novi lovenoev poKrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predai/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 650 lir Leto XIII. št. 6 (316) «Čedad, četrtek 6. februarja 1986 Ob lepem pustovanju v Mažerola V nedeljo se je v Mažerolah, v ta-vorjanski občini, uradno odprlo letošnje beneško pustovanje (o tem pišemo na drugem mestu). Priredili so ga mladi fantje, tako kot narekuje starodavna tradicija in oživeli naše bogate pustne navade in maske, ki so, žal, že marsikje šle v pozabo. V nekaterih vaseh pa se je to bogastvo vendar ohranilo, toda predvsem po zaslugi skupin mladih. Značilno je pri tem seveda tudi dejstvo, da gre za gorske, odmaknjene vasi. Zanimanje za beneške pustove, ki je precej živo pri raziskovalcih in etnologih raste v zadnjih časih tudi pri «navadnih» ljudeh, ki okdrivajo to področje in pri samih Benečanih. Premalo pa so morda občutljive in pazljive javne ustanove, recimo občine, gorska skupnost, turistična ustanova, ki bi se lahko bolj zavzemale za ohranitev in oživitev naše ljudske kulture, pomemben del katere so tudi beneški pustovi. Če ne druga bi se to bogastvo lahko izkoriščalo v turistične namene. Tudi zaradi tega je toliko bolj pomembna in hvalevredna pobuda mladih Možercev, ki so kolikor nam je znano, prvič v naši zgodovini priredili sprevod naših tipičnih pustov. S tem so seveda nudili judem neke vrste «živega muzeja», predvsem pa možnost, da si ljudje naenkrat ogledajo maske iz Ronca in Mrsina, iz Črnega vrha in Mažerol, ki so prav gotovo najbolj značilne za to področje, najbolj povezane s starodavno tradicijo, ko je bilo maskiranje povezano s kultom. Povabili so tudi pustove iz Drežnice nad Kobaridom, torej naše sosede z druge strani meje, kjer je pustna tradicija še danes zelo živa in ima vrsto skupnih, podobnih aspet-kov z beneško. Odveč je poudarjati, da je nedeljski pust v Mažerolah vzbudil pri lju- Se nadaljuje na 2. str. Il maltempo non faceva ben sperare, ma poi tutto è andato nel migliore dei modi. Masarolis, nel comune di Torrea-no, ha fatto domenica scorsa da cornice ad una bella mascherata, svoltasi nel segno della tradizione, che ha segnato in qualche modo l’inizio del carnevale nelle Valli del Natisone. Organizzata dai giovani del posto, con l’appoggio dell’amministrazione comunale, si è svolta nel primo pomeriggio una sfilata i cui protagonisti principali sono state le maschere tipiche della Benecia, quelle che hanno conservato le loro sembianze antiche, legate ancora alla tradizione popolare che si perde nella notte dei tempi e dove rappresentano la lotta del sole con le tenebre, della primavera contro l’inverno e, in tempi più recenti, del bene contro il male. Ma procediamo con ordine. Di fronte ad un pubblico numeroso ed attento, attratto da queste maschere antichissime fatte con pelli di animali, piume, ritagli di carta e di stoffa coloratissimi ed in un’atmosfera festosa, sottolineata dal suono dei campanacci e delle fisarmoniche (non potevano mancare Liso e Gusto), ha aperto il corteo un gruppo di bambini a cui è seguito il gruppo dei Co-lors di Cividale. È stata poi la volta degli ospiti di Drežnica, un paese poco distante da Caporetto. Il gruppo, uno dei più vivaci, era guidato da una «guida», a cui seguiva il fisarmonicista, poi venivano i «belli» con i loro cappelli variopinti ed i «brutti» con le loro tipiche maschere di legno. Al pubblico assiepato lungo i bordi della strada si sono poi presentate le maschere beneciane. Sono sfilate prima di tutto quelle di Clodig con la tipica vecchia curva che porta nella gerla l’uomo. Poi quelle di Mersi-no, anche queste divise tra belli e brutti che hanno portato con sè il loro gallo variopinto. Da Rodda sono Študijski center Nediža Associazione artisti della Benecia con il patrocinio del Comune di S. Pietro al Natisone SABATO 8 FEBBRAIO 1986 alle ore 17.30 nella Beneška galerija «al Centro» VERNICE DELLA MOSTRA DI PITTURA DI APOLLONIO prenderanno la parola Bruna Dorbolò, assessore alla cultura del comune Giovanni Pelizzo, assessore provinciale al turismo Gabriele Renzulli, vice-presidente della Giunta regionale Interverrà il coro Pod lipo di Vernasso Alle ore 18.30 nella sala del consiglio comunale CONCERTO DELL’OTTETTO RIBNIŠKI OKTET di Lubiana con il saluto di Firmino Marinig - sindaco di S. Pietro al Natisone Guglielmo Cerno - presidente SKGZ di Cividale il poeta Renato Quaglia, cui è stato attribuito il massimo premio per la cultura della Slovenia, la Prešernova nagrada leggerà alcune sue poesie. VRNILI SO SE DOMOV Po enem mesecu v Benečiji so se mladi iz Argentine in Avstralije, ki so prišli k nam po zaslugi Zveze slovenskih izseljencev vrnili domov. Lepega srečanja ob koncu seminarja so se udeležili številni politični predstavniki. Med njimi so bili podpredsednik deželnega sveta Tonel in številni župani. Za veselje so poskrbeli E zio z njega ramoniko in Nediški puobi. Ko so ljudje odkrit, da za ohranit grozdje, je potreba