Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska cesta 3, telefon 21 — Izhaja dvakrat mesečno — Posamezna številka 10 dinarjev, četrtletn« naročnina 60 dinarjev, polletna 120, letna 240 dinarjev. — Naročila sprejema Uprava »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3 - Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri KB Lenart štev. 604-704-3-973 - Ime računa Občinski odbor SZDL z oznako: »Za časopis« — Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LETO I - LENART, 15. APRILA 1961 ŠTEV. 3 V obrtnem podjetju „Klemos" pri Lenartu VIDNI PROIZVODNI USPEHI, vendar neurejeno nagrajevanje Kolektiv opravlja vsa ključavničarska, kleparska, montažna in vodovodno-inštalaterska dela — Potreba po novih prostorih in izboljšanem strojnem parku — Lani prekoračili plan za 240 odst., medtem ko nameravajo letošnjega povečati za 100 odst. — Večina delovnih mest ni plačana po učinku — Letos predvidene investicije za gradnjo in opremo nove hale v znesku 42 milijonov dinarjev — Zaposlili bodo nad 150 delavcev. Kolektiv Obrt. podjetja >Kle-mos« je še zelo mlad. Podjetje se je začelo razvijati šele v začetku leta 1959. Prvotno so bili zaposle- ni v nekdanji ključavničarski delavnici samo štirje delavci, vedno večja naročila pa so povzročila potrebo po zaposlitvi večjega števila delovne sile, tako da je sedaj v podjetju zaposlenih že preko 50 delavcev. Podjetje opravlja vsa ključavničarska, kleparska, mon-težna in vodovodno-instalaterska dela, montira strelovodne naprave ter dela aluminijaste izložbe. Posamezne ekipe so zaposlene po vsej Sloveniji, pa tudi izven naše republike. Ena ekipa dela aluminijaste izložbe v kombinatu Borovo pri Vukovarju, druga montira strelovode na cementarni v Puli, medtem ko ostale delajo v bolnišnici Ankaran in tovarni Delamaris; v Dekanih. Kleparska ekipa opravlja raznovrstna kleparska dela za gradbeno podjetje v Slovenjem Gradcu. Podjetje je opravilo še več raznih drugih del v šolah, bolnišnicah, trgovinah in drugod, ki so v ponos kolektivu. NAROČIL IMAMO VEDNO VEC«, pravijo delavci, »z nabavo novih strojev bi se dalo mnogo več narediti in kvalitetneje. Zato moramo" večkrat delati nadure, da bi lahko pravočasno opravili nekatera nujna dela. Tudi prostori ne ustrezajo. Imamo sicer dve mali delavnici, a v njih ni dovolj prostora, da bi lahko opravljali vsa dela. Zato še večino raznih del o-pravimo na prostem, kar pa je v zimskem času neprijetno.« Res je. Kolektiv dela v zelo težavnih delovnih razmerah. Neurejeni prostori in pomanjkanje strojnega parka občutno zavirajo delo v »Klemosu«. Kljub temu kolektiv dosega zelo lepe uspehe, kar se vidi predvsem v tem, da so lanski plan prekoračili za 240%, letošnjega pa nameravajo povečati še za okrog 100%. Vsekakor bo takšno* povečanje plana zahtevalo od delovnega kolektiva ogromne napore, če bodo hoteli plan realizirati. POMANJKLJIVOST: NEUREJEN SISTEM NAGRAJEVANJA Pomanjkljivost v »Klemosu je predvsem v tem, ker nimajo pravilno urejenega nagrajevanja, osnovno merilo za delo je še vedno urna plača, kar pa je nagraje-valni sistem v naši državi že skoraj popolnoma odpravil. Potrebno bi bilo misliti na nagrajevanje po enoti proizvoda, kar bi občutno povečalo storilnost dela in zboljša-lo kvaliteto. Tudi posameznik bi bil bolj zainteresiran za delo, saj bi ga ta način nagrajevanja samo vzpodbujal pri opravljanju dela. S tem bi dosegli večjo kontrolo nad delom, boljšo kvaliteto in večji učinek. S takim načinom nagrajevanja, kakor ga še imajo danes v »Klemosu«, je zelo težko kontrolirati delo, saj s tem, da sprejema delavec nagrado za svoje delo v obliki urne plače, upada tudi interes delavca do dela, kajti njegovi osebni prejemki so enaki, ne oziraje se na to, ali si prizadeva, da kaj ustvari ali pa delo zanemarja. Nagrajevanje po enoti dela pa bi vsekakor odpravljalo razlike v marljivosti pri delu, saj bi bil s tem vsak delavec, ne