11 ŠtSl. Poštnina pavSalirana. Borija HÉgOliS, ÉI 15. aprila 1921.
Iii. leto.
Glasilo obmejnih Slovencev.
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K.'Posamezna številka stane 1 K.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K P50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Vsem naročnikom, sotrudnikom in čitateljem !
Zakaj je v grešnem svetu, nastal pregovor, da „resnica oči kolje“ je občutila zadnja številka našega lista, ki je padla v naknadna nemilost cenzurne oblasti. Zaplenili so nam članek o mučnem dnevnem vprašanju glede žigosanih kron in goldinarjev in članek o davkih odn. volitvah. Večina naročnikov lista raditega ni dobila, vsled česar prosimo vse p. n. naročnike, sotrudnike in prijatelje, da vzamejo to na znanje. Vsem naj bo tendenčna konfiskacija le v bodrilo, ker daje jamstvo, da je list zadel v živo! Obmejni Slovenci! Oklenite se še trdneje svojega glasila. Na delo!
O politični vzgoji našega ljudstva.
S politiko se mora danes baviti vsak državljan in če se časopisje ne bi bavilo s politiko, bilo bi plehko, prazno in v današnjem času skoraj da nesmiselno. Tudi naš list se bo bavil s politiko in to intenzivneje kot kdaj poprej, ker se je to pokazalo kot potreba. Razmere so nekako prisilile naše ljudstvo, da se posveča politiki.
V kulturnih državah ima vsak državljan volilno dolžnost, ne samo pravico, kakor mu je tudi dolžnost plačevati davke.
Vsak državljan torej, naj si je inteligent, obrtnik, kmet ali delavec — se mora baviti s politiko, ker mora biti poučen v vseh podrobnostih o ustroju države in njenem vodstvu, o dolžnostih in pravicah svobodnega državljana ter o dogodkih onkraj mej lastne države. In kakor se moramo brigati za to, da 1.) vsak posameznik in ž njim ves narod deluje za skupnost in interese domovine, 2.) da se pospešuje izobrazba ljudstva v vseh panogah kulture in 3.) da se obrani narodno dušno in telesno zdravje, prav tako in nič manj se mora sleherni državljan baviti s politiko domačo in svetovno in sicer ne površno, ampak temeljito in z zanimanjem. Bistvo politike obstoji v
Potegnili so ga.
Humoreska.
Tudi on [e pisal. Kdo? No, Dolinarjev Joško, uradnik pri Banki za izenačenje evropskih valut. V pisarni si je iz raznih leksikonov in učenih knjig nabral kar največ nerazumljivih besed in fraz in doma jih je sestavljal v stavke in odstavke. Kadar je čital svoj umotvor, 3e ni nikdar mogel načuditi lepoti svojih „izvrnih“ misli. Kako bi tudi ne? Vsaka mati ljubi svojega otroka, četudi ni lep, kakor angelček, tako je tudi Dolinarjev Joško ljubil nerazumljive malčke svoje muze, prepričan, da je eden iz generacije bodočih klasikov po sodbi očeta Prešerna da „klasik nam je vsak pisar, ki nam kaj kvasi“.
Dolinarjev Joško pa je imel tudi dovolj vzroka, biti ponosen na svoje umotvore. Kajti dva paglavca njegove muze sta ušla nekje v svetlo javnost in ljudje so ju spoznali... Ako so bili zadovoljni ž njima, o tem molči zgodovina. Joško pa je bil o tem prepričan.
Odkar je „Podravski vestnik za ohranitev domače industrije in prometa“ začel Joškovo deco pritiskati na wce — tiskati sem hotel reči—, je bil gospod Joško Dolinar ves iz sebe. Bil je prepričan, da je pesnik in pisatelj po milosti božji in še velik — kaj? — pesniki Pridao je začel zahajati v kavarno, ker je čnl, di »e
stremljenju po kolikormogoče vsestranskem napredovanju vseh državljanov.
Tainoni trdi, da Slovenci baš raditega, ker se preveč bavimo s politiko, trpimo na svojem napredku. Jaz bi pa rekel, da bi utegnilo biti ravno nasprotno resnica. Ako se poglobimo z vso resnostjo v naše razmere, si moramo priznati, da izvirajo povečini vse težkoče iz splošnega neznanja splošne politike. Med nami je dosti ljudi, ki nimajo toliko smisla za socialni čut, da bi se brigali za politiko in tako je ista ostala na skrbi posameznim politikarjem, ki slepomišijo z miljoni ljudi, ki so njih sodržavljani. Ti nekateri delajo po svoji volji, kakor jim to bolje kaže in bolje nese. — Da pa utegne biti ta pojav, ki je sam na sebi markantna poteza splošne lahkomiselnosti našega ljudstva — za nas kot državo, ali za nas Slovence kot sestavno telo države usodepolno, pač ni treba povdariati. Slovensko ljudstvo mora pokazati, da ima smisel za državo in skupnost. Ta smisel pa mu treba zbuditi, vzgojiti. Ko bo napočil čas, da se bo poslednji državljan brigal za vsa politična in socialna vprašanja, ki zadevajo njegovo državo odnosno narod, potem bo delo lahko in ne bo toliko mučnih ne-sporazumljenj, potem tudi ne bo državnika in ministra, ki bi duše svojega ljudstva ne poznal in ne razumel. Državi se potem ne bo treba bati, da ta ali ona pokrajina začne kako novo gibanje; bati se ji treba tembolj eventuelnega pojava splošnega umrtvičenja. Vsi državljani — vsak po svojih nazorih, programih in načetih — naj bi stremeli za enim ciljem, kako si bodo ustvarili srečno domovino, ki bo vredna svojega imena. Na drugi strani pa naj tudi država slehernega državljana, ki ima količkaj možgan v glavi, podpira v stremljenju, da prinese svoj del in blagor in korist skupnosti. To bi bile za danas naše misli takole v velikih obrisih, misli o politiki, ki bi nas uvedla iz mešanice današnjih razmer. So pa tudi ljudje, ki stoje na stališču, da je politika oni čudodelni studenec, iz katerega izvirajo vse dobrine in zdravila za sedanji vek korupcije in splošnega zla.
Politiko kot tako treba, kakor sem rekel,
to za pesnike spodobi in je to „stanu primerno“.
Njegovi tovariši in gospodične koleginje so se kruto norčevale iz novopečenega literata, na katerem so opazili, da si je dal rasti dolge lase. Imenovali so ga afektiranega domišljavca in so gledali njegove umotvore s stališča lepe, bele evropske dame, kadar govori o šimpansu in sličnih potomcih dvonožnih bitij, kakor je on trdil (o sebi namreč). On pa je vst te žalitve vtaknil mirno v žep, češ, to so mi nevoščljivi, ker že vidijo, kako rastejo pri vrtnarju lovorike za moj častni venec.
