181* St, S. leto. Poštnina pavšadrana, Posamezne številke
i Dm.
■■M yjaji^giaf»-iyativv'aitaaiscirn3Mf.w»iML^»i»iW
V Ljubljani, v petek 11. avgusta 1922
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 19 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D
Pslasl: enostoipne mm vrsrta za *hkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLA
Uredništvo:
Woltova ulica 1/L Telefon 300.
Uprava:
v^ln, t Marijin ng S
n*nk0.
Telefon 44
okopisi se ne vračajo, išaniem je priložiti znamka m odgovor.
Prihod gostov na vsesokolski zlet.
Pozdrav starešinstva češke obce sokolske. - prihod
FRANCOZOV.
Ljubljana, io. avgusta. Živahno življenje je vladalo danes na kolodvoru, jqer je bilo zbrano mnogoštevilno ob* »nstvo, da sprejme in pozdravi prihaja-r*	s te	in Sokole. Z dolenjskim vla-
r®3?	M-20 so prišle novomeške So-
tolice in Sokoli in 67 članov in članic mostarske župe iz otoka Korčule v Dalmaciji, ki imajo seboj tudi prapor. — S tržaškim brzovlekom je prišlo precej* •nje število Sokolov iz zasedenega oze-mja, posebno iz Postojne. Z m*»ribor-j*bn vlakom se je pripeljalo 49 članic in Članov i2 Vršaca, 120 članic in 80 čla-^v iz Osjeka, iz Subotice pa je prišlo 22 članic in 28 članov. Ostali Sokoli iz *®ll krajev pridejo s posebnimi vlaki.
Ljubljana, 10. avgusta. Danes ropol-j*ne ob tričetrt na 17. uro je prisrelo v Ljubljano z brzovlakom iz Maribora
starešinstvo COS. Na kolodvoru so jih Sprejeli in pozdravili v imenu starešinstva Jugoslovanskega sokolskega save-ža br. starosta dr. Ravnihar, br. pod-štarosta E. Gangl in br. Marolt v imenu tehničnega odbora pa br. podnačcl-ni M. Ambrožič. Ko je prispel vlak, je godba Dravske divizijske oblasti into-nirala sokolsko koračnico, mnogobrojno občinstvo pa je prirejalo gostom burne ovacije. Tudi številno občinstvo pred kolodvorom je Čehe navdušeno pozdravljalo. Starosti COS br. dr. Schrei-ner se je radi male potne nezgode zakasnil ter pride šele jutri. Tekom noči je prišlo v Ljubljano tudi francosko telovadno zastopstvo, ki šteje 6 telovadcev in voditelja. Natančneiše poročilo prinesemo jutri.
Socialni revolucionarji v Moskvi obsojeni na smrt.
SODBA POTRJENA, IZVRŠITEV SODBE ODGODENA.
Riga, 10. avg. (Izv.) Vrhovno mdišče v Moskvi je včeraj izreklo •odbo v procesu proti socijalnim resolucij on ar jem. 14 izmed njih je bilo obsojenih na smrt. Vseruski osrednji tevršilni odbor je sklenil potrdili obsodbo, nje izvršitev pa odgoditi.
Usmrčenje se bo izvršilo, aleo soci-jalni revolucionarji ne prekinejo sovražnosti in špijonaže proti komunistom. (K tej škandalozni obsodbi, ki tvori zasmeh vsakemu pravnemu čutu se bomo še vrnili.)
Nemiri v italijanski sbornici.
FAŠIStl SE BODO BORILI PROTI VSAKI VLADI SEDANJE ZBORNICE. — POSLANCI Si GROZE Z REVOLVERJI.
Rim, 10. avgusta. (Izv.) Levica je Predlagala v zbornici dnevni red, v kateri se vladi vzprčo položaja v državi Ugotavlja podpira in v katerem se apelira na patrijotične stranke in raz-ede, da sodelujejo pri vzpostav:tvi mi-Fašisti izjavljajo, da se bodo borili Proti vsaki vladi v sedanji zbornici. 'Glasovanje o zaključku zasedanja se iz-jutri
Rim, 10. avgusta. (Izv.) Ko je pri današnji seji komunist Reposi izjavil, da se morajo tudi mase braniti z orožjem, so fašisti poskušali preprečiti na-daljni govor Rcposija. Poslanec Giunta je zagrozil, da bo streljal, če bo Reposi nadaljeval svoj govor. Predsednik Je nato prekinil sejo ter odredil izpraznitev galerij.
Facta o svoji zunanji politiki.
Rim, 10. avg. (Izv.) Ministrski Predsednik Facta je podal včeraj v zbornici kratko izjavo. Glede zuna-PJe politike je dejal, da se mora po-«ti, da tvori vzpostavitev raz-acnlh držav evropskega kontinenta
en sam problem. Povoljen razvoj države, katere sosedi se nahajajo v težkem položaju in v vedni nevarnosti katastrofalnih dogodkov, je nemogoč. Ta vidik bo za držanje Italije v Londonu merodajen.
Situacij v Londonu.
BELGIJSKI KOMPROMISNI PREDLOG — POSTOPNA IZVEDBA
JAMSTEV.
pParis, 10, avg. (Izv.) »Le Petit farisien« poroča iz Londona: Brionski kabinet se bo bavii danes dopoldne z belgijskim kompromisnim Predlogom, ki hoče postopno izved-od Poincareja predlaganih jam* ■jev. Pričelo naj bi se z onimi izmed glede katerih je bil sporazum r^bitreje dosežen. Potemtakem bi T* Pričelo s pobiranjem 26 odstotne «usse od nemškega izvoza nemudoma, medtem ko bi se vpostavitev ca-^bskega obroča okrog ruhrskega
ozemlja izvedla šele tedaj, ako bi se Nemčija še nadalje odtegovala svojim obveznostim. Isti 'list poroča, da je predsednik francoske republike Millerand naslovil na ministrskega predsednika Poincareja brzojavko, v kateri ga vzpodbuja k vztrajnosti.
Parts. 10, avg. (Izv.) Današnji ministrski svet se je bavil z zunanjim položajem ter je soglasno odobril stališče Poincareja.
Spor med Anglijo in Francijo v turškem vprašanju.
London, 10. avg. (Izv.) Javno vj^nje se bavi tako v političnih, ka-x n!Udi v v°Jašicih krogih živahno Mni. .sijo francoskega polkovnika smat^LSS-na v ^ng°ri. ^ splošnem laški lmenovanje francoskega vo-zastopnika pri sedežu kema-akci,v,e i7 ^de za Angliji sovražno J® Dodal t « zatrjujejo Francozi, se Soro a, p°ik°vnik Mougissin v An-stično v,ur?di sporazumno s kemali-obmejna , ° različna turškosirska pa ima	Angleška	vlada
vanje omBn° 3 d°kaze, da je delo- -^f^fgapolkovnika naper-
KONEC D«ŽAVLJANŠKE VOJNE NA «<»KEM?
HmTtfc aVSa„«--»
5e jsstzz
Lienin je popolnoma okreval?
London, 10. avgusta. (Izv.) Qiaso ’ J*Zžične brzojavke Reuterjevega j?*2 Moskve je Ljenin popolnoma t^®v«d ter prevzame nemudoma svofe
jeno proti Angliji. Gre za načrt ke-malističnega pohoda proti Carigradu, ki naj ga podpira Francija. Angleška vlada je v Parizu nastopila za to, da izposluje odpoklicanje polkovnika Mougissina iz Angore. Pred odhodom francoskega ministrskega predsednika Poincareja v London se je že v Parizu govorilo, da je Anglija prodrla s svojo zahtevo in da je omenjeni polkovnik Že zapustil Angoro. Sedaj pa se zatrjuje, da to ni res in da se radi tega spor med Anglijo in Francijo bolj in bolj po-ostruje.
MEDNARODNI KONGRES ESPERANTISTOV.
Helsingfors, 10. avgusta. (Izv.) Danes je bil tu otvorjen mednarodni kongres esperantistov. Zastopanih je 32 narodov.
Budimpešta, 10. (Izv.) Državni prehranjevalni urad je včeraj odobril predlog poljedelskega ministra za zopetno vzpostavitev tranzitnega prometa za živo živino.
Stanji letošnje letine.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) »Tribuna« poroča 12 Skoplja od 10. t. m. o letini: Letošnja žetev po Južni Srb’ji bo zelo ugodna. Le po nekaterih krajih, ki so bili udarjeni po vremenskih ujmah (Kriva PalankS in Kumanovo) kaže letina slabo. Sodi se, da je letošnja setev v zadnjih desetletjih najboljša. Tudi sudje in grozdje hpo kažeta. V Metohiji in Pologu bo zlasti mnogo dobrih jabolk. V Kočani in Carevem selu se obeta izborna riževa žetev. Tudi v Pelngo-niji je bila žetev ugodna. Izvozivčarji se boje, da za izvoz ne bo na raz.polago dovolj prometnih sredstev.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) »Tribuna« javlja iz BeckereVa od 10. t. m.: Letošnja vročina ni vplivala tako ugodno, kakor so v obče pričakovali. Vendar pa se more smatrati letošnja žetev za nekoliko boljšo od srednje. Po kakovosti ie letina zelo dobra, zlasti v Severnem Banatu. Vinogradi so obrodili dobro, tako da se pričakuje zlasti v Vršcu zelo dobre trgatve. Kar se tiče koruze bo letina slabejta. Ako ne bo v kratkem močnega dežja, bo uničena vsa koruza
MINISTRI V SLOVENIJL
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Rihar odpotuje iz Djakova, kjer se mudi s svojo družino, v Ljubljano k sokolskemu zletu. Minister javnih del Velja Vukičevič je snoči s svojo družino odpotoval v Rog Slatino. Minister se v nedeljo vrne V Beograd, v ponedeljek pa se napoti v Modrinski okrug, kjer bo nadzoroval ceste. Minister narodnega zdrvastva Omerovič se je včeraj odpe-zdravsrva Omerovič se je včeraj odpe-zdravstvene naprave.
K URADNIŠKI PRAGMATIKI.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Kakor vedo poročati nekateri listi, se glasom izpremenjenih členov uradniške pragmatike dele uradniki na štiri kategorije in ne le na tri, kakor je bilo doslej poročano. Vest se ne potrjuje.
MANIFESTACIJA MACEDONCEV V sorui.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Iz Sofije poročajo: Ob 19. obletnici macedon-skega upora je prišlo v Sofiji do manifestacij, ki so jih vprizorili Macedonci m katerih se je udeležilo kakih trideset-tisoč beguncev. Sprevod je šel po glavnih ulicah mesta in nosil napise »Mace-donija Macedoncem! Pomiloščenje za nedolžno obsojene!« Govorniki so povdarjali važnost tega dne in opozarjali na stremljenja macedonskega pre-b valstva priboriti si zopet svobodo. (Ce bi naša vlada vodila pravilno politiko, bi se ta manifestacija vršila mesto v Sofiji v — Beogradu!)
ODPOTOVANJE NAŠEGA NOVEGA AMERIKANSKEGA POSLANIKA.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne je posetil naš novo imenovani poslanik v Washingthonu dr. Ante Tre-sič - Pavičič ministrskega predsednika Pašiča, pri katerem se je mudil dalje časa in prejel od njega navodila za svoje novo mesto. Dr. Tresič - Pavičič odpotuje jutri ali pojutrišnjem, da nastopi svoje mesto. Na svojem potu se ustavi na Bledu, kjer ga bo kralj sprejel v av-dijencl
SLOVO DOSEDANJEGA ITALIJANSKEGA POSLANIKA OD NAŠE DRŽAVE.