glede na kvalifikacijo in delo, ki ga opravlja, primoran, da daje kolektivu tisto, kar kolektiv od njega zahteva. S takšnim načinom nagrajevanja bi večkrat odpadlo tudi nadurno delo. (Nadaljevanje na 2. strani) ubi lej.n o leto u5 taj.e Letos praznujemo 20-letnico vstaje naših narodov; zato bodo Sirom po Jugoslaviji proslave v spomin na dni, ko so se uprli prvi borci proti sovražniku pod vodstvom Komunistične partije. Jugoslovanski narodi so se borili ne samo proti sovražniku, marveč tudi za spremembo družbenega sistema, za takšnega, kakršnega danes imamo. Da bi čimbolj dostojno proslavili jubilejno leto vstaje, bodo tudi v naši občini številne prireditve. V tednu pred Dnevom borca bodo po vseh krajevnih centrih koncerti občinske godbe na pihala; igrali bodo najbolj priljubljene partizanske pesmi in koračnice. Medtem bodo na predvečer 4. julija zagoreli taborni ognji, ki jih bo pripravila mladina v vseh večjih krajih. Ob tabornih ognjih bodo tudi izvajali kulturne programe. Predvideno je, da bo 4. julija dopoldne zborovanje na telovadišču pri Lenartu. Tokrat bodo nastopili tudi pevski zbori in recitatorji. Pripravljalni odbor namerava organizirati razstavo fotografij iz življenja JLA. Tega dne bo po kulturnem programu še izvedlo TVD *Partizan« Lenart skupaj s pred-vojaško vzgojo različna telesno-vzgojna tekmovanja. Nastopile bodo tudi skupine gasilcev in izvajale svoje vaje. 22. julija predvidevajo proslave s kulturnimi sporedi v vseh krajevnih centrih. Te proslave naj bi bile na predvečer vstaje slovenskega ljudstva. Proslave 20-letnice vstaje v Sloveniji, ki bo v Zužen-bergu, se bo udeležilo iz občine okrog 100 ljudi, medtem ko jih namerava oditi na okrajno proslavo v Ribnici na Pohorju, ki bo 12. avgusta, okrog 200. Kakor vsem prireditvam v letošnjem letu, bo potrebno dati obeležje 20-letnice vstaje tudi občinskemu prazniku. Posebej svečano bo proslavljen tudi 22. december s centralno akademijo. Pred Dnevom JLA pa naj bi predvajali vojne filme v vseh večjih krajih v občini. Borci in aktivisti bodo obiskovali šolske otroke in jim pripovedovali o doživljajih v NOB. Jožica Plevnik V tesnih prostorih v »Klemosu se stiska 50 ljudi Vidni proizvodni uspehi Naša naloga je izobraževati ljudstvo KONFERENCA PROSVETNIH DRUŠTEV PRI LENARTU JE SPREJELA VAŽNE SKLEPE — DRUŠTVA NAJ SMELEJE UVAJAJO NOVE OBLIKE DELA — KJE DOBITI DENAR ZA DEJAVNOST DRUŠTEV? (Nadaljevanje s 1. strani) POTREBNA KONTROLA NAD KORIŠČENJEM SREDSTEV Misliti pa bo potrebno tudi na kontrolo nad sredstvi, s katerimi podjetje razpolaga. Ni slučajno, da posamezni mojstri sprejemajo posebne premije, o katerih delavski svet ni razpravljal niti ni sprejel posebnega sklepa, da se odobrijo in izplačajo. Enako je z najemanjem delovne sile, predvsem .strokovne. S samovoljnim načinom razpolaganja s sredstvi se seveda odvzemajo samoupravnim organom zakonite pravice. Sklepov delavskega sveta tudi v večini primerov ne upoštevajo, kar je seveda vzrok, da odnosi v kolektivu niso najboljši. Seveda je takšen način gospodarjenja v podjetju bolj škodljiv kot koristen. Prvenstveno bo potrebno skrbeti, da se samoupravni organi čimbolj osamosvojijo, da bo kolektiv dejansko upravljal podjetje, kajti edino s tem bosta njegova ustvarjalnost in delovna morala dosegla tisti ni- Po daljšem premoru so prebivalci Lenarta videli v uspeli izvedbi igralske skupine iz Voličine zares sodobno gledališko delo »Včeraj popoldnem. Igralce je potrebno tembolj pohvaliti, da so se sploh lotili tako zahtevnega dela, ki ie bilo komaj lani prvič uprizorjeno v ljubljanski Drami. Težko bi bilo dati popolno oceno o uspehu te predstave. Skušali vo, ki ga zahtevamo v vsakem socialističnem obratu. Pri tem pa je potrebno pomisliti na to, da so samoupravni organi edini organi v podjetju, ki so odgovorni za upravljanje. IN NADALJNJE PERSPEKTIVE? Družbeni plan občine predvideva investicijo v znesku 42 