Tisti čas pa se je pojavil v deželi leposlovni list „Mlada setev“, ki je razpisal natečaj za najlepše ljubavne pesmi, ker je tisti čas ljubavna lirika skoraj da — prozaično rečeno — crknila kakor bolne ščene. Kdo bi dvomil, da se gospod Joško Dolinar ne udeleži tego natečaja?! Ljubezen! Da, da —ljubezen! O njej je vedel dosti povedati Joško. „Ljubezen, — bolezen, — koprnenje — trpljenje, — bridkost, — radost, — mukotrpna bol in breg in dol“ vse to se mu je vrtelo po glavi tisto jutro, ko je prečital „Mlado setev“ in njen natečaj. Posledica je bila naravna: Iz primanote je vpisal tekoče številke med krone in vinarje in iste na vse pretege sešteval, ko je prišel šef mimo njega. Ali eno je bilo gotovo: Na tekmi za najlepšo ljubavno pesem bo dobil prvo darilo. O tem je bil prepričan.
Prvo darilo, katero bo posebni odbor podelil
visoko ceniti, vendar se meni zdi zelo nevarno, njene prave vrednosti precenjevati. Tudi podcenjevati je ne smemo.
Če se vprašamo: kaj je politika, smo izrekli vprašanje, ki daje snovi za debele knjige. Zadovoljimo se topot s kmečko primero : Politika nam je lahko živa meja ali širok jarek okoli našega posestva. Ona služi praktičnemu namenu, da ne vpade kak škodljivec v posestvo. Politika je kakor vesten pes — čuvar ali če vzamemo človeški primer: dober pastir, ki stoji za živo mejo in pazi. Ona je nadalje lahko vesten oskrbnik, ki pazi, da se delo po načelu izroči in ki daje recimo za delo morda še materijalno (stvarno) pomoč. Vse lepo to. Vendar pri vseh teh živih mejah, jarkih, dobrih pastirjih in vestnih oskrbnikih in njih materijeini pomoči lahko posestvo polagoma zaraste z osatom, trnjem, Ijuliko in neporabljivo travo, če ne bo primerno vzgojenih ljudi, ki bi to posestvo obdelovali. Ti ljudje morajo biti v svojem delu izobraženi, marljivi, modri in v neki disciplinski smeri organizirani, drugače delo ne bo rodilo zaželjeriega uspeha.
Visoko moramo ceniti politiko, a še više moramo ceniti delo vsakega posameznika. Stremljenje vsakega pravega Slovenca bodi, da po svojih močeh povsod deluje za prosveto ljudstva in da isto organizira za pravo socialno delo. Le če bo vsak posameznik izpolnil svojo dolžnost, katero ima napram svojemu bližnjemu in državi, bomo lahko rekli, da gremo naprej ; za toliko bo tudi naša politika' boljša.
Naše geslo mora biti „Delati in ne obupavati“. To delo pa ne sme biti le prazna fraza, izrečena v hipnem navdušenja pri polnem kozarcu rujne kapljice. Naša doba zahteva manj besed in več dela in sicer pozitivnega dela za narod in njegove najsvetejše ideale: vero, domovino in narodnost. Tu ima pametna politika veliko, Široko polje. Oni strankarski egoizem in ostudna borba z osebnostmi ne spada na naše pozo-rišče. Naše ljudstvo, dobro po značaju in dovzetno za vse vrline velike narodnosti se po krivdi naše dosedanje politike ne zaveda svoje velike misije. Nikdo naj nikomur ne očita, da
najsposobnejšemu in najboljšemu, se je glasilo na 4000 kron. Joško, dobri računar s tekočimi številkami je razdelil to nagrado že v naprej : 1000 kroh za lepo pisalno mizo, 500 kron za primerne stole, 500 kron za leksikon tujih imen in kar bi ostalo, pa za kak slovensko-ncmški slovar in navodilo za slovenski pravopis; ostanek pa po 1000 kron pa je odločil dobri gospej soprogi. Spelici, ki je tako zelo spoštovala njegove pesmi. Pri tem računu se je bal edino eno možnosti : Kaj če ta babnica (tako je mislil pesnik) ne zahteva vseh 4000 kron?!
Joško je živel v fiksni ideji, da je res pesnik. Pri tem se je pačil tako neusmiljeno in neoriginelno. da so se mu tovariši večkrat smejali, še večkrat pa se jim je njegova nadutost zdela preneumna, pa bi ga najraje dobro premikastili. Končno so se ga privadili in na tihem sklenili kruto maščevanje nad nadutim kolegom, ki jih je večkrat počastil s „prokletimi prasci“ in sličnimi delikatesami.
Lepega predpoldneva je nekdo potrkal na vrata Dolinarjevega stanovanja.
„Prosto!“ se je oglasila v sobi pesnikova žena in v sobo je vstopil mlad gospod ter vprašal:
„Oprostite, stanuje tu gospod Jožko Dolinar, pesnik in novelist, literat in dramaturg?“
(Konec prihodnjič.)
ničesar ne dela, ampak vsak naj nekaj stori za skupnost. Tu naj zastavi svoj vpliv naša inteligenca, ki se po ogromni večini rekrutira iz kmečkega ljudstva. Trezno, pošteno, nesebično delo naj bo smernica naše politike, ki naj nas — četudi smo majhen narodič dvigne in poviša v šaržo kulturnih narodov. — Z Bogom za narod!
Boj za svobodo.