Beograd, 10. avg. (Izv.) Snoči Je odpotoval dosedanji italijanski poslanec na našem dvoru grof Manzo-ni na Bled. Namen tega potovanja je, da se grof Manzoni poslovi od kralja, preden definitivno zapusti Beograd. Grof Manzoni je danes posetil vsa poslaništva v Beogradu, da se od njih poslovi. Popoldne ob 17 je posetil ministrskega predednika Pašiča. Govori se tudi, da odpotuje grof Manzoni z Bleda v Marijanske Lažne, kjer se sestane Pašič s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem. To potovanje grofa Manzonija v Marianske Lažne politični krogi različno komentirajo.
Berlin, 10. avgusta. Berlin 1.5050, Budimpešta 60.92, Milan 3920.05, Praga 2167.25 Pariz 6966.25, London 3855.15, Newyork 866.41, Curih 16.779.
Zagreb, 10. avgusta. Ameriški dolarji 330, francoski franki 26.40—27, švicarski franki 63—64, angleški funti 1488—1500, avstrijske krone 63—68, češkoslovaške krone 8.28—832, ogrske krone 23—23.04, italijanske lire 1530—1532, nemške marke 40—42.
Spomenik na Krnu — sramota Italije
O znanih dogodkih na Krna moremo sporočiti slovenski javnosti razv«-seljivo vest, da je prišel na Krn znan danajski inžener in specijalist za strelo* vodne posle, zapriseženi izvedenec dunajskega trgovskega sodišča g. Artur F drst, ki je brezpogojno ugotovil, da je strela udarila v laški spomenik in ga poškodovala, — Izdelal je točno strokovno poročilo, ki natančno določa, kam je strela udarila in koko je preskakovala po spomeniku, ki je brez streh)* voda. To izvedeniško poročilo kategorično izključujte, da bi bila tu delovala človeška roka in našteva jasne dokaze za svojo ugotovitev. ~ Poročilo inženirja Tilrsta bo objavljeno v celoti in takrat ga prinesemo tudi mi
Ta strokovnjaška ugotovitev je velike važnosti. Fašisti in italijanska vlada so osramočeni pred vsem kulturnim svetom, ki se bo moral zgražati nad ostudnim terorjem, kakoršnemu je bilo in je še vedno izpostavljeno naše zavedno ljudstvo na Kobariškem. — Ni dvoma, da bo naše ljudstvo zahtevalo zadoščenje za vse, kar je moralo pretrpeti! Tudi Volaričev spomenik mora zopet na svoje mesto! —
Nečuveno pa je, da sodnija še doslej ni čutila potrebe — sodne in Izvedeniške ugotovitve poškodb in njih vzrokov. Predno so spomenik popravili in »za-flikali*, je bilo treba sodne komisije na lice mesta! K sreči niso mogli zamazati in odstraniti sledov strele. — Sodna komisija bi morala biti takoj na Krnu tudi radi tega, ker je v preiskovalnem zaporu več »osumljenih« oseb. Po poročili) inžener ja FPrsta (pred njim je bil na Krnu inžener domačin, ki je ugotovil isto, — a bilo je treba še nepristranskega strokovnjaka!) je nečuven evropski škandal, da imajo še sedaj v zaporu več mož, mladeničev In fantičev, ki so popolnoma nedolžni, dočim ni zaprt niti eden laški zločinec, ki je zakrivil različna hudodelstva nad našim ljudstvom!
Poročho inžernerja F vrst a pravi tudi, da je možna nova poškodba v prvi nevihti. — Znano je, da v poletnem času razsajajo hude nevihte po KrnsketP pogorju, vse skalovje je razbito po streli! Zato je le naravno, da je spomenik na najvišji točki Krna najboljši privlačni objekt za strelo. Italijanski modrijani pa niso poskrbeli niti za strelovod! Saj mora strela udariti baš v ta spomenik!
Znano je, da so beneški Slovenci pred leti postavili vrh Katajurja neki stolp na čast Materi Božji. Ta stolp je preskrbljen z zadosti močnim strelovodom — in vendar ga je strela porušila! Matajur pa je celih 600 m nižji od Krna/ Radovedni smo, ali se bo naša vlada zanimala za ta svetovni škandal, izvršen nad najboljšim delom slovenskega naroda. Ali bo s tako vlado sklepala morda celo trgovsko pogodbo, dokler ne da popolnega zadoščenja slovenskemu ljudstva za vse zlo, ki ga je moralo prestati vsled slabe volje italijanskih oblasti}. Naša vlada naj ta drastičen dokaz italijanskega nasilstva nad našim ljudstvom primerno sporoči vsem velevlastim, ki so zakrivile, da 600.000 Jugoslovanov ječi danes pod tako neznosnim jarmom potomcev 2000 letne latinske kulture.
m«*-, mmmmmmmmmmmrnmtmtmmm   —  ............. ■ <r
Jtigofašizem.
FAŠIZEM V JUGOSLAVIJI SE RAZŠIRJA.
Novi Sad, 10. avg. (Izv.) Tukajšnja organizacija nacionalistične omla-dine je včeraj popoldne izdala proglas pod naslovom »Za čast Francije«! Proklamacija opozarja na napade novosadskega lista »Deutsches Volksblatt« proti Franciji kot zaveznici Jugoslavije. Proglas se končuje 9 pozivom na oblasti, naj ustavijo izhajanje tega lista, ki ga urejajo habsburški sužnji in Karlovi častniki.
Okrog 17 popoldne se je podala množica ljudi pred upravništvo lista »Deutsches Volksblatt« in je odnesla odtod vse knjige in spise. Knjige in
spise je množica prenesla iz mesta in jih tam sežgala. Oblasti so radi teh dogodkov uvedle preiskavo.
PROPAGATORJ1 DRŽAVLJANSKE VOJNE.
Zagreb, 10. avg. (Izv.) Kakor poročajo iz Šibenika, je začel tamkaj dne 6. t. m. izhajati nov list pod imenom »Soča« kot glasilo tamošnje organizacije jugoslovanskih nacionalistov. V uvodniku prve številke sl stavba list pod naslovom »Naši cilji« nastopni program: Vse odsekati, kar. je trhlega! Ve očistiti, kar je kužnega! List pozivlje vse Jugoslovane na plan.
GRADITEV POSLOPIJ ZA NAŠA MINISTRSTVA.
Beograd, 10. avg. (Izv.) V finančnem miriistrstvu so bili te dni dovoljeni veliki krediti za zgradbo novega poslopja za vsa ministrstva. Ko se zgradi to poslopje se bo omogočilo, da se zedinijo vsi oddelki raznih ministrstev, ki so doslej razkropljeni po celem mestu.
FINANČNI MINISTER GRE NA DOPUST.
Beograd, 10. avg. (Izv.) Jutri zvečer finančni minister dr. Kuma-nudi najbrže odpotuje iz Beograda. Namerava iti na kratek odmor v Dubrovnik. (Dolarsko posojilo ga je utrudilo.)
MINISTER RAFAJLOV1C JE OBOLEL.
Beograd, 10. avg. (Izv.) Minister za šume in rude Rafajlovič je obo-!il in ostane prejkone nekaj dni v postelji. (Ce je ta bolezen politična ali ne, še ne vemo.)
STAVKA BRODARSKEOA DELAVSTVA V BEOGRADU.
Beograd, 10. avgusta. (Izv.) Povodom stavke brodarskih delavcev so posetili zastopniki stavkajočega delastva ministra za prornet dr. Saniča in ga zaprosili za posredovanje pri brodarskem sindikatu, da bi se uveljavila pogodba, ki je bila sklenjena med njimi in upravo omenjenega sindikata cine 19. julija t L Prometni minister se le zavzel za njihovo stvar in jim obljubil, da pozove še tekom Popoldneva ravnatelja brodarskega sindikata, naj se izjavi zakaj se pogodba ne držL Popoldne so se poaaii zastopniki stavkujočih delava * ministr-
skemu predsedniku P&šiču. ki jfh je takoj sprejeL Odposlanstva ga je prosilo, naj tudi on dela na to, da se ta stvar čim o roje uredi. Delavski zastopniki so bili s obdanimi odgovori zadovoljni	"■V
ZBOROVANJE KONFERENCE KRŠČANSKE SVETOVNE ZVEZE ZA MEDNARODNI SPORAZUM. 'AMERIKA HOČE USTVARITI SVET BREZ VOJNE.
Kodanj, 10. avgusta. (Izv.) Pri današnji seji krščanske svetovne zveže za gojitev mednarodnega sporazuma ih opozarjal ameriški prosesor Hull na ld-redno veliko uničenje vrednosti in izgubo človeških življenj, ki Ju je povzročila vojna. Takozvani mir, kf je sledil vojni, se odlikuje po epidemijah, lakoti, finančnem gospodarskem, industrijskem in političnem neredu in po nemirih, ki hh je smatrati za posledico svetovne vojne in verzajlske mirovne pogodite. Amerika je otvorila boj proti vojni in si prizadeva ustvariti svet brez vojne. Krščanska cerkev naj sedaj nastopi proti brezsmoternim trditvam, da je vojna radi človeške narave neobhodno potrebno sredstvo za svetovni red.
JAPONSKA RAZOROŽUJE?
London, 10. avg. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Tokija: Po naredbt vojnega ministra se japonska vojska tekom prihodnjih desetih let zniža za pet divizij.
IZGON NEMCEV IZ ALZACIJE-LORENE.
Pariš, 10. avg. (Izv.) »Matin« javlja, da je približno 100 Nemcev v Alzaciji Loreni prejelo povelje o izgonu. ki se tudi danes izvrši,
Naši beli Ljubljani!
Podpisano starešinstvo se iskreno zahvaljuje vsemu prebivalstvu m* ega mesta, ki le ali z vidnimi znaki ali z vzkliki radosti In navdušenja obnovilo svojo pozornost do Sokolstva ob JL predzletnem toevu! Ob obeh predzletnih dneh Je naša bela Ljubljana v poln? meri Izvršila dolžnost bratstva in gostoljubnosti!
Začenjajo se zletnl dnevi. Gosti, bratje, sestre že prihajajo v naše mesto. Prepričani smo, da si Ljubljana zopet nadene slavnostno lice In da tako okrašena cstane do konca zletnih dni. Saj Je želja nas vseh, da vsak, kdor nas obišče, ponese s seboj o naših bralskih sprejemih na^epše spomine in o lepoti našega mesta najugodnejše vtiske!
Zdravo!
STAREŠINSTVO JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA.
Za podjarmljeno IMo.
Iz govora poslanca Brandncrja o priliki debate o zunanji politiki 26.
Hfija.
Koroška tr*fc. skupno državno
v^ifjBanie.
Oospodje, pomislite, da koroško vprašanje ni vprašanje, ki sc tiče samo nas Slovcncev. (Medklici: ^Kar je Vaše je i naše!«) Koroško vpreganje je postalo, cdkar smo se ujsdl-nili, državno, jugoslovansko vprašanje. Vi morate imeti pred očmi, da teče na Koroškem zelo važna meja. Vi veste, da «•; Hesiiška Avstrija v tej Obliki, kakor j* sedaj, ne more obdržati. da se r.?ora Avstrija ali priključiti Nemčiji *ti pa najti kak drug Izhod. V tej obliki, kakor je rcdaj, na noben račit r.e more živeti. Potem nastane vprašanje, kaj bo s; našimi jugoslovfj.^mi manjšinami, ki so sedaj pod Nemško Avstrijo. Opozoril bi Vas r.a to, da so se v zadnjem času na KcroSkem jeli vsi Nemci oboroževaii, da so dobili veliko orožja iz Bavarske in da agitirajo s tem, da bo prišlo vsak moment do združenja z Nemčijo ter da morajo biti v tem slučaju oborožen!, da se upro eventualni intervenciji cd strani naše države.