milijonov pet sto tisoč din za gradnjo in opremo nove hale, ki bi jo naj pričeli graditi že letos. Pri idejnem projektu, ki ga podjetje že ima, bi znašala skupna površina nove hale okrog 2.300 m2; v njej bi bili urejeni prostori za ključavničarsko, kleparsko in mizarsko delavnico in za skladišče, zgornji prostori pa bi bili namenjeni upravi. Z dograditvijo nove hale in z nabavo novih strojev se bo povečalo število delavcev na približno 150 do 200. S tem se bosta tudi znatno povečala brutoprodukt in storilnost dela. Ljubo Koglot bomo orisati le glavne značilnosti izvedbe. Predvsem velja poudariti, da ima za uspelo izvedbo igre zasluge ves ansambel, ki je doživeto in kompaktno zaigral. Cesto-krat smo gledalci v dvorani imeli občutek, da na odru niso amaterji, dijaki, kmetje, uslužbenci, temveč, da gledamo igralce z določenimi izkušnjami. Posebej velja omeniti. da je najbolj doživeto odigra- Marca je bila pri Lenartu konferenca prosvetnih društev. Prijetno vzdušje je ustvaril moški pevski zbor od Lenarta, ki je pod vodstvom tov. Pavlove zapel dve narodni pesmi. Važnost konference je podčrtala tudi navzočnost predsednika okrajnega sveta Svobod tov. Stefaniča, zastopnika SZDL in občinskih svetov za pro-sveto in šolstvo. Predsednik iniciativnega odbora tov. Nekrep je v svojem poročilu poudaril osnovno misel, naj bo komuna nosilec kulturnega življenja in da le politično in kulturno razgledan človek lahko aktivno sodeluje v organih delavskega in družbenega upravljanja. Zato je toliko bolj zaskrbljujoča ugotovitev, da kulturno delo v občini zadnja leta nazaduje. Poleg osnovnih težav, s katerimi se borijo društva v pogledu financ, kadrov in prostorov, predstavlja resno oviro tudi dejstvo, da se naša društva še krčevito oprijemajo la svojo vlogo Terezija Zivko, ki je zares preprečljivo predstavila Alenko, ki se trga iz vsakdanjega življenja in skuša najti notranji mir v okrilju svoje družine, a ta je ne razume. To delo je vsekakor jasen odraz današnje stvarnosti in neprikrito biča ljudi, ki so odgovorni za usodo mlade generacije. Nedvomno so bili med boljšimi igralci tudi Janez Prelc, ki ga je igral Vlado Cuček, Božo Tuš v vlogi Milana, Alenkinega znanca in Alojzija Šalamun v vlogi Tatjane Prelc, Alenkine matere. Na kratko povedano: predstava je uspela in gre igralcem vse priznanje in pohvala. Ob zaključku predstave smo povprašali za mnenje še režiserja, Boža Tuša in Terezijo Zivko kot glavno igralko. Režiser Božo Tuš nam je povedal, da je bila to njegova prva režija. Priznati moramo, da zelo uspešna. Zal, da bo tovariš Božo odšel kmalu na odslu-ženje vojaškega roka. Terezija Zivko se najbolj navdušuje za ljubezenske vloge, vendar pa meni, da je vsaka vloga lepa. In na kon-naj povemo še to, da je potrebno uspeh Terezije Zivko še posebej podčrtati zato, ker se je zaradi študija na učiteljišču vaj udeleževala le poredkoma. T. T. starih oblik dela v sekcijah. Ker tako delo ne vodi k napredku, bo treba čimprej ustanoviti klube, ki bodo obogatili dejavnost društev in privabili v vrste članov zlasti mladino. Poleg ostale dejavnosti bodo društva letos priredila v vseh krajih kvalitetne proslave v počastitev 20-letnice vstaje. Temu cilju bo posvečena tudi revija pevskih zborov, ki bo 23. aprila pri Lenartu. Živahna razprava je opozorila predvsem na izredno pereče stanje naših knjižnic, ki iz leta v leto hirajo zaradi pomanjkanja denarja. Tu bo pomagala le ustanovitev občinske knjižnice, ki bi zalagala s knjigami tudi okoliške knjižnice in za katero je obljubil pomoč tudi okrajni svet Svobod. Tudi vprašanje zadružnih domov še ni rešeno. Delegati so bili mnenja, naj ljudski odbor čimprej prevzame vse domove od kmetijske zadruge ter jih izroči v upravljanje prosvetnim društvom. Splošna ugotovitev, ki velja za vsa društva, je pomanjkanje denarnih sredstev. Zaradi tega predstavlja za društva nabava televizijskih sprejemnikov