G eografsk i v estn ik , L ju b lja n a , LX (1988) U D K 911.3:636 (497.12) "1900/1981” = 863 U D C 911.3:636 (497.12) ••1900/1981” = 20 ŽIV INO REJA V SR SLOVENIJI (Prispevek h geografski monografiji Slovenije Igor V r i š e r * Slovenski geografi so doslej posvečali razm erom a m alo pozornosti živinoreji, če­ prav je že od 18. sto letja dalje postala zelo pom em bna km etijska panoga ' in se ji je nam enja lo čedalje več polja in travinja. Povsem je živinorejska usm eritev prevladala v slovenskem km etijstvu v sodobnosti, ko so jo , ob upoštevanju naravnih m ožnosti, razm er, trad icije in socialnih odnosov v zasebnem km etijstvu , km etijski strokovnjaki priporočali za pretežni del alpske, predalpske in d inarsko-kraške Slovenije. V druž­ benih planih je bila ž iv inoreja, še posebej govedoreja in sv in jereja , vedno navedena kot p rednostna km etijska panoga2. U sm erjena naj bi bila na dom ača in tu ja tržišča in naj bi povečala blagovnost slovenske km etijske p ro izvodnje , ki se sicer ne m ore o p re ­ ti na ugodne p rirodne pogoje in je zato slabo konkurenčna. H krati se je v živinorejski proizvodnji videlo m ožnost racionalnega, m odernega in specializiranega km etovanja , ki naj bi nadom estilo tradicionalno sam oprehran itveno in avtarkično km etijsko go­ sp o d arjen je , ki je na Slovenskem prevladovalo tja do srede 20. sto le tja . Podobni raz­ logi so narekovali živinorejsko usm eritev na večini km etijskih obratov združenega d e ­ la, ki so se prav tako specializirali v m esno ali m lečno govedorejo , m esno svin jerejo in p iščančerejo . Po vsem tem ne preseneča, da je dobila živ inoreja v slovenskem km etijstvu pom em bno m esto in da ji po statistični oceni p rip isu je jo , da je ustvarila okoli 40% km etijskega družbenega p ro izvoda.3 V pričujočem poročilu želim o prikazati razvoj živinoreje v SR Sloveniji po pano ­ gah in regijah te r v odnosu do obstoječih agrarnih sistem ov in proizvodnje nekaterih km etijskih pridelkov. Viri in nekatera m etodološka vprašanja P odatke o živini so zbirali na dva različna načina: ali s popisi ali z ocenam i. V ča­ su A vstroogrske so zabeležili število živine ob popisu prebivalstva (leta 1869, 1880, 1890, 1900, 1910) ali ob posebnih popisih živine (npr. leta 1902, na O grskem 1895 in 1911 )4. V m edvojnem času so v bivši Jugoslaviji živino preštevali ob popisih leta 1921 in 1931 te r s statističnim i ocenam i (npr. leta 1939)5. Z a Slovensko P rim orje , ki je bilo * D r ., redn i univ. p ro f .. O d d e le k za geo g ra fijo . F ilozofska fak u lte ta . U n iverza v L ju b ljan i. A ške rčeva 12, 61000 L ju b lja n a , Y U . pod Ita lijo , je najdragocenejši vir C atasto agrario , ki je prinesel podatke za leto 19396. Na avstrijskem K oroškem so priobčili podatke o številu živine ob posebnih po ­ pisih ali cen itvah7. V povojnem času je jugoslovanska statistika zbrala podatke o živi­ ni s posebnim i km etijskim i popisi leta 1960 in 1969 te r ob popisih prebivalstva leta 1953, 1961, 1971 in 1981, vendar v tem drugem prim eru le za živino zasebnih km eto ­ valcev. Z a vm esna obdob ja je zavod SRS za statistiko objavljal ocene staleža živine, ki jih je zbral s pom očjo posebnih anket vsako leto 15. jan u arja . O številu živine v o r­ ganizacijah združenega dela pa je dobil podatke iz njihovih letnih poročil ob koncu leta (31. decem bra). Ž al je zavod za statistiko priobčil skupne podatke za zasebni in družbeni sek to r po občinah le za 1. 1960, 1976 in 1981*. Za avstrijsko K oroško je po ­ da tke o živini priobčil »Statistisches H andbuch des Landes K ärn ten«11 na osnovi ocen po okrajih in občinah. Ž ivino na ozem lju Furlanije-Julijske kra jine pa so zabeležili ob km etijskih p o p is ih .'