vinjiko ožveplat in z vederjulam pošpricat, se je on čudu in jezu. Nekega dne je paršu dol mimo Za-potoka s pompo, napunjeno z žeplam u roki njega sosed Stefan. «Dreja, vsako leto lepo zarodi tvoja vinjika, ki se spušča u češpo in tepko, pa grozdje nikdar ne dozori. Al čješ, da ti jo ošpricam, da ti jo ošermam, da boš manjku ankrat viedeu in pokušou, kajšno je nje grozdje?» ga je uprašu Štefan. Dreju so se od prešernih Štefanovih besed na debelo odpade oči in zavojo užaljenosti Boga, je vzkiliknil, je zarju: «Štefan, Bog ne zameri tvoji prešer-nosti! Al boš ti Bogu roko uzdigavu al pa ustavju? Ne dotakni se moje vinji-ke s tvojo paklensko škatlo!» je zabru-su jezno zarukan kmet in šeu jezno proti domu. Bi se ne biu tako lepo zmislu telih reči, če bi ne biu tisti zarukan kmet moj dragi ded - nono, ki mi je ostalo puno od njega, čeprav nisem ratu tako sta-rokopitnik, kot je biu on. Tisto špricanje in žveplanje vinjike (trte) mi je paršlo vičkrat na miseu v Življenju in posebno pa ob tragedijah Se nadaljuje na 2. str. Himalaya v 200 diapozitivov Društvo Ivan Trinko pripravlja, v sodelovanju z ljubitelji gora in nekdanji člani beneškega planinskega društva, zanimiv večer, ki bo 22. februarja ob 20.30 uri v Centru v Špetru. Časnikar tržaškega radia Lojze Abram, sicer pa aktiven član Slovenskega planinskega društva Trst bo prikazal okrog 200 barvnih diapozitivov trekinga odprave v Himalayo. Odpravo je organiziralo SPD Trst lani spomladi v počastitev 80-letnice delovanja društva. Na pot je šlo 7 alpinistov, ki so v Hi-malayu poskušali svoje plezalske sposobnosti, 12 članov treking od-parve pa se je v tem času odpravilo na nad 250 kilometrov dolgo pot ob vznožju A nap urn. Da ni šlo za preprosti izlet priča že dejstvo, da so se kar nekajkrat povspeli celo do višine okrog 5.000 metrov. Različne dogodke je s fotografsko kamero skušal ujeti novinar Lojze Abram, seveda s poklicnim pristopom. Utrinke o nekaj tednov trajajočega marša ob vznožju Ana-purn bo prikazal na omenjenem planinskem večeru, ki bo prav gotovo zanimiv za vse. Huda nasreča u luhtu Kalifornije Razdrobiu se je Challenger U neki naši gorski vasi je živeu bogaboječ mož, kmet ves udan delu, molitvi, družini, častitvi Boga in spoštovanju bližnjega. Pisal se je Dreja. Takuo je biu vieran, da zanj narave, nature ni bilo, al pa bolje povedano: natura bi ne rodila, če bi ne bilo Boga. Bog je ustvaru zemjo in nebuo in vse kar se gor in dol dogaja je njega volja. UN CAROSELLO DI MASCHERE A MASAROLIS DAI «PUSTJE» AI «BLUMARJI» DALLE «BELLE» ALLE «BRUTTE» Blumarji iz Čmegavrha.. in pustje iz Marsina arrivate le maschere con i loro costumi e copricapi variopinti, con le tipiche tenaglie di legno con cui alzare le gonne alle ragazze, l’angelo ed il diavolo. È stata poi la volta del «blumarji» di Montefosca, vestiti di bianco, con tipici copricapi e campanacci legati alla schiena che hanno percorso correndo le vie del paese uno dietro l’altro. Il corteo si è chiuso con le maschere di Masarolis. Assenti a causa del maltempo quelle resiane. Si è poi svolta, in anticipo sui tempi, l’esecuzione del carnevale (con un colpo di fucile) che ha segnato la sconfitta dell’inverno e del male. Naturalmente un rito questo che verrà ripetuto mercoledì in tutti i pae- Segue in 2a pagina novi maftajur PROGRAMMA 1986 DELL’AZIENDA AUTONOMA DI SOGGIORNO E TURISMO Più pubblicità e meno manifestazioni Sotto la presidenza del cav. Giuseppe Paussa si è svolta, nell’aula consiliare del comune di Cividale, la prima assemblea del consiglio di amministrazione dell’Azienda di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Nati-sone del 1986. Mai assemblea è stata così vivace, così animata per gli interventi contrapposti ma decisi ed appassionati di molti consiglieri. Ciò sta a dimostrare che, nonostante l’esiguità dei finanziamenti che ne limita l’azione e l’interrogativo sulla sua sorte per l’esame in atto della revisione delle Aziende di Soggiorno e Turismo da parte delle forze politiche regionali, lo spirito, la volontà operativa e combattiva e la fiducia non sono venuti meno. In apertura dei lavori il presidente ha invitato l’assemblea ad approvare un ordine del giorno, in affiancamento alla mozione del consiglio comunale di Cividale, relativo alla «Mostra della Civiltà dei Longobardi» da realizzarsi nel 1988 a Cividale, sua sede naturale, e non a Villa Manin come si sente dire e come si vorrebbe fare: ha avuto i consensi unanimi. I due punti all’o.d.g. che hanno animato la discussione sono stati l’elezione del consigliere Daniele Rudi a membro dell’Esecutivo votato con 15 si, un astenuto ed una scheda bianca ed il calendario di massima delle manifestazioni per il 1986. Per il primo punto le argomentazioni sono state più finalizzate alla richiesta di un diverso rapporto di presenze nell’Esecutivo delle varie forze politiche e di rappresentanti delle Valli; per il secondo punto, data la scarsità dei fondi a disposizione (non più di 