.90 čehoslovaške krone 37.- 38.—■ | dinarji 56.- 58.— ! levi 37.- 38.— ■ mark« 42,--43.— j dolarji 22.40— 22.70 i francoski franki- 138.-140.— I švicarski franki 405.-410.— j angl. funti, papirnati 88.- 91.— ruoiii 32.- 33.— napol e o ni 83.-- 85.— angleški funti zlati 102.--104.— & ** g) s« sem » fi^ tp-. s ! se računajo po 10 storiak besed.?. — Naftuanjša ! oristoibina L I.—. Debele črke 20 stotick oeseda NaLnasjša nrisioibkia L 2.— . BIVŠI DRŽAVNI uslužbenec išče primerne službe ali delo v skladišču. Govori sloven- i ski, italijanski hx nemški. Naslo\ pove ins.: odd. -Edinosti«. 546 PREPROSTA soba se odda ul. Trio.nfo Št. 3 L, i pri cerkvi Maria Ma^giore, Pakor. 552 : PIANINO, kovinasta plošča, strune križane v I J najboljšem stanju tudi avtomatičen, se pro- | da. Corso Garibaldi 33 F. 551 _________________ , AKADEMIK, vešč več jezikov želi pouče-\ali. Ponudbe na ins, odd. Edincsti< pod I V550 550 i i -—--------; i VFLIKE in majhne rabljene sode prodaja na; javni dražbi Poirošno društvo v Narodnem i domu v Buzetu, vsako nedeljo od 2. maijnika j i naorej, dokler bo kaj v zalogi. 33^1 ! i----------- I BREZPLAČNO STANOVANJE, soba, sobica in kuhinja, se odda odlični starejši osebi za več mesecev v ul. Boccaccio proti nadzorovanju ostalega stanovanja. Ponudbe s priporočili pod »Lila* na ins. odd. .-Edinosti«. 3390 TRGOVSKI POMOĆNIK, 20 let star, Želi pre-proste službe v specerijski trgovini v mestu. Leta 1916. je služil kot učenec pri gosp. Košmerlju. — Nalov pove ins. odd. -Edinosti«. 502 PRODAM dobrega psa čuvaja, srednje velikosti. Gr^ič, V rdel a Breg 1728. 530 i KLAVIR ali pkmino, tudi potreben poprave. | se kupi v vsakem kraju. Pisati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ul. Solitario 25. III. 508 !---- j KROJAČ MCA Avjust Stctar uL S. Francesco o'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-r2čc*ica v Trstu. 3367 SLUŽKINJO za splošna hišna opravila isće takoj boljša družina treh oseb. — Ziraich, ulica Domenicco Rossetti št. 8, IV. nadstr. ZLATO- srebro. Krone, pfrč« po na:višjih cenah Pertot uL S Francesco št 15. II. n. 417 IŠČE se ena ali dve mesečni sobi. Naslov pove ins. odd. Edinosti. P 400 VREČE vsakovrstne kupujem. Ulica Solitario štev. 19, M argon. 480 PiANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po nai višji ceni. M?- rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX, oktobra štev. 8. 527 . s j ,_____ SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz | Pevh, Garrbaldije v trg št. 3 (prej Barriera.) ! Tel. 329. 3341 KL/i-UJEM vreče ki cur.je. Babič, Molin-grande 20. 547 j ' —»———— I I - - VREČE vsakovrtne kupuje J. Margon, ul. Torre bianca 13, zaloga vreč. 500 ■l DIVAN, vzmeti, žLmnice, otomana, stroj za pranje za družine, dunajski izdelek se proda Barriera 14 I.f vrata 9. 536 IŠČEM rabljeno violino, vijolo ali kontrabas. I. Kaztsn, Planina (R»kek). 539 MLADI pridni psi čuvaji, prave kodraste pasme se predajo, ul. Piccardi 12. UČENCA 13-14 letnega, poštenih starišev, | sprejmem v trgovino mešanega bla^a. Sta- J novanje, hrana, c-bieka prosto. Naslov pove j ins. odd. -Edinosti <. 525 NOV ORKESTRON za plesne dvorane ali go-stšlne je na prodaj na Opčinah št. 356. kavarna 3Besednjak 518 Cenjeni InserentI, kateri nam pošiljajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je »glas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se ogtoei plačajo smteclpfttno. i v i l 1' - t: . . . . "X | ss 6o vrSi! jutri, v 25, f. k 0 spodnji floorunl H0i0i!n2®a im. 1 Začetek točno ob 19.30. VODITELJ. 1811IŠ8IIIIIIDSIJ prej dr. BODO ZMrasiUk ar. E. CL0HFEE8 dentist STAHRO PERHAUEC Trst, trg Goiasni Uzi H, li. nadstr. sprejemata od 9-12 hi od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin. zobcvjR, zlati mostovi brez neba. reguliranje zob tn zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki !?r\H If* 0 ^ m -f W ^»jlmisiA i «ra W & laaaSu^ji s ss Le «rl!la v ncflsKo. 2. rcsliilfca v Preserjalž pri Koiiinis OELIKO SKLSOlICE KiGBSHOS dežnikov, belili i'i pisani-i, žepuih robcev, niožkiti nogavic itd. !!. mm, m, to y. i bi. šibv. u. j Rsgffm Htiftanb mpiinkaz&fiaia i Tnts ■ ja J j a, d i se vrSi v nedeljo 25 .m, b 3 p:p j z&^rćvi:s)je fcoSlani^ih S&.^e^ov 3« Gttte 12 bSasnle o cr>;-ul-y.!rajte sel V organi aciji je vaša r 5 tev ! PsproinnraivD r^'^o nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlat ivcc in odeje ia. konje. ••• mmmi mm - mi Piiizzs Hics o TojaaiEC štev. 3 iS. m, 2l2isrnl£i3-unrnlcs Trst« Uršo Stev. 15 Kupujem srsferne kr^ne in goSdin-arje po c«5?aah. |v fl p- J stroj za šnaaj? Ia Him uz^rcT riforr Scidel & Neuinann In i jr^SEBfiana .Singer* Oast & Gasser f „ . , . .... TviUka uftcnovtjen 1. 1S7J i Bogata laicga vseh potreben. ■j 'lt^ j Melianiin- deii^oica n v»«W« FKAtlltjlU U^iKivM poprtvliasja. Trst ul UiimpiJniie JMOImH^KH B^MIIM Del. glav.: K 3-»,O >0.000. Rezerve K tO.OKJ.OOd KelgraU. Celje, Dubrovnik, Dun^j, Kotur, Kranj, Ljubljana. «arfbor, M- k'»v»ć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, IRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprojema vhga na hranilne knjižice ter jfli obrestuje po 3V2*/,, a v bsneogiro prorneiu po U'/.- Vloge, kf se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sjHrejeim po po?abno ugjidmh pogojih, kt se pogostijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Banini prostori v Trstu se nahajajo : ul« Čast« cU Rispa. mio, uU S. Nlcolo Telefon : štev. 14«3, 17^ ?, 2S7« — 8hsa|n paslujs sd 5.3S-12.38 in li H.':Hi — z In brez Cel usti, zlate krone In tudi ohrobkt ¥ IL JEM TUSC 'A & TkST, ul iiO. okt..bra (ex Caier.ua) iJ, a s. Ordinira ©d 9 predp. do o ivečer. ustosing, mu zsioia, prodaja ivu n w m pa n*