in knjig nedosegljiv cilj. Potrebno bo za take akcije zainteresirati širšo javnost, zlasti pa še politične in družbene organizacije. Tu lahko omenimo, da so pri Benediktu na ta način prišli do kinoprojektorja, pri Lenartu in še marsikje pa do televizijskega aparata. Zanimiv je- bil tudi predlog, naj bi podjetja v občini prispevala določen odstotek čistega dobička v poseben kulturni sklad, iz katerega naj bi se finansirala nabava prepotreb-nih rekvizitov in opreme. Sele potem bomo lahko nudili našim delovnim ljudem razvedrilo in zdravo zabavo, kar je danes izključno monopol gostincev. Oddaje »Pokaži, kaj znaš«, »Spoznavaj svoj domači kraj«, revije, kvalitetna gostovanja, organizirane zabave, di-skusijski večeri, komentirane oddaje ob televizijskem sprejemniku — to so nove in pestre oblike dela, ki bodo pritegnile številne poslušalce in gledalce v dvorana prosvetnih društev, ki bodo tako postala dejanski nosilci kulture v kraju. Ob koncu konference je bil izvoljen občinski svet Svobod in prosvetnih društev; ta bo imel z reševanjem nakazanih problemov obilo dela, ki pa ga bo lahko uspešno opravil le ob široki podpori množičnih organizacij > > in skupnosti. Milan Močnik Igralci iz Voličine so se predstavili Sodobno delo in uspela predstava »Včeraj popoldne«, oče, ki ga igra Vlado Cuček, in Alenka, njegova hči, ki jo igra Rezika Zivko POSEBNA PRILOGA — POSEBNA PRILOGA — POSEBNA PRILOGA — POSEBNA 23. aprila volitve v zadružni svet Kmetijske zadruge Lenart Pred letom 1958 je bilo upravljanje v kmetijskih zadrugah bistveno drugačno od tega, ki ga imamo danes. V zadrugah so bili upravni odbori, ki so se vsako leto na novo volili po predloženem zaključnem računu na občnem zboru članov zadruge. Po letu 1958 se v upravljanje zadrug uvajajo zadružni sveti, ki jih po svojih kompetencah lahko primerjamo z delavskimi sveti v podjetjih. Zadružni svet izvoli iz svoje sredine upravni odbor, ki izvaja sklepe zadružnega sveta, jih konkretizira, poleg tega pa rešuje tudi vsakodnevna manj važna vprašanja. Upravni odbor se večkrat sestaja in mora o svojem delu poročati zadružnemu svetu, ki ga je izvolil. Mandatna doba zadružnega sveta traja 2. leti. Prve volitve v zadružne svete so bile v vsej državi decembra 1958. Mandatna doba sedanjim zadružnim svetom bi že potekla, vendar je Zvezna ljudska skupščina podaljšala mandat. Volitve novih zadružnih svetov pa morajo biti do konca aprila. V Kmetijski zadrugi Lenart bodo 23. aprila. Kdo ima volilno pravico? Kje bodo volišča? Volitve v zadružni svet bodo tajne in je način volitev isti kakor pri oblastnih organih. VOLILNO PRAVICO IMAJO VSI ČLANI ZADRUGE, KAKOR TUDI NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI, če so vpisani v evidenco članstva. Kmetijska zadruga Lenart šteje po združitvi bivših zadrug Lenart, Jurovski dol, Voličina, Gradišče, Cerkvenjak in Benedikt domala 1.000 članov. Volitve bodo na vseh proizvajalnih okoliših v Lenartu, Jurovskem dolu, Gradišču, Cerkvenjaku in Benediktu. Na področju bivše kmetijske zadruge Voličina bodo tri volišča, medtem, ko na vseh ostalih področjih samo po eno. V Voličini imajo namreč največ članov zadruge, zato bodo volitve v Voličini, Selcih in v Cermljenšaku. Letos volijo v zadružni svet tudi delavci in uslužbenci zadruge svoje predstavnike. Glavna značilnost letošnjih volitev v zadružni svet je v tem, da imajo pravico voliti svoje predstavnike tudi delavci in uslužbenci zadruge. Do sedaj so kolektivi zadrug kot celote bili člani zadružnih svetov, kar je bilo možno saj so zadruge zaposlovale le 8 do 10 delavcev in uslužbencev, medtem ko zadruga Lenart zaposluje 129 delavcev in uslužbencev. V zadružni svet pa bodo izvolili iz svoje sredine 25 članov. Prav-tako bo iz vrst zadružnikov izvoljenih 25 najboljših kmetijskih proizvajalcev, ki sodelujejo z zadrugo. Kandidatna lista obsega 28 predlogov iz vrst kolektiva zadruge in enako