24 milioni), la maggioranza de- gli interventi ha suggerito di ridurre la realizzazione e la partecipazione del-l’A.A.S.T. a manifestazioni e di puntare di più su un certo tipo di azioni e messaggi pubblicitari ritenendoli più idonei, più incisivi, più efficaci. La discussione, seppur ruvida e maschia in certi punti, è stata chiarificatrice e costruttiva ed ha visto gli interventi dei consiglieri Strazzolini, Boezio, Bonini, Ferrari, Cudicio, Marseu, Golles, Bernardo. Il programma di massima, che non è rigido, come ha detto Paussa, perchè terrà conto anche delle caratteristiche più qualificanti ed identificanti delle manifestazioni oltre che delle località più rappresentative in cui esse si attuano, è stato approvato con 11 voti favorevoli e 3 astenuti. INCONTRO A S. PIETRO CON PELIZZO Come stà l'agricoltura Il 24 gennaio si è svolto a S. Pietro un incontro tra l’assessore provinciale all’agricoltura avv. Pelizzo e l’associazione produttori ortofrutticoli delle Valli del Natisone. Presenti anche il sindaco di S. Pietro al Natisone Marinig l’assessore provinciale Mazzola e il consigliere provinciale Chiuch. Il presidente della cooperativa Andrea Visentini ha illustrato la situazione della società, mettendo in evidenza la numerosità (circa 160) dei soci e la precarietà delle condizioni operative. Anche negli interventi successivi del vicepresidente Nino Ciccone e dei tecnici della comunità montana si è evidenziata come sia la Provincia che la Comunità montana stanno da diversi anni realizzando una serie di impianti di melo, lamponi, fragole, ciliegie, ortaggi, ecc. dai quali si otterranno entro breve delle produzioni quantitativamente consistenti. In questa situazione manca qualsiasi struttura che possa essere utilizzata per facilitare e rendere più economica la commercializzazione delle produzioni. L’assessore Pelizzo nel suo interessante e puntuale intervento ha preso atto con piacere delle aspettative esistenti sul territorio, auspicando che i programmi di sviluppo strutturale della Da destra verso sinistra il presidente del!'A PO Andrea Visintini, l'assessore Pelizzo, il sindaco Marinig e l’assessore Mazzola cooperativa possano trovare rapida concretizzazione. Ha effettuato quindi una disamina delle diverse branche dell’agricoltura di montagna individuando i settori maggiormente interessati nell’agriturismo, nella silvicoltura, nella zootecnia minore, nella suinicoltura oltre che nella ortofrutticoltura. In conclusione ha riaffermato l’importanza delle colture drupacee (pesco, albicocche, ciliegio) in questi ambiti delle Valli in cui hanno avuto rilevante importanza economica fino a qualche anno fa, in particolare ha fatto riferimento alla zona di Rodda. nc A CURA DELL’ISTITUTO PER L’ISTRUZIONE SLOVENA Corso di aggiornamento sull’educazione artistica È in svolgimento, presso il centro scolastico di S. Pietro al Natisone, il primo corso di aggiornamento sull’educazione artistica della scuola primaria. Alle prime lezioni si è raccolto un buon numero di maestre per seguire il programma predisposto con il pittore Tomo Vran, che si soffermerà sulle tecniche grafiche per la scuola, e il prof. Paolo Petricig il quale invece prenderà in esame lo sviluppo dell’attività figurativa del bambino. La prima lezione ha toccato, anche su sollecitazione dei corsisti, alcuni pro- Da questo «gomitolo» prende l'avvio l'attività grafica del bambino. Diventerà un artista? Teatrant al Je že danajst liet, ki Lista Civica od Garmaka ma komun tu pest an vsi mormo reč, de punu su nardil teli aministratori za njih vasi an za njih judi. Grede, ki su gledal novo ekonomično pot za rešit njih vasi, niesu pozabil kulturu an na vse uiže su pomal tistim, ki su kulturne manifestacjone napravjal v njih občini. Ma se vie, de pot za rešit naše doline je duga an še puno je za nardit. Se vie tud, de ne vsak spetakul je kultura an praveju, de od kar je ta nova «minoranza» go par Hlocje vsak «consiglio comunal» je an show an judje z Garmaka an z drugih beneških vasi, hodeju gledat an poslušat ku gledališče an tuole pru v vasi, kier se je rodilu an diela Beneško gledališče. Praveju, de v telih novih show adan sam piše, diela regist an ator an pride za se vprašat, če se nie zgrešiu, kar je politično pot uzeu. Zak druge je dielu na komune, dielu, za kiek modrega nardit, zak bit na «opposizione» nečje reč za dušpiet gledat poderjat, kar te druz nardjo. Je že osam miescu, ki reči gredo takuo naprej. Minoranza piše, de «Bonini je mago», Bonini pa ma takua rad Chiucha, de za ga na spartit z nobednim družim, ga nečje pošjat na Comunità montana. Jest bi teu reč šindiku iz Garmaka: Pusti Chiucha iti po njega pot an ti bieš naprej po toji, s tojimi judmi, brez zgubjat cajta , ku po navadi. Bi teu tud reč Chiuchu: Tisti, ki te tučejo roke, su se zabil, de su te votai, za de boš dielu za obuojšat njih vasi. Na zabise tuolega an ti. An vsiem tistim ju-dem, ki takuo jubijo gledališče an se zdi, de na