NOVEMBER
1	P Vsi sveti
2	T Spomin ver. duš
3	S Silvija
4	č Karol BoromeJ
5	P I ta	+ C S Leonard
7	N ,25. pobink.
8	P Bogomir
9	T Teodor
10	S Andrej Avell.
11	<5 Sv. Martin ®
12	P Martin, p. +
13	S Stanislav
14	N 26. pobink.
15	P Albert Mag.
16	T Edmund
amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do mag*2
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
{Official Organ of four Slovenian Organizations)
MAJSTAKEjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEH SLOVENS El
listi edruženih DRŽAVAH ameriških,
ŠTEV. (NO.) 215
V
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 6, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Vlada skuša ugotoviti, koliko je v Ameriki brezposelnih.— Zelo važno je, da prebivalstvo pri tem sodeluje, in se zato priporoča vsakemu brezposelnemu, da izpolni in odpošlje tozadevno tiskovino.
Na podlagi odredba, ki jo 3e sprejel kongres v svojem zadnjem zasedanju, se bo vršilo ta mesec po celih Zed. državah popisovanje brezposelnega delavstva. Namen tega štetja je, da se končno u-gotovi, kake so v tem oziru pravzaprav razmere v Ameriki. Doslej ni nihče Vedel natančnega števila brezposelnih delavcev in vsi tozadevni podatki so bili le bolj ali manj točna ugibanja, ki pa so se med seboj daleč razlikovala. Iz nekaterih virov se trdi, da imamo brezposelnih okrog šest milijonov, drugi pravijo deset milijonov, tretji pa so zopet dvignili to število celo na 12 milijonov.
Predno je mogoče, kaj odločnega ukreniti proti brezposelnosti, je razumljivo, da se mora najprej vedeti, koliko je ljudi brez dela, in zato je velikega pomena, da se taki ljudje v resnici tudi odzovejo Se priglase zdaj, ko je za to določen čas. Nujno je torej Priporočati vsakomur, ki je med brezposelnimi, da izpolni in odpošlje listino, ki jo bo Prejel. Razpošiljanje teh tiskovin med ljudi bodo izvršili Poštni uradi potom svojih pi-smonoš. Tiskovina se bo dostavila v vsako hišo in v vsako stanovanje. V Chicagi se bodo pričele razdeljevati te tiskovine 16. novembra, v drugih krajih ob približno istem času.	; 1 I ' '
Kako važno je, da se vsakdo, ki je brezposeln, v resnici tudi priglasi, se razvidi že 12 tozadevnega proglasa predsednika Roosevelta, ki se £lasi:
"Vsemu delavstvu: —■ Ako ste brezposelni ali deloma brezposelni in ste delazmožni ter iščete dela, blagovolite izpolniti to poročilo takoj ter ga °^Pošljite po pošti pred poltjo sobote, 20. novembra 1937. Nikaka poštna znamka ^ potrebna. — Kongres mi :}e naročil, naj podVzamem to stetje. Važno je za brezposelna in za vsakogar v tej de-?eli> da bo štetje popolno, p<v fteno in natančno. Ako ml °ste dali dejstva, jih bom 8kušal uporabiti v dobrobit (^Seh, ki potrebujejo in žele !rla> a ga nimajo. — Frank-Un D. Roosevelt."
Ta, proglas je tiiskan ' na Zadnjj strani tiskovine. Na Prednji strani pa je 14 vpra-anJ> na katera mora brezpo-Selni odgovoriti. Važno je, da Se mora za vsakega posamezna izpolniti posebna tiskoma. Ako se jih v kaki druži-ni Potrebuje več, se naj to po-Pismonoši, da jih dostavi, ^ko kdo ni zmožen dovolj angleščine, da bi sam izpolnil '^kovino, naj naprosi za to k°ea drugega.
Glavno je, da se v resnici Vsakdo priglasi, ki je popolno-a ali deloma brezposeln, ali 'r)a' ki je zaposlen pri WPA 1 kakem drugem zasilnem vladnem projektu. Gospodi-
NAČRT
HITLERJA
Na dan premirja bo izrazil
zahtevo po kolonijah.
Berlin, Nemčija. — Za svojo novo bombo, ki jo namerava vreči v svet ter v njem povzročiti še večjo razburkanost, si je Hitler izbral ravno obletnico dneva premirja, 11. novembra. Kakor se poroča, bo ta dan sklical državni zbor in mu s proglasom objavil, da bo Nemčija uradho zahtevala, da se ji vrnejo kolonije, ki so ji bile vzete po svetovni vojni. Pričakuje se, da boste Italija in Japonska takoj priskočili Nemčiji na pomoč in od svoje strani izjavili, da je verzajska mirovna pogodba postala neveljavna ter boste razveljavili svoj podpis na njej.
-o-
SMRT ROJAKA
St. Štefan, Minn. — Zadnji torek je preminul tukaj 89 letni rojak Matevž Hudo-vernik, ki je bil star naročnik A. S. Pogreb se vrši ta petek in pogrebne obrede opravi kanonik Oman, pokojnikov sorodnik. Ranjki je bil rojen v Gorjah pri Bledu, od koder je prišel pred dolgimi leti; semkaj in si je postavil lep dom. — Naj počiva v miru!
FEDERALNI AGENT ARETIRAL POLICISTA
Chicago, 111. — Policist Th. J. Nolan je prejel že več pohval za vzorno opravljanje svoje službe. Mnenje o njem pa se je zadnjo sredo precej predrugačilo, kajti zasačen je bil pri nezakonitem činju in aretiran; pohlep po denarju ga je spravil na kriva pota. Federalnim alkoholnim oblastem je prišlo na uho, da je nekje na 17. cesti skrivna tovarna za kuhanje žganja, in razpostavile so se straže. V sredo zvečer je eden teh stražnikov opazil, da je iz poslopja na 1540 W. 17th st. pripeljal velik avto; zasledoval ga je in ustavil. Na avtu je bilo 26 petgalonskih posod, polnih tihotapskega žganja. Agent je aretiral voznika avtomobila, ki se je nato identificiral kot policist Nolan.
-o-
IZ 4. NADSTROPJA V SMRT
Chicago, 111. — Med tem, ko se je bolničarka trenotno odstranila, je iz svoje sobe v 4. nadstropju Garfield park bolnice v sredo zvečer skočil ali padel 52 letni John Dragun, 4351 So. Troy st. Mož je bil slabotnega zdravja že celih 15 let; v bolnico je bil pripeljan v ponedeljek.
ITALIJA 0 JAPONSKI
Japonska razširja samo svojo civilizacijo, pravijo fašisti.
Rim, Italija. — Italijansko ljudstvo, ki je navezano glede informacij samo < na domače časopisje, sploh ne ve, kaj se pravzaprav godi na Daljnjem vzhodu. Listi, ki so vsi pod vladno kontrolo, slikajo namreč Japonsko kot veliko civilizirano državo, ki skuša samo, da razširi svojo civilizacijo preko azijskega kontinenta, ter se mora pri tem boriti proti kroničnemu odporu Kitajske. Vendar pa si ne želi ničesar bolj kakor prijateljstva Kitajske, in pa, da jo reši komunizma.
-o-
POSPEŠEVANJE, ROJSTEV V NEMČIJI NEUSPEŠNO
Berlin, Nemčija. — Umetno pospeševanje števila rojstev v Nemčiji v obliki vladnih bo-nusov za velike družine in vladnih posojil za novoporo-čence ni doseglo pričakovanega uspeha; to se razvidi iz uradnega izkaza samega, ki je bil objavljen zadnjo sredo. Dočim je bilo število rojstev v letu 1934 izredno veliko, je že prihodnje leto pričelo padati; ta padec se .je nadaljeval v 1936 in dosegel nižino v letošnjem letu. V prvih šestih mesecih letos je bilo rojenih skupno 284,987 otrok, a v isti dobi 1934 celih 338,085.
-o-
RAZPOROKA IZ PATRI JO-TIZMA Kairo, Eigipt. — Bivši abe-sinski prestolonaslednik, Asfa Wossen, je zadnjo sredo vložil tožbo za razporoko. Pov-daril je pri tem, da je storil ta korak iz edino le patri-jotičnih ozirov. Njegova žena je namreč hči enega abesin-skih poglavarjev, Ras Seyo-muma, ki je med vojno potegnil z Italijani. Wossen zdaj pravi, da kot dober patrijot ne more živeti s hčerjo moža, ki se je tako sramotno podal.
PET UBITIH V ZRAČNI KOLIZIJI
Seattle, Wash.—■ Pred očmi številnih gledalčev se je v sredo odigral nad tukajšnjim letališčem tragičen prizor, ki je globoko presunil vse navzoče. Dva mornariška aeropla-na sta namreč med vajami treščila drug v drugega v višini 3000 čevljev in nato takoj zgrmela na zemljo. Dva letalca v enem aeroplanu sta se rešila s skokom s pomočjo padal, dočim jih je pet, ki so bili v drugem aeroplanu našlo smrt.
KRIŽEMJVETA
—	Damask, Sirija. — Iz tukajšnjih uradnih virov se poroča, da je v 'zadnjih povodnjih v severovzhodni Siriji prišlo ob življenje 1235 ljudi, okrog 50,000 oseb pa se računa, da so ostali brez doma. Voda je zalila nad 3000 kvadratnih milj.
