Tako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska^ Banka Banka <> po.dubom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ d) Kranj Delavska 4, Stražišže pri Kranju Audi OSa/318-020 MLFAN [Menjalnice Iepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič ISSN 0352-6666 Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 25 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 31. marca 1998 Tretja letošnja Glasova preja Vsi naši turizmi, vse naše razvojne priložnosti Begunje se predvsem po Avsenikovi zaslugi turistično hitro razvijajo, Šobec je med najbolj znanimi kampi v Evropi, Brezje pa so največje slovensko duhovno zdravilišče. Lesce - V avli osnovne šole je bila v četrtek tretja letošnja Glasova preja, na kateri so Zlatko Kavčič, predsednik turističnega društva Lesce, ki letos praznuje 40-letni-co, mag. pater Ciril Božič, gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, in Slavko Avsenik, svetovna legenda priljubljene polke in valčka, ob pomoči spraševal-ca, zgodovinarja Jožeta Dežmana "predli" o tem, ali so ekološki, romarski in kulturni turizmi lahko razvojna priložnost Lesc, Brezij in Begunj. Če bi vse niti (izrečene misli) povezali v celoto, bi na zgornje vprašanje lahko odgovorili pritrdilno. Ker živimo na najlepšem delu sveta, je naša edina perspektiva turizem, je, na primer, dejal Slavko Avsenik in dodal, da na "romarski poti" v Begunje manjka dober motel, v ponudbi, ki bi privabljala turiste v ta konec Gorenjske in v Slovenijo, pa morda tudi festival evropske narodnozabavne glasbe. Takšnih gozdičkov, kot je ob Savi v bližini Lesc, je po Evropi veliko, kampov, kot je Šobec, pa j bolj malo, je razpredal Zlatko Kavčič in poudaril, daje skrivnost uspeha v ljudeh, ki so tudi znali ta prostor obvarovati pred različnimi posegi. Brezjanska Marija Pomagaj je velika ambasadorka Slovenije, Brezje pa največje slovensko duhovno zdravilišče, je na preji dejal mag. pater Ciril Božič in s tem potrdil podatek, da Brezje na leto obišče od 250 do 300 tisoč ljudi. (Več o preji boste lahko prebrali v petkovi številki.) • C. Zaplotnik, slika: J. Pelko 9. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 1. seiem MOTO B00M ffljsnsm CEUE,!.-5. april 1998 CITROEN SLOVENIJA Brdo pri Kranju, 30. marca - Na pogovoru o aktualnih problemih slovenskega sodstva na Brdu pri Kranju, ki so se ga na povabilo predsednika države Milana Kučana poleg predsednika Vrhovnega sodišča mag. Mitje Deisingerja in ministra za pravosodje Tomaža Marušiča udeležili tudi sodniki Vrhovnega sodišča RS, predsednik sodnega sveta, predsedniki višjih sodišč, upravnega sodišča ter delovnega in socialnega sodišča, so največ pozornosti namenili zaostankom v sodstvu. Udeleženci pogovora so se enoglasno strinjali, da je treba čimprej ukrepati, saj pravna država, kot je dejal mag. Deisinger, brez učinkovitega sodstva ne more delovati. (Na sliki: predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik Vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger). • S. Š., foto: T. D. STRAN 28 Kamnik, 31. marca - S sinočnjo predstavitvijo Kamniškega zbornika v Matični knjižnici v Kamniku so Kamničani sklenili letošnje tretje praznovanje občinskega praznika v ob obletnici rojstnega dneva generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra Vojanova. Ob razstavah, koncertih in družabnih srečanjih in ognjemetu je bila osrednja svečanost v petek zvečer, ko je na slavnostni seji občinskega sveta župan občine Tone Smolnikar podelil nagrade letošnjim občinskim nagrajencem (na sliki). V prazničnih dneh so s porušitvijo Utokovega dimnika opredelili tudi temelje bodočega razvoja dela Kamnika, gostili pa so tudi delegacijo iz prijateljske avstrijske občine Trofaiach. • A. Ž. MECAMHK 37. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVAINGOZDARSTVA ♦vse za polje, vrt, gozd, dom, družino * * prehrana, lovstvo, čebelarstvo + ♦ sejemske cene + •1» velikonočni nakupi + KRANJ, 3. - 9. APRIL 1998 Ugodna prodaja kurilnega olja PETROL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure MAKLER ["jU^fflHf t9\ BLED d° ° PRcVpAJANEPREMIČNInI NEPREMIČNINE SVET R.E. d.o.o. ENOTA KRANJ VsakPtTtK v gorenjskem glasu 9770352666001 PO SLOVENIJI GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: Jože Košnjek j Torek, 31. marca 19» SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Začenjajo se pogajanja z Evropsko unijo Na cilju morda čez pet let Ljubljana, 31. marca - Resna vsebinska pogajanja s kandidatkami za članstvo v Evropski uniji se bodo začela v začetku prihodnjega leta. Včeraj je bila v Bruslju konferenca zunanjih ministrov 15 držav, članic Evropske unije, in 11 držav, kandidatk za sprejem v Unijo. Šlo je predvsem za formalno srečanje. Danes pa se bodo nadaljevala posamična srečanja s predstavniki šestih držav, najresnejšimi kandidatkami za sprejem v unijo v prvem krogu. Našo delegacijo vodi zunanji minister dr. Boris Frlec. V njej je tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Sestava delegacije še ni znana. O njenih članih se morajo uskladiti še parlamentarne stranke, zadnji rok za določitev delegacije pa je petek, 3. april. Sestava je pomembna zato, ker bo delegacija delovala dlje, tudi preko mandata sedanjega državnega zbora, saj je zaključek pogajanj in vstop prvih novih članic načrtovan za leto 2002 ali celo za leto 2003. Resna vsebinska pogajanja se bodo začela v začetku prihodnjega leta. Za Slovenijo je slišati za zdaj še ugodne ocene: da smo gospodarsko in tudi sicer uspešni ter še vedno vodilni med kandidatkami, da pa si lahko ta ugoden položaj hitro zapravimo in zaostanemo za drugimi kandidatkami. Prepočasi se odpiramo tujemu kapitalu, zamujamo s privatizacijo in denacionalizacijo, preveč dragocene energije pa potrošimo za notranje spore. Vlada je pretekli teden sprejela Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije (acquis communau-taire). Nastajanje tega dokumenta je bilo po besedah ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja široko zasnovano. Čeprav seje Slovenija kasneje priključila skupini, kije hitela proti uniji in kasneje podpisala pridružitveni sporazum ter prav tako kasneje ustanovila Pridružitveni komite in Pridružitveni svet, sta pristopna strategija in državni program dana za zgled drugim. Glavnino reform res zahteva Unija kot pogoj za članstvo, vendar jih moramo sprejeti tudi zaradi sebe, če želimo demokracijo in tržno gospodarstvo. Unija je pripravila za vse kandidatke poseben dokument Pristopno partnerstvo, ki bo v naslednjih letih pogajanj doživljal popravke. Vse dokumente bo treba dopolnjevati, saj je ureditev Evropske unije izredno dinamična in se dopolnjuje praktično vsakodnevno. • J.K. Kdo je grešnik Kdo je kriv, da Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, pri nas ne velja, so poslanci opozicije spraševali vlado in terjali odgovor. Ah morda zato, da bi prikrili goljufije in skrili nakradeni denar. Konvencija z vsemi potrebnimi podpisi je bila posredovana naši misiji pri Svetu Evrope, ki je konvencijo sprejel, direktorat za pravne zadeve pa je opozoril na napako v besedilu izjave Republike Slovenije. Beseda "ali" je bila zamenjana z "in". Ker ta popravek še ni bil vnesen, konvencija pri nas še ne velja. Popravek pa mora sprejeti državni zbor. Opozicija sluti, da za to ni kriv neki uradnik, ki je pomotoma zamenjal besedi, ampak je bilo to naročeno z višjega mesta z natančno določenim ciljem. Vroča razprava o tem je bila prekinjena. Državni zbor o cestah in sporazumih GLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrolite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni detnik. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 30. junija 1998. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ knjigo 'Pod Marijinim varstvom' iz zaloibe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni detnik ali: Čl otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka Lady pripoveduje' + Glasov reklamni detnik Izjava za novega naročnika: naročam mmmimmmotAB za najmanj eno leto Ime in priimek:..........................................................»........ Naslov:............................................................................ Podpis:............................................ Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsuj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška sluiba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Za 2 milijardi dolarjev dražje avtoceste Državni zbor sprememb nacionalnega programa graditve avtocest še ni sprejel. Program daje upanje, da b< prej zgrajena tudi gorenjska avtocesta. Pred skoraj 14 dnevi začeta redna seja se bo nadaljevala še ta teden Ljubljana, 31. marca - Vladajoča koalicija je "presenetila" opozicijo z dokaj hitro obravnavo predloga sprememb nacionalnega programa graditve avtocest, ki bi morala priti na vrsto kasneje, ta pa na to točko dnevnega reda ni bila pripravljena. Spremenjeni program graditve avtocest je pomembna državna zadeva in tudi zelo draga. Do konca leta 2005 bo na novo zgrajenih ali popravljenih 553,7 kilometra avtomobilskih in glavnih cest, za kar bomo potrebovali kar 4,1 milijarde dolarjev ali 707 milijard tolarjev. Leta 1995 pa smo računali, da bo dovolj 2,17 milijarde dolarjev. Podražitev je huda in za mnoge poslance nerazumljiva. Za 1,7 milijarde dolarjev se bo treba zadolžiti in še kar nekaj let zbirati denar za gradnjo in za vračilo dolga. Do leta 2007 bomo zbirali denar s cestnino in bencinskim tolar- Prihodnji teden proračun Vodstvo državnega zbora je sklenilo, do se bo od jutri do petka nadaljevala redna seja s še številnimi nedokončanimi točkami dnevnega reda. Prihodnji teden, med 7. in 10. aprilom pa bodo poslanci na izredni seji obravnavali predlog letošnjega državnega proračuna. Na tej seji naj bi govorili tudi o problematiki slovenskega gospodarstva, o izvrševanju proračuna in spremembah zakona o prometnem davku. jem, ki bo tega leta usahnil. Potlej bo šla do leta 2025 samo še cestnina. Prometni minister Anton Bergauer je povedal, da je še vedno prednostni 5. koridor od Lendave do Kopra. Ta točka dnevnega reda je priložnost za uresničitev zahteve po prednostnem reševanju vsaj dela še nedokončane gorenjske avtoceste. Skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Čebul jem je vložila dopolnilo, da bi polovično avtocesto med Kranjem vzhod in Naklom dogradili v popolno avtocesto še letos. Na tem odseku je vse pripravljeno za gradnjo. Zemljiške in druge zadeve so urejene. Prav tako je ta odsek eden najbolj nevarnih v Sloveniji. Pod dopolnilo so se razen gorenjskih poslancev podpisali tudi Miroslav Mozetič, Maksimilijan Lavrinc, Marijan Schiffrer, Janez Podobnik, Samo Bevk, Zoran Lešnik in Rudolf Petan. Državni zbor je pretekli teden sprejel dopolnjen zakon o zdravstvenem varstvu i< zdravstvenem zavarovanju. N osnovi novega zakona bo začetku prihodnjega leta zače la delovati Družba za vzajemfl1 zavarovanje. To bo specializif ana zavarovalnica, ki jo b' ustanovil Zavod za zdravstve no zavarovanje Slovenije, i bo poslej skrbel le za obvezfl' zavarovanje, ki je neprofitni dejavnost, nova Družba pa b skrbela za prostovoljno zavaf ovanje, med katerimi so najšte vilnejša doplačila do poln1 cene storitev iz obvezneg1 zavarovanja. Zavod za zdravst veno zavarovanje ima tak( zavarovanih skoraj 1,2 milijo na zavarovancev. Zavod bo # naprej zagotavljal takšna Zt varovanja, le da bo zanj1 skrbela Družba za vzajemfl1 zavarovanje. Sprememba j potrebna zato, da bosta ločefl pridobitna in nepridobitna & javnost. • J.Košnjek Vodstvo Slovenske ljudske stranke odgovarja na obtožbe Nekaterim smo postali prenevarni Ljubljana, 31. marca - Tako so pretekli teden dejali časnikarjem vodilni možje stranke: predsednik Marjan Podobnik, vodja poslanske skupine dr. Franc Zagožen in predsednik programskega sveta dr. Janez Podobnik. Zoper Mladino je vložena odškodninska tožba za 25 mio tolarjev. Gre za naročeno in slabo izvedeno kampanjo zoper Slovensko ljudsko stranko, ki je kot zagovornica sprememb trčila v nekatere močne strukture, ki se Čutijo ogrožene. Stranka to lahko počne, ker ni bila nikdar vpletena v afere, je dejal predsednik stranke Marjan Podobnik. SLS je postala moteča, ker v zakonu o zaključku lastninjenja zagovarja zaplembo ukradenega premoženja in hude kazni za kršitelje, ker zahteva nadzor nad lastninjenjem velikih energetskih in infrastrukturnih objektov in gospodarnost pri oddaji velikih naročil, ker pred oddajanjem koncesij za igralniško dejavnost zahteva preverjanje izvora premoženja v velikih igralniških objektih in ker pred morebitnim združevanjem bank zahteva pregled sanacije in ker je za razčiščevanjem zadreg glede tajnih sporazumov. Podobnik je zavrnil pisanja in kombinacije glede dogovarjanja z ministrom Dragonjo, ki je bil leta 1992 direktor Leka, glede sodelovanja s črnogorsko mafijo, glede njegove domnevno nestabilne osebnosti in orožarske afere vključno s sodelovanjem z Nicho-lasom Omanom. Strankine in moje odločnosti in doslednosti ne bodo omajali, je dejal. Dr. Franc Zagožen je povedal, da članstvo in podružnice podpirajo vodstvo, da se v javnosti želi ustvariti vtis, da je SLS korumpirana in nepoštena stranka in da se bo notranje razdvojila in omajala, kot se je to zgodilo s krščanskimi demokrati. Zavrnil je poskuse potenciranja razlik in pozivanja k nestrpnosti, čeprav so razlike med političnimi strankami objektivne. Dr. Janez Podobnik je izrazil zadovoljstvo, ker pri obravnavanju odnosa do preteklosti le vlada korektno in konstruktivno vzdušje. SLS zagovarja raziskovalo1 novinarstvo, ne more pa pristajati fls žalitve. Stranko napadajo tudi zato, k«1 ima realne možnosti za zmago fl( lokalnih volitvah. V odgovorih na časnikarska vprašanj* so vodilni možje Slovenske Ijudsk' stranke le priznali, da so se pri izbif agencije Magenta opekli, in da za volilo1 kampanjo leta 1992 niso imeli dovdj denarja, niti izkušenj in aparata. Porabi'1 so več, kot so imeli, vendar zakona nifl kršili. Celoten dolg bo plačan, so zatrdil' Metka Karner Lukač (takrat je bil' predsednica sindikata v Leku. z njegove ga računa pa naj bi šel denar prek1 podjetja Herties v SLS) pa v parlamefl ni prišla zaradi dogovarjanja z Lekofl1 ampak zato, ker je bila predsednica efl1 od zvez. Trditve o zaroti zoper SL zadevajo delno tudi koalicijsko partnef ico LDS, je povedal Marjan Podobnik, i' nekatere strukture, za katere ni nujno, d* so samo v eni stranki, ki jih moti, d' nočemo biti le sopotniki. • J.Košnjek —-4 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Kranj Ustanovljen Narodni forum Kranj, 31. marca - Služba za stike z javnostjo pri MO SDS Kranj sporoča, da je bil v sredo, 18. marca, ustanovni zbor Narodnega foruma pri Mestnem odboru SDS Kranj. Predsednik je Jože Koporec, podpredsednik Andrej Šare, na zboru pa so se zbrali bivši člani Socialdemokratske zveze, Narodnih demokratov in razočarani člani ostalih strank. Za SDS je nacionalna korist slovenskega naroda na prvem mestu. Pridobljena samostojnost slovenske države ima svoj smisel in prihodnost samo ob ohranitvi in razvijanju svoje narodne samobitnosti. To pomeni skrb za slovenski jezik, zgodovinski spomin, kulturno in naravno dediščino in njeno duhovno izročilo ter vse vrste ustvarjalnosti - še posebej v času povezovanj narodov v mednarodni skup nosti. Forum si bo prizadeval za slovensko državo, v kateri bo lahko vsakdo uresničeval svoje ekonomske interese in socialno varnost, v kateri bo zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin njena prva obveza in v kateri bodo pravičnost, delavnost, solidarnost, zvestoba, prijateljstvo in družina kot moralne vrednote steber razvoja slovenske družbe, so zapisali. Demokrati Slovenije Grehi naše zunanje politike Ljubljana, 31. marca - Demokrati bodo imeli v soboto, 4. aprila, konferenco, v pripravah nanjo pa so kritični do zunanje politike te vlade. Preveč smo ponižni, tudi glede spornega intervjuja veleposlanika Bekeša v Italiji, ki je glede ravnanja Italije s Slovenci in Slovenijo povedal resnico. Tudi večinoma neC predeljevanje italijanske poli tike do tega to potrjuje, i tudi številni italijanski zgodo vinarji potrjujejo Bekešev" trditev. Ali vlada spet hoč' nekomu ugajati ali pa ne *l kaj so počeli Italijani s S\C venci? Vlada se tudi ne odi va, čeprav si je Hrvaška # prisvojila tri sporne istrsk' vasi ob meji. Za table ve # štiri leta, pa tudi ni ničesfl storila. Vse to -kaže, da j' vlada pripravljena ravna1 celo v nasprotju z intere* Republike Slovenije in njeni državljanov, so dejali na pil dsedstvu Demokratov Slov« nije. • J.K. (OTStM«H GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-intormativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem I Direktor Marko Valjivcc i Odgovorni uredil Lcopoldina Bogataj / Novinarji in urednike Marjana Ahačič, Helena Jclovčan, Igor Kavčič Jo/e Košnjek, l.ea Mencinger, UrSa Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sede), Vil Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi, UroJ Spehar (stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeta Vozi Fotografiji: (lora/d Sinik, Tina Doki! Priprava m tisk: Media Art, Kranj I M: DELO • TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno tržei Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefan: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ura*" ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun ■ individualni naročniki imaio 2(1popusta. Za tujino: letna naročnina DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na HrvaŠke* Težave 40 tisoč stanovalcev v denacionaliziranih stanovanjih Dvakrat odvzeta stanovanja. dvakratne krivice 'To, da smo po volji države stanovali v stanovanjih, ki jih je prejšnja država prisilno odvzela, sedanja pa seje odločila, da jih vrne bivšim lastnikom, ne more iti na škodo in v breme stanovalcev. Odgovornost za tako odločitev mora prevzeti država," so prepričani v Združenju najemnikov nacionaliziranih stanovanj. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj, 30. marca - Na Tavčarjevi ulici v Ljubljani živi 83-letna gospa, vdova po znanem slovenskem slikarju. Stanovanje, v katerem živi, je eno tistih, ki so bila vrnjena nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem. Gospa je na stanovanje navezana, v njem ima vse svoje spomine na pokojnega moza, tam je tudi njegov atelje. Toda novi (stari) lastniki za to nimajo posluha. Menda so gospe prepovedali, da bi v stanovanju imela 24-urno nego, prepovedali so ji, da bi se k njej priselil sin, omejujejo ji uporabo prostorov in jo na različne načine izsiljujejo. Gospa, ki ji je bilo stanovanje desetletja dom, je postala samo nezaželena najemnica... To zgodbo nam je pripovedoval Dušan Goleč, predsednik Združenja najemnikov nacionaliziranih stanovanj. Podobne zgodbe se dogajajo povsod po Sloveniji; po podatkih je v vsej državi okrog 13 tisoč stanovanj, ki so predmet denacionalizacije, v njih pa živi okrog 40 tisoč ljudi. Tudi na Gorenjskem so takšni primeri, Slo naj bi za približno 600, 700 stanovanj v Radovljici, na Bledu, v Kranju, na Golniku, v Ratečah, Škofji Loki in drugod. Mnogi od najemnikov so izpostavljeni podobnim šikaniranjem nekdanjih lastnikov, grožnjam, vdorom v stanovanja, prihaja do odpovedi najemnih pogodb, izsiljevanj z višjimi najemninami... Kot pravijo v združenju, se takšno stanje vleče že več kot šest let, odkar Je takratna Demosova vlada sprejela denacionalizacijski za-k°n, ki je najemnike v nacio-naliziranih stanovanjih (Podobno velja tudi za najemne poslovnih prostorov) postavil v nezavidljiv, neenakopra-Ven in celo neustaven položaj. Vračanje stanovanj 2 najemniki vred , V nasprotju s številnimi drugimi državami se Slovenija ni odločila za denacionalizacijo v obliki odškodnin, temveč za Pretežno vračanje premoženja v naravi. Pri tem pa ni uredila Položaja ljudi, ki jim je povojna °blasl stanovanja dodelila in so desetletja dolgo v njih živeli. Ne samo, da so najemniki nenadoma izgubili dotedanjo pravico do trajne uporabe stanovanj za neprofitno stanarino, še več, prepustili so jih na milost in nemilost novih lastnikov, jih potisnili v položaj najemnikov ter jim odvzeli tudi pravico do prednostnega, beneficiranega odkupa teh stanovanj. "Država ni poskrbela za enakopravno rešitev našega stanovanjskega problema, ki ga je ustvarila. Po načelu pravičnosti mora tisti, ki je ustvaril stanovanjsko razmerje na podržavljenem stanovanju, v primeru vračanja tega v naravi najemniku zagotoviti odkup oziroma najem drugega primernega državnega stanovanja," pravi Dušan Goleč. Država pa tega ni storila in je nekdanjim lastnikom stanovanja vrnila z najemniki v njih vred. S tem jim je torej stanovanja vrnila v last, ne pa tudi v posest. "Novi lastniki - razumljivo - želijo lastnino brez bremen," se strinja Goleč, toda to obenem pomeni ogrožanje človeških in ustavnih pravic najemnikov, njihove pravice do doma in človekovega dostojanstva. Država je s tem razpihnila hud konflikt, sovraštvo in nestrpnost med najemniki in novimi lastniki. Mnogi novi lastniki skušajo stanovalce spraviti iz stanovanj, ta pa prodati ali Eredelati v poslovne prostore, i se dobro tržijo. Mnogi so Na nasprotnem bregu zgodbe o denacionalizaciji so razlaščenci, povezani v Združenje lastnikov razlaščenega premoženju Slovenije, Ti menijo, da je zakon o denaciona-'iiaciii dober nravičen etičen in socialen, ne nr>v?rnča ^v, &aen oa voaunin moz zaruzenja razlaščencev treter Logar je pred kratkim javno dejal, da najemniki skušajo tako od države kot od razlaščencev izsiliti neupravičeno premoženjsko korist iz odnosa, ki je bil privilegiran. Najemniki naj bi zdaj skušali črpati nove privilegije, kar ie po Logarjevem mnenju nemoralno. močno povišali najemnine, tako da jih marsikateri najemnik ne zmore več plačevati. Še najmanj, kar se lahko zgodi, pravi Dušan Goleč, je, da novi lastnik stavbo proda. Tako so denimo stanovalci v hiši v Rožni dolini v Ljubljani, kjer živi Goleč, dobili pismo od nepremičninske agencije, da lastnik njihovo večstanovanjs-ko hišo prodaja. Ponudil jim je celo možnost prednostnega odkupa, ceno pa je postavil na 430 tisoč nemških mark. Ob tem pa je lastnik kar "pozabil" na vsa dolgoletna vlaganja stanovalcev, ki so po izračunu dosegla preko 150 tisoč mark! Prav to tudi boli najemnike nacionaliziranih stanovanj - da jim ne priznajo nobenih vlaganj v stanovanja, čeprav so nekateri stanovalci v vseh teh letih vložili tudi po več deset tisoč mark. Najemniki niso privilegirane! bivšega sistema Kot poudarja Goleč, najemniki niso nikakršni privilegiran-ci bivšega sistema. Gre za različne ljudi, od univerzitetnih profesorjev do navadnih delavcev, starejše od 80 let pa za mlade družine. "Smo enostavno živi ljudje, ki smo žrtve odločitve države," pravi sobe-sednik. So dolgoletni uporabniki stanovanj, ki so jim bila ta dodeljena po vojni, zanje so skrbeli in jih obnavljali. Obenem so vsa ta leta prispevali sredstva v stanovanjski sklad, kot so izračunali, se je samo iz njihovih prispevkov do konca leta 1991 nabralo skupaj kar 1,3 milijarde nemških mark. "To, da smo po volji države stanovali v stanovanjih, ki jih je prejšnja država prisilno odvzela, sedanja pa se je odločila, da jih vrne bivšim lastnikom, ne more iti na škodo in v breme stanovalcev, temveč mora odgovornost za tako odločitev prevzeti država," menijo v združenju. Vlogi starih in novih žrtev sta se zdaj enostavno zamenjali, pravijo. Krivice, storjene praprapranečakom?! Članom združenja se zdi sporno tudi "neskončno" iskanje dedičev nekdanjih lastnikov. Tako iščejo dediče do neprepoznavnosti, dedujejo iMfkjCMIVHNO, Acl Slovenija se požvižga na evropsko resolucijo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 1996 sprejela Resolucijo 1096, v kateri naj bi drŽave v tranziciji podržavljeno premoženje vračale lastnikom v naravi samo, če s tem ne kršijo pravic zakonitili dobrovernih najemnikov. Če vračanje ni možno brez kršitve pravic najemnikov, naj država namesto vračanja v naravi lastnikom izplača materialno nadomestilo, piše v resoluciji. Kot trdijo v združenju, ta resolucija ni le priporočilo, temveč je za Slovenijo zavezujoča. Za našo oblast pa je očitno brezpredmetna in se nanjo požvižga, pravijo v združenju. celo praprapranečaki. "Dejanskih razlaščencev iz povojnega obdobja je še izredno malo. Zanimivo je, da je z njimi tudi najmanj problemov. Prav z njimi se je največkrat dalo najlepše dogovoriti. V bolj oddaljenem sorodstvu kot so dediči, bolj so grabežljivi in nesramni," pravi Goleč. Kot je prepričan, je kar 80 odstotkov vračanja neupravičenega: "Kakšna krivica se je zgodila dedičem, od katerih je najbližji praprapranečak nekdanjega lastnika?!" Tako jih v zapuščinskih postopkih iščejo po vsem svetu, na drugi strani pa so najemniki izločeni iz dena-cionalizacijskih postopkov in jim ni priznan status strank v postopku. Stvari se bodo še zaostrovale Kaj torej zahtevajo najemniki? Menijo, da so nujne spremembe tako zakona o denacionalizaciji kot tudi stanovanjskega zakona. Zahtevajo, naj se jim omogoči odkup stanovanj po določbah stanovanjskega zakona, lastnikom že vrnjenih stanovanj pa naj država izplača razliko do polne tržne vrednosti stanovanja. Če odkup ni več možen zaradi preprodaje, naj država najemnikom zagotovi odkup oziroma najem drugega primernega stanovanja oziroma pravično denarno odškodnino. Obenem zahtevajo, naj se jim prizna položaj strank v postopku, naj se jih zavaruje pred možnostjo odpovedi najemnega razmerja ter naj se jim povrnejo vlaganja v stanovanja. Žal pa je vlada pred kratkim vsa dopolnila k zakonu o denacionalizaciji, ki bi uredila položaj najemnikov, zavrnila. "Če bodo poslanci izglasovali sedanji vladni predlog, smo izgubili vse možnos- "Prodam stanovanje s tremi živimi glavami" Cveti pa tudi preprodaja vrnjenih stanovanj. Kot pravijo v združenju, se preprodajajo stanovanja skupaj z živimi ljudmi, višine kupnin pa so odvisne od starosti stanovalcev v njih. Če je stanovanje zasedeno s starimi ljudmi, ki bodo predvidoma kmalu umrli, znaša okrog 2500 mark za kvadratni meter, cena stanovanja z družinami z mlajšimi otroki pa znaša celo manj kot tisoč mark za kvadratni meter. ti," pravijo v združenju. Kaj se bo torej dogajalo v prihodnje? "Stanje je tako anarhično, da ga po mojem mnenju država ni več sposobna rešiti. V prihodnjih letih se bodo stvari še zaostrile, vsak od najemnikov bo imel vsaj dve, tri tožbe in protitožbe na sodišču. Izhoda ne vidim," pravi Goleč. Že zdaj je na sodišču okrog 175 tisoč denacionalizacijskih zadev, število pa skokovito narašča. Edina pot za najemnike je pogosto tožba, "država nas je prisilila, da smo postali pravdarji", pravi Goleč, dosežejo pa praktično nič. "Ne poznam ene same pozitivno rešene tožbe," dodaja. Tudi na vrhovnem sodišču naj bi bile njihove tožbe že vnaprej obsojene na propad. Poleg tega naj bi se tožbe najemnikov vlekle od dveh do štirih let, medtem ko naj bi dediči dobili pozitivno rešeno tožbo v samo pol leta. Če denimo dvigne najemnino, najemnik je ne more plačati, mu sodišče po hitrem postopku izda nalog za izselitev, pravi Goleč. Ta kategorija državljanov države ne zanima Žalostno je tudi, da si kljub številnim zahtevam predsednik vlade doslej ni vzel časa za najemnike, tudi na nedavnem protestu pred vlado jih ni sprejel. V združenju pravijo, da niso dobili odgovora niti na več kot štirideset dopisov vladnim organom. "Ta kategorija državljanov države enostavno ne zanima. V šestih letih ni poskrbela za zaščitno zakonodajo, čeprav gre za pretežno starejšo in socialno šibko populacijo, prav tako pa tudi ni ustanovila svetov za varstvo pravic najemnikov, za kar se je sama zavezala s stanovanjskim zakonom," pravijo v združenju. Zato so se odločili, da bodo problem internacionalizirali, pred kratkim so naslovili posebno peticijo na Svet Evrope ter pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Prepričani so, da Slovenija s takšnim bremenom, kot je 40 tisoč neenakopravnih, potepta-nih najemnikov nacionaliziranih stanovanj, nima kaj iskati v Evropi. U. Peternel AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes dvanajstim gorenjskim voznikom vji-hova vozila odpeljali z vlečnimi vozili, 7-krat je zadostovala pomoč ob okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali po prometni nesreči v Jesenovcu v Železnikih, ko sta trčili dve vozili in so morali voznika v enem izmed njih izrezati iz zmečkane pločevine. Pogasili so manjši gozdni požar v gozdu med Kokrico in Naklem, po prometni nesreči, ki se je zgodila v Podtaboru, so pomagali reševalcem pri prenosu ponesrečenca v reševalno vozilo, po promerai nesreči, ki se je pripetila v Logu v Poljanski dolini, pa so avto, ki je zletel s ceste, potegnili nazaj na cestišče in ga postavili na vlečno vozilo. Z 20 metrov visokega drevesa na Valjavčevi 6 so rešili mačka, pogasili so 100 m2 gorečega podrasta v Hrastju, kjer so nato gasilci PGD Hrastje Preba-čevo postavili požarno stražo. Gasilci iz Hotavelj so pogasili travniški požar v Volaki. Jeseniški gasilci so pogasili travniški požar na Ukovi. 2-krat so vršili gasilsko stražo v Gledališču Tone Čufar, po prometni nesreči na Bledu so reševalcem pomagali pri oskrbi ponesrečencev, pogasili so požar podrasti med Belco m Gozd Martuljkom ter gozdni požar na Pejcah. Njihov pirotehnik pa je odšel v Rateče, kjer so našli eksplozivno telo. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 8 otrok, med njimi Sest deklic in dva dečka. Najlažji je bil deček z 2.780 grami porodne teže, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.100 gramov. Na Jesenicah so se rodile tri deklice in prav tako 2 dečka. Težjemu dečku je tehtnica pokazala 3.710, lažjemu pa 3.170 gramov. URGENCA V Splošni boimšnišmci Jesenice so imeli minuli vikend po posameznih oddelkih naslednje število urgentnih primerov: ponovno največ kirurgija -146, interni oddelek 28, pediatrija 40, ginekologija 12. SMUČIŠČA Krvavec: do 75 cm snega, vse naprave obratujejo, ka-binska žičnica vozi od 8. do 17. ure; na Voglu so nam povedali, da z včerajšnjim dnem delujejo vlečnice StoreČ, Brunarica in Kratki plaz, ter sedežnici Orlove glave in Križ. Zato so znižali cene dnevnim vozovnicam, odrasli morajo za celodnevno smuko odšteti 2.000 SIT. otroci pa 1.500 SIT; V Creknem in na Soriški planini pa so s sezono zaključili. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SPODNJA BESNICA 81 Občina išče graditelja Zasavske ceste Na vrsti ožina v Drnlovki Kranj, 27. marca -Gradbena dela na cesti skozi »tari del Druiovke naj bi bila vredna okrog 50 milijonov tolarjev. Začetek predvidoma jeseni. Mestna občina Kranj je objavila javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo Zasavske ceste. Gre za nekaj stometrski pas lokalne ceste skozi stari del Druiovke od nadvoza čez železniško progo pri Orehku do vznožja klanca pod cerkvijo. Nevarna cestna ožina mimo cerkve v Druhvki. Razširitev ceste s pločnikom, ki ga zlasti težko pričakujejo številni šolarji iz Druiovke (zaradi varnosti je organiziran avtobusni prevoz do Orehka), je bila načrtovana že pred leti, ko je bila odkupljena večina zemljišč in hiš, predvidenih za rušenje. Zdaj načrt končno prihaja v udejanjenje. Proti koncu naslednjega meseca bo predvidoma že znano, kateri od ponudnikov za gradnjo cestnega odseka bo za občino najugodnejši. Gradnja naj bi se začela štiri mesece po sklenitvi pogodbe. Če bo vse po sreči, torej že to jesen. Razen rušenja hiš, ki zajedajo v cesto, bo gradbeno zahtevna tudi brezina nad cesto od Planike do novega naselja v Drulovki, tako da namenjena vsota 50 milijonov tolarjev bržčas ne bo pretirana. V osnutku proračuna mestne občine Kranj za letos gradnja Zasavske ceste sicer ni zapisana, lahko pa bo še našla mesto v predlogu proračuna, ki ga župan še ni ponudil mestnemu svetu. Podobno kot gradnja Župančičeve ulice v Kranju, ob kateri že stoji kontejner gradbincev. • H. J. Kokrjankam za materinski dan Kokra, 30. marca - Tudi v Kokri dan žena in materinski dan nista minila brez kulturne prireditve. Kljub vetrovnemu vremenu in gripi, ki je v najdaljši vasi v Sloveniji ravno te dni na pohodu, se je v novi šoli /bralo lepo število Kokrjank. Učenci so pod vodstvom učiteljice Mije Kuhar zabavali obiskovalce. Prijetno je presenetil ženski pevski zbor ob glasbeni spremljavi Tine Bergant. Navdušili sta sestri Damjana in Anja Lesjah, saj sta iz svojih inštrumentov izvabili melodije, ki so segle do srca. Predsednik KS Franci Grkman je s prijetnim povabilom ob koncu govora poskrbel, da so se navzoči Še nekaj časa zadržali ob dekorativno obloženih mizah (trudila se je kuharica Mojca) in si ogledovali i/delke učencev. Kokrjanke so zapuščale prireditev z domiselnimi darili, ki so jih izdelali učenci, z željami, da bi se na takšnih prireditvah zbralo še več obiskovalcev. Pripraviti kulturno prireditev na tako majhni šoli zahteva od enega samega učitelja veliko truda in domiselnosti. • A. Jenko Naša jezera med najbolj onesnaženimi Bled - V hotelu Kompas na Bledu se je v petek končala tridnevna mednarodna delavnica MOLAR, na kateri je okrog sedemdeset domačih in tujih raziskovalcev predstavilo rezultate dosedanjega dela pri projektu o raziskavah okolja, predvsem visokogorskih in polarnih jezer. / raziskavami želijo ugotoviti klimatske spremembe, zlasti v obdobju zadnjih sto petdeset let, in posledice onesnaževanja, ki se širi preko ozračja. Oboje se odraža v spreminjanju fizikalnih in kemičnih lastnosti vode v jezerih, s tem pa tudi na rastlinstvu in živalstvu. Dogajanje raziskujejo v jezerih, ki so visoko v gorah ali dovolj daleč na severu in tako čimmanj izpostavljena človeškim vplivom onesnaževanja. V Sloveniji so izbrali Jezero v Ledvicah, ki leži v Dolini sedmerih triglavskih jezer na nadmorski višini 1830 metrov. Da bi ugotovili, ali so spremembe lokalne ali globalne, so v projekt vključili veliko število jezer v Evropi. Iz rezultatov podobnega projekta, ki je zajelo tudi Zgornje Kriško jzero, so ugotovili, da so naša jezera po nekaterih merilih med najbolj onesnaženimi v Evropi. Projekt financira Evropska skupnost, s slovenske strani pa sodeluje v njem skupina z Inštitut«) za biologijo. • CZ. O zazidalnem načrtu Strženica Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet se bo danes, v torek, sestal na tretji letošnji seji. Obravnaval bo poročilo o lanskem delu Policijske postaje Radovljica in letošnji program dela, zazidalni načrt Strženica v Bohinjski Bistrici in spremembe statuta občine. Določil naj bi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in sklepal o županovem predlogu, da bi bila za domačine letna dovolilnica za parkiranje v poletni sezoni polovico nižja, kot jo določa /daj veljavni odlok o prometnem in obalnem režimu na območju Bohinjskega jezera. Na dnevnem redu je tudi zaključni račun lanskega proračuna, odlok o občinskih upravnih taksah in še spremembe dveh odlokov. • CZ. Seja občinskega sveta Jesenice Direktorji se selijo v nove firme Jeseniški svetniki zaradi stečajev zahtevali takojšnji sklic izredne seje občinskega sveta. Jesenice, 30. marca - Država dolguje jeseniškim delavcem ogromno denarja, živijo pa v razmerah, ko so malodane lačni. Zakaj vodstva železarskih podjetij na jeseniški lokaciji zavajajo občinski svet? Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so svetniki največ časa in razprav namenili pobudi svetnika Bogomirja Ličofa in predlogu odloka o prostorskih pogojih za Smokuč. Svetnik Bogomir Ličof je v začetku seje predlagal razširitev dnevnega reda zaradi stečajev na Jesenicah. Svetnik je izhajal iz tega, da je jeseniško podjetje Fi prom v stečaju, čeprav so tako predstavniki tega podjetja še pred meseci prepričevali taisti občinski svet in svetnike, da zadovoljivo poslujejo. Od kod torej naenkrat vse te težave? Razen tega pa se pojavljajo dezinformacije, da se bo okoli 200 delavcev Fi proma zaposlilo v elektrodah, kar ni res, saj se mora najprej izteči stečajni postopek, šele nato se delavci prerazporedijo. V posmeh pravni državi in v posmeh državi kot lastnici koncema slovenskih železarn pa je, da se zdaj vsi direktorji: od Plamena, Verige, jeseniškega Fi proma in drugih gorenjskih podjetij, ki so šla v stečaj, mirno zaposlujejo na vodstvenih mestih novih podjetij. Svetnika je zanimalo, kakšne reference neki imajo in kakšna neki je državna kadrovska politika? V razpravi smo slišali, da so slovenske železarne dolžne delavcem na račun neizplačanih plač ogromno denarja, delavci pa so v takem položaju, da so malodane lačni. Jeseniški župan je dejal, da je že neštetokrat ponovil, da denarja, ki ga namenja država za sanacijo železarn, železarne nikdar ne bodo videle, saj gre denar v resnici za sanacijo bank. Razen tega pa mu nikoli ni nihče strokovno oporekal, ko je izračunal, da z odpuščanjem delavcev železarnah v resnici prihranijo le Odstotka stroškov. Sanacijskih progra mov je na kupe in kot je nekdo na sej dejal: v železarnah delijo sanacijski programe po želji. Eden je za medije drugi za interno uporabo, tretji Ti parlament. Svetniki so soglasno sklenili, da se 9 aprila skliče izredna seja, na kateri na predstavniki vlade in koncema pojasni jo, kaj se dogaja, kakšne reference imaj' vodilni in kakšna je v resnici perspektiv! železarstva na Gorenjskem. O tem bodo seznanili tudi drug1 gorenjske občine. Na seji so se po žolčni razprav dogovorili, da o ureditvenih pogojih 1 Smokuč, kjer naj bi ali ne bi dovoli) gostinsko dejavnost, razpravljali pri hodnjič - po tem, ko se bodo o tef izrekli tudi krajani Smokuča. D.Sede Glasen klic na pomoč iz tržiške gasilske zveze Kar je občina obljubila, naj tudi izpolni Problemi posodobitve sistema alarmiranja in gasilskega voznega parka se vlečejo predolgo* Tržič, 30. marca - Na to so opozorili tudi na 43. občnem zboru Gasilske zveze Tržič, v kateri deluje enajst prostovoljnih društev. Kot je ugotovil predsednik Pavel Hudobivnik, jim občina ni vrnila niti denarja za preureditev sistema alarmiranja, gluha pa je tudi za opozorila o nevarnem staranju vozil. Več kot 720 gasilcev je ob pomoči okrog 1850 podpornih članov tudi lani opravilo veliko dela. Napredek je bil opazen tako v društvih kot zvezi. Prvič v zgodovini tržiš-kega gasilstva je vodenje društva v Lešah prevzela ženska, kar je posebna novost. Lani so popravili strehi na gasilskih domovih v Tržiču in Lomu, poleg drugih obnov pa je zveza sofinancirala tudi ureditev centralnega ogrevanja v domu v Križah. Precej denarja, okrog 771 tisočakov, so lani porabili za preureditev sistema alarmiranja. Čeprav je tržiški župan zagotovil, da bodo denar povrnili, se to še ni zgodilo. Zamenjava dotrajanih vozil je nujna, a kljub obljubam občina ni zagotovila nobeno leto za ta namen niti tolarja, je opozoril predsednik Pavel Hudobivnik. Tak odnos občine vsekakor ni pravilen, saj je varstvo pred požari tudi njena skrb, je ocenil poveljnik Gabrijel Ur-bančnik. Gasilci se čutijo izigrani, vseeno pa svoje delo še naprej opravljajo v celoti. Razen pri preventivi, izobraževanju, vajah in tekmovanjih je 232 gasilcev sodelovalo pri gašenju 25 požarov, eni tehnični intervenciji in treh reševanjih. Žal zamira gasilstvo v industriji, saj sta registrirani le društvi v tovarnah Tokos in Peko. Zato bi morali opremo društev BPT, Lepenka in Ob priznanju za delo v zvezi je Bojan Balantič dobil tudi značko za 30-letno sodelovanje v gasilstvu. Žaga Tržič dodeliti aktivnim društvom in vanje vključiti tudi članstvo. V občini so ponosni na del1 gasilskih društev in zveze, Ž* pa zmanjkuje denarja za Vi potrebe, je ugotovil podži pan Vinko Perne. Po njegflj presoji je bila izgradnj mestne obvoznice, ki je odp la dostop do tržiškega gasif' kega doma, pomembi pridobitev tudi za gasile Vsekakor bo občina mora poravnati svoje obveznosti,] menil podžupan. Ob priso1 nosti gostov iz občinske 1 državne uprave ter gorenjski gasilskih organizacij so " zboru podelili priznanja ' članom za 5-letno sodek' vanje v GZ Tržič. Sprejeli j tudi letošnji delovni in finali' ni načrt. Kot so se odloČi' bosta predsedniško in povd niško dolžnost še napil opravljala Pavel Hudobivn1 in Gabrijel Urbančnik, del' gat na kongresu GZS pa I predsednik Hudobivnik. S. Saj j Stanovanjska gradnja v Šenčurju Prodali bodo zemljo in si izgovorili nekaj stanovanj Občina Šenčur ima že dva ponudnika za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta: to območje je /a investitorje očitno zelo zanimivo. Šenčur, 31. marca - Občinski svetniki v Šenčurju so že drugič govorili o gradnji pošlo v n o-stanovanjskega objekta: prvič so tehtali ponudbo Stanovanjske zadruge Kranj, ki je želela na nezazidano zemljišče v Sa-jovčevem naselju postaviti blok z neprofitnimi stanovanji, pritličje pa bi bilo namenjeno poslovni dejavnosti. Tedaj so odločitev odložili in dali možnost še drugim ponudnikom, ki bi bili mogoče ugodnejši. Res se je medtem pojavila še druga ponudba, in sicer Domplanova. ki pa govori o stanovanjih za tržišče. Slednja ponuja višjo ceno /a kvadratni meter zemljišča, medtem ko ponudba zadruge predvideva tudi soudeležbo državnih sred Stev, za posojila pa mora jamčiti občina. Ko so šenčurski svetniki premlcvali obe ponudbi, se je jasneje izkristalizirala tudi njihova želja, kaj pravzaprav hočejo. Jih bol] zanimajo ne profitna stanovanja za njihove občane ali pa je mamljivejsa ponudba z višjo ceno za kvadratni meter? Potrebe po stanovanjih v občini bodo kajpada še enkrat pretresli, toda po grobi oceni jih vsaj v bližnji prohodnosti ne bodo potrebovali več kot Štiri ali pet. V poslovnem centru so zanimajo tudi za prostor, ki bi služil društveni dejavnosti ob čine. Toda eno in drugo lahko vključijo med pogoje, ko bodo z morebitnim kupcem in investitorjem podpisovali pogodbo, so menili na zadnji seji občinskega sveta. Zemljo torej lahko prodajo najboljšemu ponudniku za poslovno-stanovanjski objekt, seveda po predhodnem razpisu, saj se poleg dosedanjih dveh lahko oglasi še kateri. Svojih odločitev torej niso povezali s sedanjima ponudnikoma, temveč s potrebo občine. Zeml jišče, v prostorsko-uredilvenih pogojih namenjeno "oskrb D emu centru'*, je zazidljivo, na tržišču ima svojo vrednost in lastnik ga lahko ponudi komurkoli. V vsakem primeru pa si bo ob prodaji občina izgovorila nekaj ugodnosti, med katere gre šteli stanovanja, ki jih bo občina kot neprofitna lahko dajala v najem svojim občanom. Med razpravo so svetniki navrgli tudi misel, naj bi bila tudi profitna stanovanja, ki jih bo investotor ponudil na tržišču, prednostno namenjena domačinom. Če pa doma ne bo zanimanja (ali denarja) z.3 nakup teh stanovanj, poten jih bodo pač kupovali drugi zoper tO tržno logiko V Sen čurju nimajo ugovora. i Naklo, 27. marca - Neznanemu "umetniku" sta se zdeli zadnji si1 i avtobusne postaje in hišice ob odlagališču ločenih odpadi nasproti gostilne Marinšek v Naklem nekam pusti, pa jih je popit \ z barvo. V mestih so se grafitom privadili, a v vaseh so nad u < ogorčeni; še posebej, če so napisi žaljivi. Naklanci, ki si v 1 občini prizadevajo za urejenost središča, so prepričani o škod vosfi lakih "okraskov" tudi za izgled in ugled turističnega kril ker je napis dovolj zgovoren sam po sebi, ne potrebuje komenttil ". Dodali bi le, da avtor ni preveč izviren, zato bi ga lahko ov9 zaradi ponaredka tudi pevec Pero Lovšin. • S. Saje Zanimiva blejska zgodba V jezeru pepel velikega zaljubljenca Bleda Peter Lippert iz Anglije je ves čas govoril, da ni lepšega kraja na svetu, kot je Bled. Njegova zadnja želja je bila, da bi ga po smrti upepelili in njegov pepel potrosili v Blejsko jezero. Žena mu je to željo izpolnila. Bled - Zakonca Vera in Peter Lippert iz VVaddingtona v bližini Londona sta od 1978. leta dalje obiskala Bled vsaj enkrat na leto, včasih pa celo dvakrat ali trikrat. Bivala sta v hotelu Toplice, kjer so ju poznali vsi, od čistil k do direktorja. Dobra prijatelja sta bila tudi z receptorjem Poldijem Mavcem, ki je med polletno Petrovo boleznijo klical njegovo ženo skoraj vsak dan in se zanimal za zdravstveno stanje. Zakonca sta želela vsaj pol leta preživeti v Sloveniji, zato sta za drago najemnino najela počitniško hišico na Ribčevem Lazu. Ker jima slovenska zakonodaja ni omogočila daljšega bivanja, sta opustila vikend v Bohinju in se potlej spet vedno znova in znova vračala na Bled. Peter je bil pred upokojitvijo vladni svetovalec za obrambo pri premierki Margaret Thatcher. Prepotoval je ves svet, bil je v Hirošimi, njegovi prijatelji so ga vrsto let vabili v Ameriko, on pa se je vedno vračal na Bled. V Angliji je delal reklamo za Slovenijo, prišel na Bled takoj po osamosvojitveni vojni in potlej po povratku doma prikazoval pravo sliko. Slovenijo je imenoval "moja domovina", prijatelje v Sloveniji pa "moja družina". Naučil se je nekaj slovenskih besed in stavčnih zvez, bral knjige o Sloveniji in se seznanjal z našo polpreteklo zgodovino. Ko je bil na Bledu, sta bila njegova najpomembnej- ša literatura angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar. Ves čas je govoril, da na svetu ni tako lepega kraja, kot je Bled. Njegova zadnja želja pred smrtjo 1996. leta je bila, da bi ga upepelili in njegov pepel stresli v Blejsko jezero. Žena Vera mu je to nenavadno željo izpolnila, čez nekaj mesecev je prišla na Bled in ped njegovega pepela potrosila v jezero, njegovi slovenski prijatelji pa vržejo tja tudi kakšno vrtnico. Zgodbo je blejskemu županu Vinku Golcu posredoval televizijski komentator Jože Hudeček, njemu pa jo je napisala kolegica, ki hodi na Bled na počitnice. • C. Zaplotnik Tržičani ponovno o problematiki odlaganja odpadkov Zaenkrat preveč neznank o skupnem centru Bojazen, da bi izbrali lokacijo v tržiški občini, je največja ovira za pristop k centru za ravnanje z odpadki. Tržič, 31. marca • Občinska uprava je tržiški m svetnikom ponovno ponudila v presojo predlog, da bi se občina Tržič začela dogovarjati za pristop h konzorciju centra za ravnanje z odpadki. Ta predlog ni dobil podpore, vsi pa so se strinjali s pripravo programa urejanja občinske deponije v Kovorju. Po oceni tajništva župana je bila dosedanja razprava o vključevanju v regionalno reševanje problema ravnanja z odpadki v tržiški občini obarvana politično in manj strokovno argumentirana. Po ustanovitvi centra za ravnanje z odpadki (CERO) se pri urejanju tržiške deponije ni spremenilo kaj dosti. Zato je občinska uprava predlagala tržiškim svetnikom, da se občinska delegacija začne Pogajati s konzorcijem o Pristopu vanj. Če se odločijo za samostojno pot, pa je treba poskrbeti za pripravo projekta, ki bo omogočil ureditev občinske deponije v skladu z okoljevarstvenimi normativi in veljavno zakonodajo. Kot je svetnike seznanil Rajko Premij, odbor za prostor in okolje predlaga, da občina Tržič pri pripravi CERO še naprej obdrži status opazovalca. Obenem naj ureja svojo deponijo in se pripravlja za ločeno zbiranje odpadkov. Janez Perko iz Komunalnega podjetja Tržič je povedal, da je po nedavnem ogledu deponije general- ni sekretar Slovenskega ekološkega gibanja izrazil pozitivno mnenje, sami pa si prizadevajo obnoviti lokacijsko dovoljenje in pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Da bi se prepričali o stanju deponije, so že naročili raziskave z vrtinami. V približno petih letih lahko zagotovijo vse, kar predpisuje zakonodaja, zaradi komaj petine izkoriščenih zmogljivosti pa bo deponija uporabna še približno četrt stoletja. Svetnik Borut Sajovic je izrazil bojazen, da bo CERO pristal na ozemlju tržiške občine, zato se je kot prebivalec KS Kovor izrekel proti pristopu h konzorciju. Tudi predsednik te krajevne skupnosti, Anton Pušavec, je izrazil odločno nasprotovanje, da bi jih zasuli z odpadki iz vseh gorenjskih občin. Obenem je opozoril, da krajanov ni še nihče ničesar vprašal. Svetniki so med drugim zahtevali, da pred odločanjem o pristopu h konzorciju občinski svet podrobneje seznanijo z rezultati dosedanjih dogovorov za CERO. Če bo občinska uprava presodila, da so razmere za pristop ugodne, pa naj pripravi utemeljen predlog. Po razpravi so sprejeli predlog sklepa, da Komunalno podjetje Tržič in občinski urad za urejanje prostora do konca junija 1998 izdelata celovit program urejanja deponije v Kovorju. • S. Saje Omanovi apartmaji pred prodajo Nicholasu Omanu ustavili gradnjo Apartmaji Nicholasa Omana so se zgradili, le parkirišč ni nobenih. Podkoren, 30. marca - Na pritožbo sosedov so Nicholasu Omanu spet ustavili gradnjo apartmajev v Podkorenu. Kaj bo iz vseh teh ustavitvenih odločb? Nič - na koncu bo apartmaje vendarle pokupila bogata klientela iz mest. V krajih turistične kranjskogorske občine je naprodaj vse več starejših stanovanjskih hiš, ki jih večinoma kupujejo premožni kupci od drugod - za vikend stanovanja. Lepo in prav, ko bi potem za adaptacijo pridobili tudi ustrezna dovoljenja, vendar jih nekateri ne. Tako Apartmaji Nicholasa Omana v Podkorenu so zgrajeni in čakajo na kupce. inšpektorji vse bolj ugotavljajo, da iz starih hiš nelegalno rastejo vikendi oziroma apartmaji, ki jih za povrh vsega novi lastniki potem prodajajo. Inšpektorji izdajo ustrezne ustavitvene odločbe, vendar se zanje novi lastniki ne zmenijo in gradijo dalje. Fizično se novogradenj iz starih hiš pač ne da zaustaviti - zadeve se zaustavijo kvečjemu tedaj, ko ustrezni upravni organ ne izda uporabnega dovoljenja. Novi lastniki pa si po stari navadi mislijo: enkrat bomo uporabno dovoljenje že dobili. Tako približno si misli tudi lastnik apartmajskega objekta v Podkorenu - Nicho-las Oman, ki je sicer domačin in je začel obnavljati svojo domačo hišo. V času gradnje so bili številni zapleti in inšpekcijske ustavitvene gradnje, kajti le videti je treba, kje je Nicho-las Oman začel graditi štirinajst velikih apartmajev: v ozki globeli ob potoku je zrasla visoka gradnja, ob kateri je prostora komaj za kakšen avto, kaj šele, da bi bilo kaj prostora za kakšna parkirišča. Dovoz je težak in edina relana možnost bi bila, da bi lastnik zgradil parkirišča na vrhu stavbe ali na bližnjem travniku, kjer je makadamska pot. Najbolj so se nad apartmaji Nicholasa Omana jezili sosedje, ki niso mogli verjeti, da je sploh kdo lahko izdal odločbo o gradnji takih apartmajev v spomeniško zaščitenem Podkorenu. Inšpekcijske službe so si večkrat ogledale Omanove apartmaje in pisale ustavitvene odločbe, saj je objekt "predimenzioniran" in ne ustreza izdani odločbi. A vse je bilo bob ob steno: apartmaji zdaj stojijo, kajti Nicholas Oman se ni dal motiti in je gradil dalje. Lanskega decembra pa so sosedje ponovno sprožili postopek in jeseniška Upravna enota je izdala usta-vitveno odločbo. Menda Nicholas Oman zdaj končane apartmaje prodaja - kupcev ni oziroma apartmaji se bodo do končanega postopka težko prodali - vsaj z uradnimi dokumenti. Omanovi apartmaji pa so vsekakor še en svojevrsten dokaz več, da se kljub neštetim izdanim ustavitve-nim odločbam lahko vse, celo apartmaji zgradijo do konca. In konec koncev se bodo tako ali drugače tudi prodali -bogati klienteli iz mesta. • D. Sedej Pri cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini je bila v četrtek, na dan občinskega kulturnega praznika, ki ga slavijo ob obletnici rojstva bohinjskega rojaka, pripovednika in satirika Janeza Mencingerja, slovesnost, na kateri je škof Alojz Uran blagoslovil novi zvon. Botra zvona sta bila župan Franc Kramar in Štejka Vrh, po domače Mekvavova, kije med vsemi krajani prispevata največ. Zapeli so cerkveni pevci iz Češnjice in kvartet Polž z Jereke, domačinke pa so pripravile imenitno pogostitev. Kot je znano, je eden izmed treh zvonov v zvoniku cerkve lani jeseni počil in začel kvariti harmonijo ubranega zvonjenja v Zgornji bohinjski dolini. Krajevna skupnost Stara Fužina je potlej skupaj z Župnijskim uradom Srednja vas začela akcijo za nov zvon, v kateri je nabrala celo več denarja, kot bodo predvideni stroški. Novi zvon že zvoni, v kratkem pa bodo poskrbeli še za električno zvonjenje. • C.Z., slika: T. Doki Kokrica, 29. marca - Stiska Cirile Rogljič, matere samohranilke, kije po nesreči ohromela, je zelo ganila njene sovaščane. KokriČani so začeti z dobrodelno akcijo, v kateri zbirajo denar za njene invalidske pripomočke, v nedeljo pa so pripravili koncert in izkupiček prav tako namenili Cirili. V nedeljo so za Cirilo nastopili: Adi Smolar, Miha Dovzan s pevkama Jožico Kališnik in Ivanko Krašovec Prešeren, Alberto Gregorič, Trio Storžič, Trio 3, Trio Voščenka, Vida Učakar, Cerkveni pevski zbor Kokrica, Mala vokalna skupina Kokr'čan, Otroški pevski zbor OŠ Kokrica, voditeljica Tina Primožič. Že v petkovi številki Gorenjskega glasa smo našteli vrsto sodelujočih, tokrat dodajmo Te še Toneta Resnika in Janka Eržena, ki sta poskrbela za ozvočenje in razsvetljavo. Koncerta se je udeležila tudi Cirila Rogljič, ki se je sovašČanom v ganljivem govoru zahvalila za skrb in trud Za sedaj je še v rehabilitacijskem zavodu Soča, za Veliko noč pa se vrne domov in tedaj ji bodo pripomočki, ki si jih bo po zaslugi dobrodelne akcije la$je privoščila, močno lajšali vsakdanje življenje. - • D.Z. Foto: Tina Doki Na Lubik kar 437-krat Škof ja Loka, 31, marca - Pri Planinskem društvu Skorja Loka imajo tudi tako imenovani "Klub Lubnikarjev", ki pod budnim očesom predsednice Milke Kolman redno spremlja planince, ki prihajajo na Lubnik. Tako so v minuli sezoni (traja od 1. oktobra do 1. oktobra) zabeležili 20.447 vzponov na Lubnik, vsak, ki je v eni sezoni prišel na Lubnik več kot 15-krat, pa je Član kluba Lubnikarjev. Lani je to "normo" izpolnilo 363 članov, največkrat pa se jc na Lubnik povzpel Jure Žitnik, kar 437-krat. Med ženskami je lani največkrat prišla na Lubnik Marija Malovrh, 406-krat. Najstarejši Lubnikar je 87-ietni Franjo Klemene iz Ljubljane, najmlajši pa 3-letni Luka Malovrh. Poleg pohodov na Lubnik člani kluba skrbijo tudi za dežurstvo v koči na Lubniku, lani pa so aktivno sodelovali pri čiščenju poti in obsekavanju drevja na cesti v Breznico. • V.S. Popravek V torek, 24. marca, se nam je v poročilu s seje občinskega sveta Občine Skofja Loka pod naslovom "Škofjeloški pasijon bodo ponovno uprizoriti" pripetila neljuba napaka: režiserju, ki naj bi uprizoritev pripravil, smo pomotoma spremenili priimek. Rekonstrukcijo Škofjeloškega pasijona bo pripravil Marjan Kokalj in ne Marjan Mlakar, kot smo pomotoma objavili. G. Kokalju in bralcem se vljudno opravičujemo. radio triolav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 1013 Mhz OBISK NA HRUŠK! Urejena hruščanska planina Živine na pašnikih je vedno manj Že dvajset let je predsednik pašne skupnosti Hrušica Jaka Smid. V pašni skupnosti je 24 Hruščanov, pašna skupnost pa ima v lasti hruščansko planino, v najemu od dovških kmetov pa del belega polja. Na hruščanski planini je 42 hektarov pašnih površin, vsega skupaj pa 60 hektarov. Vsako poletje je koča na hruščanski planini odprta, v njej za dobro planinsko postrežbo poskrbita pastir in majerica, Marija in Alojz Tramte, ki ju dobro poznajo obiskovalci, ki z veseljem prihajajo na planino. "Kočo na hruščanski planini smo obnovili," pravi Jaka Šmid. "Tudi s številnimi urami prostovoljnega dela smo za 8 hektarov povečali pašnik in ga uredili. Ugotavljamo pa, da stalež živine iz leta v leto upada. Pred šestimi leti se je na planini paslo okoli 100 glav živine, lani le 85, letos pa je bo še manj - okoli 65. Mlade kmetijstvo ne zanima. Lani smo na planini uredili vodo, v zemljo vkopali vodni bazen za vodo za kočo in za napajanje. V prihodnje imamo v načrtu izgradnjo še štirih vodnih bazenov: dva na Rožci in dva na Javorjih. Na planini nihče več ne gnoji z mineralnimi gnojili zaradi vodnih zajetij, letos bomo po vsem pašniku razgrabili goveje odpadke. Lani smo nasipali traktorsko vlako, letos morali urediti še odvodnavanje ob vlaki. Lani smo kupili tudi plemenjaka. Letos imamo v načrtu pet delovnih akcij, med drugim obnovo električne ograje na Belem polju ter priključitev vode za napajanje. Se vedno imamo velike težave zaradi psov, ki jih lastniki v novem naselju na Hrušici vodijo na sprehode po pašniku na Belem polju. Tam je ogromno pasjih odpadkov, zato smo prosili občinski svet za sprejem odloka o prepovedi puščanja psov po Belem polju. Psov je v novem naselju veliko, ocenjujemo, da jih je okoli 70. Živini so nevarni njihovih odpadki, saj lahko povzročajo trakuljo. Zdaj se pripravljamo na občni zbor, finančno stanje pašne skupnosti je zadovoljivo. Lani smo dobili 470 tisoč tolarjev republiških sredstev za izboljšanje planin, katere smo porabili za ureditev hruščanske planine." Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku na HRUŠICI in med drugim je naša sodelavka Negra Bajričpred trgovino delila tudi oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Oblik na Hrušici smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrdi še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 29 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 29 včeraj v našem uredništva dali v boben in izžrebali- kupona 010730 in 010744 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 010721 in 010738 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa na HRUŠICI imate, poleg Glasove reklamne čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi Številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 3. APRILA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska na Hrušici izteče. RIBARNICA! ORADA Hrušica 43, tel.: 872-635 NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO: - SVEŽIH MORSKIH RIB IN RAKOV - SVEŽIH SLADKOVODNIH RIB - ZAMRZNJENIH RIB IN MORSKIH SADEŽEV Pridite in se prepričajte DELOVNI ČAS: torek, sreda 8 - 14.30 četrtek, petek 6-18 sobota 8-12 Živahen kulturni in športni utrip Hruščane je precej motil prah in ropot iz separacije SCT-ja ob platoju predora. Bogato kulturno in športno življenje na Hrušici pri Jesenicah. Asfaltiranje ceste skozi naselje in gradnja pločnika. Komunala odpeljala odprte kontejnerje, zato je več divjih odlagališč. Hrušica, 30. marca - Število prebivalcev Hrušice pri Jesenicah se je v zadnjih desetletjih kar precej povečalo, saj je danes na Hrušici 1700 prebivalcev. Hrušica se je z novimi stanovanjskimi bloki in soseskami zasebnih hiš širila proti Belemu polju, katerega del je danes pozidan. Na Hrušici, kjer imajo dobre avtobusne povezave z bližnjimi Jesenicami, imajo trgovino, štiri gostilne, vrtec, kulturni dom, prebivalci pa so se pred dvema letoma zelo razveselili tudi pošte. Krajevna skupnost Hrušica sodi med najbolj aktivne krajevne skupnosti jeseniške občine. To nam ni povedalo vodstvo krajevne skupnosti, ampak vsi krajani po vrsti: ko smo jih spraševali, kako so zadovoljni z življenjem v kraju, so med drugim dejali, da je treba pohvaliti vodstvo krajevne skupnosti, ki si zelo prizadeva, da je v domu in ob njem kulturno, športno in drugo življenje živahno, razen tega pa v dobro krajanov sproti rešuje vse probleme. Šesto leto je predsednik krajevne skupnosti Hrušica Zoran Kramar, delavni in preudarni predsednik, ki takole pripoveduje o življenju in problemih, ki jih imajo Hruščani. Iz separacije ropot in prah "Hruščane, predvsem tiste, ki živijo v bližini separacije SCT-ja na Hrušici, je nekaj časa zelo motilo obratovanje separacije, saj so delali dan in noč in povzročali hrup, razen tega pa se je ob sušnih mesecih valil moteč prah. Z vodstvom SCT-ja smo se predstavili krajevne skupnosti in jeseniške komunalne direkcije sestali in dogovorili, da ob nedeljah ne obratujejo več in tudi ne vozijo več preko mostu, katerega nosilnost je vprašljiva, ampak po južni strani. SCT izkorišča savski prod predvsem za gradnjo predor na štajerskih avtocestah, saj je gramoz s Save Dolinke odlične kvalitete. Vodstvo SCT-ja je pokazalo kar veliko razumevanja za probleme krajanov in obljubilo, da bo pomagalo pri finan- ciranju komunalne infrastrukture v kraju. Gre za to, da bi rešili največji komunalni problem - ureditev meteornih voda in preplastitev cestišča od železniškega nadvoza mimo trgovine do avtobusne postaje z izgradnjo pločnika. Občina naj bi prispevala 5 milijonov tolarjev, ostalo pa bi plačal SCT kot pomoč kraju, kjer separacija dela.Krajevna skupnost je že naročila projektno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja v naselju zasebnih hiš nad vila bloki. Projektna dokumentacija čaka Separacija gramoza na Hrušici je obratovala tudi ob nedeljah, zdaj pa so sklenili s krajevno skupnostjo dogovor, po katerem ob nedeljah ne obratuje več, razen tega pa bo SCT namenil krajevni skupnosti tudi nekaj denarja za komunalno infrastrukturo. Zoran Kramar na odobritev sredstev in predvidevamo, da bomo z deli začeli septembra. Obenm se bo na tem območju uredila tudi ulica z razsvetljavo. V načrtu pa imamo na Hrušici še več manjših vzdrževalnih del kot je urejanje zelenic, makadamskih poti in drugo. Vedno več divjih odlagališč Lani so se pri JEKO-INu odločili, da odstranijo vse odprte kontejnerje po občini. V krajevni skupnosti se s tem ne strinjamo, še posebej ne zato, ker so na Hrušici tudi kmetje, ki zdaj nimajo kam odlagati, razen tega pa je Hrušica kar veliko naselje in je vse leto kar precej kosovnih odpadkov, ki jih nimajo ljudje kam odložiti. Zato že opažamo, da je vedno več divjih odlagališč - na Belem polju ali na Mežakli. kjer odlagajo pred zapornico na cesti proti odlagališču na Malo Mežaklo. Tudi divja odlagališča bo treba odstraniti, zato se sprašujemo, čemu odstranitev odprtih kontejnerjev, saj bodo stroški zdaj nastali z odstranitvijo divjih odlagališč. Drug problem so vrtički, ki jih imajo nekateri prebivalci v najemu. V krajevni skupnosti vodimo evidenco, kdo jih uporablja, v zadnjem času pa opažamo, da se najemniki ne držijo dogovora. Dogovorili smo se namreč, da bodo vrtički lepo urejeni, v resnici pa je prav nasportno: nekateri imajo na vrtičkih kup navlake, nemarnih sodov in in drugega, kar daje videz barakarskega naselja. V krajevni skupnosti smo najemnike poskušali prepričati, da to ni lepo in če ne bo šlo drugače, bomo morali zadevo urediti tudi s pomočjo komunalnega redarja." Dom je občinski Krajevna skupnost Hrušica je v skladu z odlokom občine Jesenice izoblikovala mnenje o obratovanju gostinskih lokalov. Zaradi pritožb krajanov se je odločila, da vsi gostinski obrati lahko obratujejo le do 22. ure. Vse bogato društveno življenje kraja poteka v kulturnem domu na Hrušici, kjer je knjižnica in dvakrat mesečno maša. Dom je občinski. letos bodo v njem obnovili električno napeljavo, dobro pa bi bilo, ko bi rešili problem prostora v domu, ki ga je vzel v najem zasebnik za gostinsko dejavnost, zdaj pa je lokal zaprt, zadeva pa na sodišču. V osnovno šolo se s Hrušice na Jesenice vozi kar 220 otrok, prevoz je brezplačen. Na Hru šici je en oddelek vrtca, gasilski dom, ki ga kar nekaj časa že obnavljajo. V zadnjem času je zelo aktivno kinološko društvo Fido, ki si je uredilo lep poligon. V okviru kulturnega društva danes zelo dobro deluje mešani pevski zbor Nagelj, folklorna skupina Julij ana, dve otroški folklorni skupini, otroška dramska skupina, aktiv žena. Zaživela je tudi športna dejavnost s sekcijo balinarjev, ki so v drugi gorenjski ligi, nogometna ekipa, odbojkarska sekcija. Skratka, na Hrušici se skoraj desetina prebivalcev udejst-vuje v raznih aktivnostih predvsem zato, ker društva in sekcije vodijo ljudje, ki so zelo prizadevni. Ne nazadnje krajevna skupnost deluje tako, da nenehno vključuje krajane, saj, denimo, že zdaj prosi krajane, naj za 20. junija, ko je hruščanski krajevni pra/nik. posredujejo ideje in zamisli o čimbogatejšem praznovanju krajevnega praznika. • D.Sedej - Koto: Urša Stojan Plesat me pelji Miadi radi plešejo gorenjske plese Zdenka Jerman in Mirjani Hribovšek sta Hruščanki, ki sta že kot dekleti sodelovali pri folklori v kulturnem društvu na Hrušici. Pred tremi leti pa so ju v kulturnem društvu prepričali, da sta prevzeli dve otroški folklorni skupini, ki nastopata pod imenom Rožle. Zdenka in Miljam sta vzeli svoje delo zares in zdaj z vsem prizadevanjem vodita mlajšo in starejšo folklorno skupino. V mlajši so otroci od prvega do petega razreda, V starejši pa od 5. do 8. razreda - skupaj 25 otrok. Poleg odrasle folklorne skupine Julijana imajo torej na Hrušici še dve otroški folklorni skupini. Vadijo enkrat na teden, nastopajo pa po raznih prireditvah doma in v okolici. "Najtežje je bilo dobiti primerna oblačila, saj v kulturnem društvu hranijo noše, ki so zelo stare. Za večjo skupino nam je ?omagala osnovna šola Tone 'ufar," pripovedujeta voditeljici. "Nastopamo le z gorenjs- Zdenka Jerman ni, starejši pa kakor kdaj. Starejši radi vadijo, ko pa pride nastop, pa je njihovo navdušenje odvisno od tega, kje gostujemo. Če odidemo iz kraja, so veseli, če pa nastopa* mo doma, pred domačim občinstvom, jim je kar malo nerodno, saj jih vrstniki zhada-jo, češ, a ti pa po "goveji muziki" plešeš. Starejši pa žal tudi kmalu odidejo. Vsekakor ima veliko zaslug za tako aktivnost kulturno društvo, ki ga vodi Marjan Kramar, saj številne sekcije, tudi aktiv žena, sodelujejo. Treba je imeti dobro vodstvo ali nekoga, ki "vleče", potem postane kulturni utrip res živahen.". Mitjam Hribovšek kimi plesi, sami pa se nenehno izpopolnjujeva in učiva iz strokovne literature ter obiskujeva seminarje. Danes ni več tako, da bi otroci nastopili v narodni noši, ki jo nosijo starejši, saj včasih otroci vendarle niso nosili takih narodnih noš kot njihovi starši. Mlajši otroci so nad folklornimi plesi navduše- Gorenjski glas v občini Vodice Vodice, 30. marca - Ekipa Gorenjskega glasa bo to soboto, 4. aprila, na obisku v občini Vodice. Med 10. in 12. uro bomo v Gostihtici Mak v Polju pri Vodicah. Vabimo domačine in občane občine Vodice, da nas obiščete v Maku. O obisku in dogajanjih v občini hotno potem pisali v Gorenjskem glasu v torek. Med obiskom boste lahko oddali mah oglas, z naslovljenim Gorenjskim glasom pa boste dobili majico in kapo s kuponom za Žrebanje. • A. Z. S sedmimi certifikati ISO 9001 je pokritih že 93 odstotkov Savinih programov Kranjska Sava posluje vse bolje Sava je imela lani 1,4 milijarde tolarjev dobička, šestkrat več kot leto poprej, dividenda pa bo trikrat večja. Kranj, 30. marca - Lansko leto je bilo za Savo zelo uspešno, sprejetih je bilo precej pomembnih poslovnih potez, vse se še ne odražajo v rezultatu, saj se bodo nekatere šele v prihodnjih letih. Zlasti to velja za povezavo z ameriškim koncernom Goodvear, pomemben lanski uspeh pa je, da smo se sporazumno razšli s Continentalom, saj bi spor lahko zasenčil lanski rezultat, pravi predsednik uprave Save Janez Bohorič. Lani je bila dokončno potrjena pravilnost naših odločitev v preteklih letih, ko smo morali prebroditi izgubo nekdanjih jugoslovanskih trgov. Z gotovostjo lahko trdim, da smo izgubljeno uspešno nadomestili z novim in stopili stopnico višje -postali smo čvrst sestavni del svetovnega trga, je na četrtkovi novinarski konferenci dejal Janez Bohorič, predsednik uprave kranjske Save. Nova doba Save 3.300 Savčanov je lani naredilo 66 tisoč ton izdelkov. Prodaja je dosegla 387 milijonov mark, v primerjavi z letom poprej so jo povečali za 12 odstotkov. Kar S3 odstotkov izdelkov so prodali na tuje, kar Savo po izvozu uvršča na šesto mesto v Sloveniji. Pri blagovni menjavi s tujino pa so ustvarili 163.7 milijona mark deviznega presežka. Številke in kazalci lanskega poročila so zgovorni: 14 odstotkov višja produktivnost, 170 milijonov mark dodane vrednosti, kar je 47 tisoč mark na zaposlenega, bruto akumulacija v višini 57,9 milijona mark in 14,9 milijona mark čistega dobička. Pri teh rezultatih pa je najpomembnejše tisto, kar prihaja. Slovo od Con-unentala in povezava z ameriško Korporacijo Goodvear, vodilno v svetu na področju gumarske industrije, Savi odpira novo dobo. Letos bosta začeli delovati dve novi skupni podjetji, prvo bo izdelovalo in prodajalo pnevmatike, drugo gumene tehnične izdelke, nov bo program gumijastih cevi za avtomobilsko industrijo. Prihodnja leta v znamenju mnogokratnikov Čeprav imamo v obeh podjetjih manjšinski delež, bodo naši zaslužki v prihodnjih letih močno presegli to, kar bi lahko ustvarili sami. Doslej smo v Savi govorili o 10- do 15-odstotni rasti, prihodnja leta bodo v znamenju mnogokratnikov. Ocenjujemo, da bo Sava v naslednjih petih letih skupaj z skupnima podjetjema z Goodvearom dvakrat do trikrat povečala obseg svojih prihodkov, pravi Bohorič. Kapital delniške družbe Sava ostaja pri Savske delnice na borzi šele prihodnje leto Sava je ob lastninjenju napovedala zmerne dividende in povečanje vrednosti^ delnic. Lani so bile dividende prvič izplačane, v skromnem znesku 100 tolarjev na delnico. Nominalna vrednost delnice je 10 tisoč tolarjev, lani je njena knjigovodska vrednost narasla na 19.808 tolarjev, bila je 12,8 odstotka večja kot leto poprej. Za dividende nameravajo nameniti približno tretjino lanskega dobička finančni direktor Franc BalanČ je dejal, da bo uprava skupščini predlagala, naj dividenda za lansko leto znaša 300 tolarjev. Po pogodbi z Goodvearom bo kupnina postopoma pritekla v Savo, v dveh do treh letih. Vendar bo v "čakalnici", dokler ne bo nared strategija vlaganj, medtem bodo denar seveda obračali. Letos in prihodnje leto bodo za naložbe namenili za 40 milijonov mark teh sredstev. Proti koncu letošnjega leta bo nared strategija vlaganj na mejnih področjih gumarstva, izjemoma tudi izven kemične industrije. Sele tedaj bodo savske delnice kotirale na borzi. Franc Balunč pričakuje, da se bo to zgodilo v začetku prihodnjemu leta oziroma do konca aprila Prihodnje leto. tem nedotaknjen. Del sredstev so vložili v ustanovitev obeh družb ter za to dobili v gotovini 1,6-kratno knjižno vrednost teh sredstev. V popolni lasti pa so obdržali še paleto programov, za katere je nova povezava prav tako pomembna, saj se bodo zaradi učinkov partnerstva razvijali še enkrat hitreje kot doslej, je še dejal Bohorič. (Goodvear Engineered Products Europe), ki je v 75-odstotni lasti Goodveara. Vanjo je Sava prenesla proizvodnjo klinastih jermenov in zračnih vzmeti, novost pa je v tej družbi proizvodnja avtohladilnih cevi. S 1. julijem bo začela poslovati družba Sava Tires, ki bo v 60-odstotni lasti Goodveara. Sava bo vanjo prenesla Sedmi certifikat kakovosti ISO 9001 Na kratki četrtkovi slovesnosti je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk izročil certifikat kakovosti ISO 9001 Zlatku Smrdelu, direktorju profitnega centra Profili. Sava je tako pridobila že sedmi certifikat kakovosti ISO 9001 in z njimi ima pokrite 93 odstotkov proizvodnje. Prvega so pridobili Že leta 1992. Predsednik Čuk je ob tem povedal, da je v Sloveniji že 330 tovrstnih certifikatov in da ga ima približno tretjina gospodarstva, ki predstavlja njegov napredni del. Vanj sodi tudi kranjska Sava, ki je trdno povezana s svetovnim trgom. Direktor Smrdel je povedal, da so imeli Profili lani 12 milijonov mark prometa, kar 85 odstotkov izdelkov so izvozili, predvsem v Nemčijo. Letos bodo za naložbe v proizvodnjo namenili blizu dva milijona mark, sistematično uvajajo tudi kakovost, saj je nujen pogoj za preživetje na zahtevnem evropskem trgu. Dobiček trikrat večji od načrtovanega Sava je lani ustvarila 1.404 milijonov tolarjev dobička oziroma 14,9 milijona mark. V primerjavi z letom poprej je bil šestkrat večji in kar trikrat večji, kot je predvideval poslovni načrt. S 397 milijoni mark prodaje so načrt presegli za 4,7 odstotka, v primerjavi z letom poprej je bila večja za 12,1 odstotka. Za investicije so lani namenili več kot 22 milijonov mark, predvsem za posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Znatno so izboljšali ekonomičnost poslovanja, saj so bili stroški pri 12 odstotkov večjih prihodkih višji le za 6,6 odstotka.- Sava je poslovala veliko bolje, čeprav gospodarske razmere velikim izvoznikom tudi lani niso bile naklonjene. Od začetka 1994 do konca lanskega leta je bila tolarska inflacija 52,9-odstotna, medtem ko je vrednost tolarja glede na nemško marko padla le za 23,6 odstotka. Če upoštevamo, da je imela Sava lani 164 milijonov mark deviznega presežka in da je skoraj 80 odstotkov Savinega izvoza in uvoza obračunanega v nemških markah, znaša izpad dobička samo v lanskem letu več kot 35 milijonov mark. To pa predstavlja izpad dividende v višini 20 mark oziroma 1.900 tolarjev na delnico. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 161 ljudi oziroma za 4,6 odstotka. Konec lanskega leta je bilo v Savi 3.338 zaposlenih. Produktivnost se je v primerjavi z letom poprej povečala za 14 odstotkov. Tudi letošnji prvi meseci uspešni V prvih mesecih letošnjega leta so poslovni rezultati dobri, še boljši kot lani, zlasti v nosilnih programih. Januarja in februarja je bila proizvodnja za 2,9 odstotka višja od načrtovane in za 12,6 odstotka višja kot lani v tem času. Prodaja je bila sicer za 7 odstotkov nižja od načrtovane, vendar v primerjavi z lanskim januarjem in februarjem stvarno za 8,2 odstotka višja. Poslovni rezultati so najbolj spodbudni v nosilnih programih in sicer v tovarni avtopnevmatike, tovarni Velo in v proizvodnji gumeno tehničnih izdelkov. Po pogodbi z Goodvearom bo Sava letos doživela velike spremembe. S 1. januarjem je začela poslovati Družba za proizvodnjo gumeno tehničnih izdelkov proizvodnjo avtopnevmatik, razen proizvodnje zračnic na Ptuju ter energetiko in storitveno dejavnost sedanje Forme. Njene strokovne službe bodo delale za obe družbi, deloma tudi za Savo. V Sava Tires bo prešel tudi profitni center Sava Tires Pnevmatika, reorganizirana bodo tudi hčerinska podjetja v tujini (Trst, Praga, Budimpešta, Varšava), razen v Muenchnu, kjer ne bodo več prodajali avtomobilske pnevmatike. Prodaja bo skupaj z zaposlenimi prešla v Goodvear-ovo prodajno mrežo. Savina mreža bo še naprej tržila ostale izdelke blagovne znamke Sava. V Savinih podjetjih v Zagrebu, na Reki, v Splitu, Sarajevu in Skopju zaenkrat še ne bo sprememb. Umetno usnje ukinili V Savi so 28. februarja zaključili proizvodnjo umetnega usnja. Po pogodbi z Goodvearom so namreč Vistovi prostori z letošnjim letom last nove družbe za proizvodnjo gumeno tehničnih izdelkov, ki bo v njih povečala proizvodnjo klinastih jermenov. Ukinitev izdelave umetnega usnja so v Savi napovedovali že nekaj časa, tam je bilo 160 zaposlenih. Deloma so jih prerazporedili drugam, deloma so na čakanju, da se odprejo nova delovna mesta. Zanimalo nas je, kaj so napravili z opremo, v katero so pred leti precej vložili. Predsednik uprave Janez Bohorič je dejal, da so opremo prodali, o čemer so pogodbo podpisali prav v četrtek prejšnji teden, zato lahko pove, da so jo prodali za 600 tisoč mark. Kupilo jo je podjetje, ki odkupuje staro opremo. Izgube po Bohoričevih besedah pri tem ne bo, saj bo za demontažo opreme poskrbel Goodyear. Nekaj sprememb bo še, vendar drugih programov ne bodo ukinili v celoti, tako kot so izdelavo umetnega usnja. Spremembe bodo v proizvodnji velepnevma-tike, saj nameravajo izdelati več gum za motorna kolesa. Razširiti nameravajo program offset plošč, niso pa se še odločili glede programa medcinske gume Medica!. Povečali bodo ekološki program in sanirali ptujsko gumarno, ki naj bi se deloma preusmerila. Uvesti pa nameravajo tudi povsem nove programe. Tako se z drugim ameriškim partnerjem (ki je prav tako kot Goodvear iz Ohia) dogovarjajo o izdelavi siroksilana, novega ameriškega materiala, ki je namenjen antikorozijski zaščiti. • M. Volčjak Ugodna posojila za okoljske naložbe Okoljskih posojil še dovolj Ekološko razvojni sklad bo vloge sprejemal še do konca letošnjega prvega polletja. Kranj, 30. marca - Razpisno letih po zaključku investicije, dokumentacijo je doslej kupilo trideset gospodarskih družb, ki nameravajo v okoljske naložbe v tem in prihodnjem letu investirati blizu 6 milijard tolarjev. Ker je posojilna ponudba večja od povpraševanja, je razpis še odprt tudi za nove interesente. Ekološko razvojni sklad je decembra lani objavil javni razpis, namenjen reševanju okoljske problematike v industriji. Gospodarskim družbam je na voljo 1,5 milijarde tolarjev posojil, ki jih lahko najamejo za investicije v naprave tehnologije varstva okolja, za investicije v okolju prijaznejše izdelke in za uresničitev okoljskih sanacijskih programov. S tem posojilom lahko do polovice pokrijejo naložbo, vračljivo je v petih stvarna letna obrestna mera pa je ob prvovrstnem zavarovanju 4-odstotna. Razpisno dokumentacijo za prijavo na razpis je doslej kupilo več kot trideset gospodarskih družb, ki nameravajo v okoljske investicije v tem in prihodnjem letu investirati blizu 6 milijard tolarjev. Komisija Ekološkega razvojnega sklada je že opravila prvo odpiranje vlog in sprejela prve odločitve o dodelitvi posojil. Pri tem so ugotovili, da je povpraševanje po posojilih manjše od ponudbe, zato so še vedno na voljo. Tako tistim gospodarskih družbam, ki so razpisno dokumentacijo že kupile, ter novim interesentom. Vloge bodo sprejemali do konca letošnjega prvega polletja. • M.V. Ravnanje z ljudmi pri delu Ljubljana, 30. marca - V knjigarni Fontana so predstavili knjigo Ravnanje z ljudmi pri delu avtorja dr. Bogdana Upitnika, izrednega profesorja za organizacijo in poslovo-denje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. To je knjiga o ravnanju z ljudmi pri delu, ki pomaga razvijati način dela z lastnimi zaposlenimi glede na razmere, ki so značilne za Slovenijo. Na knjižnih policah v knjigarnah je do zdaj bilo mogoče najti predvsem tujo tovrstno literaturo in posamezne kombinirane brošure. Na predstavitvi je sodeloval tudi dr. Drago Mežnar, docent na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. Mežnar je za knjigo prispeval četrto poglavje, v katerem je opisal postopke in rešitve urejanja delovnih razmerij, ki jih predvideva osnutek novega zakona o delovnih razmerjih. V prvem poglavju so opisani modeli dela z ljudmi, drugo poglavje govori o organizacijskem vplivu na ravnanje. V tretjem si lahko preberemo nekaj o planiranju, pridobivanju in usposabljanju ljudi. V nadaljevanju knjige je mogoče najti še informacije o motiviranju ljudi, nagradah in reševanju problemov. Zadnje poglavje je namenjeno individualni in skupinski človeški zmožnosti, saj so za organizacije pomembni predvsem odlični delovni teami in ne toliko odlični posamezniki. Čisto na koncu knjige je avtor napisal še slovarček za boljše razumevanje. Lipičnik je dejal, da ga je k pisanju knjige vodila težnja Slovenije k vstopu v Evropo. V svetu je prevladalo spoznanje, da se vrhunski poslovni rezultati dosegajo predvsem s pomočjo lastnih zaposlenih, ki v podjetju iščejo tudi spodbude v smiselnosti dela, občutkih koristnosti, možnostih osebnega razvoja ipd. Tudi avtor je v knjigi izhajal iz celostnega pogleda na ljudi, zanimale so ga njihove reakcije in človek kot celota. Knjiga je poleg študentom in bodočim managerjem namenjena tudi tistim, ki želijo spremeniti svoje ravnanje z ljudmi pri delu. • K. Škrbo LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 Tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058 IZOBRAŽUJEMO V PROGRAMIH • trgovske dejavnosti - prodajalec - prekvalifikacija v prodajalca • usposabljanje za računovodjo • visoka upravna šola (1. in 2. letnik) V sodelovanju s CDI Univerzum Ljubljana vpisujemo v programa v 1. in 3. letnik • ekonomsko-komercialni tehnik • upravni tehnik Vpis v 3. letnik gostinske dejavnosti: 6. 