°. Število živine sm o želeli ugotoviti za sedan je ozem lje SR Slovenije. T akšen p re ­ gled je te rja l, da podatke za leti 1900 in 1929, ki so bili podani po razm erom a m ajhnih terito ria ln ih en o tah , p reu red im o ustrezno sedanji upravni razdelitvi in novi razm ejit­ vi. K er nism o imeli podrobnih navedb, smo živino razdelili p roporcionalno površini katastrsk ih ozirom a upravnih občin. Z arad i tega podatk i za te dve leti niso docela točni, čeprav v globalu ne odstopajo od statistično zabeleženega stan ja . Iz m etodološkega vidika se je pri obravnavi živinoreje zastavilo vp rašan je , kako različne zvrsti živine spraviti na eno ten im enovalec in s tem doseči m ožnost p rim er­ jan ja . O bičajno se je poeno ten je opravilo tako , da se je vso živino preračunalo v »glave norm alne živine« ali »glave velike živine«11 po naslednjem ključu: W. R oub itschek" B. A n d re a e 11 V. D. S ick" 1 odraslo govedo 1 G N Ž 1 G N Ž 1 G N Z 1 konj " 1 G N Ž 1.2 G N Ž 1 G N Ž 1 svinja 0,25 G N Ž 0,25 G N Ž 0,2 G N Ž lo v c a 0.1 G N Ž 0.1 G N Ž 0.08 G N Ž 1 kokoš, raca, gos 0.015 G N Ž 0.015 G N Ž 0.015 G N Ž K ljuč om ogoča, da m ed seboj p rim erjam o stalež živine v različnih obdobjih ne glede na n jeno živinsko sestavo. Pri podrobnejših ključih, ki jih tu nism o navedli niti upoštevali, se upošteva starost živali. Poleg navedenih ključev o b sta ja jo še drugi, ki nekoliko drugače vredno tijo ovce, svinje ali peru tn ino . Z arad i pom an jkan ja p o d a t­ kov sm o se odločili za R oubitschkov ključ, ki so ga geografi že uporabljali. M ožno je tud i p reračunati živino v žitne ali m lečne eno te . D rugo m etodološko vprašan je , s katerim sm o se ukvarjali, je bilo, v kakšnem prostorskem odnosu prikazati število živine na določenem obm očju: ali do preb ivalst­ va ali do površine ornih zem ljišč, polja, obdelanih ali km etijskih tal. O dnos bi lahko računali tudi do nekate rih pridelkov, ki so pom em bni za vzrejo (npr. krom pir in svi- n je re ja ) . G lede na neustaljenost teh kazalcev, sm o se odločili za odnos m ed govejo živino ozirom a svinjam i in km etijskim i tlem i. Z a druge živinorejske panoge kazalca nism o računali, saj je pom en kon je re je in ovčereje m ajhen , pri peru tn inarstvu pa p rev ladu je jo um etna krm ila in piča, ki so jo večidel dobili od drugod. Razvoj živinoreje Z a slovensko živinorejo v m inulih osem desetih letih je značilno nazadovanje dveh svojčas zelo pom em bnih panog: kon jere je in ovčereje te r porast peru tn inarstva in sv in jereje. Prem iki so bili tako občutni, da lahko govorim o o zatonu prvih dveh in o specializaciji v drugi dve živinorejski panogi. G ovedore ja je kljub velikem u pou­ darku in d ružbenem u spodbu jan ju ostala z občasnim i nihanji bolj ali m anj v nekda­ njem obsegu. Tab. 1. G ibanje števila živine v SR Sloveniji 1900-1981 Živina 190012 193113 195314 I96015 197016 1981 17 Konji 59 596 66 500 65 995 56 192 45 316 18 169 G ovedo 589 985 521 000 475 023 487 991 492 918 568 305 Svinje 409 770 490 000 422 068 514 169 449 188 509 117 Ovce 111 940 61 000 120 421 62 179 30 169 15 115 P erutnina 1586 945 1441 617 4179 000 10959 127 Sprem em be v razvoju posam eznih živinorejskih panog so rezu lta t svetovnih in dom ačih razm er. T ako je kon je re ja nazadovala s postopno m ehanizacijo km etijstva in razvojem avtom obilizm a. Izgubila je tem eljn i funkciji: pri km ečkih opravilih in v p rom etu . O hranila se je bodisi kot specializirana plem enska kon jere ja ali za nekate ra opravila, ko m ehanizacija ne pride v poštev (npr. v gozdarstvu). Slovenija ima na šte­ vilnih obm očjih dobre pogoje za kon je re jo in tudi do lgo trajno tradicijo v tej panogi, zato je škoda, da se jo je opustilo v tolikšnem obsegu. P odobno je z ovčerejo . N jen zaton je začel po prvi svetovni vojni, ko so om ejit­ ve pri polnom adizm u, težave s pastirji, konkurenca boljše volne iz dežel na južni po- luti, m anjša avtarkičnost km etij in še nekateri drugi razlogi, povzročili sprva postop­ no, nato pa v šestdesetih letih naglo nazadovanje panoge. Poskusi obnove ovčarstva v nekaterih alpskih predelih v zadnjem času niso pom em bneje