—	Šanghaj, Kitajska. — V sredo so Japonci praznovali rojstni dan pokojenga cesarja Meiji. Ob tej priliki so tukaj njih topovi oddali 101 strel, toda na slep, kakor druga leta, marveč oster, s ciljem na kitajske linije.
—	Moskva, Rusija. — Neki list v Tiflisu poroča, da sta bila izvršena dva atentata na diktatorja Stalina, in sicer v letih 1933 in 1935. Podrobnosti o tem so se nedavno podale ob neki sodni obravnavi proti 13 politikom v mestu Sukumi.
-o-
UBIL SESTRO IN BRATA
Chicago, 111. — Pod porotno preiskavo je bil postavljen v sredo 24 letni Sam Econo-mos, obdolžen, da je na svojem domu, 752 No. Cicero ave., zjutraj istega dne s streli umoril 15 letno sestro in 14 letnega brata, drugo sestro pa težko ranil. Nameraval je nato še samega sebe končati, a ga je njegov starejši brat obvladal. Fant pravi, da ga je potrlo, ker je bil eden njegovih bratov poslan v norišnico.
ZBOROVANJE CIOJN AFL
Delegati federacije in CIO se ponovno sestali. — Kljub velikim oviram je še vedno upanje na sporazum.
Washington, D. C. — Delegati del. federacije in CIO organizacije so se ta četrtek ponovno sestali, da nadaljujejo z mirovno konferenco, katera se je prekinila teden dni prej, da boste imeli obe stranki dovolj časa za razmišljanje o stavljenih predlogih.
Veliko je še vprašanje, ali se bo pri teh pogajanjih dosegel kak sporazum, ter kdaj in pod kakimi pogoji. Točas-no se ne more dati še nikake-ga odgovora. Kakor so se izrazili delegati CIO, se ne more imeti dosti upanja, češ, da so zahteve federacije take, da se jim ne more ugoditi. Zastopnik federacije, Harrison, pa je nasprotno bolj optimističen ter je dejal, da se z dobro voljo lahko vse ovire premagajo. Pristavil je obenem, da je glavna točka spora vprašanje glede tistih CIO unij, ki so bile organizirane šele po razkolu.
Iz te izjave je možno sklepati, da bo federacija popustljiva in torej končno vendarle obstoji nada, da se bo sporazum dosegel.
-o-
BLACK ŠE NE BO IMEL MIRU
Washington, D. C. — Velike družbe še ne bodo odnehale s poizkusi, da spravijo Blacka z vrhovnega sodišča, katji mož se je že kot senator pokazal, da je skrajno nevaren interesom vel'ikih magnatov. Proti njemu nameravajo vložiti novo tožbo, češ, da je vsled svojih predsodkov nesposoben za to mesto. Da je bil član Klanov, v obtožbi ne bodo omenili.
-o-
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
Usodna nesreča vpokojenega vlakovodje Vodopivca iz Ljubljane, ki se je na lovu po nesreči ustrelil t glavo. — Žrtev žganja je postal na Gorenjskem mlad mož iz Šenčurja. — Druge nezgode in vesti.
BOMBAŽNI DELAVCI POD STRAŽO
n'jam in drugim takim članom družine, ki ne iščejo zunanjega dela za plačo, teh tiskovin sni treba izpolniti.
... - :	v?
. -.".i : ■■ -v • < - -vi	.': '
Pri delavcih, ki spravljajo bombaž na poljih v Texasu, stoje posebne oborožene straže. Te straže pa niso namenjene za nadzorovanje delavcev, marveč d elavce varujejo, da jih kdo ne — ukrade. Bombažnih delavcev letos namreč prav občutno primanjkuje.	>i.
Nesreča na lovu
Ljubljana, 15. okt.— Družba starejših izkušenih lovcev se je podala v si*edo, dne 13. oktobra na lov v bližino Zupanove jame pri Grosupljem. Po končanem prvem pogonu ob 13. uri se je vsa družba zbrala ter je vodja lova odpeljal lovce na nova stojišča za drugi pogon. Prvo stojišče je bilo odkazano tovarišu Vodo-pivcu. Preden je bilo zasedeno zadnje stojišče, je počil strel na prvem stojišču.
V	dobri veri, da je streljal pokojni na lisico, ki se, kakor je vsem lovcem dobro znano, kaj rada izmuzne pogonu psov, ni posvečala družba temu strelu nobene pažnje. Pogon se je vršil nemoteno dalje; trajal je dobre pol ure. Po končanem pogonu je zbral vodja lova družbo še štirih lovcev, ki se je podala proti prvemu stojišču in je tam našla pokojnega Vodopivca na tleh, z zevajočo rano na glavi.
Po vseh okoliščinah sodeč se je zgodila pokojnemu tovarišu nesreča na ta način, da se je odlomil trhel hlod, na katerega je bil sedel ter se mu je pri padcu sprožila puška.
-o-
Smrtna nesreča
Šenčur, 9. okt. — Jarčev Janez je kuhal žganje in imel okrog sebe nekaj prijateljev, med njimi tudi Kordeža Franca, poročenega moža, po domače Štumfarjevega. Kordež se je pozno ponoči vračal domov in ker je bil od vročega žganja nekoliko preveč navdahnjen, je šel ležat v Jarčev hlev. Zjutraj so ga Jarčevi našli mrtvega. Ležal je z obrazom v tla, na zobeh. Ljudje se sprašujejo, kaj je zakrivilo njegovo smrt, ali prevelika količina žganja, ki ga je zavžil, ali pa se je v spanju tako ne rodno obrnil, da je prišel z ustmi na tla in se je zadušil. Po vsej okolici je nenadna smrt — in tudi strašne okoliščine smrti — napravila globok vtis.
-o-
Zlati jubilej
V	nedeljo 17. oktobra sta praznovala v prijaznem Pod-brezju zlato poroko upokojeni podmaršal Joža Tomše in njegova zakonska družica Jo-sipina, iz ugledne Pavlinove družine iz Podbrezja.
Smrtna kosa
V	Podgorju pri Braslovčah je umrl Karel Franc, zidar star 35 let. — V celjski bolnici je umrla Neža Lavrenčak, doma iz Pijevc pri Šmarju pri Jelšah. — V Mariboru je umrla Jožefa Hirm, vdova po železničarju stara 78 let.
Italijansko odlikovanje
Italijanski kralj je pred
kratkim odlikoval urednika ljubljanskega "Slovenca" g. dr. Ivana Ahčina z redom italijanske krone III. razreda. Odlikovanje mu je izročil osebno italijanski generalni konzul A. Guerrini Maraldi v Ljubljani.
-o-
Nerodna nezgoda
Nerodna nezgoda je doletela Antonijo Hrašovec iz Laho-vine pri Marijagradcu, katero je njen nečak nevarno zbodel z vilami.
-o-
Podtaknjen ogenj
V stanovanjski hiši Martina Suvana v Ljubnem št. 105, so neke noči nenadoma opazili, da gori v neki sobi, katero je bil najemnik zapustil že prejšnji dan. V sobi je bil polit petrolej in na več krajih zažgano. K sreči so ogenj pravočasno opazili in pogasili predno se je razširil, drugače bi bila zgorela cela hiša in v nevarnosti bi bili vsi njeni stanovalci.
Rudnik prt Mokronogu preiskujejo
V	začetku meseca oktobra se je mudila v Cirniku blizu Mokronoga posebna komisija, ki je preiskovala kakovost in množino cinkove rude na kraju, kjer se je svinčeni rudnik že pred leti izkoriščal. Od preiskave je odVisno, ali bodo začeli rudnik ponovno izkoriščati, kar bi bilo za ondotni okoliš znatnega pomena.
-o-
Utonila
V	Muri je pred kratkim u-tonila Terezija Kovačeva, stara 23 let- Prišla je na brod, da bi se prepeljala čez Muro, Pa je sredi vode naenkrat skočila v reko, medtem ko je brodar prižigal svetiljko.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
I
VELIKO
Blasnikovo PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeti.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Stran 2?
AMER1KANSKI SLOVENEC
Sobota, 6. novembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ......................................- 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cclo leto ..................................$6.00
Za pol leta ...................................•„ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................
For half a year ---------------
For three months
..„..$5.00
____2.50
______ 1.50
rale. Mati vsaj bi morala biti natančno poučena, kaj njen otrok dela, kaj čita, v kakšno družbo zahaja ...
Sovražnik ni samo pred durmi, v naši hiši je že. Le zavejte se tega dejstva, odprite oči in pokažitemu vrata, dokler je še čas."
ctlSKIH KfAff.^
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______________________________$6.00
For half a year ___________________________ 3.00
For three months.....................1-75
Single copy .................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je ča3 do četrtka-dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Odprimo oči!
Pod zgorajšnjim naslovom je objavil preč. g. Milan Slaje, slovenski župnik v Lorainu, O., ter duhovni svetovalec Slov. Ženske Zveze, v novemberski izdaji mesečnika "Zarja" vrlo zanimiv in zelo aktualen članek. Ker ima ta članek veljavo in pomen za našo slovensko javnost, ga prinašamo v ponatisu v celoti. Glasi se:
"O ptiču noju pripovedujejo, da potisne glavo v zemljo, kadar ima zasledovalce za seboj in čuti, da jim ne bo mogel uiti. Po svoji ptičji pameti si razlaga, da je nevarnost minula, kakor hitro je on ne vidi.