4. 1998 novost: tečaj modnega oblikovanja INFORMACIJE IN VPIS: S 715-265 POSLI IN FINANC! ____ UREJA: Marija Volčjak_ Ministrstvo za znanost in tehnologijo pomagalo pri nakupu Nova merilna oprema v Crvoref Škofjeloško podjetje Crvoref se ukvarja s tehnološko visoko zahtevnim kriogenim hlajenjem. Škofja Loka, 30. marca - Škofjeloško podjetje Crvoref je manj znano, majhno podjetje, ki se ukvarja s kri o genskim hlajenjem kot sestavino vrhunske tehnologije. S pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo so vgradili novo, računalniško vodeno merilno opremo, vredno dva milijona tolarjev. Pognal jo je dr. Franci Demšar, državni sekretar v tem ministrstvu, ki si je s sodelavci ogledal podjetje Crvoref. Pri naraščajoči proizvodnji so podjetju Crvoref delo na razvojnih projektih oteževala ozka grla, ki so jih s podporo ministrstva za znanost in tehnologijo v dveh korakih uspešno odpravili. Decembra lani so pognali drugi vakuumski sistem v vrednosti 1,2 milijona tolarjev, polovico denarja je prispevalo ministrstvo. Te dni pa so vgradili novo računalniško vodeno merilno opremo v vrednosti 2 milijona tolarjev, ministrstvo je prispevalo tri četrtine denarja. Doslej so ročno zapisovali merilne rezultate, s pomočjo nove opremo pa je zapisovanje avtomatično, hkrati pa so podvojili število tehničnih preizkusov. Ministrstvo za znanost in tehnologijo ima za sofinanciranje razvojnih projektov v industriji le pičli dve milijardi tolarjev, kar je petina vseh sredstev. V prihodnje naj bi prav obseg teh sredstev bistveno povečali, že letos, še bolj pa prihodnje leto. Pred dobrim letom sem prišel v opustošeno ministrstvo, saj je v zadnjih letih iz proračuna dobivalo vse manj sredstev, v letih 1992 do 1996 se je njegov delež z 0,8 odstotka zmanjšal na 0,6 odstotka družbenega bruto proizvoda. Znanost je bila na robu preživetja, najprej smo morali poskrbeti za petnajst institutov, saj so bili štirje v rdečih številkam, ko sem prišel na ministrstvo, je povedal državni sekretar dr. Franci Demšar. Zanimalo nas je seveda, če je bilo težko priti do teh sredstev. Direktor Crvorefa Marko Vraničar pravi, da so se prijavili na javne razpise, kjer zaradi razvojne nar- Državni sekretar dr. Franci Demšar je pognal novo računalniško merilno opremo. avnanosti projektov tako rekoč vedno uspejo. Pri njihovih projektih pa je vselej prisoten tudi komercialni interes. Crvoref je pri nas manj znano, mlado in majhno podjetje, ki se ukvarja s tehnološko visoko zahtevnim kriogenskim hlajenjem. V Sloveniji, razen nekaj izjem, kupcev nima. Doseganje izjemno nizkih temperatur je sestavina sistemov za infrardečo detekcijo, nekaterih zahtevnih instrumentov, postopoma pa se uveljavlja tudi pri uporabi superprevodnih elementov v komunikacijah. Zato je Crvoref zelo razvojno naravnan, letno vlaga v razvoj petino svojih prihodkov. Po začetnih težavah s pridobivanjem kupcev, seveda predvsem tujih, so leta 1996 prvič poslovali z dobičkom. Lani je promet znašal 69 milijonov tolarjev, v primerjavi z letom poprej so ga povečali za 33 odstotkov, dobiček pa za petkrat. Direktor Vraničar napoveduje, da bodo letos podvojili proizvodnjo oziroma pro- met. V Crvorefu je dvanajst zaposlenih, od tega deset redno. Dosegajo kar 100 tisoč dolarjev dodane vrednosti na zaposlenega, pri tem pa so možnosti še zelo velike. Škofjeloško podjetje je v 60-odstotni lasti francoskega podjetja Crvoref, 40-odstotni delež pa predstavlja nekdanji Institut Zoran Rant, pogodbo so podpisali leta 1993. Direktor Vraničar pravi, da so izkušnje s francoskimi solastniki več kot slabe, saj so si obetali sofinanciranje razvojnih programov in seveda francoski trg, vendar se to ni zgodilo. Tuje kupce so morali poiskati sami, našli so jih predvsem v Veliki Britaniji, Rusiji, Siriji, tudi v Italiji, na Hrvaškem in v Franciji (vendar mimo francoskega solastnika). Naša izkušnja je poučna za slovensko gospodarstvo v tem smislu, da za prijateljske odnose pogodba sploh ni potrebna, potrebuješ jo. ko se odnosi zaostrijo, pravi Vraničar. • M. Volčjak MEŠETAR V hribih za govedo 24.000 tolarjev občinske podpore Komisija za pospeševanje kmetijstva pri mestni občini Kranj je objavila javne razpise o izboljšavi kmetijskih zemljišč, o regresiranju osemenjevanja krav in telic ter o podporah pri pitanju mlade pitane govedi in telet, o regresiranju nakupa sadik visokodebelnega sadnega drevja in o regresiranju nakupa semen žit, detelj in travno deteljnih mešanic. Občina poziva kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju mestne občine, da naj do konca aprila prijavijo površine, ki so jih že ali jih še nameravajo do konca leta izboljšati z drobnimi agromelioracijskimi in hidromelioracijskimi deli ter z apnenjem tal; prijavijo pa naj tudi nakup kmetijskih zemljišč. Iz razpisa o regresiranju osemenjevanja krav in telic ter o podporah pri pitanju mladega pitanega goveda in telet je razvidno, da bo občina v hribovskem območju regresirala 60 odstotkov cene osemenjevanja, v nižinskem pa 30 odstotkov. Tudi višina podpore za pitanje mladih pitanih goved (MPG) in telet nad 200 kilogramov žive teže je odvisna od območja: na hribovskem je 24.000 tolarjev za MPG in 12.000 tolarjev za teleta, v nižinskem pa 9.600 tolarjev za MPG in 4.800 tolarjev za teleta. Rejci lahko na podlagi potrdil o osemenitvi oz. prodaji živine uveljavljajo regres in podporo za čas od lanskega 1. oktobra do letošnjega 31. marca, tudi v tem primeru pa je zadnji rok za oddajo vlog letošnji 30. april. Omenimo še nekaj podrobnosti iz ostalih dveh razpisov! Občina bo za nakup sadik visokodebelnega sadnega drevja prispevala do 50 odstotkov cene, regres pa je na podlagi računov mogoče uveljavljati za čas od lanskega 1. aprila do konca letošnjega marca. Nakup semen žit, detelj in travno deteljnih mešanic bo na podlagi računov za čas od letošnjega 1. januarja do 31. marca regresirala do 30-odstotno. O neposredni prodaji kmetijskih pridelkov Revija Sodobno kmetijstvo bo 15. aprila pripravila na Brdu enodnevni seminar o turizmu na kmetijah in drugih oblikah neposredne prodaje kmetijskih pridelkov. Glavne teme seminarja bodo varstvo stavbne dediščine, ureditev okolja za potrebe domačinov in gostov, izbira notranje opreme, raziskave trga in iskanje tržnih priložnosti, oblikovanje cen, celostna podoba kmetije in promocija skozi regionalno povezovanje. Za seminar bo treba odšteti 8.000 tolarjev. Cesarica je blagovna znamka za jabolka Ko so na sklepnem delu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici delili jabolka cesarica, je bilo med udeleženci slišati vprašanja, kakšna sorta jabolk pa je to. Naj pojasnimo! Cesarica je ime za prvo in edino zaščiteno blagovno znamko slovenskih jabolk, posvečena pa je spominu na cesarico Marijo Terezijo, ki je bila znana po pospeševanju sadjarstva na Štajerskem. Lastnik blagovne znamke je podjetje Štajerpro-dukt, ki si je zadalo obetaven cilj: do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo izvoziti v države - članice blizu pet tisoč ton sadja. Pogoji za pridobitev blagovne znamke so okolju prijazna obdelava tal, integrirana pridelava in kakovostno sadje. Stanovanjsko podjetje Dominvest, Neprofitna stanovanjska organizacija, C. M. Tita 18, Jesenice, objavlja na podlagi 3. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list št. 26/95 in 31/97) naslednji RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v Mojstrani IV Prosilci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - biti morajo državljani Republike Slovenije, - na podlagi 7. a člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 26/95, 31/97) se upošteva sklep občinskega sveta občine, Kranjska Gora /12/7 z dne 20.09.1995), da se za čas bivanja prosilca v občini Kranjska Gora upoštevajo naslednje točke: čas bivanja število točk od 2 do 5 let 10 od 5 do 10 let 20 od 10 do 15 let 40 od 15 do 20 let 80 nad 20 let 120 - Mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred objavo tega razpisa gibljejo nad mejo, ki jih izloči iz kroga upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Ur list RS št. 18/91, 19/91 in 21/94) ter 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS št. 54/92). - povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom ne presegajo povprečne plače na člana družine za višji odstotek kot ga določa Pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem ; - v kolikor so državljani lastniki neprimernega stanovanja lahko zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja pod pogojem, da dajo svoje stanovanje, v skladu z že citiranim pravilnikom, v upravljanje razpisovalcu v popolno upravljanje za najmanj 25 let, - državljani, ki so odkupili stanovanje skladno z določili stanovanjskega zakona ali so pravico do odkupa prenesli na družinske člane oziroma so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ne morejo sodelovati na razpisu, - na razpisu ne morejo sodelovati tudi državljani, ki jim je bilo v času uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje, vsled krivdnih razlogov pa so s sklepom sodišča stanovanjsko pravico izgubili, - državljani, ki bodo zagotovili lastno finančno udeležbo pri pridobitvi neprofitnega stanovanja bodo pridobili za vsak odstotek lastne udeležbe od vrednosti stanovanja 25 točk, višina lastne udeležbe pa ni omejena ; lastna udeležba se jim bo poračunavala tako, da se od začetka šestega leta najema pa do zaključnega tridesetega leta mesečna najemnina zmanjša za odstotek lastne udeležbe ; v primeru da se najemnik izseli pred iztekom tridesetih let se mu razlika neporačunane lastne udeležbe vrne ; realna vrednost vplačane lastne udeležbe se zagotavlja na podlagi obračuna v DEM, vplačljiva in izplačljiva pa je v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije in se ne obrestuje. - državljani, ki jim bo stanovanje dodeljeno bodo ob sklenitvi najemne pogodb*"1 1 položiti trajno var^r ' višini treh mesečnih obveznor bo uporabila za kritje ev< ntufinttl škod, ki bi jih povzročila * v in naprav, realna vrednost varščine se bo zagotavljala na enak način kot v 8. točki. II. / Udeleženci razpisa morajo navesti v vlogi naslednje podatke: - ime in priimek, naslov ter EMŠO, - imena in priimke ter EMŠO - je vseh, ki bivajo z njim v skupnem gospodinjstvu, - o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1997, - o sedanjih stanovanjskih razmerah (status, primernost stanovanja, utesnjenost, oblika in stopnja arhitektonskih ovir v primeru invalidnosti, o trajanju družinske skupnosti za mlade družine, število otrok, o zaposlenosti, o izobrazbi), - o eventuelni višini lastne udeležbe, - o eventuelni izročitvi svojega stanovanja v upravljanje. III. / Udeleženci razpisa morajo priložiti k vlogi naslednjo dokumentacijo: - overjeno kopijo potrdila o državljanstvu, - potrdilo pristojne upravne enote o stalnem bivališču in članih skupnega gospodinjstva, - potrdilo o bruto dohodkih vseh družinskih članov v letu 1997 (veljajo odločbe o dohodnini, potrdila delodajalcev, bank o prilivih na osebni žiro račun ipd.), - potrdilo občine, da prosilec ni uvrščen na listo socialnih upravičencev za stanovanje, - izjava overjena pri notarju, da bodo v primeru, če jim bo dodeljeno stanovanje, svoje lastniško stanovanje oddali v popolno upravljanje stanovanjskemu podjetju Dominvest Jesenice za dobo najmanj 25 let (ta izjava podajo samo prosilci, ki imajo lastno neprimerno stanovanje), - potrdilo pristojnega oddelka občine, da niso izgubili stanovanjske pravice vsled krivdnih razlogov, - izjava overjena pri notarju o višini lastne finančne udeležbe, ki jo bo vplačal v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi stanovanja v najem s potrdili o zagotovljenih finančnih sredstvih za lastno udeležbo (to izjavo in potrdila podajo samo prosilci, ki bodo sodelovali z lastno udeležbo), - potrdilo ali ustrezno pogodbo iz katere bo moč ugotoviti stanovanjski status, - potrdilo o delovni dobi prosilca, - točkovalni zapisnik o stanovanju, potrjen na pristojnem oddelku občine, - potrdilo, da je udeleženec ali njegov družinski član trajno vezan na uporabo invalidskega vozička, v kolikor uveljavlja točke iz tega naslova, - izvid in mnenja pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru invalidnosti zaradi katere udeleženec razpisa ali njegov odrasli družinski član ni sposoben za samostojno življenje in delo ; v primeru družine z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno motnjo ali težko telesno motnjo se predloži potrdilo o razvrstitvi otroka, ki ga izda pristojna komisija Centra za socialno delo, - potrdilo o zaposlitvi prosilca in njegovih družinskih članov, - fotokopijo dokumenta o doseženi stopnji izobrazbe overjeni pri notarju, - izjavo overjeno pri notarju, da bo lahko stanodajalec v primeru dodelitve stanovanja, pri pristojnih organih zahteval in nato uporabljal vse podatke, ki so zajeti v kategorijo osebnih podatkov in so potrebni za urejanje stanovanjskega razmerja vključno z eventuelno izterjavo neplačanih obveznosti, - izjavo overjeno pri notarju, da bo ob sklenitvi najemnega razmerja stanodajalcu izročil administrativno prepoved oziroma nepreklicni trajni nalog za poravnavo obveznosti iz naslova najemnega razmerja, Udeleženec razpisa lahko predloži vse izjave, ki zahtevajo overitev notarja, kot eno izjavo z več točkami. IV. / Predmet tega razpisa so štiri ( 4 ) stanovanja v objektu Triglavska 58 v Mojstrani, ki bodo predvidoma vseljena v mesecu avgustu 1998 in sicer : stanovanje št. 4 v projektantski izmeri 45,40 m2 - enosobno stanovanje št. 8 v projektantski izmerin 55,05 m2 - dovosobno stanovanje št. 9 v projektantski izmeri 61,30 m2 - dovosobno stanovanje št. 10 v projektantski izmeri 76,45 m2 - trosobno V zgornjih izmerah so upoštevani kletni prostori. Razporeditev prostorov je razvidna iz opisov in skic, ki so sestavni del razpisa in so na razpolago na sedežu izvajalca razpisa. Stanovanja bodo normalno opremljena, tako da bo imelo vsako stanovanje merjeno porabo elektrike. Prav tako je uveden priključek za skupno TV anteno in telefon. Ogrevanje bo centralno. V. / Rok za vložitev vlog je dvajset (20) dni po objavi razpisa v Gorenjskem glasu, na radiju Triglav in na ATM Kranjska Gora. Na listo za dodelitev stanovanja v objektu Triglavska 58, Mojstrana bodo uvrščeni 4 prosilci. Rezultati razpisa bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v dvajsetih (20) dneh po zaključku razpisa. VI. / Vrednost m2 stanovanjske površine v navedenih stanovanjskih objektih na podlagi katerega se bo ugotavljal odstotek lastne udeležbe prosilca znaša 1833,00 DEM. VII. / Prednostni red upravičencev za stanovanja ter vse potrebne predhodne postopke bo pripravila komisija v sestavi: 1. Potočnik Marjan, predsednik 2. Zupančič Jože, član 3. Grozina Nevenka, član VIII. / Udeleženci natečaja dostavijo ali pošljejo vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja na naslov : Stanovanjsko podjetje Dominvest Jesenice, p.o, C. M. Tita št. 18, 4270 Jesenice. Na gornjem naslovu ali po telefonu št. 862 - 167 ali 862-168 lahko dobite v času od 8.00 do 13.00 ure tudi dodatna oojasnila v zvezi z razpisom in ustrezne obrazce. IX. / V primeru, da ne bo dovolj interesentov za razpisana neprofitna stanovanja med upravičenci za dodelitev takšnih stanovanj bomo le ta oddali tudi interesentom, ki presegajo gornji limit dohodkov, po pravilniku in neglede na trenutni kraj stalnega bivališča. Jesenice, dne 27.02.1998 STANOVANJSKO PODJETJE DOMINVEST JESENICE, p.o. Direktor: JOŽEF ZIDAR, dipl.ing.gr. Torek, 31. marca 1998 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Borzni komentar tedna Borzno nakupovanje v naraščajočem trendu ne pozna meja, res pa je tudi, da vsak milni mehurček enkrat poči. Mnogo investitorjev se ob pozitivnih vesteh o naraščanju tečajev odloča za dodatne nakupe, kar še močneje vpliva na porast, takoj ko pa o porastu ni sluha, beležimo večje prodaje vrednostnih papirjev. Borzni posredniki so tako prvič v tednu sklenili čez 5000 borznih poslov v skupni vrednosti skoraj 4,4 milijarde tolarjev. Seveda je bila večina trgovanja opravljena z delnicami, sprva predvsem z delnicami Leka in Krke, od torka naprej pa tudi z drugimi delnicami. Tečaji delnic so porastli za več odstotkov, največje poraste pa smo zaznali v sredo in sicer pri delnicah Leka, Krke, Petro-la, Radenske, Istrabenza ter Salusa. Tako smo delnice Leka lahko prodajali tudi po skoraj 48.000 tolarjev, delnice Krke po 34.500 tolarjev, delnice Petrola po 23.600 tolarjev itd. Seveda se omenjeni tečaji niso obdržali, saj smo že konec sredinega trgovanja zaznali za nekaj sto tolarjev itd. Seveda se omenjeni tečaji niso obdržali, saj smo že konec sredinega trgovanja zaznali za nekaj sto tolarjev nižje tečaje, konec tedna pa so tečaji padli za nekaj odstotkov. Izjema so le delnice Radenske, katerim tečaj je v tednu dni porastel s 1884 tolarjev na 2045 tolarjev. Tudi obseg trgovanja je iz dneva v dan rastel, s čimer se je potrjevala smer trenda, toda konec tedna smo te zaznali manjšo aktivnost borznih posrednikov. Z negativnimi popravki dobivamo nove priložnosti za nakup delnic. Pri gorenjskih podjetjih večjih sprememb ni bilo na vidiku. Tečaj delnic Gorenjskega tiska se zaenkrat še zmeraj zadržuje pri 1200 tolarjih, tečaj delnic Aerodroma pa niha med 1860 in 1890 tolarji. Z delnicami Kompas hotelov Kranjska Gora se minuli teden ni veliko trgo- valo. , Nekaj več razgibanosti pa je bilo pri tečaju delnic pooblaščenih investicijskih družb. Tečaj delnic PID-a Vipe Invest Nanos se je gibal od 550 tolarjev pa do 600 tolarjev, v petek pa je enotni tečaj porastel tudi preko 700 tolarjev. Ta dan so se borzni posli z delnicami omenjenega PID-a sklepali v razponu od 600 do 845 tolarjev. Manj aktivneje pa je trenutno z delnicami Kompas skladov. Tečaj se giblje okoli 170 tolarjev, večjega zanimanja za te delnice pa trenutno ni. Pri trgovanju s kratkoročnimi vrednostnimi papirji so borzni posredniki sklenili poslov za okoli 69 milijonov tolarjev. Za 227 milijonov tolarjev pa je znašal obseg trgovanja z obveznicami, kjer je bilo največ prometa z republiškimi obveznicami. V prihodnje lahko pričakujemo nadaljevanje dolgoročnega tredna, ki še zmeraj ostaja pozitiven. Seveda se morajo vsi potencialni investitorji zavedati, da rast tečajev ne traja vedno, saj se borzni cikli pomikajo tako navzgor kot tudi navzdol. Torej ob morebitnih nakupih priporočamo kanček previdnosti ter potrpežljivosti. Gorenjska banka v Domžalah Kranj, 30. marca - Gorenjska banka odpira novo ekspozituro v Domžalah, ki bo njena že 27. poslovalnica. Gorenjska banka širi svojo poslovno mrežo na obrobje Gorenjske in v torek, 31. marca, odpira poslovalnico v Domžalah. Uredili so jo na Ljubljanski cesti 82, poleg trgovine Planika. V domžalski ekspozituri bodo opravljali podobne storitve kot v Ljubljani, kar pomeni, da bo ljudem na voljo celotna ponudba Gorenjske banke, poslovali bodo tudi s pravnimi osebami. Ekspozitura bo imela tako kot druge deljen delovni čas, tam bosta zaposlena dva bančna uslužbenca. TCRANT. 30.3.1998 ^župni/prožimi nakupnJ/prodajm I naicu^'roćiauu MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin !^(51ftB,|mi0ŠS.l» PS5EJ9GE G ia B> LOKA SL LOKA B to C TPROZCAJfiSENmG, iTOAfimiTO^w»o. •prodajamo delnice na borzi , JESENICE TW 064/861 SO , gfr KRANjTcl 064/221722 Jf Enotna evropska certifikacijska znaka Ljubljana, 30. marca - Danes se je v Ljubljani začelo delovno srečanje predstavnikov certifikacijskih organov iz dežel Cenelec-a in združenja evropskih proizvajalcev električnih in elektronskih širokopotrošnikh izdelkov. Več kot petdeset predstavnikov Cenelec-a (Evropskega komiteja za standardizacijo s področja elektrotehnike) in omenjenih združenje na sestanku usklajuje razvoj postopkov in načinov ocenjevanja ustreznosti elektrotehničnih izdelkov. Sklical ga je slovenski institut za kakovost in meroslovje, ki je polnopravni in aktivni član evropskega certifikacijskega sporazuma CCA. za slovenski gospodarski prostor je v tem okviru posebej zanimiv enoten evropski certifikacijski znak za eletkrične gospodinjske aparate, imenovan Kevmark, ki je že v široki uporabi, vendar je javnosti še malo znan. V poplavi električnih izdelkov, označenih s predpisano označbo CE, pomeni znak Kevmark izrazito konkurenčno prednost pri prodoru in uveljavljanju izdelka na trgih Evropske unije. Kako ob dejstvu, da nacionalni certifikacijski znaki izgubljajo na pomenu, učinkovito uveljaviti znak Kevmark in tudi enoten evropski certifikacijski znak za elektromagnetno kompatibilnost električnih naprav (CCA-EMC znak) je tema, ki udeležence spremljala skozi ves teden srečanja. Protest Obrtnika Kranj, marec - Po izidu prve publikacije Poslovna mediana BGP, ki jo je vzorno pripravil Institut za raziskovanje medijev, revija Obrtnik opozarja na hudo napako pri izbiri vzorca raziskave, ki ze v izhodišču popači rezultate dobro zasnovane raziskave. Napake ne gre iskati pri IRM-ju, temveč pri Združenju za tisk pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je zahtevalo posebno raziskavo poslovne javnosti. Združenje se je namreč odločilo, da zajamejo le gospodarske subjekte iz "Imenika pravnih oseb" Agencije za plačilni promet. Izpuščeni so bili potemtakem samostojni podjetniki posamezniki, teh pa je samo v obrti kar 46.100 oziroma 90 odstotkov vseh gospodarskih subjektov, pravi urednik revije Obrtnik Miran Jarec. Rezultati raziskave so na prvi pogled za Obrtnik sicer dobri, saj nas že ob tako okrnjenem vzorcu uvrščajo na prvo mesto med poslovnimi revijami. Vendar se kljub temu čutimo prikrajšane, pravi Jarec. Revija Obrtnik ima 60 tisoč rednih naročnikov, kar pomeni, da ima poleg 46.100 obrtnikov in 5.300 podjetnikov med naročniki še dobrih 6 tisoč "neobrtnih" podjetnikov. Poslovna javnost, ki je bila vključena v raziskavo, tako predstavlja le desetino vseh bralcev revije Obrtnik. BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 92,60 93,40 3. 0 3,40 9,20 9,70 EROS (Stari Mayr) Kranj «W0 «3, JO 3,11 3,22 9,40 9,48 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,45 93,60 ,88 3,30 9,00 9,87 HRANILNICA ION, Lopatke, kanglice, traktorji, tovornjaki, peskovniki... POSEBEJ UGODNO samokolnica + kanglica , ^dKP il » f + lopatka + modelček *53*4~* -^^»T 2.990.- Naprodaj že velikonočni okraski (gnezdeča, pirhi, barve, voščilnice) Spominska slovesnost v vasi Planica Planica pod Sv. Joštom, 30. marca - Krajevne skupnosti Žabnica, Bitnje in Jošt so v soboto ob 10. uri ob spomeniku na razpotju pod vasjo Planica pripravile spominsko slovesnost s krajšim kulturnim programom. Na ta način so tako kot vsako leto tudi letos počastili spomin na štirinajst borcev prve Selške čete, Cankarjevega bataljona in na narodnega heroja Staneta Žagarja. Borce je ravno na ta dan, 27. marca, pred šestinpetdesetimi leti na tem kraju zaradi izdajstva obkolila in napadla okupatorjeva vojska. Tisti, ki so tukaj padli, so sc držali gesla, da se je za svobodo treba boriti. Boj je dvignil na noge slovensko ljudstvo, iz tega pa je zrasla partizanska vojska, ki so ji pomagali tudi okoliški prebivalci. V kulturnem programu sta nastopila glasbena skupina iz osnovne šole Žabnica, pod vodstvom mentorice Alenke Jenko, in dijak škofjeloške gimnazije Tevž Logar. O tem zgodovinskem dogodku in njegovemu pomenu za današnji čas je spregovorila Doroteja Osterman - Žlindra, članica predsedstva in predsednica Ženskega foruma območne organizacije ZLSD Kranj ter svetnica občinskega sveta Mestne občine Kranj. Vse prisotne pa je pozdravil tudi. Vili Knez, predsednik sveta krajevne skupnosti Bitnje. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, saj so organizirali avtobusni prevoz i/ Kranja, tako da so lahko prišli starejši, ki nimajo avtomobilov in gredo težje peš. • P.B. dokumentacije. Odbor obča nov sam le-teh ni mogć naročiti, to možnost imati menda le država in občini In prav slednji problem j( vendarle očitno dočakal sva jo rešitev. Občinska uprava s< je obvezala, da bo njihov' izdelavo naročila, plačil zanje pa bodo namenili i* sredstev za sanacijo popla* V začetku bodo naročili ti vedbeno dokumentacijo le # prvo fazo, saj občinski prbo j delaV ■ pri# BLAUPUNKT skupina Bosch Radio Phone: Avtoradio in udoben mobilni GSM telefon v eni napravi Blaupunkt z RadioPhoneom znova postavlja mejnik v razvoju novih večnamenskih izdelkov za prodajo in dodatno opremo vozil. Koncept RadioPhone združuje najsodobnejšo tehniko avtoradiov in mobilnih telefonov (GSM): kombinirani aparat Amsterdam TCM 127 lahko vgradimo v standardno odprtino za avtoaradio in, razen mikrofona in kombinirane antene, ne zahteva nobenih dodatnih instalacij. Uporaba ročnega mobilnega telefona je v prometu lahko včasih tudi nevarna, razen če niste ravno na parkirišču ali v zastoju. V nekaterih državah je zato ročno telefoniranje med vožnjo že prepovedano. Običajna rešitev so vgradni kompleti z napravo za prostoročno telefoniranje in z zunanjo anteno. Blaupunkt sedaj ponuja popolnoma novo in elegantno rešitev. Enostavno vzemite SIM-kartico iz prenosnega telefona in jo vtaknite v režo za kodirno kartico KevCard na aparatu in že se RadioPhone spremeni v dvofunkci|sko sistemsko napravo. Upravljanje je zelo enostavno. Blaupunkt je s svojim RadioPhoneom, ki predstavlja inovativno kombinacijo avtoradia in mobilnega telefona, tržišču ponudil enostavno rešitev za vartnejšo udeležbo v prometu. V Sloveniji Radiophone prodaja Robert Bosch, d.o.o., Ljubljana, Celovška 228. TENIS BOR PREDDVOR TENIŠKA SEZONA SE JE ZAČELA! Do 10. 4. 1998 Vam nudimo 20% popusta pri - zakupu igralnih ur - nakupu letne članske karte - ŠOLA TENISA (za otroke in odrasle) Informacije in rezervacije terminov: Tel.: 064/451-080 Tratarski zvon pred domačim občinstvom (•orenja vas, 28. marca V začetku letošnjega leta sta minili dve leti od ustanovitve mešanega pevskega zbora Tratarski zvon. Zbor se je v sveh letih pod vodstvom Silva Poljanska prebil v družbo boljših slovenskih zborov, s sobotnim letnim koncertom, drugim po vrsti, pa so domači, gorenjevaški publiki predstavili delček svojega repertoarja, s katerim slovijo daleč naokoli. 26 pevcev se loteva interpretacij črnskih duhovnih pesmi, umetnih pesmi velikanov svetovne glasbe, zelu ljube pa so jim tudi narodne pesmi oziroma njihove priredbe. Dvorana gorenjevaške osnovne šole je bila polna do zadnjega kotička, kar je Občinskemu odboru za šolstvo, kulturo in Šport, Mizarstvu Jezeršek, hotaveljskemu Marmorju, Brezi (ommerce, servisu Paulus ter trgovini Krisma, kot sponzorjem koncerta, lahko le še dodatna potrditev pravilnosti njihove odločitve. • U.Š. Od včeraj iz Brnika v Prago z letalom v eni uri in pol "Dobrodošli na redni letalski liniji Brnik - Praga" Brnik, 30. marca - Tako jc včeraj v letalu SAAB 340 češke letalske družbe Ostrava AIR potnike prvič nagovoril kapitun letala. Pet minul pred trinajsto uro se je s pristankom na brniškem letališču končal prvi redni direktni polet na tej relaciji. Letalo te družbe bo letelo vsak dan od ponedeljka do petka, na brniškem letališču bo pristalo pet minut pred trinajsto in nazaj proti Pragi odletelo pet minut pred pol tretjo popoldne. Letalo, ki bo povezovalo Brnik in Prago ima Vi sedežev, polet na novi relaciji pa traja približno poldrugo uro. Ob krajši slovesnosti na brniškem letališču je veleposlanica Češke republike V Sloveniji Jana Hvhaškova poudarila, da bo nova linija še bolj povezala obe državi ter potnikom prihranila doslej nepriljubljeno čakanje na dunajskem letališču. Temu se je pridružil tudi pred* .a\n '•. letalske družbe in dodal, da bo neposredna ietalsj povezava zanimiva tako za potnike v Pras'.o na Brnik, obenem pa odpira možnost boljs1 letalskih povezav - potniki iz Prage bodo pomočjo te linije s slovensko Adrio laj prišli na območje nekdanje Jugoslavije tj nekatera zahodna letališča, slovenski potni* pa bodo iz Prage s fieikim prevoznikom Čl imeli na voljo boljše povezave z vzhodi 1 \ ropo. Kljub temu da bodo letala letela vs* dan, v Ostrava Airu, zasebni letalski družbi lasi i druge največje finančne korporad ( liemapol. pričakujejo dobre poslovne rea tate in zasedena letala. Potniki bodo vozfl □ice lahko kupili in rezervirali sedež pri iefl večjih slovenskih tour operatorjih ter 1 ! ; i.ihsču Mi 111 k vsaj teden dni pred odfl dom, cena vozovnic pa se giblje med 33 in I tisočaki. Otrokom pripada polovični, I jenčkom pa treljinski popust. • U.S. Torek, 31. marca 1998 NEDELJSKA REPORTAŽA 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Otroško zdravilišče in letovišče Debeli Rtič Na slovenski obali ni lepšega in mirnejšega kotička Paviljoni mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem Rtiču so celo v tem času izgubljeni med bujnim sredozemskim zelenjem. Kako je šele v času, ko tu gostuje največje število otrok! Samo lani se jih je v letovišču vse leto izmenjalo blizu devet tisoč. Debeli Rtič, 30. marca - Za odrasle imamo na Slovenskem kar 15 naravnih klimatskih zdravilišč, za otroke samo dve, poleg Debelega Rtiča še Rakitno. To (krivično) dejstvo je tudi botrovalo odločitvi Rdečega križa Slovenija, da obnovi in polepša leta 1956 odprto letovišče. Lani m predlani so ga obogatili z novim paviljonom ter notranjim in zunanjim bazenom z morsko vodo, do leta 2003 pa naj bi ga obnovili v celoti. Tako je dejal generalni sekretar RK Slovenije M1KKU JELENIČ, ko smo v družbi predstavnikov Rdečega kriza Škofja Loka in občin s tega območja obiskali Debeli Rtic. Otroško letovišče že štiri desetletja Še en kratek skok v zgodovino: leta 1955 je RK Slovenije pod vodstvom takratnega predsednika in ministra za zdravstvo dr. Marijana Ahči-na, izbral sedem hektarjev neizkoriščenega zemljišča ob meji s Trstom in dober klometer neurejene in zapuščene skalnate obale. S prispevki, zbranimi po vsej Sloveniji, je začel urejati letovišče in zdravilišče, ki je tna paviljona. Leta 1964 je bil Debeli Rtič pripravljen na otroke in vso sezono se jih je tam izmenjalo 2400. Dve leti pozneje je pridobil odločbo, ki mu je priznala status zdravilišča: za nadaljevalno zdravljenje otrok na račun zdravstvenega zavarovanja so namenili 140 postelj. Kljub vsemu je bilo vsa leta bolj letovišče, sem so namreč prihajale letovat otroške kolonije, pa šole v naravi, vrtci, danes tudi športni klubi. Med 800 ležišči pa jih je 170 še Bazen z morsko vodo je ta čas še prazen. že junija 1956 sprejelo prve otroke. Začelo se je zbiranje denarja, loterije RKS, občinskih solidarnostnih akcij in skladov socialnega zavarovanja, s pomočjo katerih so poleg nastanitvenih zmogljivosti zgradili še upravno stavbo, zdravniško ordinacijo, lekarno, telovadnico ter dva zdravstvena in dva pole- senei sredozemskega zelenja. vedno namenjenih otrokom, ki se prihajajo v to prijetno okolje Z ugodnim podnebjem zdravit zaradi bolezni dihal. Usodna povezanost Škofje-ločanov l Debelini Rtičem Štiri desetletja in več tisoč otrok, ki so v tem času uživali počitnice na Debelem Rtiču, so na letoviških objektih pustili sledi, zato se je pred leti začela obnova. Veliko zaslug, da se je začela, gre pripisati tudi Rdečemu križu iz Škofje Loke, od koder je pravzaprav prišla pobuda, zato ni čudno, da Loča-ni do tega koščka slovenske obale čutijo še posebno naklonjenost. Zgodba je zanimiva, začela pa se je tedaj, ko so v Slove- i r-.........J- - — ;:- --------- I —: (■' " .......v „.......„, ............„_____;.^;v.;v• ...»„»vv»»«4 i..................8 : t . "11" - |B|I Lani odprti paviljon za 135 otrok. nijo prihajali begunci iz Bosne in so tudi v Škofji Loki odprli begunski center. Med dobrotniki, ki so centru večkrat pomagali s humanitarno pomočjo, so bili tudi italijanski sindikati CGIL iz Piemonta, pobrateni s Svetom kranjskih sindikatov, ki so želeli svojo pomoč Sloveniji še razširiti. V loškem Rdečem križu so se domislili, da bi bilo te pomoči lahko deležno otroško letovišče na Debelem Rtiču, Italijane so povezali z nacionalno organizacijo in sodelovanje se je začelo. Sindikalna federacija CGIL je pritegnila še druge, da so pomagali postaviti paviljon za nastanitev otrok: v njegovem preddverju je obešena spominska plošča z imeni donator-jev, ki so zaslužni zanj. Letovišče pa je bilo obnovljeno tudi po zaslugi vseslovenske dobrodelne akcije. Rezultat teh prizadevanj je nov paviljon z dvo in triposteljni-mi sobami ter notranji in zunanji bazen z morsko vodo. šole v naravi in vrtci ter športni klubi, pevski zbori in druge skupine pa zasedejo tedne pred sezono in po njej. Vse leto pa tu sprejemajo otroke z zdravniškimi napotnicami: lani je tu zaradi različnih obolenj okrevalo 1700 otrok. Tudi z Gorenjske prihaja-vekliko otrok, vodja letovišča Tatjana Žigon je nanizala vrsto šol ravno iz Škofje Loke in okolice, ki tu prebivajo zlasti s šolo v naravi. Dnevna cena, ki jo zdravilišče računa na vsakega otroka, pa se obiskovalcem ni zdela ravno ugodna. V sezoni znaša 35 DEM v tolarski ♦DIAM0 VtmAiUVlTA0 tm mi siovMuc si zahvauuje. U CMttE »05« SLOVOM RINGKAZIA: • «& £151 0IUxm *(m*»4iT:rtitt •bitu ititxr.il, i, TviM. * (MitMtCckdtlLit l&Ht Tabla z donatorji, ki so pomagali graditi Debeli Rtič: med njimi je tudi sindikalna federacija CGIL iz Piemonta. Vrtci, šole v naravi, športni klubi, skupine... Minuli teden je bilo mladinsko letovišče kljub toplemu in sončnemu vremenu precej prazno: tu je počitni-kovala družina iz Minska in na seminarju je bilo nekaj mladih iz krožkov Rdečega križa. Med zimskimi počitnicami pa so gostili okoli sto otrok i/, socialno ogroženih družin, ki jim je počitniko-vanje omogočila dobrodelna akcija te humanitarne organizacije Nikoli sami. Poleti so njihove zmogljivosti polne, protivrednosti, izven sezone 30 DEM. V zdravilišču to pojasnjujejo z dejstvom, da ni subvencionirana. Pač pa imajo v občinah možnost, da le-te pokrijejo del stroškov letovanja za otroke, del pa zagotovi zdravstvena zavarovalnica. Na Gorenjskem slednja namenja svoj delež za ta namen pretežno za letovanje v Novigradu, so ugotavljali obiskovalci, ki so se sicer strinjali, da bi kazalo z otroškimi letovanji v večji meri izkoristiti ta lepi in mirni košček slovenske obale. • D. Z. Žlebir Spomladanski Edlov dan Srečanje pilotov jadralnih padal Prelep sončen dan za srečanje - Podobno prireditev bodo pripravili tudi za zaključek sezone Senično, 30. marca - Na novem pristajalnem prostoru v Seničnem je v soboto potekalo družabno srečanje pilotov jadralnih padal in vseh prijateljev jadralnega padalstva. Pilot jadralnega padala v akciji. Organizator srečanja je bil Edel klub Slovenija, ki deluje tri leta in trenutno vključuje 250 članov. Srečanje se je začelo ob 10. uri dopoldne in je potekalo ves dan. Razšli so se ob temi, torej so izkoristili dan, dokler je bilo možno, saj so imeli tudi prekrasno vreme. Pripravili so tekmovanje v točnosti pristajanja, možno pa je bilo preizkusiti tudi razne modele Edlovih padal. Srečanja se je udeležilo več kot tristo pilotov jadralnih padal iz vse Slovenije, ki so poleg tega prikazali še ekstremne situacije in akrobatske vložke z jadralnimi padali. Vzporedno je potekal še informativni dan za tabornike, ki so se tako naučili nekaj osnov jadralnega padalstva. Edel klub Slovenija, ki ima svoj sedež v Bistrici pri Tržiču, je ekskluzivni uvoznik enega izmed največjih in najboljših svetovnih proizvajalcev jadralno - padalske opreme, padala lahko denimo razpoznate po motivu ptice. V klubu so zelo aktivni, saj nudijo stalno izobraževanje na področju jadralnega padalstva, gre pa za začetne in nadaljevalne tečaje. Začetni tečaj tako denimo obsega od trideset do petintrideset ur, kandidat pa ob koncu obvlada varno vzletati in pristajati. Poleg tega njihov program vključuje tudi letenje v tandemu, svetujejo pa tudi pri izbiri in nakupu opreme. V soboto so letenje v tandemu nudili po nižji ceni in sicer tri tisoč tolarjev. Piloti jadralnih padal so vzletali z vzletišča na Gozdu, organizator pa je organiziral tudi njihov prevoz do tja. Poleg tega so poskrbeli tudi za to, da udeleženci niso bili žejni in lačni in so poleg pijače na prireditvenem prostoru, poskrbeli še za hrano in pijačo v streljaj oddaljeni gostilni Pri Bajdu, ki je tako ali tako zbirališče vseh ljubiteljev jadralnega padalstva. Na pristajalnem prostoru je klub imel tudi svojo stojnico z raznovrstno opremo. Tesno so povezani tudi s klubom Kriška gora, ki vključuje Gozd, Kranjska Gora in Senično. Prireditveni prostor, torej del od Dobrče do Krvavca, je po mnenju mnogih eden izmed najlepših predelov za letenje v Sloveniji in celo v Evropi. Tudi zato rado pride toliko pilotov jadralnih padal. Edel klub Slovenija bo letos organiziral tudi ligo jadralnega padalstva, z začetkom 18. aprila, in državno prvenstvo v jadralnem padalstvu med 15. in 23. avgustom, ciljni prostor pa bo prav tako v Seničnem. Med ljudmi zanimanje za jadralno padalstvo narašča iz dneva v dan. Če se tudi vi želite priključiti tej veseli druščini, se obrnite na Edel klub Slovenija in na Jureta Kurnika, ki vam bo pojasnil vse potrebno. Jure Kurnik pa nam je povedal, da bodo glede na uspešnost sobotne prireditve takšno pripravili tudi v jeseni ob zaključku sezone. V klubu upajo, da se bo srečanje "prijelo" in sčasoma postalo tudi vsakoletno srečanje aktivnih pilotov jadralnih padal in vseh prijateljev, ki jim je ta šport in srečanja všeč. • P. Bahun OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA UPNICA razpisuje prosta delovna mesta: 1. UČITELJ RAZREDNEGA POUKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas 2. UČITELJ PREDMETNEGA POUKA ZA ŠPORTNO VZGOJO s polnim delovnim časom za nedoločen čas 3. UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA NA RAZREDNI IN PREDMETNI STOPNJI s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Kandidati naj prošnje z dokazili v skladu z zakonom o osnovni šoli oddajo šoli v času 15 dni po objavi razpisa. Izbrani kandidati bodo začeli z delom 1. 