Mi Slovenci smo odnekdaj uboge pare. Zgodovina nas uči, da smo bili nekdaj svobodni, imeli smo svojega kralja in še marsikaj. Pravijo, da tiči v naši krvi nekaj, kar nas sili v verige in ko smo vsled lastne krivde, nesloge in nemoči prišli v klešče in pod pasji bič, smo kričali po svobodi. Tako smo po stoletjih prijadrali močno decimirani pod austrijski jarem in ko se je tudi ta strl, smo zadihali malo svobodneje in danes, ko gledamo kakor razočarani —
Mi ta
naslov vzamemo na znanje, v srcu pa vemo, vzlasti mu tu na meji, da smo Jugoslovani z dušo in telesom, pripravljeni, če zahtevajo interesi države, žrtvovati vse, sebe in vse svoje. Zato nas tako „bratsko“ zmerjanje tembolj boli. Pa kakor sem rekel: Vajeni smo tega: pojemo in govorimo o svobodi, po naravi pa smo po lastni krivdi teptani sužnji. Ko se je v Belem-gradu razpravljalo o upravni razdelitvi naše države, pri katerem glasovanju so naši „slovenski“ samostoj-neži pod komando „jugoslovanske soli“ — kakor se imenuje stranka, ki se da od ljudstva zmerjati z „demokratsko“ stranko, pokazali v prvi luči svojo barvo. — Jugoslovanski klub je nastopil proti centralizmu ter zahteval autonomijo Slovenije m drugih pokrajin. Ob tej priliki je govoril poslanec dr. Janko Širnrak, mož širokega obzorja in temeljitega znanja znamenit govor, katerega posnamemo v glavnih potezah iz poročil našega dnevnega časopisja. V imenu svojega kluba je predlagal sledeče: „Država Srbov, Hrvatov in Slovencev (tako se namreč imenuje naša Jugoslavija, op. pisca) se naj deli na pokrajine, okrožja in občine. Pokrajine so: 1. Srbija, 2. Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem, 3. Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, 4. Črna gora, 5. Volvodina in 6. Slovenija s Prekmurjem.“ Nato je v-stvarnem govoru, ki je bil večkrat prekinjen z neduhovitimi in večkrat surovimi medklici ljudi, ki si domišljujejo, da so edini državotvorni element, vsi drugi pa smo (po njih nazorih namreč) izdajalci ali bolj milo rečeno destruktivni elementi, obrazložil svoj predlog in ga podprl z zgodovinskimi fakti: da najdemo te pokrajine v vsej zgodovini Slovencev na balkanskem polotoku. Da so se meje od časa do časa menjavale, je tudi resnica, ker se je moč slovanskih knezov in vladarjev, ki so v prvih časih naše svobode vladali na slovanskem jugu pač menjala. Leta 395 po Kr., ko so se Slovani naselili na Balkanu, so isti pripadli pod vpliv dveh kultur: bizantinsko vzhodno in rimsko zapadno. Ti dve kulturi sta v bistvu različni, bodisi v politiki, gospodarstvu in načinu življenja, kar se je ohranilo do danes. Tako je bil naš narod na meji med vzhodom in zahodom, ki sta ga stalno izrabljala v najpodlejše svrhe. Potem se pojavita prva apostola edinstva južnih Slovanov: sveta brata Ciril in Metod, ki sta s širjenjem kulturne in verske ideje močno propagirala politično idejo jugoslovanskega edinstva, kar se pa njima vsled borbe Rima z Bizantom ni posrečilo ; kajti iz te borbe je izšlo naše prvo jedinstvo premagano : jugoslovanske sloga je padlo.
Trije knezi so živeli na Balkanu, ki so hoteli izvesti politično edinstvo. Bil je to hrvatski knez Tomislav, ki mu je bila glavna misel: velika država od Beljaka do Carigrada. Vkljub teinu, da je premagal bolgarskega kneza, vendar ni mogel dovršiti svoje naloge. S srbske strani pa je pozneje Dušan Silni poskušal uresničiti to idejo, a pred njim Simeon Veliki, bolgarski knez, ki je stavil v svoj program politično edinstvo južnih Slovanov. Niti prvemu, niti drugemu, niti tretjemu se ni posrečilo in to naravno radi tega ne, ker sta latinska in bizantinska kultura razdvojili plemena in sta bili močnejši od misli državnega in narodnega edinstva.
V ist smeri se je razvijala dalje zgodovina naše svobode pod vlado Turkov, Madžarov in Nemcev. Dalje opisuje borbo Zagreba za narodni obstoj. Nato je omenil nesmrtnega prvobojevnika jugoslovanstva Strossmayerja ter veliko idejo Gajevega ilirizma. (Ti dve ideji vsebujeta temeljno misel združitve vseh balkanskih Slovanov pod enim imenom. Op. ured.) V nadaljnem poteku govora je — ali iz nevednosti ali iz hudobije ali iz strankarske zagrizenosti — od gotove strani padlo nekaj surovih medklicev, katere pa je govornik temeljito zavrgel. Omenil je, da jeŠumadija drugi Pijemont, ki je poleg prvega z orožjem v roki pripravljal uresničenje velike ideje ujedinjenja, kar vsi priznavamo. O jugoslovanstvu in nenaravno skovanom centralizmu je rekel dobesedno sledeče:
Gospodje, kadar govorimo o tem, takrat se nam vedno uriva vprašanje: Je-li mogoče vse preteklost naenkrat preskočiti ; je-li mogoče v 24 urah preiti preko vsega onega, kar je od leta 395. pa do danes ustvarjeao na slovanskem jugu; je-li mogoče, da vse naše narodno življenje spraviti v en sam vaš paragraf, ki ste ga v tej sobi skovali v 43 urah? Je-li mogoče, da vse naše na-
rodno življenje in vso njegovo evolucijo obeležite s par besedami? Dovršeno je politično edinstvo, ni pa dovršeno kulturno edinstvo, ni dovršeno ekonomsko-socialno edinstvo in ni dovršeno vse ono, kar stoji s tem v zvezi. To je realnost, to je dejstvo, s katerim mora računati vsak politik in jaz se čudim, gospodje, da vi s tem dejstvom niste računali in da nečete z njim računati tudi sedaj, ko ste vendar pred dnevi — pa še kako — računali z njim, ko smo govorili o imenu te države. Mi smo predlagali, da bi se moralo naše narodno edinstvo, naša narodna sloga, predvsem kazati v imenu države. Mesto da je država Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto da naglašamo ta zgodovinski razdor, ki nas je pritiskal od začetka do danes, dajmo svoji državi vsej eno ime, pa bomo po tem vodili tako politiko, dokler se ne zvrši stopnjema kulturno edinstvo“.
Nato je naglašal, da vlada v krogih, ki so sedaj na vladi popolne nerazumevanje naših razmer, vsled česar je bilo v „naprednem“ XX. stoletju mogoče dati državi bolj nerodno ime, kot je sploh kje v svetu mogoče. V nadaljnem govoru je omenil vladanje srbskih frankovcev ter citira! značilne izjave odličnega jugoslov. politika Jove Banjanina. O zaprekah nar. jedinstvu glede ver in verskih momentov je omenil pravoslavno propagando škofa Dositeja, ki dobiva 100.000 dinarjev letno iz državne blagajne.
Ovrgel je trditev, da je za socialno-ekoaomske razmere boljša ureditev države po sistemu centralizma. Nato je orisal razmerje med tremi plemeni: Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsak realen politik računa s tem dejstvom. Narodno življenje pa se ne da v par urah stlačiti v nekoliko spakedranih paragrafih, ker to bi pomenilo nasilstvo, nadvlado enega plemena, kar vse drugo znači, kakor jedinstvo. To seveda vzbuja med Hrvati in Slovenci upravičeno razburjenje, ker se jih kljub temu, da so dobri in odkriti Jugosloveni potiska v ozadje. V nadaljnem govoru se je podrobno bavil s centralizmom in hegemonijo (t. j. samovlada enega plemena) ter omenil eventuelnost zapostavljenja drugih pokrajin, kadar bo šlo za splošne potrebe: železnice, ceste in sploh vseh socialno-gospodarskih vprašanj. Dotaknil se je tudi dr. Vošnjakove Samostojne kmetijske stranke, onega dr. Vošnjaka, ki je svoičas bil za federalistični državni sistem, danes pa je najbolj navdušen centralist. — Dr. Janko Širnrak je svoj zgodovinski govor končal sledeče:
„Gospodje, temelj vsake države Je zadovoljnost ljudstva. Če hočete vi imeti zadovoljnost ljudstva, potem sprejmite našo razdelitev na avtonomne pokrajine. Vaš centralizem stresa državo že v njenem spočetju. On izziva centrifugalne sile.