Prav ptičjo pamet, nojevo razsodnost imajo oni naši slovenski katoličani, ki nam venomer zatrjujejo, da je najbolje, ako ne vidimo in ne slišimo, kar počenjajo naši nasprotniki, češ, da je to najuspešnejše sredstvo kako jih ugnati. Po mnenju teh bi si morali zatisniti oči in zamašiti ušesa ter slepo korakati naprej. Kam? Do uspeha in zmage? Kaj še! Do poraza! Slepa in gluha armada še ni nikdar odnesla zmage. General, ki ne mara slišati o načrtih sovražnika ter jih ne izkuša po svojih najboljših močeh preprečiti — takšen general je že vnaprej izgubljen. Izgubljen, predno je bitko pričel in njegova armada z njimi. Takšen je zločinec in izdajalec svoje vojske in domovine.
V moderni dobi živimo, torej se moramo posluževati tudi modernega orožja. Le enega orožja mi katoličani ne smemo rabiti, namreč, laži. Laž prepuščamo nasprotniku. Končno pa, saj je ravno laž, proti kateri se borimo, ali bi se vsaj morali boriti. Mogočno orožje proti laži je dober katoliški časopis. Dober katoliški časopis ne prinaša samo vesele in nevesele dogodke, politične novice, opise zabav in veselic, dober katoliški časopis bi moral biti od prve do zadnje strani prepleten z idejo, kako utrditi katoliška načela v svojih bravcih. To je eno. Drugo pa je, da bi moral dober katoliški časopis neprestano zasledovati podtalno rovarenje naših verskih nasprotnikov, njihove brezbožne načrte ter jim vsikdžu* tudi primerno odgovoriti. Postaviti se na stališče miru in sloge, se pravi, postati izdajalec svojega tabora in svojih načel.
Sovražnika imamo prav pred durmi, sredi med nami in s tem, da ga ne maramo videti, ga ne bomo ugnali. Postal bo le še bolj korajžen in predrzen, kar nam dokazuje nad vse žalostno dejstvo, da so se med stoprocentno katoliškim slovenskim narodom ugnezdile organizacije, ki že dolga leta vodijo gnusno protiversko propagando. Ali mislite, drage Slovenke, da nam je to v čast? Tujec ki nas ne pozna, bi čisto naravno moral priti do zaključka, da ali smo mi slovenski katoličani tako zabiti in duševno zaostali, in ne uvidimo ciljdv in iskrenih želj naših nasprotnikov, ali pa nam manjka vsakršne borbenosti in energije, da se ne moremo niti več braniti. Vem, da ni ne eno, ne drugo. Nam Slovencem ne manjka niti inteligence niti bojevito-sti, le da svoje možgane mučimo v neštetih dopisih in opisih raznih brezpomembnih zabav in prireditev in nastopamo bojevito proti vsakemu, ki nam pokaže kriv prst. Le za Boga in Cerkev njegovo nimamo niti razuma niti srca. Kadar gre za obrambo vere, takrat kar nekako otopimo in vsa naša sicer zelo znana Slovenska bojevitost, kar nekako izgine. In pojavijo se klici in svarila: le mir in sloga; čemu bi se ujedal itd. To so glasovi, katerih bi človek ne pričakoval od vernega katoličana, glasovi, ki netijo v naših verskih nasprotnikih vedno večjo predrznost in boja-željnost, nam samim pa so v sramoto. In ko bi bilo samo to; toda škoda, ki so nam jo slični glasovi naredili, je nepopravljiva.
Čujejo se tudi glasovi: Kaj me brigajo nasprotniki. Naj pišejo in delajo karkoli. Jaz nimam z njimi nikakih zvez.
Da, ako bi mi katoličani ne imeli z njimi nikakih zvez, potem bi bij jaz prvi, ki bi rekel, da jih pustimo pri miru. Vem pa, in vi vsi veste, da imamo z njimi zelo prisrčne, četudi nenaravne zveze. V stotine naših katoliških domov prihajajo brezbožni listi dan za dnem, tisoče naših katoličanov in katoličank podpira jednote in organizacije, katerih glavni cilj je uničiti Cerkev.
Porečete, da se ne brigate, kaj pišejo. Pa bi se mo-
"MICKA JE DOBILA MOŽA" Chicago, 111.
V nedeljo dne 31. okt. je priredilo društvo Marije Pomagaj. štev. 78. KSKJ zanimivo dramsko igro "Micki je treba moža." Igro so igrali stari igralci, ki so pokazali še vedno tisto sposobnost za dramske predstave, kakor so jo imeli pred 20 leti in več.
Igro je vodil g. Peter Vidmar, ki se je potrudil, da so bili nastopi vseh igralcev z zelo majhno izjemo zelo popolni. Istotako zaslužijo vse priznanje vsi igralci ker vsak se je res potrudil, da je predstavljal svojo ulogo kar najboljše. Posebno dobro so nastopali v svojih uiogah Matevž Goričan, Micka, njegova hči edinka, Urša,dekla, Repla je bila neprekosljiva, kakor tudi Nacla je izborno igrala. Tudi kmet Koren in hlapec Jurij, kakor tudi ostali z manjšimi ulogami so imenit-on rešili svoje uloge. Posebno fino je nastopil Janez v ulogi doktorja. Tudi shubitelja in ženina je dobro predstavljal.
Igra je zajeta iz kmetskega življenja na deželi. Prikazuje tipičnega kmetskega gospodarja, ki mu je v prvi vrsti vse denar in premoženje. Navihani Janez, v katerega se je zaljubila Micka, pa končno pride preoblečen v zdravnika v hišo in preišče bolno hčer edinko Micko, katero je preje naučil, da je simulirala pred očetom in Uršo. Ko jo je tako preiskal je očetu ob kozarcu vina navtezil, da Micki je treba moža. Ko je. rujni vinček Mickinega očeta spra vil v dobro voljo je ta pristal, cla bo dovolil Micki, da se poroči z onim, ki mu ga bo gospod doktor priporočil. Podpisal je doktorju posebno obljubo in da bo izročil hčeri in takemu zetu tudi svoje posestvo. Pozneje je prišel Janez zopet kot vaški fant z kmetom Korenom in pokazal očetu Matevžu doktorjevo priporočilno pismo. Oče, če tudi nerad je ostal zvest dani besedi in temu je sledila poroka. Na svatbo je pa obljubil, da pride tudi gospod doktor, ki ga pa potem ni bilo. Zdaj sta oba Micka in ženin priznala očetu, kako se je vse ugodilo. Oče se je malo razsrdil, a so ga svat je le pregovorili, da se je pomiril. Za nagrado se je pa še sam oženil z Uršo in nato so bili veseli, so pili in peli pod spretnim vodstvom Reple. Prav zabavna štiridejanka je igra "Micki je treba moža," posebno pa še, ko so jo igrali taki spretni igralci, kakor so jo.
Društvu Marije Pomagaj gre za to dramsko prireditev priznanje, ker je naselbini poskrbelo lepega užitka in obilo zabave. Igralcem pa: pokaži te se na odru zopet kmalu!
XY.
-o-
MOJI UTISI S KONCERTA Waukegan, 111.
V nedeljo 24. oktobra smo bili slovenski naseljenci v Waukeganu naravnost očarani ter iznenadeni in od umetne slovenske pesmi silno raz-veseljeni. Vršil se je namreč koncert združenih pevskih društev Waukegana, Chicage in Jolieta. Te pijijetne melodije mi bodo ostale v najpri-jetnejšem spominu še leta in leta, to je, če mi bo dana milost življenja,kajti "slana" je tudi mene prizadela in pobelila mojo glavo, kot pobeli sneg visoke gorske vrhove. Kljub temu se pa duhovno in fizično še počutim dosti svežega, zdravega in močnega.
Minula so dolga leta, kar se nisem udeleževal slovenskih koncertov, zato me je pa ravno zgoraj opisani koncert toliko bolj prevzel in vzbudil iz takozvane zaspanosti, ki nastane po nezanimanju, pa četudi so za to tehtni vzroki. Zato sem se tembolj približal odru združenih slovenskih pevskih zborov, kjer sem s povzdignjeno glavo in kritičnim posluhom ter ponosom sledil točki za točko, ki se je izvajala na odru. Sedaj sem ponosen na slovenske pevce,ki so tako umetno in lepo s svojimi čistimi glasovi izvajali naše slovenske pesmi in arije. Stal sem tu očaran od te lepote, vesel in ponosen, da sem tudi jaz ud slovenskega naroda, ki zna svoje pesmi tako krasno izvajati. Premišljeval sem preteklost dolgih, dolgih let, ko sem nekdaj sam tako le stal čestokrat na pevskem odru in pel z občutkom naše lepe slovenske pesmi kot: Jadransko morje;Tičica gozdna; Tebe ni; Na polkno trka ptič droban; Noč na nebu zvezdice prižiga; Oblaček ti... itd. — Da še enkrat ponovim kar sem zgoraj zapisal: Stal sem pred slovenskimi pevci hrepeneč in pričakujoč nove slovenske pesmi tako, kot stoji pesnik, pod vznožjem našega slovenskega Triglava in tiho poje svojo zaželjeno in sladko mu pesem: "Ko gledam v višave na strme vrhe, me kliče in miče ter vabi srce!..."