To so važne stvari, gospodje! meni se zdi, da so naša zunanje rni-nisirstvo za io ne briga dovolj. Jaz stojim na stališču, da Karavaa!x ne smejo nikdar postati naša meja proti s Nemško Avstrijo povečani Nem-
i. (.Klici: »Gotovo ne!«) Nikdar! i' .■■■:■ Čija, to vemo, že desetletja išče ■ ' na Jadransko morje. Zato je !!f;s:iška politika že od nekdaj skušala gfrniftriižlratl slovenski element. Vi s s videli, kakšne uspehe imajo z na-germanizacijo. Slovenci, ki smo 7:i;i v prošlosti naseljeni po celem K-nvskem in celo na Tirolskem in :v tizburškern, smo bili potisnjeni skero doli do Drave. To je uspeh iiCii; icc germanizacije. Sam deželni fjavaf dr. LemeS je po plebiscitu v c-efdriern zboru koroškem javno naglasil da jp treba delati na to, da tekom ene gereracije postane Koroška popolnoma nemška dežela. Oni hočejo celo Koroško germanizirati in Karavanke naj bi tvorile mejo med našo državo in Nemčijo. Tega si ne smemo dopustiti pod nobenim pogojem, ker bi bili v tem slučaju ogroženi In naše narodne manjšine izgubljene. Mi moramo imeti vedno na umu, da na Koroškem živi naš narod, da živijo tam oni, ki so za našo državo agitirali, ki so se za našo državo izpostavljali, ki radi tega, ker so glasovali za našo državo, trpijo najhujše muke! Karavanke pridejo za nas v poštev samo kot tretja obrambna linija proti Nemčiji, toda nikakor ne kot meja. Želel bi nUiao, da se naše ministrstvo zunanjih zadev v bodoče bolj briga za ta vprašanja in da skrbi za naše podjarmljene kraje na severu. Jaz mislim, da zahteva čast narodne skup-sčins, da zahteva čast naše države.
da se ona zavzame z vsemi silami za one zveste Jugoslovane, ki so 10. oktobra 1920 z dušo in srcem glasovali za našo državo. (Odobravanje in ploskanje.)
(Konec.)
Dpštvu Ir lojsfei!
Naš II. rredzletni dan, ki nas je pomaknil tikoma do vstopa v veličanstvo »letnik dni,, jo uspel po našem pričakovanje tako, da rnislitno nanj s ponosom in radostjo in da smo ga uvrstili med najlepše svoje spomine: zapisan ostane v zletni knjigi zgodovine Sokolstva kot prva prireditev tega naslova, takega pomena in tolikega obsega!
Vam, dijaki in dijakinje, vam. sokolski naši bratje vojniki, ki vara je bil ta dan namenjen, veljaj naša zahvala in naše priznanje za vašo pripravljenost, iz katere !e je rodilo v vsakem iiogle-du dovršeno delo, delo sokolske požrtvovalnosti, vztrajnosti in discipline' Izvršili ste prostovoljno prevzeto dolžnost točno in vestno, kakor ob tako iskrem pojmovanju bistva in jedra veličine sokolske misli drugače tudi ne more biti!
Sami ste bili priča, s kakšnim navdušenjem in s koliko ljubeznijo so vas pozdravljale^ tisočbrojne množice ob vašem pohodu po Ljubljani iri ob vaših nastopih na zletnem telovadišču. Kralj in kraljica sta dospela, da vidita v gibih vaših zdravih teles izraženo lepoto vaše nravnosti, da vidita plodove sokolske vzgoje, ki je ob tej priliki dokazala, da je izvir plemenitega nacionalizma, žarišče državnega jedinstva in vrelec nepotvorjenega demokratizma’ In ko stopite iz sedanjih dolžnosti in obveznosti v samostojno življenje in zavzamete kjerkoli širom domovine po službi in poklicu vsak svoj položaj, boste poleg prej označenih prvin našega vzgojnega delovanja uveljavljali tudi načelo socljalne pravičnosti, da bo iz vaših del in Iz vaših besed, ki naj bodo znak in odmev vašega znanja in mišljenja, vselej in povsod odsevala lepota, vedrost in stalnost sokolske misli!
Sestre In bratje, ki ste s svojim delom izpolnili II. naš predzlelni dan, ste ponos in ščit domovine! Toda — čujte sokolsko zapoved: Hvala naj te ne mami, graja naj te ne napravlja maloduš-nega! — Sokolstvo hoče zaradi sebe samega neprestanega dela. ki samo sebe dopolnjuje in vznaša iznad plitvin vsakdanjosti k solncu svobode, k luči resnice! Le tisti, kdor svobodo Črti ln Ioljubnost in v vaše duše zasaditi želo strupene sebičnosti! Sokolstvo pa ni jarek materialnih dobrin za posameznika, nego ono je neizčrpni slap duševnega in telesnega zdravja, ki ne pozna ovire in zapreke, ampak nosi moč in življenje z vedno stopnjujočo se silo od roda v rod, iz veka v vek!
In tej veličastni, neumrjoči sokolski ideji, ki je roditeljica bodočega našega zaroda, ki je jamstvo naše nacionalne in državne svobode, ki je porok ujedi-njenju vsega našega naroda v eni edinstveni in nerazdeljivi domovini, ste se, bratje ln sestre, dijaki in dijakinje in
Sokoli vojaki, zaobljubili služiti z vsemi svojimi telesnimi in duševnimi salami do zadnjega diha! To zakletev je slovesno izreklo val* delo! Z radostjo
jo jemlje na znanje vsa domovina, ki bo deležna njenih plodov v bodočih dneh, v dneh svoje nove siav« 5n nepremagljive močil
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslov. Sokolsk. Saveza. y Ljubljani, dne 8. avgusta 1922.
Starosta: Dr. Vladimir Ravnihar. Tajnik: Dr. RIko Fux.
Politične vesti.
Sokolstvo in orlovstvo.
Te dni se nanovo odpira vprašanje razmerja med sokolstvom in orlov-stvom in to predvsem za pripadnike orlovskega gibanja. Razumemo, da morajo svečani dogodki, katerim prisostvujemo te dni, globoko raniti njihova dozdevna čustva o enakopravnosti različnih kulturnih gibanj v naši državi. To pa je zmotno. Država ne more biti ravnodušna napram takemu kulturnemu gibanju, kakor je Sokolstvo. Da je prišlo do razcepa med Sokolstvom, oziroma, da so klerikalci ustanovili svoje rosebno orlovstvo, izhaja iz tega, ker so hoteli zanesti tudi v ta teiesnovzgoj-rn pokret strankarstvo. Zamislili so si orlovstvo kot izrazito bojno orodje in inštitucijo klerikalne politične organizacije. Če bi te politične zahteve ne stavili na sokolsko gibanje, tedaj bi ne bilo potrebno, ustanavljati še posebnega orlovstva in govor o nekaki državni protekciji sokolstva bi bil odveč. Sokolstvo je telesnovz^ojna in etična institucija ter upravičeno zahteva od države, da je podpira vsestransko. Toliko v pojasnilo tistim, ki Jih te dni bode. da bodo izpadle sokolske slavnosti t&k9 slovesno in zmagujoče.
Politika proti sporuzumu.
Zagrebška. »Slobodn* Tribuna« pov-darja v včerajšnjem uvodniku, kako je celokupna politika hrvatskega bloka pravzaprav usmerjena proti sporazumu ter da je ona glavni krivec, da se je razpasla sed. Pašič-Pribičevičeva vladna koterija. Hrvati se opravičeno pro-tivijo majorizaciji hrvatskega plemena po srbskem plemenu. Toda namesto, da bi pravilno kritizirali ustavo in upravno politiko današnjega Beograda, vodijo demagoJko polivko zastrupljevanje hr-vatskega naroda z mržnjo proti nedolžnemu srbskemu narodu. Poleg tega odločuje v hrvatskem bloku Stepan Radie, ki bi rad prenesel svojo sedanjo diktatorsko vlogo na vodstvo celokupne države. Vprašanje pa je, ali bi bila Radičeva diktatura boljša od sedanje majorizacije. V vseh svojih korakih
kaže Radič brezmejno zaslepljenost ter nebrzdane zahteve. Mesto borbe proti centralizmu in majorizaciji se Radič postavlja na ekstremno stališče ter negira jugoslovansko državo kot tako ter v svojih razgovorih s tujimi poročevalci zahteva nič manj, kakor da bi se morala »Jugoslavija«, mednarodno priznana država, kratkomalo mednarodno razdražiti ter na novo po nazorih g. Radiča zlimati v nekako konfederacijo. V poslednjem intervjevu je zahteval za Bačko in Baranjo plebiscit pod zaščito lige narodov. Ako pravi, da je z današnjimi vlastodržci nemogoč sporazum, tedaj je v pravu. Vara se pa, ako misli, da se bo mogel doseči sporazum z njegovimi teorijami o plebiscitu pod zaščito lige narodov in pa z zahtevo o razdružitvi jugoslovanske države. S temi svojimi nepremišljenimi ter v državnem ozira drznimi napadi na enotnost ter mednarodno priznano obsojanje jugoslovanske države uničuje vsako možnost doglednega sporazuma.
Nepravična vollhm geometrija.
Te dni je v Beogradu zasedal državni odbor, ki je določeval posamezna volilna okroiia ter število narodnih poslancev v smislu novega, uzakonjenega volilnega reda. Prihodnja narodna skupščina bo imela '313 narodnih poslancev. Od teh odpade na Srbijo 127, na Hivatsko - Slavonijo in Dalmacijo 84, Slovenijo 26 (Ljubljanska oblast 10, mariborska oblast 15. Ljubljana l), na ostale pa ostanek. Zanimivo pri teh številkah je to, da je državni odbor vzel kot podlago statistiko iz leta 1910, tako, da dobi Srbija 127 zastopnikov, mesti? približno 100, kakor bi K pristajalo, ako bi se vzela kot podlaga statistika iz leta 1921. Efti vterneljujejo to postopanje s tem, da trdijo, da je Srbija v zadnjem desetletju pretrpela z balkanskimi vojnami in z svetovno vojno take žrtve, da morajo te žrtve priti do veljave tudi v sedanjem številu narodnih pripadnikov. Mi dvomimo, ako tako postopanje državnega odbora koristi načelu narodnega edln-stva In ravnopravnosti v naši državi.
Gospodarstvo
OBRTNA RAZSTAVA V CELJU, dne 12. in 22. avg. 1922.
Vozne olajšave. Opetovano se opozarjajo vsi posetniki Obrtne razstave v Celju, da je dovoljen 36 odstotni popust voznih cen za potniške vlake na vseh železniških progah Jugoslavije onim osebam, ki se izkažejo z belo legitimacijo razstavnega odbora, Tfe legitimacije so na razpolago v brezplačno pri obrtniških organizacijah v vseh krajh Slo* venije, kjer se take organizacije nahajajo in v vseh važnejših krajih ostalega dela države, razun tega pa tudi na vseh železniških postajah Južne železnice. Legitimacijo je treba pri odvožu na vstopni postaji prevideti z uradnim pečatom, jeanako tudi na celjski postaji. Legitimacijo potrdi razun tega razstavni odbor. Na vstopni postaji se kupi cela karta, katera velja tudi za povratek. Aku se želi večje število legitimacij v krajih, kjer jih ni v zalogi, naj se to nemudoma sporoči razstavnemu odboru, ki bo takoj skrbel za dostavitev.
Obrtniško zborovanje* Posebno velik dotok obrtništva v Celje je pričakovati v nedeljo, dne 20. avgusta. Ta dan
se vrši v »Narodnem domu« ustanovni občni zbor Zveze obrtniških društev za Slovenijo in v zvezi s tem shodom splošen obrtniški shod, na katerem bodeta predavala gg. Ivan Bizjak in Fran Mohorič o aktualnih obrtniških vprašanjih. Podrobnosti glede tega zborovanja se prijavijo na drugem mestu. Ta dan je pričakovati precej obrtništva iz Hrvat-ske in se obrtništvu vseh krajev priporoča, da pridejo ia dan kotporarivno v C d je. Zborovanje se vrši v veliki dvorani ^Narodnega doma«.