število predlogov iz vrst zadružnikov. Omenimo naj še, da bo volišče za delavce v Lenartu. V zadružni svet so predlagani kmetovalci, ki so v proizvodnem sodelovanju z zadrugo. — Predlagano je tudi večje število žena in mladine. Na predvolilnih sestankih, ki jih je pripravila zadruga so predlagali zlasti tiste kmetovalce — zadružnike, ki kažejo največ zanimanja za sodelovanje z zadrugo. Upoštevali so, da bodo v zadružnem svetu vsi proizvajalni okoliši zastopani z enakim številom članov. Predlog kandidatne liste vsebuje tudi več mladih ljudi in žena. Mladino predvsem predlagajo, ker se že sedaj uspešno uveljavlja v sekcijah mladih zadružnikov in kaže veliko zanimanje za zadružništvo. V prejšnjih zadružnih svetih smo imeli sorazmerno malo žena, ki pa prav gotovo pomenijo v kmetijski proizvodnji občine veliko, saj podatki kažejo, da imamo čez 50°/o kmetijskih proizvajalk, ki so aktivno vključene v proizvodnjo. Nujno je, da se predlagane žene izvolijo v novi zadružni svet. Predlog kandidatne liste je obravnaval zadružni svet, medtem, ko so o tem predlogu razpravljali tudi na predvolivnih sestankih proizvajalnih okolišev. Na teh, ki so bili ponekod dobro obiskani, so navzoči predlagali nove kandidate z utemeljitvijo, da bodo ti več prispevali k razvoju zadruge. Priprave za volitve so zaključene Zadruga je pripravila vse potrebno za nemoten potek volitev. Zadružni svet je že imenoval volilne komisije in volilne odbore. Pripravljajo se tudi volilni imeniki, ki jih je potrebno urediti, saj prej niso bili vodenj v redu. Zlasti ni bilo urejeno vprašanje glede deležev. Ker deleži z novo uredbo o kmetijskih zadrugah odpadejo, bo v volilnem seznamu vpisan vsak član, ki je plačal vpisnino. Tako bodo imeli pravico voliti tudi tisti člani, ki deleža niso vpla-' čali. Volivcem bodo dali v vpogled volilne imenike, prav tako bodo vsi pravočasno obveščeni o volitvah. 5. Elizabeta Fekonja, gospodinja, Selce 6. Marija Horvat, kmetica, Lormanje 7. Stanko Harl, kmet, Drvanja 8. Leopold Hameršak, kmet, Sp. Voličina 9. Viktor Kraner, kmet, Rogoznica 10. Kari Krajnc, kmet, Gradišče 11. Franc Kraner, kmet, Partinje 12. Dominik Klobasa, kmet, Zitnice 13. Elizabeta Miholič, kmetica, Partinje 14. Davorin Polič, upokojenec, Lenart 15. Marjana Perko, kmečka hči, Gradišče 1. Vlado Cuček, traktorist. Voličina 2. Ivan Crnčec, delavec, Sr. Gasteraj 3. Stanislav Cuček, blagajnik, Voličina 4. Oroslav Fras, skladiščnik, Lenart 5. Maks Krajnc, vodja proizv. okoliša Gradišče 6. Ivan Kerec, kmet. tehnik, Sp. Porčič 7. Ivan Kaučič, traktorist, Cerkvenjak 8. Franc Kline, kmet. tehnik, Voličina 9. Milan Krautič, delavec, Lenart 10. Jože Kolmanič, mesar, Lenart 11. Marica Kramberger, posl. trg. z repr. materialom Lenart 12. Janez Lasbaher, logar, Gradišče 13. Franc Mencinger, kmet. tehnik, Zg. Sčavnica 14. Zofija Ogrin. računovodja, Jurovski dol Glavna naloga novega zadružnega sveta bo zlasti, da pomaga utrditi notranjo organizacijo dela v zadrugi, prav tako pa bo moral voditi račune o delu poslovnih enot, ki so formirane. Zadružni svet bo moral v bodoče voditi tako politiko, da se bo zadruga zlasti orientirala v kmetijsko proizvodnjo, v pogodbeno sodelovanje s privatnimi kmetijskimi proizvajalci in na jačanje ekonomij v sklopu zadruge. Investicijski program zadruge predvideva znatne ukrepe glede dviga sadjarske proizvodnje ter se predvideva v bodočih petih letih obnova večjih kompleksov sadovnjakov. Zadruga predvideva 16. Vinko Pečovnik, kmet, Gočova 17. Aleksander Rebernik, kmet, Lenart 18. Stanko Rojko, kmet, Nadbišec 19. Rudolf Rojko, kmet, Gradišče 20. Alojz Stiper, kmet, Sp. Gasteraj 21. Franc Suman, kmet, Zg. Zerjavci 22. Franc Tratnjak, kmet, Benedikt 23. Jože Turšič, kmet, Benedikt 24. Anica Valh, gospodinja, Benedikt 25. Marija Veršič, kmetica, Stanetinci 26. Stanko Zmavc, kmet, Cogetincj 27. Slavko Levačič, kmet, Jurovski dol 28. Tomaž