Moški "bromski" pevski zbor, ki je nastopil na tem koncertu, je dosegel višek umetnosti in zadovoljstva med občinstvom s svojim krasnim
"brom pianissimo in affortom. Tudi jaz sem bil prevzet. — Osvajam si torej pravico, da vam izrekam od svoje strani razveseljivo zahvalo, ki ste nam podali našo slovensko pesem v tako pestri obliki in tako lepem programu. Slava naši slovenski pesmi! Ob enem ne pozabimo za naprej drug drugega razveseljevati. Veselimo se z veselimi in naše geslo naj bo: Mir ljudem dobre volje! Slovenski farmar
.-o-
"PODPIRAM!"
Lorain, O.
Prav dobro je povedal gotovi N. N. v št. 207 tega lista, z dne 26. oktobra glede predolgih dopisov. Jaz ga v imenu več drugih in svojem, "podpiram". Nameraval sem že večkrat pisati g. uredniku, naj izpusti geslo "En dopis iz vsake naselbine na teden". Kako pa naj bi vsi prišli na vrsto, če bi tako obširno pisali. — Pa s tem nikakor ne mislim vseh dopisov in dopisnikov. Jedrnati dopisi niso nikoli predolgi. Vse odveč se pa trati dragoceni prostor s tem, da se v listu poroča kakšno je kje vreme, če dežuje ali sneži in kako so delavske razmere. Taka poročila lahko vsakdo bere v angleških listih ali jih sliši na radio. Vsak dopisnik bi moral paziti, da ne trati brez potrebe prostora v listu. — Pozdrav vsem jedrnatim dopisnikom!
Nekdo iz Loraina.
leto pogledat naš vrt, ki se bo tako le spomladi zazibal ves v cvetju in zelenju. Takrat bomo ponosni na naš "Jugoslovanski kulturni vrt". Kar smo pisali in kar ste brali o tem vrtu je vse res, o tem se boste sami prepričali prihodnje leto. Se poprej vam bom pa poslal sliko, katera bo posneta takoj, ko bo vse zasajeno, da boste cenjeni bralci videli vrt kako izgleda v celoti, četudi bo še brez zelenja in cvetja. — Za danes bo toliko dovolj, zato sledi — pika.
A. Grdina
ŠE NEKAJ O KULTURNEM VRTU
Cleveland, O.
Na moj zadnji daljši dopis o našem Kulturnem vrtu sem po tem bral dopis ali bolje rečeno opomin, da ne pisati dolgih dopi sov. Tisti, ki je ta dopis napisal, je dobro mislil. Mi dopisovalci smo že taki, da bi uredniki potrebovali škarje za naša poročila. Toda, g. urednik, če človek smatra stvar za važno, kakor je važen naš Kulturni vrt, potem dopisnik res ne more biti kratek, kajti v malo besedah se ne da povedati toliko, da bi ljudje razumeli zadevo kakoršna je. Zato tudi ne mislim, da je bil oni opomin pisan ravno zaradi mojega dopisa, vendar se bom poboljšal in bolj na kratko poročal ter raje večkrat kaj napisal.
Glede vrta rečem to, da je povsem dovršen, četudi bodo vrtnarji še nekaj dni sadili drevesa in razno grmičevje, kajti tega je toliko, da mi skoro ne bote verjeli, če vam povem, da štejejo nasadi 6223 dreves in grmičev. — Za toliko dreves in grmičev smo namreč dobili račun in blago tudi v resnici prejeli. — Par tednov vrtnarji že sadijo in še par tednov bodo sadili. — Kaj ne, velik in lep vrt bo to. — Radi tega vrta sem vas dolgočasil, pa je bilo tudi vredno, in sedaj se vam zahvaljujem, da ste brali, kakor se tudi zahvaljujem listu, ki je to priobčil. Prihodnje leto bodo prihajali ljudje iz raznih mest na počitnice in se bodo še-tali po tem vrtu ter se hladili v hladni prijetni senci, si ogledovali spomenike in zanimive nasade, o katerih se je že toliko pisalo v Amer. Slovencu in tudi po drugih listih. — Kaj ne g. urednik, tudi vi pridete prihodnje
DVA JUBILEJA
Willard, Wis.
Dne 27. oktobra sta praznovala 30 letnico zakonskega življenja tukajšnja ugledna in dobro znana zakonca Mr. in Mrs. Anton Trunkel. Ob tej priliki so se jih tukajšnji rojaki spomnili s tem, da so jih povabili v dvorano na gostijo ter jih obdaro vali z raznimi darovi in jih ob-suli s častitkami. — Mr. in Mrs. Trunkel sta oba ustanovitelja naše fare in istotako tudi ustanovitelja dr. sv. Družine št. 136 KSKJ. ter prva pijonirja naše farmarske naselbine. Mr. Trunkel je bil že večkrat in je tudi točasno predsednik zgoraj ome' njenega društva sv. Družine.
Zgoraj omenjenega dne sta obenem praznovala tudi svoj 2f letni jubilej zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Zupančič Tudi njima so farani obenem priredili imeniten party ter ju obsuli s častitkami. — Obe imenovani družini ste dobri podporni člani naše fare ter zvesti dolgoletni naročniki katoliških listov, zato jim vsi iz srca želimo še mnogo zadovoljnih let zakonskega življenja.
Poročevalec
TONE SE JEZI NA "LAJ-
ZENCE" IN VOJVODO WINDSGRJA VABI V JOLIET
Joliet, 111.
Oblasti, ki imajo< v oskrbi lov in ribolov javljajo, da so ta mesec dovoljene race in nekateri drugi ptiči, kot mud-chickens, jacksnipes, itd. Lovna vse to bo dovoljen do konca tega meseca. Le za divje grlice se zaključi že 15. novembra. To leto morajo imeti lovci dve dovolenji za lov. Prva je državna lovska licenca, ki se dobi v okrajnem uradu, druga pa je zvezna znamka, ki ji pravijo Federal migratory bird stamp, ki se dobi na poštnem uradu. Kdor ne bo imel ene ali druge, pride lahko v neprijetnosti, če ga strici, ki pazijo na lov dobijo v roke.
Jaz sem slab lovec. Nekoč sem šel na lov pred ieti, ko .je bila v deželi še profcperite ta. Sosedi sem se bahal, kako spreten lovec sem. Ko sem pa poskusil, sem pa pol dneva kolovratil po poljih in gozdih pa se mi ni pustil izslediti, kaj še le pa ustreliti niti kak vrabec ne. Da nisem prazen domov prišel, sem kupil od nekega Italijana dva zajca, za katere sem plačal pol dolarja, samo da nisem domov prazen prišel. Doma seveda nisem povedal, na kak na-
čin sem jih ustreli,!, ampak sem tožil da je bila slaba ja-ga, drugače bi jih več pihnil. Tako je, če je človek prevelik bahač.
Ko sem včeraj Juretu omenil sitnosti radi dvojih lovskih licenc,je dejal Jure: Šur, gospoda ima cajt, pa davke navija, pa nove lajzence si izmišlja. Ko sem jaz v to kontro prišel ni bilo treba nobene lovske licence. Hodili smo koder smo hotedi in streljali vse od kraja, seveda če smo flinte imeli — ker z metlami se streljati ne da. Danes pa moraš lajzenc imet za vse. Bojim se, je resno dejal, da bomo kmalu morali imet lajzenc še za brkle, kateri jih imamo. — Jure ima prav.
Seveda imam, je dejal Jure, viš zdaj naš župan če imet, da bodo salonerji kar po tavžent dajali za salon lajzence. To pa pomeni, da bomo v bodoče dobivali za iajačo manjše glaže pira. Plačali bomo za lajzance pa mi, ki ga pijemo. — Eorno pili oa vodo, saj gremo lahko na Itrajk, sem dejal. Juretu pa :o ni bilo po volji in je kar žalostno v drugo stran pogledal.
Naš stari naseljenec Miha Culik, o katerem pravijo, da ;e s samim Krištofom Kolumbom prišel v Ameriko, se nahaja v bolnici. Zadel ga je na Vseh svetih dan zvečer na križišču Chicago in Jackson treet neki automobil in ga težko poškodoval. Z pozorišča nesreče so ga zapeljali v bolnico sv. Jožefa.
Ker vidim, da bo v Ameriko prišel bivši angleški kralj Edward, bi midva z Juretom rada videla, da bi prišel v tudi v naš prijazni Joliet na naš hrib. To seveda, če ima kaj groša, da bo nam štapar-jem za pijačo »dal. Zdaj spet ne delamo in imamo čas za sprejeme in za pijačo. Če ga bo kdo izmed Slovencev srečal, ga naj na te naše želje opozori, zakar bo hvaležen.
Tone s hriba.
-o-
KULTURNI VEČERI V
CLEVELANDU
Cleveland, O.
Ker je sedaj naš Kulturni vrt dovršen, se bodo sedaj vršili zaporedoma kulturni večeri v prid izplačitve dolga za vrt. Slovenski narodni domovi so obljubili da dajo svoje dvorane na razpolago v namene veselih kulturnih prireditev, katere obstojajo iz slik, petja, govorov in domače zabave. En tak kulturni večer smo že imeli s prav lepim uspehom v SND na St. Clair Ave. Prihodnji se vrši v soboto 6. nov. v Domu na Holmes Ave; v sredo 17. nov. se bo vršil na Waterloo Rd. — O drugih, Jcedaj in kje se bodo vršili, bomo sporočili pozneje.
Prireditev kulturnega vrta pomeni več kot pomenijo druge zasebne prireditve, ker vrt je last vsega jugoslovanskega naroda.
Kdor bere to naznanilo, naj se udeleži, ker bo imel od tc-(Dalje na 3. str.)
