226. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. oktobra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOR
Uhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avstro-og e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rsčiina se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj is izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. IS, U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Cesar na Češkem.
Cesarjevo potovanje po Češkem je končana in presvetli vladar povrnil se je zopet na Dunaj, kjer so ga tudi lepo in presrčno pozdravili. Potovanje ljubljenega cesarja in kralja na Češko podobno je bilo triumfalnemu sprevodu in gotovo ni preveč rečeno, ako trdimo, da tako Bijajno, s tolikim neprisiljenim naudušenjem še ni bil vsprejet nikdar noben vladar. — Nemški Liberčani niso mogli ni te toli vzvišene slavnosti dostojno slaviti in so izkazali pri vsprejemu cesarja vso svojo nemško »miko. Ne bo-demo kazali na to, da ho se nemški dostojanstveniki in druge javne osobe ogibali v svojih govorih besede »kraljestvo češko*, katero je cesar vedno in a posebnim naglasom rabil, a škandalov in surovih izgredov proti Čehom veuder ne moremo za-molčati. Kar Be je pred očmi Hvetlega vladarja godilo, je toli karakteristično za Nemce na Češkem, da ni najti besede, b katero bi se dalo to primerno ožigosati. Da se češki manjšini v Libercah ni dovolilo udeležiti se oficijelnega vsprejema cesarja , tega Se posebej ni treba povedati, ker se umeje samo ob sebi. Godile so se še vse druge reči. Pred prihodom cesarjevim zbrali so se nekateri Čehi pred neko trgovino, da bi ondu vkupno pozdravlili cesarja v svojem jeziku. To pa ni bilo všeč nekim nemškim turnarjem, ki so takoj obkolili mirno čakajoče Čehe. Nemški turnarji so bili oboroženi z gorjačami in v robce zavezanimi kamni. Ko so bili Čehi od to sodrge obkoljepi, poslali so Nemci po dve godbi ter ju namestili baš pred Cehi, da bi udušili tako slava-klice Čeftke. Vzlic temu skrajno infamnemu izzivanju niso Čehi storili ničesar, samo da bi Be ne motil dostojni vsprejem vladarja, nego mirno odšli ter se zbrali na nekem drugem kraji. Objestni nemški pobalini sledili so jim za petami in brez vsega uzroka začeli pretepavati s kolci in s kamni one Čehe, ki bo bili oblečeni v narodne čamare. Baš v onem hipu, ko se je cesar peljal mimo torišča tega pretepa, ležal je neki Čeh (Fran Hajek iz Seinil) ves krvav na tleli, na njem pa je klečal neki nemški turnar in ga nabijal s pestjo po obrazu. Presvetli cesar vstal je raz sedež voza in zažugal z roko. Nemci so na to odskočili in stekli za vozom cesarjevim. Tudi Cehi so tekli za vozom
in ker so s slava-klici cesarja pozdravljali, lotili so bo jih Nemci z nova. Turnarji udrihali so z gorjačami po Čehah in metali nanje kamne,' ki bo leteli celo čez cesarjev voz. Cesar ustal je v drugič v svojem vozu in Žugal z roko, na kar so začeli Nemci kričati: Češka sodrga! Češki psi! Liberška policija je vse to videla, storila pa ni ničesar. „Politika", iz katere smo povzeli te podrobnosti, navaja po imenu celo vrsto Čehov, ki so bili pri tej priliki več ali manj ranjeni, da celo čeških dam lotili so se omikani turnarji ter je suvali in brcali samo zato, ker so se predrznile izražati udanoBt svojo do svetlega cesarja s slava-klici.
Nemški mob v Libercah pokazal je s tem jasno, kaka čustva goji proti Čehom, kako zmatra narodno ravnopravnost in kako tolmači češko-nemško spravo. A tudi drugi odlični In vodilni krogi nemški dali so svoji mržnji do Čehov primernega duška, samo da so se v to posluževali čednejše oblike. Nemci na Češkem, kakor vsi drugi Nemci v Avstriji, težili bo že od nekdaj samo po tem, da bi obkolili prestol in napravili mej svetlim cesarjem in mej drugimi narodi mogočne njegove države nepredoren zid. To so skušali doseči i ta pot. Slava Bogu, ni bo jim posrečilo! Obratno, besede cesarjeve glede Praške razstave poučile so jih, da obsoja ljubljeni vladar najodločneje njih perfidno hujskanje proti temu prekrasnemu podjetju, ki je na čast celi Avstriji, dokazale so jim, da pozna cesar njih ruahi-nacije in da se mu gabi moralna sprijenost, ki ka-ranterizuja nemško taktiko v boju proti češki razstavi. Te besede bo za Čehe toli večje važnosti, ker so po njih ožigosani v prvi vrsti baš voditelji nemškega naroda na Oftkem, zloglasni Plenerji in Schmevknli, ki so s skrajnim terorizmom prisilili svoje somišljenike, da so začeli in dosleduo izvedli agitacijo proti češki razstavi.
Cesarjevo potovanje na Češko imelo je izrecni namen, da pomiri razburjenost mej Cehi in Nemci, da ublaži srditi boj, ki se bije ondu že toliko let. Upajmo, da bode blagega vladarja posredovanje rodilo obilo sadu. Cdhi so gotovo voljni ponehati iu popustiti, kolikor jim to dopušča narodna čast in skrb za narodni obstanek. Da ustreže vlada povsem upravičenim in za narodni obstanek in razvoj neobhodno potrebnim terjatvam češkim, gotovo bi po-
nehal ves boj kar čez noč, kajti Cehi se bore za življenje, Nemci pa le za svojo prevlado. Ako bi vlada dala narodu češkemu za ohranitev eksistence in napredka potrebnih garancij, potem bi zavladal oni toli zaželjeni mir, ki bi bil v hasen obema narodoma živečima na Češkem in tudi celi Avstriji.
Presvetli cesar, ki je pravičen in vsem narodom mogočne svoje države jednako naklonjen, osve-dočil se je na svojem potovanji na lastne oči o dejanskih razmerah na Češkem in zato smemo pričakovati, da bode postala tudi politika avstrijska vsem narodom pravična. V to ime pomozi Bog!
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 23. septembra 16'Jl. Jubilejeka razstava. VIII.