Lovrec, kmet, Andrenci 15. Kari Poljanec, vodja ekonomije, Cerkvenjak 16. Justina Polanec, finančni knjigovodja, Lenart 17. Ivan Petrovič, vodja mes. in klavnice, Cerkvenjak 18. Ivan Pirher, vodja mes. in klavnice, Lenart 19. Viktor Rep, vodja proizv. okoliša, Voličina 20. Franc Slavinec, šofer, Lenart 21. Ludvik Stelcer, vodja proizv. okoliša, Cerkvenjak 22. Franc Suman. vodja proizv. okoliša, Lenart 23. Rudolf Sijanec, šofer, Gradišče 24. Stanko Spenga, logar, Benedikt 25. Jože Trampuž, kmet. tehnik, Jurovski dol 26. Radko Valder, glavni posl. trg. repr. materiala, Lenart 27. Franc Zmavc, lesni manipulant. Cerkvenjak 28. Ernest Mlinarič, komercialist, Gradišče nadalje, da se bo vsa živina klala v domačih klavnicah in meso posredovalo na tržišče predvsem v večja potrošniška središča. Predvidevajo nadalje, da bodo zgradili večja pita-lišča in glede tega hočejo že letos povečati stalež živine v lastnih pita-liščih na 1.000 glav goveje živine. V Voličini pa bodo uredili predeloval-nico mesa v mesne proizvode. Na ta način bodo rešili vprašanje preskrbe prebivalcev z mesnimi proizvodi, pa tudi vsa akumulacija iz predelave bo ostala na našem področju. Perspektivni program predvideva še vrsto nalog, ki jih bo moral reševati novi zadružni svet. Kdo kandidira iz vrst članov zadruge? 1. Miloš Cuček, kmet, Voličina 3. Ivan Fras, kmet, Osek 2. Rado Emeršič, kmet, Lenart 4. Janez Firbas, kmet, Cenkova Kandidati iz vrst kolektiva zadruge Nekaj besed o nalogah novega zadružnega sveta POSEBNA PRILOGA — POSEBNA PRILOGA — POSEBNA PRILOGA — POSEBNA Dimnikarske storitve VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM SPOROČAMO, DA JE PO TREBNO NAROČNINO NAKAZOVATI IZKLJUČNO PO POŠTNI POLOŽNICI NA TEKOČI RAČUN PRI KB LENART ŠTEV. 604-704-3-973 — IME RAČUNA: OBČINSKI ODBOR SZDL LENART. NA HRBTNI STRANI POLOŽNICE NAPIŠITE, V KAKŠNE NAMENE DENAR POŠILJATE. V BODOČE NE POŠILJAJTE DENARJA V PISEMSKIH OVITKIH ALI PREKO POŠTNIH NAKAZNIC, OZIROMA GA NE PRINAŠAJTE OSEBNO NA NAŠO UPRAVO. Volivci so predlagali na zadnjih zborih volivcev, naj bi objavili odlok o dimnikarskih storitvah v občini Lenart. Danes to zahtevo izpolnjujemo, poleg tega pa sporočamo vsem tistim bralcem, ki vprašujejo, če je potrebno dimnikarju plačati četudi ni čistil, da v takih primerih NI POTREBNO NIČESAR PLAČATI. ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v Občini Lenart 1. člen Za območje Občine Lenart se predpisujejo naslednje tarife, do katerih smejo dimnikarji določati cene za dimnikarske storitve. 1. Odprto kuhinjsko ognjišče: din a) malo 90 b) veliko 130 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom: a) mala 100 b) velika 130 3. Plezalni dimniki z vsemi kurilnimi napravami: a) za prvo etažo 65 b) za vsako nadaljnjo etažo 25 4. Navadni ruski valjasti dimniki: a) za prvo etažo 45 b) za vsako nadaljnjo etažo 15 S. Dimnovodna cev do 2 m 25 za vsak nadaljnji meter 15 e. Dimniki centralne ogrevalne in pekovske peči: a) za prvo etažo 110 b) za vsako nadaljnjo etažo 35 7. Dimniki, etažne peči in gostinski štedilniki: a) za prvo etažo 55 b) za vsako nadaljnjo etažo 25 8. Kanalne in ogrevalne naprave: a) plezalni za 1 meter 30 b) neplezalni za vsak meter 20 9. Štedilniki: a) zidani z eno pečico in kotličkom 45 b) zidani z dvema ali tremi pečicami ter prenosljivi štedilniki 65 din 10. Štedilniki gostinskih obratov in zavodov: a) mali štedilniki 110 b) srednje veliki štedilniki 165 c) veliki mizni štedilniki z nastavkom 275 11. Bojlerji — grelci vode 35 12. Bojlerji —• grelci posode 35 13. Pralni kotli 45 14. Običajna železna peč do 2 metra 55 15. Peč sistema ■•Lutz.r in podobno: a) brez pečice 55 b) z eno pečico c) z dvema pečicama 90 č) izredno velika 110 16. Pekovska peč na premog ali drva 165 17. Kmečka krušna peč 45 18. Pekovska parna peč: a) z eno pečico 220 b) z dvema etažnima pečicama 285 19. Etažna peč 245 20. Centralne ogrevalne