Če imate le malo politične zrelosti, nehajte že čnkrat s centralistično provokacijo, nehajte s političnim diletantizmom. Postavite se na polje realne politike. Raziskujte, zakaj ni tukaj Hrvatov, zakaj je ogromna večina Slovencev, v ustavnem odboru protivna vaši ustavi. Vi lahko storite ustavo, ker imate večino, ali pazite, kaj vam mi danes pravimo. Vi boste pritirali Hrvate in Slovence v še večjo nezadovoljnost.
Vsi tisti, ki govore, da imajo naše avtonomije kakšno protidržavno kal, da ne dajo državi onih atributov, ki jih ona mora imeti, vsi ti govorijo veliko laž. V našem programu je jasno in točno očrtamo, da zahtevamo eno državo, da zahtevamo enega nositelja državne oblasti ali smo proti temu, da bi se „torbe nosile v Belgrad“, kakor pravi naše ljudstvo.“
Celi svet je osrečen z raznimi „izmi“: Rusijo tlači boljševizem, Nemčijo plaši komunizem, Madžarsko obiskuje kariizem, Italijo šcgeče anarhizem,
Vsi smo voljni delovati za pravo* svobodo svojega naroda, pripravljeni smo boriti se proti vsakomur, ampak roko na srce in povejte nam možje tam doli v Belemgradu: Ali se vam ne smili domovina ki silno trpi kakor dobra mati, ko vidi, da starejši brat njen prvi dedič zmerja brata in se s tem neti nesloga in prepir med brati? Ali imate srce in res ljubite mater domovino?
Politične vesti.
Kraljevina SHS. Z zaupnico, ki jo je izrazila zbornica vladi o interpelaciji glede „obznane“, ni položaja vlade prav nič ščistila in stališča vlade utrdila, ker so za zaupnico glasovali tudi poslanci, ki stoje sicer v opoziciji, so pa ob enem načelni nasprotniki boljševizma. To glasovanje je dokazalo edino le protikomunistično večino v konstituanti, s čemur pa ni rečeno, da bo ista večina glasovala za vlado tudi v vprašanju ustave. O kaki „sijajni zmagi“ vlade torej ni bilo govora, toliko manj, ker delajo Pašiču resne težave muslimani iz Južne Srbije. Ti zahtevajo z ozirom na rešitev agrarnega vprašanja v južnem delu naše države za sebe iste ugodnosti kakor jih je vlada dovolila bosanskim begom. Ako vlada dovoli željam muslimanov, bo postalo tiho nesoglasje v demokratskem klubu, ki vlada zlasti med bosanskimi demokrati vedno očitnejše. Ne bilo bi nikako presenečenje, če bi v doglednem času izbruhnila zopet kaka kriza.
Ugled naše države na zunaj so „dvignili“ brezvestni in zagrizeni sovražniki naše katoliške vere s svojim neumnim kulturnim bojem. Francosko in drugo časopisje obsoja to grobo gonjo in tako smo dosegli, da ves izobraženi svet občuduje naše notranje razmere v državi in izgubi tisto malo dobrega mnenja o politični modrosti in dalekovidnosti naši'i državnikov. Le -, tako naprej ! Madžari in Nemci že itak brijejo norce iz nas, Francozi se zgražajo nad našimi razmerami in po njih bodo posneli drugi listi in naša notranjepolitična razdrapanost bo, če gre tako dalje — drugim narodom in državam — v svarilo!
Italija. V Rimu se je začela v palači CIghi konferenca avstrijskih — nasledstvenih držav, pri kateri so zastopane Jugoslavija, Poljska, Čehoslovaška, Romunija, Avstrija in Madžarska. Konferenco je otvorii italijanski zunanji minister Sforza.
Madžarska. Iz madžarske so končno vendar le srečno odpravili ekskralja Karla. Njegova vožnja skozi Avstrijo ni bila ravno prijetna. V Frohnleitnu blizu Gradca, v Brucku in tudi v Innsbrucku so razni incidenti, osobito delavstvo, ogrožali Karlov povratek. Le socialističnim voditeljem se je posrečilo preprečiti, da ni prišlo do dejanskih napadov. Skrajno poniževalne so bile delavske demonstracije v Brucku, ki so eks-kralju jasno pokazale, da nima pričakovati niti on niti drugi Habsburžani od strani avstrijskih mas nikakih simpatij. V madžarskem parlamentu skušajo krivdo Karlovega prihoda zvaliti na inozemske intrige. Dru-gačega mnenja pa so razni poslanci neodvisnih poljedelcev in malih kmetov, ki dolžijo vlado, da je hotela brez dovoljenja parlamenta spraviti Karla na madžarski prestol.
Grčija. Grške čete so se umaknile pod pritiskom premočnih turških čet na postojanke, kjer so bile pred ofenzivo. Kemalistične čete so začele zopet prodirati proti Smirni. Le ena grška armada se jim še upira pri Karahissarju. Turki doživljajo vsak dan nove zmage. Grški kabinet Kalogeropulosa je podal demisijo. Za ministrskega predsednika je izbran Gunaris.
Poljska bo baje kljub sklenjenemu miru z Rusi pričela novo vojaško akcijo napram sovjetom.
Rusija. Rusija ne bo napadla „Vjestnik“ objavlja, da so izmišljene po tujem časopisju razširjene vesti o nameravani^ pomladni ofenzivi proti Romuniji, Madžarski in Čehoslovaški.
Tedenske novice.
Zadnjo številko „Murske Straže“ nam je cenz. oblast zaplenila. Ker smo vsled nerodnosti sv. Birokracija imeli dotiskano izdajo lista že na poštnih uradih, se ni mogel list iznova tiskati. Uredništvo bo od časa do časa priobčilo tvarino iz kpnfiscirane številke.