povečali števila ovac. T ako so sicer ugodni pogoji za ovčarstvo v alpskih in dinarsko-kraških predelih Slove­ nije ostali neizkoriščeni, čeprav bi ta panoga lahko znatno izboljšala oskrbo z mesom in aktivirala nekate ra po naravnih virih za km etijstvo m anj bogata obm očja. Razvoj govedoreje je v glavnem bil odvisen od vsakokratne gospodarske politike in obče km etijske politike. V obdob jih , ko so vlade podpirale govedorejo , m lekar­ stvo te r m esno pridelavo za izvoz, zagotovile ugodne in stalne cene, je govedoreja na­ p redovala. N aspro tno je nestabilnim obdobjem sledilo nazadovanje staleža živine. T ako je govedoreja v Sloveniji upadla v času svetovne gospodarske krize v tridesetih letih , po vojni pa v letih 1953, 1959, 1964, 1970 - 72 in v zadnjem času; vzpon pa je doživljala v letih 1956, 1961-63 in 1966. V poslednjih letih je skušala republiška vlada s kooperantskim i pogodbam i, odkupnim i cenam i in drugim i oblikam i podpiran ja živi­ no re je zadržati kar najbolj stabilni stalež goveje črede. Vpliv obče agrarne politike je bil bolj posreden . V Sloveniji je bila govedoreja vedno osredotočena na malih in srednjih km etijah . T radicionalno poliku ltu rno in delno tržno km etijstvo , ki je prev la­ dovalo v večini slovenskih pok ra jin , je zaradi m leka, mesa in gnoja pravilom a gojilo vedno nekaj glav goveda. T akšno razm erje je ostalo tudi po vojni, saj socialistični GIBANJE ŽIVINE NA OZEMLJU SR SLOVENIJE (P O OCEM AH IM /0 0 A S R S Z A S T A T IS T IK O ) 7 0 0 0 0 0 »00000 100.000 4 0 0 .0 0 0 3 0 0 .0 0 0 200.000 100.000 19 00 1 9 6 0 1070 1 0 5 5 1W 6 1075 1 9 15 F F - O d d . z a g e o g r a f i jo IX.— 1 M 7 & 10601021 1 0 5 01931 sek to r v govedoreji ni pom enil veliko. L eta 1981 je odpadlo na družbeni sek tor 11 ,6% goveda. Z a to so se v govedoreji kazala o b dob ja , ko je v agrarni politiki p re ­ vladovala zasebnem u km etijstvu nenak lon jena po litika, vedno z upadan jem govedo­ re je (npr. ob uvajan ju kolektivizacije km etijstva štiridesetih in v začetku p e td e ­ setih let). O benem se ni m ogoče ubraniti vtisa dob ljenega na podlagi statističnih po ­ datkov za SR Slovenijo , da na n jenem ozem lju ni m ogoče ob sedanji posestni in p ro ­ izvodni struk turi znatne je preseči 600.000 glav goveda; najvišje številke, ki sm o jih dosegli, so bile leta 1900 589.000 in leta 1962 594.566 (glej priloženi grafikon). Podobno kot govedoreja je bila tudi p rašičereja v slovenskem km etijstvu stalna, vendar bolj skrom na obvezna sestavina vsake km etije . N a gospodinjstvo , ki je im elo km ečko gospodarstvo , je prišlo leta 1981 2.65 prašičev (2,95 goveda in 0,13 ovac). Porast p rašičereje v povojnem času, zlasti v šestdesetih in sedem desetih letih , je za te ­ gadelj treba pripisati uvedbi sv in jereje na posebnih družbenih posestvih in razširjene kooperacije z zasebnim i km eti (podobno kot pri p itan ju goved). N ekatere velike svin jerejske farm e (Ihan . P tu j, L ju tom er; M urska Sobota) gojijo po več tisoč praši­ čev. N a družbeni sek to r odpade 32,9% vseh prašičev v SR Sloveniji. Sicer pa je tudi prašičereja doživela obdobja rasti (1955, 1958, 1962, 1971, 1975-77, in 1983-84) in obdob ja nazadovanja (1953, 1956-57, 1966, 1973) iz podobnih razlogov, ko t sm o jih navedli za govedorejo . Pri tem kaže upoštevati, da Slovenija nim a nobenih posebnih ugodnih pogojev za svin jerejo , kot jih npr. im a za govedorejo . P rehranbena osnova v koruzi, k rom pirju in krm nih rastlinah je za intenzivno in širokopotezno svinjerejo p rešibka in veliko koruze za p itan je je treba uvoziti iz drugih republik . Peru tn inarstvo v Sloveniji je nastalo v širši, sodobni in specializirani obliki šele po vojni, predvsem v sedem desetih letih , ko so osnovali velike peru tn inarske farm e v družbenem sek to rju . N ekaj kasneje so tej pobudi sledili tudi nekateri zasebniki, na katere odpade 1.495.476 kokoši (le ta 1981). V prim erjavi s tem m