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(138)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal t Edgar RlCe Burroughs
Vse Walterjevo prigovarjanje pa in nič pomagalo. Kali Rwana se ni zga-nila od njega, da si jo je še tako prosil. Ko se je velik opičji samec že pripravljal k naskoku, je Walter še enkrat poskusil nad Kali Bwano vso svojo zgovornost, da bi jo pripravil do iega da bi se skrila, toda vse je bilo zaman.
Pa je bilo za beg že itak prepozno. Velik opičji samec je že vse naprej videl kaj bo napravil. Ni se zmenil za šibko deklico, ampak naravnost proti Waltcrju se je zakadil in ga ne preveč nežno zagrabil pkolu pasa. Da bi se ga ubranil, je Walter tolkel opico po glavi, toda to je prav malo zaleglo.
Tudi Kali lUvana je udrihala s svojo precej močno palico po veliki opici, katera je sedaj z eno roko zgrabila Walterjevo gorjačo, z drugo se pa ubranila nadaljuih udarcev Kali Bwane in če bi ne bil Walter to roko z. vso močjo zadržal, bi bila opica s svojo močjo prav gotovo podrla deklico na tla.
Tako sla bila sedaj oba brez vsake moči j>red močno opico, ki je, ko je videla, da se ne moreta več ubraniti, pograbila Wal terja čez pas in ga kot da ima v roki cunjo, odnesla cez trato in izginila z njim v gosti džungli. — Ko se je Kali Bwana vsa prestrašena pobrala s tal, je videla, da je ostala sama. —
Sobota, novembra 1937
Stran v
DRŽAVNI TAJNIK POČAŠČEN
KROŽKA V CH1CAG1
V četrtek dne 28. oktobra se je vršil drugi sestanek prosvetnega krožka. Udeležba je bila primeroma zadovoljiva, dasi nismo delali za isto posebne reklame.
Predsednik krožka č. g. pater Aleksander Urankar, župnik cerkve sv. Štefana je sestanek otvoril z primernim nagovorom. Obrazložil je navzočim pomen prosvetnega krožka, na kar je dal besedo poročevalcu g. J. Je-riehu, ki je imel sledeči referat:
KAKO DELAJO NAŠI NASPROTNIKI? — KAKO MI? —
KAJ BI MI SMELI IN KAJ NE?
Ena največjih neresnic, kate-re pa ni mogoče pregnati iz Predsodkov ljudi je ta, da katoličanom neprestano očitajo, da smo nestrpni. V časopisju, v knjigah, v leposlovju se povsod vedno poje slavo svobodoljubno-sti drugim raznim svetovnim Zažiranjem, a na katoličanstvo se Pa meče neprestano kamenje najhujših očitkov. Ali pa ni rav-no to neprestano očitanje najboljše znamenje lastne nestrpnosti med nasprotniki? Kdor je fes sam človekoljuben, ta ne lsce neprestano na nasprotniku naPak, da bi jih odkrival pred vsem svetom ter jih grajal in zasmehoval.
Govoriti želim čisto iz svojega lastnega vidika in iz lastnih izkustev z nasprotniki. Nad dvajset let že zasledujem gibanje in ^lovanje načelnih nasprotnikov katoličanstva med nami ameriškimi Slovenci. O njih moram odkrito priznalno izjaviti samo to> da znajo biti za svoje cilje in razne pokrete zelo požrtvovalni,
župnije in v slovenska društva in organizacije nad 80,000 tisoč slovenskih duš. Več tisoč je pa porazgubljenih po raznih naselbinah in tujih župnijah.
Kje pa so vsi ti naši ljudje? Na vse slovensko katoliško časopisje je naročenih komaj kakih 6 do 7 tisoč ljudi. V KSKJ. in DSD. je nekako nekaj nad 37,000 ljudi vknjiženih. Kje so ostali? Pravega pregleda nimamo. Ugotavljamo vse le tako na povprek. To spada sicer pod svoje posebno poglavje. Omenjam to le mimogrede, da pokažem na naše obširno polje, kjer čakajo vse nas velike dolžnosti in mi vsi se pa vprašajmo, kako te dolžnosti vršimo.
Nasprotniki neprestano na delu.
Na tem obširnem polju, na katerem mi ne nastopamo po enotnih načrtih, ampak nekako kar vsak sam zase, kakor vemo in znamo, se pojavljajo vse vrste preroki. Saj jih poznate, saj jih ni treba vsakega posebej navajati. Nasprotniki delajo sistematično in vztrajno. Vsako priliko izrabijo. Vsako minuto izrabijo. Bog ve, koliko nasprotnih društev zboruje prav sedajle, ko se mi nahajamo na tem le sestanku tukaj. Bog ve, koliko agitatorjev za nasprotno časopisje prav zdaj le nagovarja naše katoliške Slovence, da se naroče na njihove liste. Neprestano delajo in švigajo semintja. Ali mi delamo tudi tako in toliko za svoje stvari? Včasih morda — vedno pa ne. In vendar zakaj ne? Saj katoličani vendar jasno vemo, da je resnica na naši strani in ne na nasprotni? Največje kriv-
Državni tajnik Hull (na desni), ki mu je ob njegovem nedavnem obisku v Kanadi podelila univerza v Toronto častni naslov doktorja prava. Na levi je predsednik univerze, dr. Cody.
kar sem omenil in takih narodnih domov po naših naselbinah je menda trikrat več, kakor pa slovenskih cerkva v Ameriki. Zakaj je tako? Zato, ker nasprotniki gredo na vsako delo z jasnimi načrti in vedo kaj hočejo, dočim smo mi katoliški Slovenci počepi jeni in nimamo v takih slučajih nikakega enotnega vodstva, ne enotnih načrtov.
Kakih načinov se pa nasprotniki posiužijo v takih slučajih? Prvič, kako sploh pridejo do naših ljudi in do odgovornih mest v raznih organizacijah? To delajo na več načinov.
Kako nasprotniki prihajajo med katoličane?
—V, jwnici-c ici VJ jJKJAl l-vuveuiu, --------i-------- J ^^ J^ j. a v
Pa tudi zelo delavni. Včasih jih c'a le v tem, ker nimamo nikake-
Je res kar za občudovati, kako Požrtvovalno delujejo za s^oje 2^otne ideje. Pa tudi organizi-gjni so mnogo bolje, kakor mi. ovenski socialisti in komunisti e aJo p0 enotnih načrtih. Enot-osti se znajo podredit'", neglede pe kdo izmed njih osebno trpi.
II	razširjevanju svojih idej in ^aukov so tudi zelo iznajdljivi.
tein posebej malo pozneje.
manjka e»otnega programa.
^ Nam katoliškim Slovencem ravno tega manjka najbolj. Namreč jasnega enotnega progama in načrta. Naše sile so Pocepljene in delamo in izrabljajo svoje moči na več mestih, ko Je nujno potrebno, da bi osredo-
III	včasih vse svoje sile samo za načrt in tistega dobro izvedli.
ako smo pa pri tem počepi j eni, ^roma naše število in naša moč e Pocepljena in tako ni zaželje-sadu, ne pri eni ne drugi ^Ji. Takih akcij imamo n. pr.
Ena je n. pr. razširjevanje . .liških društev in organiza-tej enako v$žna je razširje-katoliškega tiska; dalje je tudi ustanavljanje in tkanje raznih narodnih ka-*%ih ustanov, kot n. pr. je v'ts zavod v Lemontu, kjer se j. aja slovenski duhovniški na-k^aj. 2a tem je še več drugih
^ i/ ustanov- se zc^> dev ar se Pr^eia razne toza-Vlle kampanje ni med nami
2a . lc pravega zanimanja, jmajo se tu le in tam le neka-
tew - -----—..................
' splošnost pa stoji in gleda, Se n;,e to ne tiČ0, 1,0isle"
so, kakoršne so. zda.^arjati na to, prav kar J le omenjam je pa zelo ne-a reč. Zameriš se pri naj-
ga enotnega vodstva in vsled tega se za nobeno stvar ne moremo skupno ali enotno podvreči. V tem je po mojem mnenju ves vzrok.
Prave zavednosti ni.
Žalostno je med nami tudi to, da je vedno več in več neke nezavednosti med nami. Nasprotniki za to našo slabost menda ve-' do, zato jo znajo tudi prav dobro izrabljati. Nasprotniki so pri delu za razširjevanje svojega prepričanja zelo delavni, pa tudi zelo iznajdljivi. Posebno so iznajdljivi, kako se more priti v naše vrste. Na posebne načine to delajo in s temi načini naše slepijo, da niti ne vedo kedaj sedajo na njihove limanice. Zato je treba posebnega znanja, in zgleda, da naši socialisti in komunisti to znanje poznajo in se ga pridno poslužujejo. Poglejmo kako?
Katoliški Slovenci imamo organiziranih več zelo močnih slovenskih :.upnij. Tega načina, o katerem bom govoril so se posluževali že pred 20 leti in se ga poslužujejo še danes po nekaterih naselbinah, zlasti tistih, kjer je katoliška zavest močna.
Načini, ki se jih poslužujejo nasprotniki.