Nekaj o cenzuri. V Evropi je dosedaj veljala pri časopisni cenzuri ta-!e praksa: Prvi odtis lista se odnese takoj iz stroja k cenzurni oblasti, ki list pregleda in če ničesar ne najde, kar bi bilo državi in njenemu obstoju nevarnega, se s m e list tiskati. Navajeni in v dobri veri, da je tako in nič drugače, smo dostavili pristojni cenz. oblasti prvi izvod lista in ker dotični organ — kdo je to bil, nam je vseeno — ni našel nič pohujšljivega, se je list tiskal dalje ter odpravil na pošto. List je izšel 8. aprila. 9. aprila proti poldnevu dobi uredništvo uradno odredbo o zaplembi enega stavka in ene daljše gospodarske notice. To centralistično „ima vremena“ ima za nas sledeče posledice: 1. Naročniki niso dobili svojega lista; 2. ponovno dotiskanje lista stane radi ogromnih cen papirja neprimerne svote; 3- nastane vprašanje, kdo bo to povrnil tiskarni drag papir, ki se uniči sarno radi komodnosti poklicanih organov? Storili smo potrebne korake, da se take razmere že z ozirom na ugled oblasti samih odpravijo. S strahom sem napisal te ■stavke; hotel sem pravzaprav pisati o sonlcu in dežju in dobri letini, ako pravočasno pride dež in za njim zasije toplo sonlce. Ker pri nas in sedaj v dobi najstrašnejših „izmov“ in „acij“ se ne sme (bognedaj!) govoriti o centralizmu, militarizmu, kaki mobilizaciji, kaj še le o davkih, o katerih Slovenci nimamo nobenega — pojma!
Sv. Birokracij je star svetnik in čuden svetnik, katerega se od časa do časa loti kaka bolezen. Hudo-mušneži z dežele pravijo, da je vplival manj zadnji solnčni mrk, njegove velike duhovne pa si je privoščila luna pri belem dnevu. (Odlomek iz „Legende svetnikov nove dobe.“)
Iz naroda. Pravijo, da ose ali bčele ne store človeku ničesar, ako jih ne — draži. ..
Bolj kot zanimivo je vedeti, da so drugi slovenski listi prinesli o nesrečno žigosanih kronah in goldinarjih — vulgo metuljih — slične kritike kakor mi, pa niso bili zaplenjeni. Sedaj je samo dvojno mogoče: Ali dotični gospod cenzor ne ve, kaj ljudstvo ne sme vedeti, oz. kaj se ima zapleniti, ali pa obstoje posebni predpisi za liste raznih strank; torej za vsako stranko drugo merilo in določba. Razmotrivajočemu tako mučno vprašanje se zdi človeku, da ni več v Evropi, kjer smo videli pred kratkim popolni sobočni mrk ... O sancta simplicitas!
Izmišljene vesti o mobilizaciji. (Urhdno.) V zadnjem času lansirana je iz zlih namenov v inozemstvu vest o mobilizaciji naše vojske. Poleg tega počele so pa slične vesti cirkulirati tudi po našem ozemlju. Ni sumnje, da razširjajo take vesti protidržavni in nezadovoljni elementi in to z namenom, da vzbude med širokimi masami ljudstva nezadovoljnost in da preprečijo oziroma onemogočijo na ta način pravilen razvoj naše državne organizacije. Na podlagi tozadevnega dopisa ministrstva za notranje zadeve objavlja deželna vlada, da so te vesti neresnične in da se bo proti prenašalcem in razširjevalcem takih vesti najstrožje postopalo po tozadevnih zakonitih določilih.
Avtomobilna zveza Maribor — Št. Lenart — Gornja Radgona. Dne 18. aprila prične redno voziti
avtomobil iz Maribora čez Št. Lenart v Gornjo Radgono in nazaj. V Maribor bo prihajal zjutraj ob 8 uri, odhajal pa bo iz Maribora ob 2 uri popoldne. Obstal bo pri Sv. Marjeti, Št. Lenartu in Ivanjcih. Do Št. Lenarta bo stala vožnja 25 K, do Gornje Radgone pa 50 K.
Velike poneverbe na Dunaju. Dne 7. aprila je bil na Dunaju aretiran 21 letni Pavel Frelich, bivši špedicijski uradnik, ker je oškodoval državo s poneverjenimi carinskimi dokumenti za 5 milijonov kron. Ima več sokrivcev.
Duhovniške vesti. G. Peter Jurak, kaplan pri Sv. Jurju ob Ščavnici je imenovan za mestnega vikarja v Celju. G. kaplan Alojzij Sunčič je prestavljen od Sv. Andraža v Sl. gor. k Sv. Jurju ob Ščavnici. — Težko je obolel g. D. Arlič, kaplan v Brežicah. Leži v tamkajšnji bolnišnici.
14.	letna suša. Letošnje leto nam je že do sedaj prineslo' jako malo dežja. Znani astronom More naznanja v Francoskem časopisju, da to r.i prišlo nepričakovano. Po njegovem mnenju bo suša trajala 14 let. Leta 1902 je pisal, da se je takrat začela mokra perijoda, katera bi leta 1912 dosegla svoj višek. Od leta 1912 do leta 1919 bi ta perijoda polagoma pojemala in leta 1920 bi se začela suša. More podpira svoja domnevanja z gotovimi spremembami solnca, od katerih je odvisna naša zemlja. Suša, katera bi naj trajala do leta 1935 pa nikakor ne bo tolika, da bi uničila naša polja, pač pa bomo s težavo pričakovali zaželjenega in potrebnega dežja.
G. Božidar Borko, dosedanji urednik „Murske Straže* je prevzel uredništvo „Tabora“.
100 praeludia organi (zbirka orgeljskih preludijev) II. natis zložil Stanko Premrl, stolni kapelnik v Ljubljani. Izvod 30 K Pričujoča zbirka orgeljskih preludijev, ki je bila nekaj let razprodana, je zopet izšla v novem natisu v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Prvo izdajo teh preludijev so jako pohvalno in laskavo ocenili razni giasbeni strokovnjaki, kar tudi zasluži v polni meri. V naši giasbeni literaturi nimamo boljše in večje tovrstne zbirke kakor je ta, zatorej jo najtopleje priporočamo vsem organistom in ljubiteljem cerkvene glasbe. Tisk izredno lep, materijal prav trpežen; cena za sedanje razmere prav solidna.
„Plamen“. Prejeli smo 7. številko ilustriranega lista „Plamen“ s sledečo vsebino: Ivan Zorec, Zmote in konec gospodične Pavle (povest); Vitomir F. Jelenc, Jugoslovansko dobrovoljstvo; Cvetko Golar, Nočna pesem; Rado Murnik, Ženini naše Koprnele; Dragotin inkiostri, nar. siikar: Kapital in delo; J. Š. Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman iz polpretekle dobe;
S.	K. Znamenja (pesem) i. t. d. „Plamen“ se naroča v Ljubljani, Kongresni trg št. 19. Četrtletna naročnina 36. kron. Je edini slovenski ilustrirani list, prinaša jako zanimive in zabavne dogodke. Priporočamo ga vsem našim čitateljem in somišljenikom.