naprave: a) z majhnim kotlom do 8 m2 površine (do 9 členov) 175 b) s srednjim kotlom do 15 m2 ogrevalne površine (Grozd< pri Lenartu ? Priprave so v glavnem zaključene. Potrebno bo, da pristojni organi potrdijo le še projekt. Poleg tega mora občinski ljudski odbor izdati odločbo o električni napeljavi. Za začetek del je predvideno okrog 14 milijonov dinarjev. Računamo, da bomo z delom začeli v drugi polovici aprila. Gradilo bo Gradbeno podjetje :,Remonti od Lenarta. Povejte nam, kaj predvideva načrt glede preureditve tega lokala? Predvideva se, da bo v sedanji točilnici soba za abonente. Poleg tega nameravamo urediti tudi prostor za družbeno prehrano, če se bo pokaza- la potreba. V sedanjih prostorih bodo uredili tudi večjo sobo, ki jo bodo uporabljali ob različnih priložnostih. Načrt predvideva preureditev sedanje zgradbe tako, da bodo upoštevane vse sanitarije, kakor je vodovod, stranišča, kanalizacija itd. V prvem nadstropju bodo uredili tudi enodružinsko stanovanje in okrog 10 ležišč za goste. V doglednem času nameravajo preurediti sedanje dvorišče za gostilno v letni vrt. Kako je z gostilno v Cerkvenja-ku? Prebivalci Cerkvenjaka se že dolgo potegujejo za gostilno. V zvezi s tem je dogovorjeno z lastnikom poslopja, kjer bi naj bila gostilna. Nastopile so nekatere težave, ki jih bo možno premostiti, saj gre le za manjše investicije, ki jih bo potrebno vložiti za ureditev osnovnih sanitarnih naprav. Pismo naših bralcev Tovariš urednik! O prvi številki naj bi Vam nekaj napisal? Res ni lahko to in tudi prav bi ne bilo, če bi o tem prvencu da- jal kakršnokoli oceno, saj vem dobro, kako je bilo z našim Dolenjskim listom, kjer sem pred dvanajstimi leti pomagal. Težave, ki so v zvezi z izdajanjem, niso lahke in kljub prizadevanju uredništva le ni uspeh tak, kot bi radi in so potem te napake ravno tista tarča, ki naj vanjo upro svoja kopja kritiki in ocenjevalci! Ne, tega pa nočem, vendar pa Vas kot Vaš nekdanji aktivist lahko le pohvalim in Vam čestitam. Vem, da so tudi mnogi Slovenjegoričani skupaj z menoj zadovoljni ob rojstvu Domačih novic. Tople čestitke in mnogo uspeha! Marjan - Jože Tratar Novo mesto Tovariš Tratar, za Vaše pismo iskrena hvala in lep pozdrav! Uredništvo V časopisu Delo sem zasledil, da ste začeli izdajati lokalni časopis Domače novice. Kot rojak iz teh krajev bi se želel naročiti na glasilo, zato prosim, da mi pošljete na vpogled prvo številko, sporočite tudi, kje se lahko naročim in koliko znaša naročnina. Feliks Savernik Tovariš Savernik! Lepa hvala za pismo. Verjetno ste prvo številko že prejeli, saj smo jo poslali takoj po prejemu Vašega pisma. Uvrstili smo Vas že med stalne naročnike. Glede višine naročnine pa preberite na prvi strani našega glasila. Lep pozdrav! Uprava Mladina v spomladanski igri Za stare in mlade IZ JUROVSKEGA DOLA V kraj se pripelje oboževalec starin. Presenečen obstoji, ko izstopi iz avtobusa: iOh, toliko starin!« 2e naslednji trenutek se milo razjoče, ko vidi, da podirajo v kraju eno najimenitnejših starin ob cesti. »Ljudje, ali ste znoreli, podirate vendar zgodovinski spomenik!« DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA ZADEVE NARODNE OBRAMBE — PERSONALNA UPRAVA 0 razpisuje natečaj za sprejem kandidatov — civilistov v letu 1961 za gojence naslednjih podoficirskih šol 1. Pešadijska podoficirska šola 2. Artilerijska podoficirska šola 3. PA artilerijska podoficirska šola 4. Inženirska podoficirska šola 5. Tankovska podoficirska šola 6. Podoficirska šola ABHO 7. Podoficirska šola za zveze 8. Prometna podoficirska šola 9. Sanitarna podoficirska šola 10. Tehnična podofic. šola za zveze 11. Tehnična podoficirska šola 12. Letalska mehanič. podofic. šola 13. Letalska podofic. šola za zveze 14. Mornariška podoficirska šola 15. Mornariška tehnič. podofic. šola 16. Vojna glasbena šola (za vojaške uslužbence) Vse zgoraj navedene šole trajajo tri leta razen