Pred dvajset leti so slovenske naselbine kar tekmovale pri graditvah narodnih domov. Celo vrsto domov so pozidali naši rojaki po raznih naselbinah. Ti domovi so pa večina vsepovsod v rokal? protikatoliških ljudi. Naša katoliška društva so znali pridobiti, da so darovali in prispevali iz svojih blagajn za te namene, da so vodila svoje članstvo na veselice in prireditve za take domo-
och'1'?-1 Vo'j' na levi in desni, pa !ve. A uprave in glavno oblast so ^ ^1 Usta, kakor hočeš. Nekate-'pa znali sami sebi pridržati in ^utijo takoj prizadete, naj-1 So z malo izjemo vse uprave do-fiiis J 86 sevec'u ve&na izmed mov in pa poslovni red istih ta-Poi ,PUsti 0C1 kotfa drugega kaj | ko prikrojili, da imajo glavno -	In tako gremo naprej, besedo pri njih proti verska dru-
joč mnogo dragocenega, štva in ako bi kje pri kakem ta-
casa.
Veliko moč, Pa ni organizirana
kem narodnem domu prišlo do odločitve čigav je in kdo je res istih gospodar, bi katoličanom y»	i kar lepo vrata pokazali s pri-
at°liški Slovenci predstav- pombo: tukaj je izhod — izvolili^0 ^kakor precej veliko te! Izjemo delajo v tem oziru ,goet nekem pregledu se da menda samo tri ali dve naše na-°viti, da spada v slovenske |selbine. Vse drugod je tako, ka-
Ija
Internacij onala socijalne demokracije osrednje in zapadne Evrope, je že pred kakimi 40 leti v Amsterdamu osvojila posebne zamišljene načrte in metode, potom katerih bi se dalo socialnim demokratom v vseh deželah prikopati se do ugledne j ših pozicij v raznih organizacijah. Ustanovili so že takrat posebni mednarodni propagandni direk-torij, ki je snoval samo načrte, po katerih so pozneje social demokrati delovali iii propagirali ideje socialističnega učenika Kari Marksa. Ta propagandni direktorij je baje svetoval in naročil dunajskim social demokratom, da naj se dajo vpisati razni agitatorji celo v krščanska delavska društva, naj skušajo priti v njihove odbore, potem pa naj podtalno store vse kar bo kazalo, da se zan^e v krščanska delavska društva razdore in prepir in končno se jih naj skuša razbiti. V zmedi pa naj se na razvalinah začne z zidanjem edi-nic za socialno demokracijo. Tako so social demokratski agitatorji po navodilih vrhovnega propagandnega .sveta zašli v vrste krščanskih delavskih društev in znali so povedati, da so hodili s katoliškimi delavci celo k obhajilni mizi, samo da so si zaslužili s tem vse zaupanje katoličanov. Takih načinov so bili zmožni tedaj — pa so jih zmožni še danes. Dogodki zadnjih let na Španskem vedo povedati isto o komunistih. Na slične načine so šli komunistični agitatorji med katoliško dijaštvo in delavstvo.
Federacije društev so pripravno polje za nasprotno propagando.
Kako pa pri nas? Imamo tudi med nami kaj sličnih slučajev? Prav takih morda ne. Imamo pa jih v drugi obliki. Kakšni so?
V mnogih naselbinah ustanavljajo takozvane zveze ali federacije vseh slovenskih društev v
naselbini. To delajo iz navidez zelo lepih razlogov. Trdijo, da je namen takih društev to, da se vrše razne prireditve po lepem določenem redu, da ni med društvi nezaželjene konkurence, ter še eno se zelo lepo sliši, namreč, da vlada v naselbini skupnost, da se dela za skupni blagobit in korist in da društva tako na en ali drug način lepo sodelujejo, kar pravijo, da je vsem v lep napredek in vzgled. In vse to se res tako lepo in prijetno sliši. Ko ga čujejo nekatere, nič hudega sluteče slovenske duše, takoj prisluhnejo temu apelu in se pridružijo takim akcijam in gibanjem. Potem znajo take, ki se jim pridružijo lepo gladiti, ali z drugo besedo, lepo jim znajo na duše pihati, da jih kar očarajo in taki potem najbolj jurišajo za take zveze in delajo v potu svojih obrazov za čim večji napredek takih zvez.
Ko bi bil pri tem namen čist, to je od strani nasprotnikov, v teh slučajih naših komunistov in socialistov, bi človek rekel, saj namen ni napačen, le naj tudi naši sodelujejo. Ampak za vsem tem je drugi namen. Komunisti, in socialisti so v tem oziru pravi i diplomatje. Vse to vršijo natan-, čno po danih navodilih iz gotovih central, prav tako, kakor so to delali cela desetletja dunajski social-demokratje in so krščanske delavce marsikje prav pošteno speljali na led.
Prav tako med nami. Mi veruje kdo to? Tudi prav če ne, ampak navedel bom slučaje, ki bodo to mojo trditev potrdili. Taki slučaji so pri roki, kar oglejmo si jift.
Kje ustanavljajo nasprotniki take zveze?
Take zveze vseh slovenskih društev v naselbini, o katerih govorim ne najdete nikjer, kjer so socialisti v premoči. Zakaj ne, zakaj jih ni v takih naselbinah? Ste že kedaj mislili o tem ? To je kaj lahko ugotoviti. Zato jih ni, ker jih socialisti ne potrebujejo. V premoči so, saj vse sami kontrolirajo, čemu naj bi imeli tam take zveze, tam bi jim več škodile, kakor koristile, morda bi v takih zvezah prišli do kake veljave katoličani in bi morda izrabili priliko na slične načine, kakor take prilike izrabljajo socialisti v takih naselbinah, kjer so katoliška društva in katoličani v premoči. V takih slučajih bi bila taka zveza socialistom samo v škodo. Zato vidite jih v takih naselbinah ni. In vzrok sem vam e povedal, zakaj ne.
Vzrok zato pa je tam, kjer so katoličani močni, kjer je mnogo
katoliških društev, kjer je v na- vrst in to naše mlade slovenske selbini močna župnija. Tu pa katoliške krvi, od katere imamo pridejo ob ugodnem momentu mi pričakovati svojo'bodočnost? socialisti na dan s predlogom, da Ali mere biti katoliškim krogom se ustanovi tako zvezo. Zakaj pa vseeno, če nasprotna Jednota na je v taki naselbini, kjer so kato- |take le načine osvaja našo mlado
ličani močni ali celo v premoči razlog, ki je ugoden za socialiste, da se taka zveza, ali kaka podobna organizacija spravi v življenje. Zato, ker v taki katoliški večini, če ta sprejme sodelovanje v taki zvezi imajo nasprotniki samo le priložnost, da širijo sistematično in prikrito svoje ideje. Kako? Take zveze prirejajo skupne prireditve. Katoliška večina prihaja na prireditve in iste gmotno podpre. Socialisti, kjer so v manjšini bi sami kaj takega ne zmogli. S skupnostjo pa in katoličani na take načine pomagajo polniti socialistične blagajne. To iz gospodarskega stališča. Z propagandnega stališča je pa še večja važnost, ker v takih slučajih je največja in najbolj ugodna priložnost, da se pridobi zdaj tega, zdaj onega za naročnika tega ali onega njihovega lista. Počasi jih pridobiva-
kri? Možje in žene, to vprašanje je tako važno, da ga ne moremo nikdar dovolj na glas povedati. (Konec prih.)
IZ SLoTiŠELBIN
(Nadaljevanje s 2. str.)
ga užitek, ko bo gledal krasne kulturne slike, poslušal lepo petje in govore, poleg tega se bo pa še prav po domače zabaval, kot smo imeli to v sredo dne 27. oktobra zvečer, ko-smo se razhajali na svoje domove v vsej zadovojjnosti. Mi potrebujemo še več takih večerov. A. Grdina, preds. -o--
ZANIMIVE VESTI IZ KANSASA Kansas City, Kans. Ker se redkokedo oglasi iz
jo tudi v svoja društva. In če bi!naše naselbme, sem se jaz na-čez par let po udejstvovanju in | menjla sporočiti par vesti v gibanju takih skupnih društve->naš Priljubljeni list, saj je pri nih zvez naredili točen pregled nas vsakovrstnih, veselih in in račun, stavim glavo, da bi se ža5ostnih novic-
K ASP AR AMERICAN
STATE BANK
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka jc članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago _J
ona stran ki bi izkazovala akti-vo in imetek na katoliški strani za več odstotkov skrčila.
Slučaj, ki da primer.
Za primer: Nekaj let že opazujem kako taka zveza posluje v neki naselbini. Nič nočem pretiravati, le tako želim povedati in pokazati, kakor je res.
Naselbina je velika. V njej je močna in velika slovenska župnija. Nekako 12 močnih katol. društev imajo. Morda še celo več. Nasprotna Jednota pa ima menda samo eno krajevno društvo v dotični naselbini. In na enkrat pred nekaj leti se je začelo propagirati misel, da je potrebno, da bi si društva ustanovila svojo zvezo. Namen je lepo okrancljan z takimi lepimi gesli, kakor sem jih že omenjal. Namreč, da se bo v taki zvezi delovalo za napredek naselbine. Da se bo delovalo za medsebojno slogo in za še druge take mile in drage namene. Kdo bi se ne zaljubil v taka gesla in take namene? Vsak pravi Slovenec se mora, bi skoro rekli. Ampak, nihče pa ne pomisli, kaj je končni namen onih, ki so inspirirali tak namen.