-f Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo, dne 26. avgusta ob 9. uri se vrši v »Narodnem dorrra« v Celju ustanovni zbor Zv. obrt. društ za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je: 1. Poročilo o pripravljalnem delu, 2. volitve, 3. Razprava proračunov, 4. Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem predavata gg. Ivan Bizjak in Fran Moho-
rič o predmetih: »Obrtniške zahtev«
glede mojstrskega in delavskega bol* niškega in nezgodnega zavarovanja« 10 »Naše prometne razmere«. Ta shod je velike važnosti za obrtni št/o in je pri* Cakovati za označeni dan izredno veli* ko število obrtništva v Celje. Prilika Za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in Im*!o vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, pravi* co do polovične vožnje.
+ Dobava mesa. Dne 19. avmsta t. 1. ob 10. uri dopoldne se sklene v in-ten dan turi Dravske divizijske obisti v Ljubljani in pri komandi vojnega okra* ga v Celju pismena pogodba glede dobave mesa za garnizijo Celje za mesec september 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
4- Dobava kartona. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 28. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave
52.000 kg kartona. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki in vzorcem Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Dobava vreč. Dne 26. avgusta t. 1. se i klene v pisarni ekonomskega odelenja vojnega ministrstva v Beogradu pogodba glede dobave 100.000 komadov vreč iz jute. Predmetni oglas * natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f Dobava ekonomskega in krjlgo* veškfciiu materijala, vreč in papirja. Uprava državnih monopolov v Beo* gradu razpisuje na dan 26. avgusta t. J. ofertalno licitacijo glede dobave ekonomskega in krijgoveškega materi-jala, na dan 2. septembra t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 400.0CU komadov Vreč Lz jute m na dan 9. septembra t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 35 vagonov ovojnega papirja. Predmetni ogku. i natančnejšimi podatki in vzorci je v pisarni trgovske in obrtniške zbor* niče v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Madžarska doM kervani denar. Madžarska vlada ie nsročfk pri Kruppovflj podjetjih novi kovani denar po J, S, 10 in 20 kron.
+ LetoSnji pridelek tobaka v Jugosla* vili kaže splošno dobro. Posebno C rim g ora pridela letos izredno mnogo in dobraga to* boka.
+ Novi vasoni. NaSa vlada Je naročila v Nemčiji na račun reparacij zopet 2880 va-gonov, največ za ozkotirne Železnice v Srbiji, kjer vlada veliko pomanjkanje vagonov.	j
+ Cene premogu in vina v Avstriji. Na Dunaj« stane 100 k* premoga 31.470 kron. liter vina v podrobni prodaji pa okrof
10.000 kron.
+ ČehoslovaM bankovci po 500 K razveljavljeni. 7. 31,avgustom izgube plačilno vrednost. eehoslovaSki bankovci po 500 K, ki so bili tiskani 15. aprila 1919.
+ Carinski dohodki v drugi polovici julija so znašali 32,160.911 dinarjev, od vseh carinarnic le na prvetn mestu Ljubljana a dohodki 5,368.525 Din. •
+ Povišana izvozna carina. Zvišate so se earlne na sledeče predmete) za 100 kg pšenice na 50 Din., ječmena na 20 Din, za opijum na 800 Din, za svinjsko mast na 900 Din., za oljnate plodove in semena na 300 Din. Te izpremembe veljajo it 1. avgusta 1 L
+ Novt tvrdke. V trgovinski register so vpisane sledeče nove tvrdke: »Testflk* na«, komandltna družba v Kočevju; »Elektrarna Zagradec«; Badiura in Col, trgovina z lesom in lesnimi iwldelkl v Ljubljani; Čadež in Brcar, trgovina s potrebJČinami Srn mline in žage v Ljubljani; »Sinta«, splošna industrijska in trgovska družba v Ljubljani; Stanko 2argi ln Co, trgovina z ieleznjako in galanterijsko stroka
DANES HASK-CONCORDIJA : S. K. PRIMORJE NA NOVEM IORISCU DUNAJSKA CESTA ZA ARTILJ. VOJAŠNICO OB 16. URL
'	ggssii.
Gospoda sta izstopila na potzleins-dorfski postaji in sta korakala peš po veliki cesti, ki je držala v senci visokih bukev proti gozdu. Za malim ba-jarjem se jima je odprla posuta pot, ob kateri je stal kol z napisom: »Zasebna cesta v graščino Harrenfels«.
Višnjevkaste sence prvega somraka so legale težko in preteče na širno pokrajino. Za gozdnimi griči so goreli posledic vijoličasti žarki dneva. Detektiv je iztegnil roko in pokazal naravnost. V dalji je sijal beli grad, kakor bi ga oblival ogenj. V njegovih visokih oknih se je iskril odsev migljajočih plamenov in za hipec se je zdelo, kakor bi požiral vso krasno zgradbo ogromen požar. »Takšen dom Je vreden, da ga Zavidajo lastniku!« je pokimal Joe Jenkins. »Dajva, kreniva po tej bližnjici!« —
Cctrt ure pozneje sta ob : Ja pred Zadnjim krilom velikega lovskega gradu. Iz notranjosti poslopja se je slišal hrup glasov in veselo smejanje. Več oken z um-tno sliLmimi stekli je bilo pdprtih. Jenkins je pokazal nanje In
potegnil spremljevalca s seboj.
Smeh Je zdajci utihnil. Začulo se je rahlo, tipajoče preludiranje na klavirju. Sladko in milo se je oglasil nato drhteči zvok violine, ki je zrasel pomalem do vriskajočega crescenda.
Detektiv je počasi obrnil glavo in pogledal virtuozu v obraz. Obličje Holgerja Karsta je bilo belo kakor obličja mrtvih. Nepremično je stal in strmel navzgor, kakor bi pil glasove, ki so lili nanj skozi ta mogočna okna. Njegovo težko, sigajoče dihanje je bolno hroplo v temni poletni večer.
»Nu kaj?...« je tiho vprašal Joe
Jenkins.
Virtuoz je odprl usta in Jih spet zaprl ne da bi bil izdavil besedo. Njegove drhteče roke so se mahoma razprostrle, kakor bi hotele loviti to blago-zvočje, ki je trepetalo po vonjavem zraku. In s tresočim glasom Je dejal:
»Moje Amatijeve gosli!«
Beseda se je razlegala v noč kakor bolestni in hkrati radostni vzklik očete, ki se znajde po dolgem in brezup* nem iskanju v temnih goščavah nena-
doma pred svojim izgubljenim otrokom. Preden mu je utegnil Jenkins zabraniti, je zdirjal pod okni proti odprtim vratom in planil v hišo. —
Prestrašeno in nejevoljno so se ozrli poslušalci v glasbeni dvorani, ko so treskoma odletela vrata. Tudi goslar na odru je začudeno pogledal. In že mu je omahnila roka. Igra se Je utrgala baš na sredi.
V treh skokih je bil Hoiger Karst na malem odru. Poslušalci so planili s svojih sedežev in ostrmeli pred sliko, ki se je nudila: na odru je stalo dvoje mož, ki sta si bila podobna kakor jajce jajcu...
Novodošlec Je iztrgal svojemu dvojniku gosli in lok.
»Kdo ste?«t je viknfl hišni gospodar, ki je ves razburjen prihitel na oder.
»Gospod grof... mari me ne poznate več?«
Domačin je gledal ves zmeden zdaj tega zdaj onega.
Tedaj pa je Karst nastavil lok.
Iz Amatijevih gosli se je ulilo kakor blažena godba sfer. Ljubeča radost svidenja po težki ločitvi Je za Vrinila v
dvorano... Iz malega krožka teh ljubiteljev glasbe se je začulo občudujoče mrmranje. »Mojster!« je šlo od ust do ust. Grofica je vstala in stopila z iztegnjenimi rokami h goslarju. »Hoiger Karst,« je rekla tiho, »če vas ne spozna nihče drugi — spoznam vas jaz!«
»In kdo je ta človek?« se je obrnil grof k virtuozu.
»Barabica,« je »dgovoril Joe Jenkins namestu njega. »Majhen lopov, ki mu $2 pravkar izpodletelo. Da. gospod Ralph Walden... razkrinkani ste! Vaš načrt ni bil napačen :gospodična Jung-mannova, vaša nevesta, je bila dovolj nespametna, da je ugodila vašemu nadlegovanju in je tisto noč ukradla gosli za vas... Menda ste jo premotili s prisegami, da vam manjka le dragocenih umetniških gosli, pa se povzpnete namah med prve goslače sveta. Tudi fotografije, ki vam jo je morala naknadno še oskrbeti, niste posneli brez talenta. Vaša maska je res frapentna, Ta gosix)d ni nihče drugi,« se je obrnil h Karstu, »nego skrivnostna prikazen, ki vas je spravila tisto noč v tolikšen strah. Zakaj naš vrh Ralph Walden ie
bil vse preveč nestrjen; težko je čakal, da bi mu dala nevesta dogovorjeno svetlobno znamenje, in se Je v svoB nervoznosti pokazal pri odprtem okna. To, da Je gospodična Jungmaimova tisto noč med svojim iztikanjem po spalnici gospoda Karsta nepremišljeno obr* nila glavno pretikalo. Je pripravilo mojstra v popolno zmešnjavo, dasi je bito morda njegova sreča, zakaj temn dogodku se je treba zahvaliti, da je poklical mene na pomoč. Tako sta sama skovala verigo, v katero sta je ujela.
Gospod Walden je očividno pričakoval, da bo gospod Karst po Izgubi svojih nenadomestljivih gosli obupal In prekinil turnejo, on pa bo spravljal namestu njega slavo in denar. In zdaj, gospod \Valden,« je dodal, gledaje na uro, »sedite v vlak, ki odide čez tričetrt ure s tukajšnje postaje, in bežite v Široki svet; rabite v bodoče poštena sredstva* če hočete napraviti karijero, zakaj nepoštena imajo — to zdaj vidite — prekleto kratke noge. In če so gospoda zadovoljni, bo zdaj gosjpod Karst pravi Hoiger Karst — nadaljeval kon* cert, ki ga je bil primoran motiti.«
Krnu*)
GOSPODARSKI KROGI IN PRVI VSESOKOLSKI ZLET.
Kot sm° že Javili, bo izhajala »Ju« Spsiavlja« za časa vsesokolskega **®ta t povečani obliki in pomnoženi ®akladL Brezdvomno bodo imeli ®jlasi v teh številkah izreden uspeh* nakar opozarjamo naše trgovce. Obrtnike in industrtfce. V to s*vrbo nai se poslužiio reklame in v r>rvi l(Jrstl najboliše reklame, to Je ops^še-^nJa v dnevn?k>» »Jugoslavija«-. Ce-jTO so običajne. Pa pa dvignemo ne-
malo uspeh inseratov, katere nam tvrdka pošlje v prlobčitev, smo se odločili, priobčiti v redakcijskem delu proti malenkostni odškodnini še kratek opis tvrdke.
Izvolite nam takoj z obratno pošto sporočiti ako reflektirate na to nad vse uspešno reklamo, ker bomo sprejemali reklamo za nedeljsko Številko samo do sobote do pol 10. ure.