vojno glasbene šole (za vojaške uslužbence), ki traja tri in pol leta. Pouk v vseh šolah se prične 1. septembra 1961 leta. POGOJI ZA SPREJEM KANDIDATOV: Natečaja se lahko udeležijo državljani FLRJ, ki zadostijo splošnim in posebnim pogojem. a ) Splošni pogoji: — da so dovršili osnovno (osemletno šolo; — da so zdravi in sposobni za vojaško službo; — da niso bili sodnijsko kaznovani; — da niso v sodnijski preiskavi; — da so samski — pismeno dovoljenje staršev oziroma skrbnikov, če je prosilec mlajši od 18 let. b) Posebni pogoji: 1. Za pešadijsko podoficirsko šolo: — da so rojeni v letih 1943, 1944, 1945 ali 1946. 2. Za artilerijsko, PA-artilerijsko, tankovsko, inženirsko in podoficirsko šolo ABHO: — da so rojeni v letih 1943, 1944. 1945 ali 1946. 3. Za prometno, sanitetno, podoficirsko šolo za zveze, tehnično podoficirsko šolo za zveze, tehnično šolo, mornariško, mornariško-tehnič-no, letalsko-mehaničarsko in letalsko podoficirsko šolo za zveze: — da so rojeni v letih 1945 ali 1946 4. Za vojno glasbeno šolo (za vojaške uslužbence: — da so rojeni 1946 — da imajo dober posluh, kar dokažejo s potrdilom učitelja petja ali kapelnika vojaške godbe. (Prednost imajo kandidati, ki so končali enega ali več razredov nižje glasbene šole.) PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV: Gojenci vseh podoficirskih šol bodo po končanem šolanju prevedeni v čin vodnika, gojenci vojne glasbene šole pa v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda. Po končanem šolanju so kandidati dolžni ostati v aktivni službi JLA najmanj 10 let. V času študija imajo gojenci brezplačno šolnino, šolske potrebščine, brezplačno hrano, obutev in obleko (delovno in praznično), 30-dnevni letni dopust in 15 dni semestralnih počitnic, brezplačne vozovnice za koriščenje dopusta in drugo. POSTOPEK PRI UDELEŽBI NATEČAJA. Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja za sprejem v podoficirsk šole ali vojno-glasbeno šolo, predložijo občinskemu ljudskemu odboru — oddelku za narodno obrambo Lenart prošnjo, kolkovano s kolkom za 50 din in to najkasneje do 30. aprila 1961. Prošnjam (tiskovino dobite na oddelku za narodno obrambo občine Lenart) je treba priložiti naslednje: — overovljen prepis spričevala VIII. razreda osnovne šole. Če prosilec ob vložitvi prošnje šolo še obiskuje, priloži k prošnji overovljen prepis ocen iz I. polletja osmega razreda in prepis spričevala VII. razreda; karakteristiko mladinske oziroma osnovne organizacije Zveze komunistov; Sprejeti kandidati bodo po Oddelku za narodno obrambo občine Lenart pravočasno obveščeni in poklicani v šole, odklonjeni kandidati pa bodo z obvestilom prejeli vrnjene dokumente. S kandidati, ki še niso dopolni 18 let starosti, naj pride ob vložitvi prošnje eden od njegovih staršev a-li skrbnik zaradi podpisa pismenega dovoljenja. Vsa podrobnejša in druga pojasnila dobijo kandidati na Oddelku za narodno obrambo občine Lenart, soba št. 7/1. Iz pisarne Oddelka za narodno obrambo občine Lenart filmski spored Oboževalec je še tri dni križaril po kraju, iskal neometana in razdra-pana poslopja, našel jih je precej. Ko je vse preiskal, je zbrane vaščane naprosil, naj vse to očuvajo pred kakršnimkoli renoviranjem. S. P, Kino Gradišče predvaja: 16. aprila ob 19. uri francoski ki-nemaskopski film »Notredamski zvonar«; 23. aprila ob 19. uri francoski kinemaskopski film »Lepa mlinarica«; 30. aprila ob 19. uri italijanski film »Poslednja kočija«. Kino Lenart predvaja: 16. aprila ob 15. in 19. uri jugoslovanski film iPogon B«; 23. aprila ob 15. in 19. uri ruski film v koloru ,> Komunist«; 30. aprila ob 15. in 19. uri jugoslovanski film Stiridesetlet-ja«. Kino Voličina predvaja: 16. aprila ob 15. in 19. uri angleški film »Ladja, ki je umrla od sramu«; 23. aprila ob 15. in 19. uri francoski kriminalni film »To je čas ubijalca«; 30. aprila ob 15. in 19. uri jugoslovanski film -Skozi vejevje nebo«,