vedo, de naše Beneško gledališče je pru gu Hlocje: Navadita se pogostu iti gledat tolo gledališče, ki je ši-gurnu lieuš an vam pargreje sarce an nasviete pamet. Vietar iz Matajurja blemi fondamentali, quali: la rappresentazione dello spazio del bambino, gli stadi di sviluppo secondo l’età, le possibilità di intervento dell’insegnante, il concetto di creatività artistica. Una materia che va ben oltre i margini di tempo delle cinque lezioni previste, anche perchè si vorrebbe realizzare un confronto di esperienze e, perchè no? una ricerca. Januar je na koncu švignu z marzlim repom Ce parmerjamo letošnjo zimo z lansko, ko so zmarzovale drevja, vode in vodovodi, lahko rečemo, da smo letos srečni, če na bo kaj hujšega, ker nam jo februar lahko še veliko zagode. Na koncu zadnjih dni, nam je hoteu januar pokazat, da je tudi on zimski mesec. Partisnu je mraz, potle pa je pa-du sneg po hribih in dolinah. Pa ni bilo takuo huduo, bali smo se hujšega. Lahko rečemo, daje biu januar dobar. Lahko nam februar prinese kajšno presenečenje (sorpreso), pa je takuo maj-han, da ne more strašiti. Preomagali ga bojo bolj dugi in sončni dnevi. Vsed-no pa ne smemo pozabit, da je februar strupen. Kadar je vse govorilo na svetu, so govorili med sabo tudi naši mje-sci in februar je jau januarju: «Bruo-zar, da nisim takuo velik in da nisirn na tvojem mestu. Ce bi biu jaz januar, bi stuoru zmarz-nit otroke u maternih trebuhih, na ognjišču pa bi se lonac zadaj kuhov, spredaj bi pa zmarzavu». Še dobro, da je februar takuo maj-han in da se bo muoru umaknit marcu, ki je mjesac pomladi. In questa rubrica diamo spazio ai comunicati di partiti ed organizzazioni che possono esprimere liberamente le loro opinioni. Queste non necessariamente rispecchiano la linea del nostro giornale. PCI: idee chiare sullo sviluppo delle zone di confine Il PCI è tornato sulla legge per le zone di confine con un grosso convegno tenutosi recentemente all’Ho-tel Astoria di Udine. Sono intervenuti con il segretario regionale Roberto Viezzi i parlamentari di tutta la Regione: i deputati Baraccetti, Cuffa-ro, Gasparotto, Polesello, i senatori Battello e Gherbez e l’eurodeputato Rossetti. La determinazione del PCI, ha detto Viezzi, ha fatto sì che nella nuova legge finanziaria sia scritto che per questa legge sono disponibili 255 miliardi. Secondo il PCI il Governo, insieme alla Regione, deve ottenere dal consiglio dei ministri e la commissione esecutiva della Comunità Economica Europea uno speciale «status» nell’ambito dei rapporti est-ovest, la Comunità Europea e la Jugoslavia. Ciò significherebbe riconoscere il significato internazionale della nostra Regione. Il PCI sostiene la proposta di Biasutti della costituzione di una commissione consiliare speciale. Rispetto alle agevolazioni fiscali il PCI è che esse siano riservate strettamente alle aree confinarie ed alla realizzazione di imprese a capitale misto. Con i mezzi della Comunità Economica Europea, dello Stato e della Regione si dovrebbero favori- re nuove iniziative economiche e dove ce ne fosse l’interesse, anche ione franche. Il PCI propone che anche la commissione speciale presso il Ministero degli Esteri si impegni con l’esame delle varie proposte e far sì che il Parlamento si pronunci al più presto. S. PIETRO AL NATISONE Congresso aperto per il PCI Giovedì 13 febbraio le sezioni del PCI, alcune delle quali hanno già tenuto le riunioni di base, terranno insieme il loro congresso, in vista di quello provinciale che si terrà a fine febbraio. A svolgere la relazione introduttiva è stato designato in una riunione ristretta il consigliere provinciale Giuseppe Blase-tig, membro del comitato regionale. Il PCI inviterà al proprio congresso anche le altre forze politiche ed associazioni che potranno portare il loro saluto e le loro considerazioni. Questo invito si realizza per la seconda volta. La prima è stata nel 1979. Si dovranno poi eleggere cinque delegati al congresso ed un agile organismo dirigente. Parteciperanno il segretario provinciale Renzo Travanut e l’on. Mario Lizzerò. CIVIDALE Commemorazione di Battocletti L’avvocato Giovanni Battocletti recentemente scomparso sarà commemorato venerdì 7 febbraio sera dalla sezione di Cividale del PCI. La commemorazione avrà luogo nella sala della Società Operaia, di cui Battocletti è stato a lungo presidente. Vi parteciperanno iscritti ed amici del PCI di Cividale e delle Valli del Natisone, la manifestazione è aperta al pubblico. Dalla la pagina Ob pustu... deh veliko zanimanje in je doživel velik uspeh. Ljudje, ki še zlasti v mestnih središčih so skoraj opustili pustne navade, pustovanje pa marsikje postaja le še otroška zabava, so z navdušenjem sprejeli beneške pusto-ve, kjer čeprav se je vsebina obredij in funkcija mask zgubila, se šele ohranja zanimiva zunanjost. Rodila se je tako zamisel, da bodo odslej tako pustovanje prirejali vsako leto, za organizacijo pa naj bi prevzela iz leta v leto druga