D. RazBtava domače perutnine.
Ni ravno potrebno govoriti, koliko baBni ima človek od naše domače perotnine, ker menda nikogar ni, ki bi ne vedel, kako dobro pečenko nam dajejo naše kokoši in pure, goske in race in pa tudi, kako nam kokošja jajca kaj dobro prijajo. Ali pri nas ljudje navadno ne vedo, koliko vrst ima kokoš, da so na h vetu veliko lepše in večje kokoši, goske, race in pure, nego naše navadne, iu da še tudi več drugih lepih živalrj pripada domači perotnini. V tem pogledu bila je Zagrebška razstava glede perotnine prav poučna , ker nam je pokazala veliko množino vseh mogočih vrst perotnine, domačega in tujega plemena, tudi takih, ki bo sedaj še na Hrvatskem prav redke, pa tudi prav lepe, ter dokazujejo, da tukaj tudi izvrstno tuja perutnina, posebno azijske pasmine, prav lepo uspeva.
Posebno lepo bila je zastopana domača kokoš domače in tuje pasmine. Od oplemenjene domače pasmine omeniti nam je par plečet, katera so bila posebna redkost. Od tujih pasmio bile so zastopane: a) italijansko-španjolskn (največ minorka), b) francoska (vrsti houdan in crevceur), c) kukmasta (vrsti srebrne in bele paduanke in holandežke,) in d) azijske pasmine (vrsti: kobinkin, brahma, lungshan in  plvmuuth.)  Največ čudili so se ljudje velikim
s\ nje vesti, ki mu je očitala, da je morilec stare grotinje, umiriti popolnoma. Imel je malo prave pobožosti, pa je bil zelo praznoveren. Mislil je, da bi utegnila umrša groliuja škodljivo uplivati na njegovo življenje in radi tega je sklenil, se njeuega pogreba udeležiti, da bi s tem izprosil odpuščenja, Cerkev je bila polna. Herman se je moral s preriti skozi tolpo naroda. Krsta je stala na dragocenem katafalku pod žametnim baldahinom. Umrša je ležala v njej, z rokami, na prsih sklenenimi, v čepici in odeta v belo atlasovo oblačilo. Krog nje je Btala njena družina: sluge v črnih kaftanib, na ramah noseči Žalostne trakove, v rokah pa sveče; sorodniki, otroci, vnuki in pravnuki v globoki žalosti. Nobeden se ni jokal, ker Bolze bi bile „uue atlectution" Grotiuja je bila tuko stara, da njena smrt ni nobenega osupnila, in da so jo njeni sorodiki že zdavnej zmatrali mrtvo. Mlad propovednik je imel nagrobni govor. S prostimi, v Brce segnjočimi besedami je slikal mirno smrt ranjke, katere dolgo življenje je bilo tibo, ganljivo pripravljanje na njeno krščansko smrt. Smrtni angelj jo je našel, je rekel govornik, zatopljeno v bogoljubne misli in pričakajočo polu-nočnega ženina. (Dalje prih.)
LISTEK.
Pik dama.
Povest, spisal A. 8. IMiSkii), poslovenil Z. D. (Dalju.)
— Vi ste zver! rekla je naposled Lizabeta Ivanovna.
— Jaz nisem hotel njene smrti, odgovori Herman, samokres ni bil nabit.
Nastal je molk. Jutro se je bližalo.
Lizabeta Ivanovna je ugasnila dogorelo svečo. Bled svit je ožaril njeno sobo. Obrisala si je zaplakane oči in se obrnila k Hermauu, on je Bedel na oknu, roke križem držeč in mračno v tla zroč. V tem položaji je on do cela spominjal Napoleona. Ta sličnost je celo Lizabeto Ivanovno porazila.
— Kako boste prišli iz hiše, rekle je ona naposled. Jaz sem vas hotela po tajni lestvici peljati, pa morala bi mimo spalnice grofinje iti, a jaz se bojim.
— Povejte mi, kako to tajno lestvico najdem. Šel bodem sam.
Lizabeta je ustala, vzela iz omare ključ, ga dala Hermanu in mu potrebno razložila. Herman jej je mrzlo roko stistnil, jo poljubil na čelo in je odšel.
Hitel je po ozkih stopicali in prišel zopet v groliujiuo spalnico. Stara mrtva gospa je sedela kot okamnela. Njen obraz je izražal najglobokejši mir. Hermau se je ustavil pred njo, je dolgo v ujo zrl, kot da bi se hotel uveriti o strašni resnici; potem je šel v kabinet, je taval po tapetah k vratam, iu je različnih čutov poln, začel po stopnicah stopati. Po ravno teh stopnicah, mislil si je on, je morebiti pred GO leti v suknji z zlatom obšiti in počesau ,ii V aiseau" rajal, k srcu tišče svoj trigelui klobuk, oni srčni častilec, ob ravno tej uri v isto spuluico; on je že davno v grobu strohuel, srce stare pa je še le danes nehalo biti. Na konci stopnic našel je dveri, katere je s ključem odprl; od tod je prišel v koridor, ki je na ulico vodil.
V.
Tri dni po tej osodepolui noči ob deseti uri zjutraj odpravil se je Herman v N-ski samostan, kjer bo se imele zadušnice za umrlo grofiojo opravljati.  Čutil ni nobenega kesa, vender ni mogel
petelinom in kuram krasnih azijskih paamin, posebno kohinkinBke vrste, ki so barem Se jedenkrat toliki, kakor naši domači. Posebno lepe izvode kohiokinske izložil je g. Blažič, veletržec in gospodar v Sisku, ki ceni par po 70 gld. od druge vrste par pa po 45 gld.; žutega kobinkina (1 petelina in 2 kure, največje eksemplare v cel i razstavi) izložil je Zagrebški trgovec g. Leskovac. Najlepše „brahme" in »ply-mouthu izložil je križevački zavod (gospodarska in šumarska šola )
Kace bile so videti kaj lepe, od domačih videli smo navadne bele in pisane, posebno velike, pa tudi lepe oplemenjene zagorske, od tujih vrst videli smo „avleaburv"- in wpeking-raco.
Goske bile so razstavljene domače bele in kuštrave (posavske) in sive pomeranske goske.
Mej purani odlikovala se je posebno lepa zbirka zagorskih puranov (izložili Lav. Končan iz Krapinskih toplic in Jos. Kol ene. iz Desiuića), prav debelih žoltih in belih purauov; da tudi drugi purani, največ iz Zagreba in okolice Zagrebške, bili so veliki in lepi.
Posebno lepa in bogata je bila razstava golobov : izloženo jih je bilo do 100 raznih vrst, razne velikosti, barve in oblike. Najlepšo zbirko izložil je g. Blažić iz Siska. V njej bili so: beli maltezki, črni kukmasti, angleški beli gušati, črni kukmasti raznobarvni pavoliki, kinežki itd. Druga je zbirka g. Leskovca iz Zagreba, kjer se posebno odlikujejo kapucinski in ilirski golobi.