9. 1998. ....... L J LJUDSKA UNIVERZA KRANJ organizira v aprilu tečaje ♦ slikanja na svilo ♦ avtogenega treninga ♦ joge ♦ šivanja Informacije:** 22 22 26 ZA DOM IN DRUŽINO Moda Umetno usnje Umetno usnje je material, ki ima prihodnost: mehko je kot pravo usnje, lahko se pere v stroju, dobiti ga je v vseh naravnih barvah usnja in drugih modnih barvah, pripraven je za krojenje, šivanje, lepo se oblikuje po telesu, prijetno je na otip. In še bi lahko naštevali prednosti. Tudi to, da je veliko cenejše kot pravo usnje. Zakaj bi si za prihajajočo pomlad ne omislili malce daljšega krila, zgoraj v pasu lepo ozkega, spodaj malo širšega, da bo poudarjena vitkost postane, jakne, srajce ali dolge srajčne obleke, ki jo bomo nosile čez ozke hlače, kot lahek pomladni plašč. Razmislite. Na vseh modnih ' sejmih je umetno usnje zdaj hit mode. Če se boste odločile za naravne rjave barve, morajo biti taki tudi čevlji. Poskusimo še mi Včasih bi radi našim najdražjim skuhali kaj prav posebnega, se potrudili, da bo jed izgledala na mizi lepša, okus-nejša, privlačnejša. Malce več časa bomo porabili, to je res, a se bo vsekakor izplačalo. Kakšna takale kuharska pozornost kar prav pride: domači je zlepa ne pozabijo. Svinjska pečenka v porovem ovoju Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg svinjskih zarebrnic brez kosti, sol, poper, mleto sladko papriko, 125 g masla ali margarine, 1 kg popra, 2 žlici moke, 1/4 litra mleka, 3 jajca, sok pol limone, muškatni orešek. Svinjino oplaknemo in obrišemo s papirnatim prtičem do suhega. Natremo jo s soljo, poprom in papriko. V kozici segrejemo 25 g maščobe in zapečemo meso z vseh strani. Pečemo ga približno 20 minut. Medtem očistimo por. Velike liste odluščimo s stebla in operemo. Cele kuhamo v vreli vodi 2 minuti. Nato jih od-cedimo in pustimo, da se ohladijo. Preostali por sesekljamo. Porove liste razgrnemo drugega poleg drugega na kuhinjski krpi, zložimo jih tako, da se za 1/2 cm prekrivajo. S pomočjo krpe zavijemo pope-čeno svinjino v plast porovih listov. Konce in rob tesno stisnemo. Pečenko damo nazaj v kozico, zalijemo s skodelico vode in dušimo v pokriti posodi 1 uro. Po 30 minutah stresemo k pečenki narezani por. V preostali maščobi prepražimo moko, zalijemo z mlekom in kuhamo, da nastane omaka. Nasveti in ideje Nepogrešljivi priročniki za vsak dan! Predstavljamo vam novo zbirko Nasveti & ideje. Ta komplet 4 priročnikov, ki so nepogrešljivi v vsakem domu je izdala DZS, Založništvo literature, Mestni trg 26 v Ljubljani, kjer ga lahko naročite po prednaročniški ceni 17.600 SIT. Danes vam predstavljamo priročnik VRTNARSTVO. UVOD Vaš vrt bo lep in negovan, če boste zanj skrbeli redno in vztrajno. Ne glede na to, ali ga šele začenjate urejati, ga obnavljate, ker ste ga zanemarili, ali pa ga samo vzdržujete, boste v tej knjigi našli uporabne rešitve, dobro premišljene nasvete in koristne ideje, ki vam bodo prihranile čas in delo in vam omogočile, da boste na vrtu lahko več časa posvetili sprostitvi in zabavi. UREJANJE VRTA Tri poglavja obravnavajo osnovna opravila, od setve semena za trate do urejanja preraslih obrobkov ali cvetličnih gredic. Nasveti v poglavju Obnavljanje vrta vam bodo v pomoč pri urejanju zanemarjenega vrta, tako da ne boste zapravljali dragocenega časa ali denarja. Poglavje Rastline in sajenje odkriva najpomembnejša vprašanja, o katerih je treba razmisliti, ko izbirate rastline za svoj vrt. Tu boste našli koristne nasvete za zagotavljanje krepke in zdrave rasti različnih rastlin. Poglavje Trate je vsestranski in izčrpen vodnik za urejanje, obnavljanje in vzdrževanje zelene, goste in zdrave hrane. VZDRŽEVANJE VRTA Vrt zahteva redno oskrbovanje in pozornost, če želite, da ostane privlačen. Poglavje PIPPA GREENWOOD Več kot 2000 * sijajnih napotkov vsakdanjih težav pri delu na vrtu /77 ViJ DZS W V; Nega rastlin opisuje, kako skrbeli za rastline, potem ko ste jih posadili. Tu najdete še poglavja o škodljivcih in boleznih, razmnoževanju ter splošnem vzdrževanju rastlin. NOVA RAZSEŽNOST VRTA Ko je razvijajo, žete, da Poglavje zasajanja okenskih prednosti in svetuje vrt urejen in se rastline dobro lahko z nekaterimi posegi dose- bo še zanimivejši in privlačnejši. Vrt v posodah opisuje načine lončkov, čebrov, visečih košar in korit. Poglavje Vodni vrt osvetljuje različnih vodnih objektov na vrtu i kako privabiti divje živali. Zbirko lahko naročite pri DZS 24 ur na dan: po telefonu 061/140-5-140 ali interne t u http:/ww w. dzs. si Zvitki takšni ali drugačni Odstavimo jo od štedilnika. V omako zamešamo rumenjake, dodamo limonin sok in dišave. Iz beljakov stepemo trd sneg, rahlo ga zamešamo v omako. Pečenko razrežemo in obložimo s porom. Omako ponudimo posebej. Za prilogo pripravimo krompirjev pire. Tako pečena pečenka je sočna in okusna, pa še lepa povrhu. Pikantni zvitki z zelenjavo Za 4 osebe potrebujemo; 4 goveje zrezke po 120 g, 4 svinjske zrezke po 80 g, sol, poper, 1/2 žlice pikantne gorčice, 1/2 čebule, 1 rumen korenček, 1/2 pora, 8 tankih rezin šunke, 50 g olja, šopek peteršilja, 4 žlice sladke smetane, malo \vorchesterske omake, 1 žlico paradižnikove mezge, 1/4 instant omake za k pečenki. Por operemo, očistimo, pre-vremo ga v osoljenem kropu in ga odcedimo. Korenček olupimo, narežemo na pramene, prevremo v osoljenem kropu in odcedimo. Čebulo olupimo in narežemo na pramene. Zrezke damo med dva sloja folije, potolčemo jih, da so enakomerno tanki. Peteršilj sesekljamo. Goveje zrezke namažemo z gorčico, solimo jih, popramo in obložimo s prameni korenja, pora in čebule. Pokrijemo jih s svinjskim zrezkom, na vrh položimo po dve rezini šunke. Zvijemo v zvitke in povežemo z debelim sukancem. Tudi z zunanje strani zvitke solimo in popramo. V kozici segrejemo olje in zapečemo zvitke z vseh strani. Ko so lepo rjavi, jih poberemo iz ponve in shranimo na toplem. V ponev damo sesekljani peteršilj, premešamo, prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo, worch-estersko omako in pripravljeno instant omako za k pečenki. Ko prevre, damo v omako spet zvitke. Na majhnem plamenu, v pokriti posodi jih dušimo do mehkega. Med dušenjem jih kdaj pa kdaj zalijemo z malo vode ali omake iz kocke. Zvitke vzamemo iz omake, omako pa pretlačimo, zgostimo in izboljšamo s smetano. Zvitkom odstranimo sukanec. Narežemo jih na rezine in zložimo na krožnike, prelijemo jih z omako in ponudimo s testeninami ali pire krompirjem. Ohrovtovi zvitki Za 20 do 25 zvitkov potrebujemo: 25 g suhih jurčkov ali lisičk, glavo ohrovta, težko približno 800 g, 1 žemljo, 50 g mesnate slanine, 1 čebulo, žlico olja, šopek peteršilja, 250 g mletega mesa, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, žličko timijana, pol žličke popra, ščepec kumine, soli, paprike in muškata, 2 do 3 skodelice vode, 1/2 kozarca suhega belega vina. Suhe gobe namočimo v vodi. (Če imamo zmrznjene Kranj, Tomšičeva 16 (stari del mesta) Trgovina za bodoče mamice in močnejše postave do št. 54 znanih slovenskih proizvajalcev. £a(Vl Lzl ODPRTO: od 9. do 12. ure in 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure gobe v zamrzovalniku, odtaja-mo in uporabimo te.) Ohrovt očistimo, za 3 minute ga potopimo v slan krop in odcedimo. Zunanje liste odstranimo. Postopek ponavljamo, dokler nam ne ostane le srčika. Zemljo namočimo v vodi. Čebulo sesekljamo, slanino narežemo na koščke. V ponvi oboje na hitro prepražimo. Srčiko ohrovta, peteršilj in gobe sesekljamo. Skupaj z mletim mesom pretresemo sestavine v ponev. Dodamo iztisnjeno žemljo, jajce, smetano in začimbe. Začinimo izdatno, ker praženje nadeva jemlje okus. Pripravimo velike ohrovtove liste. Solimo jih, natremo jih z malce popra in muškata. Na vsak list nadevamo 2 žlici nadeva in jih zvijemo. Zvitke ojačamo z leseno paličko. Maslo ali margarino segrejemo v ponvi. Zvitke na hitro popražimo, nato jih preložimo v drugo ponev. Zalijemo jih z vodo in vinom, ter pokrite dušimo še 30 minut. Zraven ponudimo ocvrt krompir. Žep k i Potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa (2 kosa), 5 dag margarine, 4 jajca, 30 dag sira (gauda), 15 dag prešane šunke, 20 dag moke. Odtajamo listnato testo; zunaj hladilnika mora biti vsaj 3 ure. Na mizo pogrnemo prtiček, ga pomokamo, nanj položimo najprej eno testo, ga potresemo z moko in z valjarjem stanjšamo po dolžini in širini, dokler ne dobimo ploskve približno 30 x 40 cm. V skledo na debelo naribamo sir. Prešano šunko narežemo na kockice. Te stresemo k siru, dodamo dve surovi jajci, posolimo, dobro premešamo in nadev je pripravljen. Za listnato testo potrebujemo še dve jajci, ločimo beljak od rumenjaka. Oboje razžvrkljamo. Iz listnatega testa izrežemo trikotnike, nanje položimo žlico nadeva, ga prekrijemo najprej s krajšim koncem, nato z drugim krajšim koncem diagonalno, da dobimo žepek. Tega na robovih zapremo in položimo na pekač. Robove žepkov premažemo z beljakom, Z rumenjaki pa potegnemo po zgornjih delih žepkov, da se bodo v pečici lepo rjavkasto in hrustljavo zapekli. Žepke pečemo v pečici pri srednji temperaturi do 40 minut. Žepke lahko ponudimo tople ali hladne. Če pričakujemo goste, jih lahko pripravimo, postavimo v pečico in speče« mo, ko bodo gostje že na vratih. Če nam bo ostalo testa, lahko te žepke spečenio tudi z marmelado. Ta mesec na vrlu Uničevanje škodljivcev Škodljivci rastline najmanj napadajo in najbolj varne so pred virusi, bakterijami, pršicami, žuželkami in glivičnimi boleznimi, če rastejo na pravem mestu, v ustreznih tleh in redno dobivajo potrebno in pravšnjo količino vode, zraka in svetlobe. Kadar rastline napadejo škodljivci, se najprej vprašajmo, ali smo rastlinam dali vse potrebno ali pa smo kaj spregledali. Zoper sovražnike rastlin se najprej poskusimo boriti /. biološkimi sredstvi. K njim spadajo vzdrževanje in ponovno vzpostavljanje biološkega ravnotežja, torej naravnega življenjskega okolja z živalmi in drugimi rastlinami; dalje koristimo gojenim rastlinam, če pomagamo ohranili naravne sovražnike rastlinskih škodljivcev, na primer z varovanjem ptic ali pa pomagamo s širjenjem bolezenskih klic, ki uničuejo škodljivce. Žal pa ugotavljamo, da so se škodljivci tako prilagodili kemičnim strupom in se namnožili, da jim samo z biološkimi sredstvi ne pridemo več do živega in moramo segati po dodatnih mehaničnih in kemičnih možnostih. Dodatni mehanični ukrepi pri zatiranju bolezni in škodljivcev so obrezovanje in sežiganje napadenih rastlinskih delov, kar je še zmeraj najuspešnejše pri uničevanju rastlinskih škodljivcev v majhnih vrtovih. Koristimo tudi, če pobiramo žuželke in njihove ličinke / napadenega sadnega drevja. Dobro je tla razkuževati s pregrevanjem, paro ali strupenimi snovmi, ra/kn Zevati seme, orodje in priprave V vrtu (kole za paradižnik in ližolovke): končno pa seveda sežemo tudi po kemičnih škropivih in škropilih. Tu smo spet, da vas zabavamo, presenečamo, nagrajujemo, razveseljujemo in prosvetljujemo. Ali čutite, da se vse začenja na novo? Čas je, da v svojem življenju nekaj spremenimo na bolje. Naj bo to stil oblačenja, pričeska, gibanje za boljše počutje ali za globlje razmišljanje, kaj bi počeli v življenju, vredno je drobnega razmisleka. Morda boste našli kak impulz na današnji strani, Hej! namenjeni NAJSTnikom. Ponujamo vam: usodo (vzemite jo v svoje roke), lepoto (soj veste, tradicionalna bitka z mozolji in še kaj), za poobedek pa še novo diskoteko (s tremi novimi nagrajenci, ki bodo konec leta z nami zaplesali v najuspešnejši gorenjski diskoteki)! Bi radi še kaj? Pišite nam torej, tu smo zato, da ugodimo vašim NAJSTniškim željam Čao!!! V diskoteko Life po life Po krajšem odmoru se zopet oglašamo iz diskoteke. Stalno pohajkovanje po gorenjskih diskotekah je precej naporno, zato je bil odmor potreben. Tokrat pa vam bomo nekaj napisali o domžalski diskoteki Life. Diskoteko Life verjetno poznate vsi, ki vam je kolikor toliko po godu nočno življenje, pa še mnogi drugi so za to diskoteko že kdaj slišali. In poznana ni samo na Gorenjskem, njen sloves seže po vsej Sloveniji. 'Krivec' za to je Stojan Auer in njegova nekdanja oddaja Poglej in zadeni, katere finale se je odvijal ravno v Domžalah. Tako da so bendi, kot so The Kelly Family, CITA in mnogi drugi, že videli Life. No, Life sodi med največje gorenjske diskoteke. Diskoteka je razdeljena v tri etaže, v spodnjih dveh sta tudi plesišči, medtem ko se v najvišji ponavadi stiskajo kupon NAJ DISKOTEKA Za NAJdiskoteko predlagam Moje ime in priimek Naslov zaljubljenci ali pa se čisto oznojen malo spočiješ od plesnih naporov. Life lahko naenkrat sprejme okoli dva tisoč obiskovalcev. Že ob 18. uri se vsak dan odprejo njegova vrata in do 22. ure obratuje kot dnevni bar, nato pa se v trenutku prelevi v diskoteko. Non-stop, sedem dni na teden, 365 dni na leto. Že med tednom se lahko v Lifu 'zgodi' kakšen večerni program, odvisno pač od razpoloženja. Prav tako je z glasbo, kar želijo obiskovalci, to se vrti, čeprav je navadno tako, da je med vikendom spodnje plesišče rezervirano za hitrejše, rave ritme. Na odru osrednjega dela diskoteke pa so nastopili že vsi, ki v Sloveniji ali na Hrvaškem kaj veljajo. Tako je na dan, ko je nastajal tale prispevek (petek), napovedan nastop Petra Graša. Za fante sicer ne trdim, da ga bolje poznajo, pa se zato raje pozanimajte pri nežnejšem spolu, ta vam bo že znal povedati, kaj si misli o hrvaškem pevcu. Če ne bo punca že ob omembi njegovega imena kar omedlela. • S. Š., foto: T. D. Marčevski nagrajenci, ki se bodo konec leta pridružili druščini v NAJboljši gorenjski diskoteki, pa so: Boštjan Likozar, Hotemaze 52, Preddvor: Damir Bešič, Kovorska 3, Tržič in Žiga Stroj, Podbrezje 197, Naklo. Tokrat so sami fantje, prihodnjič pa upamo, da bo zreb naklonjen tudi kakšni punci. i DELOVANJE SADNIH KISLIN NA KOŽO ZA KOGA - KOMU SO NAMENJENE? - za vse tipe kož (mastna, normalna, nečista-aknasta, suha) CILJI: ■ pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organski piling) - stimulirajo obnovo in krepitev kože - povečujejo njeno enakomerno navlaženost in ji vračajo mladostno svežino - odpravljajo male gubice in zmanjšujejo globoke gube - izčiščujejo in zmanjšujejo razširjene pore - počasi, a zanesljivo odpravljajo pigmentne madeže (do vključno starostnih peg) - odpravljajo vse vrste seboreičnih izpuščajev (acne, camedoni...) brez nezaželenih stranskih učinkov - ob redni in pravilni uporabi postane koža gladka, čista, prožna in mladostno sveža VSE TE LASTNOSTI SADNIH KISLIN "AHA" PA PRINESEJO OPTIMISTIČNI VZDEVEK: POMLAJEVALNI! Ui. Rudija Papeža 5, 4000 Kranj Tel.: 064/328-169 SUPER UGODNO! ŠOLAR IJ samo 990.- sit! Za dijake in študente še dodatni 10% popust. Adijo, mozolji! Obupuješ nad mozolji na čelu in bradi? No, temu se da pomagati. Najprej obraz očisti in ga umij z blagim milom. V prodaji so različne kolekcije za problematično kožo mladostnikov, najdeš jih v lekarni ali drogeriji. Navadno kolekcijo sestavljajo milo, čistilno mleko, losijon in krema, ki jih uporabljaj v tem vrstnem redu in vse bo v redu. Ne sicer čez noč, ampak z vztrajno nego lahko preprečiš, da se tvoja drobna nadlogica spremeni v resnejši problem. *3Pr" W *W tfll 0 O © 0 O00O Q 0: o o Šifra: Teja Pozdravljena Teja! Vprašuješ me, ali boš uspešno opravila maturo. V šoli se boš odlično počutila, dobre volje boš, ne sme pa te prijeti lenoba. Ocene boš imela dobre, to se ti pozna, ker si bila prej pridna. Torej maturo boš uspešno naredila. V ljubezni pa ti usoda napoveduje, da tvoj bivši fant nikakor ni zate. Bolje, da nanj ne misliš več. Sicer temu fantu ni čisto vseeno, vendar mu ne moreš odpustiti, ker te je užalil. Na dva ne moreš misliti, ker imaš samo eno srce - pa brez zamere, Teja. Tvoj sedanji fant pa je drugačen od prejšnjega. Rad te ima in želi s teboj resno zvesto zvezo. Vendar je tu veliko odvisno od tebe: če ne moreš pozabiti prvega fanta, se ne smeš igrati s čustvi drugega. Ker si po naravi temperamentna, trmasta, moraš paziti, da ne boš ljudi (tudi fantov) podcenjevala. Z drugim fantom boš užila mir, zadovoljstvo, poln je razumevanja in globokih čustev. Torej imej se lepo in te malenkosti, ki ti povzročajo težave v prijateljstvu, pusti ob strani, saj boš dolgo živela in imela lepo prihodnost. Nikar je ne zapravi s svojo muhavostjo! Prisrčen pozdrav. • Vedeževalka Edita. edeževalka El) IT .4 S? 336-341 RIBI 19. februar - 20. marec Zdravja {3o!j se odprl ljudem. Močno pazi na zdravje, ker boš hudo zbole!(a). Preveč si se zapusti!(a), kar ne ostaja brez posledic, izogibaj se čezmernemu pitju alkohola, zasvojenosti, bojuj se proti neuspehom, Pazi na premrzle noge. Drži se diete in ne jej mastne hrane. Ce boš preveč izčrpan(a), boe pristai(a) v postelji. Pazi na nesrečen padec, ne pretirava'} v športu. Ljubezen: Obetajo se ti nova znanstva, zveze. Predvsem se odpri drugim in ne igraj več pasivne vloge. Poročeni ne trmogiavite. te se boš sprostii(a), boš doživel(a) najlepše dneve v ljubezni. Odlikuje te simpatičnost tn privlačnost, vendar to ni dovolj, pobudo vzemi v svoje roke. To teto ti v ljubezni prinaša tudi kritične situacije. Poeel: Poslovno boš moral(a) narediti kaj samta), zato ne čakaj, da ti potrkajo na vrata. Planet Pluton bo vsem ribam prinese! nemir in težave v poslu, To ieto bo treba dobro premisliti, kaj boš de\a\(a) In kako uspel(a). Če imaš že utečen posel, vseeno dobro premisli in tvegaj. Denar. V tem letu pri tebi ne bo igral glavne vloge. Pianet Neptum ti bo vse ieto naklonjen, stalno boš ime!(a) prihodke. Največ koristi bodo imele ribe. rojene od 17. do 20. marca. Reševal jih bo neverjetno dober instinkt. Vse odločitve bodo popolnoma točne. Osvobodi se dvomov in žalosti, ne premišljuj o preteklosti, pred teboj je veliko novega. Razmišljaj pozitivno, pozabi na težave, ki so le doslej preobre-menjevale. Vaš^i?olska glasila n Športni" Odmevi izpod Jelovica Prejšnji ponedeljek popoldne eo učenci oenovne hole Staneta Žagarja v Upnici predetav\ll leto&nje Meko glasilo, ubrano na temo športa v Llpni&kl dolini. Odmeve izpod Jelovice bomo najslikoviteje predstavili, če povzamemo kar spremno besedo uredniškega odbora. Takole so zapisali vrli uredniki Mina, Ermina, Sergeja, Anita, Eva, Andraž, Alja, Petra, Nina, Maja, Tina, Ana, Katarina, Danijela, Aljaž, Mark in mentorici Marjana Žmavc ter Ana Maček. Dolgo smo premišljevali, s čim bi vam solili pamet v letošnjem glasilu. Beseda je dala besedo in spomnili smo se na dobri stari šport. Čedalje več stvari nas opozarja, da se moramo gibati. Nihče ne more več reči, da zanj ni športa, s katerim se ne bi mogel ukvarjati rekreativno. Ko se ukvarjamo s športom, nekako pozabimo na probleme, ki nas pestijo (predvsem najstniške), se sprostimo, postajamo bolj odporni proti boleznim, spoznavamo nove ljudi in prijatelje, pa še hujšamo obenem. Torej, namesto da '"buljite" v televizijo, raje pot pod noge in hajd na igrišče, na travnik, v gozd, v telovadnico ali kam drugam. Seveda nam nič ne pomaga, če se z rekreacijo ukvarjamo samo enkrat na mesec. Priporočljivo je, da se gibljemo vsak dan najmanj eno uro. Če pa boste prebrali to glasilo, vam je pol lenar-jenja že odpuščenega. Kaj še čakate?! Začnite telovaditi z očmi in s pametjo, zato obrnite list in berite! Prejšnji ponedeljek popoldne so učenci Odmeve izpod Jelovice javno predsta- vili. In ker je tema šport v Lipniški dolini, so na predstavitev povabili nekatere znane domače športnike: Marjana Peternela iz Rovt, imetnika zlate medalje in udeleženca olimpijskih iger paraplegikov; Luka Špika, nekdanjega učenca, svetovnega prvaka v skifu med mladinci; Špelo Petrač, nekdanjo učenko, študentko fakultete za šport ter državno reprezentantko v odbojki; sošolca Živo Gašperšič, nosilko zlate medalje v ritmični gimnastiki, in Gašperja Vrhunca, "zlatega" superveleslalomista. Popoldanski klepet, ki se je prevesil v večernega, je bil resnično prijeten in zanimiv. • H. J., foto: T. Doki Tudi dru$o£o\ci zmorejo več Naklo, 27. marca - Projekt z naslovom "Kaj je belo" je od decembra lani zaposloval učence 2.a razreda v osnovni Šoli Naklo pri dodatnem pouku slovenskega jezika. Pozneje so delo razširili še na ____ redni pouk pri slovens- » '^^^^M kem jeziku in likovni vzgoji, na naravoslovnem dnevu in v varstveni skupini. Iskali in opisovali so vse, kar so našli belega v okolju, od živali tri rastlin do hrane in raznih predmetov. Četrti teden v marcu so /brano gradivo, spise, risbe, slike in še kaj predstavili na razredni razstavi, mamice pa so povabili na nastop ob zaključku projekta. Razstavo so si ogledali tudi učenci drugih razredov z učitelji. • S. S. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Anže Kacin, Eva Otoničar, Sandi Cof, Petra Koželj, Grega Mali, Janez Pipan, Marko Bačnar, geografi iz Bistrice, Barbara Kaštrun, Mela Odar, Aleš Sinkovič, Andreja Berce, Maja Berce, Katja Egart, Ema Mohoric, Urška Markelj, Kristjan Cvek, Polona Vehar, Tanja Klemcnčič, Jana Petrišič. Kristina Unetič, Marta Frlic, Petra Hribernik, Aleksander Hadžidanov, David Stegu, Manca Prevc, Anja Bajt, Darja Strmec, Borut Slapar, Katja Hafner, učenci 2. a OŠ Železniki. Dejan Zupane, Klemen Lušina, Aljoša Hašič. Lina Repnik, Matej Rihtaršič, Ana Megušar, Ema Mohorič, Matic Egar, Simon Potočnik, Tanja Thaler, Marjeta Šolar, Marija Demšar. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Evo Otoničar. Žoga na cesti Bila je lepa sobota in otroci so se zbrali na pločniku. Primož je s seboj prinesel žogo. Odločili so se, da bodo igrali nogomet. Komaj so se začeli igrati, je po cesti pridrvel avto. Vsi so zbežali na stopnice, žogo pa pustili na cesti. Ko je prišel avto do ceste, se je dotaknil žoge. Žoga je odletela na stopnice. Ker Primož še ni bil čisto na stopnicah, ga je zadela hi je nesrečno padel na stopnice. Otroci so poklicali Primoževe starše, starši pa rešilca. Ko so prispeli reševalci, so Primoža hitro naložili v kombi, prižgali sireno in odpeljali. Ko je Primož ozdravel, so se otroci zbrali pri njem doma. Premišljevali so, kako bi starše lahko prepričali, da bi naredili igrišče. Končno se je Primož spomnil: "Staršem moramo potožiti našo prošnjo in mogoče bo to pomagalo." Na koncu so res prepričali starše in dobili igrišče. Želim jim vso srečo pri igranju. • Meta Odar, 3. a r. OŠ Simona Jenka, Primskovo To je bilo veselje! Nekega jutra sem se ves vesel prebudil, saj sem imel lepe sanje. Sanjalo se mi je, da smo se preselili v hišo in da sem dobil psa. Psa sem si žc dolgo želel, vendar mi ga starši v bloku niso pustili imeli. Tako se je začelo. Mamici sem povedal o sanjah. Zdele so se mi tako resnične. Ravno tisti čas pa je psička mamine sosede v Virmašah imela mladičke, in sicer kokeršpanjele. Vsak dan sem hodil v Vir maše in prosil sosedo, če se lahko igram s kužki. Soseda je bila vesela, ker njej ni bilo treba paziti nanje. Seveda sem si izbral svojega psička in se igral z njim, kot bi bil moj. Pri sebi sem premišljeval: "Mogoče pa bosta oči in imuni opazila, kako rad ga imam in mi ga kupila." Kužki so bili kmalu toliko stari, da so jih lahko začeli prodajati. Vsak dan je prišel kakšen kupec in si izbral enega od osmih. Vsi kužki so bili čistoknmi. Vedno manj jih je bilo in s tem tudi manj upanja zame. Nazadnje je ostala še ena samička, tista, ki sem si jo že takoj želel. Vsak dan sem prihajal k njej in mami me je neko popoldne vprašala, Če bi jo rad imel. Od začudenja sem debelo pogledal. Rekla je, da misli resno. Povedal sem ji, da je to edino, Česar si želim. Pripomnila je, da mi jo bo kupila, vendar se moramo najprej pomeniti in razmisliti o vsem. Doma smo se domenila, katere dolžnosti bom imel. Seveda sem se z vsem strinjal. Zvečer smo se vrnili ponjo. Ko sem jo prinesel domov, je bil to zame najsrečnejši trenutek v življenju. Takoj sem ji pripravil mesto za spanje. Vsi smo bili neizmerno veseli, saj smo tako rekoč dobili novega člana družine. Najbolj je bila pri srcu meni, saj sem postal njen lastnik. Hitro se je privadila na nove okoliščine. Dali smo ji ime Rina. Še sedaj jo imamo. • Kristjan Cvek, 6. e r. OŠ Cvetka dolarja, Škofja Loka Medved Danes smo šli gledat medveda. Ni bil v gozdu, ampak na avtomobilski prikolii i. Na Jelovici ga je ustrelil lovec Tone. Bil je velik. Ležal je na trebuhu z raztegnjenimi šapami. Videli so se ostri zobje. Na hrbtu je imel veliko bulo, pod katero je bila mast. Letos poleti se bodo ovce na Soriški planini lahko brezskrbno pasle. • Matej Rihtaršič, 3. r. OS Selca Prep NA PESEM ir Trčita l< »komotivi sredi proge, tik ob njivi. Prva puha: "Ti si kriva! Stara škatla nepazlpval" Druga sika: "Tebi, stara, tebi v glavo butnila je para!" In se. bolj bi se. s porekli, pa ljudje SO na kup pritekli. Ker tako ne gre naprej, so poslali ju v muzej. • Eva Otoničar, 5. b r. OŠ Lucijana Seljaka, Kranj NOVINARSKI KOTIČEK Bistrica, kraj našaga šolanja Mladi člani geografskega krožka iz osnovne šole Bistrica pri Tržiču Klemen, Nataša, Eva, Urška, Vanja, Katja, Lea, Monika, Dejan in mentorica Antonija Marin so na naslovno temo ubrali raziskovalno nalogo in z njo sodelovali tudi na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pravijo, da so se tudi sami čudili, ko so od starejših krajanov slišali za imena Rukance, Kurja dolina, Baron, Cicelj, Frča, Slograd, Vinska cesta... Seveda pa raziskovalcev niso zanimala samo stara krajevna imena, ampak tudi to, kako so mladi pred šestdesetimi leti preživljali prosti čas, kakšno je bilo življenje na vasi, v šoli, kako so se igrali, ko še ni bilo televizije in marsikje tudi radia ne. Stare podatke in fotografije so primerjali s sedanjimi in vse skupaj združili v zanimivo nalogo. Še bolj kot navdušenje za raziskovalno delo pa je za mlade bistriške geografe pomembno to, da so stkali vezi s starejšimi krajani in ohranili njihove spomine na otroštvo, za kar se jim posebej zahvaljujejo. Nepričakovano izpadli - Pismo povsem drugačne vsebine pa nam je poslal Marko Bačnar iz novinarskega krožka osnovne šole Žiri, ki je opisal vzdušje na košarkarski tekmi med OŠ Livada iz Velenja in domačini, lanskimi državnimi prvaki. Napeta tekma je bila v petek, 13. marca, in morda je prav "nesrečni" dan kriv za slovo žirovske ekipe od polfinala in velikega finala v šolski košarkarski ligi. V Planici - Osmošolec Borut Slapar iz blejske šole pa je opisal svoje doživljanje Planice in njenih junakov, za katere je na povabilo zavarovalnice Triglav s sošolci navijal v petek. Planico je treba videti, jo doživeti, pravi Borut. Intervju s Tonetom Partljičem - Pa spet k malce resnejši temi. Anže Kacin iz Seljakove šole v Kranju je vodil intervju z znanim pisateljem, dramatikom in politikom Tonetom Partljičem, ki je šolarje obiskal v začetku marca. Drobna misel iz pogovora: "Sem človek izzivov, v življenju potrebujem veliko sprememb, saj se človek vsake stvari enkrat naveliča," je gost odgovoril na vprašanje, zakaj je iz šolskih voda (učitelj) presedlal v kulturo, iz nje pa kasneje v politiko. In kam ga vodi naslednji korak? "Lahko bi spet poučeval ali pa napisal še kakšno knjigo," je bil malce neodločen Tone Partljič. 6ft riTfi li l/TirT i rini i t i i ml NA VRTILJAKU Z ROMANO SI.3 Fn Vsak torek od 18.10 do 19. ure na sterko Vsi veselo pojemo Ku-ku, ku-ku, iz gozda odmeva, ku-ku, ku-ku, že kokavce glas. Ku-ku, ku-ku, že ptička prepeva, ku-ku, ku-ku, pomlad je že tu. Pr'jateljči. to je pesmica, ki jo bomo danes prepevali. Eni jo že dobro znate, za druge pa velja tudi tale "plonk listek" iz GG. Pa na svidenje na Vrtiljaku! • Romana radJO trigiav V nedeljo ob 8. uri: Qfi MH? MIRIN VRTIUAK w\/ IVinZ. Po pravljici za dobro jutro, ki bo prebudila vse zaspančke, bova tudi to nedeljo gostila zanimive sogovornike ter "odprla" telefon za vas. Poslušajte in pokličite! Lep pozdrav od • Miri in dedka. V nedeljo ob 10.30: r^m KLEPETALNICA Na izletu bo z nami tudi Matej Slabe iz Tržiča. Med tednom bo gost v knjižnici dr. Toneta Pretnarja znani Adi Smolar. Če boste zamudili obisk, potem nas v nedeljo poslušajte. Povedali pa nam boste tudi, kako vi delate pirhe. • Radijske klepetulje. : V ponedeljek qp 18. uri: — BRBOTAVCEK —— Včasih, zlasti takrat, ko potujemo po svetu, je dobro vedeti, s kakšnim denar-■"a - cr^TT iem lahko plačujemo, na primer, v Avstriji. PAPIQ vVtSn Hm, ali so to marke, dolarji, funti ali šilingi? In zato smo Brbotavčki prej, preden se z Glasovim avtobusom odpeljemo v neznano, prerešetali denarne enote iz vse Evrope. O njih ve vse in še več Neža Primožič iz Poljan 129. Čestitke Neži, vsem pa srečno kličejo • Brbotavčki z radia Sora. KOLESA, ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema • vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10. - 12. ure, 15. - 18. ure, sobota: 9. - 12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 SOVa TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 6. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snowboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's. Biatlonci, smučarji in deskarji na snegu zaključujejo sezono z državnimi prvenstvi NAJVEČ ZMAG ZA GORENJSKE REPREZENTANTE Na Pokljuki so se v tekmi na dolge proge za državno prvenstvo pomerili biatlonci in biatlonke, deskarji in deskarke so tekmovali na Voglu in na Krvavcu, alpski smučarji in smučarke pa na Rogli Kranj, 31. marca - Na vseh prizoriščih so se najbolje izkazali Gorejnci, saj sta na Pokljuki slavila biatlonca Andreja Grašič iz Križ in Tomaž Globočnik iz Tržiča, naslov veleslalomskih prvakov sta osvojila Blejka Špela Pretnar in Mojstrančan Jure Košir, državna prvakinja v slalomu pa je Škofjeločanka Nataša Bokal. Naklanka Polona Zupan je osvojila naslov državne prvakinje v obeh alpskih discipninah v deskanju na snegu, najboljši med moškimi je bii v dvoboju Rok Flander iz Skaručne (SBK Kranj), v veleslalomu pa Ljubljančan Izidor Šušteršič (SBC Bled). Najboljša Grašičeva in Globočnik Športno društvo Gorje je bilo minuli četrtek organizator 6. državnega prvenstva v biatlonu na dolge proge. Na Pokljuki so nastopili juniorji, juniorke, člani in članice. Kljub temu da konkurenca ni bila številčna, pa so nastopili vsi najboljši, razen Saša Grajfa. Med članicami je zanesljivo zmagala naša najboljša bitalon-ka Andreja Grašič (SK Tržič), na drugo mesto se je uvrstila Urška Dolinar (TSK Merkur Kranj), na tretje mesto pa domačinka Lucija Larisi (SK Gorje). Med juniorkami je bila najboljša Tadeja Brankovič, druga je bila Urška Dolinar, tretja pa Matejka Mohorič (vse TSK Merkur Kranj). Med člani je zmagal Tržičan Tomaž Globočnik (TSK Mer kur Kranj), drugi je bil Tomaž Žemva (SK Gorje), tretji pa Janez Ožbolt (SK Kovinoplas-tika Lož). Med juniorji je bil najboljši Boštjan Petraš (SK Brdo), drugi je bil Danilo Kodela (SK Kovinoplastika Lož), tretji pa njegov klubski prijatelj Lucijan Čuk. Prvaki so Košir, Pretnarjeva, Vrhovnik in Bokalova Celjski Unior je minuli konec tedna organiziral absolutno mednarodno državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu za moške in ženske. V petek so se v veleslalomu najprej pomerili moški, naslov državnega prvaka pa je obranil Jure Košir (ASK Kranjska Gora). Drugo mesto je osvojil Mitja Dragšič (SK Branik), tretje pa mladi Jernej Reberšak (SK Radovljica). Med ženskami je naslov ve-leslalomske državne prvakinje v sobotni tekmi "obranila" Blejka Špela Pretnar (SK Bled). Srebrno kolajno je osvojila Mojstrančanka Alenka Dovžan (SK Jesenice), bronasto pa Urška Hrovat (SK Olimpija). V slalomu je med moškimi, po odstopu Koširja in Miklavca, s progo najbolje opravil Ljubljančan Matjaž Vrhovnik (SD Rog Ljubljana), srebrno kolajno je dobil Drago Grubelnik (SK Branik), bronasto pa Cerkljan Mitja Valenčič (SK Triglav). Naslov slovenske slalomske Nataša Bokal je v slalomu v drugi vožnji ugnala Urško Hrovat in si priborila naslov državne prvakinje. prvakinje je po odlični drugi vožnji ostal v rokah Škofjelo-čanke Nataše Bokal (SK Alpe-tour). ki je premagala vodilno po prvi vožnji Ljubljančanko Urško Hrovat (SK Olimpija), bron pa je osvojila Katarina Breznik (SK Olimpija). Zupanova najboljša na Voglu in Krvavcu Na Voglu in Krvavcu je bilo konec tedna odprto državno prvenstvo deskarjev na snegu v alpskih disciplinah. Na obeh tekmah je bila med dekleti najboljša Naklanka Polona Zu-pan(SBK Kranj). V dvoboju je bila druga Gornikova, tretja pa Jurančičeva (obe Champion), v veleslalomu pa sta si mesti le zamenjali. Med mladinkami je v Polona Zupan si je privozila oba naslova državne prvakinje, saj doma nima prave konkurence. dvoboju in veleslalomu zmagala Damjana Kacafura (Kangoo). Med moškimi je bil v dvoboju na Voglu najboljši Rok Flander (SBK Kranj) iz Skaručne, drugi je bil Pintar (SBC Bled), treji pa Voros (Stop). V veleslalomu je zmagal Izidor Šušteršič (SBK Bled), drugi je bil Voros (Stop), tretji pa Aljančič (Snurfclub). Med mladinci je v dvoboju prav tako zmagal Flander, v veleslao-mu pa Sedmak (Kangoo). Tekmovalci v deskanju na snegu so s tekmama na Voglu in na Krvavcu končali domačo sezono. Mladinska reprezentanca je včeraj že odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo v Švico, Polono Zupan pa v Davosu od 8. do 11. aprila še čaka nastop v finalu svetovne serije. • V.S. Balinarji Lokateksa Trate so na povratni tekmi četrtfinala evropskih prvakov premagali Zrinjevec MONAKO SO "IZGUBILI" V ZAGREBU Čeprav so naši državni balinarski prvaki za svoje nasprotnike v četrtfinalu dobili aktualne evropske klubske prvake in čeprav so bili po prvi tekmi v Zagrebu skorajda brez možnosti za uvrstitev na sklepni turnir v Monako, so v Šiški prikazali lepo balinarsko predstavo in navdušili številne navijače Šiška, 28. marca - Kdo bi si pred povratno tekmo četrtfinala evropskih klubskih prvakov mislil, da bo srečanje med Lokateksom Trato in Zrinjevcem napeto vse do zadnjih krogel. Iračani so namreč na svojem "debiju" na prvi tekmi v Zagrebu izgubili kar 4: 16 in na zaključni turnir bi jih vodila le višja zmaga doma. "Dom" pa je bil za naše sveta. Slabo jim je kazalo že po državne xprvake pokrito bali- igri dvojic, ko sta Uroš Vehar in nišče v Š'iški, kajti po pravilih Mednarodne balinarske zveze, se tekme evropskega pokala igrajo v pokriti dvorani, te pa zaenkrat na Trati še ni. Tako so bili Iračani večino sezone prisiljeni gostovati in trenirati po tujih baliniščih, največ seveda v dvorani v Šiški, kjer so v soboto popoldne pričakali tudi svoje nasprotnike na povratni tekmi četrtfinala pokala evropskih prvakov. Balinarji Lokateksa Trate si po visokem porazu v Zagrebu seveda niso obetali veliko možnosti, da "doma*1 premagajo zagrebški Zrinjevac, ki ima v ekipi vrsto najboljših balinarjev Gregor Moličnik izgubila proti Beakoviču in Ivančicu 3:9, nato so bili Zagrebčani Belušič, Maglič in Bljajič za las, 9:10, boljši še v trojkah, kjer so Trato zastopali Davor Janžič, Damjan Sofronievski in Jasmin Čauševič. Rezultat 4:0 pa se je začel "obračati" po štafeti, ko sta Vehar in Janžič zmagala 37:38. Tračani so bili boljši tudi v natančnem izbijanju, ko sta zmagala tako Sofronievski kot Čauševič, zmago 39:35 pa si je v hitrostnem izbijanju zagotovil tudi Vehar, ki je v zanimive m dvoboju premagal Kranjčana, sicer pa člana Zrin-jevca, Bojana Novaka. Tako bi bilo v zadnjih dveh disciplinah, igri v krog in klasično še moč izenačiti rezultat na "zagrebški" 4:16 (in igrati dodatno igro v hitrostnem zbijanju), vendar pa je Pupak ugnal mladega Čauševiča 9:11, ostali trije: Janžič, Moličnik in Sofronievski pa so zmagali in postavili končni izid 14:6. "Z današnjo igro tukaj v Šiški smo dokazali, da se lahko enakovredno kosamo tudi z evropskimi prvaki. To je za nas najpomembnejše, čeprav nam je seveda malo žal, da nismo danes iztržili obratnega izida, kot je bil v Zagrebu, tako da bi prišlo še do dodatne igre. Dejstvo pa je, da smo napredovanje naprej "zamudili" v Zagrebu, kjer smo preveč izgubili, je po tekmi povedal predsednik BK Trata Bojan Buden. • V. Stanovnik "Ko nam je žreb v Četrtfinalu namenil ekipo Trme. smo iskreno pričakovali, da se bomo v nadaljevanje tekmovanja uvrstili mi. Po tekmi v Zagrebu je kazalo, da nam bo to uspelo z lahkoto, danes pa je bilo tako rekoč negotovo vse do konca. Igrali smo izredno slabo, vendar pa smo imeli na koncu tudi nekaj sreče. "Žal" gremo v Monako mi, prav lahko pa bi \la tudi Trata, ki se je tukaj pokazala cisto z drugačno predstavo kot v Zagrebu Igrali so sproščeno, veliko pa je pomagala tudi publika, ki jih je bodrila," je povedal član zagrebškega Zrinjeveu m nekdaj naš najboljši balinar 26-letni Kranjčana Bojan Novak, ki že četrto leto igra v Zagrebu in še ne razmišlja o povratku v Kranj, kamor Zaenkrat pride le ob koncu redna. KOLESARSTVO VALJAVEC ODLIČEN PETI Vitenza, Zagreb, Staran/ano, 30. marca - Ekipa Save do 23 let je nastopila na enodnevni dirki za V. N. INDUSTRIA COMER-CIO ARTIGIATO v Italiji. Na 144 km dolgo dirko se je podalo 205 kolesarjev iz Italije, Ukrajine, Švice in Slovenije. Prvi del dirke je bil speljan po ravnicah Padske nižine, na katerih so bili aktivni predvsem šprinterji na letečih ciljih. Drugi del dirke pa je potekal po valovitem terenu, zaradi cesarje postala dirka zelo selektivna. Zahteven profil dirke in prevoženi kilometri so kolesarje dodobra izmučili. Zadnjih deset kilometrov dirke se je dirkalo na moč. Najmočnejši je bil Italijan Paolo Bossoni, ki je v cilj pripelja sam. Odličen je bil tudi Tadej Valjavec, ki je zasedel 5. mesto in je za zmagovalcem zaostal 48 sekund. To je gotovo njegov letošnji največji uspeh, saj je bila konkurenca elitna, kajti dirka je bila izbirna za italijansko reprezentanco. Od ostalih Savčanov sta z glanvo skupino prikolesarila še Matej Stare in Martin Čotar in sta zasedla 34. in 37. mesto. Kolesarji Save kategorije elite so nastopili na kronometru v Zagrebu. 