Trgovci, Industrije! ne zamudite te priUkel
Uprava »Jugoslavije«,
Dnevne vesti.
na a) bra^l!!, fc) drogu, < P K>čaJI in d) drogih; 3. a) metanje kroglje, c) plava ijtftrost — Mednarodna tekma
C *■“ L jugoslovanski vsesokolski lUt v rjfoblJanL Kakor «niQ že poročali priredi ^ednarodna telovadna zveza danes in ju-Jfl Vil.
mednarodno telovadno tekmo v ijnbljani, v katero »o vsi narodi, ki se te '**bne udeleže, odposlali svoje zastopnike. ” Jury za sedanjo tekmo sta odposlana kot J^^ka za Jugoslovenskega Sokola br.
tneiinik 1° br. J»*ec. Mednarodna tekma .'Obsega sledeče panoge telovadbe: 1. prve 3 jjestave prostih vaj za vsesokolski zlet v fVjubljanl; 2. eno obvezno in eno poljubno £*>o na a) bradlji, fc) drogu, c) konju pa Sir
skok v višino plavanje d) tok na
—	   tekma	se	pridne	<*»-
P** ob 8. uri na telovadišču. — Fnn^slra jWtmovalna vrsta, k} se tudi udeteft VII. ’®#dnarodne tekm^sine tekme v Ljubljani, [••odpotovala \% Pariza preko MarsafiJa v kamor je do«nela včeraj zjutraj, od jj*® Pa se je pru^la z orlent-eksr^^^m v t-lubliano. Repre»»r*<wica Zveze francoskih Jlovadnlh dn>?f«y j“ prispela danes srjirtraj
* Ljubljana	črjemo se udeleži V3e-*&kolskega trtft predsednik francoskih ~®nastov Charlrs Cazalet in 7??topnik JJsocoske annade polkovnik Royet. Fmn-
vlado bo zastopal na vsesrJeMr^sm senator P«r»td in sicer; y; dneh od do 15. t m.
Z včerajšnjim polnočnim gora#3m J**kom so prl?p*-K y Ljubljano BeteUci in ~®ksenburžanl, kai&re je na kolodvoru popravil v imenu J£2 Trosta dr. RuriCh^r. ^•vzočih Je Nk> tudi rekaj Sokol')". Bel-tUa Imajo na filr.v’ slamnike t belgijskim tacijonalnim tmhc.n. L^iksenburžani so pokriti s čepirnH a Janjo črn kroi. Oboji postavijo v°ek po no tekmovalno vrsto. Imena belgijskih tJiwovalcev so: Chf.rles Lanmie (šef), frarv^ois Verboveu, Josef Verstraeten, Ourtov Gyselinck, Pia rte Ms Glbens, Leon v>n L»ageudonek, Lotrh de Wlnter, Jean Verboveu.
Imena Luksenburžanov: I. T. TVmtOT, **£■ Fr. Juan g, 1’ik. Rreser, Jos. Kneprcr, “Ob Lewy, J. B Hrm, E. Munhofen, PL "raneois in Louis Itp.as.
Belgijci, kakor •'r.dl Luksenburžaal so ® včeraj ogledov'1.!! nesto z velikim zant-®Mijem In se kaj zadovoljivo larekii o Baši beli Ljubljani
Razun teh so dospeli z včerajšnjim dopoldanskim karlovškim vlakom mornarji iz Tlvta, po številu 31 red vodstvom krp^ana Kovača In načelnika nodnfic. Jereba. Kakor ®°ročajo, je napovedano za prihodnje Še Mbližno 150 momr-.rj^v Iz Boke Kotorske.
Največ zanimanja vzbujajo po Ljubljani Mžird, to so člani telovadnega društva »L ^Vant d Algire« v Ak’iru. Prišli so poti vod-*|Vom vaditelja profesorja in nadzornika te-ovadbe za Algir in Tunis, Omar ben Mah-j0°uda, ustvaritelja posebnega sistema tes *°vadbe. Ta skupina vsebuje dobre teiovad-^ 13 so se vdeležill tudi vsesokolskega v pragL Vsi telovadci so mladi in ^činoma dijaki. Najmlajši Ima šele 11 let.
blečenl so v črne uniforme in so pokriti *IesL Tudi te je starešinstvo JSS na komoro prijazno pozdravilo.
Po Ljubljani so se zadnje dni širile gobice, da se mednarodne tekme udeleže tu-Italijani. Ker pa zletna pisarna doslej se Prejela nikakth poročil o tem, se prav ne ve, ali nas posetijo s svojo tekmo-vrsto tudi Italijani ali ne. V slučaju,
• bi res prišli v Ljubljano, pozivamo za-
ljubljansko občinstvo, da se vede na-Pr0°1 njim vljudno in prijazno, kakor na-vsem drugim gostom.
— Občinstvo opozarjamo vnovič, da sl Pravočasno oskrbi vstopnice na telovadišče ** vse tri zletne dneve, da ne bo pri bla-Drcrf8*1 Prevelikega navala. Vstopnice so na
V zletni pisarni, Narodni dom, vsak ®- do 12. in od 15. do 19. ure.
P°zor Korošci! V dneh vsesokolske-j^rr*^a ®hajajo se koroški Sokoli in drugi •Strniš 1>r**a*e*i* sokolske misli, v hotelu ^e^«. Starosta Sokola v Borovljah. ®rkali'f Tna veseličnem prostoru (na ot> 8 IS>° • ‘ V torek ^ne 1S- avgusta zvečer velike ljudske veselice gatega	ur* izdajanje dobitkov bo-
vUko, dob? °Va" K'dor bo vJeI Pravo šte-all en vagon" ,Va2on trboveljskega premoga krasnih servis™	ie med dot,itki ve£
tl dne 12 t m ; T^ke se prično Prodajate pridno' PO srSS8! P° 2 Din’ ker boste s tcm n^LmskuSa!ts sreč0’ kritjn velilcih zleS ^ ® P0IDaSali tudi k Odsek za srečolov.	v' Zdravo! “
- Kralj pride m vsesokolski ^ Kralj Je brzojavno sporoči ministrskemu ' pred-
JtbDcu, da je odlogi svoje potovanje v Ma Lažne, ker želi prisostvovati vseso-olskemu zletu v Ljubljani.
. — Kreditni zavod za trgovino in infa-v Ljubljani je nakazal ljubljanski s«k.
ciji Jugoslovanskega novinarskega udruže-nja darilo 2000 kron ter s tem pokazal svojo naklonjenost slovenskim novinarjem. Sekcija se zavodu iskreno zahvaljuje ter ga toplo priporoča občinstvu.
— Češkoslovaški konzufat v Ljubljani sporoča, da je pooblastilo ministrstvo zunanjih stvari v Pragi češkoslovaške zastopnike v inozemstvu, da izstavijo vsem onim, ki dokažejo z zdravniškim spričevalom, da potujejo v svrho zdravljenja v kako zdravilišče v Češkoslovaški republiki, potni vl-sum za polovično normalno pristojbino. Ta vizum pa velja samo za do*i,T-no zdravilišče, kar je natančno označero in je ž njim vsako dr«go potovanje po Češkoslovaški republiki izključeno. Določba velja do konca leta 1522.
— Svarilo turistom in obmejnemu prebivalstvu. Glasom dopisa razmejitvene komisije z »talijo odstranjujejo turisti obmejne znake, kakor zastavice v rasnih barvah In druga slična znamenja, ki jih poc-tavlja razmejitvena komisija v svrho tfiangulacile v sektorju na obeh straneh Triglava. To ovira delo Imenovane komisije. Prebivalstvo tega ozemlja in turisti, ki posečajo te kraje se opozarjajo, da v bodoče ne odstranjujejo več teh obmejnih znakov, ker se bo proti vsakemu, ki tega opomina ne bi vpošte-val, kazensko postopalo.
Ubit poslanec. Radikalnega poslanca Rajka Oavrfloviča so neznani lopovi v njegovem rojstnem kraju ubllL Umor Je brezdvomno političnega značaja.
Uradniška pragmatika. Ministrski svet je spremenil načrt uradniške, pragmatike tako, da se uradniki po svoji izobrazbi dele v tel kategorije: 1. s popolno fakultetno izobrazbo, 2. s popolro srednješolsko izobrazbo, 3. z najmanj 4 razredi srednje šole ali tanu ednako Izobrazbo. Prva kategorija se deli v 6, druga v 5 in tretja v 4 skupine. Prva kategorija zpčenja s plačo 3900 do 1?.000 Din, druga od 3000 do 905 Din tretja od 2500 do 7200 Din. Zakonodajni ! odbor bo razpravllal o uradniškem zakonu dne 16. avgusta t 1.
— Za naše dijake v Svicl. Rektorat univerze v Ženevi je sklenil, da plačajo Jugoslovanski dijaki, ki se Izkažejo, da so siromašnih staršev, vse taks? tako, da se jim šteje dinar za švicarski frank.
— O. dr. Edo Slfllmer, ca? Sloveči zdravnik, je poklican za rednega profesorja kirurgije na zagrebško univerzo. Slovenija bo slovečega zdravnika hudo pogrešala.
— Nenavadno divjaštvo. Čevljarski pomočnik Silvij Knlplc Je tm-eca aprila na pokopališču pri Sv. Krištofu polomfl celo vrsto kamenitih spomenikov in železnih križev. Za svoje junaštvo je dofcfl 14 dni zapora.
— Posknšena goljufija. Gostilničar Jos. Kalin na Ambroževem trgu je pregovoril Iv. Nereda, da se je v CeŠki industrijski banki predstavil za mesarja Fr. AnŽIča lz Stepanje vasi ter kot tak podpisal Kalinu menico za 38.658 K. Kalin je dal za to uslugo Neredu 1000 kron. Kalin je bil obsojen na 4, Nered pa na 2 meseca ječe.
— Detomor. V Srednjih Gameljnlh so orožniki aretirali Ano Tacar in njeno mater, ker sta umorili In na vrtu zakopali hčerinega novorojenca.
— Obstreljen tihotapec. Naša obmejna straža je pri Kalcah obstrelila v prsi Ivana Fabjana iz Gradišča pri Vipavi, ko je tihotapil tobak čez mejo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
—- Jugoslovanska akademska zadruga se je ustanovila v Berlinu, ki bo podpirala siromašne dijake ter zastopala akademske Interese pri nemških šolskih oblastih. Razen tega namerava zadruga prirejati naučna tovanja in predavanja. Slične zadrge se nameravajo ustanoviti v vseh sedežih nemških univerz.
— Svete podobice in revolver. V Dolenji vasi pri Št Janžu na Dolenjskem je nedavno neki okrog 24 let stari, na rokah pohabljen moški ponujal po hišah male sv. podobice, roine vence in knjižice »Marijino življenje«:. Kjer ljudje niso hoteli kupiti, le grdo preklinjal in streljal z revolverjem. Tako je storil pri posestnici Kuharjevi in pri posestniku Liscu, ne da bi bil koga zadel. Pobegnil je proli Sevnici ter se skril v gozdu. Pri pobegu je pustil par sto podobic in več roinSh vencev, koledarjev la omenjenih knjižic.
— hudobna poškodba. V tovarni Romee in Co. v Duplicah pri.Kamniku je nekdo narezal transtnisijsk« jermene ter napravil škode za 40.000 kron. Tovarna razpisuje Izs!edi)cru 10.000 kron nagrade.
— V Križevcih pri Ljutomera je umrl v sled kapi mnosroletni župan in kmetijski strokovnjak gostilničar g. Ig. Huupttnat, rodom lz Citkriice pri St. Ilj«.
— Za tzŠ&UfiCe v Ameriko. Za avgust ie že izčrpana kvota za jugoslovanske iz-
seljence, zato se bodo ameriški vizumi zopet izdajali Jele meseca septembra.
— Za novinarski kongres v Subotici. Člani ljubljanske sekcije J. N. U, ki se nameravajo udeležiti letošnjega kongresa v Subotici dne &. septembra, se pozivajo, da to javijo najpozneje do 20. t m. tajniku Milanu Plutu (uredništvo »Jutra«).
— Učiteljišče v Šibeniku. Učiteljišče, ki »e bilo bilo poprej v Arbanasih pri Zadru, po osvobojenju pa začasno v Dubrovniku,
otvori jeseni v Šibeniku.
v— Odlikovani hrvatski tupanL Kralj Aleksander je odlikoval mestna župana v V*r*?.dinu g. Podgs iškega In mestnega *u-v Osleku g. »ir. Hengla z redom sv. III. razreda.