Od ostale perotnine omenili bodemo : biserke pisane in svetle: pave, belega in sivega; labude; galebe (konovščice), naposled pa še fazana, srebrnega in zlatega, od katerih je g. Krapek izložil nekoliko prav lepih eksemplarov, njegov zlati fazan, bil je brez dvombe najlepša tica na naši razstavi. Škoda samo, da ni izložil svojih fazanov grof Boinbeiles v Opeki, ki jih goji v največjem številu.
Razstava psov ni nam prinesla nič novega in posebnega, ona nema tudi nikakega pomeua v gospodarstvu, pa za to ne bodem tudi besed trosil o njej; rekel bodem samo, da je bilo izloženo veliko več tacih psov, ki neso za nikako rabo, ampak le za luksus.
Politični razgled.
\oii aiijc dcrfcc'Ic.
V Ljubljani, 8 oktobra.
Češka univerza. Začetkom bodočega šolskega leta popolnila se bode češka uuiverza, otvorila se bode tudi bogoslovna fakulteta, katere doslej ui bilo. O svojem času, ko se je ustanovila češka univerza, protivit se je tedanji kardinal-nadškot Praški knez Schvfarzeuherg jako odločno temu, da bi se razdvojila teološka fakulteta, a ne iz narodnih ozirov, nego z razloga, da bi se utegnili dijaki-duhovniki češke univerze navzeti preveč narodnega duha in bi ue hoteli biti i nadalje slepo orodje v rokah svojih predstojnikov. Od tedaj pa do današnjih duij potegovali so se Cehi za svojo fakulteto in jo končno vender le dosegli. Presvetli cesar je že imenoval profesorje za češko bogoslovno fakulteto.
JAberške bombe. V soboto priobčeni telegram iz Liberec poroča, da so onega zlikovca, ki je namestil bombe pod železuiški nasip iu je izprožil, že našli. Novejša poročila oporekajo tej vesti. Glede atentata samega je še omeniti, da je bila pokotina, ki je nastala vsled eksplozije, dosti večja, nego se je poročalo iz začetka. Občni nazor je, da so ta atentat poskusih anarhisti, katerih je baš v Reichenbergu jako mnogo. — Ko se ie cesarju javila vsa stvar, odločil je baje kratko: Jutri bodem v Libercah, pa če bi moral peš iti čez omenjeno mesto, Ix Hrvatske. Deželni poslanec Erazmo Barčič priobčil je v Zagrebških listih izjavo, v kateri pravi, da je sicer pred kratkim zbok nekih ne principijeluih difereucij izstopH iz kluba stranke prava, da se pa vsled tega še nikakor ni ločil od stranke prava. Obratno, Barčič zmatra i zdaj Se stranko prava za jedino stranko, ki bode omogočila hrvatskemu narodu, da doseže svoje ideale in da postane znamenit faktor za vse slovaustvo. Barčič obeča, da se v principijelnih uprašanjih ne bode nikdar ločil od stranke nego vedno postopal v soglasji ž njo ter jo tudi inače podpiral, ako se mu bode zdelo koristno.
Ogerski državni »bor. Novo zasedanje ogerskega državnega zbora začelo se ju v soboto z lepo manifestacijo lojalnosti in udanosti presvetlemu cesarju. Posvetovanja začela se bodo šele te dni. Ako se sme sklepati po govorih nekaterih vodij opozicije, bode i to zasedanje želu burno, osobito ker je zdaj  tudi grof
Apponvi stopil zopet v odločno opozicijo proti minister* t vu Szaparvjevemu. Finančni minister We-kerle predložil bode v sredo državni proračun za leto 1892., v katerem se mnogo ugiblje, kajti čulo se je izza kulis, da bode vender nekaj deficita, in sicer zaradi novih terjatov vojnega ministra.
V nanje dr/avc.
Nembija In Rusija.
Dobro poučena „Kreuzseitung" poroča kot povsem zanesljivo, da je predlagal nemški cesar, ko je doznal za ruskega carja potovanje preko Bero-lina, da se snideta oba v Aleksandrovu in da je bil v tu svrho že pripravljen dvorni vlak v Trakeknenu, a v zadnjem hipu, da je ruski cesar ta shod odklonil. „Norddeutsche Allg. Ztg." ugovarjala je sicer tej vesti jako rezka, a „Kreutzzeitung" ponavlja to svojo prvo trditev zdaj v drugo, in sicer jako apodiktično, kar vzbuja v Berolinu in po vsem Nemškem veliko senzacijo.
Demonstracije v ltitnu.
Že v sobotni številki našega lista govorili smo o nekem shodu odposlancev evropskih in ameriških mladeniških društev in omenili tudi daleč segajočih sklepov teh gospodičev. Motili smo se pa, sodeč, da je ta shod brez vsega pomena, obratno, prav pomemben je, v tem zmislu namreč, da je dobil narod v Rimu zopet jedenkrat priliko izraziti svoje mišljenje. Katoliški fantiči predrznili so se namreč z nesramnimi iu škadaloznimi demoaatracijaini na t, robu prvega kralja italijanskega, skruniti spomin Viktorja Emanuela. Izvestno so hoteli s tem dokazati svojo strogo katoliško omiko in praktiško demonstrovali veliko korist verske šole, žal, da italijanski redarji niso hoteli razumeti tega prelepega namena, ampak katoliške fantaliue odvedli v zapor. Uozdaj še ni znano, jeli so jim tudi našteli pošteno zasluženih 25 po zadnji oplati. Pri demonstracijah prisotno občinstvo bilo je vsled teh izgredov toli razburjeno, da je odpodilo vse skrunjevalce in odšlo pred hotele, kjer stanujejo brumni romarji, kličoč po vseh ulicah: Živela Italija! Živio kralj! Od vseh lastnikov hotelov zahtevala je na tisoče narasla množica, da razobesijo narodno zastavo, čemur se je takoj ustreglo. Nekateri hotelirji so svoje romarske goste kar na kratko na ulico vrgli. Tudi na drugih mestih spoprijeli bo se manifestantje z romarji, katere je zle oBode varovala le jako energično postopajoča policija. Pred francoskim semeniščem zaprlo ]e redarstvo nekaj manifestantov, ker so hoteli sneti raz hišo papežev grb. Zvečer je bilo vse mesto krasno razsvetljeno, kajti v ta dan je bila baš ob letnica narodnega plesbicita. Na korsu ponovile so se liberalne demonstracije katerih so se udeležili najodličnejši krogi. Klici .Živela Italija ! Živio kralj!" doneli bo po mesta do pozno v noč.
Boulanger. Boulanger ostavil je politiško oporoko, ki je jako zanimiva. Najprej pravi, da se ni usmrtil, ker je zdvojil o svoji bodočnosti, nego iz žalosti zaradi nesreče, ki ga je zadela pred nekaterimi meseci. Svojim pristašem naroča, naj ne opešajo v boji proti onim, ki so krivi, da je moral proti vsemu pravu umreti daleč od ljubljeue domovine. Zgodovina jih bode sodila ostro, kajti poštenega vojaka pognali so z nepošteno politiško pravdo v prerano smrt. Boulanger pravi, da je večkrat ponudil, da se izroči sam sodišču, ali navadnemu, poštenemu, ne pa poli-tiškemu sodišču, nikdar pa se mu ni to posrećilo doseči. Žal mu je jedno, da ui umrl na bojišči. Oporoka se konča z besedami „Vive la France".
Ustanek v tfemenu. Turški vladi dela najnovejši in vedno razair-jajači se ustanek v Jemenu mnogo preglavice, kajti doslej so bili vsi poskusi, udušiti ga, povsem brezuspešni. Vojni minister odposlal je v podporo z ustaši borečim se vojakom zopet nekaj polkov in tudi več topov. Jz Carigrada odšel je višji štabni častnik v Smvrno, da mobilizuje tega vilajeta rezerviste. Vsega vkupe odposlalo se bode v kratkem do 40.000 mož v Jemen, a vzlic tej ogromni vojaški sili so nazori v končnem izidu vsega ustanka kaj različni.
Dopisi.
Iz \ovcgit nicMta 3. oktobra. [Izv. dop.] Znana afera gospoda viteza Schvvarza z novomeškimi dijaki še zdaj ni končana, obratno, vse bolj in bolj se poostruje in razburja ter vznemirja celo treznomisleče nase meščanstvo, ki se odlikuje po nzorni potrpežljivosti. Glede na to, da se stvar uradno preiskuje, treba, da podamo čitateljem obširnejši popis vse zadeve, da jo bode moglo pravično soditi. Stvar je bila taka: Štirje gimnazijci, sedmo in osmosolci, prišli so oni večer okoli 7. ure v gostilno k „Solncuu in sedli v drugo sobo, kjer nikogar drugega ni bilo. Pogovor sukal se je o različnih stvareh, o zagrebški razstavi in tudi o „Brusovi" kritiki narodne vzgoje dež. glavarja otrok. Baš mej temi razgovori ustopila sta v sobo dva, dijakom popolnoma tuja gospoda, namreč vladna koncipista Detela in baron Schonberger ter
sedla za drugo mizo, dočim so fantje mirno nadaljevali svoje pogovore. Jeden dijakov pripovedoval je tovarišem svojim o ravnanji .nemško mislečih ljudiju v Celji o priliki cesarjevega bivanja, a bil toli nepreviden, da je rabil v nas navadno besedo „nemčur", in potem zapeli so vsi štirje „Hej Slovani44. Mej petjem ustopil je v sobo vitez Schvvarz in prisedel k imenovanima koncipistoma, ki sta mu nekaj na uho pošepetala. Vitez Schvvarz ustane takoj raz sedež, stopi k dijakom in jim pravi zapoveduj oči m glasom: „Jaz Vam bom pokazal nem-čurje! Ovadil Vas bom ravnateljstvu". — Jeden s Štajerskega došlih dijakov mu odgovori: — „Če se Vam ljubi, le". — Na to opaše vitez Schvvarz svojo sabljo, vzame kapo in gre iz sobe. Tudi dijaki plačajo in odidejo, a se v prvi sobi, kjer je bilo nekoliko drugih dijakov, malo pomude. Baš v tem hipu vrne se vitez Schvvarz v spremstvu redarja, ukaže, da se vrata zapro in da zapiše redar imena vseh dijakov. Ker se dijaki nekaj •branijo, ponovi vitez Schvvarz svoj ukaz in ga podkrepi z besedami „v imenu postave, drugače Vas dam zapreti". — Dijaki povedo na to imena svoja. Ko pride vrsta na nekega dijaka, reče koncipist Schonberger : Herr Bezirkshaiiptrftann, dieser vvar im zvveiten Zimmer, vvollen sie semen Namen lochen, na kar odgovori vitez Schvvarz: Mir scheint es, dass dieser auch dabei war — ich losehe nichts". — Redar napise potem imena vseh drugih navzočnikov in odide, vitez Schvvarz pa se vrne s koncipistoma k svoji mizi.
Vsled ovadbe Schvvarzove preiskalo je gimnazijsko ravnateljstvo vso stvar in se je v učiteljski konferenciji ukrenilo, onega dijaka, ki je na Schvvar-zovo pretujo, drf jih bode ovadil, odgovoril : „Če se Vam ljubi, le* kaznovati z štiriurnim zaporom zaradi porednega vedenja. To pa gospodu vitezu Schvvarzu ni bilo dovolj zadoščenja. Javil je vso zadevo v Ljubljano in delegiran je bil okrajni glavar Krški da preišče vso stvar. Vitez Schvvarz pa je te dni šel z opasano sabljo pred gimnazijo, po-lovil nekaj dijakov in jih izpraševal po imenih. Preiskava traja že več dnij. Gospod Schvvarz zahteva, da se kaznujejo dijaki po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854 d. z. št. 96, ki je še iz za Bachovih časov ostala v veljavi in ne prija več današnjim ustavnim odnošajem. Naše meščanstvo je silno razburjeno in zato prosimo svoje prijatelje, naj ulože ves svoj upliv, da zaprečijo izgrede. Ogibati se je zlasti takih gostiln, kjer se shajajo ljudje, ki narede iz .komarja kar slona Da je naše meščanstvo jako razburjeno, ve tudi. vitez Schvvarz, kajti dne 2. oktobra rokverirala se je žandarmerija in mestna policija, v spremstvu katere so se ob 1/.J11 uri izprehajali po glavnem trgu c. kr. okrajni glavar Krški gospod Weiglein, potem vitez Schvvarz, baron Schonberger in Detela. —
Imenik podružnice družbe svetega Cirila in Metoda *)
I. Kranjsko:
1. Prva ljubljanska: 1. Prvomc&tnik Ivan Golota, c. kr. notni-; S, zapisnikar dr. Lovro Požar, gimn. profesor i 3. blagajnik —. Namestniki: 1. Andrej 1'raprotnik, toliki ; ravnatelj; 2. F.ugen Lah, tajnik „Slovensko Matice" ; 3. dr. Josip Stare, fin. prokurature pristav. Pokroviteljev '.», ustanovnikov 28, letnikov 38, skupaj 76. Goldinarjev 96*80.
2. Št. Jakobnka-trnovaka v LJubljani 1. dr. Franc Papež, odvetnik; 2. —j 3. Andrej Kplan, stolni vikar. Namestniki: 1. Andrej Žumer, Šolski nadzornik; 2. Karol L*hajner, inagistratni uradnik; 3. Mavrilij Šarabon, stolni vikar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 13, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180. Gld. 7.100.
3. Šenpeterska v LJubljani: 1. Martin Malensek, župnik; 2. J. Miku!, uradnik; 8« Anton Koblar, kurat. Namestniki:  1. Ignacij  Valentinfcič,   mestni odbornik;
2. Fran Ban, faktor Kat. Tiskarne; 3. Alojzij Poljanec, oskrbnik. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 58, skupaj 165. Gld, —' —
4. Blbnlika : 1. —-»8. Andrej Podboj, posestnik; 3. Matija Mrak, kapelan. Namestniki: 1. Pran Vifinikar, c. kr. okr ijni sodnik; 2. Josip Vogljar, župnik, za Sod-ražico; 3. Ivan Komljanec, gimn. prof, za Kočevje. Ustanovnikov 17, letnikov 70, podpornikov 23, skupaj 11 G. Gld. 4600.
5. Novomeška: 1. dr. Josip Marinko, c. kr. gimn. prof.; 2. Otmar Skalo,  c. kr. okrajni živinozdravnik;
3. Ivan Kr»jcc. lastnik tiskarne. Namestniki; Simeon SludoviC pl. Sladoovič, lekarnar; 2. Iv. Skorlj, c. kr. drž. pravd, namestnik; 3. Fran Perko, trgovce in posestnik. Ustanovuikov 10, letnikov 67, podpornikov 32, skupaj 115. Gld. 74 50.
6. Kroplnaka- kanmogorlika - dobravska: 1. Valentin Aljaucič, župnik na Dobravi; 9, Adolf Kapus pl. Picbelsteinski v Kamni Gorici; 3. Marko KorSca, nad-učitolj v Kropi; Namestniki: 1. Ivan; Zupan, izdeio-vatolj orgelj v Kamni Gorici. Ustanovnikov 7, letnikov 33, podpornikov 2, akupBJ 42. Gld. 30-55.
7. Šiška: 1. Fran Ravnikar, dež. knjigovodja; 2. Anton Knez jim. trgovec; 3. Ivan Suva, posestnik. Namestniki;
*) Imenik je sestavljen po zadnjih vodstvu doSlih poročilih ; le denarna »vota velja za leto 1890, ker se rađani sklepajo koncem leti.
»
1. Fran   Drenik;   2.  Fran  Bizjan;  3. Fran Adamič. ' Ustanovnikov 7, letnikov 20, podpornikov 3G, skopaj 63. Gld. ——
8. Turjak: 1. Jernej Kosec, župnik v Skocijanu; 2. Josip Korošec, učitelj; 3. Ivan Kožar posestnik. Namestniki:
1. Mih. Lavtižar župnik v Robu. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov '26, podpornikov 18, skupaj 51. Gld. 32-00.
9. Gorenjska dolina, sedel v Kranjski gori: 1.
Aleksander Uudoveruik, c. kr. notar v Kranjski gori:
2. Fr. VerhovSek, kapelan; 3. Josip Bregar, nadučitelj. Ustanovnik 1, letnikov 30, podpornikov 23, skupaj 54. Gld. 48 63.
10. Mokronoika:  1. Ivan Virant župnik v Mokronogu;
2. Andrej GrCar, naduč.telj, 3. Fran Penca, veleposestnik. Namestniki: 1. —; 2. Iv. Volk, kapelan na Tre-belnem; 3 Eduard Bohinc, učitelj. Ustanovniki 4, letnikov 36, skupaj 40. Gld. 81. •
11. Metliška: i. Anton AleS, dekan v Semiču; 2. Anton Navratil, zasebnik v Metliki; 3. —. Namestniki: 1. Fr. Stajor, notar v Metliki;   2. Fr. Zupan, davčni pristav;
3. Andrej Sest, nadočitelj. Dstanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. Gld. 12 50
12. Kranj: 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Janko Vjltan; 3. Janko Globočnik, c. kr. notar. Namestniki: 1. J. Pezdič; 2. T. PavSlar; 3. Ciril Pire. Ustanovnikov 12, letnikov 25. popornikov 5, skupaj 42. Gld. 11'—.
(Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Cesarjev godovni dau) se je včeraj praznoval v vseh Ljubljanskih cerkvah s slovesnim cerkvenim opravilom. V stolni cerkvi služil je veliko sv. mašo knezoškof dr. Missia ob navzočnosti stolnega kapitelna, deželnega predsednika barona \Vinklerja, mnogo c. kr. uradnikov in profesorjev v uniformah, deželnega glavarja Dutele, župana Grassellija, podžupana Petričiča in mnogih magistratnih uradnikov. — V nunuki cerkvi, kjer je bral sv. ina§o vojaški kurat g. Jarauič, bilo je na-vzočno vse vojaštvo, katero je po opravilu defiliralo na Kongresuem trgu pred generalom pl. Scbilhav-skim Veteranci zabavali so se prav dobro pri na Koslerjeveni vrtu prirejeni veselici, kjer se je zbralo še mnogo druzega občinstva. Poveljnik g. Mihalič napil je naudušeuo napitnico na presvetlega cesarja, po kateri so zaorili gromoviti Živio- in Slava klici.
— (Slovenskogledališče.) „Dramatično društvo" pričelo je včeraj bvojo letošnjo delavnost s francosko fino igro znanega izbomega francoskega pisatelja Sardoua. Igra njegova „Les pattes de mou-cheu spada mej dela prve dobe slavnega pisatelja in bode stara kakih 3 0 let. Na Nemškem znana je pod naslovom, kakor nam jo je podalo tudi slovensko gledališče „Zadnji list". Iz tega bi sklepali, da je prevedena na slovensko Se le po nemškem prevodu, kar nikakor ne moremo odobravati. Pri včerajšuji predstavi potrudile so se vse igralne moči kolikor mogoče, vender ne moremo reči, da hi bila igra popolnoma ogrela občinstvo. Deloma kriva je tega veseloigra sama, ki je sicer pisana z onu duhovitostjo v dialogu, katera odlikuje vbs francoske igre sploh, posebno pa dela slavnega člana francoske akademije, a dejanje je jako skromno in revno. In to konečno občuti gledalec tem bolje, če se mu duhoviti dijalog ne more podati .v tako dovršeni obliki, knkoršuo je težko zahtevati v naših razmerah in od naših igralnih močij, posebno pa v pričetku saisone, ko je ves ensemble vsled dolzih por čitnic že sam oh sebi še bolj okoren in neuglajen. Želeli bi bili torej, da se je pričelo s kako manj težavno igro. Sicer sta pa tudi .včeraj, kakor vedno, bila prav izborna g. Borštnik in gospa Borštnikova, katera uam je pohvaliti v prvi vrsti. Gosp. Sršen bil je prav dober v nalogi flegmatičnega a ljubosumnega Vanhova, gospa Dau i lov a in gospodični Nigrinova in Slavčeva rešile so dosti povoljno svoje naloge, akopram se je zopet videlo, da za stareje naloge nemarno prave predstavljalke. Gg. Danilo, Perdan inVerovšek neso se nam zdeli prav srečni v maskah in sta prva dva sem-tertja iuhIo pretiravala, kar se je v zadnjem aktu pripetilo celo g. Borštniku samemu. Novinki gospodični Polakova iu Pavškova rešili sta svoji mali ulogi povoljno. Opažalo se je pa, da se je govorilo sploh pretiho iu slabo razločno. Opozarjamo režijo na ta nedostatek, da ga odpravi pri naslednjih predstavah. —i.
— (Uredništvo »Brusovo") nas je naprosilo naznaniti, da zaradi bolezni urednikove 19. številka ne izide sedaj, ampak pozneje z 20. štev.
ob jednem.
i
— (Pohvaljen rojak.) Cesar obiskal je v Pragi tudi ondotno kadetno šolo in zapazil v stopnišči veliko fresco-sliko, predstavljajoče Duuajski spomenik cesarice Marije Terezije. Uprašal je poveljnika, kdo je to slikal. Poveljuik je odgovoril, da je to delo kadeta. Četrtega letnika, Franca Globoč-
nika, kateri je je izvršil po neki mali fotografiji v treh tednih. Cesar izrazil se je laskavo o kraaui sliki, ukazal, da se mu predstavi mladi umetnik in ga uprašal, kje se je slikati učil. Globočnik je povedal, da ga je nekoliko poučeval oče njegov, ki je bil profesor risanja na Ljubljanski realki, in da se je pozneje sam izobraževal. Cesar uprašal je nadalje o obiteljskih razmerah slikarja - vojaka in se konečno poslovil z besedami: »Vaša slika je jako lepa in mi je zelo všeč !"
— („G e ne r a 1 - K art e von Krain") Pod tem naslovom prišel je na svetlo v komisijski zalogi Kleinmaver in .Bambergovi zemljevid Kranjske dežele, razrejen po okrajnih glavarstvih in dav-karskih okrajih, ki so natančno razvidni v barvo-tisku. Izdelan je zemljevid v litografiškem zavodu Jul. Hiihna v Zagrebu. Imena na tem zemljevidu so samo nemška, kar je pomanjkljivost, ker se nam delo drugače vidi sestavljeno še dosti dobro. Cena zemljevidu je 80 kr. po pošti 83 kr.
— (Na Železnici mej Ljubljano in Kamnikom) vozil bodo, kakor naznanja prometno vodstvo v Beljaku, v mesecu oktobru in novembru osebni vlak št. 2158 ob nedeljah in praznikih in vsak torek iu četrtek. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 2. uri 10 minut popoludne, iz Kamnika pa zvečer ob 8. uri 55 minut in prihaja v Ljubljano ob 10. uri 10 minut.
— (PetindvaJ8etlotuiea čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano) in slav-□ost odkritja spominske plošče nje ustanovitelju Župniku Blažu Potočniku vršila se je včeraj navzlic neugodnemu vremenu prav lepo iu dostojuo. Zirad pomankanja prostora moramo odložiti do jutri ob-širneji popis, ki nam je došel iz prijateljske roke.
— (Darilo) Za Solo v Škocijanu pri Turjaku darovala je gospa Hočevarjeva v Krškem 2000 gld., ker je bil nje pokojni soprog rojen v tej župniji.
— (Zaradi kužuibboleznij mej živino) prepovedani so živinski sejmi v mnogih krajih po Kranjskem in v ostalih slovenskih pokrajinah.
— (Novo bralno društvo) snuje se v Št. Jerneji na Dolenjskem. Naj bi pripomoglo, da se razširja narodna zavednost in ljubezen do čitanja vedno bolj in bolj tudi v Št. Jemejaki okolici. Nobena večja vas ne bi smela biti brez svojega bralnega društva, za katerega osnovo naj bi se pobrinuti zavedni rodoljubi.
— (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda) snuje se v Trbovljah, kjer bode gotovo prav koristna, da se ne razširja preveč na-protui duh, ki ima baš v tacih krajih močno za-slombo in podpira na vse mogoče načine najprvo narodni indifereutizem, da laglje doseza svoje pogubne namene.
— (Štrajk strojevodje.) Iz Krapine nam pišejo: Osebni vlak iz Krapine v Zibok odhaja vsak dan ob 11. uri dopoludne. Ko je bil v soboto čas za odhod, ni bilo strojevodje. Tekli so ga iskat na vse strani, iu ga res našli v krčmi, oddaljeni od postaje četrt ure>. Iskalci opominiali so ga, da se je treba odpeljati, in na lepo prigovarjanje odšel je konečno na koludvor, kamor je prišel že s/4 ure prekasno. Postaj e načelnik pokara zaradi te nemarnosti strojevodjo a le-ta se mirno obrne in jo krene proti svoji krčmi. Kar mu šine nekaj v glavo! Vrne se na postajo, kjer so še potniki in vlak čakali odrešenja ter spusti iz stroja ves par in vso vodo. Na to pridejo redarji in odpeljejo prijaznega moža v zapor. Ker v Krapini ni bilo druzega strojevodje, brzojavili so ponj v Zabok. Vlak imel je vsled tega cele 3 ure zamude. Ker v stroju ni bilo vode in v Krapini nimajo primerne točilne prijirave morali bo vodo donušati v vedercih.
— ( 10 0.0 00 in 5 0.0 00 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že prihodnji teden.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
NOVO mesto 3. oktobra. *) Okrajno glavarstvo obsodilo je štiri dijake po naredbi z dne 20. aprila 1854 na 8 diiij zapora ter v plačilo stroškov. Rekurs oglašen.