odernim peru tn i­ narstvom je ostalo tradicionalno go jen je kokoši, rac in gosi, ki je sprem ljalo večino slovenskih km etij, m očno v ozadju in sedaj njegova proizvodnja piščančjega mesa in ja jc m očno zaostaja za industrijskim načinom . V peru tn inarstvu odpade na družbeni sek to r kar 86 ,4% vse peru tn ine. Z arad i pom an jkan ja podatkov ni m ogoče poročati o gojen ju koz in kuncev, če­ prav obe dejavnosti doživljata v zadnjih letih obnovo in vzpon. Z avod za statistiko ne navaja več podatkov o njihovem številu, zadnji so iz leta 1953. D o zanim ivih ugotovitev p ridem o, če sprem em be števila živine ozirom a živino­ rejsko proizvodnjo p reračunam o v »glave norm alne živine«. Izkaže se, da je živino­ rejska proizvodnja na ozem lju SR Slovenije v glavnem nihala okoli poprečja 740 360 G N Ž . N ajvišjo v rednost je dosegla leta 1900 in po oceni Z avoda SRS za statistiko le­ ta 1984 in najn ižjo leta 1953. Izpad kon je re je in ovčereje je nadom estila zvečana pri­ re ja svinj in peru tn ine . Številke p o trju je jo izrečeno m isel, da se v danih razm erah ži­ v inorejska proizvodnja v SR Sloveniji zelo težko izdatno zveča, da pa razm erom a hi­ tro nazaduje . O čitno je zgornja m eja racionalne živinorejske proizvodnje v sedanjih agrarnih in družbenoekonom skih razm erah in ob danih naravnih pogojih pri enem m ilijonu G N Ž . Še na eno posebnost tega računa m oram o opozoriti: v računih za leto 1900 in 1931 ni upoštevana p eru tn ina , ker je tak ra tn i statistični viri ne navaja jo po m anjših upravnih enotah . Č e bi upoštevali tudi to postavko, bi se razlike m ed sta­ njem leta 1900 in 1981 zm anjšale, kar bi pom enilo , da p roizvodnja v sedanjosti v glavnem ni bistveno večja od tiste pred I. svetovno vojno navkljub vsem novostim in naporom . Razmestitev in gibanje števila živine po regijah Z arad i različnosti narave in agrarnega gospodarjen ja obsta ja jo dokajšn je razlike v živinoreji m ed regijam i. P o m u r j e je naše najbolj intenzivno živ inorejsko obm očje. N a hek ta r km e­ tijskih tal pride 1,04 glav goveda in 1.84 svinj. Število goved in svinj se je od leta 1900 stalno večalo in doseglo v sedanjosti višek. Pri dvigu staleža svinj so im ela posebno Tab. 2. Živinorejska proizvodnja v SR Sloveniji preračunana v »glave norm alne živine« (G N Ž ) m ed leti 1900 in 1981' 1900 1931 1953 1960 1970 1981 763 2 \T - 716 .1002 682 380 700 568 716 241 879 650 1 Iz n ep o ja sn jen ih razlogov o b s ta ja jo v u p o rab ljen ih virih m an jše raz like m ed skupn im štev ilom živine za ce- lo tn o SR S loven ijo in seštevki živine po občinah . 2 brez p e ru tn in e vlogo specializirana posestva. Na enak način se je zvečalo tudi število peru tn ine . O v­ čere ja ni bila nikoli pom em bna. O d nekdan je številne konjske črede je ostala le še slaba desetina. Intenzivna govedoreja in svin jereja tem eljita na okopavinsko-žitnem agrarnem sistem u, na pridelovanju koruze, k rom pirja , sladkorne pese in krm nih ras t­ lin. Tab. 3. Število živine v Pomurju Živina 1900 1953 1960 1981 konji 9.272 7.889 5.781 810 govedo 62.914 67.627 75.210 93.556 svinje 72.825 88.544 109.633 165.890 ovce 3.437 3.791 - peru tn ina 284.633 283.358 960.652 G N Ž 90.735 102.300 112.649 150.070 P o d r a v j e . R egija je naravnogeografsko sestavljena iz ravnine in gričevja. R avninski p redeli, D ravsko in P tu jsko po lje , so živ inorejsko zelo intenzivni (okopa- vinsko-žitni agrarni sistem ), v gričevju pa je zaradi slabših naravnih razm er in poseb­ nih ku ltu r m anj živine. K ljub tem u pride na 1 ha km etijskih tal 0,65 goveda in 0,88 svinj, k ar je nad slovenskim povprečjem , ki znaša 0,61 goveda in 0,55 svinj na 1 ha km etijskih tal. G ovedore ja in sv in jereja sta od leta 1900 znatno nepredovali; še veli­ ko večji razvoj je doživelo peru tn inarstvo , zlasti po zaslugi peru tn inarskega kom bina­ ta v P tu ju . T udi tu je izredno nazadovala kon je re ja , ki je bila