Po že par letnem opazovanju vidim, da tista zveza, vse kar priredi, je več ali manj v korist onemu društvu, ki spada k nasprotni Jednoti. Katoliška društva pa imajo itak vse Slovence v svojem krogu in njim kar se tiče agitacije zveza prav nič ne koristi. Uradno Glasilo nasprotne Jednote pa je že parkrat javno pohvalilo baš ta leta, odkar taka zveza posluje v oni naselbini, dotično svoje lokalno društvo, kako imenitno napreduje. Ko so imeli kampanjo za mladinski oddelek, je tisto društvo pridobilo silno veliko število otrok, menda okrog 100, skoro od samih katoliških družin. Kaj pa to? Katoliški možje in žene — kaj pa to pomeni? Ali ne pomeni direktnega osvajanja naših
Dne 29. oktobra smo položili k večnemu počitku mlado, komaj 25 let staro Marijo Kragel, hčerko Mr. in Mrs. Frank in Uršula Kragel. Pokojna je bila rojena tukaj v Kansas City in zapušča poleg žalujočih staršev še brata Franka in sestro Anno, ki jo bodo pogrešali, zlasti še mati kajti pokojna je bila več !'et doma. Spadala je v društvo sv. Veronike KSKJ. in sicer že od svojih mladih let.
—	Naša dobra faranka Marija Lastarich, prva nadzornica dr. sv. Veronike, si je omislila, da stopi v zakonski stan. V ta namen si je izbrala ženina Josepha Suparja, ki je čehoslovaške narodnosti. Poročil ju je naš g. župnik Rev. Daniel Gnidica, O.S.B. Oba ostaneta za naprej naša fara-na. — Margareta Veselič si je tudi izbrala ženina irske narodnosti, žal pa ne vem njegovega imena. — Novoporočen-cem obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Še nekaj o naših bolnikih. Soproga našega naročnika Amer. Slovenca Mrs. Eozalija Simonich, je bila na operaciji in se zdravi v Vine Park bolnišnici. Želimo ji, da se čimprej povrne zdrava nazaj k svoji družini, kjer jo željno pričakujejo. — Mladenič Jože Žagar je pa že več mese-cev bolan in se nahaja v bolnišnici sv. Margarete. — Naš dobri faran Jakob Poje si je močno poškodoval nogo in se sedaj zdravi na svojem domu.
—	Marijo Bišal tudi več
tednov muči bolezen na nogi. Ker jes vdova, ji želimo, da čimprej okreva, da bo zopet lahko služila kruh sebi in svojim trem otrokom.
Vreme imamo zelo suho in toplo. — Tone s hriba tam v Jolietu se hvali, da mu v spodnjem štuku brca. Veš Tone, saj tudi v Kansas City nismo zadnji glede tega. Dela se vsakovrstna kapljica, od newyorčana pa do kalifornij-čana. — Na Zahvalni dan bodo naše ženske priredile pura-nove večerjo. Za to priliko bodo spekle potice, ki ne vem kako jih bodo imenovale, kajti v teh poticah bo devet raznovrstnih reči primešanih. Za ta dan povabimo tudi Toneta s hriba, da pride v Kansas City. Tone, plačal ne boš nič, jesti in drugih okrepčil bo pa dovolj, tudi rum bo in za spati te tudi ne bo nfič stalo; spal boš kakor v stari domovini na koruznem listju. Zatu pa nasvidenje. Vsega bo dovolj in vse brezpljačno. -— Tudi teta štorklja se je precej oglašala, pa je od takrat že precej časa, zato ne born omenjala kje je vse bila. Naši novorojenčki so zdravi in se veselo smejijo. — Pozdrav.
Katarina Majerle
-o-
NAŠIM DOPISNIKOM
Zadnje dni se nam je nabralo toliko dopisov, da nismo mogli vseh sproti priobČevati. Zato prosimo dopisnike potrpljenja. Vsi pridete na vrsto, najprej bolj važni, potem drugi. — Veselo presenečenje je za nas in za bralce zlasti to, da so se dopisniki oprijeli kratkih dopisov. Tako je prav! Tega sistema se držite in večkrat na kratko kaj sporočite, pa bo vsem ustreženo.
—Uredništvo
NAZAJ NAŠ SLOVENSKI ROD — ODPRE SE ZOPET BORD!
Sobe so na razpolago brez hrane ali s hrano proti nizki ceni v Chicagi. Za pojasnilo pokličete po telefonu CANal 4930.
Ji i Ji
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile našt cene:
S
1 g
Ji 18
V ITALIJO:
Za	$ 6.S0.................... 100
Za	$ 12.25.................... Z00
Za	$ 30.00.................... 500
Za	$ 57.00....................1000
Za	$112.50....................2000
Za	$167.50....................3000
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55.................... 100	Din
Za	$ 5.00.................... 200	Din
Za	$ 7.20.................... 300	Din
Za	$10.00.................... 420	Din
Za	$11.65.................... 500	Din
Za	$23.00...................,1000	Din
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
ZAHVALA
Willard, Wisconsin. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo našim sosedom in prijateljem, ker so nama priredili tako lep "Surprise Party" za najino 35 letnico zakonskega življenja.
In v prvi vrsti gre zahvala Father Johnu in Mr. Ludvik Perušek, ker sta naju tako na zvit način privedla v dvorano.
Zvečer 20. oktobra prideta zgoraj omenjena dva k nam na dom in nama rečeta, da morava tudi midva priti v dvorano, da bodo Father John iz stare domovine od Novega mesta slike kazali. Jaz pa pravim svoji ženi, ako bo to res da še nocoj lahko vidim svoj rojstni kraj, pa poj-diva. In ko stopiva v dvorano zaori od vseh strani "Surprise". Pa res je bilo presenečenje to za naju, ker se nisva nič kaj tacega troštala.
Naj sledijo imena navzočih:
Mr. in Mrs. Bajuk, Mr. in Mrs. Rakovec, Mr. in Mrs. Mat-kovich, Mr. in Mrs. Perušek, Mr. in Mrs. J. Morgal, Mr. in Mrs. Pernich, Mr. in Mrs. Campa, Mr. in Mrs. Lunka, Mr. in Mrs. Lesar, Mr. in Mrs. Merkun, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. in Mrs. Kal-tinger, Mr. in Mrs.Janezich, Mr. in Mrs. Fortuna, Mr. in Mrs. Lu-kas, Mr. in Mrs. Bukovec, Mr. in Mrs. Artach, Mr. in Mrs. Snedec, Mr. in Mrs. Gregorich, Mr. in Mrs. Koščak, Mr. in Mrs. T. Zupancich, Mr. in Mrs. J. Zu-panqich, Mr. in Mrs. Gosar, Mr. in Mrs. Parkel, Mr. in Mrs. Go-dec, Mr. in Mrs. I. Cesnik, Mr. in Mrs. Zagar, Mr. in Mrs. T. Trunkel, Mr. in Mrs. Quast, Mr. in Mrs. Rotar, Mr. in Mrs. Der-ganc, profesor in Mrs. Durig, družina L. Arh, družina F. La-movec.
Prosim ako je kakšno ime po pomoti izpuščeno, da se nam naznani.
Še posebej se moramo zahvaliti Mr. Kuclerju ker je nam igral tako lepe poskočnice, in Mrs. Bajuk za tako lep cake okrašen za 35 letnico, ter Mr. Gosar, ker je skrbel, da niso ljudje bili žejni.	(Ogl.)
Mr. in Mrs. Fro.nk Morgal
r Strm'®W
AMERiKAKSRl SLOVENEC
' Sobota, 6. novembra 1937 1
ROMAN
Spiaala B. Orczy Prevedel Paulu«
"Izvrstna misel —! Ampak — ali veste, fla ni varno, voditi za nos odbor za javno varnost?"
"Vem, državljan Merlin," je dejala mirno, "vem le to, da nekoga iščete, ki bo plačal račun za vaše brezuspešno iskanje. — Pripravljena sem!"
"Dovolj je čenčanja! Z menoj pojdete!"
"Pripravljena sem, kakor sem dejala — Se smem posloviti od tehle ljudi?"
"Ne!"
"Morebiti nikoli več ne bom utegnila govoriti z njimi!"
"Ne sem dejal in pri tem ostane! Dovolj časa smo že izgubili! — Marš!"
Bledi in prepadli sta sedeli ženski v kotu sobe. Nista razumeli, kaj se godi, nista vedeli, kaj si naj mislita pri vsem odurnem prizoru. Deroulede jima ni nikoli govoril o svojih načrtih, kaj je bilo v usnjati torbici, tudi nista vedeli. Le to sta culi, da je mlado lepo dekle mučenica.
Molče je stopila Julietta k vratom. Zaman je upala, da bo smela potolažiti gospo Deroulede in s par besedami pojasniti Anici položaj.
In tedaj se je zgenila Anica.
Prizor je bil zanjo nerazumljiva uganka. In najbolj nerazumljivo se ji je zdelo obnašanje Juliettino.
Če je ovadila Pavla in torej storila uslugo odboru za javno varnost, čemu jo sedaj tira Merlin seboj ? In kako mirno, krotko je prenašala ogabne nasilnosti sirovega Merlina!"
Brezmejno sočutje do Juliette ji je napolnilo dušo in že je bridko obžalovala svoje dejanje.
Še preden ji je mogel Merlin zabraniti, je stekla k njej, jo prijela za roko in ji je vneto poljubila.
Julietta se je zbudila kakor iz sanj. U-panje ji je žarelo v očeh, otožno veselje.
Šepnila ja:
"Prisega me je vezala —! Prisegla sem očetu in mrtvemu bratu. Povejte mu —!"
Anica je le pokimala. Govoriti ni mogla. Solze so jo dušile.
