131ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 58 • 2004 • 1–2 ( 29) • 131–142
Moritz Csáky
Ambivalentnost kolektivnega spomina v Centralni Evropi*
Moderna in/ali postmoderna razpolo‘enost
^e se ne motim, je vpra{anje o pogojih nastanka kolektivnih identitet eno od najpogosteje
obravnavanih v kulturnih {tudijah. Vpra{anje o kolektivnih identitetah se sicer zastavlja ‘e
vse od konca 19. stoletja. Med drugim je bilo tesno povezano s poskusom, da bi pojasnili in
utemeljili nastanek narodov. Nastanek in kriteriji skupinske zavesti so bili zato od vsega
za~etka ena od osrednjih tem zgodovinskega prou~evanja nacionalizma.1 Problem koherence
skupnosti (dru‘b), nastajanja dru‘be in njenega razslojevanja od sredine 19. stoletja dalje je
postal za prve predstavnike sociologije – Émila Durkheima, Mauricea Halbwachsa, Maxa
Webra, Georga Simmla, Ludwiga Gumplowicza ali Mad‘ara Oszkárja Jászija – osrednji pred-
met razmi{ljanj. Teza Mauricea Halbwachsa2 in spoznanje sociologa znanosti Karla Mann-
heima3, da sta individualna zavest oziroma identiteta in individualno znanje dru‘beno po-
gojena, sta imela v dru‘boslovnem diskurzu dolgotrajen vpliv. V sedanjosti se je vpra{anje
vedno bolj preusmerjalo h kulturnim vidikom (v naj{ir{em pomenu), kar je postalo pomemb-
no zlasti za kulturne {tudije (cultural studies). Te namre~ na eni strani, sklicujo~ se neposred-
no na Halbwachsa, merijo na problem recipro~nosti kolektivnega in individualnega spomina,
se pravi na vpra{anja spomina, spominjanja in pozabljanja v dru‘beno-kulturnem kontek-
stu4, na drugi strani pa se ukvarjajo s kriteriji kolektivnega spomina oziroma z vpra{anjem
»oblikovanja« kolektivnih identitet, ki nastajajo skozi zavestne (t.j. usmerjene, instrumenta-
* Avtor v ~lanku le enkrat omeni uveljavljeni pojem »Mitteleuropa«, sicer pa dosledno uporablja poimenovanje
»Zentraleuropa« /opombe, ozna~ene z asteriskom ali vstavljene v po{evnice, so prevajalkine./
1 Kot predstavnike {tevilnih starej{ih raziskav prim. predvsem: Hans KOHN, Die Idee des Nationalismus. Ur-
sprung und Geschichte bis zur Französischen Revolution. Hamburg: S. Fischer 1962 (angle{ka verzija The Idea of
Nationalism. A Study in its Origins and Backgrounds je iz{la ‘e leta 1944). – Eugen LEMBERG, Nationalismus I:
Psychologie und Geschichte. Reinbek b. Hamburg: Rowohlt 1964. – Moritz CSÁKY, Populus, Patria, Natio. Zur
Entwicklung des neuzeitlichen Nationsbegriffs. V: Bericht über den 13. Österreichischen Historikertag in Klagen-
furt 1976. Veröffentlichung des Verbandes Österreichischer Geschichtsvereine 21, Wien 1977, str. 57–64. – ID.,
Nation und Nationalstaat. Gedanken zur Genese des neuzeitlichen Nationsbegriffs. V: Die Volksgruppen in Österrei-
ch. Integratio 11, Wien 1979, str. 15–22. – Novej{e raziskave nacionalnega vpra{anja se osredoto~ajo predvsem na
problem konstrukcije oblikovanja kolektivnih identitet. Prim. mdr. Bernhard GIESEN (ur.), Nationale und kulturelle
Identität. Studien zur Entwicklung des kollektiven Bewußtseins in der Neuzeit, zv. 1. Frankfurt a. Main: Suhrkamp
1991. – Helmut BERDING (ur.), Nationales Bewußtsein und kollektive Identität. Studien zur Entwicklung des kollek-
tiven Bewußtseins in der Neuzeit, zv. 2. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1994. – ID. (ur.), Mythos und Nation. Studien
zur Entwicklung des kollektiven Bewußtseins in der Neuzeit, zv. 3. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1996.
2 Maurice HALBWACHS, Kollektives Gedächtnis. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1985. – ID., Das Gedächtnis und
seine sozialen Bedingungen. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1985.
3 Karl MANNHEIM, Wissenssoziologie. Auswahl aus dem Werk. Ur. Kurt H. WOLFF. Neuwied am Rhein: Luchte-
rhand 1970².
4 Prim. mdr. revolucionarna razmi{ljanja o „kulturnem spominu« Jana in Aleide Assman: Jan ASSMANN, Das
kulturelle Gedächtnis. Schrift, Erinnerung und politische Identität in frühen Hochkulturen. München: Beck 1992,
1997². – Aleida ASSMANN, Erinnerungsräume. Formen und Wandlungen des kulturellen Gedächtnisses. München:
Beck 1999. – ID., Zeit und Tradition. Kulturelle Strategien der Dauer. Köln/Weimar/Wien: Böhlau 1999.
132 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
lizirane) ali nezavedne spominske strategije.5 Seveda naklonjenost tak{nim tematskim
podro~jem ni neodvisna od radikalno spreminjajo~ega se ‘ivljenjskega okolja. Ukvarjanje s
holokavstom in z njegovo predelavo terja nenehno spominjanje in je nesporno postalo kon-
stitutiven element kolektivnega spomina v postmoderni. Izku{nja, da so vse ve~ja mobilnost,
migracije oziroma vse hitrej{e oblike informiranja in komunikacije v obdobju globalizacije
destabilizirale tradicionalne identitete, da se ~lovek v sodobnem ~asu lo~uje od starih, dom-
nevno »stabilnih« identifikatorjev in namesto tega sku{a biti kos mno‘ici novih, je prispevalo
k novemu preverjanju tradicionalnih vzorcev oblikovanja identitete. Toda: ali so te izku{nje,
ki jih najdemo v sedanjosti, res tako nove?
Eno osrednjih vpra{anj v romanu Roberta Musila »Mo‘ brez posebnosti« je brez dvoma, ali
in kako je identiteta sploh mo‘na oziroma ali in kako jo je mogo~e razlo‘iti glede na stalne
procese delegitimacije, ki jim je ~lovek izpostavljen v moderni. »Nezna~ajnost«** Ulricha, za
katerega so stare predstave o vrednotah, se pravi tradicionalni identifikatorji postali nekoristni,
v ozadju najde ustreznico na dveh ravneh: prvi~ v »vzporedni akciji«, ki nas zmede in ki ne bo
pripeljala do nikakr{nega rezultata, saj so akterji preprosto nesposobni, da bi se zedinili glede
vsebin; in drugi~ v ambivalentnem polo‘aju Kakanije, iz katerega izhaja pojasnilo tako za
Ulrichovo brezzna~ajskost kot tudi za brezciljnost vzporedne akcije. Kakanija, katere podlago
predstavlja tako Habsbur{ka monarhija, ki so se je v Musilovem ~asu ljudje {e spominjali, kot
tudi »intelektualni koncept«, imenovan »Srednja Evropa« (Centralna Evropa), je veliko bolj
podobna nekak{nemu »imaginaire«6 kot pa realnemu, zgodovinsko-geografsko dolo~ljivemu
prostoru. »Ko je bil [general Stumm von Bordwehr] sestavil popis srednjeevropske zaloge idej,
je ne samo na svojo ‘alost dognal, da jo sestavljajo sama nasprotja, temve~ na svoje za~udenje
tudi odkril, da ta nasprotja, ~e se ~lovek natan~neje ukvarja z njimi, za~enjajo prehajati drugo v
drugo.«7 Kakanija je bila »v sedanjem razdelku razvoja prva de‘ela, ki ji je Bog odtegnil kredit,
veselje do ‘ivljenja, vero v samo sebe in zmo‘nost vseh kulturnih dr‘av, raz{irjati koristno
domi{ljijo, da imajo neko nalogo. [...] [Prebivalci Kakanije] niso imeli ve~ daru kredita in ne
daru prevare. Niso ve~ vedeli, kam je izginil njihov nasmeh, njihov vzdih, njihova misel. ^emú
so mislili in se smehljali? Njihovi pogledi so bili naklju~ja, njihova nagnjenja so obstajala ‘e od
zdavnaj, kdo ve kako je vse viselo v zraku kot shema, v katero se je ~lovek zaletel, in ni~esar
niso mogli storiti ali opustiti iz vsega srca, ker ni bilo nobene postave njihove enotnosti.«8
»Nestanovitnost« Ulricha, individuuma moderne, se torej zrcali v makrokozmosu krhkega
5 Mdr. Jacques LE GOFF, Geschichte und Gedächtnis. Frankfurt a. Main/New York: Campus 1992. – Piere NORA
(ur.), Les Lieux de mémoire, zv. 3. Paris: Gallimard, Quatro 1997². – Mario ISNENGHI (a cura di), I luoghi della
memoria, zv. 3. Bari-Roma: Editori Laterza 1996–1997. – Jan ASSMANN, Tonio HÖLSCHER (ur.), Kultur und Gedächt-
nis. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1988. – Aleida ASSMANN, Heidrun FRIESE (ur.), Identitäten = Erinnerung, Geschi-
chte, Identität, zv. 3. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1998. – Lutz NIETHAMMER, Die postmoderne Herausforderung.
Geschichte als Gedächtnis im Zeitalter der Wissenschaft. V: Wolfgang KÜTTLER, Jörn RÜSEN, Ernst SCHULIN (ur.),
Geschichtsdiskurs: Grundlagen und Methoden der Historiographiegeschichte, zv. 1. Frankfurt a. Main: Fischer 1993,
str. 31–49. – Eric HOBSBAWM, Terence RANGER (ur.), The Invention of Tradition. Cambridge: University Press 1994
(1983). – Stuart HALL, Kulturelle Identität und Globalisierung. V: Karl H. HÖRNING, Rainer WINTER (ur.), Widerspen-
stige Kulturen. Cultural Studies als Herausforderung. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1999, str. 393–441.
** Izvirni naslov Musilovega romana se glasi »Der Mann ohne Eigenschaften«, torej »mo‘ brez lastnosti/zna~ilno-
sti«; v sloven{~ino je bilo delo prevedeno pod naslovom »Mo‘ brez posebnosti«.
6 Prostori spomina, na katere se ~lovek navezuje, so v glavnem imaginarni »prostori« v dobesednem in prenese-
nem pomenu. Prim. Evelyne PATLAGEAN, L’histoire de l’imaginaire. V: Jacques LE GOFF (éd.), La nouvelle histoire.
Paris: Editions Compexes 1988, str. 307–334. – Prim. tudi Aleida ASSMANN, Erinnerungsräume n.n.m.
7 Robert MUSIL, Der Mann ohne Eigenschaften. Ur. Adolf FRISÉ. Reinbek b. Hamburg: Rowohlt 1983, str. 373 /
z dovoljenjem prevajalca Janeza GRADI[NIKA slovenski prevod iz: Mo‘ brez posebnosti, zv. 1. Ljubljana: Cankarjeva
zalo‘ba 1962–1963, str. 401/.
8 Prav tam, str. 528 /v slovenskem prevodu: str. 570 sl. v 1. zvezku/.
133ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
dru‘beno-kulturnega okolja Kakanije in {ele tu najde svojo polno potrditev. Ali lahko na to
Ulrichovo brezciljnost in na notranjo protislovnost Centralne Evrope gledamo kot na anticipa-
cijo tiste razpolo‘enosti, ki se je je ~lovek polno zavedel {ele v postmoderni?
Nih~e drug kot Jean-François Lyotard je v svojem delu »La condition postmoderne«, ki
je postalo kultna knjiga postmoderne, to obravnaval na tak na~in. »Velike zgodbe« (grands
récits), se pravi holisti~ni koncepti, ki so ali naj bi omogo~ile individualne in kolektivne
legitimacije, oblikovanje identitet, po Lyotardu nimajo nobene valence ve~: »@e samo hrepe-
nenje po izgubljeni zgodbi,« lapidarno ugotavlja Lyotard, »je za ve~ino ljudi izgubljeno.« Na
mesto te zgodbe je zdaj stopilo delegitimiranje starih vzorcev vrednot in zmeraj novo obliko-
vanje spreminjajo~ih se referenc, ki so napredovale v spremenljive vzorce reda.9 Diskurz o
kulturni globalizaciji temelji prav na tem spoznanju, ki ga je sam {e poglobil. V enem svojih
novej{ih del je Richard Sennett zapisal, da je ena od posledic te danes objektivno spoznavne
nestabilnosti nastanek subjektivne fleksibilnosti in zahteva po le-tej. Marcel Gauchet celo
pravi, da se namesto identifikacij danes vse bolj zahteva dezidentifikacije (»désidentifica-
tion«) starih identifikatorjev in dezidealizacije (»désidéalisation«) obi~ajnih vzorcev vred-
not.10 Lyotard meni, da zaradi tega ljudje seveda niso izpostavljeni kaosu in barbarstvu, temve~
da zdaj »skozi jezikovno prakso in njeno komunikacijsko interakcijo« nastajajo {tevilni novi
na~ini legitimacije.11 Po Lyotardovem mnenju pa izku{nja delegitimacije ni zgolj pojav
iztekajo~ega se 20. stoletja, temve~ je bila prisotna ‘e ob prelomu 19. stoletja, zlasti na Du-
naju (v Centralni Evropi) v desetletjih okrog leta 1900: »[...] generacija preloma stoletja na
Dunaju [...]: umetniki Musil, Kraus, Hofmannsthal, Loos, Schönberg, Broch pa tudi filozofa
Mach in Wittgenstein. Brez dvoma so zavest kot tudi teoretsko in umetni{ko odgovornost
delegitimacije, kolikor je mogo~e, raz{irili.« Wittgenstein je nato »v svoji raziskavi besednih
iger« orisal »drugo vrsto legitimacije, kot je legitimacija performativnosti«: »Z njo ima opravka
postmoderni svet.«12 Je to navezovanje na Dunaj okrog leta 1900, h kateremu napeljuje Lyo-
tard, pravilno; in ~e je, kako ga je mogo~e razlo‘iti? Ga je mogo~e razumeti iz splo{nega
dru‘beno-kulturnega in zgodovinskega konteksta ter ga vanj tudi umestiti?
Diferenciranost skozi modernizacijo
Da bi odgovorili na to vpra{anje, se zdi pomembno, da pod prvo to~ko ~isto na kratko
opozorimo na velike ekonomske, tehni~ne in dru‘bene spremembe (modernizacijo) v pre-
teklih dveh stoletjih. Te spremembe so odlo~ilno vplivale na individualno in kolektivno za-
vest. Moderno ‘ivljenje (predvsem v naglo rasto~ih urbanih predelih) postaja po zaslugi
tehni~nih inovacij in bogate ponudbe blaga bolj prijetno, udobno in varno. David F. Good je
prepri~ljivo pokazal, da je imela modernizacija tudi za donavsko monarhijo poenotujo~o, v
regionalnem smislu »globalizirajo~o« funkcijo.13 Toda na drugi strani je bila posledica mo-
9 Jean-François LYOTARD, Das postmoderne Wissen. Wien: Edition Passagen 1986, str. 122 (= La condition
postmoderne. Paris: Les Éditions de Minuit 1979, str. 68).
10 Marcel GAUCHET, Essai de psychologie contemporaine I. Un nouvel âge de la personnalité. II. L’inconscient
en rédéfinition. V: Le débat 99 (marec–april 1998), 100 (maj–avgust 1998), str. 164–181, str. 189–206. – Richard
SENNETT, The Corrosion of Character. New York: W. W. Norton 1998 (= Der flexible Mensch. Die Kultur des neuen
Kapitalismus. Berlin: Berlin Verlag 1998).
11 Jean-François LYOTARD, Das postmoderne Wissen, str. 122.
12 Prav tam, str. 121–122.
13 David F. GOOD, The Economic Rise of the Habsburg Empire 1740–1914. Berkeley: University of California
Press 1984 (= Der wirtschaftliche Aufstieg des Habsburgerreiches. Wien, Graz: Böhlau 1986).
134 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
dernizacije vse mo~nej{e dru‘beno razslojevanje, se pravi velike dru‘bene spremembe in
negotovost. Pripadnost novemu sektorju, storitvenim dejavnostim, je bila pogosto povezana
s padcem na dru‘beni lestvici; prinesla je dru‘beno stisko in povzro~ila, da so obstoje~i
orientacijski vzorci zastareli. Tako moderne mno‘i~ne stranke kot tudi (novo) nacionalno
ideologijo lahko razumemo kot reakcijo na tak{no stanje: nacionalna ideologija je obljublja-
la novo, varno eksistenco znotraj vse bolj demokrati~nega politi~nega sistema, ume{~enega v
nami{ljeno, »konstruirano« skupnost – nacijo. S tem vidikom se v svojih izpeljavah ne ‘elim
podrobneje ukvarjati.14 Bolj bi se rad posvetil problemu dinami~ne multipolarnosti identitet,
pri ~emer so multiidentitete na eni strani videti kot nekaj samoumevnega, na drugi strani pa
kot znamenje krize. Napredujo~a notranjedru‘bena diferenciacija je namre~ porodila razno-
vrstne tujosti v okviru dru‘bene stratigrafije. S tem referen~ni sistemi, ki so slu‘ili kot orien-
tacijski vzorci tako za posameznike kakor za celotne dru‘bene skupine, niso postali zgolj
bolj kompleksni, temve~ tudi bolj raznoliki in poljubni. Zavestna ali nezavedna refleksija
tega stanja je ena od izstopajo~ih zna~ilnosti moderne. Najdemo jo tako v Parizu Charlesa
Baudelaira kot ‘e na Dunaju Johanna Nestroya, pri skupini »Jung Wien« ali v krogu revije
»Nyugat« v desetletjih okrog leta 1900. »Jezik« – v dobesednem in prenesenem pomenu – so
takrat do‘ivljali kot nekaj krhkega. Literarni produkt – kot je leta 1888 ugotavljal Friedrich
Nietzsche – je dajal vtis, da ni ve~ celota.15 To opa‘anje, za katero se zdi, da ‘e anticipira
»konec zgodbe«, ni ni~ drugega kot refleksija tiste krizne spremembe, ki je bila posledica
dru‘beno-ekonomskih sprememb. »Mi,« je mladi Hugo von Hofmannsthal pet let pozneje
zabele‘il v enem svojih prvih esejev, »tako reko~ nimamo korenin v ‘ivljenju in se kot jasno-
vidne, a vendarle slabovidne sence potikamo med otroki ‘ivljenja.«16 Leta 1910 pa je mladi
filozof Georg Lukács v ugledni reviji mad‘arske moderne »Nyugat« (Zahod) zapisal: »Z
izgubo stabilnosti stvari se je izgubila tudi stabilnost Jaza; z izgubo dejstev so se izgubile tudi
vrednote. Razen razpolo‘enj ni ostalo ni~ drugega.«17 Vse to so poimenovanja tistih kriznih
simptomov dezorientiranosti, ki so bili posledica notranje, vertikalne diferenciranosti dru‘be
in ki jih je v »velemestu moderne« (Parizu) ‘e eno generacijo prej obravnaval Charles Bau-
delaire. Pomembni so bili torej za vso Evropo. Toda zakaj so jih na Dunaju in v drugih
urbanih okoljih Centralne Evrope (na primer v Pragi, Budimpe{ti, pa tudi v Krakovu Stani-
slawa Przybyszewskega) zaznali bolj jasno kot drugje, tako da je tu – ne le po Lyotardovem
opa‘anju, ampak tudi po ugotovitvah drugih analiz – lahko pri{lo do povsem zavestne dele-
gitimacije, t.j. do zavestnega postavljanja starih identifikatorjev pod vpra{aj?
14 Prim. predv. Benedict ANDERSON, Die Erfindung der Nation. Zur Karriere eines folgenreichen Konzepts.
Frankfurt a. Main/New York: Campus 1988. – Isaiah BERLIN, Der Nationalismus. Frankfurt a. Main: Hain 1990. –
Eric. J. HOBSBAWM, Nationen und Nationalismus. Mythos und Realität seit 1780. Frankfurt a. Main: Campus 1991. –
Ernest GELLNER, Nationalismus und Moderne. Berlin: Rothbuch 1991. – ID., Nationalismus. Kultur und Macht.
Berlin: Sieder 1999. – Krysztof POMIAN, Europa und seine Nationen. Berlin: Wagenbach 1990. – Prim. tudi: La
tyrannie du national. Entretien avec Gérard Noiriel. V: Jean-Claud RUANO-BORBALAN (éd.), L’histoire aujourd’hui.
Auxerre: Sciences Humaines Éditions 1999, str. 113–118.
15 »Kaj je zna~ilno za vsako literarno décadence? To, da ‘ivljenje ne domuje ve~ v celoti. Beseda se osamosvoji
in sko~i iz stavka, stavek se raz{iri in zabri{e pomen strani, stran o‘ivi na ra~un celote – celota ni ve~ celota.«
Friedrich NIETZSCHE, Der Fall Wagner [1888]. V: ID., Kritische Studienausgabe. Ur. Giorgio COLLI in Mazzino MON-
TINARI, zv. 6. München: dtv 1980, str. 27 [= posreden citat iz: Paul Bourget‚ ‘Essai de psychologie contemporaine’
(Paris 1883). Prim. F. NIETZSCHE, Kritische Studienausgabe, zv. 14, str. 405].
16 Hugo von HOFMANNSTHAL, Gabriele D’Annunzio [1893]. V: ID., Gesammelte Werke. Reden und Aufsätze I:
1891–1913. Ur. Bernd SCHOELLER in Rudolf HIRSCH. Frankfurt a. Main: Fischer 1979, str. 175.
17 Georg (György) LUKÁCS, Die Wege gingen auseinander. Cit. v: Aranka UGRIN, Kálmán VARGHA (ur.), »Nyu-
gat« und sein Kreis 1908–1941. Leipzig: Reclam 1989, str. 66.
135ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Diferenciranost regije
Pod drugo to~ko je tako treba imenovati {e ostale kriterije, ki so bili pomembni na Dunaju
oziroma v Centralni Evropi. Hitra rast urbanega okolja je bila sicer tudi tu posledica moder-
nizacije in kot na splo{no v Evropi 19. stoletja je do nje pri{lo zaradi priseljevanja prebi-
valstva iz okoli{kih obmo~ij. A to, v ~emer se je ta proces urbanizacije razlikoval od primer-
ljivih procesov po Evropi, je bilo dejstvo, da je bilo prebivalstvo okoli{kih obmo~ij, gledano
z etni~nega in jezikovno-kulturnega vidika, nadvse heterogeno. Tradicionalne horizontalne
diferenciranosti te regije so se ljudje sicer ‘e od nekdaj zavedali, a {ele zdaj, v urbanih sredi{~ih,
so jo za~eli dnevno opa‘ati, do‘ivljati in jo naenkrat ob~utili kot problem, t.j. kot eksisten~no
gro‘njo. Prisotnost etni~no-kulturne tujosti v gosto naseljenem urbanem prostoru nikakor ni
bila pomirjujo~a, stabilizirajo~a, temve~ je bistveno prispevala k dezorientiranosti tamkaj{njega
prebivalstva.
Z modernizacijo pogojeno diferenciranost dru‘be in iz tega izhajajo~o fragmentiranost
individualne in kolektivne zavesti je torej v urbanih sredi{~ih centralnoevropske regije {e
dodatno potencirala etni~no-kulturna diferenciranost. Izku{nja »tujega« je sicer zadevala vse
evropske de‘ele. Industrializacija je mnogim obljubljala izbolj{anje gospodarskega polo‘aja,
zato je od druge polovice 19. stoletja do za~etka 20. stoletja po vsej Evropi pri{lo do velikih
migracij. Po Gérardu Noirielu je dele‘ imigrantov med francoskim delavstvom zna{al 15 %;
nasploh naj bi bilo sedanje prebivalstvo Francije najbolj me{ano, celo bolj kot prebivalstvo
Zdru‘enih dr‘av Amerike: »la population française est l’une de celle qui, dans le monde
entier, a été la plus renouvellée au XXe siècle par immigration; plus même qu’aux Etats-
Unis.«18 S tem je bil mit o enotnem »nacionalnem« izvoru naroda zavrnjen: »On sait de
manière fiable que 20 % de la population française, par ascendence paternelle ou maternelle,
possède une origine étrangère (10 à 12 millions de personnes). Evidement, si l’on remonte
au-délà de trois générations, les proportions seraient plus importantes, surtout si l’on tient
compte des changements de nom du XIXe siècle.«19
A medtem ko je bil okrog leta 1900 dele‘ »tujcev« v Parizu le 6,3-odstoten, je bil na
Dunaju ve~ kot 60-odstoten. Glavno in reziden~no mesto je takrat {telo 1,7 milijona prebival-
cev. Med njimi je bilo ve~ kot 500.000 priseljencev s ^e{ke in z Moravske (30 % prebi-
valstva), pri ~emer jih je 44 % prihajalo z izklju~no ~e{ko govore~ih, 28,6 % s prete‘no ~e{ko
govore~ih in le 11,4 % z nem{ko govore~ih podro~ij. 140.000 imigrantov je pri{lo iz de‘el
pod mad‘arsko krono (8,4 %), pribli‘no 100.000 iz Galicije, Bukovine in drugih delov mo-
narhije, 250.000 pa iz nekdanje mati~ne de‘ele, t.j. iz dana{njih avstrijskih zveznih de‘el
(15,2 %).20 @e v 50. letih 19. stoletja so zaradi {tevilnih priseljencev nekateri svetovali, naj se
Dunaj razdeli na nacionalne ~etrti.21 Budimpe{ta, glavno mesto mad‘arskega kraljestva, je
nastala z zdru‘itvijo Pe{te (mad‘. Pest), Budima (Buda) in Starega Budima (Óbuda) v letih
1872 in 1873; Pe{ta je leta 1851 {tela 83.868 prebivalcev, od tega je bilo 33.884 Nemcev,
31.965 Mad‘arov, 12.642 Judov in 4.187 Slovakov. V Budimu so bile razmere podobne:
18 La Tyrannie du Nationel. Entretien avec Gérard Noiriel. V: L’histoire aujourd’hui. Coordonné par J.-C. RUA-
NO-BORBALAN. Auxerre: Sciences Humaines Éditions 1999, str. 113–118, cit. 114. – Prim. tudi Gérard NOIRIEL, Le
Creuset français, histoire d’immigration XIXe –XXe siècles. Paris: Seuil 1988.
19 Les Mécanismes de l’intégration. Entretien avec Pierre Milza. V: L’histoire aujourd’hui. Coordonné par J.-C.
RUANO-BORBALAN. Auxerre: Sciences Humaines Éditions 1999, str. 119.
20 Michael JOHN, Albert LICHTBLAU, Schmelztiegel Wien – einst und jetzt. Zur Geschichte und Gegenwart von
Zuwanderung und Minderheiten. Wien, Köln: Böhlau 1990, str. 14–17, 18.
21 Rudolf Till, Ein Plan der Gliederung Wiens in Nationalitätenviertel. V: Wiener Geschichtsblätter 10 [70]
1955, str. 73–76.
136 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
22.122 Nemcev, 6.182 Mad‘arov, 1.537 Judov, 1.145 Srbov in 1.124 Slovakov. Leta 1890 je
imela Budimpe{ta skoraj 500.000 prebivalcev, toda samo 39 % je bilo rojenih Budimpe{~anov;
52 % prebivalcev je prihajalo iz etni~no in jezikovno heterogenega kraljestva.22 Dele‘ hete-
rogenega judovskega prebivalstva na Dunaju se je leta 1910 pove~al na 7,8 %, v Budimpe{ti
na pribli‘no 24 %, v ^ernovcih (^ernivcih), majhnem mestu na vzhodu monarhije, pa na ve~
kot 30 % celotnega prebivalstva. Med prebivalci Dunaja je bilo rojenih Dunaj~anov leta 1880
samo 38 %, leta 1900 pa 46 %. Drugi, »tujci«, so v mesto pri{li iz ekonomskih razlogov. ^e
so ‘eleli uspeti, so se morali prilagoditi novemu mestnemu okolju, konkretno re~eno: bili so
se prisiljeni prilagoditi dominantni skupini oziroma se asimilirati. Tak{no »notranjo koloni-
zacijo« bi dominantna skupina sicer lahko tolma~ila kot pripravljenost sprejemanja tujcev
oziroma kot strpnost do tujcev, vendar pa razli~nosti (diferenc) le ni mogla popolnoma od-
praviti. Tak{na, ~etudi zgolj neznatna odstopanja so ljudje {e naprej opa‘ali, bila so pretveza
za stereotipizacije, s katerimi se je tako reko~ zakoli~ilo heterostereotipe. Asimilacija je od
manj{inskih skupin oziroma priseljencev zahtevala stalno delegitimacijo tradicionalnih vezi
ali vsaj prehajanje med razli~nimi kulturnimi vzorci reda oziroma predstavami o vrednotah,
kar pa je diferenciranost in negotovost, ki ju je povzro~ila modernizacija, le {e okrepilo. Tudi
slojno pogojene razlike v intenzivnosti asimilacij oziroma akulturacij so prispevale k mno‘enju
in diferenciranju kultur v mestnem okolju. Toda urbana okolja so bila, povsem neodvisno od
etni~no-kulturne in jezikovne raznolikosti, ‘e sama v sebi – med sloji pa tudi znotraj posa-
meznih slojev – nadvse raznolika, kar se je na primer kazalo v razli~nih oblikah vsakdanjega
jezika (za katerega je bila zna~ilna mno‘ica dialektov in sociolektov), v razli~nih kulinari~nih
tradicijah, oblikah ob~evanja in vsakdanjih navadah. Svoje je prispevalo tudi dejstvo, da so
mestne ~etrti, ki so jih sestavljala tudi priklju~ena predmestja, prebivalce zaznamovale z
razli~no identiteto; ta funkcija dunajskih ~etrti {e danes ni nepomembna. Zaradi vseh teh
razli~nih kulturnih zna~ilnosti sta se v~asih na primer dva rojena Dunaj~ana med seboj bolj
razlikovala kot pa rojeni Dunaj~an in »tujejezi~ni« priseljenec, ki sta pripadala isti poklicni
skupini.
Hibridna kultura
Ta raznovrstnost kulturnih tradicij je bila sicer ugodna tudi za obliko multikulturnosti, ki
je bila vezana na posamezne dru‘bene sloje in se je razlikovala od tradicionalno izku{ene
plurikulturnosti, znotraj katere je vsakdo lahko obdr‘al tradicionalen polo‘aj.23 Bli‘ina ozi-
roma prepletanje raznolikih kulturnih tradicij znotraj enega sloja ali v eni osebi je postala
pomembna spodbuda za kreativnost; ~lovek je lahko izbiral med spremenljivimi kulturnimi
dolo~itvami ali pa je elemente razli~nih kulturnih provenienc povezoval na do tedaj neobi~ajen
na~in. Bogastvo citiranja v glasbeni produkciji na Dunaju okrog leta 1900 je indic, da ljudje
te prilo‘nosti niso zapravili in da so jo znali izkoristiti. Dejstvo, da so bili {tevilni kulturni
producenti »tujci« oziroma asimilanti, ki so pogosto pripadali vse bolj izklju~eni judovski
skupnosti, lahko po eni strani velja za potrdilo pravilnosti tiste kulturnoteoretske teze, ki
22 László GEREVICH (ur.), Budapest története [Zgodovina Budimpe{te], zv. 3. Ur. D. KOSÁRY. Budapest: Akadé-
mia 1975, str. 399, zv. 4. Ur. K. VÖRÖS. Budapest: Akadémia 1978, str. 378 sl.
23 Prim. Claus LEGGEWIE, Ethnizität, Nationalismus und multikulturelle Gesellschaft. V: Nationales Bewußtsein
und kollektive Identität. Studien zur Entwicklung des kollektiven Bewußtseins in der Neuzeit 2. Ur. H. BERDING.
Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1994, str. 46–65.
137ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
»marginaliziranim« pripisuje ve~ji kreativni potencial.24 Po drugi strani pa je tak{na situacija
spodbudila tudi prepletanje razli~nih zgodovin in kultur v eni osebi ali v enem dru‘benem
sloju, tako da so bili ti ljudje, ~etudi navadno nevede, prisiljeni dnevno nihati, posredovati
oziroma »prevajati« med posameznimi kulturnimi tradicijami.25 Posamezniki, ki so v sebi
zdru‘evali tak{ne plurivalence, so se torej hkrati gibali v ve~ kulturah; niso bili usmerjeni
zgolj k eni kulturi, ampak so znali posredovati med razli~nimi kulturami ter na nepri~akovan
na~in med seboj prepletati razli~ne kulturne kode. »Ljudje, ki so pripadali tak{nim kulturam
hibridnosti, so se morali odpovedati sanjam oziroma ambiciji, da bi ponovno odkrili nekak{no
’izgubljeno’ kulturno ~istost, etni~ni absolutizem.«26 A prav zato so etni~no-kulturno hetero-
genost v gosto naseljenih mestih ob~utili tudi kot gro‘njo, saj so druga~no, razli~no, pred-
vsem pa »tuje« vsak dan do‘ivljali v neposredni bli‘ini in bili tako v nevarnosti, da bodo –
denimo kot pripadnike ekonomsko dominantne skupine – potisnjeni v kulturno na videz
manj{inski polo‘aj. Da bi domnevno lastno identiteto vedno znova utemeljili in utrdili, so
ljudje za~eli konstruirati, »izumljati« in razpihovati tujosti. Potem ko so se prepri~ali o njiho-
vem obstoju in se od njih distancirali, so se jih posku{ali tudi znebiti.27 Povsem o~itno so – ne
na de‘eli, temve~ predvsem v gosto naseljenem urbanem prostoru – v desetletjih okrog leta
1900 nastajali ideolo{ki konstrukti tujosti, ki so se izrodili v radikalen {ovinizem in antisemi-
tizem. Zato zlasti tista etni~no-kulturna heterogenost centralnoevropske regije, ki so jo po-
znali v urbanem okolju, ni bila zgolj objektivno dejstvo, temve~ so jo (subjektivno) ljudje
ob~utili vse bolj kot gro‘njo.
Eksogena in endogena pluralnost
Centralnoevropsko regijo je dejansko ‘e stoletja dolo~ala raznoterost narodov, jezikov in
kultur. To je bila njena zna~ilnost in lahko bi rekli, da je skladnost, enotnost regije temeljila
prav na tej endogeni raznoterosti oziroma heterogenosti, ki so se ji pridru‘ili eksogeni, vse-
evropski vplivi. Pluralnost centralnoevropske regije je mogo~e pokazati na najrazli~nej{ih
podro~jih. Izra‘ala se je v etni~ni raznovrstnosti in ve~jezi~nosti prebivalstva, v bogati kul-
turni raznolikosti in v dejstvu, da so bile tu, v najrazli~nej{ih izpeljavah, prisotne tri mono-
24 Robert Ezra PARK, Human Migration and the Marginal Man. V: The American Journal of Sociology 33 (1928)
str. 881–893. – Everett V. STONEQUIST, The Marginal Man: A Study in Personality and Culture Conflict. New York:
Russel & Russel 1965. – Justin STAGL, Kulturanthropologie und Gesellschaft. Eine wissenschaftssoziologische Dar-
stellung der Kulturanthropologie und Ethnologie. Berlin: Reimer 19812, str. 77–96. – Jean-Claude SCHMITT, L’histoi-
re des margineaux. V: La nouvelle histoire (op. 6), str. 277–305. – Prim. tudi klasi~na besedila Georga SIMMLA, Der
Arme in Exkurs über den Fremden. V: G. S.: Soziologie. Untersuchungen über die Formen der Vergesellschaftung.
Ur. O. RAMMSTEDT. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1992, str. 512–555, 764–771.
25 Doris BACHMANN-MEDICK, Multikultur oder kulturelle Differenz? Neue Konzepte von Weltliteratur und Über-
setzung in postkolonialer Perspektive. V: Kultur als Text. Die anthropologische Wende in der Literaturwissenschaft.
Ur. D. BACHMANN-MEDICK. Frankfurt a. Main: Fischer 1996, str. 262–296. – Übersetzung als Repräsentation fremder
Kulturen. Ur. D. BACHMANN-MEDICK. Berlin: Erich Schmidt 1997.
26 Stuart HALL, Kulturelle Identität und Globalisierung. V: Widerspenstige Kulturen. Cultural Studies als Herau-
sforderung. Ur. K. H. HÖRNING, R. WINTER. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1999, str. 435.
27 Werner SOLLORS, Introduction: The Invention of Ethnicity. V: The Invention of Ethnicity. Ur. W. SOLLORS. New
York, Oxford: Oxford University Press 1989, str. IX–XX. – W. SOLLORS, Konstruktionsversuche nationaler und
ethnischer Identität in der amerikanischen Literatur. V: Nationale und kulturelle Identität. Studien zur Entwicklung
des kollektiven Bewußtseins in der Neuzeit. Ur. B. GIESEN. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1991, str. 537–570. –
Gisela WELZ, Die soziale Organisation kultureller Differenz. Zur Kritik des Ethnosbegriffs in der anglo-amerikani-
schen Kulturanthropologie. V: Nationales Bewußtsein und kollektive Identität. Studien zur Entwicklung des kollek-
tiven Bewußtseins in der Neuzeit 2. Ur. H. BERDING. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1994, str. 66–81.
138 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
teisti~ne svetovne religije – kr{~anstvo, judovstvo in islam. Razvidna je bila tudi iz razno-
likosti politi~nih in administrativnih tradicij kraljestev in de‘el, ki se je tudi po zdru‘itvi teh
de‘el v eno dr‘avo, Habsbur{ko monarhijo, kljub razli~nim ukrepom v smeri centralizacije
ni dalo odpraviti. Ta pluralisti~en polo‘aj je po eni strani sicer omogo~al izmenjavo, etnoge-
nezo, akulturacijo, vendar pa je pomenil tudi stalno prisotnost razlik in s tem tudi nasprotij.
Heterogenost ni zadevala zgolj regijo kot celoto, temve~ prav tako tudi njene podregije, po-
samezne de‘ele, province in mesta. To v bistvu ni ni~ nenavadnega. Celo v tako centralisti~ni
dr‘avi, kak{na je Francija, je heterogenost ve~ja, kot bi si mislili. To, kar je Fernand Braudel
v svojih razpravah o identiteti Francije mislil z »les Frances« v mno‘ini – namre~, da dru‘be-
no-kulturna zavest prebivalcev Francije {e danes ni enotna in usklajena, temve~ pluralisti~na,
nenazadnje pod vplivom izrazite ~rte lo~nice med »France d’oc« in »France d’oïl«28 – v
polnem pomenu velja {ele za Centralno Evropo in sicer tako za celotno regijo kakor tudi za
njene podregije, ki danes obstajajo kot samostojne dr‘avne tvorbe. Na te dejavnike se je sicer
vedno znova opozarjalo tudi v preteklosti, vendar pa so s krepitvijo nacionalnih, t.j.
»holisti~nih« konceptov tudi v intelektualnem diskurzu vse bolj izgubljali pomen. Zaradi
aktualnih kulturnoteoretskih vpra{anj, ki se postavljajo ob primerljivih, za ves svet ugotovlji-
vih kulturnih procesih, postaja znanstvena analiza heterogenosti oziroma pluralnosti central-
noevropske regije danes spet vse bolj pomembna.
Regija kontrastov
V uvodu svojega etnografsko-statisti~nega priro~nika o monarhiji je Friedrich Umlauft
posebej opozoril na negativne in pozitivne strani etni~no-kulturne pluralnosti regije. Gre za
stvarno analizo, ki jo najdemo tudi v drugih podobnih delih, denimo v 24-delnem Die Öster-
reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Po Umlauftovem mnenju so bile »z etno-
grafskega vidika [...] na tleh avstro-ogrske monarhije prisotne vse glavne skupine ljudstev
Evrope in sicer v pomembnem {tevilu: Germani na zahodu, Romani na jugu ter Slovani na
severu in jugu; k tem je treba pri{teti {e skupnost Mad‘arov, ki ‘ivi med temi glavnimi ljud-
stvi.« To dejstvo naj bi bilo pomembno tudi za »zgodovinski spomin«: »Zato se v zgodovino
Avstrije stekajo zgodovina Nem~ije, Mad‘arske in Poljske, podobno kot se razli~ni zgodnej{i
ali poznej{i pritoki zdru‘ijo v veliki re~ni strugi, ki sprejeto vodovje nato skupno vodi na-
prej.« Jasne lo~nice med ljudstvi naj bi bilo tu le ste‘ka mogo~e potegniti: »Ker pa omenjena
ljudstva niso vselej naseljevala ostro razmejenih, zaprtih obmo~ij, temve~ so marsikje prehajala
eno v drugo, na tak{nih mejnih podro~jih pogosto najdemo zna~ilno me{ano prebivalstvo.
Me{anje razli~nih nacionalnosti nikjer v Evropi ne poteka na tako opazen na~in kot prav v
na{i domovini.«29 @e leta 1841 je slavni Staats-Lexikon Carla von Rottecka in Carla Welcke-
rja etni~no-jezikovno pluralnost omenjal kot eno od zna~ilnosti te regije: »Polo‘aj in obseg
razli~nih glavnih narodov v monarhiji nas je pripeljal na misel, da monarhijo obravnavamo
kot Evropo v malem in da ob evropskem predpostavimo {e posebno avstrijsko ravnovesje.«30
Centralna Evropa ali »Evropa v malem«, ki jo konec 20. stoletja seveda predstavljajo tudi
druga~e: francoski zgodovinar Jean-Pierre Rioux je Centralno Evropo ozna~il kot »vouée
28 Fernand BRAUDEL, L’identité de la France I: Espace et Histoire. Paris: Flammarion 1990, str. 80 sl.
29 Friedrich UMLAUFT, Einleitung. V: F. U., Die Oesterreichisch-Ungarische Monarchie. Geographisch-statisti-
sches Handbuch. Wien, Pest: Hartleben 1876, str. 1–4.
30 »Oestreich«. V: Staats-Lexikon oder Encyklopädie der Staatswissenschaften, zv. 12. Ur. C. von ROTTECK,
C. WELCKER. Altona: J. F. Hammerich 1841, str. 143.
139ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
aux cacophonie des langues et des peuples« in iz tega izpeljal sklep, da tu nikoli ne bi mogla
nastati nacionalna identiteta, kakr{na je nastala v Franciji; med vsemi nacionalnimi tvorbami
v Evropi naj bi bila tista v Franciji edinstvena, »une construction politique et morale: cultu-
relle au sens le plus noble.«31
Toda ne glede na tak{ne »kontraste« – t.j. razlike, alteritete in diskontinuitete – ki so
zaznamovali tudi kulturni tekst, so na podlagi stalnih difuzijskih procesov nastali tudi nad-
rejeni, dominantni kulturni kodi, ki so – kljub kulturni razliki – postali skupni kodi in bili
tako razumljivi za razli~ne ljudi. Tako je torej navkljub izrazitim razlikam med kulturami, ki
so imele na voljo vsaka svoj (verbalni) na~in komunikacije, nastalo nekaj tak{nega kot sku-
pen neverbalni sistem komunikacije, znotraj katerega so ljudje medsebojno ob~evali in ki je
torej prav tako lahko postal dolo~evalec identitete. Toda tudi subkulturne konfiguracije, tako
imenovane »nacionalne« ljudske kulture, ki se jih vedno znova obravnava kot varuhe kultur-
ne samobitnosti in prvobitnosti, so bile v resnici prepredene s {tevilnimi »tujimi elementi«,
kontrastnimi kodi iz sosednjih kultur. Béla Bartók je glede glasbene folklore te regije opozo-
ril na stalno »crossing and re-crossing of melodies«, zaradi ~esar je komajda mogo~e razliko-
vati oziroma izigravati posamezne elemente ljudskih pesmi.32 ^eprav so pripadali neki lastni
kulturni konfiguraciji (»nacionalni kulturi«), so torej ljudje na tem obmo~ju participirali tudi
v ne~em drugem, »tujem«, kar je prispevalo k temu, da so ve~kratne identitete imele prednost
ter da je individualne in kolektivne identitete dolo~ala multipolarnost. Ta se je na primer
odra‘ala v prakti~ni dvo- ali ve~jezi~nosti nekaterih prebivalcev. »Materni jezik« v~asih tako
ni bil reduciran zgolj na en sam jezik, ki se ga je ~lovek u~il od zgodnjih otro{kih let, temve~
je lahko pomenil znanje ve~ jezikov. Kot je znano, si je Fritz Mauthner svoje zanimanje za
filozofijo razlagal takole: »To zanimanje je bilo pri meni prisotno ‘e od najzgodnej{e mlado-
sti; sploh ne razumem, kako je mogo~e, da Jud, ki se rodi v slovanskem okolju Avstrije, ni
porinjen v jezikoslovje [...]. Jud, ki se je rodil v slovanskem okolju Avstrije, je v dolo~eni
meri moral kot jezike svojih ’prednikov’ hkrati ~astiti nem{~ino, ~e{~ino in hebrej{~ino. In
me{anje prav ni~ podobnih jezikov [...] ga je moralo ‘e kot otroka opozoriti na dolo~ene
jezikovne zakone, na izposojanje in kontaminacijo, ki ju jezikoslovje {e danes ne razume v
njunem polnem pomenu.«33
Antinomija, ki je nastala med zahtevo po idealnem tipu nacionalne »enojezi~nosti« in
dejansko, tudi v metafori~nem, prenesnem pomenu obstoje~o ve~jezi~nostjo, je postala vzrok
{tevilnih individualnih in kolektivnih kriz ter konfliktov, ki so se ohranili do danes.
»Kulturni spomin«
»Kulturni spomin«, se pravi specifi~no ogrodje interakcij, ki usmerja »delovanje in
do‘ivljanje« in ki »iz generacije v generacijo zagotavlja ponavljajo~e urjenje in uvajanje«34,
tvorijo raznovrstni kodi, ki imajo regionalen (endogen) in izvenregionalen (eksogen) izvor.
»Kultura,« pravi Peter Weibel v svojem razmi{ljanju, ki se sicer nana{a na Centralno Evropo,
a ima v obdobju globalizacije splo{no veljavnost, »se razvija onstran geopoliti~nega in
31 Jean-Pierre RIOUX, La mémoire culturelle. V: Jean Pierre RIOUX, Jean-François SIRINELLI (ur.), Pour une histoi-
re culturelle. Paris: Seuil 1997, 325–353, cit. 343.
32 Béla BARTÓK, »Race Purity in Music« [1942]. V: B. B., Essays. Ur. B. SUCHOFF. London 1976, str. 29–32.
33 Fritz MAUTHNER, Erinnerungen. München: Müller 1918, str. 32–33.
34 Jan ASSMANN, »Kollektives Gedächtnis und kulturelle Identität«. V: Jan ASSMANN, Tonio HÖLSCHER (ur.), Kul-
tur und Gedächtnis. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1988, str. 9.
140 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
etni~nega koda; ustvarjajo jo ~lani skupnosti, ki presega geografske, etni~ne, jezikovne,
politi~ne, religiozne, dr‘avne in nacionalne meje. Kultura je o~itno mre‘a, ki se stalno spleta
onstran geopoliti~nih in nacionalnih meja, je prevajanje iz generacije v generacijo.«35 ^e bi
parafrazirali Stephena Greenblatta, bi lahko rekli, da je to, kar tu vidimo, nenehno kro‘enje
»dru‘bene energije«, »kulturni tekst«, ki se nenazadnje zrcali v literarnih poljih (Pierre Bour-
dieu).36 Tak{en heterogen kolektivni in individualni referen~ni sistem, v katerem se posa-
mezni elementi sicer sre~ujejo in prepletajo, vendar pa svojo samostojnost, t.j. tujost, {e
naprej ohranjajo, opozarja na dramati~nost, ki je kulturnim procesom vselej inherentna. Po-
samezni elementi, ki se povezujejo v kulturni tekst, ohranjajo – tudi ~e se z drugimi spajajo
v nove konfiguracije – svojo avtenti~nost in zato drug drugemu {e naprej konkurirajo. Kultu-
ro je torej mogo~e razlo‘iti kot proces, v katerem do sre~anja, zlitja ali odboja razli~nih
elementov oziroma kodov vedno pride v dramati~ni inscenaciji.37 »Znotraj dramati~no zgra-
jenega kulturnega sistema,« pravi D‘evad Karahasan, »se kot njegova najizrazitej{a zna~ilnost
odvija razburljiva igra, igra medsebojnega komentiranja in kontrastiranja odprtega in zaprte-
ga, zunanjega in notranjega, igra, ki sama iz sebe dolo~a tudi notranjo organizacijo mesta
[Sarajeva], strukturo vsakega njegovega dela kot tudi ‘ivljenje v njem, pa tudi vsak posame-
zen element tega vsakdanjega ‘ivljenja – od bivanja do prehranjevanja.«38
Centralna Evropa – laboratorij
Zaradi spoznanja, da je heterogenost oziroma ambivalentnost konstitutivna vsebina »kul-
turnega spomina« te regije – gre za dejstvo, ki je ex negativo razvidno tudi iz tega, da so se
ljudje s pomo~jo realnih, politi~nih strategij izklju~evanja zmeraj znova borili proti njemu –
in zaradi uvida, da danes kulturna prepletenost po vsem svetu zbuja podobne resentimente, bi
lahko formulirali naslednjo hipotezo: Centralno Evropo lahko zaradi etni~no-kulturne dife-
renciranosti obravnavamo kot »laboratorij«, v katerem so potekali in {e potekajo procesi, ki
so v obdobju globalizacije in kulturne prepletenosti dobili splo{en pomen, se pravi pomen za
ves svet. Hitro napredujo~a mobilnost ter vzpostavljanje globalne komunikacijske in infor-
macijske mre‘e s pomo~jo nove tehnologije ne vodita samo k premagovanju in ukinjanju
razlik s pomo~jo poenotenja, temve~ predvsem tudi k temu, da »tujosti« postajajo la‘je spoz-
navne in zaradi svoje vsakodnevne, virtualne prisotnosti vse bolj opazne. Socializacija tako
ne poteka ve~ znotraj dozdevno preglednega dru‘benega konteksta, temve~ znotraj globalne
dru‘be; s tem pa postaja tako bogatej{a kot tudi bolj kompleksna in bolj problemati~na.
Politika ne more ve~ slediti samo ozkim nacionalnodr‘avnim interesom, temve~ mora zasto-
pati tudi nadrejene, globalne interese. V tak{ni situaciji je tudi oblikovanje individualnih in
kolektivnih identitet postalo bolj odprto, raznoliko, obenem pa tudi manj stabilno in navidez
bolj poljubno. Iz tega sledi, da lahko ne le napredujo~a »modernizacija«, temve~ tudi izku{nja
z nepoznanimi kulturnimi elementi in sistemi postane vzrok za stalno negotovost ter indivi-
35 Peter WEIBEL, Jenseits von Kunst. V: Parnass, zv. 4. Wien 1998, str. 76–81, cit. 76.
36 Stephen GREENBLATT, Verhandlungen mit Shakespeare. Innenansichten der englischen Renaissance. Frankfurt
a. Main: Fischer 1993, str. 9–33. – Prim. tudi Pierre BOURDIEU, Die Regeln der Kunst. Genese und Struktur des
literarischen Feldes. Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1999.
37 Wolfgang LIPP, Kultur – dramatologisch. V: ID., Drama Kultur. Berlin: Duncker & Humblot 1994, str. 207–249.
38 D‘evad KARAHASAN, Tagebuch der Austreibung. Klagenfurt: Wieser 1993, str. 14.
141ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
dualne in kolektivne krize in konflikte.39 Podobne situacije so se zavedali ‘e na Dunaju v
~asu okrog leta 1900. Nanjo so se odzvali s holisti~nimi dolo~itvami, na primer z nacionalno
ideologijo; pogosto so jo le zaznali (sicer z »‘alostjo«, kot je zapisal Lyotard) ali pa so se
preprosto sku{ali soo~iti z njo in jo tako podvre~i stvarni analizi. Tu ni {lo za to, da bi sku{ali
odpraviti subjektivne in kolektivne krize ter konflikte, ki so bili posledica z modernizacijo
pogojene diferenciacije in kulturne heterogenosti, temve~ so ‘eleli spoznati njihov izvor. »S
te‘kim srcem,« je zapisal Robert Musil, »se mora ~lovek odpovedati osebni liniji prednikov
in sprejeti, da ’na neki to~ki’ izvira iz skupnih prednikov vseh ljudi. In to ima razli~ne posle-
dice. Deloma se imajo ljudje za ’brate’, deloma pa za ’potomce drugih prednikov’, ne da bi
kdorkoli znal to mejo natan~no dolo~iti, kajti to, kar imenujemo nacija in rasa, sta rezultata,
ne pa vzroka.«40 Spremeniti na~in mi{ljenja in namesto o naivni multikulturnosti razmi{ljati
o »kulturni razliki« se prav tukaj zdi razumljivo in popolnoma predstavljivo. Kulturni tekst je
tu dejansko mogo~e tolma~iti kot »koncept polifonih in hibridnih kultur«, ki ne ustrezajo
naivni »utopiji kulturne raznolikosti«41. Tak{no gledanje na ambivalentno situacijo Central-
ne Evrope in analiza tak{ne situacije, ki se soo~i z dejanskim ali zgolj mo‘nim sobivanjem
razli~nih kulturnih tradicij, torej »tujosti«, ali s stalno izpostavljenostjo krizi, kar je imanent-
no tak{nim kulturnim procesom, seveda v bistvu ostaja zgolj poskus, da bi interpretirali real-
nost, ki jo zaznavamo. Tak{na interpretacija pa postane verjetna, ~e ji ~lovek doda izku{nje,
ki jih lahko sam nabere. Dejstvo, da se strategije izklju~evanja danes krepijo tudi na politi~nem
podro~ju, se mi zdi izziv odgovornosti tako imenovanih intelektualcev, ki naj s svojimi znan-
stvenimi spoznanji ozave{~ajo javnost. Globalizacija spodbuja in pospe{uje kulturno izmenjavo
ter s tem po vsem svetu ustvarja podobne ali enake ‘ivljenjske razmere. Toda prav z naglim
in nenehnim posredovanjem raznovrstnih kulturnih vsebin, s hitro nara{~ajo~o, globalno
mobilnostjo konfrontira posameznika in dru‘bo s »tujostmi« ter ju poziva, da se z njimi
spopadeta. Gre za procese globalnega pomena, ki so primerljivi s tistimi, ki jih je bilo v
mikrokozmosu »gostega kulturnega sistema« centralnoevropske regije mogo~e zaznati ‘e v
preteklosti in ki so ‘e v desetletjih okrog leta 1900 prispevali k temu, da so tradicionalni,
dozdevno zanesljivi oziroma vnaprej dani vzorci reda zastareli.
Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~.
39 Prim. mdr. Ulrich BECK, Was ist Globalisierung? Irrtümer des Globalismus – Antworten auf Globalisierung.
Frankfurt a. Main: Suhrkamp 1997. – Michel WIEWIORKA (ur.), Une société fragmenté? Le multiculturalisme en
débat. Paris: La Découverte 1996. – Alain TOURAINE, Pourrons nous vivre ensemble? Égaux et différents. Paris:
Fayard 1997. – Joana BREIDENBACH, Ina ZUKRIGL, Tanz der Kulturen. Kulturelle Identität in einer globalisierten Welt.
München: Kunstmann 1998. – Zygmunt BAUMAN, Unbehagen in der Postmoderne. Hamburg: Hamburger Edition
1999. – Stuart HALL, Kulturelle Identität und Globalisierung n.n.m.
40 Robert MUSIL, Der Mann ohne Eigenschaften. Ur. Adolf FRISÉ. Reinbek b. Hamburg: Rowohlt 1983, str.
1436–1437.
41 Elisabeth BRONFEN, Benjamin MARIUS, »Hybride Kulturen. Einleitung zur anglo-amerikanischen Multikultu-
ralismusdebatte«. V: Elisabeth BRONFEN, Benjamin MARIUS, Theres STEFFEN (ur.), Hybride Kulturen. Beiträge zur
anglo-amerikanischen Multikulturalismusdebatte. Tübingen: Stauffenburg 1997, str. 12–13.
142 M. CSÁKY: AMBIVALENTNOST KOLEKTIVNEGA SPOMINA V CENTRALNI EVROPI
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Ambivalenz des kollektiven Gedächtnisses in Zentraleuropa
Moritz Csáky
Die Modernisierung hatte im 19. Jahrhundert eine größere gesellschaftliche Differenzierung zur
Folge. Die Modernisierung, die mit der Urbanisierung zusammenhängt, ist in Zentraleuropa anders
verlaufen  als allgemein in Europa. Im Falle Wiens war die Bevölkerung des Umlandes, die in die Stadt
übersiedelte, sprachlich und kulturell heterogen. Eine der Folgen der verstärkten gesellschaftlichen
Differenzierung war das Phänomen der Fremdheit aller Art. Das Hervorheben des Fremden, das in
Chauvinismus ausarten konnte, ist unter anderem auch auf die Angst von ökonomisch stärkeren Grup-
pen zurückzuführen, die sich bedroht fühlten infolge des kulturellen Einflusses einer anderen Gruppe.
                                                                                  (Redaktion)
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgo-
dovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino
delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodo-
vino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske
problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20.
stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji obja-
vljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne
~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000
Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.