svoj čas zelo razširjena. O včereja ni nikoli veliko pom enila. Tab. 4. Število živine v Podravju Živina 1900 1953 1960 1981 konji 13.736 9.290 7.656 1.546 govedo 81.847 73.836 74.333 100.634 svinje 101.961 93.520 112.325 136.699 ovce 3.572 11.164 616 peru tn ina - 262.965 249.741 6072.507 G N Ž 121.430 111.566 113.816 227.503 R is ba 2. O dn os m ed po vr ši na m i km et ijs ki h ze m lji šč (v 00 0 ha ) in šte vi lo m gl av go ve da I. 19 81 po re gi ja h v SR S lo ve ni ji . K o r o š k a. V tej izrazito subalpski in delom a alpski regiji prev laduje govedore­ ja nad svin jerejo . A grarni sistem je izraziti ali om iljeni krm ni sistem . Ž ivinorejska gosto ta na 1 ha km etijsk ih površin znaša pri govedu 0,7 in pri svinjah 0,46 glav. Š tevi­ lo goved in svinj je nižje, kot je bilo p red I. svetovno vo jno , kar je verje tno posledica industrializacije. Izredno je nazadovalo ovčarstvo, ki je bilo tu poleg T olm inskega, Solčavskega in K aravank najbolj razvito. Tab. 5. Število živine na Koroškem Živina 1900 1953 1960 1981 konji 1.571 1.726 1.708 416 govedo 30.107 15.768 16.273 21.937 svinje 24.185 16.113 17.055 14.501 . ovce 17.509 11.209 2.359 peru tn ina - 42.834 37.869 45.245 G N Ž 39.464 23.285 22.812 26.591 S a v i n j s k o. T o obsežno regijo sestavljajo subpanonski (Sotelsko), subalpski (S podnja Savinjska dolina, Šaleška dolina) in alpski predeli (G or. Savinjska dolina). N a vzhodu p rev laduje m ešani, na zahodu pa krm ni agrarni sistem . V živinoreji gove­ do re ja m očno p rev laduje nad sv in jerejo , tudi v Posotelju . Ž ivinorejska gosto ta znaša pri govedu 0,81 in pri svinjah 0,43 glav na 1 ha km etijsk ih tal. Po letu 1900 so vse živinorejske zvrsti nazadovale, najbolj pa ovčereja . V m ozir­ ski občini je npr. štela ovčja čreda leta 1900 8200 glav, sedaj pa kom aj 981. R azm ero­ m a m očno razvita je živ inoreja v žalski občini. Tab. 6. Število živine v Savinjski regiji Živina 1900 1953 I960 1981 konji 6.899 7.139 5.543 1.076 govedo 86.616 57.792 57.792 82.830 svinje 62.153 47.987 63.382 44.182 ovce 17.720 15.538 1.586 peru tn ina 189.012 170.152 520.832 G N Ž 110.825 81.315 81.732 102.923 S p o d n j e P o s a v j e . V regiji sodijo ravninski predeli K rške kotline v okopa- vinsko-krm ni. hribovski predeli pa v m ešani ali krm ni agrarni sistem ; živ inoreja je os­ redo točena v prvih. G osto ta goved je 0,59 in svinj 0,49 glav na 1 ha km etijsk ih tal. V prim erjavi z letom 1900 je število goved, konj in ovac nazadovalo , povečalo se je šte­ vilo svinj in peru tn ine . Tab. 7. Števila živine v Spodnjem Posavju Živina 1900 1953 1960 1981 konji 2.334 3.773 3.563 1.272 govedo 29.880 23.625 24.429 26.600 svinje 29.728 23.554 63.386 22.111 ovce 1.627 1.888 476 peru tn ina 91.006 93.677 156.405 G N Ž 39.808 34.839 45.243 35.792 D o l e n j s k a . T udi v tej regiji je bila živinoreja p red leti razvitejša, kot je da­ nes. N azadovale so prav vse panoge z izjem o peru tn inarstva. N ajbolj izrazit je bil pa­ dec v Beli k rajin i, m edtem ko beležim o v občinah N ovo m esto in T rebn je , ki im ata intenzivnejši okopavinsko-krm ni agrarni sistem , rahel vzpon govedoreje in svinjere- je . G osto ta živine na 1 ha km etijsk ih tal znaša v poprečju 0,5 goved in 0,25 svinj, ven­ dar je v novom eški občini znatno višja: 0,63 goved in 0,37 svinj na ha km etijskih tal. Zanim ivo je , da je bil upad kon jere je v tej regiji m ed najm anjšim i v Sloveniji. Tab. 8. Število živine na Dolenjskem Živina 1900 1953 1960 1981 konji 4.229 6.684 5.956 3.267 govedo 48.742 46.487 39.027 40.970 svinje 28.378 35.570 43.988 20.731 ovce 3.725 9.053 1.096 peru tn ina 139.901 114.357 127.363 G N Ž 60.437 65.067 57.695 51.439 Z a s a v j e ni v živinoreji ne v p re tek losti in ne v sedanjosti veliko pom enilo. Ž e tako in tak o m ajhno število živine je v sodobnosti nazadovalo. Tab. 9. Število živine v Zasavju Živina 1900 1935 1960 1981 konji 454 3.480 1.010 457 govedo 7.961 9.067 6.125 6.424 svinje 3.368 7.545 4.683 2.694 ovce 1.833 2.816 206 peru tn ina 28.309 13.917 67.860 G N Ž 9.440 15.138 8.514 8.592 O s r e d n j a S l o v e n i j a . To obsežno regijo sestavljajo p lodne ravnice na L jubljanskem polju in Bistriški ravnini, z okopavninsko krm nim sistem om in z m oč­ nejše razvito živ inorejo , te r Po lhograjsko h ribovje, del dinarskih kraških p lanot in del Posavskega hribovja (z izrazitim krm nim sistem om ), k je r je gosto ta živine nižja, a je živ inoreja poglavitna km etijska panoga. Ž iv inoreja je od leta 1900 zm erno napre­ dovala kljub zagotovljeni, veliki in osredotočeni potrošnji v L jubljani. N ajvečji skok je napravila sv in jere ja . kar je treba pripisati specializiranim farm am (Ihan). G osto ta goved ozirom a svinj na ha km etijskih tal je 0 ,6 ozirom a 0,65. Velik napredek je na­ pravilo peru tn inarstvo (Z alog). Tab. 10. Število živine v Osrednji Sloveniji Živina 1900 1953 1960 1981 konji 10.342 14.743 13.598 4.971 govedo 94.371 66.017 72.021 95.100 svinje 32.457 47.725 56.656 102.609 ovce 10.503 15.464 1.263 peru tn ina 218.763 189.883 814.345 G N Ž 113.877 97.518 102.631 138.064 G o r e n j s k a . Na gorenjskih ravninah prev laduje okopavinsko krm ni sistem , ki om ogoča intenzivno govedorejo . V alpskem obm očju je sicer živinoreja poglavitna km etijska dejavnost, a dosega zaradi slabših naravnih m ožnosti nižje gosto te. V pov­ prečju je gosto ta goved na en ha km etijskih tal 0,75 in svinj 0,09. O včere ja , za katero so prav tako ugodne m ožnosti v Julijskih A lpah in K aravankah , je iz različnih razlo- gov nazadovala od 12.000 na 4.000 glav. Tal». 11. Število živine na Gorenjskem Živina 1900 1953 1960 1981 konji 4.812 6.092 5.148 1.565 govedo 44.718 34.277 33.959 47.732 svinje 14.179 20.215 25.191 5.474 ovce 12.173 13.905 4.028 peru tn ina 83.714 73.325 107.318 G N Ž 54.291 48.068 46.504 52.677 G o r i š k a . Č e izvzam em o V ipavsko in G oriška B rda , k je r p rev ladu je jo poseb­ ni km etijski sistem i, im a vsa G oriška izraziti krm ni sistem , tako da je v km etijstvu v osp red ju govedore ja , m edtem ko je od svojčas m očne ovčereje na T olm inskem ostala le še desetina ovac (le ta 1900: 17.752 in leta 1981: 1.936 ovac). O stale panoge so manj pom em bne. V novejšem času je napredovalo le peru tn inarstvo . G osto ta goved na 1 ha km etijsk ih tal znaša 0,31 in svinj 0,05. Tab. 12. Število živine na Goriškem Živina 1900 1953 1960 1981 konji 2.595 2.346 2.022 622 govedo 54.675 46.188 45.274 32.802 svinje 19.353 18.612 24.202 5.648 ovce 25.202 24.012 2.064 peru tn ina 117.274 113.339 549.698 G N Ž 64.632 57.347 55.046 43.287 N o t r a n j s k o je tradicionalno živ inorejsko obm očje, saj narava za drugačne oblike km etovanja skorajda ne nudi m ožnosti. K ljub tem u je stalež živine povsod na­ zadoval, za kar je verje tno krivo zaposlovanje ljudi v industriji in m očna deagrariza- cija. T udi po vojni u re jena živinorejska posestva niso pom em bneje zboljšala razm er, saj p rim an jku je poljedelskih tal za krm ne rastline. G osto ta živine je nizka: na 1 ha km etijsk ih tal pride 0,29 glav goveda in 0,05 svinj. Peru tn inarsk i kom binat Pivka v N everkah je m očno razvil to panogo. Tab. 13. Število živine na Notranjskem Živina 1900 1953 1960 1981 konji 2.615 3.640 3.191 1.398 govedo 26.681 18.863 18.494 18.088 svinje 9.891 12.626 15.507 2.998 ovce 8.504 4.941 638 peru tn ina 52.535 47.308 990.862 G N Ž 32.618 26.941 26.271 35.162 O b a l n o - k r a š k a r e g i j a im a z izjem o sežanske občine slabe naravne m ožnosti za živinorejo. Iz družbenih razlogov so nekate re panoge, ki so bile svojčas m očneje razvite, obču tno nazadovale. T ako je ovčereja na K rasu, v B rkinih in okoli Slavnika nazadovala ob prvotnih 14.700 na 747 glav. Tudi število oslov in m ul, ki jih je C atasto agrario naštel skupaj s konji leta 1929 4.448, se je zm anjšalo v sedanjosti. G osto ta živine je glede