"Pa pokorila se bom — s svojim življenjem bom zadostila za svoje dejanje. Povejte mu tudi to!"
Odurno se je drl Merlin nad Anico in dvignil roko, da bi jo pahnil od duri.
"Odpustite!" je še šepnila Anica vsa v solzah.
Robato so jo porinili v stran. Še enkrat se je obrnila Julietta in rekla:
"Petronela —! Skrbite zanjo!"
In odšla je z vojaki.
Smrtna tihota je legla na hišo.
VIII.
IZGUBLJENA
Odbor za javno varnost je zaslišal De-rouleda in ga začasno pustil na svobodo.
Zaslišavali so ga pri zaprtih vratih. Ljudstvo ni smelo zvedeti, da je njihov ljubljenec v preiskavi.
Deroulede je dobro razumel, koliko je vredna njegova začasna prostost.
Vedel je, da sta Tinville, predsednik odbora, in Merlin njegova najhujša sovražnika, vedel je, da ga bodo opazovali, rova-rili zoper njega med ljudstvom in čakali
na ugodno priliko nato pa ga pograbili in spravili s poti. Ni bilo varno tistikrat, če je bil kdo preveč priljubljen —.
Kratko dobo prostoti je moral dobro porabiti. Mati in sestrična nista bili več varni v Parizu. Poskrbeti je moral, da odpotujeta čimprej.
In tudi —.
Mislil je na Julietto.
Ni je razumel. Grenka bol mu je polnila srce, ko je mislil na njeno izdajstvo. Zakaj mu je to storila — ? Iz gole, nizkotne maščevalnosti — ? Ali je ljubila dragega —? In se hotela njega iznebiti ?
Čemu je pa potem skrila usodne papirje, jih sežgala — ?
Ni si znal zediniti teh dveh nasprotujočih si dejanj. Le eno je vedel, — da je ubita, strta njegova ljubezen.
V teh turobnih mislih je prišel domov.
Na hodniku je srečal Anico, vsa v solzah je bila.	'	.
"Šla je —!" mu je šepnila.
"Šla — ? Kam — ? Kam?" je hlastnil Deroulede in ledena groza mu je legla krog srca.
"Julietta —! Tisti odurni ljudje so jo odpeljali!"
"Kedaj -?"
"Koj ko si ti odšel. Merlin je našel v njeni sobi polsežgane papirje in razparano torbico."
"Veliki Bog —!"
"Dejala je, da so to ljubavna pisma in da jih je sežgala, ker ni hotela, da bi je ti videl."
"Tako je dejala? — Anica, ali za gotovo veš, da je tako dejala?
Strašno je bilo, nerazumljivo —. Njegovi možgani, sicer tako delavni in prožni, so bili kakor otrpli. Nič mu ni prišlo na misel.
"Da! Čisto gotovo! — Oh, Merlin je govoril take sirovosti —! In nazadnje jo je vprašal, ali ljubi koga drugega in ali te je zato izdala, ker se te je hotela iznebiti."
"In kaj je rekla?"
"Da je res tako. In mirno in molče je šla z njim in Merlin je dejal, da se bo morala zagovarjati pred odborom za javno varnost, ker je varala zastopnike ljudstva z goljufivo ovadbo."
"S svojim življenjem bo plačala svoje dejanje!" je dejal Deroulede. "In z mojim tudi —!" je šepnil sam zase.
Anica ga ni čula. Njena duša je bila polna velike pomilujoče žalosti za Julietto in za Pavla.
"In preden je odšla," je nadaljevala, "sem pohitela k njej, da bi se poslovila. In tedaj mi je šepnila: "Prisega me je vezala —! Prisegla sem očetu in mrtvemu bratu. Povejte mu to!" — in potem je šla z njimi."
Pavel je na mah vse razumel.
Ni je nizkotna maščevalnost gnala k izdajstvu. Prisegla je, morebiti je morala priseči. Oče jo je silil —. In vse življenje je nosila seboj težko breme —.
(Dalje prih.)
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoličani.
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
sv.Mohorja

S.P.D.

Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923.
SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS.
Odbor za leto 1937:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. 19th Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chernich, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak,
2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 7. novembra, točno ob pol dveh popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana. Članstvo je vabljeno, da se vdeleži v velikem številu.
Leto se bliža h koncu. Prosim vse člane, ko boste brali te vrstice, da pogledate v va-
šo plačilno knjižico in ako vam pokaže, da ste dolžni, storite vašo dolžnost, in pridite poravnati vaš dolg. Člani lahko pridete plačati na dom, v nedeljo dopoldne. Na razpolago bom od' pol osme maše naprej.
S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
Je zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 1340 W.63rd St.
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Packards
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Pa*kards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street
Chicago, Illinois
................................................................,.),.„.'...............a.................,.......„.., ,„...., ...i;,..,................,..;.....................
Ni čudno. — Zdravnik: "Dolgo ste potrebovali, preden ste mi plačali račun." Bolnik: "Le pomislite, koli-
ko časa sem moral čakati jaz, preden s£e me ozdravili." -o-
'Širite amer. slovenca"
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska Zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1937-'
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.

Hudo nervozen.
Menda je zapisal prav Mo-lekov kolega, A. Garden, da se je vrnil iz počitnic bolj zbit kot je bil prej. Izgleda, da so gore na zapadu s svojimi prepadi pouzročile pri g. Moleku hudo nervoznost.
Skozi vse časopise je šla vest, da ni dosegel ves denar Španije, ki je bil za Španijo nabran. Ali je vlada pregledala nekaj organizacij samole iz dolgčasa? Ako je pregledala to in ono organizacijo, čemu ne vseh ? Vest je izgledala, da morajo biti vse agen-ture za nabiranje pod' vladnim nadzorstvom. Ako je pod nadzorstvom le ta in ta organizacija, potem pač izgleda, da je moral iti denar potom takih organizacij, ki so pod nazor-stvom. Čemu nadzorstvo, ako niso vse organizacije pod enakim nadzorstvom. Tudi slovenske svobodomiselne agen-ture so morale videti vest. Ali niso čutile, da utegne pasti senca tudi na nje? Čemu niso pojasnile, da one niso pod nadzorstvom, ali vsaj, da je pri njih vse. O.K.? Morda so pojasnile, ali vsaj jaz nisem dobil pojasnila pred,oči. Zbirke kot take me ne brigajo, vsakdo da, komur hoče, in za kar hoče, z veseljem pa vzamem na znanje, kar pojasni g. Molek, da vsaj slovenske svobodomiselne zbirke za Španijo niso šle tja potom organizacij, o katerih je poročala vlada v W ashingtonu, in da je šlo v Španijo ali bo šlo vse, kar je prišlo v klobuk, in da v kloboku ničesar ni, ali ničesar ne bo ostalo.
Drugo Molekovo skakanje je — babje.
*
V lastni pasti.
Malo le je ljudi, ki bi se držali pri vsem poti zlate in čiste poštenosti. Kjer vse drvi za denarjem, je nevarnost tem večja.	^ BSSi
Bili so časi munšajna. Dolarji so se množili ko gobe jeseni. Ta in oni si je napolnil žepe, oblekel v ž)ido, zaj*a-
hal v avtomobil, šel v letovišče. Mnogokrat je bilo po reku: jako došlo, tako prošlo. Ne vedno. Prišla je depresija. Ni jela, ker ni dela. Tam, kjer je prej kdo hudo trosil in škropil munšajn, je morda dobil jela, ker ni bilo dela, pa bo morda dela. Kdor je napolnjeval prej potom munšajna, je moral zdaj napolnjevati tudi prazen želodec. Vse je šlo na puf in v upu, da se povrne boljši čas.
Mnogokje vsaj je prišlo zopet delo. Tisto 'na — pufanje' je pa psihologično vrlo nevarna roba. Kdor je enkrat pu-fal, bo še pufal in nič plačal. V velikem se vidi to prav pri naši vladi, ki je pufala na mi-ljone pa mora pufati naprej z biljoni. Pri munšajnarjih se je prikazala še druga sitnost. Ko je prišlo do dela, je vsak pričakoval da bodo razni "na — pufarji" plačali, pa nočejo plačati niti za hrano, in mun-šajnar ne more iti pred kadi-ja in jih tožiti, ker mu zapre-tajo, da ga bodo ovadili, ko jim je prodajal tudi munšajn.
Čemu omenjam to? Moj namen je, da bi svaril naše ljudi, ki še dajo nekaj na poštenost, da se vedno držijo le poštenosti in pošteno ravnajo,ker si drugače nastavijo past, v kateri se prej ali slej sarfti vjamejo. Le poštena pot je tudi varna pot.
-o-
Pobrežje raste
V letošnji gradbeni sezoni je izdala občina Pobrežje pri Mariboru 85 dovoljenj za gradbo novih hiš. Letos je bilo zgrajenih 65 novih hiš, največ v Špesovem selu.
Za ZIDARSKA in CEMENTNA DELA
ter
"TUCK POINTING"
se priporoča rojakom
LEO CERNET
KONTRAKTOR 1901 W. Cermak Road
Tel. Canal 1090 Chicago, 111.
OR, H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL.
# -
23 LET IZKUŠNJE
^•Pregleduje oči in predpisuje očala
IDR. JOHN J. SMETANI
t	OPTOMETRIST
£ 1801 So. Ashland Avenue ^	TeL Canal 0523
£ Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj} \*do 8:30 zvsčer.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN i
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne-