n e TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO poStnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p„ $>„ t> ^ETO XXIV / ŠTEVILKA 30 CELOVEC, DNE 27. JULIJA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Evropska gospodarska skupnost f' soboto, dne 22. julija 1972, je bil v Bruslju storjen velik korak ?ia gospodarskem polju za vso zapaidno Evropo. Šest-n°jst držav je podpisalo gospodarske po-I S°dbe, ki i>scbinsko niso enake, pač pa iz-‘azfijo skupno stremljenje vseh teh priza-i delih držav. Začelo se je nekako pred petnajstimi le-tl’ kH sta na pobudo takratnega francoskega zunanjega ministra Š u m a n a sklenili dolgoletni sovražnici Francija in Nemčija Povezati gospodarske interese v zadevah Premoga in zelem v skupno smer. Namen l(' bil v pivi vrsti, osnovo vojne industrije obeh držav tako povezati, da bi se med te-171(1 dvema državama ne mogla nikdar več vueti vojna. V ,-^l'emu začetku je pristopila tudi Italija, ''N‘*neje so se jim pridružile še male države: inozemska, Belgija in Luksemburška in ‘'"ko je nastala Zapadnoevropska gospodar-' skupnost (EGS), ki si je z rimskimi pro-!°koli dala skupne gospodarske zakone in [udi skupno politično linijo. Francoski dr-'-avm prezident De Gaulle je točno čuval ,l"d tem, da bi ta Evropska gospodarska '°eza ne zašla v preveliko politično in vo-1'isko odvisnost od Združenih držav Ame-1 le- Ker je bila Velika Britanija pretesno P°litičrio in vojaško odvisna od Amerike, ]e De Gaulle preprečil pristop Velike Bri-1 a ni jf> h Evropski gospodarski skupnosti. 0 B)e Gaullovi smrti so sc ti odnosi Ev-1 °pske gospodarske skupnosti do Velike Bri-tfnii]e le spremenili in po dolgih pogaja-upb je prišlo zadnjo soboto do polnega pri-'j°pa Anglije, Danske, Norveške in Irske k -vropski gospodarski skupnosti. Istočasno !(> je še šest drugih držav navemlo gospo-| '’-nsko sodelovanje s to imenovano skup-■ostfo. Vendar je odnos teh zadnjih brez Političnih obveznosti. V soboto podpisa-!>a P°godba stopi 1. januarja 1973 v velja- Avstrija se je skoraj deset let trudila za ° Povezavo. Ker je Avstrija po državni po-j°dbi iz leta 1955 obvezana, da se drži nevednosti, je bila konstrukcija take pogod-J( sila težavna, ker je pivih deset držav x -upnosti prevzelo tudi politične obvezno-kakršnih Avstrija ne bi mogla prevzeti. 1 °. desetletnih neuspehih je vendar bila "ajdena tista oblika pogodbe, ki zadošča ' rn stranem in tako so bili podpisani zad-‘p^p S0.b°d> od šestnajstih držav vsi potrebni A/« papirju imamo torej Evropsko gospo-'[rsko skupnost, ki šteje 300 milijonov u-oarjalcev in potrošnikov in pomeni brez 'oorna gospodarsko moč, s katero bo mo->a(unati tako Vzhod kakor tudi Ameri-ta na Zapadu. Razume se, da s podpisi še niso odstranjene vse ovire in težave, da bodo pri prak-"nem delovanju gospodarskih činiteljev ' d' žavah samih in tudi med državami na-. Il]ali problemi, katere bo treba sproti re-S('vati. Pač pa je nakazana pot, ki utegne ' Nekaterih pogledih olajšati meddržavne t niC’ V drugib pogledih pa se bodo odprla de, priznanje otoka Formoze Kitajski in raz- ■' veljavljenje mirovne pogodbe med Japonsko in Tajvanom (Formozo). m Božidar Tensundern - biseromašnik V nedeljo, 13. avgusta 1972, bo v Recklinghausenu — župnija Naše Ljube Gospe — daroval biserno mašo velik prijatelj Slovencev, prelat Božidar Tensundern, ki deluje med Hašimi rojaki v Porurju že 60 let. Biseromašnik Tensundern se je rodil v Gronauu ob holandski meji 23. februarja 1890. Leta 1912 je pel novo mašo. Od leta 1913 do 1928 je bil kaplan v Gladbecku, nato do leta 1938 vikar v Hovelu pri Hammu in od leta 1938 je deloval nad 30 let kot župnik da veliki mestni župniji v Reckling-hausenu v Vestfaliji, zdaj pa živi v Pokoju v NordwaIde pri Miinstru. Kot bogoslovec v Miinstru je zvedel od skofa Feliksa von Hartmanna, da živi v Porenju in Vestfaliji okoli 40.000 Sloven-Cev, ki so pa v verskem in tudi narodnem Pogledu popolnoma zapuščeni. Takoj je zaprosil škofa, naj mu omogoči, da bi se naučil slovenskega jezika, ker bi rad kot duhovnik deloval med Slovenci v Porurju. Tiinstrski škof je sporočil njegovo željo iubljanskemu škofu dr. A. B. Jegliču, ^■i je bogoslovca 7ensunderna z veseljem sprejel in ga poslal k dekanu Andreju Lavriču v Vipavo, da bi se naučil slo-Venskega jezika. V Vipavi — še danes rad Pripoveduje — je našel „n o v i dom in n°v o mamic o“. Še danes ne more po-z°biti, kar je doživljal nekaj mesecev med gostoljubnimi Vipavci. Slovenski jezik je tako vzljubil, da se ga je po nekaj mesecih tQko dobro naučil, da je v raznih vipavskih Sjkvah že lahko pridigal. In še danes po — letih dobro slovensko govori in piše. Ko je postal kaplan v Gladbecku — v tem kraju si je veliko naših ljudi služilo kruh kot rudarji — si je v kratkem času osvojil njihova srca. Da bi se slovenska hdadina ne utapljala v nemškem narodnost-nem morju, je kaplan Božidar Tensundern miinstrski*škof ga je imenoval tudi za dušnega pastirja za Slovence — v župniji sv- Lamberta ustanovil slovensko š o -0 > kjer je sam poučeval našo hjl a d in o slovenščino. In da bi po-'jvil stike naših ljudi z rodno domovino, jih je vsako leto vodil na obisk v Slovenijo. Škofu Jegliču je vsako leto 'poročal o verskem in narodnem stanju naših rojakov v Nemčiji. Škof Jeglič je obiskal naše rojake v Porurju in z njimi romal na božjo pot v jevelaer, kjer jih je navduševal, naj radi častijo Marijo ter ljubijo svoj jezik in rod-710 zemljo Slovenijo. Tudi mariborski škof T- Ivan Jožef Tomažič jih je °biskal leta 1934. Tedaj se je zbralo okoli stovenskega škofa na božji poti v Kevelaer-u nad dva tisoč Slovencev s številnimi zastavami. Sedanji kevelaerski župnik prelat j■ O o m e n mi je pripovedoval, da tako 'Tega petja še ni nikoli v življenju slišal h°t je bilo slovensko petje v Kevelaerju eta 1934. Naši rojaki so tedaj peli — navzoč je bil tudi prelat Avgust H e -'š e n k o 11 e r , ki je bil tedaj dušni pastir Za Slovence v Hambornu — „Marija, skoz’ življenje“ ... Naše rojake v Porurju je obiskal tudi K s a v e r Meško. O njegovem govoru v Hambornu in Gladbecku so mi naši ljudje še letos pripovedovali. Teh obiskov se naši starejši izseljenci še z veseljem spominjajo. Leta 1928 je škof Jeglič delavnega vikarja T ensunderna imenoval za častnega konzistorialnega svetnika ljubljanske škofije, leta 1934 pa mu je podelil enako odlikovanje tudi mariborski škof Tomažič. Biseromašnik Tensundern dobro pozna našo domovino, saj jo je po 2. svetovni vojni že trikrat obiskal; zadnjikrat se je mudil v Sloveniji leta 1970. Kot osemdesetletnik je obiskal Vipavo, Ajdovščino, Postojno in druge kraje v Sloveniji. Nad lepoto naše zemlje je kar prevzet in kar pomladi se, ko posluša naše pesmi. Tudi sam še vedno rad zapoje „En hribček bom kupil“ ... in tudi „En starček je živel“ ... Iz svoje velike ljubezni do Slovencev je leta 1937 v Mariboru zapisal v spominsko knjigo: „P o krvi sem Nemec — po srcu Slove-n e c“. Med zadnjo svetovno vojno je veliko trpel zaradi nacističnega nasilja. Najbolj pa ga je zabolelo, ko mu je leta 1938 nacistična policija prepovedala vsak stik z našimi rojaki v Porurju. Do tedaj jih je redno obiskoval po raznih kolonijah. Takole mi je letos v maju, ko sem ga obiskal in mu pomagal pisati spomine na Vestfalske Slovence, pripovedoval: „Jugoslovanski generalni konzul Dušan Fantič v Dusseldorfu, ki je bil tesno povezan z nacisti — tudi sam je po hitlerjansko pozdravljal nacistične oblastnike — me je po nasvetu nacističnega zaupnika Pavla Bolha ovadil nacistom, naj mi prepovedo nadaljnje delovanje med slovenskimi izseljenci v Porurju, ker sem nasprotnik hitler- jevskega režima in nisem še ničesar storil, da bi Slovenci v Porurju postali Nemci. . . Veliko sem zaradi tega trpel, pa sem, hvala Bogu, le dočakal svobodo. Ponovno srečanje s Slovenci po končani svetovni vojni je bilo nepopisno ..." Spomini — VESTFALSKI SLOVENCI — Božidarja T ensunderna bodo izšli leta 1973 in jih bodo lahko dobili naši rojaki, ki so raztreseni po vseh predelih sveta. Mi mu bomo hvaležni, da je opisal svoje delovanje med našimi rojaki v Porurju. Leta 1970 je papež Pavel VI. Božidarja T ensunderna zaradi mnogovrstnega in neumornega dušnopastirskega delovanja imenoval za prelata. Malo poprej je bil upokojen in sedaj živi v Nordwalde ter še Vedno obiskuje naše rojake po Nemčiji. Letos za 1. maj je obiskal naše izseljence v Franciji. V njegovem gostoljubnem domu — košček Slovenije v tujini — se skoraj vsak dan oglašajo naši rojaki po telefonu, pismeno ali pa osebno ter ga prosijo, naj jim prevede razne listine v nemščino, saj je zaprisežen tolmač slovenskega jezika na sodiščih in sindikalnih uradih v industrijskih središčih Dortmunda in Essena. V njegovi delovni sobi sem letos v maju pregledoval zajetno „Knjigo gostov“. Ugotovil sem, da so njegovi znanci in prijatelji iz vseh kontinentov sveta v 39 svetovnih jezikih v izbranih besedah počastili njega in njegov gostoljubni dom. Med drugim sem zasledil tudi veliko slovenskih obiskovalcev ter oba sedanja slovenska pomožna škofa. Poudariti moram, da naši rojaki prelata T ensunderna visoko cenijo in ljubijo kot očeta. S svojim izrednim delom si je tudi med Slovenci v naši domovini postavil trajen spomenik. Ob biseromašniškem jubileju ga prisrčno pozdravljamo in ga prosimo, naj ostane — tako je zapisal mariborski škof dr. M. Držečnik — še naprej „viden angel varuh vernih Slovencev — izseljencev po Nemčiji.