vas. Nedvomno gre za zelo pozitivno pobudo, ki jo je treba pravilno vrednotiti, krepiti in razvijati, pri tem pa seveda bojo morale odigrati njihovo vlogo tudi javne ustanove, ki tudi na ta način lahko pokažejo v kakšni meri jim je pri srcu naša ljudska kultura. Dai «pustje»... si della Benecia dove si festeggia il carnevale. Una manifestazione dunque ben riuscita quella di Masarolis, che oltre all’aspetto festoso ha avuto anche un carattere culturale, di «museo vivente». Senz’altro è stato positivo il fatto che si sia pensato di riunire e di presentare contemporaneamente le maschere tipiche della Benecia. Un’iniziativa che a quanto dicono gli organizzatori verrà ripetuta anche nei prossimi anni, naturalmente nei diversi paesi a rotazione e che merita senz’altro un deciso sostegno da parte di associazioni ed enti pubblici. Challenger... ruskih in amerikanskih astronavtih. Od zadnji amerikanski tragediji, ko smo zvedeli zanjo, ko smo videli po televiziji žalostni posnetek, posnetek tragedije in katastrofe, ki je biu hitro sko-mercializiran in prodan po vseh kontinentih od amerikanske televizije, so mi intenzivno butale v glavi besede rajnkega nona: «Ne staviti miere Bogu!». Neviem zakaj so mi te besede paršle na miseu, saj nisem tako kot nono, saj sem malo veren in gledam popolnoma z drugačnimi očmi na svet in na dogodke sveta, kot moj rajnik ded. Neka analogija pa leje med mojo mislijo in njegovim svarilom. Jaz bi takole povjedu: Ne hodite gor, v neznano, dokler ne rešite znanih problemov na zemji. Milijarde in milijarde dolarjev in rubljev zapravljajo za vesoljske podvige in če so ti podvigi dobronamerni, še naj bo, a zdaj so začeti tekmovati, konkurirati med sabo, kdo bo imeu vojaško supremacijo gor visoko nad našimi glavami. In v tem mrzličnem tekmovanju, ker se vsem mudi, pride večkrat do tragedij. Škoda za dragoceni material, še bolj škoda pa za nedolžna življenja! Naj znanost pomaga človeku in človeštvu na zemlji. Ljudje, mladi, stari, otroci umirajo zavojo pomanjkanja kruha in vode. Koliko vodovodov, kanalov za iriga-cijo u puščavah in drugih zasušenih zemljah bi se lahko zgradilo za dnar, ki gre gor, vneznanost. Koliko bolnic, špitalu je potrebnih nasvetu, kjer ljudje umirajo zavojo pomanjkanja zdravniške pomoči. Pomislite na bolezni - recimo rak, kanker, bolezen našega stoletja, ki spravlja na drugi svet stara in mlada življenja in ni bluo odkrito še zdravilo, da bi zaustavlo to gardo, mo-strozno bolezen. In veste zakaj? Ker znanstveniki, ki raziskujejo, ki gledajo odrit zdravilo proti raku, nimajo denarja, denar gre za luft, za vojsko, za vojaške namene. Lahko bi našteu še puno reči, še številne velike probleme, ki niso bli rešeni tle na zemlji, pa mislim, da ni potreba, ker vsi veste zanje. Na koncu bi še enkrat radpoviedu, da nisem staro-kopitnik, da nisem proti znanosti in progresu. Vem, da je vsak napredek zahteval svoje žrtve in - na žalostjih bo tudi v bodoče. In če žrtve morajo bit, naj njih trpljenje njih «sacrificio» pomaga človeku in človeštvu, naj pomaga rešit velike probleme naše zemje. Na zadnjo bi še rad povjedu, da jočem z družinami za smart kuražnih amerikanskih astronavtov. Pelar Matajurac NAŠ INTERVJU MARINU VERTOVCU MOJA ŽELJA JE, DA BENEČANI LAHKO VZAMEJO V ROKE SLOVENSKO KNJIGO Pričetek 4. aprila 197< ob 2®. uri m ^ j 4 oprite alte ore 20 ai Tečaj , Corso slovenske di lingua ga jezika e cultura in kulture slovena Predavala t"-w Le >«».».*•«»**>■*«»-W~ ' Jožica Jarc p^l..j0*ica JarC Marino Vertovec i PK, Marino Vertovec S. PIETRO AL NATISONE Un grande concerto della pianista Paola Chiabudini Martedì 28 gennaio 1986: una data da ricordare, direi storica per la Benecia, per il primo vero concerto di pianoforte organizzato sul nostro territorio e, motivo ancora più grande di soddisfazione, protagonista del concerto è una pianista oriunda da Cicigolis (Pulfero), Paola Chiabudini. Il salone del «Centro» di S. Pietro al Natisone alle ore 20 di questo giorno è gremito di gente, certamente non solo curiosa, ma desiderosa di gustare della buona musica. E dai silenzi intensi e numerosi che improvvisamente calano sulla sala si intuisce il godimento che l'interprete in continuazione è capace di comunicare agli uditori. rascolto della sonata 331 in A maggiore di Wolfang Amadeus Mozart è delizioso. L'interprete dello stile di Mozart mette in bella evidenza la luminosa leggerezza e la naturale semplicità, dimostrandosi pienamente a suo agio. Il pubblico mostra di gradire anche Claude Debussy, del quale vengono eseguite le Estampes che escono dalle dita della pianista raffinate, preziose, eleganti. Il concerto è arricchito dalle 32 variazioni in C minore di Ludwig Van Beethoven e dell'opera 118 dagli intermezzi in A maggiore e A minore e dalla ballata in G maggiore di Joannes Brahams. Per la giovane pianista, insegnante di pianoforte presso la nostra scuola di musica e che attualmente si sta perfezionando nell'arte pianistica sotto la guida di un ’e-sperta concertista, è certamente un'esperienza utilissima oltre che un momento di maturazione; per noi una speranza che si aggiunge per lo sviluppo della cultura nella Benecia. N.S. Tečaji slovenščine za otroke in odrasle imajo v Benečiji že kar dolgo tradicijo in se po vsej videmski pokrajini, oziroma na področju, kjer živijo Slovenci ponavljajo iz leta v leto. Eden od teh tečajev, ki je dobro obiskovan, se odvija v Špetru. Vodi ga Marino Vertovec, ki nam je v tem intervjuju povedal, kako poteka pa še marsikaj drugega. Najprej, kdaj si začel poučevati? Točno deset let od tega, v Čedadu. Tečaj pa smo morali prekiniti pred časom zaradi potresa. Leto kasneje smo le v Čedadu vsporedno s tečajem slovenščine priredili vrsto predavanj v italijanščini o književnosti, kulturi, zgodovini Slovenije in bolj splošno tudi Jugoslavije. Ta del sem prevzel jaz in moram reči, da so predavanja vzbudila precejšnje zanimanje. Treba je namreč povedati, da se tečajev v Čedadu udeležujejo v lepem številu tudi Furlani in Italijani. Nisi pa vedno poučeval v Čedadu. Ne. Potem so me «spodili» z mesta na podeželje in sem več let vodil tečaje v Bardu in Tipani. V najlepšem spominu pa imam tečaj v Bardu, kjer so ljudje zelo družabni. Lahko rečem, da je na tečaju sodelovala vsa vas. Po navadi, ko je bilo namreč konec pouka, smo se dobivali v gostilni, kjer v bolj sproščenem vzdušju smo nekako nadaljevali tečaj. To žal mi ni uspelo niti v Tipani niti v Špetru. Kakšne razlike si opazil med temi vasmi? Razlika je predvsem v drugačni stopnji znanja jezika in njegove čistosti. Recimo, v Grmeku govorijo dobro, v Špetru pa se bolj pozna vpliv furlanščine in italijanščine. Torej poučuješ že 10 let. Kaj te sili k temu? Izredna ljubezen do slovenskega jezika in želja, da bi se Slovenci videmske pokrajine ponovno vključili v slovenski kulturni prostor, da bi brez težav vzeli v roke slovensko knji- go, da bi sledili zdajšnjim tokovom slovenske kulture. Lahko rečemo, da si optimist? Ja, jaz sem optimist po naravi. Dejstvo pa je, da danes ni primerjave s situacijo, kakršna je bila samo deset let od tega. Priča smo številnim pozitivnim znakom. Raste, recimo, zanimanje za slovenski jezik in slovensko kulturo med mladimi. Zelo pozitivno je tudi to, da so v Špetru ustanovili dvojezičen vrtec, ki so ga mlade družine dobro sprejele. Z njim smo postavili zelo pomembno osnovo, hkrati pa spremenili stoletno silnico, proces raznarodovanja. To je komaj začetek, sem pa prepričan, da bo vrtec obrodil sadove tudi zaradi tega, ker otroci prenašajo v družine znanje, ki ga tam pridobijo. Čisto narobe torej od tega, kar se je dogajalo do sedaj, ko so bili tudi otroci element raznarodovanja. Izrednega pomena je tudi ekonomska baza, ki se je začela ustvarjati. Svoj pomen imajo dalje dobri sosedski odnosi in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Poleg tega se širi vse bolj odločno spoznanje, da manjšine ne predstavljajo nobene nevarnosti, nasprotno bogatijo vso italijansko družbo. Po mojem pa bo imel velik pomen tudi zadnji roman Tomizze Novoporočenci z ulice Rossetti, ko bo približal Italijanom slovenski svet. Vrnimo se sedaj na tečaj. Kako poučuješ, kakšen je tvoj prijem? Večina tečajnikov v Špetru je obiskovala tečaj že lani. Vsaka lekcija, vsako srečanje se je vrtelo okrog enega težišča: hiša, stanovanje, vas, mesto, potovanje in podobno. Izhajam pa iz tega, da naši ljudje potrebujejo predvsem nove, sodobne, tehnične besede in izraze. Jezikovne strukture že obstajajo. Skratka skušamo napolniti luknje, ki so nastale po 120 letih nepismenosti. Cilj pa je sodoben knjižno-pogovorni jezik, jezik televizije in časopisov, torej da bi se Beneški Slovenci znali izražati kot povprečen človek Slovenije danes. Tudi letos smo izbrali isto pot. Vsaka lekcija se vrti okrog zelo znanega dogodka, recimo, napad na egiptovsko letalo na Malti in podobno. Kako pa poteka? Najprej preberem določen tekst ali članek, ali pa povem v pozvetku. Napišemo na tablo razne stavke in nato analiziramo vse možne variante, tako torej širimo besedišče. Seveda va- dimo tudi iz slovnice in se pri tem naslanjamo na učbenik Povejmo po slovensko, ki je primeren za naše ljudi. V Benečiji si dobro poznan. Poznajo te tudi bralci Novega Matajurja, saj večkrat pišeš v našem časopisu, začel pa si sodelovati z nami že 1974. leta. Znani so tudi tvoji prevodi iz slovenščine in italijaščine v slovenščino. Toda, kdo je Marino Vertovec, ta «videmski» Slovenec? Po poklicu sem profesor angleščine. Živim in delam v Vidmu, kjer sem se rodil. Obiskoval sem italijanske šole, od vrtca do univerze, sem pa Slovenec. Moja mati je Barkovl-janka, oče pa je bil iz Vipavske doline, pravzaprav iz vasi Podnanos. Leta 1898 se je kot otrok preselil v Trstu, kjer je delal na prefekturi. Bil je zelo aktiven v tedanjih slovenskih društvih in je sodeloval s časnikom «Edinost». Za ta časopis je bil napisal tudi več uvodnih člankov. Prav zaradi tega so ga leta 