*>« Učiteljstvo na mejeJ Mariborski okrajni šolski svet r>! mogel sestaviti terno predlogov za 6 razp^anlh učitelj, mest ob naši severni meji, kar ni bilo prosilcev. Kje so nekdanji ideaUsti, ki so se znali žrtvovati za narodno in prosvetno delo med obmejnim prebivalstvo"’!.
— Iz notarskih Krrtgov. Dr. Ivan Sto-k»n, notar v Žužemberku Je premeščen v Ljutomer.
Ljubljana.
* Kralj zopet v Ljubljani. VčenM v opoldanskih urah se je kralj Aleksander zopet pripeljal v LjvVjitio. Občinstvo gn je povsod navdušeno pozdravljalo.
*» Zastave venhnjl Ljubljana Je že polna tujih gostov, vendar pa še večina liub-Ijanskih poslopij ni razobesila zastav. Kl5-ne posestnike prosijo, da naj z zastavnml no čakajo do zadnjega dne. Ljubi!"'.nn nr.l ima vse slavnostne drl slavnostno lice. Torej zastave venkaj'
«» Sokolom in uCzleinikom sokol"’:??i zleta! Uhodi na slavnostni prostor pod Ti-voti so Iz Gosposvetske ceste In drevoreda V Tivoli. Od 12. do všteevši 1-3. av-gtwfa so na razpchgo ves dan gorLa in mrzla jedila in je preskrbljeno za izborno pijaCo. Slavnos+m pzasisr bodi shajališče vsega Sokolstva!
». Posestnikt vrtvv in cvetlic v Ljubljani In okolic! se ul^Jno naprošajo, da po-Uare nekaj svežega cvstja 2a prireditve L jugoslovanskega zleta. Cvetice prevzema dne 13. in 15. t m. vsakokrat od 4. dalje cvetlični paviljon r-a slavnostnem prostoru pod Tivolijem (bivSh dirkališče).
*s Utonil je v malem potočku pri »Rdečem križu« na Dolenjski cesti nad 93 letni sirček, ki Je bil znan pevec po gosrtflnah pod imenom »Tin»*.
Maribor.
Občinski svet jr. zvišal plače mestnim delavcem in cestnim jxanetačem za 30 odstotkov.
Svojo ženo je hoinl utopiti pri kormin v Dravi železničar L. M. Najprej se je brezsrčni mož mirno kopal s svojo ženo, naenkrat'pa lo je zgrntn za vrat ter jo za?el fkčiii pod vodo. Žena se mu Je s tf.favo isvUa ter pribežala v bližnjo hišo po potroč. Aretirani železničar 'm na policiji priznal, da je hotel res Ženo utopil, ker ni imel poguma. jo zastrupiti.
€<si!e.
Mestni magiftrtf celjski razglaša novi cesiEi policijski red, katerega je občinski svet mestne občine celjske v svoji seji z dne 15. maja 1922 uveljavil temeljem točke 3 8 19 občinskega reda 2a mesto Celje z dne 21. Januarja 1867 dež. zak. 5t 7. Z razglasom novega cestnega policijskega Mda stopi isti v veljavo In l2gubl veljavo dosedanji cestni poL red z dne 20. julija 1920. Prestopki policijskega cestnega reda se bodo kaznovali po obstoječih zakonih.
Na okrožni konferenci narodno socialistične stranke za celjsko okrožje, Je bil načelnikom celjske okrožne organizacije izvoljen tov. Drago Žabkar, podžupan v Celju.
ANKETA PROTI DRAGINJL
Na poziv pokrajinske uprave so se danes sestale vse kompetentne oblasti In korporacije na anketo zoper draginjo. Zastopana je bila pokr. uprava, oddelek 2a soc. politiko, trgovska zbornica, kmetijska družba ln razni drugi uradi kakor tudi zastopniki javnih ln zasebnih uradnikov ter zastopniki delavskih organizacij (Narodno sodjalne zveze, strokovne komisije itd.) Anketo je otvoril in vodil pokr. namestnik Hribar, ki je začetkoma tudi predsedoval. Pokr. nam. je žigosal brezvestnost trgovskega stanu, posebno pekov in mesarjev, ki ne vidijo ljudske bede ln ne odjenjajo od grabežljivosti In pohlepnosti po velikanskih dobičkilL Razmoirivalo se je na dolgo in široko, kako zajeziti in ublažiti vedno naraščajočo dra-ginio. Po dveumetn posvetovanju se je sklenilo predložiti centralni vladi v Beograd spomenico s sledačlmi predlogi:
1. Kontlngentirati Izvoz Živil, 2. prepo-
vedati za 2 do 3 mesece vsak Izvoz najpo-
trebnejših živil in prisiliti producenta in tr-
govce, da založijo domače trge, 3. urediti prevoz na želežnicah, 4, uvesti najvišjo Iz-
vozno curino na živila In 5. priporočati vsem večjim občinam aktivirunje mestne aprovi-
zacije.
Na anketi je zastopnik Javnih name-
ščencev predočil obupno stanje istih ln opozarjal na posledice, ki znajo preJKoslei nastati, Če se draginje ne 2ajezl. Zastopn. pr. nameščencev je tudi na to opozarjal in obsojal brezvestnost trgovskega stanu. H kon-
cu ankete si je dovolil še znani Ribnikar malo šalo in zvalil krivdo na prejšnfi občinski svet, češ da ni zgradil prepotrebnih hladilnic za meso, tako, da bi imela Ljubljana vsaj obilo cenega mesa, če je drugo vse tako drago. Ker je poleg njega sedel novi »župan* fe seve takoj popravil, da le to zakrivil samo prejšnji obč. svet In ne sedanji župan, ki seve tega ne more na lastno roko zgraditi Po tem res »pametnem filozofiranju se je anketa zaključila. Dal Bog da bi obrodila sad. (G D. Ribnikarju povemo na uho, da je obč. svet sklenil zgraditi moderno klavnico ln hladilnico — a zato nlje bilo para v Beograd«! pri Vaših demokratih.)
STAVKA BRIVSKIH POMOČNIKOV.
Prejeli smo in priobčujemo:
Ker so bile mezde brivskih pomočnikov tako nizke, da pri sedanji draginji nismo mogli absolutno živeti z njimi, smo poslali našim delodajalcem spomenico, v kateri smo zahtevali 25 odstotkov poviška na dosedanje mezde, ki Iznašajo za najstarejšega pomočnika 600 K tedensko In za najmlajšega 460 K na, teden. Naše zahteve niso pretirane, amp*k naši gospodarji nam sploh še niso na naš^ dva dopisa odgovorili niti besede. Vse ka>- so storili, je bilo to, da je vsak mojster odgovoril svojemu osobju: »Kar stavkajte, dali Vas bomo vse pozapreti in policijskim potom izgnati iz Ljubljane.« Vsled tega nezaslišanega postopanja mojstrov smo prisiljeni, da apeliramo na vso ljubljansko javnost, kakor tudi na tujce, ki obiščejo Ljubljano za Sokolski zlet in smo sklenili, da nns ne bo cenj. javnost slabo sodila, češ, da smo mogoče stopili v stavko lz sovraštva do Sokolstva ali do tujcev, ki pridejo w.-n, da bodo naši stavkajoči delavci po vseh skupnih stanovanjih, kjer so nastanjen Sokoli ali tujci, brili ln strigli.
Brije se povsod zastonj, dobrovoljnl prispevki se pa hvalei. sprejemajo. — Osrednje društvo brivskih In vlasuljarskih pomočnikov, x Ljubljani.
ČEHGSlOVAŠKA republika.
Sestav.’! dr, Vinko Šarabon, Ljubljana 1922.
Na približno sto straneh opisuje pisatelj vse to, kar moramo vedeti o mladi krasno se razvijajoč! republiki. Vidi se, da mu Je bilo na tein, da v kratkih besedah veliko pove. V knjižici je najprvo popoln geogra-fičen opis, sledi opis podnebja, rastlinstva in prebivalstvi. Pri oddelku »kmetijstvo« omenja pisatelj zlasti agrarno reformo, ki v Ceškoslovajki ni nič manj važna kakor pri nas; rodaritvo zasleduje do najnovejših dni; Industriji, trgovini in prometu je posvečena umljivo prav posebna pozornost, 2adnji podatki so še od letošnjega julija. Kraji so v par potezah orisani, jedrnato, a s strokovnjaškega vidika.
Drugi del knjižice nas seznani z zgodovino čeških dežel od Pfemysla do Masa-ryka. Posebno je treba omeniti poudarjanje gospodarske In kulturne strani; velja Isto kakor za geografični del: kratko, pregledno a 2a pregled docela Izčrpno.
Zadnji odstavek obravnava družabne razmere: občino, okraje in okrožla, državo, Jezikovne naredbe, pravice ln dolžnosti državljanov Itd.
Knjižica vsebuje pet slik, med njimi sliko Masaryka; piidejan Ji je v vložki prav lep in dober barvan zemljevid v izmeri 28: 60 cm, kar daje lepemu delcu prav primeren zaključek. Cena 15 Din Je spričo pride-janemu zemljevidu prav iflzka. Knjiilco zelo toplo priporočamo. Pisatelj je storil s to svojo knjigo veliko, veliko za zbllžanje med Cehi in Jugoslovani Pokazfl Je kako velika tvorna sila v Slovanstvu Je CSR ln 2ato so mu vsi prijatelji Ceškoslove.ške-Ju-goslavenske vzajemnosti Iskreno hvaležni.
Ponatisnemo zadnjo stran:
Na vseh poljih Je češkoslovaška republika med prvimi državami kontinenta. C e* 5ka žllavost je ohranila kljub nemškemu pritisku češki Živelj do svetovne vojske, Izid vojske mu Je dal novih nagibov m Cehi bodo Svoje stališče sredi Evrope sedaj še ojačili. Oni so z nami vred med Slovani prvi zastopniki 2apadne kulture, ki so »I Jo prisvojili v popolni celoti. Ce^ki narod Je priden, požrtvovalen, gostoljuben, vnet za lepo in dobro. Tak narod v tako oblagodar-jeni deželi, opremljen z vsem, sredi kulturnega ozemlja mora imeti še veliko prihodnost Glavna njegova naloga je posredovanje med vzhodom in zapadom, zbližanje dosedanjih nasprotstev. In glavno preskuševa-lišče za to veliko nalogo so domača tla suma, kjer je toliko različnosti, bodisi v ua-ravi bodisi v ljrttistvu ali kulturi. Češki narod bo upanje v njegovo poslanstvo opravičil.
Sokolstvo.
Bratska društva v Ljubljani in okolici opozarjamo na prihod bratov Iz Celke. Cehi pridejo v soboto dne 12. avxusta ob 8.47. Članstvo se zbira pred Narodnim do* riiom, odkoder odkoraka ob pol 9. uri na 5užni kolodvor. Dolžnost članstva je, da skrbi za dostojen sprejem čcSkega Sokolstva.
Dame, ki so prevzele nabirauje dobitkov za sreiolov na zletni ljudski veselici, se naproiajo, da prineso dobitke takoj v zletno pisarno (Narodni dom) ali pa tam povedo kam se naj gre po obljubljene dobitke. — Zdnrvo! — Odsek za srečolov.
župni Ljubljana L poživlja vse brate v kroju, da se udeležijo Izprevoda dne 15. t m. V ta namen se Zbira članstvo v kroju,
člani v telovadnih oblekah (s članice na telovadišč sokolskega društva Llubljarm L na Tabora točno ob 1. nrt zJb-traL Ob tej prllfki opozarTamo, da se koraka s »Tabora« skupno nu zbirališče 2up pred kolodvorom oz. na Sleiwois>ovi cesti. Uvrščanje med potjo na zbirališče žup ni dovoljeno, kdor ne pride v praven* času. se ne sme udeležiti izprevoda. temveč se mora takoj preobleči v civilno obleko. Kcn gar bi se našlo med Izprevodom ▼ kroju 2unaj izprevoda, se odvzame članske 2nake in bo i2ključen iz društva. Župni T. O.