Kako postopajo Italijani s Slovenci. (Izvirno.) Kako ravnajo Italijani z Slovenci in Hrvati kaže jasno ta dogodek: 23. januarja zjutraj so prišli Karabinerji v vas Strinjano z nalogom, da se mora 9 fantov javiti takoj pri tamošnjem poveljniku — brigadirju. Odgnali so jih seboj, jih tam popisali ter nato odvedli v Polo. Še le tretji dan so zvedeli, zakaj so bili zaprti. Osumilo se jih je namreč, da so pisali brigadirju grozilno pismo. Vse to je bila pa le pretveza, da so jih lahko zaprli, kajti nobenemu ne pride niti na um, da bi kaj takega storil. Tretji dan so jih odvedli v Trst v zapor. Bili so 29 dni zaprti, le s pomočjo odvetnikov se jim je posrečilo priti zopet na prosto. Ko so zapustili jetnišnico, so enemu od teh karabinerji obljubili 600 lir, če jim naznani, kdo ima orožje v tamošnji vasi. On je seveda rekel, da ne ve. Na to so zahtevali od njega, da kliče „živela Italija“, kar pa seveda tudi ni hotel! Zato pa so ga iztirali iz Strinjana, češ da ni tja pristojen, dasiravno je bil tam rojen in živi njegov oče že 50 let v tej vasi. Nič ni pomagalo, moral je iti. Podal se je v Barland v vas, kjei je bil rojen njegov oče. Toda tudi tam ga niso pustili, fašisti so mu grozili, da ga ubijejo. Ni mu pomagalo drugo, kakor da je zapustil Italijo. Res, žalostne reči moramo slišati od naših neosvobojenih bratov, v vedni nevarnosti so med fašisti. Zasledujejo in bičajo jih. Ni to edin slučaj, na tisoče je enakih. Pa upajmo in želimo jim, da bo tudi njim enkrat zasijalo svobodno solnce !
Radgona dobi garnizijo. Vkljub mirovni pogodbi in določeni razorožitvi Avstrije namerava Avstrija ustanoviti v Radgoni garnizijo, ki bo obsegala eskadron konjenice. Vojaštvo bo nastanjeno v kava-lerijski in KodoliČevi vojašnici.
Najstarejše drevo na svetu se nahaja na otoku Ceylon. Starost tega drevesa cenijo na 2200 let ter trdijo, da je pod njim počival veliki Budha.
Atentat na brzovlak Trst-Dunaj. Ko je dne
, 5. aprila vozil tržaški brzovlak med Grazom in Bruckom je strojevodja opazil, da je proga zastavljena z močnim drevesnim deblom. Strojevodji se je posrečilo vlak ustaviti tik pred oviro in tako preprečiti nesrečo. Ovira se je odstranila, nakar je vlak odpeljal dalje proti Brucku. Tam ga je pričakovala na peronu tisočglava delavska množica, ki je pozdravila potnike brzoviaka z divjim kričanjem ter zmerjanjem, kot „venžniki“ „krvosesi“ itd. Delavski zaupniki so pre-isKah vagon za vagonom, če se med potniki morda ne nahaja tudi ekscesar Karl. Po daljšem presledku
je mogel brzovlak nadaljevati svojo pot in je prispel na Dunaj z enourno zamudo.
Rajžihar pri Ljutomeru. Pridem mnogokrat v Ljutomer, a vselej odhajam domov žalosten, kajti to švabčarenje na cesti mi je že tako presedlo, da bomo morali enkrat te bivše nemčurke pošteno „naštriglati“, zraven pa še njihove projektorje, ki jih podpirajo. Oh ti Iškarijotski poljubi! Če le ima „hohštajrišklabuk, kratke hlače in Roseggerjopič. Proč s takimi znaki, ki nas spominjajo nekdanjih žalostnih dni 1 Kje je naš narodni ponos? Še se vidimo!
Stara cesta pri Ljutomeru. Tu se je ustanovilo bralno in pevsko društvo „Branibor“. V nedeljo 10. t. m. je društvo že pokazalo, da ima najboljši namen vzbujati narod za lepo in koristno. Uprizorili so naši čili mladenči in mladenke prelepo ljudsko igro „Verigo“ in so steni proslavljali 50 letnico našega dičnega pisatelja Finžgarja. Pevski zbor obeta še mnogo uspehov. Le tako naprej za prosveto ! Čast našim prirediteljem, ki toliko žrtvujejo za našo probujo! Upamo, da nas prihodnjič tudi vrli Lutmeržani po-setijo. Saj njim vračamo potem milo za dobro.
Apače. Zaveden Slovenec iz Apač nam piše: Tukajšnji g. župnik, ki je Nemec, je dal posekati gozd, ki je župnijska last. Neka Slovenka iz okolice, ga je prosila naj ji proda nekaj drv. Izrazil se je proti njej, da nima drv za Slovence; prodal jih bo le Nemcu, kakor hitro bo moral zapustiti Apače. Vprašamo merodajne oblasti, ali je dovoljeno prodajati župnijsko last in si polniti lastne žepe? Špiljskega g. župnika so nemške barabe na pol nagega zapodile iz Špilja, mi pa z mirnim očesom gledamo, da nemški hujskači uplivajo na naše ljudstvo 1 Kdaj bo že vendar tega konec? Ravno tukaj na naši narodni meji bi bilo to najbolj potrebno!
Bivša nemška cesarica umrla. Dne 11. aprila bo l/47. uri je umrla nemška cesarica. Žalne svečanosti so se vršile v četrtek 14. t. m. v Domu. Pogreb bo v soboto dopoldne v Potsdamu.
Nemški prestolonaslednik povzročil sarajevski atentat? Ameriški senator Francin objavlja v listu „Miilwankee Herald“ londonsko brzojavko, ki so jo listi posneli po „Budapester Volksblatt“ od dne
15.	rnarca 1914, ki trdi, da je sedanji nemški prestolonaslednik v Londonu izjavil, da je skupno s Sazonovom pripravil atentat na avstrijskega presolo-naslednika za to, da bi izzval mednaroden konflikt.
„Avtonomist“. Izšla je prva številka novega lista „Avtonomist“, ki ga izdajate Albin Prepeluh in Jože Petrič. List bo izhajal vsak pondeljek zjutraj. Vsak izvod stane 2 K, mesečna naročnina 10 K. List zagovàrja avtonomijo Slovencev ter ga toplo priporočamo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 133 do 140 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 2272 do 23 jugoslovanskih kron, 100 nemških mark stane 227 do 230 jugoslovanskih kron, 1 francoski frank stane 10 naših kron, 100 italijanskih lir stane 615 do 620 jugoslovanskih kron, 100 čehoslovaških kron stane 186 do 187 naših kron.
Mladinski vestnik.