1932 premestili v Videm. Živel si v italijanskem okolju, šolal si se v italijanskih šolah. Kje si se torej naučil slovenščine? Doma. Učil sem se pa tudi na gramatiki Ivana Trinka, ki je bil očetov znanec. Največ pa sem se navadil s poslušanjem radia Koper in Ljubljana. Brati pa sem se naučil, ko sem bil star že 15 let. K temu me je spodbudil profesor J. Orešnik, ki je sedaj profesor na univerzi v Ljubljani. Kdaj pa si začel pisati slovensko? To je prišlo kasneje samo po sebi. Toda moram povedati, da sem skupaj z ženo, ki je Italijanka, obiskoval enoletni tečaj slovenščine v Gorici pri šoli za prevajalce. Pravijo, da tvoja žena obvlada slovenščino še bolj kot ti. Je res? Res je. Pred leti, ko se je slovenska novinarka pogovarjala z njo je dejala: «Se takoj vidi, da je prva Gorenjka». SANDRO VOGRIG NOV PREDSEDNIK DRUŠTVA «REČAN» Z dobro voljo Kar začne lieto je za vsakega clo-vieka te pravi cajt za pogledat nazaj, kaj je nardiu dobrega an zgrešenega, liepega an gardega, pa tudi za narest programe za napriej. Tuole, sevie, valja tudi za društva an organizacije an prou takuo se je začelo lieto za kulturno društvo Rečan z Lies. Parvo dužnuost, ki so jo člani opravli na seji 24. ženarja je bila imenovanje novega vodstva, diretiva. Tle je paršla na dan potrieba, de se društvo lieuš poveže z drugimi organizacijami, ki dielajo v garmiškem kamu-nu ko biblioteka, recimo, polisportiva an druge. Novi člani diretiva so: Margherita Trusgnach, Sandro Vo-grig, Marina Vogrig, Marino Gariup, Aldo Clodig, Massimo Pagon, Vittorio Scuoch, Lino Scuoch an Renzo Rudi (ki Topoluovčanu!). Takuo, ki piše statut je potle, na parvi njega seji, vodstvo votalo novega predsednika. Zbran je biu Sandro Vogrig, ki je z njega 22 liet med narbuj mladimi člani društva in, sigurno pa narbuj maldimi predsedniki od kar jih je imeu Rečan. Margherita Trusgnach je pa tajnica an blagajničarka. Pregled za nazaj. Kako je bluo lieto 1985? Čeglih vsi so prepričani, de se more buojš an lieuš dielat, člani društva Rečan so bli zadovoljni z njih dielam. An kakuo bi na mogli bit? Senjam beneške piesmi, ki je «roža tu škric» (bi jal po talijansko) Rečana, je biu lan še buj bogat, lepuo parpravjen an buj poslušan ko pre- Spoznavajmo naše kraje SV. VIS ARJE 2.DEL Salvatore Venosi Po prvi svetovni vojni so Višarje pripadle Italiji in tako so za to božjo pot prišle druge razmere in drugi časi. Že od leta 1905 so Višarje oskrbovali slovenski frančiškani in je takratni župnik pater Pij Žankar takoj začel trkati na vrata raznih pristojnih uradov za ponovno obnovo svetišča. Res so leta 1924 začeli z obnovo porušenih stavb. Ker pa je Kanalska dolina pripadla Italiji so slovenski frančiškani morali zapustiti vse postojanke v italijanski državi in med njimi tudi Žabnice z Višarjaim. Po odhodu frančiškanov so oskrbo na Višarjah zopet prevzeli svetni duhovniki. Prvi je bil beneški duhovnik gospod Božo Monkar, ki je župnikoval od let 1924 do leta 1927. Za njim je od leta 1927 do leta 1932 prišel gospod Viktor Kos in prav v njegovem obdoju je slovenski akademski slikar Tone Kralj prvič poslikal višarsko cerkev. Ker pa je vlaga zelo poškodovala njegove slike je leta 1960 napravil nove. Na kresni dan leta 1925 so Višarje zopet oživele. Ljudje so zopet prihajali sem od vsepovsod le da je bila vmes državna meja, ki je večkrat oteškočala prihod večjih skupin. Od leta 1932 do leta 1940 je za Višarje skrbel gospod Rafko Premrl. Leta 1940 je skrb za svetišče prevzel gospod Jože Simec, ki je v Kanalski do- lini preživel vojno in povojno obdobje do leta 1962. Sledil mu je v vodstvu svetišča gospod Mario Cernet, ki je do leta 1982 skozi obnavjal svetišče in cerkvene stavbe. Kako se je za Višarje boril je zelo natančno napisano v drugi številki župnjiskega vestnika Ukve leta 1984. Mirno se lahko reče, da so Svete Višarje v zavesti slovenskih ljudi še vedno najslavnejša in najbolj priljubljena božja pot. Mimo njih ni mogel France Prešeren. V zbirki črtice in povesti «Moje življenje» jih omenja Ivan Cankar. V svojem romanu Doberdob jih omenja Prežihov Voranc; tudi France Avčin jih opisuje v knjigi «kjer tišina šepeta». V svojih delih jih še omenjajo Ivan Pregelj, Boris Pahor in Saša Vuga. Znana so tudi «Višarska polena, «•. 