19 km dolg kronometer je najhitreje prevozil Tadej Križnar. Drugo mesto je zasedel Rajko Petek, tretje pa Sandi Šmerc vsi Sava. Križnar je s tem dosegel letošnjo prvo zmago, spodbudna pa je njegova povprečna hitrost, ki je bila 48,5 km/h. Mlajši mladinci so vozili prvo letošnjo dirko. Zmagovalec dirke je bil Gregor Nose, odličen je bil tudi Savčan David Rozman, ki je zasedel 8. mesto. • M. Kavaš PLAVANJE TRETJI MESTI ZA ALENKO IN METKO Kranj, 30. marca - S tekmami v Imeriji in Parizu se je konec tedna končal letošnji svetovni pokal v plavanju. Slovenski plavalci so se na obeh prizoriščih izkazali, saj sta dve tretji mesti osvojili Alenka Kejžar (na 200 m hrbtno) in Metka Sparavec (na 50 metrov delfin), poleg tega pa so naši tekmovalci odplavati še pet novih državnih rekordov in se uvrščali v finalne nastope. Drugi dan tekmovanja v Imeriji je v finalu nastopilo šest naših plavalcev, sestri Alenka in Nataša Kejžar kar po dvakrat. Nataša Kejžar je postavila tudi nov državni rekord v disciplini 50 m prsno, ter bila z dvema četrtima mestoma naša najboljša. V finalih pa so plavali še Tanja Blatnik. Metka Sparavec, Peter Mankoč in Aleš AberŠek. Tudi v Parizu so naši plavalci nadaljvali z dobrimi nastopi. Prvi dan se je v finalne nastope uvrstilo sedem naših, najbolje pa se je izkazala Alenka Kejžar, ki je bila na 200 metrov hrbtno tretja. Državne rekorde so postavili Tanja Blatnik na 200 metrov prsno, Nataša Kejžar na 100 metrov prsno in Aleš Aberšek na 200 m delfin. Zadnji dan tekovanja je na zmagovalni stopnički stala Metka Sparavec, ki je bila tretja na 50 m delfin, četrti mesto pa sta osvojili tudi Alenka Kejžar na 100 m mešano in Nataša Kejžar na 50 m prsno. Nataša je bila še šesta na 100 m mešano, osma pa je bila Tanja Blatnik na 400 metrov prosto. • J.Marinček TENIS URH KLONIL V ČETRTFINALU Rovinj, 30. marca - Zaključil se je drugi turnir Istrske riviere v Rovinju. Borut Urh (TK Merkur - Protenex) je po 10 zaporednih zmagah klonil v četrtfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja Avstrijcu VVilschnigu. Dvoboj je trajal tri ure in v tekmi polni preobratov je na koncu Avstrijec izkoristil Urhovo utrujenost in zmagal s 6:7, 7:5 in 3:6. V dvojicah je Urh skupaj s Čehom Hanakom prišel do finala, kjer sta bila boljša Čeha Krupa-Fiala s 6:2, 3:6 in 6:2. Žreb prvega kola tretjega turnirja v Vrsarju pa je Urh -Brajkovič (CRO), Trupej - Karovič (CRO). V primeru zmage obeh gorenjskih predstavnikov, se bosta v drugem kolu pomerila med seboj. Možnost uvrstitve v glavni turnir imata še Kraševec in Krušič, ki danes (ponedeljek) še igrata zadnje kolo kvalifikacij. • M. Urh UMETNOSTNO DRSANJE ŠTIRI KOLAJNE ZA JESENIŠKE DRSALCE Jesenice, 30. marca - Na 5. Pokalu Mladosti v Zagrebu so tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice spet dosegli velik uspeh. Med 127 udeleženci in številnih držav Evrope, Kanade in Afrike so v svojih kategorijah osvojili štiri kolajne. Pri deklicah B je Teodora Poštič zmagala, pri mladincih je Gregor Urbas osvojil 2. mesto, prav tako tudi pri deklicah C Kaja Otovič. Pri deklicah D se je Silvana Kovač uvrstila na 3. mesto. Omenimo še 4. mesto Anje Otovič pri deklicah B. • J. Rabič SMUČARSKI SKOKI Kranjski župan čestital skakalcem - Ob zaključku uspešne tekmovalne sezone, ko je član kranjskega Triglava Primož Peterka ponovno osvojil prvo mesto v svetovnem pokalu, uspešni pa so bili tudi ostali mladi skakalci in kombinatorci, je župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros, pripravil sprejem za najboljše Triglavove skakalce, trenerje ter za vodstvo kluba in slovenske reprezentance. Kot je ob čestitkah poudaril župan Gros, na občini vse leto spremljajo delo v našem najuspešnejšem skakalnem klubu, upa pa tudi, da se bo v kratkem začela izgradnja skakalnice na Bauhenku in da bo že letos pripravljena za prve skoke. Izgradnja nordijskega centra v Kranju pa bo mogoča le ob pomoči države, saj bo za najnujnejša dela potrebnih 4 milijone mark. Župan Gros je skakalcem in trenerjem izročil tudi priložnostna darila. Primož, pa je dobil tudi leseno gorenjsko skrinjico. • V. Stanovnik, foto: U. Stojan NOGOMET Druga nogometna liga TEKMA ZAMUJENIH PRILOŽNOSTI ŽIVILA TRIGLAV Kranj : GORIŠKE OPEKARNE 2 : 1 (1: 0), strelec zadetkov za Kranjčane Oliver Bogatinov v 7. in 80. minuti, za Goriške opekarne pa Šavija v 85. minuti. Kranj, 31. marca - Čeprav so najpomembnejše nove tri točke (prve spomladi) zaradi zmage, ki Kranjčane držijo na vrhu lige in se tako nadaljuje dvoboj s Koprom za zmagovalca (Koper ima po zmagi nad Dravogradom doma z 1 : 0 43, Živila Triglav pa ima s tekmo manj 42 točk, tretjeuvrščeni pa jih ima 35), verjetno med 1000 gledalci na tribuni kranjskega stadiona ni bilo nikogar, ki se ne bi jezil zaradi zamujenih priložnosti Kranjčanov in katastrofalne neučinkovitosti. Res je gostujoči vratar Hari Žnidar branil fantastično in je Jure Žagar zadel prečko, njegov ponoven strel pa so zbili z golove črte, je šlo preveč žog mimo gola ali pa so se Kranjčani preveč zapletali. Premoč Kranjčanov v tekmi, kjer se je igralo večinoma na en gol, je napovedal Radosavljevič, minuto kasneje pa je Bogatinov z natančnim in močnim strelom z roba 16-metrskega prostora zabil prvi gol. Obetala se je serija zadetkov, vendar so streli Čustoviča, Radosavljeviča, Krupiča, Župančiča in Boga-tinova leteli mimo ali jih je lovil razpoloženi Žnidar. Gostje so bili samo dvakrat nevarni: prvič Begič in nato Hlede. Prvi polčas je bil po igri zanimiv. Drugi polčas je bil slabši. Kranjčani so bili boljši in v 80. minuti je gostujoči vratar naredil edino napako na tekmi: Čustovičev strel je nerodno odbil, da ga je Bogatinov spravil v mrežo. Nato so Čustoviča rušili, pa sodnik Lackovič ni piskal najstrožje kazni. V 85. minuti so gostje izkoristili zasanjano obrambo domačih in zabili častni gol. Pred koncem je Žagar dvakrat nesrečno ustrelil: enkrat v prečko, drugič pa so gostje žogo zbili z gola. Za Živila Triglav so igrali Kalčič, Ahčin, Alibabič, Pavlic (Grašič), Krupič, Pokora, Jožef, Radosavljevič (Egart), Čustovič, Zupančič (Žagar) in Bogatinov. V nedeljo gredo Kranjčani na težko gostovanje v Dravograd. Zvedeli smo, da se bodo Kranjčani na odločitev NZS, da se tekma z Nafto ponovno odigra, pritožili. Tekmo bi morali namreč dobiti s 3 : 0. V tem krogu so bili uspešni tudi igralci BS Tehnik Domžale. Zmagali so s 4 : 0. V tretji ligi zahod je Casino Bled premagal doma Ilirsko Bistrico z 1 : 0, Kolpa pa je v Podzemlju prerrftgala Naklo z 8 : 4. Toča golov torej. J. Košnjek ZMAGA IN PORAZ MLADIH Mladinci in kadeti so gostovali pri Dravi na Ptuju. Tekma kadetov Triglava Meeamilka se je končala za Kranjčane odlično, saj so jo dobili s 7 : 1, čeprav so domačini povedli. V drugem polčasu je bila tekma igra na en gol, na gol domačih. Kadeti so še naprej prvi na lestvici. Mladinci Triglava TeleTv pa so na Ptuju zgubili z 2 : 1. Klemen Konc je Kranjčane povedel v vodstvo. Kranjski vratar David Štrajhar je branil odlično in prispeval, da se izid ni spremenil. V drugem polčasu so 15 minut pred koncem domači izenačili, v zadnji minuti pa dali zmagoviti gol. Kranjčanom se je Še ponudila priložnost za izenačenje, vendar je niso izkoristili. Mladinci Triglava TeleTv so sedaj na 6. mestu. J.K. Gorenjska nogometna liga PRESENEČENJE NA VISOKEM Kranj, 29. marca -V drugem kolu L gorenjske nogometne lige so bili doseženi rezultati: Polet: Lesce 2:0, Zarica : Britof 3:2, Železniki : Ločan 1:1, Sava : Bohinj 2:0. Na lestvici vodi Zarica z 32 točkami. V 2. gorenjski ligi pa je bilo odigrano prvo spomladansko kolo. Največje presenečenje so pripravili nogometaši Visokega, ki so 4:1 premagali vodilne Jesenice. Ostali rezultati: Kondor : Podbrezje 2:4, Bitnje : Velesovo 0:0, Šenčur : Preddvor 1:1, Podgorje Trboje 0:2, Alpina : Hrastje 1:1. • D.S. MALI NOOOMET MEDOBČINSKO PRVENSTVO IN TURNIR V LANCOVEM Radovljica, 30. marca - Komisija za mali nogomet pri Športni zvezi v Radovljici je razpisala medobčinsko prvenstvo za leto 1998. Nanj so vabljene ekipe športnih društev in klubov, ki so Člani ŠZ Radovljica. Hkrati so razpisali tudi veteransko ligo v malem nogometu, za obe tekmovanji pa se je treba prijaviti do 3. aprila na ŠZ Radovljica, Gorenjska 26, kjer dobite tudi dodatne informacije. Športno društvo Lancovo pa bo to soboto, 4. aprila, organiziralo turnir v malem nogometu na asfaltu. Turnir bo potekal ob zadružnem domu na Lancovem, začel pa se bo ob 9. uri. Prijave lahko še do 1. aprila pošljete na naslov: Igor Štefelin, Lancovo 71, Radovljica. Dodatne informacije dobite po telefonu 714-471 vsak dan po 18. uri. • V.S. RAFTING BOBRI ZMAGALI ZE NA ZAČETKU Ilirska Bistrica, 28. marca -Na reki Reki v Ilirski Bistrici se je začelo letošnje državno prvenstvo v raftingu. Tekmo je organiziral rafting klub Mrzla voda, potekala pa je po sistemu "head to head", ki se pri nas šele uveljavlja. Na tekmovanju je nastopilo kar 21 ekip, od teh jih je 19 tekmovalo za državno prvenstvo. Prvo mesto si je po finalnem obračunu z ekipo Ščuka I priborila ekipa Bobri I, po razburljivem finišu za tretje mesto pa je ekipa Bober II osvojila 3. mesto, Gimpex I pa četrto. Na tekmi so nastopile tudi štiri gorenjske ekipe. Deveto mesto je osvojila ekipa RK Extrem Bled Bled 1, enajsta je bila ekipa iz Radovljice Tinaraft, štirinajsto mesto je pripadlo bohinjski ekipi Fun Raft klub Bohinj, petnajsta pa je bila radovljiška ekipa Rafting Radovljica. Že to soboto, 4. aprila, bo na Savi Dolinki, s startom na Zasipu in ciljem pri blejskem mostu, druga tekma za državno prvenstvo. • V.S. ROKOMET BO PADEL INLES? Po 19. krogu v l.B ligi ni na vrhu nič novega. Je pa en kandidat za napredovanje že izpadel iz igre. Rudar iz Trbovelj ima tri kroge pred koncem že štiri točke zaostanka. Kandidati za prvo ligo so še trije. Vodilni Radečani, Šešir in Inles. Bo slednji padel pred klobučniki to soboto? V drugi moški ligi sta gorenjska predstavnika visoko izgubila. Poraz Save ni presenetljiv, saj so v Gorici igrali močno oslabljeni. Zato pa preseneča katastrofa Radovljice v Črnomlju. Belokranjci so zdaj predzadnji, iz lige pa naj bi izpadla Radovljica. Do določitve bo prišlo to soboto. Radovljica mora premagati Goričane, Črnomelj pa izgubiti s Svišem. Končan je redni del prvenstva v drugi ženski ligi. V končnico za popolnitev prve lige sta se zdavnaj uvrstila Škofja Loka in Sava iz Kranja. Njuna tekmeca bosta Mlinotest in Vegrad. Ločani so jih to nedeljo že "gledali" v zadnjem krogu prve lige v Ajdovščini. Napoved: Gorenjska bo imela v novi sezoni spet prvoligaša. Končnica se začne že ta konec tedna. Rezultati: l.B liga - moški: Ajdovščina - CHIO Besnica 25-24, Radeče - Rudar 29-25, Velika Nedelja - Drava 31-15, Šešir -Šmartno 26-17, Gradbinec Preddvor - Inles 25-28, DOl TKI Hrastnik - Grosuplje 33-28. Vodita Radeče in Šešir imata 29 točk. Tretji Inles ima točko manj. Gradbinec Preddvor je osmi, CHIO Besnica deveta. 2. A liga - moški: Koper - Grča Kočevje 23-20, Nova Gorica -Sava 27-17, Črnomelj - Radovljica 23-21, Mitol Sežana - Sviš 30-23, Mokerc - Krim. 2. B liga - moški: Derbi srečanje so dobili Jezerjani Jezersko -DOM Žabnica 31-26, Duplje - Hrvatini 31-21, Kras - Alples 17.18. 2. liga - ženske: Sevnica - Novo Mesto 23-21, Šešir - Mobix Črenovci - v torek, 31. 3., VIAS Šentjernej - Ptuj 25-26, Sava -Škocjan, 32-20, Ilirska Bistrica - Polje 7-36. Kadeti - polfinalna skupina: Koper - Gradbinec Preedvor 24-15, Šešir - Prule 67 20-18. Kadeti - center: Alples - Krim - preloženo, Almira Radovljcia -CHIO Besnica 35-14. Mokerc - Duplje 21-10. St. dečki iz Tržiča so se uvrstili v finale letošnjega DP za igralce letnika 83. Na zadnjem turnirju v Ribnici so premagali Krim s 26-17 in Inles s 17-14. Pdolgih letih nov uspeh tržiških rokometašev. St. deklice - 1/2 finale: Planina - Šešir 12-13. St. deklice - center - zahod: Mlinotes - Sava 15 -11. Med tednom sta bila 1/4 finalna turnirja DP za osnovne šole. V Kranju in Šk. Loki so zmagali gostitelji OŠ Matije Čop in OŠ Ivana Groharja in se uvrstile v polfinale. Rezultati: Kranj: OŠ Nove Jarše - OŠ M. Čop 10-20, M. Čop - OŠ Šentjernej 17-8 Šentjernej - Nove Jarše 11-17; Škofja Loka: OŠ I. Grohar - OŠ Zalog 24-12,1. Grohar - OŠ Šmarjeta 23-7, Šmarjeta - Zalog 12-18. M. Dolanc LOŠKE GIMNAZIJKE 10. V PLZNU Škofja Loka, 30. marca - Pred kratkim so se iz svetovnega srečanja srednješolcev v češkem Plznu vrnile škofjeloške gimnazijke, ki so našo državo, poleg dijakov 1. celjske gimnazije, zastopale na svetovnem srečanju srednjih šol v rokometu. To tekmovanje poteka vsaki dve leti, vselej v drugi državi, na njem pa nastopi po 16 ekip v moški in ženski konkurenci. Letos so tako med 32 ekipami nastopile tudi zmagovalke decembrskega kvalifikacijskega turnirja v Hrastniku, dijakinje Gimnazije Škofja Loka in zmagovalci med dijaki, gimnazijci iz Celja. Kot je po vrnitvi domov povedala profesorica na škofjeloški gimnaziji Milena Kordež, je tekmovanje potekalo po trikrožnem sistemu, tako da je vsaka ekipa odigrala sedem tekem. Celjani so na vseh tekmah zmagali in postali svetovni prvaki, zaradi bolezni "oslabljena" ekipa škofjeloških gimnazijk pa je štirikrat zmagala in trikrat izgubila in na koncu osvojila še vedno dobro deseto mesto. Za ekipo Gimnazije Škofja Loka so nastopile: Tanja Bizjak, Tanja Debeljak, Vesna Zupanek, Ana Kosec, Katja Pegam, Mateja Koblar, Katarina Pinterič, Maja in Nataša Košič, Barbara Mrak in Lara Miloševič. • V.S. KEGLJANJE ODBOJKA Slovenija v kegljanju boljša od Italije - Minulo soboto sta se na kranjskem kegljišču predstavili slovenska moška in ženska reprezentanca, ki se pripravljata za svetovno prvenstvo, ki bo maja v Celju. Obe ekipi sta tekmovali z reprezentanco Italije, zmagale pa so tako ženske (na sliki) kot moški. Ženske so iztržile izid 2659:2335, moški pa 5843:5148. Kadeti in kadetinje obeh reprezentanc so tekmovali v Medvodah, tudi tam pa sta bili boljši slovenski ekipi. • Foto: T.Dokl ZDAJ VODI LOG STEINEL Kranj, 30. marca - Predzadnji krog v drugi državni kegljaški ligi je postregel z razburljivimi krogi na naslov prvaka. Po presenetljivem porazu vodilnega Ljubelja v Kočevju, so se na prvo mesto zopet povzpeli igralci Log Steinela iz Kranja, ki imajo veliko priložnosti osvojiti naslov prvaka in v kvalifikacijah naskakovati mesto v prvoligaški konkurenci. Rezultati: LOG STEINEL : ADRIA CONVENT 5:3 (5242:5155), KOČEVJE : LJUBELJ 5:3 (4992:4976), EP COMMERCE : GRADIŠ 7:1 (5341:5067).Vrstni red: 1. Log Steinel 26, 2. Ljubelj 25, 3. Gradiš 24, 4. EP Commerce 20 točk itd. V zadnjem krogu v soboto, 4. aprila, ki bo odločal o prvaku, igrajo Gorenjci takole: v Tržiču Ljubelj : Gorica Tekstina, v Ankaranu Adria Convent : EP Commerce in v Ljubljani Lokomotiva : Log Steinel. PORAZ BLEJCEV Bled, 30. marca - Odbojkarji Bleda so v predzadnjem krogu 1 A. DOL proti Žužemberku tekmo izvrstno začeli in dobili prvi niz s 15:4. V nadaljevanju pa so kar številni gledalci videli izvrstno predstavo gostov, ki so jih Blejci izredno težko ustavljali. V domači vrsti je bil zelo učinkovit Šiftar, ki pa ni imel prave pomoči v soigralcih in zmaga je tokrat zasluženo odšla v Žužemberk. Bled : Žužemberk 1:3 (4, -13, -12, -16). Ker je tudi Kamnik izgubil srečanje, poraz za Blejce še ni usoden, pravzaprav je le malo verjetno, da bo Kamnik v zadnjem krogu ugnal Olimpijo, to pa že pomeni obstanek Blejcev v ligi najboljših. Odbojkarice Špecerije Bled so zabeležile še eno "rutinsko" zmago. Ekipa HIT Nova Gorica se je predvsem v prvih dveh nizih predstavila kot solidna ekipa, ki pa v nadaljevanju ni mogla zaustaviti razigranih domačink. Špecerija Bled : HIT Gorica 3:1 (11, -12, 6, 3). Poleg Špecerije Bled so si iz 1B. DOL mesto v kvalifikacijah že izborile ekipe ŠD Šentvid ŽOS, Julči ŠOU Vital Frupi in HIT Nova Gorica. V moški konkurenci 1B. DOL pa so si četrto zmago priigrali odbojkarji Termo Lubnika, ki so kar presenetljivo gladko odpravili ŠDO Brezovica s 3:0 (5, 7, 10). S to zmago so se Skofjeločani "odlepili" z zadnjega mesa. Odbojkarji Astec Triglava se še ne dajo. Po treh zaporednih porazih so bili tokrat prepričljivo boljši od Vuzenice in zabeležili zmago s 3:0. S tem so še zadržali minimalno prednost pred SIP Šempetrom. Kranjčani si lahko, za zanesljivo osvojitev prvega mesta, privoščijo na težkem gostovanju v zadnjem krogu v Mariboru samo en izgubljen niz. Očitno bodo mladi igralci Bleda ostali tudi na koncu brez zmage. Tokrat so po pričakovanju 0:3 izgubili s SIP Šempetrom, ki pa se je za zmago moral kar potruditi. Brez zmage ostajajo v ženski konkurenci 2. DOL tudi odbojkarice Šenčurja. Na gostovanju v Kopru so proti drugouvrščeni ekipi Kemiplas uspele osvojiti le 11 točk. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški - Termo Lubnik II: Narodni dom 3:1, Bohinj : Mokronog 3:2. V vodstvu je Salonit Anhovo II (28 t.), 5. Termo Lubnik II (16), 7. Žirovnica (12), 8. Gostilna Jarm Kropa (10) in 9. Bohinj (8) - ženske: Bohinj : TPV Novo mesto II 3:0, ŠD Mladi Jesenice : ŽOK Radio Morje 3:09. V vodstvu je ŽOK Partizan Šk. Loka z 28 točkami, drugo je Kočevje (26) s tekmo manj, 3 Bohinj (22), 4. ŠD Mladi Jesenice (18), 7. Mehanizmi Kropa (6), 9. Bled II (4 točke). Odbojkarice ŽOK Partizan Šk. Loka so vse svoje tekme že odigrale, odbojkaricam Kočevja pa zadostuje za prevzem 1. mesta že minimalna zmaga doma proti ŠD Mladi Jesenice. B. M. K O $ A R K A TRIGLAV OSTAJA V VODSTVU Kranj, 28. marca - Košarkarji v l.A ligi igrajo Četrtfinale končnice za prvaka, vl.B ligi pa se bijejo obračuni za uvrstitev v l.A ligOt Najbolje kaže ekipi kranjskega Triglava, ki je v soboto doma premagala Comet 71:64 (34:32) in s 17 točkami ostaja na vrhu lestvice. Le za točko zaostaja ekipa Loka kave, ki jc po porazu doma v Zagorju visoko, 73:86 (43:46), premagala Zagorje. Jutri je na sporedu že nov krog. Ekipa 'Triglava gostuje v Zagorju, Loka kava pa v dvorani na Podnu ob 20. uri gosti Comet. • V.S. VATERPOLO REPREZENTANCA V CARIGRAD Kranj, 31. marca - Naša članska in mladinska vaterpolska reprezentanca sta te dni začeli s pripravami za nastop na evropskem prvenstvu. V nedeljo so se v kranjskem bazenu zbrali mladinci, včeraj pa še člani, ki bodo že jutri zvečer odpotovali na mednarodni turnir Ispolo v Carigrad. Ta bo potekal od 2. aprila do 5. aprila, na njem pa bodo poleg naše reprezentance sodelovale še reprezentance Češke, Poljske, Belorusije, Portugalske in Turčije. Turnir bo glavnemu trenerju naše reprezentance Igorju Štirnu in pomočniku Tomu Baldermanu dober pokazatelj pripravljenosti naše ekipe pred turnirjem v Kranju (od 30. aprila do 3. maja) in seveda pred kvalifikacijskim turnirjem za EP, ki bo v Kranju od 13. do 17. maja. Ob reprezentančnih dolžnostih mladincev in članov pa se je konec tedna nadaljevalo prvenstvo za mlajše dečke do 13 let in mlajše mladince do 17 let. V kategoriji do 13 let je ekipa Kamnika 1:16 izgubila s Tivolijem, Triglav pa je 10:1 premagal Kokro. Na lestvici vodi Koper, Triglav je drugi, Kokra sedma, Kamnik pa deveti. Tudi v kategoriji do 17 let je v obračunu med Triglavom in Kokro zmagal Triglav 23:2, Kamnik in Tivoli pa sta igrala izenačeno 9:9. Na lestvici vodi Triglav, Kamik je četrti, Kokra pa peta. • J.M. KONJENISTVO KONJENIKI PRED ZAČETKOM SEZONE Ljubljana, 27. marca - Minuli petek so na priložnostni novinarski konferenci predstavniki Konjeniške zveze Slovenije ter Slovenske konjeniške Akademije spregovorili o svojem delu in letošnjih načrtih, podrobneje pa so predstavili tudi letošnje konjeniške spektakle. Slednjih bi si brez strokovnega dela ter skrbi za razvoj Konjeniške zveze ne mogli predstavljati, še posebej V treh paradnih konjeniških disciplinah - preskakovanju zaprek, dresurnem jahanju ter vzdržljivostnem tekmovanju endurancu. Letošnji koledar je dokaj obsežen, sestavlja pa ga trideset tekmovanj v preskakovanju zaprek, devet v dresurnem jahanju ter enajst vzdržljivostnih tekmovanj endurance. Kar nekaj tekem si bomo lahko ogledali tudi na Gorenjskem, 16. maja bo Pokal Slovenije za mladince in člane v Ljubljani, tekem v dresuri na Gorenjskem, razumljivo, ne bo, pač pa bo letos na Pokljuki sredi avgusta ponovno vzdržljivost no endurance tekmovanje. Organizatorji tudi letos pričakujejo dobro udeležbo tekmovalcev. Lani, denimo jc imelo kar 459 tekmovalcev licence za preskakovanje zaprek in dresuro ter 39 za endurance. Na Konjeniški zve/i in Konjeniški akademiji pa poudarjajo, da je v zadnjih nekaj letih v konjeniškem športu opazen precejšen napredek, poseganja v vrh pa si brez kvalitetnih konj ni moč predstavljati. Predstavitev so zaključili z ugotovitvijo, da se pri nas premalo zavedamo, morebitni športni podporniki se raje odločijo za sponzoriranje drugih športov ter nakup tujih igralcev, kar pa je po njihovem prepričanju neracionalno. • U.Š. Pri Smučarsko skakalnem klubu Alpina v Žireh že dolgo skrbijo za razvoj smučarskih skokov SKAKALNICE IN SKAKALCI SO, SNEGA NI Lani je žirovski skakalni klub poskrbel za ureditev 50- in 70-metrske skakalnice v Novi vasi, a tekem za državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji niso mogli pripraviti. Žiri, 31. marca - Čeprav Žirovci v minuli zimi niso mogli občudovati skakalcev in nordijskih kombinator cev na tekmah, ki so ju načrtovali pripraviti, a ju zaradi pomanjkanja snega niso mogli izvesti, pa so v petek pred Zadružnim domom v Žireh lahko spoznali mlado ekipo domačih skakalcev in našo reprezentanco nordijskih kombinatorcev, ki je v januarju na svetovnem prvenstvu v St. Morit z u osvojila srebrno kolajno. Prav predstavitev ekipe nor- prvenstvu štirinajsti. Poleg Jur- dijskih kombinatorcev je bila Še eta so v ekipi na svetovnem posebej zanimiva, saj je njen mladinskem prvenstvu nastopili član tudi eden najperspektiv- še Marko Šimic in Igor Cuznar, nejših v tej panogi, Žirovec, ki sta oba člana Triglava iz član SSK Alpina, 17-letni Jure Kranja ter Gorazd Robnik, Kosmač. Jure je letos v konkur- član SSK iz Mislinje. Ekipo je enci do 18 let zmagal v alpskem vodil trener Peter Jošt iz Du- pokalu in bil na državnem pelj, serviser pa je bil Gorenje- Članskem prvenstvu najboljši vaščan Matej Oblak, mladinec oziroma drugi v abso- V imenu vseh Žirovcev je lutni konkurenci, saj je zaostal ekipi nordijskih kombinatorcev le za našim najboljšim kombi- na petkovi prireditvi v Žireh natorcem Romanom Perkom. čestital podžupan Anton Oblak: Seveda pa je njegov najboljši "Zimski šport je v Žireh doma rezultat kariere ekipno drugo že več kot trideset let in čeprav mesto na svetovnem mladins- nam zime zadnja leta niso kem prvenstvu, v posamični naklonjene, se je obdržal in se konkurenci pa je bil na istem razvija. Čeprav je bilo manj Jure Kosmač, Žirovec s srebrno medaljo z mladinskega SP LE TRENINGI SO POT DO USPEHA Tega se še kako dobro zaveda mladi reprezentant v nordijski kombinaciji, ki hkrati pridno študira na srednji gostinski šoli v Ljubljani. Jure je prav zaradi svoje pridnosti in vztrajnosti po mnenju glavnega trenerja naših nordijskih kombinatorcev Petra Jošta, eden naših najperspektivnejših tekmovalcev v tej garaški disciplini. Zato smo ga na predstavitvi naše srebrne mladinske ekipe v Žireh poprosili za kratek jpogovor. Si se prej navdušil za tek ali za smučarske skoke? "Starša, ki sta rekreativno zelo rada tekla, sta me že v mali šoli postavila na tekaške smuči in naučila osnov teka. Ko pa sem začel hoditi v šolo, me je takratni trener v žirovs-kem skakalnem klubu Janez Poljan-šek povabil k skakalcem in odločil sem se, da začnem s skakanjem. Še vedno pa sem rad tekel, seveda za rekreacijo. V šestem in sedmem razredu osnovne šole, ko se je začela >{] tudi pri nas resneje trenirati kombinacija, pa smo navadno ob skakalnih tekmah šli tudi na trening teka in videl sem, da bi bil ob dobrem treningu lahko uspešen v tem športu. Skoki mi namreč v začetku niso šli najbolje, bolje je bilo s teki." Kdaj pa so se začeli prvi dobri rezultati? "V sedmem razredu sem prvič zmagal na državnem prvenstvu. Lani sem nato prišel v mladinsko ekipo, ker mi je šlo dobro in sem spet zmagal na državnem prvenstvu, pa sem se letos kot mladinec tudi že uvrstil v člansko reprezentanco." Naša ekipa nordijskih kombinatorcev je zelo majhna, saj fantov, ki bi dobro obvladali tako skoke kot tek, ni veliko. Kaj misliš, da je vzrok temu? "To sicer težko rečem, vem pa, da se je veliko poskusov "solistov", ki so naprimer kot skakalci prišli na tekmo v nordijski kombinaciji, slabo končalo. Tek je pač disciplina, kjer je treba za dobre rezultc res veliko trenirati." Po letošnji uspešni sezoni tebi novih ciljev prav gotovo ne manjka. Kakšni so? "V začetku sezone bi rad štartal na tekmah B pokala v Skandinaviji in bil uspešen na teh tekmah, vmes pa me čaka tudi nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstriji, kjer bi se rad uvrstil med prvih 12 tekmovalcev. Uvrstitev v prvo dvanajsterico namreč pomeni, da nato lahko nastopim v svetovnem pokalu A." KARATE PRVI TURNIR PRVENSTVA M0 KRANJ Karate klub Kranj je, kot že nekaj let zapored, organiziral prvenstvo mestne občine Kranj v katah za učence osnovnih m srednjih šol. V četrtek so v telovadnici OŠ France Prešeren nastopali srednješolci v štirih kategorijah. Pri dekletih, ki imajo 8. - 4. kyu stopnjo pasu, je zmagala Mojca Mrak, ki obiskuje srednjo tekstilno šolo v Kranju, pri izkušenejših, torej dekletih z višjo stopnjo pasu pa je zmagala Bojana Dujovič iz Srednje upravno administrativne šole, Kranj. Pri fantih z belim do oranžnim pasom je zmagal Luka Oblak s Srednje lesarske šole iz Škofje Loke, pri fantih, ki nosijo najmanj zelen pas, pa je po pričakovanju zmagal Andrej Oblak, ki hodi na Srednjo elektro in strojno šolo v Kranju V petek pa so tekmovali mlajši - osnovnošolci v telovadnici OS Helene Puhar. V najmlajši starostni kategoriji, dečkih do 1. do 4. razreda osnovne šole je zmagal lanskoletni gorenjski prvak Gal Jenko z osnovne šole Lucijan Seljak. V kategoriji dečkov, ki sedmi ali osmi razred in imajo največ oranžen pas, je slavil Jure Potočnik, ki obiskuje OŠ Šenčur, pri tistih, ki so imeli najmanj zelen pas, pa Luka Kem iz OŠ Simon Jenko. Kei deklet, ki bi hodile v nižji razred kot peti ni bilo, sta bili pri osnovnošolkah le dve kategoriji. Pri mlajših, ki obiskujejo peti ali šesti razred je prvo mesto osvojila Iva Peternel iz OS Naklo, pri starejših pa Nina Trebeč i/ OŠ France Prešeren. • A. Kožuh Nordijski kombinatorci so Žirovcem povedali vse o tekmah. uspehov na področju alpskega smučanja in tekov, pa so uspešni skakalci in nov uspeh Jureta Kosmača v nordijski kombinaciji nam zato veliko pomeni," je poudaril. Porok za razvoj vsakega športa pa niso le tekmovalci, ki jih imajo v žirovskem SSK Alpina trenutno enaintrideset, ampak tudi dobri trenerji. To so bivši tekmovalci: Sebastjan Jereb, Janka Eniko in Zoran Zupančič. V Žireh imajo tudi kar pet skakalnic K73, K50, K35, K25 in K16, vendar je le slednja, najmanjša, pokrita s "plastiko". "Lani jeseni smo v Novi vasi uspešno odpravili posledice zemeljskega plazu na področju 50- in 70-metrske skakalnice, sedaj pa si želimo, da skakalnice prekrijemo s "plastiko". V klubu pa imamo tudi željo, da dobimo v svoje vrste še več mladih, tudi s področja občine Gorenja vas," je povedal predsednik SSK Alpina Janez Kosmač. V. Stanovnik ALPSKO SMUČANJE RADOVLJICANI ZMAGALI Kranj, 30. marca - Prejšnji konec tedna je Zveza učiteljev in trenerjev alpskega smučanja Slovenije na Kaninu pripravila državno prvenstvo učiteljev alpskega smučanja v veleslalomu. Med več kot petdesetimi udeleženci je v enotni ženski kategoriji zmagala ŠkofjeloČanka Mateja Krek - Erlah (PZ Kranj), pred Nušo More (PZ Krka Rog) in Noel Nadišar (PZ Tržič). Boža Torkar (PZ Radovljica) je bila četrta. Pri moških nad 35 let je bil najboljši Peter Sitar (PZ Branik Maribor), drugi je bil Tomaž Pogačnik (PZ Radovljica), tretji Tone Primožič (PZ Tržič) in četrti Zdenko Pave (PZ Kranj). Pri moških do 35 let je zmagal Aleš Piber, drugi je bil Peter Žnidar, tretji pa Miha Gmajnar (vsi PZ Radovljica). V ekipni razvrstitvi so zmagali PZ Radovljica pred PZ Kranj in PZ Novinar Ljubljana. • V.S. POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Tržič, 30. marca - Prejšnjo soboto je SK Tržič organiziral tekmo za Pokal zavarovalnice Triglav za cicibane in cicibanke. Med dekleti je bila v slalomu najhitrejša Katja Jazbec (Tržič), druga je bila Nastja Podobnik (Železniki), tretja pa Urša Ovsenek (Radovljica). Pri fantih je zmagal Luka Pintar (Triglav), drugi je bil Anže Mravlja (Tržič), tretji pa Gregor Arh (Kranjska Gora). Na startu je bilo 42 cicibank in 55 cicibanov. • V.S. NAJBOLJŠI FRANCI JEGLIČ Podbrezje, marca - TVD Partizan Podbrezje je prejšnji konec tedna na Zelenici pripravil tradicionalno društveno smučarsko prvenstvo. Kot je sporočil predsednik društva Jernej Jeglič, se je kar 52 Podbrezanov pomerilo v veleslalomu in smučarskih tekih, vse skupaj pa je štelo tudi za kombinacijo. Po posameznih kategorijah so v veleslalomu zmagali: Lea Aljančič (cicibani), Nejc Jeglič (mlajši dečki), Rok Petrovčič (starejši dečki), Petra Gortnar (starejše deklice), Aleš Debeljak (mladinci), Tina Purgar (mladinke). Drago Marinkovič (člani), Petra Marinkovič (Članice) in Jože Gortnar (veterani). V smučarskih tekih je bil najhitrejši Franci Jeglič, ki je zmagal tudi v kombinaciji. • V.S. TRIATLON /l Vit Z NOVIM MEGANOM SCENIC - Za Kranjčana Damjana Žepiča, lanskega zmagovalca evropskega dela Timex pokala in finala svetovne serije na Zanzibarju se te dni zaključuje pripravljalno obdobje na novo sezono, ki jo bo začel konec aprila v Italiji. Na tekme doma in po Evropi se bo Damjan Žepič to sezono vozil v novem meganu scenicu, katerega ključe mu je prejšnji teden predal direktor gorenjskega podjetja Alpetour Remont iz Kranja Mohor Bogataj. • N. Podvršček, foto: T. Doki PLANINSTVO Z občnega zbora Planinskega društva Tržič NOVO VODSTVO IN NOVE USMERITVE Novi predsednik je postal Marjan Salberger, mlajši, ki je napovedal aktiviranje članstva. Tržič, 28. marca - Društvo, ki bo letos proslavilo 90-letnico delovanja, se bo še naprej opiralo na tradicijo. Kljub nameri za širitev članstva si bo prizadevalo za ohranitev kakovosti pri delu, z zagotovitvijo novih prostorov vsredišču mesta pa tudi za večjo povezanost planincev, je predstavil glavne usmeritve novi predsednik PD Tržič. Društveno delo v preteklosti je bilo plodno, je izvedelo dobrih sto udeležencev petkovega občnega zbora. Dosedanji predsednik Ivko Bergant je ugotovil, da imajo kljub 11-odstotnemu zmanjšanju članstva v zadnjih štirih letih 320 odraslih planincev, izboljšala pa se je vzgoja najmlajših. Pri upravljanju štirih koč jih tarejo razne težave, a prav njihov prihodek omogoča preživetje društvu in prenovo postojank, saj je za to vse manj državnega denarja. Kot je poročal prejšnji načelnik odseka GRS Anton Kralj, je 28 aktivnih članov lani opravilo več kot 400 ur na 21 reševanjih, obsežno pa je bilo tudi delo pri preventivi, usposabljanju, vzdrževanju opreme in proslavljanju 60-letnice. Alpinisti so opravili skupaj 340 plezalnih vzponov, vrsto pristopov na vrhove, 28 alpinističnih spustov na smučeh, 131 turnih smukov in 70 vzponov v lednih slapovih, sodelovali pa so tudi na treh odpravah, je naštel Janez Primožič, mlajši. Tudi športno-plezalni odsek dosega z 28 tekmovalci vrhunske rezultate, saj imajo naslov svetovnega in evropskega prvaka, je pohvalil Darko Truden. Čeprav je Janko Meglic le eden od dveh markacistov, so ob pomoči drugih planincev obnovili, očistili in markirali vrsto poti. Na novo pot stopa mladinski odsek, ki bo nadaljeval delo z mladimi v vrtcih in osnovnih šolah, je obljubil Gašper Koren. Pred vsemi člani pa sta posebno priznanje dobila Janez Pretnar in Maja Ahačič; prvemu so izročili značko Slovenske planinske poti, drugi pa zlati častni znak mladinske vodnice. Po razrešitvi dosedanjega vodstva so s tajnimi volitvami izbrali novega predsednika. Več glasov kot Ivko Bergant je dobil Marjan Salberger, mlajši. Kot je napovedal po izvolitvi, bo ena prvih nalog pridobitev društvenega prostora v središču mesta, kjer bodo odprta vrata za vse planince. Ob prizadevanjih za širitev članstva bodo skušali obuditi nekatere dejavnosti, od športnih do kulturnih in vzgojno-izobraževalnih, gospodarski razvoj pa zasnovati na tržni podlagi. Izrazil je tudi upanje, da bo imel pri uresničevanju načrtov podporo novega upravnega odbora in vsega članstva. • S. Saje Škofjeloški planinci so se sestali na občnem zboru NOV DRUŠTEVNI PROSTOR NAD AVTOBUSNO POSTAJO Škofja Loka, 31. marca - Letni občni zbori večine društev imajo navadno ustaljen dnevni red in tudi na občnem zboru Planinskega društva Škofja Loka minuli petek je bilo tako. Po predavanju dr. Marije Simenko o tem, kako se obvarovati pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi, so planinci spregovorili o delu v minulem letu in naredili načrt za vnaprej. Med načrti pa je bila najbolj zanimiva informacija, da bo društvo končno prišlo do svojega pisarniškega prostora, ki ga bodo uredili nad škofjeloško avtobusno postajo. Za škofjeloške planince je bilo minulo leto jubilejno, saj so praznovali 90-letnico društva. Ob praznovanju so pripravili vrsto predstavitev svojega dela, kulturne večere in razstave, vse prireditve pa so privabile okoli 2500 udeležencev. Hkrati so slavili tudi 20-letnico koče na Blegošu, ki je poleg doma na Lubniku njihova glavna postojanka, oziroma, kot je poudaril predsednik PD Škofja Loka Jože Stanonik, "materialna baza". Zato so v minulem letu največ denarja porabili za vzdrževanje in obnovo obeh postojank, v tem letu pa bo njihova glavna naloga nakup novega pisarniškega prostora. Tega bodo - s pomočjo kredita Gorenjske banke - uredili nad škofjeloško avtobusno postajo. Vedno več pozornosti Planinskega društva je posvečenega tudi vzgoji in izobraževanju mladih, s čimer začnejo že v vrtcu in nadaljujejo v osnovnih šolah, lani pa so začeli tudi z intenzivnejšim delom v srednjih šolah in med študenti. Več sodelovanja si v prihodnje obetajo tudi pri druženju s sosednjimi planinskimi društvi, še več pozornosti pa bodo posvetili strokovnem vodenju. V njihovem letošnjem načrtu je tudi kar 28 izletov, med katerimi so jih nekaj že opravili. Da pa bi bili ti izleti varni, skrbijo njihovi vodniki in gorski reševalci. Člani škofjeloškega Planinskega društva so na občnem zboru tudi soglasno (zbora se je udeležilo 72 članov) sprejeli včlanitev v novo Športno zvezo Občine Škofja Loka. • V. Stanovnik RAZGIBANO DELO RADOVLJIŠKIH PLANINCEV Radovljica, marca - Veselje je vsako leto spremljati poročila o delu in uspehih Planinskega društva Radovljica, ki šteje 1918 članov. Delo zagnanih odbornikov pod vodstvom predsednika Toneta Tomšeta je usmerjeno predvsem na dve področji: gospodarjenje s postojankami in delo v odsekih. , Z obiskom v Valvasorjevem in Roblekovem domu v Karavankah ter Pogačnikovem domu v Triglavskem pogorju so bili v lanski sezoni zadovoljni. Veliko truda in prostovoljnih ur so vložili tudi v obnovo in posodobitev teh objektov. Med drugim so v Valvasorjevem domu uredili sodobne sanitarije in opravili obsežna vzdrževalna dela. Pri društvu se zavedajo, da trend gorništva dobiva nove oblike, predvsem z množičnim obiskom gora, zato je njihova stalna skrb za čisto okolje in ozaveščanje za varno pot in pravi odnos do narave. Med odseki je težko govoriti o bolj ali manj uspešnih. Povsod poteka široka aktivnost, tako med člani GRS, alpinisti, športnimi plezalci, pohodniki in markacisti. In tudi na vzgojo najmlajših ne pozabljajo. Na osnovnih šolah delujejo planinski krožki. Najmlajše mlade planince pa imajo organizirane v vrtcih v Lescah in na $ Brezjah. • J. Rabič 0 predstavnikih in kratkih nogah Branko Grims, z. uri cm j i sodelavec PREJELI SMO Maršal de Bassompierre je v svojem času bil znan kot dober diplomat. Kot predstavniku Francije so mu v Madridu priredili slovesen sprejem, o katerem je poročal kralju Henriju IV. Med drugim je povedal, da je imel priložnost jahati na eni najmanjših mul na svetu. Naduti kralj je hotel ponižati maršala, katerega slava mu je šla že na živce, zato je pripomnil: "Eden največjih oslov na svetu na eni najmanjših mul, to je bil pa res izjemen prizor." Maršal je z nasmehom odgovoril: "In vendar sem bil lahko le skromen predstavnik vašega veličanstva, ki ste mnogo večji od mene." Vladna diplomacija žanje "uspehe", na katere si najbrž niti v sanjah ni upala pomisliti. Njen trenutni najbolj razvpiti "dosežek" - tajni sporazum med Slovenijo in Izraelom - je že odpotoval na ustavno sodišče. Vse kaže, da se bo tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek moral že v prihodnjih dneh pred Državnim zborom zagovarjati zaradi proti njemu vloženega predloga ustavne obtožbe. Ustavna obtožba tako z vidika notranje, kot tudi zunanje politike Slovenije ni majhna stvar. Pred dnevi je znan strokovnjak za mednarodno pravo opozoril na dejstvo, da je v vseh demokratičnih evropskih državah skupaj v povojnem času baje prišlo do samo desetih predlogov ustavnih obtožb. Vzrok za tako majhno števdo je morala politikov v razvitih evropskih demokracijah, ki je povsem neprimerljiva s slovensko vladno elito. V Nemčiji so na primer znani primeri, ko so najpomembnejši politiki odstopili že zaradi suma, da so objektivno odgovorni za slabe odločitve podrejenih, pa čeprav so bile sprejete odločitve dokazano povsem v mejah zakona. V Sloveniji resnične demokracije še ni in glede na ravnanje vlade je zlepa tudi ne bo. V dveh mesecih, odkar je bilo objavljeno pismo g. Sečnika o spornem tajnem mednarodnem sporazumu, predsednik vlade ni storil prav nič, da bi odpravil neustavno stanje. Po eni od vladnih sej smo lahko prebrali le mnenje, da je tak akt pravno ničen. Formalno gledano to seveda drži, saj ustava Republike Slovenije ne dopušča nobenih tajnih mednarodnih sporazumov. Toda po pisanju g. Sečnika je imel tajni sporazum že resne materialne posledice za mnoge domače pravne osebe in celo za mednarodni položaj države Slovenije. Glede na to, da država Izrael obravnava tajni sporazum kot temeljni akt za druge oblike sodelovanja, bi bilo najbrž modro, da bi vlada predlagala parlamentu ratifikacijo sporazuma in ga objavila - če ga sme. V resnici se je g. Drnovšek znašel v pasti, ki si jo je nastavil sam. Že pred meseci je namreč zanikal obstoj takega sporazuma, kasneje pa je razglasil sebe in vlado za povsem nevedne o tej zadevi. Toda potem se je v javnosti pojavilo poročilo g. Miklavčiča ministru Kacinu, iz katerega je nedvoumno jasno vsaj to, da se je v vladi vedelo za ta sporazum (kar je vsakomur z vsaj malo zdrave pameti tudi edino logično). To je potrdil tudi g. Kacin. Predsednik vlade se je zato znašel na hudo kratkih nogah. Resda lahko g. Drnovšek še vedno vali vse na ministra Kacina, toda nihče mu ne bo verjel. Za povrh je tudi v tem primeru še vedno odgovoren za nekoordinirano delo ministrov oziroma vlade, kar je ustavna dolžnost predsednika vlade. Če pa prizna, da je vedel ves čas za pogajanja in podpisani sporazum, bo s tem razglasil sebe za lažnivca in prevzel odgovornost za neustavno ravnanje vlade. V vsakem (!) primeru je torej ustavna obtožba utemeljena. Glede na to, da predstavljajo poslanci SLS celo bolj zanesljiv del vladnega glasovalnega valjarja (in to kljub temu da SLS zadnje tedne od LDS dobiva