Gledališče in glasba.
Predstave Narodnega gledališča ob času L jugoslovanskega vsesokolskega sl*» ta. Na čast udeležencem vsesokolskega žleta v Ljubljani priredi Narodno gledališče 3 dramske in 3 operne predstave, ia sicer: v petek 11. t. m. v drami Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, v operi »Musorgskega opero »Boris Godunov«; v soboto 12. t m. v drami Tučlčevo dramo »Golgota«, v operi »Charpentlerjevo »Luize«; v pondeljek 14. t. m. v drami Nučičev« enodejanko »Semberijskl knez« ia eno dejanje iz dramatične povesti Pavl« Golle »Pri kralju Matjažu«, v operi pa Smetanovo »Prodano nevesto«. Predstav« se prično v drami in v operi vselej ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice *o na razpolago dne 10. 11. 12. 13w 14. t m. dopoldne od 10. do pol 1. ure ln popoldne od 3. do 5. ar« prt dnevni blagajni v opernem gledaliA6a In na dan vsake predstave pol ure pr«4 začetkom pri večerni blagajni v dramskem in opernem gledališču.
Koncertni odsek za L Jugoslovanski vaa» sokolski zlet posluje od 12-—15- t m. ▼ Na* rodnem domu, kjer se dobe vse informacije glede gledališča, koncertov, pevskih zborov, godb in fanfar. Koncertni odsek *a
V petek, dne U. t ta. zvečer v operi t* drami predstave. Več na epakOil Presta* bite si vstopnice. Koncertni odsek 2« L M* goslov. vsesokolski zlet v Ljubljani.
»Šentjakobski gledališki oder« vprizort v nedeljo 13. t m. v dramskem gledališki Fran Govekar!evo Igro »Deseti brat«. Da-straclja luči in scenerija Je Izvedena po as* črtlh g arh. ing. Rado Kregarja. V vtoH Marjana gostuje g. Železnik, Član kr. drass* skega gledališča v Ljubljani
Pevce-Sokole (v krojn), ki sodelujejo v skupnih zborih dne 15. avgusta dopoldne na Kongresnem trgu opozarjamo, d« ta so morejo udeležiti povorke, ker bi sicer a« mogli izstopiti li čet ta vstopiti med pevikl zbor na oder. Zbirališče vseh pevcev (y dvOn in kroju) Je točno ob 8. uri zjutraj aa dvorišču realke, kjer se vrli zadnja raja.
Predprodaja vstopnic za gledališčne la prireditve povodom L Jugoslov. vsesokot* skega zleta v Ljubljani Za vse prireditve ki se vrše v opernem in dramskem gleda* lišču se prodajajo vstopnice pri gledališki blagajni, če2 dan in eno uro pred začetkom prireditev, za vse druge prireditve Oton* certi, akademije, matineje) prične prodaja vstopnic v petek, dne 11. t m. zjutraj e paviljonu pred Narodnim domom. Presto* bite si vstopnice takojl
Ritni in mar
»Zvestoba za zvestobo«. V spomin m* šega bratstva ob L Jugoslovanskem vee*^ kolskem zletu leta 1922: — Izdala »Cafico* slovaško-Jugoslovenska Liga« v Ljubljani Cena 2 Din. — Brošuro, katero krasi Stika prezidenta Češkoslovaške republike dr. T©» mn Masayka, Je sestavil prof. dr. Ivan Lak ta 2asluži, da bi Jo čital vsak zaveden Slo* venec. Naj bi torej vsi posetnlki sokolsk*. ga zleta pridno segli po nji. Jo pazno pta» Čitali ter Jo potem hranili kot drag sponats na prvi vsesokolski zlet ▼ Jugoslaviji
Šport in turistika.
Hašk-Concordla— S. K Primorje, Da* nes popoldne ob 15. začetek lahkoatletičnega meetinga, ob 16. začetek nogometne teksta Hašk—Concordia proti S. K. Primorju. To bo prvi večji in težji nastop ljubljanskega Primorja, ki s tem otvarja svoja nova Igri* šča na Dunajski cesti za Aleksandrovo vo* Jašnlco. V očigled navala domačega in tujega občinstva nastopijo gosti v repreZenta-tivni postavi. Friedrich, Zupančič, Dubrav. Čič, Pažur, Sojat, Vlnek, Orderdč, Zinaja predstavljajo najboljšo kvaliteto zagrebške-ga nogometa. Moštvo Primorja bo imelo težko nalogo, omogočiti gostom napeto igro. Sodeč po skrbnih pripravah in odločnem nastopu bo S. K. Primorje napelo vse sile, da s častnim izidom proslavi otvoritev; društvenega športnega igrišča. Od gostov je napadalna vrsta, ki je celptno vzeta od iiaška, proslula daleč naokoli radi svoja eksaktne vigranosti, dasi poslednjo a« do* sega po svoji strelni sigurnosti. Priznana tm ie srednja črta, zopet celotno vzeta it Coo* eordije, ki 2 Dubrnvčičem na čelu predstavlja skoro nezrušljivo obrambo. Znano pa Je, da zna imeti dasi prav redko, svoj sMM dan. Pri Primorju se največ pričakuje od obrambe ter halfčrte. V ljubljanski Športno interesirani javnosti vlada izredno fanima* nje 2a novo igrišče S. K. Primorja ter z« Igro zagrebškega moštva. Pričakuje se obilne udeležbe.
Ali st« 2« flan , Jugoslovanske Maticat
E. OABORJAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
Račun je nanesel 90 frankov. Grof je vrgel na mizo svoj žadnji stotak in odšel.
Ker je bilo še vedno prezgodaj, je krenil v majhno kavarno. Bila je polna dijakov. Sedel je k samotni mizici na koncu dvorane, čisto zadaj za biljardi.
Prinesli so mu kave, h kateri je prilil žganja ...
Čeprav si je tajil, je vendar izkušal, da bi se razjaril ter pokazal samemu sebi pogum, katerega je potreboval; a vsa prizadevanja so bila zaman.
Med obedom in zdaj, odkar je sedel v kavarni, je pil nenavadno mnogo — toliko, da bi moral biti pijan; toda nocoj mu je povzročal alkohol le slabosti v želodcu, svoje minljive blaznosti pa mu ni hotel dati.
Ko je sedel tako za svojo mizo in naslanjal glavo med dlani, mu je natakar mimogrede pomolil časopis. Vzel ga je nehote, razgrnil ga in čital:
»Baš ko dajemo številko v stroj, nam poročajo, da je izginila občeznana osebnost, ki je baje izjavila svoj trdni namen, da izvrši samomor. Dejstva, ki se pripovedujejo, so tako Čudna, da odložimo nadaljnje podrobnosti do jutri, ko bomo razpolagali s točnimi vestmi.«
Te vrstice so udarile v možgane grofa Trčmorelskega na-fik granatam.
Bile so nepreklicna in neodložljiva smrtna obsodba, podpisana po trinogu, kateremu je dvoril vse svoje žive dni, po javnem mnenju.*
»AH res ne mislijo nehati govoriti o meni?« je zamrmral topim gnevom; prvikrat v življenju so mu prišle te besede pd srca.
Nato je dodal odločno:
»Hajdimo, treba je končati!«
Cez pet minut je potrkal s knjigo v roki in nekaj smod-kami v žepu na vrata »Luksemburškega hotela«.
Slugi, ki ga je odvedel v najboljšo sobo, je velel, naj toplo Jeakuri in naj mu prinese sladke vode, papirja In črnilo.
Njegov sklep je bil v tem trenutku prav tako neomajen kakor zjutraj.
»Nič več se ne smem obotavljati,« je govoril sam pri sebi. »2daj ne smem in ne morem nazaj.«
Sedel je za mizo pri kaminu in s trdno roko napisal izjavo, namenjeno za policijskega komisarja.
»Nihče ni kriv moje smrti...« je začel in končal s prošnjo, naj odškodujejo lastnika hotela za njegove neprilike.
Ura na kaminu je kazala enajst manj pet minut. Hektor je položil pištoli predse in zamrmral:
»O polnoči se ustrelim; samo uro mi je še živeti.«
Zleknil se je v naslanjaču, spustil glavo nazaj in uprl noge v okrajek kamina.
Zakaj se ni ubil takoj? Zakaj si je naložil to uro čakanja, tesnobe In muk?
Ni si vedel odgovora. Hotelo se mu je premišljevati še nekaj časa o raznih okolnostih svojega življenja. Vrtoglava brzina dogodkov, ki so ga pehnlli v to hotelsko sobo, ga je navdajala z osuplostjo. Kako naglo mineva čas! Zdelo se mu je, da si je šele včeraj prvič, b.posodil stotisoč frankov. Toda kaj koristi človeku, ki se je strmoglavil na dno prepada, ako pozna vzroke svojega padca!.
Veliki kazalec na uri je kazal poL
Grof je pomislil na beležko v časopisu, ki so mu ga dal! v kavarni. Le kdo je razširil Vest?
Nedvomno miss Fancy. Ko so odklenili obednico, se je osvestila in planila za njim, napol oblečena, razmršena in vsa v solzah. Kam je hitela, ko ga ni Več našla na bulvarju? Gotovo k njemu; nato v klub in odondod h kakemu prijatelju.
In tako je govoril zdaj ves Pariz o njegovem samomoru. Vsi, ki so ga poznali — in takih je bilo Se preveč! — so ustavljali drug drugega ter vpraševali:
»Veste najnovejšo novico?«
»Eh, da! Ubogi Trčmorel! Sijajen fant je bil; samo da
Zdelo se mn je, da sliši litanije teh »samo da«, obrobljenih s slabimi šalami. Jutri, ko bo ugotovljeno, da se je res ubil, si razdele njegovo ostalino. Ta vzame ljubico, oni kupi konje, tretji se pogodi za pohištvo...
A čas je mineval. Ostro drdranje, ki napoveduje, da hoče ura biti, se je začulo. Minuta konca je tu!
' Grof je v«tal, vzel pištoli in se postavil k postelji, da se ne bi zvrnil na tla: bedasta opreznost, ki je hladnokrven človek ne raziim*?, a je vendar noben samomorilec ne zanemari.
Prvi udarec polnoči... Grof ni ustrelil.
Hektor je bil pogumen in slava njegove hrabrosti je bila stara stvar. Dvobojeval se Je več nego desetkrat in vselej so svedoki občudovali njegovo ironično brezskrbnost. Nekega,dne i je ubil nasprotnika, zvečer pa je zaspal sladko kakor dete.Iz
njegovega življenja so pripovedovali zgodbe o strašnih stavah* dokazih blazne predrznosti.
In vendar ni sprožil.	.
Poguma sta namreč dve vrsti. Lažni pogum se sveti oa daleč nalik lestenčastem plašču baletnega plesalca, toda potreba mu je žarke luči. bojne razdraženosti, jarosti gneva i|J negotovosti o izidu, razentega pa še galerije, da ploska ali žvižga. To je vsakdanji pogum dvobojevnika in plezalca na zvonike. Drugi, pravi pogum se ne odeva v bleščeče halje; on prezira ljudsko mnenje, pokorava se vesti, ne strasti, in vnanji uspeh mu je zarnalo, ker je njegovo bistvo v tem, da vrši svojo nalogo brez hrupa. To je pogum silnega človeka, ki najprej hladno premeri nevarnost, potem pa pravi: »Storim« — in stori.
Že nekaj minut je preteklo, kar je odbilo polnoči, a Hektor Je stal še vedno pri postelji ter si upiral pištolo v senec.
i'Pa ne da bi me bilo strah?« se Je vprašal.