Mladinskim organizacijam. Vse mladinske organizacije se pozivajo, da z dopisi podpirajo naš list, ki bo odslej, če bo dovolj gradiva, otvori 1 poseben predal za mladinsko organizacijo Prekmurja in Slov. goric. Dolžnost vsakega zavednega krščanskomislečega/slovenskega mladeniča in dekleta je, da agitira za naš list in mu skuša pridobiti kar največ naročnikov. Mladeniči in mladenke! Skrbite, da bo predal „Mladinski vestnik“ imel vedno dovolj gradiva. V dopisih se izogibajte podlih osebnih napadov ter poročajte stvarno o svojem napredku, ciljih in uspehih. Na delo! /
Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnji telovadni odsek „Orel“-priredi v nedeljo dne 17. t. m. (ne 10. t. m. kakor smo poročali) v Slomškovi dvorani zanimivo žaloigro „Ne pričaj po krivem.“ Na sporedu petje (venček nar. pesmi) mešani zbor in tamburaški zbor. Prijatelji orlovstva pridite v obilnem številu!
Mala Nedelja. Prireditev Tamburaškega in pevskega zbora kakor smo poročali v prejšnji številki „M. Straže“ se vsled nastalih ovir preloži^ na poznejši čas.
Ljutomer. Na občno željo se šolarska prireditev tukajšnje Narodne šole ponovi v nedeljo 24. aprila. Čisti dohodek je namenjen „Jugoslovanski Matici“. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Med proizvajanjem sporeda se bode telovadnica zaklenila, zato prosimo točnosti. Mnogo tržanov še ne uvažuje dela naših malih umetnikov. Pridite, da se prepričate o njih oborožitvi z uma svitlim mečem! Naša bodočnost bo rabila mnogo čilih mož in žena, zato ne zavržite dela mladine!
G. Radgona. V nedeljo dne 17. t. m. po osmi službi božjr ima izredni občni zbor tukajšnji „Orlovski odsek“. Vsi pristaši se vabijo, da se zbora zanesljivo in pravočasno udeleže !
Tako piše le kmetska roka.
Prijeli smo dopis iz dežele; objavljamo ga z malim stilističnim popravkom v celoti. Čujmo kaj piše po teškem, napornem delu — v zatišju svoje borne koče obmejni slovenski kmet! — Ljudje božji, v najkrajšem času se bodo izvršile širom naše lepe, blagoslovljene zemlje Slovenije občinske volitve. Ko vstanem ob rani uri, ko solnce še drema, mi plava moj pogled po teh lepih goricah, o katere je Bog zapisal svoje ime. O, zdaj vem, zakaj je toliko ljudi nam zavidnih — vem, zakaj se trudijo, da bi dobili oblast nad to lepo božjo, našo zemljo. Kakor „volkovi v ovčjih oblačilih“ hodijo med nas, nas nagovarjajo s sladkimi besedami in obljubami, samo da bi nas premotili. Odprimo oči, dokler je čas, da ohranimo kmetu gospodstvo nad njegovo zemljo. Kapitalistična gospoda je ustanovila takoimenovanu samostojno kmetijsko stranko in nas mnogo preslepila in danes vemo mnogi, ki smo bili zapeljani, da so samostojneži le sluge velekapitala, bivši nemškutarji, štajercijanci in druga slična nesnaga, ki je že za časa tiranske Austrije bila prava šiba za verne, krščanskomisleče Slovence. Priganjači nekdanjih austrijskih oblasti so danes priganjači Samostojne Kapitalistične Stranke (SKS), ki hoče potem občin te zadnje postojanke slovenske poštenosti zasužniti ves slovenski rod popolnoma. Kmetje, želarji, viničarji, delavci! Že enkrat smo ob volitvah v konstituanto spravili (vsled nepoučenosti) devet takih, ki so pozneje našo svobodo prodali za judeževe srebrnike. Posledice čutimo sami: davkov je vedno več, trdo nas žulijo in pritiskajo in kje se naj pritožimo? (O davkih prinašamo uradno poročilo na drugem mestu. Op. ured.) Sramoti se naša vera, edino zavetje kmetu — siromaku, ki v potu svojega obraza izžema iz zemlje borni pridelek — za doplačevanje milijardske cene turskih ministarskih stolčkov. Ko gledam, dragi sotrpini našo lepo zemljo, pa se mi milo stori pri srcu in vzdihnem in pest se mi krči in bi zaklel strašno, da bi odmevalo v zadnjen srcu slovenskega kmeta, želarja, viničarja, delavca: Ali naj prodamo svobodo svojih občin pijavkam ljudske krvi? „Nikdar, nikdar!“ — odmeva od vseh goric...
Pomislite, tovariši v trpljenju, da nas je kmetov v Jugoslaviji nad 86% in če bomo vsi teh misli, ne bomo skrunili svetosti zemlje, kateri služimo, zemlji, ki daje narodu hrano in krepko rast.
Tudi jaz sem blodil; odprle so se mi oči in sedaj vem, kdo me lovi z lažjo in komu naj sledim! Z Bogom za ljudstvo!
Krščanski pozdrav vsem sotrpinom!
A. K. bivši samostojnež.
Dostavek uredništva. To pismo je zrcalo blage, od rojstva poštene kmetove duše. Slovenski kmet se dobro zaveda, kdo je za njega, kdo proti njemu; on tudi ve, kdo ogroža najdražje svetinje, katere ga tolažijo v bednem življenju: vero in božjo pravico, ljubezen do rodne grude in lepega materinega jezika. Zato bo obračunal ob času volitev z vsemi sleparji in bo volil edino može krščansko-socialnega prepričanja.
Kmetje, pozor!
Samostojna nemškutarija. Javna tajnost je, da se pod firmo Samostojne kmetijske stranke zbira vsa preostala nemškutarija iz časov proslule Austrije. Nekdaj, so ti gospodje — saj se poznamo po knofih !
—	bili patentirani „Nemci“, ki so se na vse kriplje prizadevali, da ob priliki mobilizacije denuncirajo poštene Slovence, ki so potem morali po „priporočilu“ takrat „deutschgesinnt“, a sedaj samostojnih občinskih odbornikov in mogotcev — takoj k vojakom. Zelo umestno bi bilo, ko bi se naša vlada pobrigala za vse nemčurje, ki delajo zgago vzlasti tu na meji. V interesu varnosti priporočamo vojaški oblasti, da si preskrbi imena teh rogoviležev, ki so po večini vsi bivši štajercijanci in izdajice svoje lepe materine besede. Iz dejstva, da je sedanja samostojna stranka pravcati tabor austrijanske nemškutarije je skušala slovenska demokratska stranka zatajiti to čedno družbo
—	kakor da nima ž njo nobenega stika (najbrž iz vidika narodnega radikalizma). Pozivamo slovensko ljudstvo, da nam v interesu miru in reda v državi pošlje sezname goreoznačenih rogoviležev;! naša naloga bo potem, da pošljemo te sezname na merodajno vojaško komando. Pošteno, slovensko, krščansko kmetsko ljudstvo pa poživljamo, naj se ne da zapeljati od ljudi, ki nosijo na čelu pečat narodnih Judežev! Dokumente o njih bomo objavili ob prvi ugodni priliki.
Kdo največ plača?