same klofute), ustavna obtožba v Državnem zboru najbrž nima posebno velikih možnosti za uspeh. Toda tudi poslanci vladajoče koalicije bodo pred veliko dilemo. Če ustavne obtožbe ne bodo podprli, bo Državni zbor postal nelegitimen, še posebej, Če bo Ustavno sodišče pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti spornega tajnega sporazuma v izreku zapisalo kaj na račun očitno nezakonitega ravnanja vlade. Po drugi strani bodo funkcionarji vladajoče koalicije v obrambi svojih dobro plačanih vladnih stolčkov izvajali izjemen pritisk na koalicijske poslance, da bi ohranili disciplino, pa Ustava gor ali dol. In po vsej verjetnosti bodo potem poslanci iz vrst vladajoče koalicije ravnali v skladu z Murphvjevim zakonom o poslancih: "Kadar se poslanci izvoljeni predstavniki ljudstva - znajdejo pod prevelikim pritiskom, njihova odgovornost, kot usedlina, potone." Branko Grims je član SDS 232 O političnem poštenju V zadnjem času precej slišimo in bomo o političnem poštenju. Vprašanje o poštenosti je doslej najbolj odmevno, pa tudi slikovito obdelal znameniti ruski pisec Aleksander Gribojedov, ki je s svojim drobnim delcem "GORJE PAMETNEMU" stopil ob bok Don Kihotu, Gargantui, Guliverju, Robinsonu oz. njihovim avtorjem in redkim drugim, ki so uspeli kratko in jasno obravnavati spreminjajoče se občečloveške, ali zgolj posamezniku lastne interese, stike in videnje ljudi, ne da bi se pri tem izgubili v razglabljanje o "biti niča" in "niču biti"! V zgodbi o posojenem kožuhu je Aleksander Gribojedov razlpžil vprašanje vesti, odgovornosti, predvsem pa poštenja s tem, ko je dolžniku, ki se je vsega spomnil in vse vedel, na koncu, ko bi moral pošteno ravnati in dobrotniku vrniti izposojeni kožuh, položil na jezik znamenito, vedno znova ponavljajoče se vprašanje: "Kakšen kožuh?" Skratka, Aleksander Gribojedov je dojel, da sta pojma pameti in poštenja veliko bolj prepletena kot karkoli drugega in, da predvsem nihče noče biti neumen. Neumnost oz. pamet sta namreč nemerljiva in celo tisti, ki ob svoji podobi v ogledalu zaradi njene neizpodbitne razvidnosti npr. podvomijo o svoji lepoti, tega ne zmorejo, ko gre za njihovo merjenje njihove, nikoli razvidno in dokazljivo zares izmerjene "pameti". To je cona somraka, kjer smo vsi "doma" in kjer nam nihče ne pride do živega. Za tiste, ki ga hočejo razumeti, pa je seveda jasno njihovo sporočilo, da nista bistvena pamet in poštenje, ampak je bistveno tisto, kar nekdo naredi preko tistega, kar je pametno in pošteno, se pravi, da naredi tisto, kar je prav! In da to stori v svoje breme in preko norm le o poštenju ali pameti, ampak zato, ker prevzame odgovornost in jo tudi dejansko nosi! Lahko bi se reklo, da je pomembno storiti nekaj dobrega! To pa je že malo težje, kot govoriti o pameti in poštenu. Kaj je dobro, namreč razsodijo drugi in ne tisti, ki je nekaj storil ali opustil... In tako pridemo do politike, ki pravzaprav vznemirja vse tiste, ki govorijo ali pišejo o politiki in poštenju. V politiki in s tem povezani oblasti nista tako pomembna pamet in poštenje, tudi takšni in drugačni nameni niso bistvennei in odvezujoči, pomembno je, kaj je za ljudi dobroor, tipa to presodijo na volitvah. Na volitvah pa lahko sodijo in presojajo le, če poznajo stvarnost in če jim politiki ne lažejo. Namenoma uporabljam pojem stvarnosti in se ne izgubljam v termin resnice, ki jo lahko vsak razume po svoje. Stvarnost jo to, kar je in ne to, kar vidimo in mislimo, da vidimo, dolžnost politikov pa je, da so stvarni, da volivcem odkrivajo stvarnost, da se bojujejo za pravico volivcev do stvarnosti in da ne lažejo! Laž in njeni otroci prilažiči so prej ali slej grob vsake politike, še najprej in predvsem tiste, ki se kiti s poštenostjo in pametjo... Tisti, ki prikrivajo, zakrivajo, zamol-čujejo ali se o stvarnosti celo lažejo, niso niti pošteni niti pametni, so preprosto slabi politiki. O tej pravici volivcev, se pravi o njihovi pravici do stvarnosti in o njihovi pravici, da jim politiki ne lažejo, je treba čim več govoriti, ne samo govoriti, ampak tudi kaj storiti zanjo! Pri tem je nesporna pravica in dolžnost politikov, da ravnajo tako, da bodo pomagali sooblikovati volivcem posluh za dojemanje stvarnosti in pa seveda sposobnost v tej stvarnosti, stvarno ravnati! Včasih so vsi vladarji pri tem pomagali z besedami in ravnanjem dvornih norcev, ker pač ni šlo drugače, danes pa lahko in morajo to početi sami! Pa zato prav gotovo ne bodo niti norci, niti nori! Prej bi se reklo, da bodo stvarni in modri, če že ne "pošteni", kot si to želijo številni. Najpomembnejša sposobnost politika je čut za stvarnost, in pa vsaj malo smisla za humor, kljub kakršnikoli stvarnosti... Malenšek Danijel Ljubljana, Rožna dolina c. i V75 Dva brata USODE Piše: Milena Miklavčič Izjava za javnost Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) je organizacija civilne družbe s 6.000 registriranimi člani. Od svoje ustanovile leta 1989 zastopa upravičene zahteve državljanov R Slovenije in Slovencev po svetu, razlaščenih v času komunističnega totalitarnega sistema, za vrnitev nepravično odvzetega premoženja. Od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) 7. decembra 1991 si ZLRP prizadeva za dosledno in pospešeno izvajanje tega sistemskega tranzicijskega zakona in za ohranitev njegove integritete. Blizu 40.000 vloženih zahtev za vrnitev premoženja zadeva življenjske interese 200.000 razlaščencev in njihovih svojcev. ZLRP Slovenije daje pred tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (EPA - 1644) v Državnem zboru R Slovenije naslednjo izjavo: 1. Predlog zakona EPA -1964 je zadnji v vrsti poskusov ideoloških dedičev bivše-g a komunističnega totalitarnega sistema in dosedanjih uživalcev nekoč naro-panega premoženja, da bi z bistvenimi spremembami veljavnega Zakona o denacionalizaciji zaustavili njegovo izvajanje, z revizijami že pravnomočnih odločb o denacionalizaciji pa celo posegli v pravno varnost državljanov in njihove pridobljene pravice. 2. Veljavni Zakon o denacionalizaciji v celoti ščiti tako pravice sedanjih lastnikov (16. člen ZDEN), najemnikov denacionaliziranih stanovanj (29. člen ZDEN, 125. in 150. člen Stanovanjskega zakona) in najemnikov poslovnih prostorov (24. člen ZDEN), "ki so pridobili premoženje v dobri veri" ali "ki so v dobri veri premoženje najeli," kot svetuje Resolucija 1096 Sveta Evrope v 10. točki. 3. Šest let po uveljavitvi ZDEN in tri leta po roku za njegovo uresničitev je v tretji, končni obravnavi Državnemu zboru Predlog zakona EPA-1644, ki bistveno spreminja in s tem poslabšuje pogoje vračanja premoženja, razširja obvezni krog strank v postopku na najemnike stanovanj in poslovnih prostorov, uvaja celo vrsto dodatnih adminis- trativnih opravil, ki naj bi čimbolj zapletla in doložila izdajanje denacionalizacijs-kih odločb. Z oživljanjem že zapadlih rokov naj bi se omogočilo obnavljanje že pravnomočnih denacionaliza-cijskih postopkov v čim širšem obsegu, kar bi zagotovo potegnilo za seboj nesluteno število novih upravnih in sodnih postopkov, rešljivih nekje v naslednjem tisočletju. 4. Predlog zakona EPA -1644 sledi trem zaporednim (!) moratorijem na vračanje razlaščenega premoženja, ki so od leta 1995 do leta 1998 skoraj v celoti zavrli izdajanje odločb o denacionalizaciji. Neverjetna medijska gonja proti izvajanju zakona o denacionalizaciji je podprta z neresničnimi podatki in zavajajočimi izmišljotinami vseh vrst, ki jih med državljane Slovenije nenehno širijo nepomirljivi nasprotniki denacionalizacije. V njih se dolgoletne uživalce protipravno prilaščenega premoženja predstavlja kot "žrtve denacionalizacije", ki se jim ves čas dogajajo "nove krivice". Namerno se zamolčujejo vse osebne in družinske tragedije, ki so spremljale razlašče-valsko divjanje v povojnih letih, ko je komunistična oblast skušala z zanikovanjem vseh civilizacijskih norm, pa tudi s pomočjo zločinov in genocida uresničiti svoj veliki cilj, to je ustanovitev sovjetske republike na slovenskih tleh. 5. Najbolj pa zaskrbljuje v marcu 1998, ko nam je končno znana Resolucija Sveta Evrope 1096, sprejeta 27. junija 1996 in do' novembra 1997 skrita pred slovensko javnostjo (!), da predlagatelji Predloga zakona EPA-1644 ravnajo v diamantnem nasprotju z njenimi priporočili. To navaja na misel, da si predvsem nasprotniki denacionalizacije samo na videz Želijo vstopa v EU, v resnici pa ravnajo tako, da naša država vendar ne bi mogla biti sprejeta v evropske integracije. Nenehno kršenje človekovih pravic pri vračanju nekoč protipravno odvzetega premoženja, najbolj grobi napadi na Ustavno sodišče RS kot najvišjega varuha vladavine prava, razpihovanje sovraštva in nestrpnosti v nasprotju s 63. členom Ustave RS ter nenehno širjenje klevet in laži Nadaljevanje na 27. strani! O družinskih in tudi o sosedskih razprtijah bi lahko pisala vsak teden. Toliko je tega. In če samo pomislim, kolikokrat sem samo v zadnjih letih poslušala zgodbe o sovraštvu, preziru in klevetah, bi lahko celo rekla, da so med nami redki, ki se niso še nikoli prepirali, ki živijo v miru. Vsakič si rečem, še tokrat, potem pa nikoli več. Ne zato, ker bi želela z zaprtimi očmi hoditi mimo tovrstnih problemov, temveč zato, ker se mi zdi, da se da z lepo besedo marsikaj zgladiti. Kako pa, konec koncev, morem biti sodnik, ko nečesa nisem doživela, ko na moja uiesa niso butale plohe nesramnih besed, ko se za menoj ni nihče podil s sekiro? Sovraštvo smo, tudi zaradi časti, marsikdaj sposobni negovati, vzdrževati in prenašati iz roda v rod. Zgleda, da je to naša posebnost. Lahko bi rekla, pozabimo nanj, podajmo si roke in imejmo se radi. Toda bojim se, da bi me zaradi teh besed bili marsikdaj pripravljeni obe strani kamenjati. In zaradi tega me boli srce. Dva brata sta. Eden je bogat in drugi je reven. Prvi je nasledil kmetijo, drugi je dobil le nekaj smrek, košček zemlje in nekaj let zapovrstjo krompir, ki ga je pravzaprav pomagal sam pridelati. Prvi je pogolten, drugi ima občutek, da je revež, da ima življenje 'uničeno. Prvi hodi na počitnice na Kanarske otoke (ravno sedaj je tam), drugi je komaj kdaj videl domaČe morje. Prvi se vozi z audijcm, drugemu že več kot petnajst let služi stani stoenka. Ko sem se peljala k "drugemu"; imenovala ga bom Simon, je bil dan sončen in prav zalo so, morda, kalužnice ob potoku, ki teče mimo njegove hiše, žarele med zvončki kot majhni sončki. Tudi trava je bila na nekaterih mestih že vsa zelena, ringloji so cveteli in če dodam, da so se za drevesi videle še planine, je bilo res lepo. Simonova hiša ni doživela kakšnega popravila že leta in leta. Stranišče na štrbunk je še zmeraj zunaj in drvarnica, v kateri je bilo le Še nekaj butaric, je bila skrbno zaklenjena. Pred hišo, na klopci, me je pričakal Simon. Mežikal je v sonce, kadil cigareto in se mi dobrovoljno nasmehnil, ko sva se pozdravila. Ko sem ga zagledala, sem najprej pomislila, da še muhe ne bi mogel ubiti, kaj šele, da bi se prekljal z lastnim bratom. Toda potem, ko nama je žena postregla z domačo zaseko in zjutraj spečenim kruhom, se je kmalu razgo-voril o sebi, o starših, o svojem nesrečnem življenju. "Naša domačija je stala tam, kjer so danes tiste hiše," je pripovedoval Simon in stopil do okna, da bi mi pokazal, kje se je rodil. "Oča in mat' sta že, dolgo je od tega, umrla, drug za drugim, in kmetijo sta prepisala na brata. On je študiral, domov pa se je hodil samo toliko hlinit, da stara dva nista spremenila svoje odločitve. To bomo spremenili na bolje, ono polje bomo melionirali, traktor bomo kupili, to bomo pridelovali... Stalno jima je nalagal. Bila sta že stara in zaljubljena vanj, ker je bil "ta prvi". Samo on je bil nekaj vreden. Jaz sem bil dober samo za delo, nič drugega. Če sem kdaj kaj rekel, me je oče hitro zabil, da naj bom tiho, ker sem tepec. J a, tako je bilo." In še druge stvari so se, po Simonovih besedah, dogajale. Kolikokrat ga je oče z gajžlo, ne ve več. Za vsako figo ga je podrl na tla in mlatil po njem. Nikoli se ga ni upal vprašati, zakaj ga je imel za tako neumnega. Mama je morala biti tiho, drugače jih je še ona dobila. Celo življenje že premišljuje, zakaj ga je oče "sortal". Se osnovne šole ni naredil, ne zato, ker bi bil neumen, temveč zato, ker je moral garati od jutra do večera. Pa reci, da si bil bolan, sta mu naročala starša, ko se je po tednu dni šel v šolo "malo odpočil". Res je to rekel, kaj pa je, otrok, hotel drugega?! Simon se tudi spominja, da je že zgodaj pomagal očetu v gmajni. Podirala sta drevje in moral ga je vlačiti v dolino kot odrasel dedec. Nekoč ga je eden od pomagačev nekaj "zasviral", toda oče je spet premladi njega, ker se je tistemu bal reči žal besedo. "Oče je mislil, da me tako vzgaja v trdnega in odpornega človeka. Toda ni bilo res. V sebi sem nosil zamero in odpor do njega. Toliko krivic, kot sem jih doživel jaz, jih ni nihče! Seveda, brat je bil res malo bolj pameten, toda istočasno je bil veliko bolje prefrigan. Jej, to bi morala ti bili zraven, da bi na lastne oči videla, kako ju je znal prinesti okoli, Samo flancal jima je, kaj jima bo pomagal, ko bo šolanje za njim. Kako se jima bo oddolžil-- Kakšne besede je metal ven! Onadva, naivneža, sta jih jemala za suho zlato! Ob sobotah zvečer, ko je bilo treba iti v štalo, se je lepo oblekel in šel na vas, jaz., butelj, pa pod krave! Mora se malo razvedriti, me je tolažila mama, ker vse dneve precepi v zaprtih prostorih ob knjigah. Strašno naporno se jima je zdelo tisto, tako imenovano delo... A jaz, ki sem garal kot žival, jaz sem pa lahko crknil!" Simon je jezno udaril s pestjo po robu mize (malček sem se ustrašila, toda ko je to opazil, me je hitro pomiril). Kmetija je bila velika, ugledna in znana daleč naokoli. Imeli so tudi veliko gozda, in Simon bi lahko celo rekel, da so bili za tiste čase dokaj bogati. Le oče je bil bolj stiskaške sorte in je mislil, da je škoda denarja za stroje, dokler to lahko opravi z rokami. Bo že Gregor (prvi sin) kupil, ko bo prevzel kmetijo, je govoril, kadar sta se s Simonom zmatrana privlekla domov. "Tudi pri jedi je bilo podobno. Ta boljši kos naj bo za nedeljo, ko pride Gregor, je ukazal mami. Ali pa: še to postoriva, da Gregorju ne bo treba. Če sem rabil nove čevlje, sem dobil Gregorjeve, češ zame, je vse dobro. Samo on je nekaj veljal, jaz sem bil navadna smet." Ko so se nekoč očetu vnele žile na nogi, mu jih je negoval Simon. Da Gregor ne bo videl, ker si bo potem kaj mislil. Simon pravi, da je vse sorte šikaniranja trpel leta in leta. Brez besed. J a, kaj bi pa rekel, za boga svetega?! Naj bi očetu in mami vrgel v obraz, da je tudi on njun sin in ne hlapec, če tega sama nista videla?! Bi ju prosil, naj ga upoštevala kot človeka!? Pravi. "svetljena v različnih barvah, so dajala nisam skrivnosten, neresničen videz. Imel sem r l ; da sem se znašel sredi lesenega i??J Ha mesta- Kričeči svetlobni napisi na redkih zidanih stavbah v središču so vabili v hotele, bare in restavracije. Dobili smo senco. Marec upognjenega hrbta v delovni obleki in deček, ki sta nam molče sledila, sta me navdajala z nelagodjem. Stopil sem do črnca škiljas tega pogleda in ga vprašal kaj želi. "Oprostite slutil sem, da ste Jugoslovani," je odgovoril. Mož. se je pohvalil, da pozna našo ladjo Bočno. Potrdili smo, da smo mornarji. Nove politične razmere v Evropi bi bilo starcu nesmiselno razlagati. Resnici na ljubo, naša posadka je. bila še vedno internacionalna-jugoslovanska. Starec se je pohvalil da je fe/ šoferjev v bolnici, kjer dela pet jugoslovanskih medicinskih sester. Pomemben naziv, ki si ga je nadel, in njegov izraz ko nas je prepričeval, da bi dekleta rada videla svoje rojake, me je spravljal v smeh. Črnec je namigoval na seks. Zapustili smo bledo osvetljen krog pod cestno svetilko in se skupaj napotili globlje v mesto. Po P i § e : Janez Jaklič Črna dežela razmajanem javnem telefonu nas je možakar po mnogih neuspelih poizkusih najavil sestram. Dogovorjeno mesto sestanka je bilo v Cafe baru. Lesene krožne stopnice so nas skozi poltemo vodile navzgor. Izpod svoda so prihajali zvoki moderne glasbe. Ravna streha stavbe je bila nekakšen disko. Črna telesa so poskakovala v divjem ritmu muzike, ki je hrumela iz zvočnikov nad našimi glavami. Raznobarvne utripajoče žarnice so širile pošastno nasilno svetlobo. Nezaupljivo smo se usedli pod streho iz trsja in se lotili piva, ki ga je prinesel natakar. Cena pijače je bila astronomska. V neprijetnem svetu demonov smo ostali nemi. Gladina v kozarcih se je znižala. Čas je tekel. Minila je ura, ura in pol, deklet pa ni bilo od nikoder. Nestrpnost je rastla, nezaupanje se je večalo. Buco je šepnil: "Poglejta koliko je ura. Zdi se mi, da je starec pretkan lopov." "Res čudno, tudi deček je izginil," sem potrdil. V tem je pristopil naš vodnik. Z nedolžnim pogledom je objel prazne kozarce in rekel: "Gospodje izročite mi denar. Gostilničar vas goljufa, ker ste belci. Sam bom dobil vse po pravi ceni." Njegove besede so potrdile naša sumničenja. Pobrali smo šila in kopitu in na vrat na nos zapustili luknjo, ki si jo je nekdo drznil imenovati hotel. Za nami je zamiral jokav glas šefa šoferjev: "Gospodje, zakaj mi ne zaupate? Mislite, da lažem? Kaj delate staremu človeku?" Gorelo nam je pod nogami. Hiteli smo proti ladji, ki se mi je naenkrat zazdela topel in prijeten dom. Strah in tema sta spremenila muho v slona. Drevo ob cesti je postal režeči strah, šelestenje listja v rahlem vetru, pa lomastenje leva. Vsak zase smo v tišini premlevali pretekle, dogodke. Spraševali smo se, ali je naš odhod trezen umik ali samo paničen beg. Nekaj topline v prestrašena srca je prinašal mesec, ki se je s polovico svojega obraza prijazno smehljal Magična meja Ladja se je pozibavala na bleščeči modrini morja. Kar je bil za portugalske mornarje rt Bojador, je nam pomenilo pristanišče Takoradi. Pred nevidno magično mejo smo se obrnili proti domu. Vendar brez kratkega postanka le ni šlo. Ponovno smo se ustavili na Slonokoščeni obali v mestecu San Pedro. Ladijski agent je izvrtal še nekaj hlodov eksotičnega lesa. "Le kam jih bomo dali?" sem se spraševal, ko sem se na obhodu svetil palube prebijal preko gore lesa. Skladovnica debel je bila tako visoka, da je bil pristop na palubo možen samo preko ladijskega mostu. Pred vrati pristanišča smo obstali in spustili sidro. Usoda, ki doleti ladjo samo za nekaj ur, včasih za več dni lahko pa tudi tednov. Nam se daljšega čakanja ni bilo bati. V daljavi sta se prikazali črni piki, ki sta jo pogumno ubirali proti nam. Iz belih vodnih brazd sta se izvila majhna vlačilca, dva Davida, ki sta hitela na pomoč Goljatu, naši ladji. Prvi pritlikavec se je postavil ob ladijski bok. Na vrhu vrvne lestve, ki smo jo spustili s krova, se je prikazal mlajši moški. Poplesavajočih korakov je žvižgaje odhitel na ladijski most. Zavedal se je svoje pomembnosti. Bil je ladijski pilot in od njihove sposobnosti je odvisna varna plovba ladij skozi ozke kanale, mimo čeri in številnih pasti v pristanišča. Kovači so zavihteli kladiva. Ladja se je stresla in vijak se je obrnil nešteto prvič, nešteto drugič. Vlačilca sta se kot pijavki prisesala na bok ladje, eden na krmi, drugi na kljunu. Med vožnjo proti pristanišču sta se potuhnila. Pred vhodom v majhen štirioglat prostor napolnjen z ladjami je na mostu zadonelo povelje: "Mašina stoj! Stroji z vso močjo nazaj!" Zdrsnili smo skozi slavolok svetilnikov, ki sta uživala svoj dnevni počitek po neprespani noči in obstali. Pri iskanju ovinkaste poti med številnimi tovornjačami in plovci sta prišla do veljave oba pritlikavca. Po potrebi sta se upirala v krmo in kljun naše ladje in ji pomagala pri zahtevnem slalomu. Različne ukrepe, ki so vodili do skupnega cilja, je uravnaval pilot preko radijske zveze. "Krma, spusti vrv!" se je zadri Barba in urne roke naših fantov so zgrabile v svitek zvito kačo. Preko ograje je na plovec sredi vode poletela tanka metalna vrv in za njo debela vrv za privez, zadnja navezana na prvo. Vse se je ponovilo na kljunu ladje. Zaškripala so vitla in napela jokajoče vrvi, ki so se drgnle ob robove jeklenih ušes na bokih ladje. "Hu, hu", je zahukala ladijska piščalka v pozdrav. Vlačilca sta prevzela pilota, se odtrgala od nas, pobrala može na plovcih in odrinila k svojemu privezu pred luško stavbo. Zopet smo obstali sredi vode. Notranji minister p delu svojega resorja Ne le policijski minister Ljubljana, 27. marca - Rezultati dela prvega leta mandata so pokazali, da uresničujem svojo obljubo, da ne bom le policijski minister, ampak se bom ukvarjal s celim sistemom, ki spada pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), je dejal minister Mirko Bandelj na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil povzetek poročila o svojem delu v preteklem letu. Minister je ocenil, da so opazni predvsem premiki na področju upravno notranjih zadev, predvsem pri postopkih o državljanstvu, kjer odpravljajo zaostanke, in pridobivanju statusa tujcev. Posebej je zadovoljen, ker so Združene države Amerike Sloveniji kot 26. državi na svetu ukinili vstopne vizume. Ta ukrep je Sloveniji dvignil ukrep v Evropi, najbrž je naša država tudi zaradi tega dobila odločujočo vlogo pri pripravi enotne evropske vizne politike, s poudarkom na srednje- in vzhodnoevropske države. Zadnje leto je ministrstvo kljub kadrovskim težavam sprejelo nekatere akte, ki so dobra osnova bodočega uslužbenskega sistema. Tako je bila sprejeta novela zakona o delavcih v državnih organih, uredba o zaposlovanju, pripravljena je tudi uredba o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest v organih državne uprave. Bandelj med lanske uspehe uvršča tudi lansko razkritje organiziranega tihotapljenja mamil (t.i. gorenjska naveza), pri katerem je slovenska policija tesno sodelovala tudi z drugimi policijami. Zadovoljen je tudi, da se schengenska meja pri prehodu meje z Italijo in Avstrijo ne čuti. Na področju splošne varnosti minister meni, da se je le-ta ohranila. Preiskanih je bilo skoraj 65 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Ugotavlja pa, da se v Sloveniji pojavljajo druge, bolj zahtevne oblike kriminala, predvsem na področju gospodarskega kriminala -npr. računalniški kriminal, goljufije na trgu vrednostnih papirjev... Prav na področju organiziranega kriminala je ministrstvo predlagalo spremembo zakonodaje, ki naj bi med drugim omogočila zaščito prič, učinkovitejšo uporabo posebnih metod in sredstev idr. Minister Bandelj pravi, da je največji uspeh, da sta šla zakon o varnosti v cestnem prometu in zakon o policiji uspešno skozi parlamentarni postopek. Skupaj s sprejemom dopolnil in sprememb zakona o kazenskem postopku tako policija dobiva pravne mehanizme pri učinkovitejšem boju proti organiziranem kriminalu in zagotavljanju javnega reda in miru. S. Subic Na Brdu pri Kranju pogovor o aktualnih problemih v slovenskem sodstvu Odpravljanje zaostankov bo dolgotrajen proces V sodstvu več kot pol milijona nerešenih problemov - Nujna sprememba procesne zakonodaje • Slovenija je pravna država Brdo pri Kranju, 30. marca - Urejenost in učinkovitost sodstva je eno ključnih vprašanj, je dolg, ki ga ima država Slovenija do vseh državljanov od osamosvojitve naprej, je po končanem triurnem pogovoru dejal predsednik republike Milan Kučan. To naj bi bil tudi razlog, da je na skupni pogovor o aktualnih problemih slovenskega sodstva povabil predsednika Vrhovnega sodišča mag. Mitjo Deisingerja, predsednika sodnega sveta Marka Šorlija, sodnike Vrhovnega sodišča RS, predsednike višjih sodišč, delovnega in socialnega sodišča ter upravnega sodišča. Na pogovoru je sodeloval tudi minister za pravosodje Tomaž Marusič. Predsednik Milan Kučan je v uradni izjavi povedal, da so udeleženci pogovora soglasno ugotovili, da Slovenija je pravna država, kjer ima vsak državljan dostop do uporabe pravnih sredstev za obrambo svojih pravic. Najdlje so se zadržali pri najbolj akutnem problemu - zaostankih v slovenskem sodstvu. Pri tem so ugotovili, da je problem večplasten. Deloma je identičen s problemi v ostalih evropskih državah, tudi takih z dolgo tradicijo demokracije, deloma je specifičen slovenski, predvsem je to povezano z načinom nastanka države in družbeno -političnih procesov, ki pote- kajo v državi, deloma pa s samim stanjem v slovenskem sodstvu. "Danes se je pokazalo, da imamo kakovostno sodstvo in sodnike, ki se zavedajo težine problemov in so jih pripravljeni odpravljati," je predsednik potegnil črto čez današnji pogovor. Mag. Mitja Deisinger se je prav tako strinjal, da je ob podatku, da je v sodstvu trenutno več kot pol milijona nerešenih primerov, nujno takojšnje ukrepanje, zato so tovrstni razgovori z najvišjimi predstavniki države zelo dobrodošli. Zato je Vrhovno sodišče v sodelovanju s sodnim svetom in ministrstvom za pravosodje že pripravilo nekatere ukrepe. Gre za dvojne ukrepe: na prvem nivoju je potrebno angažirati vse sodnike, da sodstvo izkoristi notranje rezerve, na drugem pa gre za spremembe zakonov in drugih aktov, s čimer bi skrajšali sodne postopke. Pri slednjem je trenutno najbolj pomembna procesna zakonodaja, saj ta v določenih delih omejuje sodne postopke, je dejal mag. Deisinger. Tako so državnemu zboru že predlo- žene novela zakona o kazenskem postopku, novela zakona o pravnem postopku, pomemben pa je tudi zakon o izvršbi in zavarovanju. Zaveda pa se, da bo odpravljanje zaostankov v sodstvu dolgotrajen proces. Govorili so tudi o usposobljenosti sodstva za vstop v Evropsko zvezo (EZ) in pri tem ugotovili, kar je preko svojih inšpekcij ugotovila že sama EZ, namreč, da je slovensko sodstvo sposobno za ta korak. • S. Šubic Umrl zaradi podhladitve Zatrnik, 29. marca * Skupina gorskih reševalcev GRS Radovljica in policist PP Bled so v nedeljo 70 metrov pod cesto med Zatrnikom in Krnico našli Že nekaj dni pogrešanega 59-letnega Stanislava S. z Bleda. Stanislav je zdrsnil s poti in zaradi poškodb pri padcu obležal. Zaradi podhladitve je ponoči umrl. * S. Š. NEZGODE Padla v mrzlo jezero Ribčev Laz, 28. marca • V soboto popoldne sta se sredi Bohinjskega jezera utapljala domačina Klemen N. in Ibrahim O. Njune klice na pomoč so na srečo slišali, zato sta do njiju še pred prihodom reševalcev s čolnom priveslala Iztok Žmitek in Janez Cerkovnik in ju potegnila iz hladne vode. Hudo premražena so ju najprej odpeljali domov po suho obleko, šele nato sta bila veslača sposobna za pogovor. Tako sta povedala, da sta najela kanu in odveslala proti Ukancu. Med preverjanjem veslaških sposobnosti sta čoln obrnila in p>adla v vodo. V mrzli vodi sta na pomoč čakala okoli 20 minut. Turholenca ga je vrgla v žičnico Cerklje, 29. marca - V nedeljo popoldne je 30-lctni Jadralni padalec Anton J. iz Goričan pri Medvodah prosto jadral z Ambroža pod Krvavcem. Pri pristajanju ga je zajela zračna turbolenca, ki je padalo dvignda na visokonapetostni daljnovod Kranj - Žičnica Krvavec. Anton je s telesom oplazil vod daljnovoda, jadralno padalo pa se je okoli vodov ovilo, tako da je obvisel v zraku, dokler se ni sam rešil padala. Padalec je dobil opekline po nogi in se zdravi na domu. Žičnica Krvavec je bila brez elektrike skoraj eno uro. • S. Š. AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Audi Delavska c. 4, Stražišče pri Kranju, tel.:318-020 ODPIRA SVOJA VRATA NA NOVI LOKACIJI AVTOHIŠA VRTAČ Gft Kram G00D D#tov«ko 4, SlratitČ9 pri Kranju Au<5) 064/318-020 PRODAJA IN SERVIS VOZIL VOi.KSWAti.EN IN AUDI 29. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 3.4.1998_ VOŠČENKA TRIO IN DREVO Pr Tone na Povijah je stara domačija, ki je danes modernizirana. Devet hektarov obdelovalne zemlje je večinoma v strmini. Ukvarjajo se z živinorejo, v hlevu je 14 glav živine, 7 krav molzejo in mleko oddajajo v mlekarno, ostalo so Pitanci. Pozimi daje dopolnitev in Priboljšek gruntu 12 hektarov gozda. vendar se v nedostopne lege teško pride s traktorji. Pri hiši se je rodilo 12 otrok. Dve deklici in en fantek so umrli v mladosti. Otroci so Prihajali kar po vrsti, vsako leto eden. Ko je bil še zadnji v plenicah, je prvi že šel od hiše služit na kmetijo. Njemu so sledili ostali... Tone Perčič je z ženo ostal na kmetiji in nadaljuje tradicijo, pokojni Andrej je bil na domu, ostali so se odselili. V Ameriko je odšel pokojni Francelj, Ivanka je odšla na kmetijo V Hrastje, drugi so zgradili svoje hiše: na Mlaki pri Kranju: pokojni Janez in Stanko, na Visokem Marinka, v Tenetišah Marjan, v Hrastju Viktor. Prvo presenečenje smo pripravili ob dvojnem jubileju: 70-'etnici najstarejše sestre Ivanke Zmrzlikar in 60-letnice brata Toneta Perčiča. Praznovala sta v rodbins- kem krogu in se veselila ob ubranem zborovskem prepevanju, mi pa smo dodali še vesele harmonikarje zbrane pod imenom Voščenka, katere vodi Janez Fabjan iz Besnice. Da bi bilo presenečenje popolno, smo se nekaj dni kasneje odpravili k drevesničarju Janezu Prevcu v Sv. duh pri Škofji Loki. Ob tej priložnosti je razkazal nasad in obenem povedal nekaj koristnih nasvetov. Imeli smo srečo in dobili zadnjo sadiko znane sorte jablane voš-čenke. Čeprav se je medtem dan že prevesil v večer, smo se ponovno odpravili na domačijo Pr Tome na Povije. Gospodar Tone Perčič je nič hudega sluteč opravljal delo v hlevu. Povedal je, da se je čez dan ukvarjal z deli v mizarski delavnici in popravljal kmetijske stroje... Piko na i smo v presenečenju dodali, ko smo mu izza vrat nepričakovano prinesli drevesno sadiko voščenke. ki jo je naslednji dan posadil. Da bi dolgo časa rodilo plodove in nova presenečenja... Želite tudi vi koga presenetiti? Željo sporočite avtorju projekta Dragu Paplerju. Benediči-čeva K, Kranj 4000, tel. & fax: 064/ 246-782. D. P., Foto: D. P. Drevesničar Janez Prevc iz Sv duha je za presenečenje name- Slika 2:... katero smo ponesli nil zadnjo sadiko jablane «« Povije k Toncu, kjer jo je voščenke... gospodar Tone Perčič posadil. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti ARION ODGOVA ŠIFRA: KOŽA Lep pozdrav Gorenjskemu glasu in vam za to rubriko. Rada bi, da mi malce pogledate v zvezde, kaj se mi obeta vnaprej. Veliko uspehov še naprej. ARION: Vaš ascendent se nahaja v znamenju leva in daje vaši osebnosti zelo veliko mero očarljivosti, prikupnosti ter velikih organizacijskih sposobnosti. Zanimivo, vendar se kaže že vstop v ta svet pri vas malce nenavaden, morebiti prehiter ali kako drugače ogrožen. Vsekakor pa ste pravi generator moči. Prihajate iz pomembnega obdobja, v katerem ste se odločili, kako naprej. Že letos se vam kaže pozitivna spodbudna priložnost na delovnem področju, katero morate na vsak način izkoristiti. Kaže se zelo močna figura moškega, ki prihaja iz preteklosti. V sedanjem času boste morali popravljati napake preteklega obdobja, še posebno na področju partnerstva. Ko boste uspeli postaviti stvari na pravo mesto, boste tudi bolj srečno zaživeli osebno življenje, ravno tako se kaže več sreče na denarnem področju, še posebno v drugi polovici tega leta. Čaka vas ogromno poti, bodite prepričani v svoje sposobnosti, imejte dvignjeno samozavest. Na koncu boste uspeli zadovoljiti in realizirati svoje najbolj skrite načrte in želje. Želimo vam veliko uspeha in sreče. Lep pozdrav do naslednjič! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Kraj rojstva:.....................:............................•........ , ..... Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LT0 CANKARJEVA 8. CELJE 8 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE AKCIJA GORENJSKEGA GLASA jN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Pripravljen na vsak nastop m!Gramc Je občasni član ansambla Svežina. Vsi redni člani - Goran Poluga, Marjan Bartolac in Damjan Šehovič med igranjem tudi pojejo. Kadar pa imajo večje oziroma zahtevnejše nastope, teh pa v zadnjih treh letih ni bilo ravno malo, jim priskoči "na pomoč" tudi Jože Grame. PolcgVesne Zore, ki občasno tudi nastopa z ansamblom, je Jože na trenutke pri Svežini tudi neke vrste mentor. Po poklicu je sicer čevljarski tehnik in učitelj praktičnega pouka, vendar pa se z glasbo ukvarja že od otroških let naprej. "Glasba jc v družini nekako prirojena. Kaže, da sva z bratom po očetu podedovala nadarjenost za petje. Oče ima še sedaj svoj kvartet. Brat je na primer že 25 let profesionalec v Nemčiji. Prijateljstvo s sestavom Svežine pa nas je povezalo. Sicer pa sem včasih pel tudi s pevcem Monroja." Sicer pa Jože rad pristopi k ansamblu, kadar ga prosijo in povabijo. Všeč mu je tudi njihov način sodelovanja in /abavanja občinstva. To največkrat ni lahko. Občinstvo je danes marsikdaj zelo zahtevno. In vedno bolj tudi postaja. Konkurenca na majhnem slovenskem trgu namreč ni ravno majhna in kdor hoče ugajati, zabavati, mora biti kvaliteten in na neki način tudi izviren. Ansambel Svežina jc gotovo eden takšnih. Pravilo Jožeta Gramca je, da mora biti član ansambla oziroma pevec za nastop vedno pripravljen. To je tudi edini način, da nimaš pretirane treme pred nastopom. Res pa je tudi, da se treme lahko "odvadiš" tudi z vajo. Še bolj kot pripravljenost pred nastopom pa je pomembna kondicija. "Nastopanje pred občinstvom ni le psihični, ampak prav tako tudi fizični napor. Zato gojim tako imenovane lažje športe. Rad pa hodim tudi v hribe." Jože (iramc, občasni član ansambla Svežina GLASBENIKI MESECA - KUPON Ansambel je tretjo obletnico proslavil: v Tržiču - v Podljubelju - v tujini 'me in priimek................................................................................. Naslov..................................................................Pošta........................ Obkrožite odgovor, za katerega menite, da je pravi in pošljite kupon na |__Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj _ ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE » : 063/481 -891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC 1. HUMKO, d.o.o., Sebenje 54, Bled, 064/709-050 Vprašanje: Koliko strani imasta knjiga z naslovom: "Okenske in balkonske rastline", avtorice Ruth Podgornik Reš? Nagrada: Knjiga "Okenske in balkonske rastline" 2. MACO, d.o.o., Gorska 15, Idrija, 065/178-010 Vprašanje: Naštejte vsaj tri znamke mobilnih telefonov, ki so v prodajni mreži podjetja Mobitel? Nagrada: darilni paket v vrednosti 15.000 SIT Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 4. 4. 1998, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 15.3. 1998: - Agrometal, Ljubljana: Marija Ušeničnik, Kranj - Liko Vrhnika: Vera Cirkvenčič, Ivančna Gorica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite: 061-741-632 ob nedlejah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja ■».WJ;MJlki'll:M.IMl.l«iWJJ»M>l>l Logatec > TrlaJka 148 • tel.:0*l/74l «12 * fax:0«l/74l 612 TUDI DRUGJE JE LEPO Pozdravljeni! V četrtkovi oddaji RADIA TRŽIČ 26. 3. vas je vodil glas Jekice Gaber. Seznanila vas je s projektom POMLADANSKO UREJANJE OKOl JA V LETU 1998, ki so ga pripravili TZS, Ministrstvo za okolje tn prostor in Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Zima se odmika in marsikje ostaja neurejeno okolje. Urejena, čuvana in čista narava pa je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma. Vedno več nas je, ki se vse bolj zavedamo, da je za ohranitev življenja na zemlji potrebno mnogo več, kot smo storili doslej. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja ne skrbimo dovolj. Večina ljudi pa se vse bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja in vse več prebivalcev Slovenije se zavestno in organizirano vključuje v prizadevanja za okolje. Temeljno načelo - vsak človek naj ureja okolje, predvsem pred svojim pragom. Žal nase okolje še vedno ni tako, kot bi $i ga želeli, zato bomo z akcijo Pomladinsko urejanje okolja nadaljevali tudi letos. Pri letošnjem projektu Pomladansko urejanje okolja bomo svojo dejavnost usmerjali predvsem v naslednje: 1. Projekt Pomladansko urejanje In očiščenja okolja je vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, zavzet odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanja turizma in naravne dediščine. Postalo naj bi najširše gibanje kot uvod v projekt tekmovanja Moja dežela lepa, urejena in čista. Letos ga uresničujemo v letu športa v turizmu 1998 s sloganom Slovenija - dežela aktivnega oddiha. Pobudnik, nosilec in povezovalec projekta je Turistična zveza Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi v Sloveniji, da bi predvsem sebi in sosedom, $ tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. 2. Pomladansko urejanje okolja bomo okvirno izvajali v aprilu, odvisno od vremenskih pogojevln upoštevajoč zakonitosti narave. Projekt je povezan z velikonočnimi prazniki, dnevom zemlje, 27, aprilom - dnevom upora proti okupatorju In prvomajskimi prazniki. V tem času prihajajo turisti v večjem številu in ti prazniki so običajno pokazatelji uspešnosti glavne turistične sezone. V soboto, 18. aprila 1998, naj teče akcija "OD IZVIRA DO MORJA". Namenjena je čiščenju nabrežij potokov, rek, jezer in morja. Urejanje in čiščenje okolja ima dva osnovna cilja: 1. Odpravljanje neurejenega, zanemarjenega in nečistega okolja in 2. Pomladansko čiščenje in ureditev okolja po zimskem onesnaževanju povsod, kjer ljudje stanujejo, žive. delajo, se družijo. POPOTNIKI SKRBITE ZATO - "MOJA DEŽLA - LEPA, UREJENA IN ČISTA" Jekica Gaber, Dušan Dolinar in Janja Budič TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... na frekvencah 88,9 in 95 MHz... vsako soboto ob pol treh... tudi 4. aprila... v družbi pokrovitelja Dušana, Tomaža in Mojce ... in seveda ob najboljši slovenski glasbi.... Gost zadnje oddaje: TRGOVINA REMI, Železniška 6, Lesce tel. 064 718 757 (metrsko blago, šiviljski pribor, gobelini, skrite zadrge, žgana viskoza, šivanje po meri...) Obiščite jih, ne boste odšli praznih rok Nagrajenki zvestobe: Slavka Mullner, Škofja Loka in Martina Kadivnik iz Kovorja! Čestitamo! Naš naslov poznate: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Glasujte in sodelujte... pa prav lepo se imejte do našega prihodnjega snidenja! Lestvcia Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. Rok'n band - Ljubezni najin čas (2) 2. Agropop - Pimpek (2) 3. Čuki - Hozentregerji (2) 4. Nagelj - Jodl mix (4) 5. S. VVeiss in A. Mežek - Vsa ljubezen (4) 6. VILI RESNIK - Nja bogovi slišijo (novost) 7. TINKARA KOVAČ - Veter z juga (novost) 8. 2 ALIVE - Še eno noč (novsot) 9. KIKI BAND - Verjel sem ti (novost) 10. POVVER DANCERS - Pozor pozor (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM w RADIA OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji jpo tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Stuia 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 6. 4. 