Praga 3. oktobra. Cesarski namestnik grof Thun izdal je razglas, po katerem se določuje nagrada  3000 gld. istemu,  kdor bi
•) Ta telegram doSol nam ie prekasno za sobotno številko. • Uredn.
ovadil storitelja lopovščine pri Rosenthalu. Kdor bi podal podatke, ki bi pripomogli najti storitelja, dobi 1000 gld. nagrade.
Bruselj 3. oktobra. Pri pogrebu Bou-langerja velika množica okolti njegovega hotela. Policijo na več krajih potisnili nazaj ter je morala pozvati na pomoč žandarmerijo. Več osob zaprli. Boulangisti Rochefort, Deroulede, Laur in Miilevove navzoči.
Berolin 3. oktobra. nKreuzzeitunga javlja, da je Rusija naročila v francoski državni tovarni za izdelovanje orožja v Chatellesaultu pol milijona pušk, katerih izdelovanje se je takoj pričelo pod nadzorstvom ruskih častnikov.
Dunaj 5. oktobra. Cesar vsprejel zjutraj župana Priksa, ponovil zahvalo za presrčni vsprejem pri dohodu na Dunaj. Potem govoril o vseh komunalnih vprašanjih, ki se baš obravnavajo. Popoludne izide razglas županov, naznaiijujoč cesarjevo zahvalo prebivalstvu.
Dunaj 5. oktobra. Szaparv in Szogyeny došla iz Budimpešte. V starem vseučiliškem poslopji pričel se deveti avstrijski odvetniški shod.
Budimpešta 5. oktobra. V včeranji konferenci liberalne stranke zavrnil ministerski predsednik mej splošnim odobravanjem obtožbo Apponvjevo proti liberalni stranki v Jaszberenv-skem govoru. Predsednik stranke zahvalil mi-nisterskega predsedniku, zatrjujoč, da stranka po nikakoršnih sumničenjih ne bode odnehala od poti, katere spozna kot dobre za blagor dežele.
Razne vesti,
* (Mestu o posojilo.) Mestna občina Kra-kovo vzela bode pri češki hranilnici na posodo poldrugi milijon goldinarjev, katero vsoto bodo porabila za razne nove zgradbe.
* (Velika nesreča pri pevski slavno v s ti.) V Geutu pripetila se je ob j>riliki pevske slavnosti velika nesreča. Podrl se je neki oder, na katerem je bilo 5000 oseb. Mrtvih j« bilo 18, teško ranjenih 300 in lahko poškodovanih nad 700. Več ranjenih je že umrlo. Mej teško ranjenimi jo Gentski mestni komandant general Bovaert. Mej ponesrečenimi je posebno veliko žensk in otrok.
* (Nezgoda na železnici) Na nemški progi Kins-WeUlar zadel je romarski vlak, prihajajoč iz Trierja, na brzovlak la Koblenca, kateremu se je pokvaril stroj. Kurilec romarskega vlaka ie mrtev, potovalci pa so na arečo nepoškodovani.
* (Angleške muhe.) Angleži imajo res dovolj časa za razne muhe. Tako je nek Anglež Atel koliko gre muh na jeden kilogram in jih res naštel 141000 in še nekaj čez.
* ( V e I i k a n s k i g o z d n i p o ž a r i) naredili so neizmerno škodo v Minesoti in VViscunsiuu v severni Ameriki. ('•* ne nastane kmalu izdaten dež, Dokončanih bode večina vaBij in naselbin ob železnici. Na stotine železniških čuvajev je gasilo požar. Več oseb je že poginilo v plamenu, katerega neso mogli udušiti.
Poslano.*)
Gospodu gasilcu .Gasilnega društva"
v Starem trgu.
Ni nam znano, iz katerega uzroka ste začeli v štv. 206. aSl. Naroda" napnduti zastopnike Sod-raške občine.
Nimam namena žaliti Starotržkih občanov, kajti dobro vem, da so mej Sodražico iu Starim-trgom že od nekdaj dobri odnošaji. — Kavno tako nimam namena žaliti Starotržkega gasilnega društva, kajti znano mi je, da je pri tem društvu dosti udov, ki so časti vredni in imajo na čelu moža, ki zasluži občno spoštovanje. — Kakor se pa najde pri sleharnem, morda še tako za napredek uue-teinu društvu kako človeče, katero uganja brezpo-trebnih sitnostij in ni drugega vredno nego da se odpravi — istotako ima inenda tudi zgoraj rečeno društvo nekake smeti, ki bi se dale brez vse škode iz društva pomesti. —
Da odbijem pravočasno zlobne napade, štejem si v dolžnost odgovoriti nastopno:
Vi g. gasilec povdarjate v Bvojem dopisu, da je gasilno društvo Starotržko napravilo dne 30. avgusta t. 1. izlet v Sodražico z namenom, da bi tem potem obiskalo in počastilo prijatelja, bivšega voditelja brizgalničarjev (menda bivšega trgovskega opravitelja v Starem trgu, sedaj posetnika in trgovca tu v Sodražici) in zajedno vspodbudilo Sod-raške občane, da bi tudi ti ustanovili čez vse potrebno gasilno društvo. Na daljo tožite, da vzlic temu, da se je pri prihodu v Sodražico daleč razlegal glaB gasilnega društva trombe, kateri glas je tugi privabil obilo ljudstva k sv. maši, le mož, kateri imajo zaupanje v občini, ni ta glas prebudil, da bi se pokazali, da bi se jim druStvo predstavilo ter dalo povod ustanovitvi silno (!) potrebucga društva i. t. d.
G. gasilec! Kakor vidim, se Vam dozdeva, da ste postavljeni tukajšnji občini nekakim kuratorjem.
— Bodite prepričani, da te pravice še nimate in verjemite, da si bode znala tukajšna občina brez Vašega nasveta ustanoviti gasilno društvo, če bi Vi v pravem pomenu razumeli, kaj naj vodi človeka, ako hoče kaj za dobro stvar storiti in upe-1 jati kaj ljudstvu koristnega — tako gotovo bi ne bili po novinah o nas sanjarili; — a ker vidim, da ne razumete kaj delate in o čem pisarite — radi tega nečem o predmetu z Vami dosti govoriti.
— To Vam j)a vsekako konečno svetujem: Učite se o tem, kako je spolnjevati dolžnosti svojega stanu — pred vsem pa imejte pred očmi: ponižnost in gojite ljubezen do bližnjih — iz dobrega in ne hinavskega srca —, ako si hočete pri sosedih naklonjenosti in spošnovanja pridobiti.
V Sodražici, dne 17. septembra 1891.
Drobnič,
_ občinski glavar.