Da ne bomo padli v nemilost naše cenzure, prinašamo uradno poročilo o raznih plačilih, kjer pa še davki niso všteti!
'Službene novine prinašajo pregled vplačanih taks, znamk, pristojbin in trošarine in sicer od 1. junija 1920 do 28. februarja 1921.
Srbija in Črnagora 91	milijonov	kron
Bosna	80	milijonov	kron
Vojvodina	202	milijonov	kron
Slovenija	99	milijonov	kron
Dalmacija	35	milijonov	kron
Hrvatska	287	milijonov	kron
Iz tega vidimo, da Srbija in Črnagora, ki imata skoro 5 milijonov prebivalcev, plačata manj kot Slovenija, ki ima dober milijon prebivalstva; vse bivše austro-ogrske pokrajine so plačale 82 odstotkov, bivša Srbija in Črnagora pa 18 odstotkov.
Te številke ne govorijo, ampak — kričijo! — To je blagoslov centralizma!? Kdo še ne vidi, kdo ne spregleda? Samo zaslepljenec!
Apačka kotlina.
(Javnosti, da pride na merodajni naslov.)
Toliko se piše o naši Apački kotlini, o anarhiji, ki vlada tu, o upornih Nemcih itd. Tu od meje prihaja v slovensko javnost predlog, o katerem bi bilo vredno govoriti detajlno — in tudi izvesti. —
Lepa, rodovitna Apačka kotlina je jako primeren kraj za kolonijo. Ali bi se ne dalo z državno pomočjo naseliti tukaj ruskih beguncev, ki gotovo ne bode zatajili svojega materinskega jezika, obenem pa bi bili tu na meji narodna predstraža? Na ta način bi se odpravili sukcesivno nemški rogovileži kamarbilo in mir na meji bi bil zasiguran. Sploh je grajati, da se naselitvena taktika narodnoobrambnega dela ne
upošteva, kakor bi to bilo treba. Četudi imamo lastne državo, vendar bomo morali začeti polagoma čistiti ponemčurjeno zemljo, vzlasti ob meji. S samo ustanovitvijo Jugoslov. Matice — ne vemo prav ničesar o družbi Sv. Cirila in Metoda, o Slov. Straži, kakor da bi to bila neka športna društva, s katerim smo Nemce in domače nemčurje dražili. Narodnoobrambno delo je velike važnosti za ohranitev naših državnih mej. O tem bo treba mirno in stvarno misliti, brez strankarskih predsodkov in kdo bo na tem problemu imel priliko delati, bo storil domovini neprecenljivo uslugo, ker ji bo postavil žive mejnike.
(Objavljeno v zaplenjeni številki.)
Advokat
dr. Kimovec
preje v Trstu
preselil je pisarno v
Maribor, Sodna ul. 14
VABILO na
redni občni zbor
Gospodarske zadruge za Prekmurje, Ranka polje in Slov. gorice
registrovana zadruga z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dne 22. maja 1921 ob V29. uri v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920S
5.	Spremembe pravil.
6.	Čitanje revizijskega poročila.
7.	Volitev načelstva in nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Za slučaj, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih zadružnikov (§ 36 zadružnih pravil.)	. . ^ ,
Načelstvo.
; POSOJILNICA ! V GORNJI I RADGONI
r. z. z n. z
sprejema
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
4%
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem junija in koncem decembra h kapitalu;
daje
= posolila
na vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov ;
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut (tujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, ŠU 10.593. - Telefon št. 3.
Proda se
zaradi preselitve vso še novo umetno mlinsko orodje z dvokratnimi valčki do 25. aprila. Več se izve pri Ivanu Kosi, mlinarju v Ivanjcih pri Radgoni.
raznih debelosti, 3-80 m in 4 m dolge, late, tramiče, (Stafelne) roženice in tramovje, za mizarje, tesarje, stavbe in domačo rabo ima na zalogi Gospodarska sadruga v Gornji Radgoni.
Najdražje prodajaš in ceno kupuješ, če v „Murski Straži“ večkrat oglašuješ!
fnSKARNA PANONIJA^
F. JEREBIČ IN TOVARIŠI KOMANDITKA DRUŽBA
1 GORNJA RADGONA
P. n. župnjiskim, občinskim, državnim in zasebnim uradom, Šolskim vodstvom, trgovcem, društvom vljudno naznanjamo, da imamo v zalogi veliko množino vsakovrstnih pisarniških in Šolskih potrebščin, knjig znanstvane, nabožne in leposlovne vsebine, devocijonalij itd. kakor tudi, da prevze* memo v lisk in vezavo vse, v omenjene stroke spadajoča dela kakor : lepake, letake, kuverte s tirmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in na debelo. Seznami in cene naSih zalog vsikdar a • e e •«••••• e a na razpolago ••••••••«•••(
Pristopajte li Jugoslovanski Matici"!
Belo nemško jedilno sol, 1
IÄ industrijsko sol, sladkor, bučno olje
itd. oddaja po najnižji ceni
Tvrdka flatonToaejc in drag Mostar
^	Zahtevajte cene!	^
Kdo rabi!
najboljše vrste pravega angleškega graha kakor tudi zgodnjega krompirja za saditi, naj se požuri naročiti dokler je še kaj v zalogi kakor tudi vse vrste sočivnega in cvetnega semena pri
Zadrugi za proizvajanje semenja Prcradovlteva ulica £0- Zagreb Telefon štev-17-7».
M- - '		• '/«-t-
	■■■;> .'4	
Hajveija zaloga ä strojev"'
<u
u
&& <0 IS
••»«■s	■+-*	f»
ctf bjQ 2
c ^ o O
ö j= C
** «J N O
fi.
•v* JE3 ^ °'’“*
O*
C
O
m
V
m
.r
^ > ffl !»
n
O« ^ «J «
a > E
^ « s
‘S* E
'P
a>
co
E»
O
o
Jd s»
kot slamoreznic, reporeznic, alfa-separa-torjev, čistilnikov (trijerjev), vejalnih strojev, viteljnov (gepelnov), mlatilnic i. t. d. pri
6ospo(Mi zadrugi v Gornji Radgoni
Najnižje cene!	Ogled zaloge prost!
M O Ttl Q tl JI A ? Cenjenim gostilničarjem občin Gornja Radgona, Radenci,
• Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščav. in Apače naznanjam, da sem
otvoril ZALOGO PIVA
Na razpolago imam vse vrste pivo. Najboljše črno marčno pivó 13stopno, kakor pred vojno iz pivovarne Götz v Mariboru. Za shrambo piva imam dobro urejeno ledenico. Pivo se lahko dobi ob vsakem času. Vsem gostilničarjem zgoraj omenjenih občin se vljudno priporoča
Ivan Vaupotič, gostilničar, Gornja Radgona.
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža*
Odgovorni urednik: Roman Bendé.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.