na to nizka: na 1 ha km etijsk ih tal pride 0,13 glav goveda ozi­ rom a 0,03 svinj. T udi v tej regiji so dosegli zvečanje peru tn inarstva s kooperiran jem na specializiranih km etijah . Tab. 14. Število živine v Obalno-kraški regiji Živina 1900 1953 1960 1981 konji 893 1.193 882 389 govedo 21.473 22.159 18.912 9.019 svinje 11.292 10.057 9.631 2.080 ovce 14.699 6.640 747 peru tn ina 93.055 54.691 594.985 G N Ž 26.658 27.926 23.022 18.927 Sklep Ž iv inore ja na ozem lju SR Slovenije je v glavnem zadržala značaj d robnokm etij- ske zasebne proizvodnje. D eleži d ružbenega sek to rja so razm erom a nizki: pri konjih 1 ,3% . govedu 11 ,7% , svinjah 3 2 ,9 % , ovcah 1,52% in pri perutn in i 86 ,4% . Izjem i sta peru tn inarstvo in sv in jereja . V resnici pa ima združeno delo pri oskrbi trga in pri proizvodnji za izvoz večjo težo , kot kažejo te številke. V proizvodnji m leka je d ruž­ beni sek to r soudeležen pri oskrbi trea z 8 .9% (le ta 1981). proizvodnji jajc 61,1 % in pri proizvodnji m esa z 3 2 % . G o jen je živine na km etijah je obdržalo v večini p ri­ m erov intenziven značaji čeprav je število glav živine na zasebno km etijo v poprečju zelo nizko: pri govedu znaša 2,61, svinjah 1,77 in pri peru tn in i 7,78. (K ot osnovo tega računa sm o vzeli število živine v zasebnem sek to rju leta 1981 in število gospodinjstev , ki so im ela km ečko gospodarstvo, in ki jih je bilo leta 1981 192.090). E d ino na ne ta ­ ko številnih v živinorejo usm erjenih km etij ie bil stalež živine višji. Ž iv inoreja je bila m očno navezana na po ljedelstvo , saj je bil uvoz krm e iz drugih delov Jugoslavije večidel p redrag in neren tab ilen . Z a to je bila osredotočena na ob ­ m očjih z okopavinsko-žitnim ali okopavinsko-krm nim agrarnim sistem om , k je r je tu ­ di dosegala največjo gosto to , vendar je tod bila le ena od pom em bnejših panog, ter na obm očjih z izrazitim ali om iljenim krm nim sistem om , k je r je bila k ljub nižji gosto­ ti poglavitna km etijska panoga. M anj pom em bna je bila živ inoreja na obm očjih s po ­ sebnim i kulturam i (v inogradništvo, hm eljarstvo) ali vrtninam i (K oprsko P rim orje). K m etijskih obm očij brez živine v Sloveniji ni. Ž iv inorejska proizvodnja v Sloveniji presega po trebe po m leku, m esu in jajcih . Po oceni iz leta 1975 je bil indeks bilance m ed proizvodnjo in po trošn jo m leka v repu ­ bliki 105, govejega m esa 115. prašičjega m esa 100 in perutn inskega m esa 178 (vse m e­ so 123) te r ja jc 1031K. Ž iv inoreja je veliko pom agala pri prem agovanju prim an jk lja ja v poljedelstvu , ki stalno sprem lja SR Slovenijo v proizvodnji žita, koruze, sladkorja in olja. Z astav lja se vprašan je ali bi bilo m ogoče pom em bneje povečati živ inorejsko p ro ­ izvodnjo. N aravne razm ere so zan jo dokaj ugodne. D olgoročni plan za SR Slovenijo p redvideva takšno povečan je , zlasti v govedoreji in ovčereji. Porast naj bi se opiral na večje hek tarske donose poljščin, večje pridelovanje krm e na trav in ju , na zausta­ vitvi zaraščanja pašnikov (ogozdovanje) in na večjih m elioracijah m očvirnatih ali po- plavljanih zem ljišč .18 Plan se zavzem a za zm anjšan je uvoza krmil in rabe močnih krm il, saj te postavke zelo dražijo proizvodnjo . O dločilna naj bi bila dom a pridelana krm a. prav tu pa je ključ nadaljn jega razvoja slovenske živinoreje. Pri sedanji teh n o ­ logiji (obdelavi, gno jen ju ) bo ob danih naravnih razm erah zelo težko pom em bneje zvečati živ inorejsko proizvodnjo razen , če bom o sprem enili sedan jo struk tu ro po lj­ ščin v korist krm e. Z a kaj takega pa se bo verje tno težko odločiti. K ot izhod ostane predvsem večanje hektarskih donosov, skrbnejše zdravstveno varstvo živali ter ustrezna ag rarna in tržna politika z živinorejskim i proizvodi, ki bo podpirala njihovo proizvodnjo z ugodnim i cenam i, zagotovljenim odkupom ali celo s subvencijam i kot je to p rim er v E vropski skupnosti. T reba bo tudi najti nova tržišča na tu jem , saj je evropski trg zasičen z m esom , m lekom in mlečnimi izdelki. D oločene m ožnosti za p ro d a jo živinorejskih proizvodov nudi tudi turistična p o tro šn ja , zlasti ob Jad ranu . Viri in bibliografija 1. N o v a k , V .: Ž iv inore ja , G ospodarska in d ružbena zgodovina Slovencev, Z go­ dovina agrarnih panog, I. S A Z U , L jub ljana , 1970, št. 343-394. 