1998 Popevke: 1 • Kdo te sanja - Vikend plus 2. Hozenrregarji - Čuki 3. Ljubezen - Deja Mušič Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Povej mi, zakaj - Marta Zore 2. Pravi Slovenec - ans. Bobri Nz - viže: 1. Kar je moje, bo tvoje - Marija Ahačič - Potak 2. Kje si, očka moj - ans. bratov Poljanšek 3. Izpoved - ans. Jožeta Bumika VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na valovih radia Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00 stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: Mesnica "SODNIK", Tupaličs 42, Preddvor, tel. 064/451-094. Vsak dan sveže meso - slovenskega porekla in izvora, suhomesnati izdelki od reberc, klobas, divjačinskih salam, hrenovk, domača zaseka... Za veliko noč pa vam nudijo izvrstne domače šunke, suh vrat, suho meso z in brez kosti... Delovni čas: torek: 7. do 11, sreda, četrtek, petek: 7. do 12. in od 14. do 19., sobota: 7. do 12. VSE SOLJENO IN DIMLJENO NA KLASIČEN NAČIN!!! j KUPON /čft^J i Odgovor: ! Naslov: Nagradno vprašanje: Napišite recept za nedeljsko prato, ali "budelj'. „ DOBRODOŠLI V MESNICI "SODNIK" V TUPALIČAH PRI PREDDVORU! Odgovore, oziroma recepte, pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom: za Kolovrat domačih. Čakajo okusne nagrade. Nagrado Gorenjskega glasa prejme: Nina Obid, Žirovnica Lepo cvetno nedeljo vam želim in nasvidenje čez teden dni, voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. KUPON ŠT. 11 1. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Nocoj se veselimo 2. ans. LAUFARJI: Trentarska domačija 3. ans. VITA: Pridi na kozarec vina 4. JOŽE BOI IORČ S PRIJATELJI: Viteški pohod 5. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Zlatolaska - nov predlog NAGRADE SO PREJELI: - Žunk Ernest, Sallaumines 9, 1420 Trbovlje - Angelca Filipič, Draževnik 15, 1356 Dobrova - Franc Soklič, Hotemaže 91, 4205 Preddvor Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. 96 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS 2 064/223 111 Naročilo u objavo sprejemamo po telefonu 0647223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti • do ponedeljka de 11.30 in do sredo do 12.30 are S Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredne ofodoo. KATEGORIJE A, B, C, D, E NAKUPOVALNI IZLETI VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 HOKO - kombi prevozi tel. 563-876, 557-757 NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb REKREACIJSKO DRSANJE TUDI POMLADI AVTO ŠOLA B & B KRANJ - RADOVLJICA - JESENICE TEL.: 22-55-22, 714-916, 86-33-00 ZAČNITE Z UČENJEM VOŽNJE V AVTO ŠOLI B & B ZDAJ! DOBITE LAHKO GSM JANUS - MOTOROLA Palmanova 15.4, Trst 14.4., Madžarska - Lenti 4.4., 11.4., 16.4., 18.4.. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek. Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Udine - Gorica (tovarna čokolade) 9.4. 27.4. Gardaland 4.4. Lenti, 7.4. nakupi Ceiovec GSM: 041/660-658 IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC, pon. pet. TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. GSM: 041/736-140 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Prijave vsak dan od 16. do 22. ure. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 BLED: do 19.4. drsališče obratuje vsak dan od 10. do 11.30., sobota in nedelja od 18. do 19.30., vstopnina - odrasli: 500 SIT, vstopnica - otroci do 10 let: 300 sit, izposoja drsalk 500 SIT, brušenje drsalk 300 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana - hala Tivoli, tor., pet. od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob.., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: NE OBRATUJE VEČ! BORZA ZNANJA Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika, unistar-si V ljubljanski Borzi znanja so vam na voljo informacije o ponudnikih najrazličnejših znanj. Tako vas lahko na pnmer seznanimo - z izkušenimi inštruktorji številnih osnovnošolskih, srednješolskih in fakultetnih predmetov, - z izvrstnimi plesalci in glasbeniki, ■ s športniki, z zbiralci in s svetovnimi popotniki, - s strokovnjaki iz različnih področij dela ■ ali pa z mojstri ročnih del, kulinarike in drobnih gospodinjskih nasvetov. Seveda bomo veseli tudi drugih učnih ponudb. Podbrobnejše (brezplačne) informacije so vam na voljo v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani ali na telefonski številki (061) 13 22 178. vsak delavnik med 8. in 15. uro. v sredo do 17. ure. VRTNARIJA URŠKA Na Ilovki 9, pri Kokrici Tel: 064/226-0%, GSM: 041/640-652 MARS galerija Tel.: 223-675 Nudimo vam BALKONSKO CVETJE, ENOLETNICE, obešanke, PVC korita, obešala za korita, kvalitetno ZEMLJO Stender. Cvetje vam presadimo v korita in svetujemo pri negi in vzgoji. VABLJENI! V času od 7. 4. do 10. 4. smo pripravili dve delavnici okraševanja velikonočnih pisanic. Delavnice bodo potekale med 17. in 21. uro. Prijave sprejemamo do vključno 6. 4. 1998. GLASOV KAŽIPOT M Izleti a DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na sledeče izlete: 14. aprila -Rogaška Slatina - Zavrč - Ruj; 9. in 18. aprila - nakupovalna izleta na Madžarsko. Čim preje pokličite vaše poverjenike. Francija - Španija - Portugalska Kranj - Planinska sekcija Alpetour organizira turistično-planinski izlet. Z modernim avtobusom boste obiskali Francijo -ogled Eurodisnevja, Pariza; Španijo - izlet na najvišji vrh Mulchačen (3482 m), ogled znamenitih mest; Portugalska - pohod na najvišjo goro Toro (1993 m); Andora - ogled majhne brezcarinske državice ter nakupovanje v mestu bogatih trgovin. Spali boste v šotorih. Informacije in prijave: g. Jože Škorc, Golnik 44, 4204 Golnik, tel.: 064/ 461-889. Na Boč in Donačko goro Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj pri Planinskem društvu Kranj organizira nezahteven planinski pohod na Boč (979 m) in Donačko goro (822 m). Izlet bo 18. aprila z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred hotela Crema v Kranju. Oprema naj bo lahka in vremenu primerna, potrebne so pohodne palice. Prijave in vpiačila pri g. Jožetu Škorcu na Golniku 44 ali po tel.: 461-889 vsak dan. Na Slavnik Žirovnica - Planinsko društvo vabi na planinski izlet na Slavnik (1028 m), ki bo v soboto, 4. aprila. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri, ustavljal bo na sveh avtobusnih postajah od Brega do Rodin. Zmerne nezahtevne hoje bo 3 do 4 ure. Za prijave in dodatne informacije lahko (do vključno četrtka) pokličete Draga Kajdiža, Žirovnica 92b, tel.: 801-469; Konrada Ozebka, Breg 128, tel.: 801-112; Anžeta Feldina, Rodine 72, tel.: 803-010 (popoldne). Na Rudnico Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira planinski izlet na Rudnico (946 m), odlično razgledišče nad Bohinjskim jezerom, ki bo v soboto, 4. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Lahke hoje bo skupaj za približno 3 do 4 ure, zato je izlet primeren tudi za mlade družine. Prijave sparejemata do četrtka, 2. aprila. Jasna Soklić, Isra ERO, 064/276-400 in Matija Grandovec, Iskratel, 064/273-093. jalsko akcijo, ki bo v Zdravstvenem domu na Bledu potekala danes, v torek, 31. marca, od 8. do 14. ure. Delovanje krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj Kranj - Krajevna skupnosti Vodovodni stolp vabi na razgovor na temo delovanja krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj. Pogovor bo potekal danes, v torek, od 18. ure dalje v dvorani Doma krajanov Prims-kovo. Prireditve 3 Obvestila 3 Tečaj vitraža Kranj - V Centru kulturnih dejavnosti se bo v četrtek, 2. aprila ob 18. uri, začel tridnevni tečaj vitraža (Tiffanv tehnika), ki ga bo vodil mentor Brane Mirt. Krvodajalska akcija Bled - Območna organizacija Rdečega križa Slovenije Radovljica vabi na krvoda- Nova knjiga Ljubljana - V Galeriji ZDSLU v Ljubljani bo v četrtek, 2. aprila, predstavitev knjige Damirja Globočnika 12 JEZNIH MOŽ. Knjigo bosta predstavila dr. Cene Avguštin in dr. Milček Komelj. Klub literatov Kranj - V kranjskem Centru kulturnih dejavnosti bo danes, v torek, 31. marca, od 19. do 20. ure, srečanje literatov, ki ga bo vodil prof. Miha Mohor. Srečanje otroških pevskih zborov Kranj - Na Osnovni šoli France Prešeren Kranj bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri območno srečanje otroških pevskih zborov. Dan knjig Tržič - V četrtek, 2. aprila, bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču praznično. Mednarodni dan knjig za otroke bodo praznovali z gostoma Adijem Smolarjem in Marijo Prelog, ki bosta predstavila knjigo Puisa in Andrej Migec, Prireditev se bo začela ob 17. uri v otroškem oddelku knjižnice. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. Slavvomir Mrožek: POLICIJA torek, 31.3., ob 19.30 za abonma MODRI, IZVEN in konto 28. TEDEN SLOVENSKE DRAME od 1. do 10. aprila 1998 sreda, 1. 4, ob 20.00 uri, R. Šeligo: SVATBA (SLG Celje) Otvoritev festivala in podelitev "Nagrade Slavka Gruma" - za IZVEN in konto četrtek. 2. 4., ob 16.00 uri - M. Jesih: DESETI RAČEK (MGL Ljubljana) - zaključena predstava ob 20.00 uri - S. Horvat, K. Zupan, N. Matjašec: ELIZABETH (Gledlaišče Ruj) - za IZVEN in konto petek, 3. 4. ob 13.00 uri - S. Makarovič: KOKOKOŠKA EMILIJA (LG Ljubljana) - zaključena predstava ob 20.00 uri - N. Pop - Tasić: KABARET KARLA JEDERMANA SNG Drama Maribor) - za IZVEN in konto Razpored predstav za april je objavljen v današnjem Gorenjskem glasu na 31. strani! GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' PROCRAM NARODNO-ZABAVNIH VEČEROV sobota, 1 7. 4. KATERMAN sreda, 15.4. GAŠPERJI petek, 17.4. GAŠPERJI sobota, 18.4. GORENJSKI MUZIKANT JE petek, 24.4. ansambel GREGA AVSENIKA sobota, 25.4. ansambel BORISA RAZPOTNIKA* INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL: 064/733-402 Planinski odmev Zasavska Sveta gora (852 m) Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira m vodt planinsko turo na 852 m visoko Zasavsko Sveto goro v četrtek, 9. aprila. Posebni avtobus "se bo ogrevat" pred kinom Center. Odhod bo ob 7. ur; zjutraj. Peljali se bomo skozi Šentvid, Črnuče, Dolsko, Litijo, do vasice Spodnji Log. Tu se bo naša pot začela Preko brvi bomo prečili Savo'v vasi Sava. Od tu se začne vzpon. Pot pelje skozi vasi Tirna in Rovišče. Oo planinske koče bomo rabili dobri dve uri Pot je markirana in srednje težka. Koča je oskrbovana čez celo leto. V njej je žig za Zasavsko pot, Bedjurovo pot in Slovensko razširjeno pot, zato ne pozabite knjižic, če jih imate. Na vrhu, ne daleč od koče, stoji starodavna romarska cerkev, ki se je bo možno tudi ogledati. V bližini so ohranjeni tudi trije sramotilni stebri iz davnih časov, ko so na goro množično romali. Z vrha je ob iepem vremenu zares čudovit razgled od Gorjancev do Julijcev. Ko se bomo dovolj nagledali, se odločimo za spust po markirani poti do Razpotja. Od tu naprej pa po cesti do Viderge (Gostilna Žibert), kjer nas bo čakal šofer našega avtobusa. Avtobus nas bo odpeljal v svetovno znane Moravče, kjer se bomo ustavili v gostilni "Pri kavki". Tudi na znamenitosti Moravč ne bomo pozabili. Doma bomo v zgodnjih večernih urah. Skupne hoje bo za okoli štiri ure. Na turi imejte primerno obutev, v primeru slabega vremena pa še obrambo proti dežju. Palice bodo tudi dobrodošle. Hrano imejte v nahrbtniKu, sicer nudi koča kar nekaj vrst tople hrane -za vsak primer. Prijave z vplačilom 1.300 SIT sprejema osebje pisarne društva do zasedbe avtobusa. Vodnika bosta Edo Erzetič in Miha Planine. Vodja planinske sekcije: Metka Šparovec Ura pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri pravljična ura. Otroci se bodo zabavali ob pravljici Štefana Gemme-la z naslovom Nekoč je bila... (miška z imenom Nili. Želela je prebrati pravljico, a so jo povsod motili. Domislila se je...) Igrale urice v knjižnici potekajo vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 14. do 16. ure ter od 16. do 18. Prijavite se lahko na otroškem oddelku. Velikonočni sejem Cerklje - V soboto, 4. aprila, bo Turistično društvo Cerklje pripravilo tradicionalni Velikonočni sejem, ki so ga v Cerkljah prvič organizirali leta 1885. Tudi letos bo tako kot ponavadi ponudba na stojnicah pred osnovno šolo Davorina Jenka zelo dobra, saj boste po sejemskih cenah lahko kupili najrazličnejše blago. Predavanja 9t Peking in pekinški človek Kranj - V Modri dvorani gradu Khislstein bo v organizaciji Kluba študentov Kranj jutri, v sredo, 1. aprila, potopisno predavanje Igorja Zelnika z naslovom Peking in pekinški človek. Predavanje se bo začelo ob 20. uri. Koncerti Metropolis Kranj - Klub študentov Kranj vabi na koncert skupine Metropolis, ki bo v Ragti-meu v četrtek, 2. aprila, z začetkom ob 22. Razstave a Razstava slik Jesenice - V četrtek, 2. aprila, bo ob 18. rui v razstavnih prostorih Kosove graščine otvoritev razstave akad. slikarja Miha Pirnata ml. Razstavljena dela bo predstavil umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, v kulturnem programu pa bo nastopil kantavtor Zdene Vodopivec s podalpskimi šansoni. Manca Juvan v Škofji Loki Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bo danes, v torek, 31. marca, ob 19. uri otvoritev razstave slik Mance Juvan. France Slana v Vili Bled Bled - V četrtek, 2. aprila, bo v Vili Bled ob 18. uri otvoritev razstave slik Franceta Slane. Križev pot Ljubljana - V atriju zavoda sv. Stanislava v Šentvidu bo v četrtek, 2. aprila, ob 19. uri odprtje razstave nsb Franca Kosca Karasa Križev pot. V kulturnem programu sodelujejo učenci Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. Gorenjski glas Več kot časopis Titanik in Kreslin Kulturni dom Mengeš poklanja dvakrat po osem vstopnic za bralce Gorenjskega glasa. IVIengeS, 30. marca - V Kulturnem domu v Mengšu bosta kunec tedna dva zanimiva dogodka. V petek, 3, aprila, bo na programu ameriški spektakel Titanik. Predstavi bosta ob 17. uri in 20.30. V soboto, 4. aprila, ob 20. uri pa bo v Kulturnem domu v Mengšu koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande. Oorenjski glas redno sodeluje s Kulturnim domom V Mengšu. Zato smo se tokrat dogovorili /a H brezplačnih vstopnic za ogled popol danske predstave Titanika in 8 za sobotni koncert Med srečnimi dobitniki vstopnic bo tistih 16 bralcev, ki bodo jutri, l. aprila, od 12.27 do I2.3H prvi poklicali (ioteii|ski glas na številko 064/223-111 ui pravilno odgovorilo na vprašanje, koliko kilometrov je od Kranja (skozi Brnik in Moste) do Mengša. • \. ),. radio triglav 96 MHzl M LOŠKI ODER H ŠKOFJA LOKA 4. aprila ob 10. uri Marija Vogelnik: BISERGORA, marionetna predstava, režija: Eka Vogelnik, gostuje gledališka skupina KINETIKON, sobotna matineja, ZA IZVEN. Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka tel./fax: 064/620-850 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI GUSAR BERTO Kranj, 31. marca - V četrtek bo ob 17. uri v gradu Khiselstein še ena od prireditev v okviru Festivala žive kulture. Tokrat se predstavlja Anima Studio s predstavo Gusar Berto. Nastopa Sten Vilar. Sten Vilar piše, riše, poje, pleše in duhoviči v svoji domači delavnici, ki se imenuje Studio Anima. S svojimi predstavami Pikin rojstni dan, Gusar Berto ter Skrinjica želja razveseljuje otroke po vsej Sloveniji. Gledališče a Kljukec in pavliha Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek. 2. aprila, ob 17. uri gostovalo gledališče Unikat iz Ljubljane. Predstavili bodo igrico Nika Kureta Kljukec in Pavliha, namenjena pa je otrokom, starim vsaj pet let. V knjižnici je do konca tedna na ogled tudi razstava z naslovom Moja prva knjiga, ki so jo pripravhli učenci 2. razreda Osnovne šole Begunje. MGL Mestno Gledališče ljubljansko Čopova 14, 1000 LJUBLJANA tel.: 214-167 Jutri, torek, 31. 3., ob 19.30 ROMULUS VELIKI, abonma MLADINSKI 4 Epidemija NORIH BAB še vedno traja! MGL je njihovo razsajanje razširilo na Vrhniko, v Dom Ivana Cankarja. Tam bodo NORE BABE okužile smeha in glasbe željno občinstvo v torek, 31. marca, in v soboto, 4. aprila, ob 19.30. Jutri, sreda, 1. 4., ob 19.30 TARTUFFE, abonma ŠTUDENTSKI D Četrtek, 2. 4., ob 19.30 ROMULUS VELIKI, abonma MLADINSKI 2 Petek, 3. 4., ob 19.30 KALIGULA, ABONMA K NAPOVEDUJEMO: gostovanje češkega gledališča Divadlo Komedie iz Prage Torek, 14. 4., ob 19.30 W. Shakespeare HAMLET, izven in konto Sreda, 15. 4., ob 19.30 A. P. Čehov TRI SESTRE, izven in konto Jutri, sreda, 1. 4., ob 22.0 MURLIN MURLO , izven in konto "Premišljena režija in vrhunska igra.. Sijajna, prav strašljivo stvarna gledališka fikcija." Andrej Inkret, Delo Petek, 3. 4., ob 21.00 KONTRABAS, izven in konto "Uspeh na vsej črti in veliko smeha za gledalce, ki se ne čutijo prizadeti. Za prizadete pa.." Rapa Šuklje, Dnevnik Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21 .com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. 0 Prešernovo clavn< n s m> Kranj gledališče Telefon 064 222 681 Kranj Telefaks 064 223 534 sreda© Slovensko uudsko gledališče Ceue TSP 98. Rudi Šeligo Svatba 20:00 \ OtvoritevTSD 98 in podelitev "Nagrade Slavka Gruma" konto in izven četrtek© TSD 98 petek© 16:00 20:00 TSD 98 Mestno gledališče ljubljansko Ljubljana Milan Jesih Deseti raček ZAKLJUČENA Gledališče Ptuj Sebastjan Horvat, Klavdija Zupan, Nataša Matjašec EHzabeth konto in izven Lutkovno gledališče Ljubljana Svetlana Makarovič Kokokoška Emilija ZAKLJUČENA četrtek f& petek © 10:00 20:00 20:00 sobota © sobota© nedetja©- 13:00 ( SNG Drama AAaribor 20:00/ Nebojša Pop-Tasić Kabaret Karla Jedermana konto in izven TSD 98 / Slovensko ljudsko gledališče Celje 20 OO / Matjaž Zupančič Nemir konto in izven TSD 98 / Skupina kd0 Ljubljana m nn / Kristijan Muck Imena Igre 2U:UU / konto in izven ponedeljek©^ TSD 98 Lutkovno gledališče AAaribor WUui MarJan Pungartnik Prihaja cirkus! 11:30 torek© 20:00 TSD 98 sreda© 20:00 TSD 98 ZAKLJUČENA Gledališče Glej * Grapefruit Ljubljana iztok Lovrič Limonada konto in izven Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Milan Jesih Kobila konto in izven Slovensko ljudsko gledališče Ceue Boris A. Novak Hiša iz kart Četrtek© petek fl^ 16:00 1 ZAKLJUČENA oris A. Novak Hiša iz kart konto in izven TSD 98 CafE" teater l iubljana Vinko Moderndorfer Jožef in Marija 20:00 konto in izven sobota © nedelja 12 Sobotna matineja 10:00 Deževnik išče prijatelja (IS Šenčur) (/KO in PG Kranj) ponedeljek© torek ©--- več avtorjev O tem se ne govori gostovanje v OŠ Kočevje s. Mrožek Policija ČETRTEK, konto in izven s. Mrožek Policija PETEK 1, konto in izven Sobotna matineja (zko m pg Kranj) 10: JU I Pepelka ( Plesna skupina AAG Tržič) 20:00 / s. Mrožek Policija gostovanje v AAGL Ljubljana 21 00 / jAZZvečers Kvintetom Toneta Janše IZVEN nedelja 19 ponedeljek *£• torek©- sreda© s. Mrožek Policija 20:00 / gostovanje v AAGL Ljubljana J. chinn Takšni in drugačni gostovanje v Žalcu 19:30 več avtorjev O tem se ne govori 9:00,10:00/ J gostovanje v Izoli & 11:30 20:00l J. chinn Takšni in drugačni četrtek ©-petek©— 20:00 20:00 sobota© nedelja 26- 10:00 S. Mrožek Policija RUMENI, konto in izven s. Mrožek Policija PETEK 3, konto in izven Sobotna matineja czko in pg Kranj) Snegulčica (LG Maribor) 20:00 \ s. Mrožek Policija SOBOTA 1, konto in izven ponedeljek© torek © sreda ©— S. Mrožek Policija ZU.UU \ konto in izven četrtek© w. Shakespeare Sen kresne noči (zko Kranj) 18:00 \ konto in izven 20:00 sreda© Prešernovo gledalisVe Kranj si pridržuje pravico do spremembe programa k • NAJNOVEJŠI PROGRAM ♦ VSE VRSTE OBLOG (stenske, **P^L™SlVF ZAKLJUČNE LETVE .sWBNOPOHlSTVa^nacknaVELW Deloimi čas od 7. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Prodam HLEVSKI GNOJ in JABOLČNI KIS. ©460-048 6740 Prodam KIFELJČAR. ©332-38 3 6776 MALI OGLASI FITNESS ►FITKID'S (otroška aerobika) ►telovadba za nosečnice Imasaža ISAVNA ►SOLARIJ ERG0LINE ORGANIZIRANA VADBA SPINNING PRVIČ NA GORENJSKEM Na Drulovki kupimo večje trisobno ali dvosobno stanovanje z dvemi kabineti za znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 VARSTVO Nudim VARSTVO OTROK na svojem domu. © 312-253 6707 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©064/692-194 5265 Za diano ali spačka prodam dve novi GUMI M/S Dunlop. ©061/627-116 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600 242-300, MARK MOBILd.o.o 32 Odkup, prodaja voztil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 ODKUP KARA'MBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. ©064/241-168 2837 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, svetovanje pri prodaji, staro za novo. AVTO KADIVEC ©418-0013, 041/666-754 3115 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA ter opravljamo PREPISE VOZIL. GAVA-LA d.o.o. Primskovo B0609/642-672 tel.: 222-800 c Začenja se nagradna Igra, v kateri vam GORENJSKI GLAS In PIZZERIJA MATEJA podarjata možnost, da vsak mesec osvojite nagrado in sicer: eno veliko družinsko pizzo oz. Glasov izlet za eno osebo. Vse, kar morate narediti, je, da, ko vam prinašalec iz pizzerije Mateja prinese pizzo, na kartonu poiščete nalepko Gorenjskega glasa, jo s kartonom vred izrežete, date v kuverto ali nalepite na dopisnico in pošljete Jrianaslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj s pripombo za nagradno igro GORENJSKI GLAS -MATEJA. Izžrebanci bodo objavljeni v vsaki prvi številki časopisa v mesecu. SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABISICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/511-965 MALI OGLASI PRODAMO ZELO DOBRO OHRANJENO KOMBINIRANO VOZILO S POTOVALNIMI SEDEŽI R TRAFFIC T 1200 D, I. 91, 59000 km, reg. 1.7.98, 44 W motor. BOSO-PET.d.o.o., Krnica 63- zg. Gorje 4856 ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL, možno plačilo na kredit. AVTO PRIS d.o.o. © 312-255_4978 R 5 FIVE, letnik 1994, reg. april 99, prodam. 3625-239 6455 Prodam SUBARU JUSTY, I. 92, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©460-063, po 18. uri 6479 R 5 CAMPUS, letnik 1993, cena 7500 DEM, prodam. ©621-798 6566 Prodam JUGO 45 KORAL, 1.91, rdeče barve, reg. do 31. marca 1999, 2. lastnica, cena 256.500 SIT. SAMO RESNE PONUDBE na ©563-626 popoldan po 16. uri 6581 POLO 75, rdeč, I.95, 30 000 km, prodam. ©403-672 6598 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 GLS limuzina, 1.90, reg. do 1.6.98, 2. lastnik, metalne barve, garažiran, šibedah, lepo ohranjen, cena 6400 DEM. ©563-626 popoldan 6620 Prodam LANTRO 1,6 GLS i, I.93, veliko dodatne opreme, 67 000 km, odlično ohranjena, cena 11 500 DEM. Možna menjava za cenejši avto. fi491-263 6629 Prodam ALFO SPRINT, I.88, cena 5 000 DEM. ©324-481, zvečer 6632 Prodam GOLF JXB, 1.91, odlično ohranjen. ©312-255 6633 Prodam ŠKODO FELICIO KOMBI 1,3 I.95. ©312-255 6634 Prodam AUDI A 4 1,8, 1.95, možna menjava. ©312-255 6635 JUGO 140 KM, 2.0 cm3, v celoti predelan, zelo atraktiven, prodam. ©622-135 6651 I Cl Bratov Praprotnik 1 0, NAKLO I Te|./fax:064.'471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ■■jlS** AVTOMOBILSKIH BLAŽ,LCEV¥MOHROt? Z JUGO 101, I.90, reg. do 5/98, prevoženih 80 000 km, prodam. ©742-090 6652 Prodam LANCIA PRIZMA 1,9 TDI, 1.88, reg. celo leto, cena po dogovoru. ©0609/650-405 6658 FIAT REGATA 1.6 SIE, letnik 1987, neregistriran, ugodno prodam. © 431-727 6659 Prodam JUGO 45, I.89, 93 000 km, vreden ogleda. Inf. na ©81-523 ali 891 -003 6676 Prodam JUGO SKALA 55, I.89, reg. do 1/99. ©862-882 6678 HYUNDAI ACCENT 1,3 LS i, nov, 1.98, cena 15 999 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE ©863-430 6688 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, 1.97, cena 26 499 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE ©863-430 6689 HYUNDAI LANTRA 1,6 GLS i, nov, I.98, cena 22 999 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leassing. HYUNDAI JESENICE B863-430 6690 HYUNDAI KOMBI kamionet, nov, 1.97, cena 21 799 DEM, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE ©863-430 6694 CLIO 1,2 RN temno zelen, letnik 1994, prodam. ©563-289 6696 LIVADA d.o.o. - AVTOINTEX proda več vozil: Z 126 P 650, I.88, Z 101, I.87. 88, GOLF I.82, I.85, PEUGEOT 309, I.88, PEUGEOT 405 I.92/93, R 5 FIVE, I.94, R 25, 1.85, RENAULT FUEGO 1,4 TL, 1.80/81, AUDI 80 TD, I.89. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224- 029 6697 TV-VID£0~AUDia~HI~FI ZASTOPSTVO \H PRODAJA © PiOMeen 0Sherwrx«J CS-30Z0 ZVOČNIKI 2x 100W PRi NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEG SPOSOJA SQNY V1ĐEO KAMCRE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222.055 R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 3/99, prevoženo 62.000 km, cena 1.600 DEM, prodam. © 311-325 6708 SAMARO 1500, 1.94, rdečo, garažir-ano, 1. lastnik, 31 000 km, prodam. ©330-079 6712 CIMOS BX 1,4 E, I.86, HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS, 1.95. ©634-889 RONDO TRAPE_em Z 101 SKALA 55, 1.88, odlično ohranjen, reg. do 10/98. RONDO TRADE ©634-889 6714 ŠKODA FAVORIT 136 L, I.90, 80 000 km, odlično ohranjen. RONDO TRADE ©634-889 6715 R 5 TOP FUN I.93, odlično ohranjen, rdeče barve. RONDO TRADE ©634- 889 6716 OPEL ASTRA 1,4 i GL, I.96, vsa dodatna oprema, odlično ohranjen. RONDO TRADE ©634-889 6717 GOLG VARIANT 1,9 TDI, 1.95, odlično ohranjen. RONDO TRADE ©634-889 6718 GOLF JXD, I.90, 5 vrat, odlično ohranjen, bele barve. RONDO TRADE ©634-889_6719 LADO SAMARO 1300, letnik 1993, prevoženo 36.000 km, prodam. © 451-331 6723 Prodam JUGO 45, I.88, reg. do 10/ 98, garažiran. ©242-878 6724 UGODNO PRODAMO: CLIO 1,2 RN, 3 vrata, I.94, R 19 1,4 RT, I.95, GOLF 1,3 CLB, I.92, EXPRESS 1,4 RL, I.94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po ©064/428-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerklje 6735 AX 1.1 i CABAN, I.93, 75 000 km, prodam. ©472-241 in 041/721-557; nismo posredniki! 6736 -S— ■' ' ., POZDRAVLJENI! GORENJSKA BANKA PRIHAJA V DOMŽALE KDO SMO Prvi zametki organiziranega bančništva so se na Gorenjskem oblikovali že pred več kot 100 leti. V sedanjem obsegu pa je banka navzoča že 42 let. Od leta 1972 do leta 1994 je banka poslovala v sistemu Ljubljanske banke, najprej kot podružnica, od 27.12.1989 pa kot delniška družba v sistemu kapitalsko povezanih sestrskih bank Ljubljanske banke. V letu 1994 se je začel proces odcepitve iz sistema Ljubljanske banke, ki se je končal v juniju 19%. Banka je že prestopila regijske meje in se v širši slovenski prostor podala najprej s kreditiranjem, v letu 1996 pa tudi z odprtjem prve ekspoziture zunaj Gorenjske, v Ljubljani. Trenutno pa prihajamo v Domžale. KAKO DELAMO Gorenjska banka se vsa leta, odkar posluje samostojno, uvršča med vodilne banke v Sloveniji Bilančna vsota v letu 1997 se je povečala 26-odstotkov. Konec decembra je znašala 90.706 milijonov SIT, kar prinaša 7. mesto med 30 poslovnimi bankami v Sloveniji. Sredstva občanov, ki predstavljajo polovico bilančne vsote, so se povečala za 21 %, sredstva pravnih oseb pa za 33 %. Kapital banke se je povečal za 14 %. Naložbe občanom so porasle za 13-odstotkov. Posojila pravnim osebam so se povečala za 78 %. Na področju poslovanja s tujino je banka dosegla 1.452 milijonov DEM plačilnega prometa, kar je 12,0 % več kot v letu 1996. Mreža korespondenčnih bank se je razširila na 481 bank po vsem svetu. Bruto dobiček je bil dosežen v višini 1.374,8 milijonov SIT in je za 32 % večji od doseženenega v letu 1996. NA KATERIH PODROČIIH POSLUIEMO Banka opravlja vse klasične posle, od sprejema vseh vrst denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb, dajanja in najemanja posojil, opravljanja poslov plačilnega prometa, odkupovanja čekov in menic, poslovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, izdajanja vrednostnih papirjev in kreditnih kartic, kupovanja, prodaje ter upravljanja z vrednostnimi papirji domačih in tujih izdajateljev, prevzemanja in izdajanja poroštev in garancij, kupovanja in izterjevanja terjatev, do hranjenja vrednostnih papirjev in drugih vrednosti. IN KAKO NAPRE1 Banka ostaja pri dosedanji strategiji nadaljnje rasti poslovanja Tako so tudi temeljni cilji poslovne politike naravnani v ohranjanje in povečanje obsega poslovanja in s tem tržnega deleža, povečanje konkurenčnosti poslovanja in doseganje kakovosti bančnih storitev po meri najzahtevnejših komitentov, obvladovanje poslovnih rizikov, razvoj informacijskega sistema in izboljšanje tehnološke opremljenosti poslovanja. POVABILO Vabimo Vas, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi. Za vse podrobne informacije Vam bo na voljo vodja ekspoziture, g. Boštjan Fajdiga s sodelavci. Gorenjska|> Banka Banka «< posluhom GORENJSKA BANKA d.d.,KRANJ, Ekspozitura Domžale, Ljubljanjska cesta 82, (pri trgovini Planika) tel.: 061/720-410, fax.. 061/720-270 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 0609/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 53-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 JUGO 60, I.90, reg., 80 000 km, prodam. ©332-178 6738 Prodam JUGO KORAL, I.88, rdeč, reg. do 20.7.98, servisiran, cena ugodna. ©724-223, popoldan 6744 Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1.6 16 V, I. 93/6, lepe ohranjen, z veliko opreme. ©891-084 6748 Prodam lepo ohranjeno Z 101 rdeče barve, letnik 1990. ©715-535 6749 VECTRA 1.8 ICD, I. 96, met. zelena, klima, ABS, AB, 1. last, 2.504.390 SIT, CLIO 1.2 RN, I.94, rdeč, 5 v, reg. 3/99, 968.240 SIT, MERCEDES 190 1.8 E, I. 93, bel, reg. 4/98, servisna, oprema, 1945.790 SIT, PONY 1.5 GLS, I. 90, met. moder, 493.430 SIT, HONDA CIVIC 1.6 ESI, I. 92, srebrna, klima, 1.340,640 SIT, Z POLI, I. 89, bel, reg. 7/98, ohranjen, 139.630 SIT. AVTO LESCE, 719-118 6751 TVVINGO 1.2 I. 94, vijola, reg. 12/98, ohranjen, 958.930 SIT. AVTO LESCE 719-118 6752 CLIO 1.2, I. 96, met. siv., 5 v, ohranjen, 1163.750 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 6753 GOLF JXB, I. 91, bel, 102.000 km, reg. 11/98, zelo ohranjen, 819.280 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 6754 ALFA 33 1.5 IE, I. 93, CZ, ES, rdeča, 819.280 SIT. AVTO LESCE 719-118 6755_ FAVORIT 135, I. 92, rdeča, 70.000 km, reg. 12/98, 456.190 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 6756 FRONTERA 2.2 i 16 V, I. 95/12, 1. last, ter FRONTERA 2.0 i, I. 96, nova tipa, zelo ugodno. AVTO LESCE 719- 118 6757 126 P rumene barve, 63000 km, 8/ 87,prodam. ©714-126 6763 Prodam GOLF diesel, I. 88, temno rdeč, lepo ohranjen. ©471-118 6773 Prodam JUGO SKALA 55, I. 89. ©311-279 po 13. uri 6777 Popravilo in obnova AVTOPLAS-TIKE. ©0609/618-732, 451-621 6/84 Prodam GOLF JXD, I. 89712, reg. do 12/98. ©311-77 9 6788 Prodam LADO NIVO 1600, letnik 1993. ©733-488_6^0 Prodam HONDA CIVIC 1.6 i, 16 V, Sedan, letnik 90, 128.000 km, srebrne barve, 15 eolska AL platišča. ©242-849, 041/68-00-68 6794 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 041/651- 737 in 041/721-657 4037 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo na © 57-995 4733 Iščemo dekle, lahko študentko za delo v lokalu, v Kranju. Informacije dobite na ©061/842-104 6168 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas terensko delo ne moti, pokličite 0 53-415 po 18. uri 6284 Zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami v živilski trgovini. Pekarna ZEV-NIK Kranj, 332-336 od 11. do 17. ure 6292 Redno zaposlimo SLAŠČIČARKO za delo v slaščičarni. ©733-226 6312 Takoj zaposlimo PISARNIŠKO MOČ za opravljanje tajniško administrativnih del, zaželjen izpit B kategorije in praksa. Pisne prošnje na Šifra: REDNA SLUŽBA 6424 Zaposlimo STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za oskrbovalca strojev v podjetju za predelavo kamna - lahko tudi mlajši upokojenec. Resne ponudbe na šifra: ZAPOSLITEV TAKOJ 6425 Ambiciozna dekleta in fante iščemo za novi način prodaje z atraktivnimi artikli. Zaželjen lasten prevoz in SŠI izobrazba. Možnost napredovanja in visokega zaslužka. Vikendi so prosti. ©061/1400-524 6534 Takoj zaposlimo DELAVCE v kamnoseški stroki. Možnost priučitve. Resne ponudbe na Šifra: STALNA ZAPOSLITEV 6555 Zaposlimo KV ali priučenega AVTO-LIČARJA ter dva učenca ličarske stroke. ©428-00-17 od 16-17. ure 6562 Zaposlim dekle za delo v kava baru. ©24-67-62 6604 Zaposlimo DELAVCA za priučitev v mizarski delavnici. Pogoj odslužen vojaški rok in starost do 30 let. ©58-802 6650 Zaposlimo NATAKARICO BAR Tržič. © 742-737 ČIN ČIN Zaposlim DELAVCA 7 ^n-injem montažnih del: KNAUF m ARM STRONG. ©325-950 in 041/683-603 6605 VILA GORENJKA potrebuje PO-MOČNIKA-ICO za gospodarska dela v poletni sezoni. Želeška 9, Bled.6667 Iščemo pridno, pošteno NATAKARICO za delo v strežbi ob vikendih © 731 -330 6669 Honorarno zaposlimo dva moška iz Kranja in Kamnika z okolico, s srednjo šolo, za področje trženja resnega varčevanja. ©0609/636-295 0709 Telefonistka išče delo, lahko rocep-torka ali varnostnica. ©211-532 e?i 1 Vse za t EHNIKA 1 tel.: 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 LJ WTC:061/168 60 2i e-mall: telephone@le-tehnika.si 26^1 m1****^ a Se Za teleloni^ht*P://www.le^ehnika.s *brezvrvični, (j d IVI : SGH200, vrvični in ISDN telefoni, Q analogne in ISDN centrale,SGH 250 CAT 5, zaščite in montaže. Ameriški plesalci na kranjski Gimnaziji Kranj - V sredo, 1. aprila, ob 12.30 uri bo v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj nastopila mednarodna plesna skupina Diversitj' Dance Theatre. Skupino sestavlja 14 mladih fantov in deklet iz ZDA, ki skozi dramsko umetnost proniovirajo dobre vrednote in dajanje upanja za prihodnost. Vabljeni na zanimivo plesno predstavo, vstop je prost. PSIHU ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 U:06ifb52 200 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LICARSKE IN KLEPARSKE USLUGE HVUNADI PONT 1,5 LSI letnik 1993 RENAULT 19 1,4 RN letnik 1993 RENAULT 4 GTL letnik 1990 PEUGEOT 405 GL letnik 1989 FIAT UNO 1,1 IES letnik 1993 ŠKODA FAVORIT 135 L letnik 1991 MAZDA 626 GLX COUPE letnik 1991 PRODAJAMO ALI MENJAMO ZA DRUGO VOZILO, MOŽEN NAKUP NA KREDIT Društvo obrtnikov Kranj honorarno zaposli ČISTILKO za okoli 10 ur tedensko za čiščenje proslovnih prostorov v popoldanskem času. Zainteresirani naj oddajo ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: Društvo obrtnikov Kranj - Kadrovska komisija, Likozarjeva 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po končanem razpisu. ŽIVALI TISKARNA ČUK, Sv. Duh 138, 4220 Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto OFFSET TiSKARJA za določen čas. Pogoji: šolska izobrazba - tiskarstvo, izkušnje na GTO in Rolandu. Pisne prošnje pošljite na zgornji naslov. Inf.: 632-490 OBČINA RADOVUICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 2420 Radovljica, telefon 064 715-127, fax: 064 714-684 Številka: 1306/98 Datum: Radovljica, 25. 3. 1998 V skladu s 45. členom zakona o lokalni samoupravi, 47. in 48. členom statuta Občine Radovljica ter na pobudo Sveta Krajevne skupnosti Podnart sklicujem ZBOR KRAJANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI PODNART, ki bo v ponedeljek, 6. aprila 1998, ob 19.00 uri v dvorani Doma kulture v Podnartu. Dnevni red: 1. Izvolitev organov zbora 2. Program dela 1998 Krajevne skupnosti Podnart 3. Pokopališče in odvodnjavanje ob cerkvi 4. Enoizmenski pouk v osnovni šoli Ovsiše 5. Predstavitev firme ATOTECH-KTP 6. Razno ŽUPAN Vladimir Cerne, dipl. ing. IZJEMNA PRILOŽNOST Izkušenemu vodji skupine na terenu nudimo odličen program in zaslužek. Tel.: 061/575-816 Iščem kakršnokoli DELO. Šifra: ZANESLJIVA 6721 Zaposlimo ŠIVILJE za delo v krojilni-ci ter šivanje ženske in moške konfekcije. Zaželjene delovne izkušnje. ATOM TRŽIČ © 563-148 6725 Redno ali honorarno zaposlimo žensko osebo za strežbo. ©632-307, po 12. uri 6745 100.000 SIT ali več lahko zaslužite s poštenim in lahkim delom na domu. Delo je primerno za vso družino. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko: Žveglič Boštjan, Rudarska ul. 14, 1270 Litija Na Bledu zaposlimo smostojnega SLAŠČIČARJA. 13041/622-938 674? USPEŠNA SLOVENSKA DELNIŠKA DRUŽBA IŠČE NOVE SODELAVCE NA PODROČJU TERENSKE PRODAJE. PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM IN OPISOM DOSEDANJIH DEL IN IZKUŠENJ POŠLJITE POD Šifra: ZAUPANJE 6774 Delo v živilski trgovini nudimo PRODAJALKI ali mlajši upokojenki. ©041/662-915 6775 Trgovsko podjetje Mak, Škofjeloška 20, Kranj, vabi k sodelovanju PRODAJLKO živiiske stroke za delo v Škof ji Loki. 6779 V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je tišina, ki močno boli. Jutri, 1. aprila 1998, bo minilo tretje leto, odkar je nehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, sina in brata JANKA FERDINA Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Crenc, Šk. Loka SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz obrata Valjarna LEOPOLD JERUC rojen 1916 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v ponedeljek, 30. marca 1998, ob 16. uri izpred hiše žalosti Spodnje Duplje 83, na pokopališče v Spodnjih Dupljah. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric METOD STANONIK Platišev ata Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, dr. Jožu Debeljaku za njegovo dolgoletno skrb in gospodu župniku za obiske na domu in lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Lovsko brdo, marec 1998 Zaradi smrti lastnika sem ostal čisto sam. Sem kuža nizke rasti, pameten, prijazen in ubogljiv, navajen bivanja v hiši, star 3 leta. Prosim ljubitelje živali, da me vzamejo k sebi. ©242-575 HAFLINGER čistokrvno žrebico 11 mesecev staro, prodam, cena 130.000 SIT. 13431-337 6558 KRAVO simentalko, brejo v 9. mesecu, 3. tele, prodam. 13061/ 825-180 6648 ČRNI RUSKI TERIER, mladički z rodovnikom, odličnih staršev, pole-ženi 26.2.98 prodam. 130608/87-307 6649 Prodam KRAVO po izbiri. Langus, Peračica 5, Brezje 6653 Prodam TELIČKO simentalko, težko do 100 kg. 13401-176 6656 OVNA s pedigrejem, 10 PLEMENSKIH OVAC, JAGENČKE in mlade OVNE za pleme, prodam. 13 691 -914 6661 BIKCA SIMENTALCA, starega 7 dni, prodam. 