'M v• *: ' yi“'r #v * PODBONESEC SV.LENART , ». ■■'"V *■: Puoje-Sčigla Marino an Chiara sta jala ja Marino Blasutig iz Puoja an Chiara Saccù iz Ščigle sta jala ja. Poročila sta se v Lažeh v saboto 25. ženarja. Marino je puno poznan po naših dolinah an tudi uone, ker gode na kitaro an na druge strumente. Po dolinah je poznan posebno ker je vičkrat godu an pieu na Senjam beneške piesmi na Lie-sah. Partecipu’ je tudi na Dan emigranta an na druge naše prireditve. Njega piesmi so zaries puno lepe an vičkrat kar se je v družbi se jih zapieje. Marinu an Chiari, ki bota živiela v Rualisu blizu Čedada želmo no srečno skupno živlienje. Mantova/Ošnje Rocco: «Tala je moja sestrica!» Taz Mantove nam je paršla tela lie-pa fotografija. Na nji sta Rocco, 5 liet an njega sestrica Vera, 1 lieto. De sta dva lepa otročiča na kor pravt, saj se vidi od fotografije. Pošju nam jo je njih tata Gianni Osgnach iz Ošnje-ga, ki ga vsi lepuo poznamo, ker je v društvu beneških umetnikov an vič krat razstavlja njega diela po naših dolinah, posebno v Beneški galeriji v Špietre. Roccu an Veri želmo no lepo živlienje an, ku njih tata an mama, de bojo pogost parhajal v naše lepe doline. % ■ m DREKA Muletova družina iz Dolenje Dreke nosi rekord alpinov v Italiji: 8 bratov - 8 alpinov! Bardka je bila mama, ki je porodila osem puobov, sposoben je biu tata, ki je naredu osem alpinov. Vsi so vredni premija: mama, tata in njih alpini, pa ni bilo obednega premija, bluo je sa-muo tarplienie za vse. Prav gotovo se ne udobi u celi Italiji tajšne družine, ki bi imela od samega tata in same mame osim alpinov. ANA al pa... Tonina, bi muorla poskarbjet, da bi jim postavli na zid njih hiše u Dolenji Dreki lepo skalo z njih imen, saj je ostu od vseh samuo adan doma: te naj mlajši. Družina, namest bit premiana za velik patriotizem, je bla huduo štrafana. Od osim alpinov sta živa še dva. Večina jih je pomarlo zavoj o silikoze, za-vojo prahu, ki so ga udobili na pljuča u belgijskih minierah. Tle vam jih predstavim od parvega do zadnjega za letom, ki so se rodili. Njih preimek je Tomasetig. 1. Giuseppe, rojen leta 1906 2. Giovanni, rojen leta 1908 3. Antonio , rojen leta 1913 - živ 4. Francesco, rojen leta 1915 5. Fabio, rojen leta 1917 6. Adolfo, rojen leta 1919 7. Berto, rojen leta 1923 8. Pasquale, rojen leta 1930 - živ "■Sfc SPETER Klenje »*• -k V četartak 30. ženarja je za venčno zaparu njega trudne oči Antonio Jus-sig iz naše vasi. Učaku je lepo starost: 94 liet! Antonio, ki je biu tudi «cavaliere di Vittorio Veneto» je pustu v veliki žalost ženo, hčera, sestro an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Ažli v saboto 1. februarja. Tudi matajurske maškere vas vabijo na pustovanje v Matajur v> saboto an ne-diejo. O te drugih smo pisal pa zadnjič. PISE PET AR MATAJVRAC Prosila je Marijo na Stari Gori... ■v. Copp« • Targhe bportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Nevesta, pridna nevesta je garala, djelala in se pošteno obnašala do vseh. Bardka je bla do moža in lepuo se je zastopila - kar je čudno - ludi s taščo. Od pridnih, poštenih, bardkih ljudi vsi žele njim podobne otroke, pa naša pridna nevesta ni mogla spočet, ni mogla zanosit. Nje nero-dovitnostje bla tragedija za moža, za njo, a predvsem je bla tragedija za maler-taščo, ki so jo botre in hu- Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 - Tel. 732280 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer )) Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN dobne babe zasmehovale, da se bo zgubiu preimek Maličnjakove družine, zak je imela samuo adnega sina, tistega, ki je parpeju u hišo nevesto Matildo, in imela je hčerko Olgo ki je bla puno buj mlada od poročenega brata, ki so mu pravli Šiman. Mati od Šimana, moža od Matilde, je puno tarpjela, zak nje nevesta ni mogla roditi otrok, zatuo je začela hodit na božjo pot. Vsako nedeljo je šla na Staro Goro in prosila Mater Božjo, da bi nje nevesta zanosila in rodila sina, da bi biu rešen družinski ponos, moštvo Maličnjakove družine in-seveda-tudi preimak. Prošnje in molitve, doma in na Stari Gori, so šle teta naprej in stare, mlade in hudobne babe so še zmeraj zasmehovale staro Maličn-jakovo gospodinjo, da se jim bo zgubu preimak. Stara Maličnjakova mati ni zgubila potarpljenja, še manj pa tro-šta in zaupanja v starogorsko Mater bolijo. Še zmeraj jo je hodila vsako nedeljo molit in prosit, da bi uslišala nje gnado. Pa je le paršlo zanjo do žalostnega dne. Žene iz vasi so jo čakale pred kantonu, kjer so točile vodo. Kadar je paršla med nje in položila škaf pod tor, so se ji vsehnadu zasmejale. Tista, ki je bla narbuj strupena, ji je jata: « Hodila si na Staro Goro prosit Mater božjo, da bi ti nevesta rodila otroka. Nu, namesto nevesti, sada rase trebuh tvoji hčerki Olgi!» Stara Maličnjakova mati, ki je bla do sada spregnjena pod povjer-kom, naravne harbat in uzidgne glavo in s tem pokaže, da ne sprejeme ponižanja. « Vse, kar je pod našo streho, naj nam Bog in Murija ohranita. Se vidi, de ob parvi h molitvah Marija me ni lepuo zastopila. Za šest mescev pa lahko pridite za botre, ker je začeu rast trebuh tudi nevesti Matildi!» je ponosno zarjula mati. Babe so popadle vsaka svojo posodo z vodo in jo odnesle na svoje domove. Od takrat je korito suho, u Ma-ličnjakovi družini pa se je rodilo puno otrok. Vas pozdravju vaš Pelar Matajurae Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona vjšpietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: I)r. (»elsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Oh 8. do 14. februarju Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Podbonesec tel. 726150 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».