In-res ga je bilo strah?, četudi si ni Iiotel priznati. Kmaltt je odložil orožje na mizo in sedel spet pred kamin.. Vsi udje so mu trepetali.
»Nervoznost,« je rekel. »To mine.«.
Dal si je uro odloga. Do ene...
Z neverjetnim naporom se je izkušal prepričati o potreb* nosti svojega samomora. Kaj bo ž njim, ako se ne ubije? Kako naj živi? Mari naj začne delati?
Sicer pa — se li more še pokazati, ko je naznanil po ustih svoje ljubice vsemu Parizu, da se misli ubiti? Koliko gro-hota, ako se spet pokaže! Koliko zbadljivk! Gnev ga je popa* del: meneč, da se oglaša nogum, je planil kvišku in spet po* grabil pištolo. Ko pa je začutil na sencu mraz jeklene cevi, se Je skoraj onesvestil in orožje mu je padlo Iz roke na postelja
»Ne morem,« je ponavljal v svoji tesnobi, »ne morem!«
Groza ga je bilo telesne bolečine. Vse njegovo bistvo s« je upiralo misli na kroglo, ki mu sirovo prebije kožo, raztrga meso in raztresne lobanjo. Izmrcvarjen in krvav telebne nar tla, oškropivši stene s kosci svojih možganov.
Joj, da si ni izbral milejše smrti! Zakaj se ni spomnil strupa ali magari ogljikovega plina! Nič več ga ni bilo strah, da se mu ne bi smejali po smrti. Bal se je le tega, da se ne bi —» zbal...
In tako je odlašal venomer, cd minute do minute in od ure do ure. Bila je strašna predsmrtna noč, nič lažja od noči, ki prebije obsojenec pred Jutrom kazni. Plakal je od muke ir gneva, zvijal roke In molil.
Ob raZsvitu je ves iznemogel in ubit zaspal v svojem naslanjaču.	(Dalje	prih.)
HALI
OGLASI
PRODAJA;
Posestvo v siove*,M< pn
Celju, enonadstropna vila, družinska hiša, gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo s preliminarni, 22 johov travnikov in njiv, oddaljeno eno minnto od kolodvora v lepem, 7'iravem delu Sa”!njske doiinp, pripravno za industri'0 3ll trgovino lesa. Naslov v upravi lista.	278
NERABLJENO, n^vo V^va-|ko orodje s stroji za dva Ognia; več pove lastnik Fr. Pajk, Vojnik pri Celiu. 277
HIŠO s trgovino in velikim vrtom na prometni, državni
cesti. Promet?) mesečno z# 200.000	K, lahko se promet tudi »>odvo}i. — C(*na 300.000	Dh. Jostp Wagner, podr. »fuKoslavtje«, Maribor. 27 b	OVONADSTROPNO trgovsko lilšo ob glavni cesti Maribora, na dvorišču hiša za delavnico za 30.000 Din. — Vicel, Maribor, Koraška ce-‘■fa št. 39. 266	Maribor, prednost In ŽeJi9 znanje š^anja. Ponudbe 'rta podr. »Jugoslavije«, Celje pod »Zanesliiva«. 273	tličje, v Kopališki ulici 12 se zamenja s sličnim, tudi' večjim. Zglasiti v trgovini; Iva Šfler, Kongresni trg 6. 279
		GOSPOblČNA uradnica — išče 2a popoldanske ure delo na dom. Naslov v upravi lista. 270	
			GOSTILNA se Išče v najem po možnosti na bivšem Štajerskem eventuelno na Kranjskem. C. ponudbe se prosi najkasneje do 18. t. m. na Aloizijo Gojčič, Račje. 275
HIŠO f.a tre^vino, enonadstropno v Mariboru blizu koroškega kolodvora, lokali za trgovino in stanovanje, lepe kleti takoj na razpolago, posebno dvoriščno posloDje, f-OOm’ vrta. Cena 900.000 K. Hopisi pod »Trgovska hiša«, poštno ležeče Maribor. 272	VILA OB KLOnVJSKEM JEZERU. 4 sobe. kuhinja, nbšima veranda, noslople za pralnico in pritikline pose-bpj, ca 5000 m* svftta, delo-sadni vrt deloma naraven parit, lastna obštma kabina na Jezeru, dlvna le-<ra, ea 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo-ntnjn« na upravo Usta. 230		
		MIZARSKI pomočniki, en preddelavec in' dva učenca preskrbljeni s hrano in stanovali em se proti dobri pta-či takoj sprejmejo v trajno delo. Ig. Toplak, strojno mizarstvo, Celie, Breg 14. 2C9	
			20.000 K nagrade dotičnemu kateri izsledi vlomilca ali ukradeno blago iz trgovine urarja Stoječa v Mariboru. Pred nakupom vsakovrstnih ur. zlatih in srebrnih predmetov se občinstvo svari, in se naproša, da vsak slučaj hitro naznani oblastim. 274
		MLADI delavci in delavke se sprejmejo v kartonažno tovarno 1. Bonač sin, Copo. va ulica 16. Od zunanjih pridejo v poštev le oni, ki se Vozijo s kamniškim vlakom, ker prihajajo drugi prepozno. 261	
PISALNI STROJ »Adler«, predvojni izdelek, malo rabljen. absol. zanesljiv, pravkar očiSč^n. Cena 4000 D. Na ogled dopoldne pri Dular, TurJaSkl trg 2/11. 271			
	VIJOLINA, dobro ohranje-m, se ceno proda. Več se pplrve pri I. Ciber. Ljubljana, Ambrožev trg 3.		
	SIUŽBE: 'ŠČE se boljše dekle k 8 I mesecev staremu otroku v		
2 HIŠI 7. gostilno In trinvl* no v I.tiiblJanL Poizve se: Alojzija Zupančič, 2ablaV št 7. 268		RAZNO S STANOVANJE, 1 soba, 1 kuhinja s pritiklinami, pri-	MEBLOVANO SOBO s po-! sebnim vhodom Uče trgovec. Plača dobro. Ponudbe i
pod kuverto, poštni pfednl št. 112.	265
SKLADIŠČE v sredini mesta se Išče 2 takoj. Ponudbe na tipravništvo • »Jugosla-vjie« pod »M. T. skladišče.«
247
Perfektno
strojepisko
veščo slovenskega in nemškega jezika ter stenografije se išče za takoj. Elektrarna „Fala‘\ Maribor.
wmr
bi
P. n. gospodtaf«, 51 vil]«, krojače, čevljeri*v in »edlarje opozarjamo, da m dobijo »opat najboljši Hvalni »troji
„Gritzner“
T vach opremah materijo! predvojni, cena MJnlijc adino la pri
losip Petelincu
Ljubljano, Sv. Petra nasip št.?.
Pouk ▼ razenju brezplačen!
Istotam i(?l«. olje, vse nadomestna dala za vse listama Hvalnih stroje* in Voles. - Potrebščine za »vlil«, krojača, čevljar]«, brivce, sedlarje, toaletno modno bla^o, srake, kravata, Metke, palice.
Galanterija, gumbi," na veliko In malo!
Najnižje cenel	Toina	postrežba!
iimfiimimmumuHiimiumimiiuiiiiiiimimmiuuiimiiiiiiiuumuimmiuuimi
Naznanja
iimiiiiiitiiUiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiuuiuiiiiiiiiuuuiuiiiiuiiiuuiiiitniiiii!iiniiiiinimiuiiRUUiiiiiiiiiiiniik lanjam cen}, občinstvu, da sem zopet otvoril	1
MENJALN3CO
»lodvorskl ulici Stev. 411
Kolodvorski
na dvorišču levo (poleg	carinske posredovalnice A. Grom) ter	se	§
I	priporočam tudi nadalje	za v prejšnjem delovanju izkazano	mi	|
|	naklonjenost	Mj|an	j
^BiiiiimninninnmmmiimiimniiimmimniiMmnHHi^iimHiHiHiimiiiiHiHni'1’ mniiHiniiinmnmiiliniiiiipiiiiiiiiiiHl7
e esEsa © ® O • srnam • • O • mmn oe«
i The ..OSUEB" najboljši in najcenejši ]
| Sr pisalni stroj «S |
H Zastopstvo In zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina f £ 0 a a a a • a Ljubljani, Sv. Petra cesta
Urar
; Ed. Sbopeft I
| IMMtlU S
i frifka zaloga m, zfataiire, sre- 7
* brnin« In optika - Popraviia« a J bniofojo sirota™ in pri *
• jamstm ~
Cene nizke.
Nafceneja
narodna 1
jed
la testenina »Peketate" izde lane že iz samega 2droba jeklene pšenica, vsebujejo najplemeaitejie dele zrnja. Zato so najbolj redilne, pri izvrstnem okusu. Is istega vzroka, ker Izdelana že iz samega zdroba, se pa tudi najbolj nakuhajo, tako, da dosežejo rjo trikratni volumen nekuhanih.
M y k.
ne obleke, pere in s^tloJihatogariio
].Rp'ifa!fc
Sprejemališče:
selerv-iurgova ul. 5.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Ko* čevje. Novo mesto.
IIPIM
NAZNANILO.
Cenj. obSnstvu si dovoljujem naznaniti, da sem prevzel
stsroznano mariborsko vrvamo
H. HELLER
kataro bodem kot svojo podružnico vodil pod naslovoma
Ivan N. Adam«
vrvarna
Engross	Deteli	i
Vetrinjska 20. RatflDOP Gosposka ut 3,
Zaupanje, katerega so cenj. odjemalci izkazati doslej moji centrali * Ljubljani. Sv. Petra Č.S1, naj blagovolijo raztegniti tudi na mojo novo podružnico, katera bo vsako željo točno, vestno in solidno izvršila. Za mnogobrojna naročila sa priporočam
e odličnim spoštovanjem
Ivan N. Adamič.
n vup i pf®
i od 3. do 10. septembra 1922.
■
IVU
Bajcenejd izvideh za nabavo raznovrstnih izdelkov ieStoslonašhe bidcstife.
Veleseftnski znak z izkaznico stane 25 dina-rov, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslo-§ vaški konzulati, zastopniki Praškega veleli	sejma	in
VeJeseimska pisarna:
I PfiflOil I., Sloromeslsito rodnice g
j hjer se prodovajo tudi znaiii in izkaznice, g
&
kompletne, najmodernejše erraditTfe .*Š
parni psgoft (Kesaelanlag-en) in
že obstoječe ureditve z najstrožjo garancijo za prištff* denje premoga
„GDFIA“
d. & za industrijske napiisve.
^ien, Praga, Budapsst, Milano, Dusseldorf.
■'V,
Ponudbe in obisk inŽenira brezplačno in brezobvezaO od 3trani giavnega zastopstva za Jugoslavijo
„ORRI$“
fržište uzoraka industrijalne robe ZflGRSB, d. i.
Paromlinska cesta 1. Telefon: 10 aii 12—30.
mmmmm mmsammm
SV-v1!
im zastopstvo n
Uipsiavensii banka d. d.
Odprema potnikov iz Cherburga ali Hamburga z najhitrejšo ladjo na svetu v 57? dneh. Za vsa tozadevna pojasnite se izvolite obrniti na našo poslovalnico s
Oiavno zastopstvo za Slovenijo^
Uubiiana, Kolodvorska ul. 23
BF Naslov M braojav«; CUNARD, PUBL3ANA '**
»■»»>
Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1898.
Medoaradoi traospoit ttri fcta s to.
POSTOJNA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Pošmi predal 17); Villach (Poštni oredal 15). Agenture: Prestranek* Trbiž, Arnoldstein.
OeTprema vsake vrste bla«a. Spedjefna odprema illl In zaklane živine v kateri« koli kraj.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin
Izdaja »Juscoslar. novin-iko d d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« ».liinhii.«t