13 491-172 6664 Prodam OVCO in dva JAGNJETA ter deske za ladijski pod. ©800-059 6764 Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne. ©736-600 6672 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Lesce, Alpska 70 ©718- 5 1 2 6673 Prodam DOMAČE KOKOŠI. ©451 - 738 6674 Prodam KRAVO simentalko, v 7. mesecu brejosti, 3. tele. ©714-691 6685 Prodam TELIČKO simentalko, težko 160 kg ali zamenjam za bikca. ©491 -042 6686 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. Voglje, Šenčurska pot 28 6704___K Mlado KRAVO, A kontrola, drugič breja, 8. mesecev, prodam. ©632- 846 6705 Prodam ZAJCA za pleme ali zakol in KROMPIR kifelčar. ©310-122 6710 Prodam JAGNJETA. ©725-621 6742 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentlaca, starega do 14 DNI. ©431-021 6586 KAMNOSESTVOKASPAR Izdelujemo: nagrobne spomenike, okenske police in stopnice Na Kalu 16, 4202 Naklo, 064/471-875 OSMRTNICA Umrl je naš nekdanji sodelavec STANE SMOLEJ Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 31. marca 1998, ob 16. uri na pokopališču na Bledu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM OSMRTNICA Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da nam je umrl naš ljubi oče, dedi, brat in tast Dipl. ing. agr. JANEZ ERŽEN Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 1. aprila 1998, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: hčerki Maša in Darja z družinama, brat Vinko in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dopolnjenem 100. letu je oklenil svojo zemeljsko pot Jakcov ata JOŽE JELENC Maistrov borec Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, predstavnikom Občine Škofja Loka, KS Bukovščica - Bukovica in RK za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za prispevke v humanitarne namene in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Medičevi in dežurnim zdravnikom ZD Škofja Loka ter patronažni sestri Francki Bogataj za lajšanje starostnih težav, domačemu župniku g. Ivanu Miheliču in častitim somaševalcem za lepo opravljen pogrebni obred, bukovškim pevcem za glasbeno spremljavo, dobrim sosedom pa za pomoč in pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Bukovščica, Železniki, Nemilje, Reteče, Ševlje, Zuerich, Kokrica, marec 1998 ZAHVALA Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in žene ■E -m MARIJE SELAK roj. Rejec se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni; dr. Perdanovi in ostalim v ZD Gorenja vas in Škofja Loka ter vsem, ki ste ji lajšali trpljenje v.bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste nam ob njeni smrti stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Oražmu, pevcem, govornici za poslovilni govor, dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala za vsako tolažilno besedo, toplo misel, ki ste ji jo namenili in jo imeli radi. VSI NJENI Dolenja Dobrava, Gorenja vas, Sv. Duh, Podutik ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Protestni shod sindikatov Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Razglednice in stroj Zbilje, 30. marca - Člani Turističnega društva Zbilje so na občnem zboru potrdili pobudo, da savske elektrarne oddajo koncesijo za nanovo pridobljeno zemljišče na desni obali Zbiljskega jezera pred čolnarno v Zbiljah občini Medvode. Občina pa naj bi v nadaljnjem postopku oddala zemljišče v uporabo Turističnemu društvu Zbilje. Strinjali pa so se tudi z ugotovitvijo, da je čimprej treba nabaviti stroj za čiščenje alg v Zbiljskem jezeru. Na zboru so predstavili tudi serijo barvnih razglednic o Zbiljah. Sestavljajo jo razglednice s pogledom na jezero in Zbilje oziroma čolnarno, jutranja megla na jezeru z labodi, zbiljska cerkev in Šetinova hiša. V Zbiljah bo v soboto, 4. aprila, tudi očiščevalna akcija. Zbor članov društva in drugih bo ob 9. uri pri čolnarni, kjer bodo člani tudi člahko plačali tudi društveno članarino in oddali prijave za rože. G.G, Sedem ur do usklajevanja Na seji občinskega sveta sredi minulega tedna so obravnavali občinski proračun za letos. Na predlog je bilo zaradi številnih porabniških potreb v občini vloženih kar 80 amandmajev. Ko je že kazalo, da bo prišlo do glasovanja o amandmajih, se je predsednik Igor Podbrežnik odločil za odmor. Rezultat: uskladili so se, da se bodo po sedem urni seji danes (torek) ob 16. uri vodje strank še enkrat usklajevali, sejo pa bodo nadaljevali jutri (sreda). Ker je na dnevnem redu jutrišnjega nadaljevanja prekinjene seje še kar nekaj točk, ki v sredo niso prišle na vrsto, se kaj lahko zgodi, da bo tudi to sredo prišlo še do enega usklajevanja in do drugega nadaljevanja seje prihodnji teden. Se dobro, da se jim ni nekaj podobnega dogajalo v petek zvečer na slavnostni seji. Iz središča Slovenije v Vaše srce Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 KERAMIKE M AlliMEX i NT."**""" 223 &° KRANJ-ZLATO POLJE 3k Metek roj« zoper pokojnino retor Sindikati so očitno napovedali vojno predlagani pokojninski reformi: v petek so zoper njo protestirale konfederacije sindikatov Pergam, Neodvisnost in Konfederacija 90, v soboto pa Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Ljubljana, 28. marca - Predsednik svobodnih sindikatov mag. Dušan Semolič je na sobotnem shodu dejal, da njihova organizacija ne nasprotuje pokojninski reformi, vendar je za takšno spremembo, ki bo zagotavljala varno starost, ne pa da bo slednja zgolj privilegij bogatih. Le na sobotnem shodu, ki ga je priredila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, se je zbralo okoli 20 tisoč delavcev. Izrazili so svoje nestrinjanje s pokojninsko reformo, kakršno predlaga vlada v "beli knjigi", saj bo v njej najkrajši konec spet potegnil delavski sloj. Za nižje pokojnine od sedanjih bo treba delati dlje; za varno starost ne bo dovolj le obvezno zavarovanje, temveč bomo morali vanjo vložiti tudi znaten del dodatnih sredstev, del jih bomo morali na milost in nemilost prepustiti poslovnim tveganjem; ženske bodo delale enako dolgo kot moški. Mladim, ki že sedaj težko pridejo do zaposlitve, bo reforma še podaljšala pot do službe. Kot je bilo slišati na sobotnem shodu, slovenski sindikati v boju zoper pokojninsko reformo niso osamljeni, temveč njihova prizadevanja solidarnostno podpirajo tudi sindikati v Evropi. Sicer pa so štiri sindikalne centrale v Sloveniji ob protestnem shodu izdale skupno izjavo, v kateri predlagatelje reforme in poslance v parlamentu znova opozarjajo, da ne bodo pristali na nobeno reformo, dokler ne bo o pogojih za njeno izvedbo sklenjen poseben socialni sporazum med sindikati, vlado in delodajalskimi organizacijami. Socialni sporazum mora vsebovati tudi opredelitev glede politike plač, zaposlovanja, davčne politike in ukrepov za varnost in zdravje pri delu. Predsedniki vseh štirih sindikalnih central (poleg Semoliča še Slavko Kmetic - Neodvisnost, Boris Mazalin - Konfederacija 90, Dušan Rebolj - Pergam) se zavedajo usodnega pomena predlagane reforme za sedanjo aktivno generacijo in mlade, zato napovedujejo, da bodo tudi v prihodnje sodelovali pri usklajevanju stališč in predlogov v zvezi z reformo pokojninskega zavarovanja. Sindikalni shodi ob koncu tedna kažejo, koliko je med ljudmi nasprotnikov pokojninske reforme. Semolič je omenil tudi zakonodajni referendum kot eno od možnosti, s katero se lahko zoperstavijo sprejetju predlogom iz "bele knjige". Ta je namreč za delavce črna, je bilo slišati na sobotnem shodu. • D. Ž. Tradicionalni Postni verski večeri v Cerkljah Tudi letos priznani predavatelji Cerklje, 31. marca -V soboto so se v Cerkljah končali letošnji postni verski večeri. Znani predavatelji dr. France Perko. beograjski nadškof, Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof, dr. Stanko Gerjol in v soboto še prof. Berta Golob so s svojo besedo in 6BD Gorenjska borzno posredniška druiba d d ŽELITE KUPm AU PROPATI DELNICE? NI&TE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? 31 KADI OPLEMENITILI Z—-.. VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nox lahki) ' vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- K&f*0 fc ^| £| t?i */* i KoroSka ) J, Kranj Hi.: 064/}80 100, !'ax: 004/580 10 12 osebnim pričevanjem odstirali pogled v duhovno življenje in skrivnosti naše vere ter vrednote našega življenja. Vsa štiri predavanja, ki so bila v ver-oučni učilnici v Cerkljah, so bila zelo dobro obiskana. Uvodno razmišljanje s predstavitvijo predavatelja je vedno podal cerkljanski župnik Stanislav Gradišek. V podružnični cerkvi v Stiski vasi pod Krvavcem pa v postnem času vsako nedeljo potekajo ob 15. uri slovesnosti z molitvijo rožnega venca in sv. mašo. Ob lepem vremenu se slovesnosti v Stiski vasi udeleži več sto ljudi iz Cer-kelj in okolice ter številni pohodniki. • J. Kuhar SI.MOBIL SI.MOBIL d.d. kandidat za operaterja mobilne telefonije GSM V VfclfcM. 2V«<£* SCO 6t-e»ML RUsHKoSTl *ie, p*er pa poDeuTet/ 4£* Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije 1 V naslednjih dneh bo precej jasno, le v četrtek bo spremenljivo oblačno in popoldne bodo krajevne plohe. V gorah bo pihal šibak veter, v sredo pa se bo nekoliko okrepil jugozahodnik. DAN VREME mm /T max TOREK in 1 / 17 SREDA 2/18 ČETRTEK 3/16 =?ADiO »Aru 913 Ffl RADIO KRANJ POSLUŠAN VSAK DAN Pekovo hčerinsko podjetje PAVEL K & D Tržič, d.o.o. Tržiški Peko ustanovil firmo PAVEL K & D, d.o.o. - Z novimi izdelki prodor na japonski trg - Odleglo je tudi kriminalistom Tržič, 1. aprila - Delniška družba Peko Tržič, d.d., ki je lastnik podjetij Peko PGP (poliuretan, guma plastika), Peko Trgovina in Peko INDE, je ustanovila še eno hčerinsko podjetje: družbo Pavel K & D. Pravzaprav je lastnik nove družbe podjetje Peko PGP, ki bo - kot uveljavljen proizvajalec poliuretanskih in gumarskih izdelkov - podjetju Pavel K & D zagotovilo znanje, oprerrfo in kadre na matični lokaciji Ste Marie aux Mineš v Tržiču. Nova družba Pavel K & D Tržič bo proizvajala vrhunske kondome in dude, zato sta začetnici obeh ključnih proizvodov vključeni v firmo, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah. Predsednik začasne uprave je Igor Zupan, ki je tudi direktor Peko PGP, lastnika družbe Pavel K & D. "Naši kondomi bodo tipa extra long, po katerih je na svetovnem trgu izjemno povpraševanje. Dolžina bo 0,22 metra oziroma 22 centimetrov, za \Made in Tržič' kondome bomo v kratkem pridobili standard ISO 9022," je povedal vodja razvojnega oddelka Jurij Korošec. Od kod firma PAVEL K & D, d.o.o. Javna tržiška skrivnost je, zakaj je Peko Tržič, d.d., novemu podjetju dal zanimivo ime Pavel K & D. Začasna uprava Peka jc s NOVA MOfcA VT&ŽfČO soglasjem Gorenjske banke, d.d., kot lastnika večine Pekovih delnic, sprejela poslovni načrt o proizvodnji kondomov na predlog Občine Tržič. Zaradi prizadevanj tržiškega župana Pavla Ruparja se je po aferici s kondomi /župan jih je začasno kupil kar s službeno Magna kartico/ namreč krepko povečal svetovni ugled Tržiča, še posebej v sosednji državi Sloveniji. Tržičani, ki so znani po podjetnosti, so strahovito odmevnost aferice s kondomi takoj izkoristili: skrivoma je nastal poslovni načrt, določen je bil nosilec projekta in izvajalci. Zelo lepo se je Peko, d.d., ob tej priložnosti oddolžil tržiške- mu županu in novemu podjetju v firmo vključil, poleg začetnic proizvodnega programa, še županovo ime. Uspeh je zagotovljen Resda je netaktno že ob začetku poslovanja novega podjetja in današnjem zagonu tekočih trakov omenjati zgodbo o uspehu, a vse marketinške analize jo potrjujejo: tržiški 22-centimetrs-ki kondomi so fenomenalen izdelek za preostalih 639 dni dni (in noči) tega tisočletja ter zlasti za novo, tretje tisočletje. Ob sodelovanju najboljšega tržiškega smučarja vseh časov, uspešnega poslovneža Bojana Križaja je bila izdelana tudi analiza japonskega tržišča: na tem več kot stomilijonskem trgu je izjemnno povpraševanje po extra long kondomih. Prav na Križajev predlog v podjetju Pavel K & D izdelujejo tudi dude; Križa-jeva družina se je lani povečala za nadobudnega kričača Martina in ob dokupu opreme za dojenčka so mamica Barbara, očka Bojan, sestra Andreja in brat Boštjan zaprepadeni ugotovili, da v našioh trgovinah prodajajo izključno uvožene dude. "To je v samostojni državi Gorenjski nedopustno," so enotno (!) sklenili tržiški občinski svetniki in izdatno podprli začetek proizvodnje tržiških avtohtonih dud. M. Šuštar Usklajeno dogovarjanje T f f T r V državnem zboru bodo poslanci iz spodnjega dela Gorenjske (Domžale, Kamnik, Medvode, Mengeš in Vodice) izpostavili probleme, ki so tudi državni. Podpora Franca Čebulja in državnega sveta. Spodnja Gorenjska, 1. aprila - Država se je do zdaj preveč neodgovrno izmikala in si v ozadju mola roke, ko so se v občinah spopadali z nekaterimi večjimi problemi. Še podpov-dojcmljivcmu in razgledanemu državljanu namreč kaj prečno dojemljivemu in razgledanemu državljanu namreč kaj hitro prebije, da se na primer Čez "občinske" mostove vozijo tudi poslanci pa tudi državna vozila, država pa pravi naj most popravi, ali zgradi novega, občina. Zato se bodo danes župani i/, poslanci spodnjega dela Gorenjske ob 10. uri sestali v Arboretumu v Volčjem Potoku. Kamničani izpostavljajo že- kar bodo začeli na njih lezni most. Nenazadnje tudi pobirati cestnino za izgradnjo državni uslužbenci ne bodo obvoznice mogli v službo, če se podre. Mengšani nameravajo zahtevati obvoznico v prvem planu, sicer bodo zahtevali, da se tudi tiste državne ceste, po katerih se vo/ijo državni) vozila, prekategorizirajo v občinske, na- Vodičani so se naveličali nenehnih opozarjanj in dokazovanj 0 nemogoči lokalni zakonodaji in bodo zahtevali, da minister brez listnice imenuje svoje pooblaščenca, ki bo redno uradoval v občini. Tako se bo sam prep- ričal, kaj vse je danes mogoče, čeprav je nemogoče. Domžal-čuui bodo najprej ocenili učinkovitost od države postavljenih cestnih prometnih znakov, potem pa zahtevali, da je podoben red treba narediti tudi na železnici. Medvodčani pa bodo nedvoumno poudarili, da si država* nabira točkre z dosežki Športnikov, za katere skrbijo in jih začnejo oblikovati v občinah. Zato je najmanj, kar jim lahko država prispeva, da zgradijo večnamensko športno dvorano. Za njihove zahteve so si že pridobili podporo večine državnega sveta. Podpira pa jih tudi poslanec državnega zbora in cerkljanski župan, ki kot neke vrste "mejaš" še najbolj razume probleme spodnjega dela Gorenjske. In zakaj bo, sestanek ravno v Arboretumu v Volčjem Potoku? Tudi ime kraja marsikaj pove, je smehljaje se odgovoril eden od udeležencev sestanka. Vodice, i. aprila Občinski svel oDčine Vodice je zadnji prekinjeni seji (nadaljevanje seje jo buo ponedeljek zvečer) zavrni) osnutek odloka o ciScenjtt odvajanju odpadnih in padavinskih voda na ob moč občine Vodice. Ker fckalne in meteorne kanalizacije f rekonstrukciji državne ceste skozi Vodice lani ni zgradili zato, da bo čakala na naslednje generacije, I zdaj oddelek za okolje in prostor v občini predla« /up.inu. da zahteva sprejem odloka po hitrem postopk Do sprejetja odloka pa bodo na podlagi odloka vodooskrbi uveljavili 30 odstotni delež porabljene VO) za kanalščino. Ukrep velja takoj oziroma od 1. apn naprej. NE DOVOLITE, DA SE VAŠI GOSTJE DUŠ/JO V DIMU ZA SVEŽ ZRAK IN DOBRO POČUTJE SKRBIJO: KLIMATSKE INSTALACIJE JOŽE BELEHAR HRASTJE 74, 4000 KRANJ Tel.: 064/324-496, Tel./fax: 064/331-501 - Dobava in montaža prezračevalne klima opreme - Izdelava in montaža kanalskih razvodov - Servis prezračevalnih naprav Izdelava in montaža kuhinjskih nap iz nerjaveče pločevine za gostinstvo. Župan občine Cerklje Franc Čebuli je oseba, ki sama sebe srečuje med vrati. Svoje dolžnosti opravlja na Županstvu, pa v poslanskih pisarnah občin, kjer je bil izvoljen za poslanca, da o parlamentu, kjer ga vselej uspešno lovijo televizijske kamere, niti ne govorimo. Ob tem je Čebulja mogoče ujeli tudi na mobitelu v avtomobilu, ko je ravno na poti od ene dolžnosti do druge. Znano je tudi, da je možakar tudi kmet, športni funkcionar, v zasebnem življenju pa oče in dedek. Zahvaljujoč znanstvenim dosežkom v genskem inženiringu Čebuli vse te naloge zlahka opravlja v zadovoljstvo svojih občanov, družine in volivcev. Na sliki: štirikrat klonirani Čebulj na jutranji "koordinaciji", preden se "razide" po številnih opravkih. h vrtine ho jutri pritekla temmim voda Preddvor, 1. aprila - Danes so ob jezeru Crnava v Preddvoru spravili v pogon prvo vrtino, s katero nameravajo v globini 1500 metrov priti do vrelcev termalne vode. Voda ima skoraj 40 stopinj Celzija, raziskave pa potrjujejo, da ima tudi veliko zdravilno moč. Dokazali so, da njena mineralna sestava dobro vpliva na moško spolno moč. Zmogljivosti Preddvorskih toplic, v katere bo vlagalo več investitorjev in bodo ob letu osorej že odprte, so že za prvo desetletje popolnoma razprodane. Zakaj je tako, lahko le ugibamo, med abonenti na klimatsko zdravljenje pa najdemo vrsto imen iz slovenske politike in javnega življenja sploh. Iz vrtine bo Že jutri pritekla zdravilna voda. Prvi bo njeno moč preizkusil župan občine Preddvor Miran Zadnikar, takoj za njim pa lokalni svetovalec za seksualne zadeve Raff. • D.R.M. Mđkmaldfe ? Garmi vod Gorenja vas, 1. aprila - Kako zelo se izplača biti daljnoviden in pravočasno načrtovati izrabo prostora, dokazuje razveseljiv primer iz Gorenje vasi: kot smo poročali, SO se tam odločili za sprejem zazidalnega načrta središča vasi, kjer je načrtovan tudi trgovsko poslovni center s številnimi lokali. Prav presenetljiva pa je vest, da se je za zakup vsega pritličja odločila znana mednarodna korporacija za hitro hrano McDonald's, ki si očitno prizadeva po številnih lokalih v Ljubljani prodreti tudi v Poljansko dolino. Kako v pravem trenutku so v Gorenji vasi pripravili pripravili to možnost, kaže tudi to, da je pripravljena korporacija McDonald's sodelovati tudi pri gradnji kanalizacije v Gorenji vasi. Ker v Poljanali nočejo zaostajati, se že dogovarjajo za podoben lokal s konkurenčno družbo Dairy. Queen. Priprave cerf za a&altimtje id&o bik mmm$ Žiri, 1. aprila - Že večkrat smo poročali o tem, da je dogovor in praksa v novi občini Žiri, da ljudje pripravijo ceste skupaj z odvodnjavanjem za asfaltiranje, nato pa jim občina te ceste na svoje stroške asfaltira, prav neverjetno spodbudila tovrstne priprave. Če je občina Žiri prvi dve leti uspela slediti temu, pa je lani denarja za izpolnjevanje tega dogovora bilo le za četrtino pripravljenih cest, za letos pa je kazalo še slabše. Izvedli pa smo, da se je našla prav nepričakovana rešitev: iz Družbe za državne ceste so sporočili, da so se njihovi inženirji v letošnjem letu odpovedali plačam, zalo bodo nemajhen denar letos izjemoma namenili lokalnim cestam. Ker je tajnik občine Žiri preveč zaposlen, da bi lahko obvestil vse znane oz. zainteresirane, so nas na občini prosili, da objavimo naslednji poziv: Vsi, ki želijo, da jim v letošnjem letu Občina Žiri asfaltira cesto, naj pridejo v sredo, 1. aprila, ob 13. uri na občino podpisati ustrezno pogodbo. Predložiti morajo le podatke o dolžini ceste za asfaltiranje in pričakovani širini. BeSm® ~ tednm - hmfmmiimi AA gm Jesenice - Na zadnji seji občinskega sveta Jesenice so svetniki sprejeli sklep, da bo prihodnja seja občinskega sveta v prostorih Aeronija. Jeseniški občinski svet namreč na sleherni seji dodatno odloča, v katerih prostorih bo naslednja seja. Nekateri svetniki so namreč še vedno prepričani, da v sejni dvorani občine, kjer so bile seje v nekdanjem totalitar i stičnem režimu, veje komunistični duh, zato se dvorane vztrajno otepajo in dosledno glasujejo za druge prostore. Zalo. ker tudi dodatno lokacijo, sejno sobo nekdanjega Kremlja, obvladuje duh enoumja, se bodo zdaj selili po jeseniških dvoranah. Ker si stalno izmišljujejo neke dodatne in izredne seje, bo dvoran kmalu zmanjkalo in bodo konec koncev pristali še v kakšni telovadnici, kjer bodo morali čepe kot muslimani opravljati svoje plemenito poslanstvo. "Ah," je oh pomanjkanju prostorov zavzdihnil modri jeseniški svetnik. "Tehnološki napredek pa tak! Klonirajo človeka, navadnih dvoran pa ne morejo!" GORENJSKI GLAS • 38. STRAN Sreda, 1. aprila 1998 Namesto kisle vode kisli obrazi Kisli obrazi vrtalcev mineralne vođe Jezernice so se kmalu razjasnili, naftnemu monopolistu pa je odbila zadnja ura. Jezersko, 1. aprila - "Stvar je resna in terja razmislek." Tako je na prvi dan aprila jezerski glavar komentiral nepričakovan razplet s tisočletno menda zdravilno moško vodo Jezernko. Ugibanj, zakaj je n» Jezerskem na površje prihajala z minerali in žlahtnimi elementi bogata voda, je konec - ko so delavci geološkega inštituta v zgodnjih jutranjih urah zavrtali v Jezerničm izvir, je najprej močno zasmrdelo, se belo pokadilo in počilo - h vrtine je namreč začela teči nafta, ki se je takoj vžgala. Na pomoč pri gašenju so takoj priskočili domači gasilci, in ogenj uspešno pogasili. No vse skupaj je že mejilo na tragiko, saj so "florjanu" odpovedale zavore, dobri stari kombi pa je vendarle povzročil dovolj prepiha, da je ogenj pogasil. Nagrado za opravljeno delo, ki so jo gasilcem takoj izročili, bodo uporabili za nakup novega zavornega sistema z dodatkom ABS, takega, kot ga bo imel Kangoo SBXES. Nepričakovano odkritje nafte pa je Jezerjanom povzročilo nemalo problemov. V upanju, da bodo s svojo lezernico v plastenkah osvojili grla Gorenjcev, Škotov ter Pirančanov, so v Radencih kupili sodobno, petdeset let staro polnilno linijo. Pa slednja zato ne bo prišla na smetišče zgodovine, pač pa bodo v plastenke namesto slavne, zdravilne in blagodejne moške vode polnili nafto oziroma naftne derivate. S koroško Mežico se pogovarjajo o uvozu potrebnega svinca za osvinčen bencin, za neosvinčen bencin pa dobavitelja svinca še niso izbrali. Znani slovenski naftni družbi, ki ima trenutno kljub osamosvojitvi Gorenjske še vedno monopolistični položaj 7. oskrbo z gorivi, naj bi zaradi nafne najdbe odrekel gostoljubje, Želeno gorivo pa bo moč kupiti v vsaki bolje založeni trgovini z mešanim blagom v plastenkah po liter in pol ter sodčkih po petnajst litrov, cena goriva pa bo v povprečju nižja za 65 odstotkov. Bencinski servisi, ki bodo monopolistu zaplenjeni in nacionalizirani, pa bodo postali spomenik izkoriščanju in visokim davkom. Agromehanika zaradi zmanjšanega povpraševanja opušča proizvodnjo traktorjev \f f J" f f Francoska tovarna jim je zaupala proizvodnjo posebne različice - Primeren in vsestransko uporaben avtomobil za slovenske razmere Kranj, 1. aprila - Zaradi naraščajočih pritiskov ob pridruževanju Evropski uniji in krize, v kateri se bo znašlo kmetijstvo, so v kranjski Agromehaniki začeli opuščati proizvodnjo traktorjev AGT 830, ki so bili kar nekaj let paradni konj njihove industrijske dejavnosti. V podjetju so se hitro prilagodili novim razmeram in se povezali s francosko avtomobilsko tovarno Renault, ki jim je zaupala proizvodnjo nove različice avtomobila kangoo, z imenom sexes. Agromehanika tako poleg novomeškega Revoza postaja že druga slovenska tovarna, kjer bo potekala serijska Eroizvodnja enega izmed nji-ovih avtomobilov. Renault kangoo sexes se bo pridružil dvema že uveljavljenima različicama, izvedbi s petimi sedeži in zaprti karoserijski obliki z oznako express. Renault kangoo je v začetku leta navdušil tudi slovenske kupce, predvsem pa tiste, ki še niso pozabili legendarne katrce, ki je že šesto leto v pokoju. Pri Renaultu so bili pravzaprav skoraj prisiljeni narediti avtomobil, ki bi duhovno poosebljal svojega slavnega prednika, hkrati pa bi bil uporaben za različne namene, za vsakdanje vožnje izlete na piknik in bližnjo plažo ali še za Prvi renaulti kangoo sexes iz poizkusne proizvodnje so že na testiranjih in Francozi so že potrdili kakovost. Čez nekaj dni bo torej stekla tudi serijska porizvodnja. Napis Vive le sport (živel šport) bo uporabnike avtomobila spodbujal, da ga uporabijo za aktivnosti, ki jim je namenjen. kaj drugega. Prav tisto "še kaj drugega" je vodilo Renaul-tove inženirje, da so skupaj z Agromehaniko razvili še tretjo različico kangooja. Tako je nastala različica sexes, v kateri je mogoče uživati tudi v telesnih radostih. Prostoren zadnji del avtomobila, kjer je sicer nameščena zadnja klop. Aferique Potrebin, vodja projekta kangoo sexes: Menimo, da smo v Agromehaniki našli pravega partnerja za proizvodnjo novega avtomobila, še posebej zato, ker veliko pozornosti namenjajo kakovosti. Proizvodnja v Agromehaniki pomeni priložnost tudi za druga slovenska podjetja, ki bi lahko dobavljala posamezno dodatno opremo. Tone Rop minister za delo družino in socialne zadeve: uNaše ministrstvo podpira projekt proizvodnje novega vozila, saj menimo, da bo s premišljenim konceptom, ki nudi široke možnosti uporabe lahko zadovoljilo primarne seksualne potrebe Slovencev. To hkrati pomeni, da bo narejen kakovosten premik v smeri vzpodbujanja telesnih stikov, posledično pa tudi lažje prilagajanje podaljšani delovni dobi, ki jo predvideva pokojninska reforma. Danes bodo uradno odprli restavracijo in parkirišče ob stavbi kranjske občine Samo za gost Danes bodo ob stavbi kranjske občine uradno odprli prenovljeno parkirišče, ki je dalj časa samevalo za zaprtimi zapornicami. Kranj, 1. aprila - Zaprto parkirišče bo pričakalo goste restavracije McBrions, ki posluje v sklopu mešanega podjetja ameriškega prehram-benega giganta Mc Donald's in kranjske občine. Kot je znano, si je McDonalds dalj časa zaman prizadeval, da bi tudi v gorenjski prestolnici odprl eno izmed restavracij verige, ki je razširjena in poznana tudi v Sloveniji. Podjetje se je tako dalj časa pogajalo s kranjskimi mestnimi oblastmi, ki so na koncu pristale na ustanovitev mešanega podjetja, da bi tako goste nove restavracije obvarovali pred tipičnimi ameriškimi navadami. Tako so danes v prostorih nekdanje restavracije Park, Kranjčanom bolj znane pod udomačenim imenom Brioni, odprli novo samopostrežno restavracijo McBrions.,'Ameriško podjteje, ki ima v novi restflvraciji 67-odstotni kapitalski delež, se je v pogodbi moralo obvezati, da bo poleg znamenitih hamburgerjev in ocvrtega krompirčka, ponudilo tudi izvirne gorenjske jedi. Tako bo v restavraciji vabljivo dišalo tudi po Mckranjskih, Mcpečenicah, Mcž.gancih in Mckislem zelju. Vse surovine dobavljajo kmetje z mestnega obrobja, poreklo in kakovost hrane pa bo redno nadzirala mešana komisija, ki bo na ta način preprečila zlorabe. Širokokrajna vrata kar sama vabijo na udobno ležišče, na spisku dodatne opreme so zavese v kar 13 barvnih odtenkih. Kot smo že zapisali, ima restavracija zagotovljeno tudi parkirišče, ki ga zapirajo zapornice. Ob vhodu vozniki pritisnejo na gumb ob zapornici, ki se nato odpre, za izhod pa bodo v restavraciji dobili posebno magnetno kartico, ob plačilu hrane pa jim bodo tudi že odtegnili stroške parkiranja. Avtomobil je na parkirnem prosoru lahko parkiran največ pol ure, posebne ugodnosti pa veljajo ob naročilu večjih količin McBrions hrane. Takšnim obiskovalcem je ob ustreznem doplačilu dovoljeno parkirati ves dan. namenjena za sedenje treh potnikov, je namreč mogoče zlahka spremeniti v ležalni del. Pri tem naslonjala zadnje klopi, ki jo je mogoče enos lavno prevrniti služi kot vzglavnik, polica, ki zakriva vsebino prtljage, pa je trpežna in zlahka zdrži gibanje dveh srednje težkih teles. Konstruktorji so imeli pred seboj cilj, da je treba telesne stike, ki so najbolj naravno človeško početje, vrniti nazaj v naravo in s kangoojem sexes jim je to dobro uspelo, saj jih jc mogoče tako izvajati kjerkoli, v bližnjem gozdičku ali kar na cestnem obrobju. Zato bo pri dodatni opremi za kangoo sexes na voljo vrsto dodatkov: od posebne spolne vreče do zaves, s katerimi je mogoče zakriti stranska stekla in tako mimoidočim prikriti, kaj se dogaja v avtomobilu. Pri tem je pomembno, da bo zaveM mogoče izbirati kar v 13 različnih barvah, ki so vse usklajene s karoserijskimi barvami. Zaradi boljšega občutka ima kangoo sexes enako podvozje kot tovorna različica cxpress, kar pomeni nekoliko trše vzmetenje in večjo dvignje-nost od tal. Tako se avtomobil med opravili, ki jim je namenjen, manj pozibava in odvrača radovedneže, ki bi želeli videti, kaj se dogaja v notranjosti. Poskusna proizvodnja kangooja sexes je v Agromehaniki že stekla, z novo proizvodnjo linijo pa ni nobenih težav. Vodja projekta Aferique Potrebin, ki prihaja iz Renaultove matične tovarne in bo v Agromehaniki zadolžen za trženje novega avtomobil, je prepričan, da bodo že letos uspeli narediti okoli 10.000 avtomobilov. S to količino bodo lahko zadovoljili potrebe približno šestine vseh slovenskih kupcev avtomobilov, ki so odločeni, da potrebujejo avtomobil, v katerem je mogoče izvajati tudi telesne stike. Za avtomobil sicer vlada tolikšno zanimanje, da se utegne čakalna doba podaljšati kar na nekaj mesecev. In najpomembnejše, kangoo sexes je kljub bogati serijski opremi cenejši od obeh ostalih različic, saj se je vlada odločila, da bo nekoliko omilila davčne dajatve. Sreda, 1. aprila 1998 j ŽPORT IN DRUŽBA i STRAN • GORENJSKI GLAS Trener naših skakalcev je še pred potekom pogodbe na SZ predstavil svojo ekipo Ekskluzivna novica: nova izvirna sestava gorenjske skakalne reprezentance - uspeh zagotovljen Kranj, l.aprila - Potem ko se je znani vodja slovenske reprezentance in glavni trener A ekipe prof. Gabrijel Gros iz Prebačevega pri Kranju naveličal poslušati "nadležnega" vprašanja, kaj je z našimi ostalimi fanti, ki ne sežejo do kolen uspehom Primoža Peterke, se je povezal z znanimi kranjskimi psihologi in psihoanalitiki in predstavil moštvo, ki bo v novi zimi zastopalo barve Slovenije na vseh večjih mednarodnih skakalnih prireditvah. Naša mlada ekipa je tako °d danes naprej sestavljena iz sedmih Primožev Peterk in treh trenerjev Gabrijelov Grosov, vsi skupaj pa seveda Pomenijo garancijo za uspeh. Slovenci bomo na vseh tekmah zasedli najmanj po sedem prvih mest, na nadležna vprašanja radovednih novinark pa bodo odgovarjalli izključno trenerji Gabrijeli Grosi, prvi med njimi pa je za začetek povedal: "Zahtevali ste zmage in rezultate. S Stojijo - od leve proti desni - Primož Peterka, Gabrijel Gros, Primož Peterka, Primož Peterka, Primož Peterka - čepijo - Gabrijel Gros, Primož Peterka, Primož Peterka, Gabrijel Gros, Primož Peterka Primoži bomo poskrbeli, da miru!" Medtem ko se slo- šen zmagovalni oder bodo vas ne razočaramo. Več bom venska športna javnost že pripravili za naslednjo sezo-povedal, ko bomo osvojili veseli uspehov v novi sezoni, no, ko se bo na njem sedem kristalnih globusov, pa pri Mednarodni smučarski "drenjalo" najmanj po se-Do takrat nas pustite pri zvezi resno razmišljajo, kak- dem Slovencev! A. Skokica Do olimpijskih iger v Sydneyju je le še dve leti "Fantje se bodo potrudili, da normo dosežejo, če pa je ne bodo tudi ni pomembno, pomembno je, da je z nami vsa Gorenjska!" Kranj, 1. aprila - V prvih Pomladanskih dneh so med najbolj delovnimi na kranjskem atletskem štadionu naši alpski smučarji, ki se že Pripravljajo na nove olimpijske igre. Ker je do zimske olimpiade v Salt Lake Citvju še skoraj štiri leta, se je direktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinc odločil, da bo svoje varovance poslal tudi na poletne olimpijske igre v Sydney. Nastopdi naj bi v disciplini tek okoli podrtih stožcev na 15 metrov.Seveda je časa za dosego olimpijske norme v tej atraktivni disciplini, kjer imajo naši vsekakor možnosti za medaljo, še precej, vendar pa smučarji ne izgubljajo časa in pridno vadijo pod budnim očesom kranjskega atletskega strokovnjaka Dobrivoja Vučkoviča. "Fantje se bodo potrudili, da normo dosežejo, če pa je ne bodo tudi ni Pomembno, pomembno je, * je z nami vsa Gorenjs- pravi Tone Vogrinc, ki Naše olimpijce čakajo težki treningi na olimpijskem štadionu v Kranju. Nekateri športniki so že v dobri kondiciji, drugi pa jih opazujejo od strani in verjamejo, da bodo na olimpijske igre prišli tudi brez norme. Zaupa v svojo olimpijsko e^ipo. A. Skokica Aferica prerasla v afero, župan uzakonil nošenje železnih deviških pasov v občinski stavbi %. %\f t v Ni vedno vse tako, kot sprva kaže • fizičnega prepričevanja ni bilo, prav tako nihče ni padel po stopnicah ■ longeta je menda posledica woclcnih srečanj na delovnem mestu. je resda po malem dušil, vendar ne sam, pač pa v družbi domnevne žrtve fizičnega obračuna. Zbiranje obvestil je policistom pojasnilo, da je šlo pri vsej stvari za spolno nasilje do uslužbenke, ter da manjše razpoke na stopnicah nikakor ne morejo biti posledica padcev dame. V oblaček meglice ostaja zavit edinole razlog, kaj je povzročilo uslužbenkino poškodbo roke. Kranjski župan je bil nad početjem svojega najljubšega moža v občinski upravi vidno zgrožen, in je po temeljitem posvetu z občinskim svetom, svojo ve-deževalko ter kranjskim cerkvenim zborom sklenil, da s posebnim urgentnim odlokom za vse osebe ženskega spola, ki se zadržujejo v prostorih občinske uprave predpiše obvezno nošenje železnih deviških pasov. Nekaj primerkov za najbolj ogrožene delavke so že naročili, čez kakšen mesec pa si bodo ta pripomoček za zaščito poštenosti vsa dekleta in žene lahko sposodile v sprejemni pisarni, kjer lahko poravnate tudi plačilo parkirnine. Županovo odločitev so hvaležno pozdravili kroparski kovači, saj bodo odslej imeli več dela, zanimanje za zaposlitev pa je največ predvsem v tako imenovanem butičnem oddelku, kjer bodo omenjene pripomočke delali popolnoma po meri naročnice. Kranj, 1. aprila - Gorenjski glas je minuli teden pisal o domnevnem fizičnem obračunu drugega moža občinske uprave nad eno od občinskih uslužbenk. Temeljita policijska preiskava, v kateri je po dolgem času sodelovala tudi specialna policijska enota s specialnim prisluškovalnim vozilom, ki so nam ga posebej za rešitev tega primera posodili Hrvatje, Je pokazala, da je pri vsej stvari prišlo za zlorabljanje delovnega mesta v korist intimnih dejavnosti. Očitno je bil kriv rum v kavi, da so priče domnevnega incidenta v prostorih mestne občine Kranj dogajanje doumeli nekoliko popačeno. Posebna feministična enota kranjskih kriminalistov se je takoj po branju Gorenjskega glasa resno lotila preiskave omenjenega primera, zaradi operativne zahtevnosti pa so na pomoč poklicali specialno policijsko enoto. Ta je na srečo prav takrat gostila hrvaške prisluškovalce, ki so s svojo novo pridobitvijo, prisluškovalnim vozilom, prišli na študijsko izpopolnjevanje v Ljudsko republiko Gorenjsko. Hrvatje so takoj ponudili svojo tehnično pomoč, saj so si, kot so nam kasneje povedali, enkrat končno želeli sodelovati v pravi akciji. Specialno prisluškovalno vozilo so parkirali in zamaskirali pod oknom dru-gega moža kranjske občinske uprave, vendar pa kaj več kot utrujenega vzdihovanja niso zabeležili. Eden od policistov se je zbal, da se njihovi tarči morda ne približuje zadnja ura, zato je z nekaj svojimi kolegi stekel v občinsko poslopje ter v želji, da bi rešil življenje domnevno dušečega se, dobesedno razsekal vrata njegove pisarne. Tisto, kar so videli, je dodobra presenetilo že domala vsega vajene Specialno prisluškovalno vozilo iz-gOrenjske poli- delano na Gorenjskem, ki ga upor-ciste - gospod se ubijajo vaški specialci Inštitut za nespolno razmnoževanje Gorenjske Banka človeških organov Klontrade Polnosemenska ulica 69, 4204 Golnik 'šče klene Gorenjce, ki so proti plačilu pripravljeni darovati del svojega telesa in s tem pomagati ustvariti boljšo, kleno in klonirano Gorenjsko. Predpisani pogoji: * Darovalci možganov - inteligenčni kvocient (IQ) višji od 120 * Darovalci rok - najmanj 10 let igranja klavirja * Darovalci nog - oseb. rekord na 100 m pod 10 sekundami * Darovalci ostalih organov - izpolnjevati enake zdravstvene pogoje kot Nasini astronavti zaradi trenutno slabih smučarskih rezultatov so posebno iskane osebe s prefinjeno smučarsko tehniko in dobro psiho. KLONIRANJE JE VARNO IN NAPREDNO! c,EK«,OftCMO N/VS'tje NA OBČINI wer je ena ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Grožnja rodnih Gorenjk in Gorenjcev Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Politiki molzejo ljudstvo in krave Kakršnakoli je že oblast, vedno je slišati, da oblast molze ljudstvo. In ker je Marjan Podobnik (na sliki zgoraj še rosno mlad) kot podpredsednik slovenske vlade del te oblasti, bi lahko poenostavili, da je tudi eden od naših molzačev. Tokrat je dobil mesto v našem časopisu predvsem zato, ker bo danes, na 1. aprila dan, ob 19. uri v zadružnem domu v Žabnicipredaval o tem, kako je pozicija klonirala opozicijo in kako lahko deluje vlada z mešanimi in zelo različnimi geni. - Na sliki spodaj je bivši kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki je molzač v pravem pomenu besede. Ob tem, ko še naprej predava na fakulteti, občasno na kmetijah tudi molze krave. No, molzel jih bo menda spet danes, 1. aprila, na eni od tržiških kmetij! Ko so v bohinjski občini napovedali, da bodo s 1. aprilom ukinili prispevek za novorojenca, so s tem izzvali nejevoljo v Bohinju in na vsem Gorenjskem. Ribčev Laz, 1. aprila - Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze vseh upravičenk in upravičencev prispevka za novorojenca Gorenjske bo danes, v sredo, ob 17. uri organiziral Pod Skalco vse-gorenjski shod, na katerem bodo mladi v rodnih letih opozorili bohinjsko občino in tudi vse ostale na Gorenjskem, da naj nemudoma uvedejo prispevek za novorojenca. Na listino, ki jo bodo podpisovali ob tej priložnosti, so med drugim zapisali, da bodo "v nasprotnem primeru zagrozili z državljansko nepokorščino in se vzdržali vseh dejanj, ki bi lahko pripomogla k obstoju razlogov za izplačilo prispevka". Transparenti so že pripravljeni, na enem izmed njih piše: "Če ne bo cven-ka, ne bo novega Frenka." V bohinjski občini bodo prispevek za novorojenca ukinili iz zelo nenavadnega razloga: leva in desna politična opcija se ne moreta sporazumeti, ali naj bo prispevek 35.000 ali 40.000 tolarjev. V preddvorski občini imajo menda drugačne težave. Ljudje namreč jemljejo pravni poduk, da se na sklep o izplačilu prispevka lahko pritožijo, zelo resno in se tudi množično pritožujejo. Vsebina pritožb je zelo podobna: ne deset tisočakov, dajte nam jih sto. V kranjski občini odklanjajo uvedbo prispevka za novorojenca in poudarjajo, da je za pospeševanje Minuli teden se je v Kranjski Gori mudila mednarodna znanstvena delegacija, ki jo je vodil priznani ameriški strokovnjak dr. John Fox. Kranjska Gora, 1. aprila - Gostje so prišli na po-vabilo kranjskogorskega občinskega sveta, ki je že na eni prejšnjih sej sklenil, da zaradi nekaterih nejasnosti zaprosi za po-moč mednarodne znanstvene institucije. Kranjskogorski svetniki so namreč opazili nekaj neskladij v delu občinske uprave, predvsem župana. Le-ta namreč na vsaki seji predloži dolgo poročilo, kje vse je bil in s kom vse se je pogovarjal. Svetniki so podvomili o ver- odostojnosti županovih poročil, preprosto rekoč, da "danes pa ja ni nihče tako neumen, da bi zastonj noč in dan za dobro občine dirkal naokoli, bil na vsaki pasji procesiji in to za - bohlonej". Dr. John Fox se je zavzel za primer, da bodo na podlegi raziskav izdelali podrobno znanstveno analizo z zaključki, v ožjem krogu pa je izjavil, da je rahlo zaskrbljen. Tesno namreč sumi, da je župan Kotnik kloniran... rodnosti veliko pomembnej ša "duhovna hrana", kamo' prištevajo tudi "čustveno n3' bite" politične govore. Nekako nenavadno jet & iniciativni odbor Zveze vo& letni 58-letni možakar & Gornjesavske doline. NeuT' adno se je razvedelo, da *L mu to funkcijo zaupali zarad1 še vedno aktivne vloge razmnoževanju slovenskega naroda, saj v teh dneh priča kuje svojega petega otroka- CE HOČETE PO TELEFONU SLIŠATI BEDO, POKLIČITE VSAKO SREDO NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 113/a ^Hidrometeorološki zavod Ljudske republike Gorenjske VREMENS KA NAPO VED is i m i V naslednjih dneh bo precej nestanovitno. Tako bo v torek nekoliko hladneje, predvsem pa kislo. Sreda se vam bo kar sama nasmehnila. Veselite se lepega dneva. V četrtek bo nebo zopet odeto v črnino. Zato ostanite doma za pečjo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME £ ^^^^^^ T min / T max -5/9 -3/11 -1 /15 t DRŽAVLJANKE/ DRŽAVLJANI CORENJtKE! fotografiranje za nove osebne izkaznice, danes, 1. aprila 1998, s tem oglasom ZASTONJ=BREZPLAČNO i ni za verjeti, vendar je res!!! naš prispevek k razvoju Mlade država foto boni