*) Za vsebino ne  prevzema odgovornosti ne uredništvo no upravništvo.
s- Anatherinova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno  meBO   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna Bteklenica ustno vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega praska 20 kr.;  1*2 stokleniu 4 gld.;  12 Skatelj samo 2 gld. (81 — 123)
Lekarna'Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poito proti povzetju zneska. L9l±****+*****+4*4+**4 I HI H H111
I
..LJUBLJANSKI ZVON"
etojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva:
(iosp. Fr. C. v Št. Ožboldu. Povedali smo že, da glede na dobrodelni nainun jednake izjave objavljamo brezplačno.
(iosp. dopisniku iz Novega mesta. Prav radi Vam ustreženio, a poleg znanih razmer priiuiuikujc nam tudi prostora.   Hlagovohte torej potrpeti.
Izjava.
Iz Velikovca nam piše g. učitelj Podobnik, da ga dolže, da dopisuje našemu listu. Kade volje javljamo, da g. Podobnik ni naš dopisni* ter da sploh uestuo v ni-kaki sveti ž njim. I'rednlatvo-
Zahvala.
Velečastiti goBpod župnik I v a u V r h o v n i k ,r častni občan Št. Ožboldske občiue, izročil je, odhajajoč iz S t. Oo-tanla na svojo novo službo v Ljubljano, podpiaancu, vsoto 30 gld., da se ista uporabi za popravo šolske aobe št. Go-tardske. Nepozabnemu dobrotniku, ki je v nikdar v dejanji kazal, da ima »odprto Breć in odprte rok«'- za trpečega brata", bodi tem potom izrečena najiskrenejša zahvala.
Ž-apanatvo      t. Ožbold dne 28. septembra 1891.
Franjo < uk)t*ti, župan.
Meteorologično poročilo.
S a	Čaa opn-zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
J* O eo	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	7350 mm. 736'1 mm. 7381 m.	112° C 19 4«> C 15*0° C	si. svz. sl. vzh. sl. vzh.	d.jas. obl. obl.	000 mm.
4. okt	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738*5 mm. 738*2 mm. 788*1 mm.	13-0° C brezv. 14 2° C   sl. vzh. 11 2° C   sl. zah. 1		obl. obl. obl.	16 20aa dežja.
Srednja temperatura 15-2" in 130°, ca 1-9° in 01° nad noriimlom. •
XD\maLjslrsL borza
dni 5. oktobra t. 1.
(livirno telegrafično poročilo.)
včeraj
gld
91-40 91 35 109 20 101 95 1009 -283 75 116 85
— gW
Papirna rotita ....
Srebrna run tu.....
Zlata renta......
6fl/, marčna renta .... Akcije tiarodne banke
Kreditno ahuije.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C kr. cekini......
Neuiake toarke.....
4% državne srečko it 1. ia.>4 Državne srečke iz I. 1*164
Ogeraka alata renta 4*/........ 104
Ogeraka papirna renta 5*/0......100
Dunava reg. srečke f»u „ . . . 1O0 gld. 130 Zeinlj. obč. avutr. 4» ,°'0 zlati laat listi .   . 116
Kreditno srečke......100 gld. 185
Kudolfove arečke..... 10   , —
Akolje anglo-avatr. banke . . 120 , 154 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   . .223
9-27'/, 5-56 57-45
250 gld.
100 .
danea
9115 90 90 109-25 102 05 1013 — 284*50 116 80
- . 926'/.
- . 5-56
- .    57 50 134 gld. 75 kr 182   n -
n 05
. 65
- 50
25
Tužnim srcem javljamo vsom sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljubljena hčerka, oziroma Bestrica
LBXKA
danes dopoludne ob Vi 10. uri, jedva 5'/* leta stara, izdihnila mlado svoje življenje.
Pogreb vriil ae bode v dan 5. oktobra t. 1. ob '/.S. uri zjutraj.
V Radovljici, dne 3. oktobra 1891.
(837) Rodbina Frank-ova.
izurjena za prodajo mešanega blaga, vsprejme se takoj na deželo. (822—3)
Ponudbo pod U. €1. upravništvu „Slov. Naroda".
Prevzetje obrti.
Ćasl mi je naznaniti, da prevzamem dne I. oktobra 1891. I. prej Ncliiilz-ove vdove obrt in priporočam svoje
sveže in pristno prevojeno meso in klobase.
Z odličnim spoštovanjem
(«2o-4)       FRAN PREBIL
prevdjar in i z delo vatel j klobas, Nv. IV trn v vsi a  nt. «».
pi-evojiir  m izueiovateij  Kiooas,  sv. a~rir»  ceNta   ni. *:». *y|
B
C O
a.
(d •«—i
Podpisanci javljamo tužno vcat, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati ter hči, oziroma sestra, gospa
Marija Knez roj. Debevee
dne 4. oktobra 1891. 1, po kratki, mučni bolezni, po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, v 32. letu svoje dobe mirno v Goapodn zaspala. .
Pogreb bode dne 6. oktobra ob 3. nri popoludne.
Sveto maše zadušnice brale ae bodo v farni cerkvi Zutiški. (836)
Zatičlna, dne 4. oktobra 1891.
Ivan Knez« c. kr. davkarski kontrolor, soprog. — Al Iona, N tanko. Rudolf, Anica, otroci. -- Helena* Debevee, mati, — lani Papa, Jull|a Močnik, Helena Vraee, Ivana Len-ček in Vtaceneija Debevee., sestre. — Rudolf in Makao Debevee, brata.
Od pluga do krone.
Obširen zgodovinski roman,
zajet iz kranjske povestnice.
(745—19)
tffffffff wwwwwwwv
Cesarja Jožefa trg. 19" Samo nekaj dni j.
Odprto vaak dan od 9. ure ajutraj do 9. ure »večer.
PANOPilUM.
Zbirka  mojateraklli umetnlHklli del,  katere bo zanimive za vaakoga. — Vae ie predstavljeno v naravni velikosti.
Uztopnlna za odrasle ljudi lo kr., za otroke, stare pod 10 let in vojake brez šarže 5 kr. Natančneje na plakatih.
(806—6)
Z velespoštovanjem
\ rBet3rer. ^^^^^
■i    v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
Pri
Karolii Till-u
(456—15)
Vso
I šolske potrebščine
jj za pisanje, risanje in slikanje, za IU vse sole po naročilu gg. profesorjev.
Velika izbera
I risalnih skladnikov, risal itd.
(707—19)
LOZI pol g-ld.
Ljubljani
G.
se dobivajo lozi
pri
Ju.
LOZI po 1 gli
Izdajatelj iu odgovorni urednik: J o lip Nolli.
Lastnina in tiik .Narodne Tiskarne".
40255