“ Dr. Jože P r e mr o v Detelova knjiga v nemščini V kratkem izide v zahodnonemški založbi J. G. Biaschke Verlag v Darmstadtu nemški prevod knjige Leva Detele ..IZKUŠNJE Z NEVIHTAMI" (London 1967). Knjiga se bo imenovala ..ERFAHRUNGEN MIT GEVVIT-TERN“ in jo je prevedla Hilde B e r g -n e r. Posamezen izvod bo stal DM 9,80. J. G. Biaschke Verlag si je naredil ime s splošnopriznano serijo mednarodne poezije ..Najnovejša pesem" (Das neueste Ge-dicht), v kateri so izšle pesniške zbirke Karla Krolovva, W. H. Audena, Eugenia Monta-leja, Archibalda Mac Leisha, Adama Wazy-ka, Heinza Pionteka, Odysseasa Elytisa, VVilliama Carlosa VVilliamsa, Vladimira Ho-lana, Antonina Brouseka, Alaina Bosgvveta, Johannesa Poethena in drugih, do zdaj šestintrideset zvezkov. Poleg tega je pri tej založbi objavil svoje prozne izdelke modernist Arno Schmidt, a tudi avstrijska koroška pesnica C h r i -s t i n e L a v a n t in katoliška pripovedni- ca Paula Grogger. Založba izdaja tudi strokovne, umetniške, bibliofilske in zgodovinske knjige in ponatise starih knjig. Februarja 1972 je nemški spored avstrijskega radia (2. program) oddajal preko niž-jeavstrijskega študia Detelovo prozo, 4. julija pa je bila na sporedu celovškega radia koroškega študia ponovno nemška oddaja o Deteli, v kateri so brali njegovo kratko prozo. V najnovejši številki švicarske literarne revije iz Berna „SANDUHR“ (št. 4, pomlad 1972) je Detela objavil esej o poeziji in prozi mlajšega nemškega književnika D. P. Meierja-Lenza pod naslovom ..Eksotična realiteta". V drugem letošnjem zvezku saar-bruckenske literarne revije „UNIO“ pa je Detela priobčil odlomek iz knjige „Izkušnje z nevihtami" pod naslovom „Lov na slone". V isti številki te revije je Milena Merlak objavila proze „Tekma“; že v prvi letošnji številki iste revije, pa pesem „Smrt mesečnice". Vse te tekste je iz slovenščine prevedla Hilde Bergner. SLOVENCI doma in po s avtu VEST IZ ARGENTINE: f VALENTIN MARKE2 V Merlu pri Buenos Airesu je 29. junija umrl Valentin Markež, ena izmed najbolj znanih in spoštovanih osebnosti v Argentini. Valentin Markež je bil iz rodu Markežev, ki je bil znan po vsem bohinjskem in jeseniškem kotu Slovenije po svoji značajnosti in poštenosti. Rodil se je 1894 na Jesenicah. Pred drugo vojno je bil uslužben v Kranjski industrijski družbi. Od leta 1935 pa je bil jeseniški župan. Po letu 1945 je odšel v begunstvo na Koroško, nato pa v Argentino, kjer je bil najprej zaposlen v tekstilnem industrijskem podjetju v Moronu; že v tem času se je posvečal kokošjereji. Po upokojitvi pa se je osamosvojil in razširil podjetje na svojem posestvu v Merlu pri Buenos Airesu. RADOVLJIŠKI ŽUPNIK — UMRL V Radovljici je umrl 14. julija tamkajšnji mestni župnik Franc Sekovanič, bivši frančiškan, p. Krizostom. VISOKI JUBILEJ: DEKAN J. FATUR — 90-LETNIK 24. julija je praznoval bivši radovljiški mestni župnik in dekan, duhovni svetnik Jakob Fatur na Brezjah svoj 90. rojstni dan. Dekan Fatur je bil več let v Zeltschachu pri Brežah farni administrator (oskrbnik). Na mnoga leta! Slovenska poezija v novogrščini Atenska založba Dodekati o ra (Dvanajsta ura), katere lastnik je Panos Panalotunis, znan tudi kot pesnik in kritik, je izdala prvo novogrško antologijo slovenske poezije v knjigi na 80 straneh, z naslovom „Antho-logia eugkronon Slovenon pointon". Zaslugo za izid te publikacije ima prof. Marjan Tavčar, ki je pripravil ves izbor, prevedel vse pesmi in spisal uvodno besedo, predtem pa s svojo novohelenistično dejavnostjo, edino med Slovenci v tem obsegu, vzbudil zanimanje za izdajo take antologije, ki zares lepo predstavlja slovenski Parnas. V knjigi so zastopani naši sodobni liriki od Srečka Kosovela do Tomaža Šalamuna, v celoti 26 pesnikov z 58 pesmimi. V Tavčarjevi antologiji so zastopani v prevajalčevem zapovrstju naslednji pesniki: Srečko Kosovel (4), Alojz Gradnik (2), Miran Jarc (1), Anton Vodnik (4), Edvard Kocbek (4), Božo Vodušek (3), Marička Žnidaršič (4), Mile Klopčič (2), Jože Udovič (2), Matej Bor (1) in trije spevi iz pesnitve „Šel je popotnik skozi atomski vek, Cene Vipotnik (1), Jože Šmit (2), Janez Menart (2), France Balantič (2), Karel Destovnik — Kajuh (2), Ciril Zlobec (2), Branko Hofman (1), Peter Levec (3), Ivan Minatti (3), Lojze Krakar (2), Dane Zajc (3), Gregor Strniša (3), Kajetan Kovič (2), Šaša Vergi (2), Veno Taufer (2), Tomaž Šalamun (1). '-fe Drago Klemenčič: (3. nadaljevanje in konec) DVE LETI V SLOVENIKU Nekaj osebnih spominov na dveletno bivanje v Slovenskem zavodu v Rimu Zjutraj se je takoj po maši iz male ku-'[nje širil vse upe vzbujajoč vonj po praže->>l slanini z jajci in dobri kavi. Posodo smo navadno pustili za popoldne, ker se nam je Vsem mudilo na predavanja. Za večerjo pa 'e?n vedno iskal kakšen »izviren« recept, zviren je bil toliko, kolikor sem moral ''"peli možgane, da sem se spomnil, kako je 0 ali ono stvar pripravila mama. Najlepši Poklon so bili vedno čisti lonci. Prav nikoli ** nič ostalo. Če so se fantje morali truditi f zavoljo ljubega miru, potem jim gre vsa r.ast- Zdi se mi pa, da je bila lakota najbolj-i(l začimba. Nekoč se je s kuhinjo poskusil tudi Jošt. v° sem prišel s predavanj, sem ga našel ^Sega zardelega v obraz, ko je mešal fižo-.°v° juho, ali kakor smo jo po vojaško ''"'■navali »pasulj«. Zaskrbljeno se je ozrl: ‘L', napravil sem že prežganje. Ali je bilo ,°v°lj devet velikih žlic moke?!« Juha je 1 n sicer bolj podobna polenti, pojedli 'lrn° jo pa le. Ted tem časom sem zaključil tezo in se ukvarjal še z zadnjo redakcijo. Vse se mi je nabralo na kup: izpiti na inštitutu za časnikarstvo, »lectio magistralis« in obramba doktorske disertacije. Malo sem bil živčen, a so že drugi poskrbeli, da me je hitro minilo. Ko sem končal tezo, sem začel redno dvakrat na teden delati na slovenski sekciji vatikanskega radia. To je bila praksa za institut, obenem pa vir skromnega zaslužka. Nesporedno sem s tem koristil tudi skupnosti. Na radiu sem dobil posebno izkaznico za nakupovanje v vatikanskih trgovinah in od takrat smo imeli meso bolj pogosto na mizi. Gospodinjskih skrbi nas je rešila sestra A kvi la, ki so nam jo šolske sestre dobrohotno »posodile«. Sijajno smo se razumeli. S tem je odpadla marsikatera skrb, jaz pa sem slovesno predal kuhalnico v sposobnejše roke. * Prvo leto (oziroma samo pol leta) življenja v novi hiši je šlo proti koncu. Fantje so se odpravljali na počitnice. Nekateri do- mov, Edo najprej v Palestino, nato v Argentino. Spet sva ostala sama z Joštom. Prve dni junija sem opravil »lectio magistralis«, ves junij pa sem posvetil izpitom na inštitutu. Šele v drugi polovici meseca sem zvedel, da so mi določili datum obrambe teze: 1. julij popoldne. To je bil eden zadnjih terminov, a mi je prav prišel, ker sem med tem časom odbrenkal druge izpite. Nisem si mogel privoščiti nobenega odlašanja, ker so me proti koncu poletja že pričakovali v Ljubljani. Obrambe sem se bal. Kaj bi se je ne, saj je bila italijanščina dodatna težava. No, pa je le šlo nad vsemi pričakovanji. Ko sem se vrnil v Slovenik, je bila v kuhinji samo sestra Akvila. Jošt je bil nekje po opravkih. Še pozneje se je večkrat hvalila, da mi je prva čestitala. Slekel sem slovesno črno obleko in si nataknil zakrpane kavbojke. V baru na vogalu sem si kupil steklenico piva, sedel na pločnik, počasi pil kar iz steklenice in gledal avte. To je bilo sproščanje in praznovanje obenem. Seveda sem takoj naslednji dan hitel domov povedat, da sem že »skozi«. Nato sem se vrnil v Rim, ker sem imel na radiu še nekaj obveznosti. Ostal sem do 15. avgusta. To so bili najlepši dnevi dveletnega bivanja v Rimu. Nobenih skrbi, dela rav- no toliko, da ni bilo dolg čas, pa prijetna družba. Še enkrat sem se za nekaj dni vrnil, ker nisem mogel prvič odpeljati vse svoje ropotije. Pa tudi avto sem moral vrniti. Z menoj sta prišla še župnik in moj mlajši brat. Seveda smo vsi stanovali v Sloveniku. Zdaj pa je bilo slovo končano. Jošt nas je seveda peljal na postajo. (Le kolikokrat je to storil že prej). Še stisk roke, pozdrav in dve leti sta šli v nepovratnost. Če pustimo ob strani študijsko bilanco, je bilo bivanje v Rimu tudi osebnostno zelo pomembno. Kot časnikar sem od blizu spremljal razne tokove v vodstvu Cerkve. Prepričan sem, da mi bodo ta spoznanja pomagala tudi pri kasnejšem presojanju rimskih dejstev. Da ne govorimo o koristnosti ponovnega skupnega življenja po sedmih letih duhovniškega dela. Ti dve leti sta pomenili stalne duhovne vaje. Še bi lahko našteval, a je morda prezgodaj, saj še ni minilo leto, odkar sem zapustil Slovenik. Morda bo mogoče čez čas objektivneje soditi. Da Slovenik še vedno privlači, je dokaz to, da sem jo po dobrih treh mesecih spet mahnil v Rim, čeprav imam zelo malo časa in tudi vožnja ni ravno poceni. In prav kmalu bom spet šel. Ni S Ob cofa ftgggdano.________________________ KAJ RADO SE MARSIKAJ ZAGRNE Nemško cerkveno glasilo na Koroškem, »Karntner Kirchenblatt", je objavilo v nedeljo, 16. julija, na straneh 6, 7, 8 poročilo o velikovški dekaniji. Uredništvo »Kirchenblat-ta“ je objavilo tudi mnenja šestih duhovnikov in štirih laikov. Eno vprašanje duhovnikom je bilo namenjeno verskemu položaju v župnijah, drugo cerkveni sinodi, tretje pa razmerju med o-bema narodoma. Dobesedno se glasi tretje vprašanje (v slovenskem prevodu): „Ali so kake posebne težave v tem mejnem območju, ki ima deloma dvojezične župnije? Kot se sliši, je razmerje dobro.“ Velikovški župnik in dekan Richard Kan-duth odgovarja: „Razmerje med obema narodnostnima skupnostima je v dekaniji Velikovec zelo dobro. Vzrok je pač, da se vsi dušni pastirji trudijo pošteno in resno, da zagotavljajo vernikom v cerkvenem prostoru jezikovno vse pravice. In to dobro razmerje bo ostalo in se še zboljšalo, če ima vsak duhovnik v mejnem prostoru samo eno skrb pri pastirovanju, namreč da poglobi versko življenje v svoji župniji in uresniči krščansko ljubezen do bližnjega v besedi in dejanju." Kot vidimo, je odgovoril velikovški dekan zelo krasno. Nakazal je zanimiva dejstva in svojevrstne vidike. Toda, če človek poznaš kolikor toliko razmere v velikovški dekaniji, gospodu dekanu pač ne moreš koj tako verjeti izjave, da je razmerje med obema narodoma „zelo dobro". Pa pustimo rajši to in se podajmo k tozadevnim izjavam drugih duhovnikov. Župnik dr. Friedrich Kernler, Grebinj: „Je-zikovno vprašanje ne pomeni v naši župniji nobene težave. Če se oziramo na upravičene želje obeh narodnostnih skupnosti in na ljubezen do skupne domovine, bomo zagotovo ohranili mir tudi v nadalje." Kot vemo, v dvojezičnem Grebinju v cerkvi ni nič slovenščine. Zaradi tega jezikovno vprašanje seveda ne more biti nobena težava.-Župnik Anton Goršek, Št. Peter na Vaši-njah, izjavlja, da se resno trudi za mir v župniji. Rešitev tega vprašanja bi lahko imenovali: „a) lepo, če bi jo dosegli v pristnem krščanskem duhu; b) dobro, če bi bila kolikor mogoče pravična; c) zadovoljivo, če bi jo dosegli samo na podlagi politične treznosti." Župnik Mihael Laura, Gorenče: „Zdaj sem tu že 20 let in sem lahko zadovoljil vse. Če ljudje vidijo, da se trudiš, da bi rešil narodno vprašanje v krščanskem duhu, pa gre." Župnik Hermann MoBlacher, Št. Jurij na Vinogradih: „Sem že 30 let v tej župniji. Jezikovnih težav tu ne poznamo. Razmerje med župnikom in župljani je zelo dobro, ga torej ni več treba ohraniti ali dalje krepiti." Tudi gospodu MoBlacherju verjamemo, da v njegovi župniji ne poznajo jezikovnih težav, ker so slovenščino kratko malo pregnali iz cerkve! Župnik Franz Leitner, Grebinjski klošter: „Trditev drži v večji meri, da je med obema narodnostnima skupnostima razmerje do-broč. Od ljudstva samega bomo morali zahtevati v večji meri resnično strpnost. Napetost in nasprotja so pravzaprav vselej vnesli od zunaj. .Zelena miza’ naj se tu manj vmešava." Naj gospod župnik Leitner pojasni, od koga zahteva več strpnosti in kje je tista »zelena miza", ki vnaša spore od zunaj. Sicer pa smo že čuli, da je na področju, kjer pase duše gospod Leitner, slovenščina v veliki meri izginila iz cerkvenega prostora. Če je to res v duhu strpnosti, ki jo zahteva gospod župnik od župljanov? Če mu je toliko do strpnosti, zakaj ni kratko malo nadaljeval izročila svojega predhodnika, župnika Thurnerja, trdega Nemca, ki je do zadnjega branil slovensko bogoslužje in zlasti slovensko petje v Grebinjskem kloštru? Vprašanja laikom so bila nekoliko drugačna, vsa so bila prikrojena škofijski sinodi. Vprašanja Slovencev se je dotaknil edinole gospod Štefan Karner, Grebinjski klošter. Dejal je: „Po mojem mnenju so po odstotkih Slovenci premočno zastopani." Ne vemo, od kod jemlje gospod Karner to trditev, iz katere trte jo je kaj izvil. Letos so bile na Koroškem štiri nove maše, dva no-vomašnika sta Slovenca, oba sta maturirala na Slovenski gimnaziji. Ali je gospodu Karnerju tudi to že preveč? Koliko novo mašni kov ali bolje rečeno, koliko odstotkov enega samega novomašnika nam pa on sploh še privoli? če se že govori v najlepših rečenicah o Novomašnik, bod’ pozdravljen! Kovačeva hiša v Mlinčah se je v nedeljo, 16. julija, poslovila od svojega sina-no-vomašnika, g. Mirka VVakouniga. Dan poprej, to je v soboto, 15. julija, ko je novomašnik Mirko kot duhovnik prišel domov, ga je ogromna množica domačega ljudstva pozdravila pri podružni cerkvi v Ri-karji vasi. Novomašnikov sobrat Marko Jernej je ob tej priliki v kratkem govoru orisal Mirka kot duhovnika in prosil farane, naj ne pozabijo obeh novomašnikov. Še božje nebo se je veselilo z našim no-vomašnikom, g. Mirkom: medtem ko so bili dnevi pred njegovo novo mašo sila nestanovitni, je na tisto nedeljo sijalo sonce, kot bi hotelo reči: „Tudi jaz se z Mirkom veselim tega velikega dne." Ko je g. Mirko, ki je bil oblečen v novomašno obleko, pristopil k okrašenemu oltarju, se je verno ljudstvo zbralo okoli njega ter s petjem In molitvijo zbrano sodelovalo pri bogoslužju. Množično petje je olepšal še odlični mešani pevski zbor vod veščim vodstvom Hanzija K e ž a r j a. Petje je spremljal na harmoniju šentviški organist „Slepi Andrej Mičej". Slavnostni govor je imel novomašnikov pridigar g. župnik Lovro Kašelj, nekdanji dušni pastir v Št. Vidu. V svoji pridigi je poudaril potrebo po duhovnikih, ki jih dandanes bolj potrebujemo kot kdajkoli, ker gledamo v duhovniku nekoga, ki živi kot brat med brati. Nova maša g. Mirka VVakouniga je bila zares velika in prisrčna slovesnost, ki jo bo dolgo pomnila Rikarja vas in Podjuna. V preprostih sestavljenih mašnih molitvah — zbral jih je sam novomašnik Mirko — smo čutili novomašnikovo prošnjo vsem: mir med obema koroškima narodoma. O, da bi to vsi slišali! Vsem, ki so po novi maši še enkrat stopili k oltarju, je novomašnik Mirko Wakou-nig podelil svoj blagoslov. In ko so se ljudje razhajali, so vedeli, da so z novomašnikom Mirkom dobili dobrega, času primernega in narodno zavednega duhovnika! 90-letnica Kranjčevega očeta na Rutah Pretekle dni je na Rutah pri Podgorjah pri, pd. Kranjcu, praznoval svoj nadvse lepi življenjski jubilej, 90-letnico svojega življenja, daleč naokoli znani in spoštovani Kranjčev oče, g. Franc VVrolich. Rodil se je 12. julija 1882 pri pd. Andrejcu, tukaj na Rutah in prišel s sedmimi leti na Kranjčevo domačijo, kateri je ostal zvest vse svoje dolgo življenje. V pustu leta 1906 je poročil Nežo Brucker, pd. Francovo v Suhi, ki mu je v zvestem in zglednem zakonu rodila 15 otrok, deset deklet in pet sinov. Dva fantka sta jima umrla že v deški starosti, ostale otroke pa sta vzgojila v ljubezni do naroda in Cerkve. Marsikaj težavnega je doletelo Krajnčevega očeta v njegovem dolgem življenju. Skrb za številno družino in dom v težkem času po 1. in posebno še med 2. svetovno vojno. Pa tudi bolezen se je marsikdaj o- „Slepi Andrej" ■ Ni nam tuj. Postal je pravi očak, a le po starosti. Že nad 60 let se s svojo najzvestejšo spremljevavko — palico — pritiplje do cerkvenih orgel. Dan za dnem. Ne dež, ne sneg, ne vročina in ne mraz mu niso kos. Postal je pravi simbol za šentviške orgle. Postal je celo tako zanimiv, da mu je postavil slikar VVerner Berg najlepši spomin s svojim »Slepim organistom". To je g. Andrej Mičej, ali kakor mu pravijo domačini, »ta sliopi Handrej". Življenje tega možakarja je bilo vse prej, kakor lahka in rožnata pot. Ne samo, da se mora skoraj celo življenje slep prebijati skozi svojo »temno pokrajino", ampak, da je moral prestati bridke in nepozabne mesece zadnje vojne, ko so mu nacisti umorili ženo in hčer. »Ta sliopi Handrej" se je rodil leta 1893 v Št. Vidu. Sam pravi, da je »eht Šunfijan" (pristen Šentvidčan). Že od rojstva ni imel normalnega vida. Zato je kmalu šel v Ce- krščanstvu, božjem ljudstvu, občestvu vernih, ljubezni do bližnjega, strpnosti in drugih prekrasnih ustnih izlivih, vzemimo pred oči tudi resnico, in sicer golo resnico. Ne smemo je zagrinjati. In če se že priborimo do tiste mere poguma, da se ne obrnemo proč od resnice, pa jo povejmo. Priznati moramo, da smo čuli nekaj resnice. Npr., da jezikovno vprašanje ne pomeni nobene težave več. Potem pa tudi hočemo vedeti, zakaj ni več težava dejstvo, ki je bilo težava še pred leti. Kam so izginili Slovenci? Kaj ste napravili s slovenščino v cerkvah? glasila, ki jo je vedno potrpežljivo prenašal in so mu že leta palice v nujno pomoč, da pogleda malo okrog po domačiji. Leta 1959 je pokopal svojo hčer Štefko. Isto leto pa je pospremil na farno pokopališče ob podgorski Mariji tudi svojo zvesto ženo, ki je delila z njim več kot petdeset let vse težke in tudi vesele ure. Dobrih trideset let je Kranjčev oče zgledno in z vso ljubeznijo kmetoval na svoji lepi domačiji. Leta prej pa je skupaj z očetom in bratom obdeloval tudi Mežnarjevo kmetijo v Podgorjah. Poleg tega pa je imel tudi veliko veselje s svojimi čebelami, katerim je posvetil v zadnjih 60 letih velik del svojega skromnega prostega časa. četrt stoletja, pa je bil tudi mežnar in ključar pri Kapelici nad Podgorjami in neštetokrat prehodil strmo pot k Marijinemu svetišču ter vabil farane in zvonil procesijam, ki so pogosto in rade prihajale v to gorsko svetišče. Leta 1952 pa je skrb za domačijo, in ko mu noge niso več dopuščale, tudi skrb za podgorsko Kapelico oddal svojemu sinu Jo-ziju, ki mu s svojo ženo in družino lajša križe starosti. Za njegovo 90-letnico pa so se zbrali na Kranjčevem domu otroci in številni vnuki, da se poveselijo z očetom ob lepem in redkem jubileju. Gratulantom pa sta se tudi pridružila domači župnik msgr. dr. Hornbock in tudi šentjakobski župan g. Gressel. Pa tudi uredništvo Našega tednika želi zvestemu bralcu še mnogo veselih dni v krogu svojih domačih. 60 let organist lovec v zavod za slepce, kjer se je izučil za ščetarja. Ker je bil izredno muzikaličen, se je tam izuril še na mnogih instrumentih. S 13 leti je bil celo organist v tem zavodu. Leta 1903 je po neki nezgodi popolnoma o-slepel. S svojimi 19 leti se je kot izurjen organist in izučen ščetar vrnil domov, kjer je začel s svojo obrtjo. Okolica Št. Vida že od nekdaj rada prepeva. Zato ni čuda, da je po prvi svetovni vojni z veseljem pozdravila na novo ustanovljeni cerkveni zbor. G. Mičej je poleg tega zbora še vodil moški in mešani zbor ter dekliški tercet takratnega katoliškega prosvetnega društva Danice. S temi tremi zbori je nastopal pri raznih igrah in uprizarjal lastne koncerte. Kot slepec je potreboval še bolj kot vsak drug življenjsko pornoč. Zato se je leta 1922 prvič poročil. V tem zakonu se mu je rodila edina hčerka Terezija. Kdo bi si mislil, da bo ravno v zakonu moral nasilno postati nesrečen. Ker je bila njegova družina proti hitlerjanskemu nasilju, so jih imeli velenem-ško misleči in esesovci za izdajalce in nevarne. Leta 1945, 6. januarja, sta bili njegova žena in hčer obsojeni na smrt. 12. januarja istega leta sta bili obglavljeni v Gradcu. Za usmrtitev svoje družine je zvedel šele na spomlad, potem ko so se mu vrhovne oblasti nad tri mesece nesramno lagale in ga lažnivo »troštale". Sam pravi, da je bila tedanja zima duševno najstrašnejša. Ker je spoznal, da ne bo mogel naprej sam vztrajati, si je izbral za drugo ženo Buhovnikovo Franco. Ta mu je z veliko potrpežljivostjo in še z večjo ljubeznijo pomagala polago- BLAGOSLOVITEV IN OTVORITEV obnovljene cerkve v Večni vasi bo v nedeljo, 6. avgusta, cb 9. uri. Vsi dobrotniki, prijatelji in verniki od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Župni urad Šmihel Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu vabi na KULTURNI VEČER v soboto, 29. julija 1972, ob 20. uri v gosti', pri Seherju v Velinji vasi. Sodelujejo: Moški in mešani zbor SPD „Bilka“ — Folklorna skupina „Planina“ 'z Sel — Šaljivec Franc Gasser. Po koncertu plesna zabava, pri kateri igra domači ansambel iz Bilčovsa. Odbor ma pozabiti grozoten spomin. V drugem zakonu se mu je rodilo pet otrok: Milica, zdaj gospa Koncilija, ki je končala Slovensko gimnazijo, Jozej, ki je že kot otrok umrl, Andrej, ki se je izučil za prodajalca, Micej, ki je naredila 4 leta Slov. gimnazije in je prav tako prodajalka, ter najmlajša Fi-nej, ki je letos uspešno maturirala. Šele drugi zakon mu je v polni meri prinesel srečo in g. Mičej je vesel, da so otroci kljub slepemu očetu marljivo pograbili za svoj p°' klic. Čeprav je slep, meni Andrej, da se ne cu' ti nesrečnega. S svojim orglanjem in s svojo obrtjo ravno tako izpolnjuje nalogo, ki mu je na tem svetu izročena. Da tudi slepec more z modernim svetom živeti, dokazuje dejstvo, da se je v zadnjih letih lotil celo igranja v avstrijskem in mednarodnem šahovskem prvenstvu. To mu da veselja, zagona in poguma in vrhu tega novih spoznanj z drugimi ljudmi. Trikrat se je udeležil tudi svetovnega kongresa esperantistov. Oboje, tako šah kot esperanto, dokazujeta, kako si slep človek želi stika z drugimi. To dolgo in pisano življenje, ki je kovalo g. Mičeja in v katerem je doživel grozote |p nesreče, je zanj prava preizkušnja, ki ga ni strla in katero je tudi kot slepec zavestno in odgovorno prestal. Smel je uživati tudi nekaj proslav, ki so bile namenjene njemu-A na teh se ni odpočil in se ne od počiva-Penzija, v katero bo v kratkem šel, zanj nikakor ni hiranje in dolgočasno čakanj®, marveč ravno tako življenjski odlomek, ki je treba z marljivostjo izpolniti. Dragi g. Mičej! Vemo, da nikakor ne moremo opisati tvojega življenja. Ne moremo brati tvojih misli; Ne moremo si predstavljati tvojih bolečin. M si jih okusil. Ne moremo vedeti, kaj pomen' če se je zastor za lepote sveta za vedno z3( pri. Kot slepec si našel svojo pot. Našel s‘ tudi nešteto prijateljev. Odkril si v svojen1 življenju tudi lepote, ki so te navdahnil®-Edino, kar ti moremo izročiti, je naše v®' selje in dobrohotnost. Tudi od tebe se hočemo učiti, kako je treba izpolnjevati nal°' ge v življenju, kako je treba množiti svoj® talente v prid drugih. Nista pohabljenost iP ne slepota, ki oblikujeta življenja, marv®c samo jeklen in kremenit značaj. Za vse »Bog lonaj" in za vnaprej še mnogo zdravja, sreče in prijetnih družinskih ur- Tvoji prijatelji iz šentviške f®re k( kc Zi ki lic bi zt k; di sc ro IVI lo ni ni je sc le, te Vi! Pc b< kc le ie st ia le 3. st rn os H; i k Ti dr Pr sp st ve dr Ve ni Sc Sk 9i te zfc Se iz ie bi O novem gozdnem zakonu Avstrijska vlada pripravlja nov gozdni za-^°n, čigar osnutek je poslala v presojo tudi koroški Kmetijski zbornici. Strokovni odbor Za gozdarstvo je zavzel zakonskemu osnutku stališče. Osnutek je izzval v javnosti raz-^na, med drugim tudi napačna mnenja. Da javnost v tej zadevi obvestili, je Kmetijska gornica sklicala tiskovno konferenco, na katero je povabila vsa uredništva koroških Sevnikov in pa vse predstavnike frakcij, ki s°vzastopani v zbornici. Skupnost južnoko-j"°ških kmetov je zastopal zbornični svetnik ^irko Kumer. Gozdni zakon razložil Orsini Rosenberg 27. 6. t. I. je na gozdarskem oddelku ce-°vške zbornice otvoril konferenco predsed-n'k strokovnega odbora za gozdarstvo, zbor-’ n'čni svetnik Orsini Rosenberg. Na kratko 16 orisal namen te konference in dejal, da i®o gozdu najlaže govori v gozdu. Vse ude-6žence je povabil v mala avtobusa, s kakima so se odpeljali v Rožno dolino in za-iz Podljubelja na goro Žingarico. Po le-oskrbovani gozdni cesti so dospeli do boroveljske koče lovskega društva. V senci i°šatih smrek so udeleženci poučnega iz-eta posedli k pripravljenim mizam, nato pa 16 Predsednik gozdnega odbora poročal o stanju gozdarstva v Avstriji. . Povedal je, da les danes lahko proda-i o in da prinaša izkupiček za les državi ePe devize. Gozdarstvo je v pogledu odnosa deviz na ■ mestu. Žal pa je kosmati donos iz gozdar-"Va lani nazadoval za pet in pol odstotka, Medtem ko so se stroški sekanja zvišali na °Sem in pol odstotka. Še dobro, da se ce-'a hlodovini, zaradi tuzemskega dobrega '7 ^upa, ni dosti znižala. Tudi brusni les je ^nekako obdržal svojo predlansko ceno. ezie pa je držati ceno pri industrijskem r°bnem lesu. Tu je le-ta nekaj padla in Očiščevanje mladih gozdov se bo še manj sP|ačalo. Zastopniki gozdarstva ter papirne indu-strije in plošč so sklenili sporazum o sode- lovanju, kar je zelo ugodno vplivalo na razvoj cen. Po tem sporazumu posekajo v domači državi vedno toliko lesa, da ga za predelavo v papir in plošče ni treba uvažati. Velikega pomena bi bilo, če bi mogli tudi z Evropsko gospodarsko skupnostjo doseči gospodarski sporazum. Glavni odjemalec za avstrijski rezani les je Italija. Konkurenco nam pa delajo skandinavske in vzhodne države ter tudi Kanada. Tam so velikanske gozdne površine, zlasti v ravninah, kjer lahko uporabljajo vse drugačno tehniko kot pa pri nas v gorah. Za to lahko rezano blago ceneje dobavljajo kot mi. Pri nas je dobro to, da je prevoz v Italijo kratek in poceni. Gozdno površino v Avstriji še večajo. Različne kmetijske površine zasajamo, na drugi strani pa gre za ceste, naftovode, smučarske naprave in letališča veliko gozdne površine v izgubo. Naša papirna industrija ima premajhne obrate. Mnogi so se že združili in kljub temu bodo nekateri morali zapreti. Tudi če pridemo k Evropski gospodarski skupnosti, ne bo bolje. Bodočnost imajo samo veliki obrati. Drug gospodarski pomen gozda Gozdovi pa imajo tudi drug gospodarski pomen. Služijo naj prebivalstvu za oddih. Zato bo novi gozdni zakon predvideval, da bodo oblasti v tujskoprometnih in obmestnih krajih gozdove — na predlog lastnika — lahko proglasile za kraje oddiha. V teh odprtih gozdovih bo lahko vsak hodil križem kražem in v njih ležal in počival. Javna roka pa bo te gozdove podpirala z napravo gozdnih stez, parkirnih mest, počivališč in igrišč. Prevzela naj bi tudi jamstvo za škodo, ki bi jo povzročili lastniku nespametni letoviščarji. Gozd bo odslej po novem gozdnem zakonu odprt za vsakogar. Doslej je lastnik gozda vsakega nepoklicanega lahko nagnal iz svoje posesti, v bodoče to ne bo več mogoče. Dovoliti bo moral, da bodo tujci na- Koncerfa SRD Danica prejšnji petek in v nedeljo je priredilo Sionsko prosvetno društvo Danica Št. Vid v °djuni, dva koncerta svojega pevskega ^uštva. V petek so nastopili na Brezniko-6rn campingu ob Zablatniškem jezeru, v sečeljo pa pri Voglu v Št. Primožu. Obakrat 0 Prepevali pred številno publiko. Pevski zbor „Danica“ je nastopil v treh KuPinah: v triu ob spremljavi harmonike, v >akem in mešanem zboru. Na programu ' bile umetne in narodne pesmi, med dru-?l[n „Pobič sem star šele 18 let“, „Stoji har-®c zahrajen", ki sta že prav „last“ tega °ra, nadalje še „Dva žlahtna bisera'1, „Pe-.eai mladih ljudi", „Kolo“, „Zbor jetnikov" 1 Verdijeve opere „Nabucco“ in druge. Kot znano, vodi zbor Hanzej Kežar. ^ Kot solisti so se izkazali: Micka H r i b e r -1 K (alt), Anica Kežar (sopran), tenorja Zdravko Hartman in Mirko W a k o u -n i g ter bariton Mirko Ogris. Trio je ob spremljavi harmonikarja Han-zija Kežarja zapel več ljudskih pesmi. Program je pojasnjeval na Breznikovem campingu Mirko VVakounig, pri Voglu pa Jože Kežar. Na obeh prireditvah je pozdravil publiko, med njimi veliko število turistov, Mirko VVakounig ter jih na kratko seznanil z južnokoroško resnico. Po koncertih so pevci vsakokrat odgovarjali na tozadevna vprašanja tujcev. Zanimivo, da je povprečna starost pevcev „Danice“ pod petindvajsetimi leti. Naslednja nastopa tega prav tako znanega kot kvalitetnega zbora bosta v petek, 4. avgusta, prav tako na Breznikovem campingu ob Zablatniškem jezeru ter v kulturnem domu v Ločah ob Baškem jezeru, -n-n Ob sestanku občinskih mandatarjev v Tinjah Dragi rojaki! Po dolgih letih smo se slovenski občinski mandatarji zbrali v Tinjah na skupnem posvetu. Ker imamo v prihodnjem letu občinske volitve, smo govorili o nujnosti samostojnega nastopa Slovencev, da bi bili še naprej zastopani v prvi javni upravni celici. Kakor je bilo pričakovati, smo si bili vsi enotnega hotenja, kandidirati tudi Pri teh volitvah z lastno slovensko listo. Pravzaprav mi koroški Slovenci sploh ne bi smeli imeti kakega pomisleka zaradi samostojnega nastopa, ker stremijo druge manjšine v Evropi vedno za neodvisen nastop, kakor npr. Slovenci in Južni Tirolci v Italiji. Če bi kak predstavnik Južnih Tirolcev predlagal svojim rojakom, naj se odločijo za kako italijansko stranko, bi bil s tem takoj izobčen iz javnih funkcij ■n iz občestva južnotirolske manjšine. Južni Tirolci kandidirajo tudi v Boznu, kjer je že 80 odstotkov italijanskega prebivalstva. Kandidirajo kljub italijanski Premoči in imajo uspehe! Ne razumem, zakaj so nam Slovencem na Koroškem v teku zadnjih 25 let vedno priporočali, naj volimo to ali ono nemško stranko. Smo Slovenci prešibki ali premalo pogumni? Mi koroški Slovenci smo še pri zadnjih svobodnih volitvah pred letom 1933 dosegli v deželni zbor okrog 9000 glasov. Neodpustljiva napaka zadnjih let je bila, da smo se vedno prepozno pripravljali na volitve. Zraven tega smo premalo gojili kontakt s slovenskimi volivci. Zato kličemo vse še slovensko čuteče rojake, da tudi pri prihodnjih občinskih volitvah združeno volijo našo slovensko listo! Zagorje, dne 23. 7. 1972 Občinska odbornika občine Žitara vas: Joža Golavčnik in Franc Tazoll Avstrijski lesni velesejem v Celovcu 21. avstrijski lesni velesejem 1972, ki bo od 12. do 20. avgusta v Celovcu, je edini vsakoletni sejem v Evropi. Tako se le-ta prilagaja hitremu razvoju, ki je zajel tudi lesno gospodarstvo, kajti le na ta način bo mogel kljubovati konkurenci, če so njegovi stroji in vobče njegova celotna oprema na najsodobnejši ravni. V ta namen prinaša 21. avstrijski lesni velesejem številne posebne razstave, zlasti sejemsko žago v akciji, ki bo našla odobravanje. Nič manjše pa ne bo zanimanje za sejemsko mizarstvo, katerega stroji bodo stalno v pogonu, kar bo gotovo zanimalo zlasti srednje in male mizarske obrate. Temu cilju služi tudi ves ostali razstavni prostor „v lesnem jedru“ celovškega velesejma, ki daje priložnost vsem panogam lesnega gospodarstva, od pridobivanja surovin do industrijskih plošč in pohištva, da predstavijo svoje izdelke. Ni čuda, da bodo razstavljale! iz več kot tridesetih dežel izrabili to možnost in da k tem gostom prištevamo ne samo tvrdke iz Zahoda, marveč tudi velike kombinate iz raznih vzhodnih držav. Vrsta prireditev v času velesejma dopolnjuje čisto razstavno funkcijo Avstrijskega velesejma. To so zlasti 3. mednarodni simpozij, na katerem bodo obravnavali temo „Gozd, les in turizem" teoretično in praktično; dalje 4. italijansko-avstrijski lesni trgovinski dan, ki bo letos prav živahen. In končno bo kot jubilejna prireditev 10. zborovanje evropskih novinarjev lesne stroke, katerega se bo udeležilo — prav tako kot simpozija — dvanajst narodnosti. Celovški velesejem pa prinaša tudi mnogo zanimivega za prebivalstvo, ki je zaposleno v poljedelstvu, za gradbeno gospodarstvo, saj obe panogi kažeta mnogo skupnega z lesnim gospodarstvom. Boljšemu, razkošnemu življenju pa služijo končno tudi tiste panoge, ki kažejo poleg velike razstave pohištva najvažnejše za stanovanje in gospodinjstvo. birali v njegovem gozdu gobe in jagode, če jih nabirajo samo za lastno uporabo. Nastaja tudi vprašanje, kdo odgovarja za škodo po morebitnem gozdnem požaru. Ge bo imela javnost dostop v les, naj javnost povrne tudi škodo, ki jo tam povzroči. Posebno se je bati onesnaženja z ostanki kon-serviranih jedil, z raznimi dozami in plastičnim materialom. Da bi lahko preprečili večjo škodo in nezgode, bi moral lastnik gozda imeti možnost, da bi smel med gradnjo in popravljanjem potov, sekanjem in spravljanjem lesa v nekaterih predelih gozda prepovedati dostop za nepoklicane. Za namer- no povzročeno škodo v lesu bodo predpisali kazni v višini 60.000 šil. ali šest tednov zapora. Kazen je visoka, a še prenizka, če bi pogorelo veliko lesa. Čiščenje mladih gozdnih nasadov od gozdnega plevela in nezaželenega grmovja je zaradi pomanjkanja delovne sile vedno bolj otežkočeno. Zato opravimo v novejšem času to delo s škropljenjem kemičnih sredstev. Po škropljenju so jagode in gobe za uživanje nekaj časa neprimerne. Tudi po škropljenju bo treba začasno prepovedati dostop v gozdove. Mirko Kumer Lep izlet Medgorjanov Na prvo soboto v juliju smo se peljali na daljši izlet, da v veselju in lepoti krajev doživimo res kaj lepega. Cerkvenemu moškemu pevskemu zboru so se pridružili še mnogi drugi domačini iz naše župnije. Pot nas je peljala preko Ljubljane in Postojne v lepo Vipavsko dolino, kar je bilo za vse res pravo doživetje. Kar mimogrede smo si ogledali Novo Gorico in že smo bili pri vzpenjači, s katero smo se peljali na Sveto goro. Medtem so pa že mogočno zapeli sveto-gorski zvonovi kot pozdrav koroškim romarjem! V baziliki nas je pozdravil predstojnik svetogorske bazilike g. pater g v a r d i j a n. Nato smo imeli sveto mašo, med katero smo navdušeno prepevali. Tudi pridigo je imel p. gvardijan in nam je poleg 400-letne zgodovine božje poti, priporočal zaupanje v Marijo božjo Mater, posebno v vseh nevarnostih življenja. Takoj po govoru pa sta pristopila k oltarju dva goriška novomašnika, ki sta bila 29. junija v Idriji posvečena in nam vsem podelila novomašni blagoslov. Za slovo smo po romarski sv. maši zapeli Marijino pesem: „Vse prepeva" in nato smo med zvonjenjem svetogorskih zvonov zapuščali Sveto Goro. V Krombergu pa nas je že pričakoval p. Roman in nas vse spremljal v restavra- cijo „Pri Rezki", kjer je bilo za vse romarje pripravljeno izredno dobro kosilo, kot na pravi gostiji. Pred kosilom smo vstopili še v njegovo lepo farno cerkev, kjer so sredi cerkve stali trije veliki zvonovi, vsi v cvetju in vencih pripravljeni na posvečenje za naslednji dan-nedeljo. Kljub delu in skrbem pripravljanja za naslednji dan je bil vendar pater Roman čisto naš ves čas našega obiska v njegovi fari. Moramo mu iskreno čestitati, da je v tako kratkem času, kar je župnik v Krombergu, naredil izredno veliko, duhovno obnovil župnijo, nabavil že nove zvonove, novo dvorano, da je versko življenje res zaživelo v fari. Iz Kromberga smo se zopet odpeljali v Novo Gorico. Preko Predita in Trbiža smo se vračali domov, bogati lepih doživetij izleta ali bolje romanja, vsi povezani v eno družino veselega razpoloženja, ki ga je delala naša skupna pesem. Iz srca se zahvaljujemo g. Sienčniku ml. za vožnjo, a še posebno za njegovo razlago med potjo, da smo ves čas vedeli, skozi katere kraje se peljemo. Še posebno pa nas je opozarjal na znamenitosti posameznih krajev. Naj bo še izrečena prisrčna zahvala pevcem, ki so dan tako obogatili z lepo domačo pesmijo! To in ono iz Sel Odkar so Sele s cesto bolj povezane z zunanjim svetom, jih izletniki obiskujejo od leta do leta v večjem številu. Posebno sedaj v sezoni prihajajo letoviščarji iz vseh krajev v naš gorski kraj. Radi si ogledajo obe cerkvi, malo posede v gostilni, potem pa odhite naprej, ali čez Šajdo proti Železni Kapli, ali proti Homelišam k novemu jezeru, ali proti Borovljam. Pa tudi večje skupine se pripeljejo z avtobusi. Tako so sredi maja priromali k nam iz Srednje vasi v Bohinju z g. župnikom. Ta je kljub temu, da mu je zlomljeno nogo o-klepal trdi mavec, opravil božjo službo ob petju svojih romarjev. Tudi v soboto, 22. julija, je velik avtobus preko Železne Kaple čez Šajdo pripeljal iz Kamnika cerkveni pevski zbor, mladega g. župnika in nekaj drugih, skupno 45 oseb. Pri maši je pevski zbor pokazal svojo izvežbanost, pel pa je tako krepko, da se je skoraj tresla cerkev. Iz Sel jih je vodila pot v Gospo Sveto. Zaradi letošnjega obilnega deževja Rusova mlaka ni izginila kakor druga leta, marveč tvori celo jezero. Tujci pravijo: Sedaj je pa tudi tukaj „Zell am See“. V toplih dnevih voda seveda privablja tudi vnete kopalce. Gostilničar Erih Ogris, p. d. Sku-tovc, pa tudi pripravlja kopališče za svoje poletne goste. Žborcova mati Terezija je čez dan navadno sama, sedaj pa ne bo več. Hčerka Cilka je namreč „kupila“ dvojčki Petro in Mihaelo in ju izročila materi v oskrbo, kadar je čez dan zaposlena v krojačnici v Borovljah. Tako bo samotni Žborcev dom že bolj oživel. Poroka jeseni pa bo mlado družinico združila z očetom v Brodeh. Močno nas je pretresla vest, da je v nedeljo, 23. julija, v bolnici v Celovcu umrl Mi hej P e g r i n , strojni cestni delavec. Letos, 6. maja, se je poročil s Turkovo Stanko, ki je tako že po dveh in pol mesecih postala vdova. Mi hej je bil pošten in priden delavec, ni se dosti brigal za slabost, ki se ga je lotevala. Končno pa je le moral v bolnico. Tam so zdravniki ugotovili bolezen na krvi: levkemijo. Pomoči ni bilo več, umrl je star šele 31 let. Prizadeti mladi vdovi in staršem izrekamo iskreno sožalje. --------------------------'2 Hrepenenje mladih porabskih Slovencev po matični domovini B. Borovič je v ljubljanskem „Delu“ napisal članek, v katerem opisuje srečanje z mladimi dijaki slovenskega krožka na monoštrski gimnaziji. Iz vsega tega, kar so nekateri mladi porab-ski Slovenci povedali z njim v razgovoru, je razbrati neizmerno ljubezen do svojega materinega jezika. (Op. ured.) si. „Najbolj všeč so mi berila Ivana Cankarja, katerega .Hlapec Jernej’ je po moji oceni biser slovenske književnosti. Šele sedaj sem spoznal veliko razliko med knjižno slovenščino in našo porabsko govorico.“ „Šiba novo 0 ..Slovenščine se učim tudi zato, ker vem, da vsak toliko velja, kolikor jezikov zna,“ je pomodroval prvošolec JOŽEF NE-METH iz Slovenske vesi. „Žal mi je le, da se večkrat ne srečamo z našimi vrstniki na soboški gimnaziji, ki me vselej navdušijo s svojimi kulturnimi nastopi. Ker želim postati lovec, bi se rad vpisal v gozdarsko šolo. Po možnosti v Sloveniji, kjer imate toliko lepih gozdov." mašo poje" e ..Spoznavamo tudi slovensko književnost, da ne govorimo o lepih slovenskih narodnih pesmicah, ki nas jih uči naša profesorica in voditeljica krožka Jozsefine Bo-ros“, je dejala MARTA SUKIČ, dijakinja četrtega razreda iz Sakalovec. „Veste, najbolj mi je všeč slovenska narodna ,Prišla ku-kav’ca’, ki mi vselej pričara lepote naše domovine in sedaj pomlad na Slovenskem." • ..Prešeren, velikan slovenske književnosti, je postal moj najljubši pesnik", de ANA KOZO, prav tako iz 4. razreda in iz Slovenske vesi. »Zlasti pesem, ki jo je spesnil o svojem rojstnem kraju Vrbi, mi je tako blizu, da vse bolj koprnim po srečanju s to vasico, ki je gotovo lepa. Krožek pa me je tudi navdušil, da sem se odločila za poklic učiteljice — slovenske, kajpak." 0 „Veliko zanimivega slišim in se naučim v slovenskem krožku na naši gimnaziji", se je odrezala tretješolka MARJANA HIRNOK iz Sakalovec. „Lahko celo rečem, da sem se v slovenskem krožku navdušila tudi za ruščino, ki je precej podobna mojemu materinemu jeziku. Skratka — odločila sem se za študij ruščine na univerzi v Budimpešti, poučevala pa bom seveda v Porabju." 0 „Čeprav šele prvo leto obiskujem slovenski krožek, sem dodobra spoznal dela slovenskih pesnikov in pisateljev", je dejal prvošolec šANDOR BEDIč iz Slovenske ve- TROBENTA NEVARNA ZA SRCE V sodelovanju z godbeniki so ugotovili kardiologi s kalifornijske univerze, da igranje na trobento lahko škoduje srcu. Pri 45 mladih godcih na pihala so raziskovalci ugotovili med igranjem določene motnje v delovanju srca. Kadar niso igrali, so imeli enakomeren srčni utrip. Sodeč po elektro-kardiogramu je pozavna med vsemi pihali še najmanj nevarna. Godbenike, ki igrajo na pihala, opozarjajo raziskovalci, da srce lahko o-slabi zaradi nepravilnega ritma in velikega napenjanja. Še podatek: v ZDA znaša povprečna življenjska doba trobentačev samo 54, povprečni Američan pa živi 69 let. Star slovenski pregovor pravi, da „Šiba novo mašo poje". Ker smo imeli Slovenci veliko duhovnikov, pomeni, da je pri nas „šiba veliko pela". Vsekakor je bila šiba pri nas zlasti v šoli, v čislih. Toda nekoč, v preteklosti. Danes spada to že v zgodovino, kajti ne bo pretirano reči, da je šiba kot vzgojno sredstvo v šoli „odpela“ že pred desetletji. Pa ne le pri nas, pač pa malone povsod po svetu. Ne pa tako na Angleškem, kjer je še vedno ustrezen zakon v veljavi, šiba ali palica pa v rabi, pa čeprav je učitelju oziroma vzgojitelju dovoljeno, da udari le „pol ducata kratov". Ker pa je tudi angleška mladež puntarska ali vsaj oporečniška, se je tudi pri njih našla organizacija, ki nosi ime „šolska ob- last" in ki se bori proti temu vzgojnemu o-stanku iz srednjega veka. Angleži pa bi ne bili Angleži, če bi se ne našel tudi nekdo, ki bi ne zagovarjal vzgojno vlogo palice. In to ne med staro generacijo, pač pa med samimi šolarji, torej med neposredno prizadetimi. V Lutonu v grofiji Bedfordshire so imeli pred kratkim manifestacijo, ki se je je udeležilo petdeset šolarjev, ki so zahtevali, da naj se telesna kazen v šoli ohrani, v nasprotju, seveda, z zahtevo organizacije „šolska oblast", kateri je vendarle uspelo od šolskih oblasti izposlovati, da bo predstavnik šolarjev, torej dijakov, sedel med ostalimi učitelji in vzgojitelji na konferencah učnega osebja, kjer se bo odločalo tudi o uporabi palice ali šibe. (Speri - Ipmt - speri - sp e rt Ustanovljen Športni klub Globasnica Pretekli teden je priredilo moštvo novo-ustavnovljenega športnega kluba Globasnica ob priliki otvoritve novega društvenega igrišča nogometni turnir, na katerega so povabili še Delavski športni klub Šmihel, Športno društvo Žitara vas, da bi dobil turnir še mednarodni značaj, pa moštvo Akumulatorja iz Mežice. Dopoldne je bila maša na prostem, katero je daroval g. Jože Kopeinig. Nato je župan otvoril igrišče. Po končani otvoritvi so pritekli na igrišče nogometaši. Rezultati po končanem turnirju: ŠK Globasnica — Akumulator Mežica 2:1 (2:0) Šmihel — ŠK Žitara vas 5:1 (3:0) Mežica — Žitara vas 3:2 (0:2) V finalu pa sta igrali moštvi Šmihela ter Globasnice 1:1, neodločeno, kar je privedlo do streljanja enajstmetrovk. Po 34 (!) enajstmetrovkah je le zmagalo gostiteljsko moštvo ŠK Globasnice, kar pomeni za mlade fante nadobuden začetek. Zvečer je bila pri Šo-štarju veselica, pri kateri sta igrala dva ansambla. Kako bo šlo za Globašane naprej? Jeseni bodo začeli igrati v 2. razredu D. V ta namen so si kupili med drugim dva igralca od kluba Akumulatorja Mežice, vratarja Planinšiča ter napadalca Jožeta Kneza. Premierno tekmo bodo igrali 28. avgusta proti moštvu iz Šmarjete v Rožu. Do tedaj pa bodo igrali še več prijateljskih tekem. Da pa bo tudi blagajna v redu, je Globa-šanom uspelo pridobiti več sponzorjev. Tvrdka Colazzo iz Sinče vasi bo društvu dalo na razpolago tudi kombi-vozilo. Globa-ške igralce podpirata še avtomobilski tvrdki Schneider iz Pliberka ter Opel Trampitsch. Mlademu moštvu želimo veliko uspeha v prihodnji sezoni. FILMSKE NAGRADE ZLATEGA IN SREBRNEGA MEDVEDA Na XXIII. filmskem festivalu v zahodnem Berlinu je prvo nagrado, to je „zlatega berlinskega medveda“ prejel P i e r Paolo Pasolini za italijanski barvni film „Canterbury Tales“ (Canterburijske pripovedke) iz angleške literature. Nagrado „srebrnega medveda" za najboljšo režijo je mednarodna žirija podelila francoskemu režiserju J e a n - P i e r r e u za film „Za-kasnela deklica"; posebno nagrado za celotna umetniška dela pa ameriškemu režiserju Ustinovu; s posebno nagrado „srebrnega medveda“ je nagradila tudi ameriški film „Hospital“. Kot igralka je „srebrnega medveda“ prejela Elizabeta T ay l or , kot igralec Alberto S or -d i. ŠAH Fischer zmaguje V nadaljevanju svetovnega šahovskeg3 prvenstva je B o b b y Fischer v r partiji (imel je črne figure) zmagal. SovjetsN šampijon je namreč v 27. potezi zagrešil iz' redno hudo napako, ki ga je stala zmago. c Šesta partija, v kateri je imel SpassK črne figure, se je končala v 41. potezi ’ E prid izzivalca Bobbyja Fischerja. Izgleda, & je Spasski izgubil živce, in če je njegov3 m kriza samo trenutna, se bo kmalu pokazal0 Tako je razmerje 3,5 :2,5 za Fischerja. ra AGATA CHRISTIE V MUZEJU LUTK kc Agata Christie, znana angleška avtoric kriminalnih romanov, je že zdaj dobila ml' sto v znamenitem londonskem muzeju vo$' cenih lutk. Ker pa njena slava traja že toliko lasa, da se je njena zunanjost med te^ jQ znatno spremenila, so jo te dni znova p°' ^ klicali, da bi jo številnim radovedneže^ predstavili tako, kot je sedaj. Čeprav je te ^ vel kot osemdesetletna „kraljica kriminalnih zgodb", se je vabilu takoj odzvala & brez godrnjanja potrpežljivo pozirala ^ ^ novo figuro. ^ FILM „ČLOVEK, KI GA SPOŠTUJEJO" Ameriški filmski igralec Kirk Douglas pripravlja na snemanje filma „Človek, & ga spoštujejo", kjer bo igralec, režiser & producent. Douglas je prepriian, da mu b° ^ film prinesel vsaj milijardo lir dobilka, stP ^ bodo on in njegova partnerja Giuliofl0 r,. Gemma ter lepa Florinda Bolkan dobra M' £e ba za filmsko publiko. Menda se vsi trije gj zelo resno pripravljajo za vloge, saj te zah' tevajo veliko fizično vzdržljivost. Giulian0 pr in Kirk vsak dan prebijeta nekaj ur v te'' \ [J vadnici. Ne ve se le, kako se pripravŽp Florinda. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE itT) V TRSTU V NOVI SEZONI Slovensko amatersko gledališče v Trst*1 ne bo nikoli ubralo poti eksperimentalne^ c'l tveganja, pa tudi zgolj ljubiteljskega igrani3 ne. Tako je naglasil dosedanji predsednik rg Sergej Verč na 2. občnem zboru SAG. priča o resnosti mladega ansambla in nj6' vij govega vodstva, ki hoče kar najbolj sm°' ni, trno in tehtno odbirati dela za svoj repef' Vr: toar, miselno angažirana, vendar v skladu 1 okusom in pričakovanji naših gledalcev. v prvi sezoni je SAG uspešno nastopilo z ^ oti znano ameriško komedijo in s Kosmačevi^1 delom v koncertni izvedbi, sodelovalo n3 raznih prireditvah in se uveljavilo na tri dinskem festivalu v Velenju. V prihodnji se' zoni naj bi uprizorilo sledeča dela: sode1! no francosko satiro na potrošništvo „lgrac avtorja G. Michela, slovenski ljudski trip1' ja šaljive vsebine „Rod, ljubezen in smeh" ^ ra; gre za enodejanke ..Poštena deklica" V|' Že harja, „Rendez-vous“ Medveda in „Kj e j1 je meja?" Ogrinca — in slednjič otroško rti, dežno pravljico »Vilinček z lune" avtorji re, Minolija in G runa. |Zadnja pravdaj I Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek <|<| | HjlMIilllllllllllllllllllllllllllllllllltMIIIIIIIIIIIIMIIIIIUItlllllllllltltllllllllllllllllllllltlllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllMIIIIIIIIliii Kovačiča je prihitela k Adamu in Martinu, ki sta nosila mrliča; potegnila je enega za suknjo — sama ni vedela, katerega — in je zaklicala, da bi prevpila ljudi, ki so molili rožni venec: „Hitro pojdita, očetu je slabo." — Brata sta odstopila od nosilnic, prerila se skozi množico in zagledala očeta, kako stoji pri Šiclovi ograji in se je krčevito oprijema. Spremila sta ga domov, spravili so ga takoj v posteljo in poslali po zdravnika. Gospoda kaplana sta brata ujela, ko se je vračal od pogreba. Stari Porazil je izdihnil v svoji sobici še pred večerom. Mrtvoud je bil pretrgal nit njegovega življenja ... IV. Za očetom so sicer žalovali pri obojih Porazilovih, pri vasovanju so se ga spominjali, križ na grobu so vnovič pobarvali, kamen pobelili in na tablico so dali zraven materinega imena sedaj napisati še: „Tukaj počivata zakonska Jakob in Ana Porazil", toda da bi se vdajali kakemu posebnemu žalovanju, za to ni bilo časa. Tudi užitkarjeva soba ni ostala dolgo prazna. Naselili so se tam zopet Mančini starši in pomagali mladim kakor poprej, dokler še ni bila Manca gospodinja. Njune pridne roke je posestvo povsod čutilo. Adam in Dodlička sta se sicer trudila, kolikor se je dalo, vendar sta zaostajala povsod in vedno. »Štiri roke več, to se že pozna," je večkrat rekel Adam, ko je zaostajal za Martinom pri setvi, košnji, žetvi, mlačvi, na travniku in polju. Krojačica je sicer tudi večkrat pritekla pomagat, toda ne za dolgo, kajti imela je doma dela čez glavo. Krojač se ni prav nič brigal ne za bajto, ne za kravo, ne za njivico, četudi mu je vse to dajalo več živeža kakor vse njegovo krojaštvo. Za kmečko delo ni bil in ga tudi razumel ni; tako ni Adamu preostajalo drugega, kakor najemati in plačevati, ko sam ni zmogel vsega dela. Martin je pomagal bratu, kjer je le mogel, toda tako, da Manca ni videla in ni vedela. Sicer ne bi bil mogel z njo prestajati. Tega sicer Martin ni povedal, toda Adam je to čutil. Videl je Mančine nenasitne in poželjive oči, slišal njen srečni, veseli smeh, kadar on sam in žena nista mogla naložiti, speljati in izvejati žita. Če se je napravil dež, je slišal, kako Manca z veseljem vprašuje: »Ali niste včeraj vsega spravili domov? Žito vam bo skalilo! Zakaj niste hiteli kakor mi?" Kri mu je dostikrat zavrela v žilah, hotel jo je zavrniti, naj molči in se ne posmehuje, toda očetov duh mu je stopil pred oči kakor angel varuh in Adamu se je zdelo, da sliši njegov glas: „V grobu se bom obrnil, ako se boste prepirali. Ne pozabita nikdar, da sta brata!" Manco pa je v resnici vedno bolj podjarmljala lakomnost, držala jo v krempljih, vodila jo na verigi in ji ni dovoljevala, da bi si privoščila prijetno življenje, temveč jo gonila iz dela v delo. Ni ji zadostovalo, da podloži eni goski ali koklji; vsaj tri jate piščet in gosk je morala imeti in vse prodati. Niti na svoj god, na Ime Marijino si ni za- klala piščanca, ni spekla Martinu za god goske. In kakor-hrano, tako je delala tudi z obleko. Nerada je šivala, nerad3 v§ prala in še bolj nerada je kupila kaj novega, domača del3 nj je opravljala površno, na tla je strašno nerada poklekni13 v in jih umivala, po jedi je puščala posodo kar nepomito- j3 tic samo skedenj, hlev, njiva in gozd so jo vlekli; tam se i3 Vg ubijala sama kakor težak, pa tudi druge je neusmilje,lC vpregala v delo. Toda ni delala z veseljem in slastjo, Pr &< delu si ni nikoli zapela, se ni zasmejala, ampak le brez Pr6 ie Stanka je tožila: „Kako garam in se mučim, rok niti n6 sp čutim, hrbta ne morem vzravnati in noge imam kaK°f zdrobljene." Martin takih besed včasih ni mogel nič 'je j6 poslušati, pošla mu je vsa potrpežljivost in zavrnil je ženfl „Kdo ti pa vse to ukazuje? Zakaj ne ostaneš doma? & mu me pa goniš z vprego po zaslužku? Skrbi za svoje, P" dva s tvojim očetom bova že vse opravila in tebe bova ie tudi poklicala, kadar bo treba!" h „Hoče ti nadomestiti z delom doto, katere ni imel3, ^ je zagovarjala Gašperica hčer. „Tega ni treba, saj je nisem vzel zaradi dote in ji je ^ ^ očitam." ! l V takih trenutkih se je čutila Manca nesrečno. je „ Nobenega priznanja ne užijem za vse svoje trpljenj6 sp še lastni mož me kara," je tožila. „Če bi se zgrudila, nih^ ne bi me pomiloval." Njena duša je bila žejna hvale in $ ^ čudovanja, želela je, da bi cenili njen trud in priznali vre ^ nost njene pridnosti. „Dvesto goldinarjev sem vložila 13 ^ koj prvo leto v hranilnico, dvesto jih imam letos že zopet skrinji, toda naj se tudi ubijam za žive in mrtve, nikdar i1 nisem všeč." t'1i Tnem! I Tako so klicali tovarišico mojega otro-\i štva, deklico iz soseščine. Bilo ji je tali krat osem let in je bila dve leti starejša od Iti ^ene. Imela je tako svež, ljubek otroški t °braz! V mnogih družinah s fanti, godnimi Za poroko, so govorili: ; .,Ne bi bilo slabo pripeljati v hišo tako ne-v v6sto, kot je lnem.“ Moji starši so že zdavnaj prevzeli skrb za 'l lnem. Pomagala je materi pri gospodinjstvu 3 'n se igrala z menoj in mojim mlajšim bratom. Nekega dne sem bil v kuhinji. Inem je tovno postavljala kotel za vodo na ogenj, ? ko je rekla: j »Lepotec Muce, nevesta sem!“ , ..Nevesta?" sem se začudil. , ..Da! Kmalu bo moja svatba." ..Je lepo biti nevesta?" n , »Pa še kako! Kupili mi bodo lep plašč, - l0Pič in krilo, a poročna oprema, da jo viri Okrasili me bodo s cvetjem ... Oči mi t b°do podčrtali s črno barvo... In tako lepo - toe bodo počesali! Tako sem vesela!" n lriem je govorila resnico. d »Gospa," je rekla njena mati, ko je prišla k nam, „prihaja čas svatovščin... Za mojo baerko je čas, da se poroči." »Kaj? ... Da se poroči?" i »Da, gospa. Inem ima že osem let." ,, Moja mati se je zasmejala. \ ..Osem let! Saj je še otrok!" e , »Mi nismo bogati, gospa, samo hčerke j .°9atih ljudi lahko dolgo ostanejo neporo-o Cene. Mi tega ne moremo. Svatbo bi morali - ^Praviti že preteklo leto. Ašihina hčerka je c Ze Poročena, a Inem je dve leti starejša od - Je- Hvala Bogu, ker smo slednjič našli člo-o v®ka, ki jo je pripravljen vzeti za ženo. Ko j Poskrbimo Inem, bo morda naše življenje . ^3- Ženinov oče je bogat človek, a tudi eT)in Narkabon je že začel trgovati. Edini dedič...“ ha "Mati," je spet začela moja mati, „ona vendar samo osem let!...“ Mostja je stisnila obrvi. in moja mati sva se prav tako poro-osmim letom .. dober! Otroci nehajo 111 . »Jaz li čili z j! , "Zgodnji zakon ni I rasti, bolehajo »M naši družini ni bolnih in vsi dolgo ži-h°' Moja mati ima blizu šestdeset in ji ni 'c- A poglejte našo babico, kako dela na rtu. čeprav je bila že sedemdeset!" Moja mati je vztrajala pri svojem. "Tem bolie, če je ženin prav tako še °trok...- "Narkabon ima že sedemnajst let." »Sedemnajst let? Nukov oče se je ženil v r'desetem!...“ Jhemina mati je obmolknila. Besede je ni-Prepričale. iti | »Seveda, če ste že sklenili," je rekla mo-^ a ^ati, najbrž zato, ker je izčrpala že vse I- žaz|°ge, „ne morem drugega, kakor da ji jt j irT> srečo ... Ubožica, uboga deklica!...“ j- ® ^mišljeno nadaljevala, ko sva ostala sa-iV rna- »Toda ni so k temu prisiljeni! Tako so evni! To jim je zadnje upanje." Gez dva tedna je Inemina mati prišla po hčerko. Inem ni mogla skriti svojega veselja. Ubožica! Niti tega ni slutila, da odhaja iz naše hiše za vedno. * Napočil je slavnostni dan. V veseli gruči otrok, ki so prišli, da bi gledali poroko, sem bil tudi jaz. Inem skoraj ni bilo spoznati: lase je imela skrbno pristrižene, obrvi in lase močno pobarvane, v laseh majhen šopek iz papirja, imela je blesteč nakit, svileno ogrinjalo in drago žametno obleko. Toda ... vse to je bilo izposojeno pri bogatem trgovcu za svatbo. Hiša in dvorišče sta bila okrašena z mladim listjem kokosovih palm in z dolgimi drevesnimi vejami. Svatbe v našem mestu pripravljajo navadno takrat, ko je že opravljena setev in je riž cenejši. In kaj je bolj veselega od te predstave! Godba ni nehala igrati dva dni in dve noči. Otroci smo z zanimanjem opazovali odrasle. Plesali so, se ljubili, hitro trkali in pijani vzklikali: „Hura!“ Vsi, zlasti ženske, so z ginjenostjo gledali poročno slovesnost. Prišla sta mladoporočenca in Inem je, kot zahteva to običaj, počepnila, sklenila roke in si jih položila na obraz tako, da so se nohti velikih prstov dotikali nosu. Nato so prinesli bakren umivalnik z dišečo vodo in, ko je ženin Narkabon stopil na hišni prag, mu je Inem umila noge. Sorodniki so obstopili ženina in nevesto, jima sklenili roke in ju odvedli proti rogoznici za mladoporočence. Nenadoma se je razleglo enoglasno vzklikanje: „Bil je eden — zdaj sta dva! Bil je eden — zdaj sta dva! Bil je eden — zdaj sta dva!" Tedaj sem opazil, da Inem joče. Solze so se mešale z lepotilnim praškom in črno barvo in puščale temne sledove na njenem čudovitem otroškem obrazu. Zbežal sem domov in vprašal mamo: „Zakaj se Inem joče, mama?" „Neveste jokajo zato, ker se spominjajo svojih pradedov in prababic, ki jih že zdavnaj ni več na svetu." Drugega dne sem zvedel za pravi vzrok. Ineminih solz: hotela je še dalje ostati otrok, a se je bala to povedati. Gostija je bila končana, hrup se je polegel in gostje so se razšli. Kakor da se ni nič zgodilo. Pojavili so se samo prvi upniki. Inemin oče je izginil iz mesta. Dolgovi pa so ostali in jih je bilo treba plačati. Inemina mati se je trudila, da bi zaslužila denar. Dan se je zanjo stapljal z nočjo... # Nekega jutra me je prebudil žalosten krik; ječanje, ki mi je trgalo dušo, je prihajalo iz velike hiše Narkabona: „Pusti me! Pusti me!“ „Mati, ali slišiš? Inem vpije!... Mati!" — sem zaklical. „Spi, spi! To sta onadva... Vpijeta. Uboga Inem!...“ „A zakaj vpijeta, mati?" Na vprašanje nisem dobil odgovora. Nato je vse utihnilo in jaz sem zaspal. Ta strašni krik in ječanje pa sta se začela ponavljati in vsako noč sem budil mater in je ona samo vzdihovala: „Uboga, uboga deklica!... Cisto je še otrok. Samo pomisli!...“ Inem je nato nekega dne prišla k nam ... Kot da bi bilo to zdaj, se spominjam njenega bledega obraza. Videti je bilo, da ni ostala v njem kaplja krvi. Hotela je nekaj reči, a ni mogla, ker so jo dušile solze. „Zakaj jočeš, Inem? Ali ni kaj v redu?" je vprašala moja mati. „Gospa,“ je jokaje odgovorila Inem, „vzemite me spet k sebi... Vzemite!...“ „Toda ti imaš zdaj moža, Inem..." „Vzemite me k sebi!" „Zakaj, Inem? Ali te krega Narkabon?" je vprašala mati. ..Usmilite se, gospa!... Vsako noč se bori z menoj. To me boli... Nočem biti poročena. Nočem!" „Toda, Inem," jo je tolažila mati, „vide-la boš, da bo še dobro! Ali se morda nisi ti sama hotela poročiti?" „Da, toda, toda ...“ „Pomni: žena mora vedno ubogati moža." Inem je molčala, solze so ji kot prej tekle po licih. „A zdaj pojdi domov in ubogaj moža! Naj bo kakršen koli, četudi hudoben, ti mu moraš biti pokorna, ker je on tvoj gospodar.“ Inem ni hotela iti. „Toda, Inem, pojdi! Videla boš, vse bo še dobro." Inem se je počasi napotila k izhodu. „Uboga, uboga deklica!" je spet zašepetala mati, ko je Inem odšla. Spominjam se, da sem mater nato vprašal: „Ali se je moj oče prav tako boril s teboj?" Mati me je presenečeno pogledala, nato se je nasmehnila: PREMUDIO AMANDA TUR Zgodba indonezijske deklice v .i ...—* „Ne,“ je rekla. „Tvoj oče je najboljši človek na svetu, Muče." Vzela sva motiko in se napotila na vrt. Nisem niti opazil, kako je minilo leto. Inem je spet prišla k nam. Vidno se je spremenila in videti je bila kakor odrasla. „Gospa,“ je rekla materi, globoko sklanjajoč glavo, „jaz nimam več moža ...“ „Kako, vdova si že?" Inem je molčala. „Kaj se je zgodilo?" „Tepel me je, gospa ...“ „To pomeni, da ga nisi ubogala." „Ne, gospa, storila sem vse, kar ste rekli... Vse!..." „Ne verjamem ti... Nikoli mož ne udari žene, če ga uboga." „Gospa, draga gospa, dovolite mi, da o-stanem spet pri vas!" je rekla Inem s prosečim glasom. Mati je odgovorila: „lnem, ti živiš zdaj z možem, a mi imamo v hiši velike fante ...“ „Ali me bodo fantje tepli?" „Stvar ni v tem, Inem. Toda razumi... Ne moreš ostati zdaj pri nas. Kaj si bodo mislili ljudje?...“ V dekličinih očeh so se lesketale solze. ..Oprostite...“ je rekla in glas ji je trepetal. Inem je bila v hiši breme. Kdo vse je ni zmerjal in tepel: oče, mati, mlajši brat, stric in teta! K nam ni več prihajala. Redko jo je bilo videti na ulici. Včasih je do naše hiše prispel Inemin krik, neutešeno hrepeneč in žalosten krik. Ko sem ga slišal, sem si z rokami mašil ušesa. ROZA Lepa, rdeča je roža cvetela v sončnih pomladnih dneh. Ogenj radosti v meni je vnela in hrepenenje v očeh. Roko sem stegnil, da bi pobožal bahati, dehteči cvet; k njej sem se sklonil, da bi poduhal opojnega vonja med. A trnje nje zbodlo je mojo drhtečo roko. O, kje so ti časi! Zdaj druge tam role cveto . . . „POŠTENO“ ŽIVLJENJE Kmetje so mlinarju očitali da krade. „Kaj pa hočete! Tako se vsaj pošteno preživiš," je odvrnil mlinar. 3 t Martin je segel po čepici in četudi je bilo že zvečer, je 3 stal in že je bil zunaj. Nič mu ni bilo tako zoprno, kakor 2 vl6no večno vzdihovanje. Bil je kakor zastrupljen, hodil je (i y Sadni vrt in tam legel pod hruško ali pa je šel na polje, e ^°Mer se mu ni ohladila jeza. Včasih je šel tudi kam v c (as' samo k bratu ni smel, kamor je imel najbližje. Manca ji ^a ni videla rada od tedaj, ko ji je očital: „Le poglej jJKIličko, kakšna žena je! Ovratnik ima bel kot sneg, sme-e s Se in poje, hodi kakor na peresih, ti pa vedno samo v ,r Ročinjjci, brez jope, kakor strašilo." 3 ■ desnica oči kolje, in to je bila sveta resnica. Dodlička 1 6 k'ia najbolj srečna, kadar ji je Adam rekel: »Danes ti ni treba z menoj na njivo." j takrat je že prijela posodo in hitela k vodnjaku. Voda ir>Ši' blia bila njen živelj; neprenehoma bi prala, pomivala, likala vala. To se je tudi poznalo na vsem. Pri Adamovih so tla bolj čista kakor marsikje miza, za okni je dehtel ^ Jškat in so rastle fuksije; Dodlička bi bila dušo dala za 3 ^Pek cvetja. Niti enkrat ni pozabila zaliti na vrtu, pa naj bila po dnevnem delu do smrti trudna; pri delu je pela ^°r Ptičica in sam Adam, ki je bil včasih slabe volje in 9°de| kot medved Stoeja| je ob Dodlički pozabil na vse, se in zelo, zelo pogosto zapel z njo. 1 ^ "Sosedje že zopet norijo," je strupeno pravila Manca, adar je začula na Adamovem dvorišču petje. To jo je jn burjalo, in ko bi bila mogla, ušesa bi si bila zamašila v °bi zatisnila, da ne bi bila slišala, ne videla. :1 t ^ "C. pusti jih, kaj pa ti mar?" jo je opominjala in krotila *'■ »Naj delajo, kar hočejo, se bodo že naveličali." „Rajši naj gre plet lan — trave je v njem do pasu, krompir se iz samega slaka niti ne vidi na brazdi, pa ona samo poje, ta ...“ „Saj ne boš ti delala zanje," je zarenčal nad njo Martin. „Kaj pa, ti — jih vedno zagovarjaš! Najrajši bi videl, da bi hodila našemljena kakor gospa poštarica in kuhala kakor v župnišču in imela v sobi tako kakor v tranovskem gradu." „Kdo se bo prerekal s teboj? Si kakor sršen na vsakega, celo berači se že ogibajo naše hiše; samo te goldinarje kupičiš — vrag vzemi tako življenje!" je zakričal sicer potrpežljivi Martin in šel hitro k vratom. „Le pojdi, le pojdi k Dodlički, ki ti je všeč! Njo hvali in se ji pritožuj čez svojo pošteno ženo," je še klicala zbadljivo za njim. Pa Martin je ni več slišal; pljunil je bil pred pragom, natihem je zaklel in počasi je stopal v hlev k živini. „Kakšne vesti pa nam sporoča Manca?" mu je v tem zaklical Adam čez ograjo. Martin se je ustrašil. Gotovo je bilo nekaj hudega; zdražbo dela njegova žena. — Noben Adamovih ji ne reče žal besedice in ona vedno in vedno ruje proti njim. Sklonil je glavo, kakor bi čakal udarca, in ni mogel bratu niti pogledati v oči. „Pravi, da letos ne boste postavili oltarja," je nadaljeval Adam mirno. „Da ne bomo? In kdo je to rekel?" „Tvoja žena nam je tako sporočila po svoji materi; da ste ga lansko leto vi postavili, in letos da je vrsta na nas." Porazilov rod v Klenči je bil spoštovan rod. Od nekdaj so imeli njegovi člani gotove predpravice in svoboščine. Še takrat, ko Klenči ni bil trg in ni imel svoje občinske hiše, je bilo pri Porazilovih županstvo. Imeli so občinskega bika in so zato uživali užitek travnika. Vsaj enkrat je bil vsak Porazil župan in v svetu je bil vedno. V cerkvi so imeli svojo klop, o Telovem so nosili nebo, postavili pri hiši oltar in procesija z Najsvetejšim se je ustavila pri njih. „Teh pravic vama ne morem razdeliti," je rekel oče, ko jima je delil svoje premoženje, — „te prehajajo na prvorojenega in ta je Martin. Spoštuj jih in živi tako, da jih boš vreden." Kakor da ga še vedno sliši, tako se je spominjal Martin v tem trenutku na vse to; pa je pravkar slišal, kaj je naredila njegova nerazsodna žena. „Midva z Dodlo ga rada postaviva," je nadaljeval Adam, ko je Martin stal in molčal kot štor, „samo posoditi nama moraš, kar treba: mizo, križ, podobe in svečnike. Sveče bom kupil že sam." „Presneta mrha — Bog mi grehe odpusti," je komaj našel Martin besedo, „prav nič je ni sram. Dolgo sem molčal in trpel, toda sedaj imam dovolj!" Obrnil se je nazaj proti hiši. „Martin,“ ga je zadržal Adam s prosečim glasom, „počakaj, dogovoriva se zlepa, nikar ne misli, da te ščuvam na Manco, odnehaj zaradi svetega miru, saj ne bomo imeli s tem posebnega dela: rož imamo poln vrt, iz gozda pripeljem voz brez več. Dodlička opere prte. Z lahkoto bo šlo, kakor pravimo, samo tiste stvari po očetu mi izroči." „Nikdar! Kjer je oltar vedno stal, tam bo stal! Bomo videli!" (Dalje prihodnjič) Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15.avgusta Gorenjski sejem — Kranj se pripravlja na svojo 22. po vrsti osrednjo letno sejemsko prireditev, ki se bo pod imenom XXII. mednarodni Gorenjski sejem vršila v času od 4. do 15. avgusta 1972 v Kranju. Ker vsako leto prinaša nekaj svojevrstnega, ki da svoj poudarek sejmu, je letos ta poudarek v tem, da bo neglede na spomladanski kmetijski sejem v aprilu, tudi ta sejem močno obeležen s kmetijsko mehanizacijo. To pa zlasti zato, ker je spomladanski sejem pustil sled želja med razstavljavci in še zlasti kupci po nadaljnji možnosti izbire kmetijske mehanizacije. Temu so botrovale tudi razne zakonske olajšave pri nakupu lahke kmetijske mehanizacije v letošnjem letu. Torej na sejmu bo moč dobiti prav vse vrste strojev za poljedelce, živinorejce, gozdne posestnike, sadjarje in ostale kmetovalce. Kmetijska mehanizacija, avtomobili, motorji in ostali stroji bodo zasedli preko 8000 kvadratnih metrov zunanjega razstavnega prostora. Razstavljeni izdelki bodo domačega in tujega izvora, najmanj šestdesetih firm. Vendar pa se sejem ne bo izneveril svoji dolgoletni tradiciji — namenu za široko potrošnjo. Ves notranji razstavni prostor, katerega je okoli 6000 kvadratnih metrov, bo poln široko potrošnega blaga in blaga za industrijo. Obiskovalcem bo na voljo velika izbira pohištva, gospodinjskih strojev, konfekcije in ostalih izdelkov. Pričakujemo, da bo na sejmu sodelovalo preko 500 domačih in tujih razstavljalcev, ki bodo zastopali vse veje gospodarstva. Tako bo izbira blaga res popolna in zelo pestra. Tuji razstavljavci bodo zastopali skoraj vse države zahodne Evrope, poleg tega pa tudi države iz Azije in Amerike. Kot vsako leto bosta od tujcev najmočneje zastopani Avstrija in Italija. Mimo tega, da bo obiskovalcem na voljo res široka izbira blaga, pa bo poskrbljeno tudi za njihovo razvedrilo in dobro postrežbo tekom celega dne ves čas trajanja sejma. Vsak večer bo poleg zabavnih parkov, ki bodo odprti ves dan, od 19. do 24. ure zabavno glasbeni program \s plesom. Pričakujemo, da bo do pričetka sejma že gotova obvozna cesta, ki vodi preko razstavišča in ima za dostop do tega tudi svoj odcep. S tem bo razstavišče veliko bolj pri- KMETIJSKE STROJE VSEH VRST VAM NUDI PO UGODNIH CENAH Trgovina Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 vlačno zlasti še za tiste turiste, ki so namenjeni samo preko Kranja naprej. Prepričani smo, da jih bo pogled na ves razstavni prostor privabil tudi k podrobnejšemu ogledu sejma. Vsekakor bo letošnja sejemska prireditev tako obsežna in privlačna za vse vrste razstavljavcev in tudi obiskovalcev. Saj bo tu dobiti za vsak okus vse. inozemstvu. Prvi odzivi so pozitivni in pričakujemo, da bo tudi ta sejemska prireditev našla svoje mesto v okviru ostalih specializiranih sejmov. NEKAJ BESED O V. JUBILEJNEM SEJMU OBRTI IN OPREME Da bi V. jubilejni sejem obrti in opreme, ki bo v času od 14. do 22. oktobra 1972 v Kranju resnično uspel in dostojno reprezen-tiral razvoj obrti tako družbenega kot privatnega sektorja, smo že pričeli z zelo široko akcijo med razstavljavci v državi in |ivl tedenski proBram fn7| RADIO CELOVEC NEDELJA, 30. 7.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 31. 7.: 13.45 Informacije — Pesem treh dolin. — TOREK, 1. 8.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob dravi. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Po lovčevih stezah. — SREDA, 2. 8.: 13.45 Informacije — Sestanek s popevkarji. — ČETRTEK, 3. 8.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev: 2. del sporeda šolske akademije Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Posneto 4. 6. 1972 v Delavski zbornici v Celovcu. — L. Detela: Nova slovenska literatura: 5. Gregor Strniša in njegova drama „2abe“. — PETEK, 4. 8.: 13.45 Informacije — Po Komel ju na vrhe — čez vrhe v dol (3. oddaja). — SOBOTA, 5. 8.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce, zaposlene v Avstriji — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 30. julija: 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Daktari — 17.20 Za družino — 17.45 Pes in njegov gospodar — 18.05 Pišče Pips, lahko noč za najmlajše — 18.10 Popotovanje na konec sveta: Jeza Džingis kana — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Dvojna igra v Parizu — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja. Šport — nočna izdaja. PONEDELJEK, 31. julija: 18.00 Sprehod pod vodo — 18.25 Pišče Pips, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Debeli — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Bonan-za — 21.10 Olimpijske iluzije — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 1. avgusta: 18.00 Slučaj, tam zraven — 18.25 Pišče Pips, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — Južna Tirolska — 18.55 Raji živali — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Hotel Paradiže — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 2. avgusta: 11.00 Program za delavce: Morski vrag iz Kartage — 16.30 Za otroke STIHL 050AV eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au6erdem hatsie den vihrati- | onsdampfen-i den STIHL- I lAV-Griff. J Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 iguuuu Oglejte si zaloge in kupite ugodno! od 6. leta naprej: Čarovnija — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Otroci bodo odrasli — 17.35 Lassie — 18.00 Za družino: Poletje z Nicolo — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Tri mladeniči — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Sestanek z živalmi in človekom — 21.05 Rdeča kapela — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 3. avgusta: 18.00 Potovalna služba Schwalbe — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Nocturno — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.05 Louis Armstrong. PETEK, 4. avgusta: 11.00 Program za delavce: Mestu je zastal dih — 18.00 Živalski vrtovi sveta — svet živalskih vrtov — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Jezdeci iz Padole — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Arsene Lupin — 21.10 Kdo je bil Che Guevara? — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Ni časa za komedije, filmska šaloigra. SOBOTA, 5. avgusta: 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta naprej: Profesor Boltežar — 17.05 Za otroke od 11. leta naprej: Dežela brez kamenja — 17.30 Čarobni vrtiljak — 17.35 Za družino: Naš prijetni dom — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Poletje na Siciliji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komedijska graja: Josef Fil-ser — 22.05 šport — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.45 Zlato sedmih gora. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 30. Vil: 9.40 Po domače z ansamblom Janeza Jeršinovca in Planšarji — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton — 12.40 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.20 Osedlaj veter — ameriški film — 20.00 TV dnevnik — Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence. Stanovanje na razpolago. Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec Hans Starani pleskarski mojster Koningsberger StraBe 20 Slovensko kulturno društvo „Jepa — B* ško jezero" vabi na V štirih preteklih letih se je iskala prava oblika sejma, ki se je sedaj izkristalizirala in bo tako letošnja peta jubilejna prireditev prikazala prav vse zvrsti obrtništva. Poleg tega bo v času sejma organiziranih več strokovnih predavanj, sodelovali pa bodo tudi Centri za strokovno šolstvo obrtnih kadrov. Večer slovenske pesmi in folklore t* Vabimo vsa obrtna podjetja in vse zasebne obrtnike, naj ponovno premislijo o svoji udeležbi, če se za to še niso prijavili. Prepričani smo, da bodo dosegli dober poslovni uspeh, ker bo tudi na tem sejmu tako, kot na vseh ostalih, ki jih prirejamo: razstavljeno blago se bo v okviru sejma tudi prodajalo. ki bo v nedeljo, 6. avgusta 1972, ob 20. $ v Kulturnem domu v Ločah. Nastopajo: Mešani zbor SPD ,,Danica"i! Št. Vida v Podjuni, vodi Hanzi Kežar; Fo1' klorna skupina KPD »Planina" iz Sel, ^ Marica Čebul; moški zbor SKD „Jepa — B2 p, ško jezero", vodi Šimej Triesnik. Prijatelji in gostje prisrčno vabljeni! 20.30 Ko nisem bil več vojak — nadaljevanke '' 21.15 Glasbena oddaja — 21.30 Športni pregib Z; — 22.00 Poročila. 0 PONEDELJEK, 31. VII: 18.15 Obzornik — 18^ Kremenčkovi — serijski barvni film — 19.00 Ml* , di za mlade — 19.45 Kratek film — 20.00 ^ / dnevnik — 20.35 F. N. Raug: Izobčenec —■ & nadska TV drama — 22.05 Kulturne diagonal — 22.40 Poročila — 22.45 Šahovski komentar. TOREK, 1. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 st Jezernik: Medvedov godrnjavček — IV. del x P' 18.50 Gostje slovenske popevke 72 — Samanli1* le Sang — 19.20 Omiš — oddaja iz cikla Karava le na — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Oči brez obr« tij za — francoski film — 22.05 Nokturno: Rodin6* ki Pekel — 22.25 Poročila. te Š( SREDA, 2. Vlil.: 16.20 Mednarodno kajašk6 tekmovanje — posnetek iz Treske Skopje ^ L-17.20 Šahovski komentar — do 17.40 — 1" , Obzornik — 18.35 Sebastijan in Mary Mori,. *• C( — 19.00 S kamero po svetu: Danska — I. del ^ § 19.30 Naši operni pevci: Vilma Bukovčeva x 20.00 TV dnevnik — 20.35 N. Erdman: Samom0' 22.20 Filmski festivalv rilec — I. del predstave Mestnega gledališč Ljubljane — 21.40 De Gaulle — človek 18. 1“ nija — 22.10 Poročila Pulju. ČETRTEK, 3. Vlil.: 18.10 Obzornik — 18.25 sanke — 19.00 Boj za obstanek — serijski barV ni film — 19.25 Jugoslovanska mesta: Niš 20.00 TV dnevnik 20.35 G. Neveux: Vidoc< k le' (Človek s sto imeni) I. del — 21.25 8 tisoč kulture na jugoslovanskih tleh — 22.00 Vohun' agenti, vojaki: Priprave na invazijo — 22.35 Pc ročila. PETEK, 4. Vili.: 18.15 Obzornik — 18.30 Ves° Tobogan: Ljubljana — I. del — 19.00 Mestu0* Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zadnja V ča — poljski film — 22.05 Zabava vas Tom nes — 22.45 Poročila tar. 22.50 Šahovski konr 'J Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger- strope, Purator čistilne naprave, Leča votle opek® in Leča opeke za dimnike ugodno nudi tvrdka Ing. Alois Leeb VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 7® Kottmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17 POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 — 281 Vlah tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddurj 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25.— šfr-, if1 Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koro5 Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.