2. D olgoročni plan SR Slovenije za obdob je od leta 1986 do leta 2000, Z avod SRS za družbeno p lan iran je , L jub ljana , 1986, str. 51-53. 3. Statistični podatk i po občinah SR Slovenije: D ružbeni proizvod sam ostojnega osebnega dela v km etijstvu in njegovi e lem enti. 1978-1982, 1985/1, Zavod SRS za statistiko. 4. S tatistisches Jahrbuch für das Jah r 1871, H. 2, 1872, 1880, N. 2, (1883), O ester- reichische S tatistik , BD. 12 (1886), Bd. 34 (1893), Bd. 60/3, N. F ., Bd. 5 (1912). M agyar statisztika közlem enyek Ä llatletszäm e: ar 1911 iki čvi februar hö 28-iki äl- lapo t szerin t, B udapest, 1913 (za P rekm urje) 5. P o ljoprivredna sta tistika, S točarstvo, B eograd. 6. C atasto agrario , za province F ium e, G orizia, Pola, T rieste in U dine, R om a, 1929. 7. L andw irtschaftliche B etriebszählung in der R epublik O esterreich vom 14. Juni 1939, E rgebnisse für K ärn ten , W ien, 1932, 8. Statistični letopis SR Slovenije, L jub ljana , 1981. 9. S tatistisches H andbuch des L andes K ärn ten . Z ahlen und D aten , E rgebnisse der land- und forstw irtschaftlichen B etriebszählung. K lagenfurt. 1970. B eiträge z. öster. S tatistik . H. 313/4, W ien, 1973. 10. 3" C ensim ento generale deli' agricoltura. 24. o ttob re 1982; C aratteristiche strut- turali delle aziende agricole, Ista t, R om a, 1985, Tom o 1 - Fasciocoli provinciali. 11. R o u b i t s c h e k , W .: D er regionale S truk tu r der V iebehaltung in der D D R , Petterm ans M itteilungen, 1965/4, str. 276. A n d r e a e. B.: A grargeographie, B erlin. 1977. S i c k , W. D .: A grargeographie, B raunschw eig, 1984. 12. Leksikon občin za Š tajersko , D unaj, 1904; Leksikon občin za A vstrijsko-Ilirsko P rim orje , D unaj, 1906; Leksikon občin za K ran jsko , D unaj, 1906; Leksikon o b ­ čin za K oroško. D u n aj. 1905; M agyar Statisztikai közlem enyek, B udapest, 1913. 13. Statistični letopis SR Slovenije, L jub ljana , 1984, str. 192. 14. Popis stoke, živine i košnica 1952 i 1953, Savezni zavod za statistiku , B eograd. 1955, str. 140. 15. Statistični podatki po občinah SR Slovenije, 1963/IIL L jubljana. 1964; Ž ivina in peru tn ina po popisu km etijstva 15. 5. 1960. str. 83-85. 16. Statistični letopis SR Slovenije, L jub ljana , 1971. 17. Statistični letopis SR Slovenije, L jub ljana , 1981. 18. J e r š i č, M ., M. P 1 e š k o: Z asnova uporabe p rostora - K m etijstvo, R egio­ nalni prostorski plan za obm očje SR Slovenije, L ju b ljan a ,-1975, str. 27. 19. D olgoročni plan SR Slovenije za obdob je od leta 1986 do leta 2000. Z avod SRS za d ružbeno p lan iran je , L jub ljana, 1986, str. 52. A NIM A L H U S B A N D R Y IN THE S. R. OF SLOVENIA (Y U G O SL A V IA ) Igor V r i š e r (Sum m ary) T he study deals with the state o f anim al husbandry on the territo ry o f the Socia­ list R epublic o f Slovenia in the period 1900 to 1981 and is based on statistical census d ata and estim ates. S heep-breeding and horse-breed ing has declined m ostly during this period , w hereas progress was m ade in pig-breeding and poultry-keeping (based now m ainly on specialised large poultry sheds) while cattle-breed ing was not m arked by substantial changes as far the num ber o f anim als is considered. The unitary m easu­ rem ent o f the »units o f standard anim als« for all dom estic anim als was applied and the resu ltan t num bers w ere 763 thousands units in the year 1900 and 879 thousands units in the year 1981. A nim al husbandry in the post-w ar period em erged as the main agricultural branch. The highest num bers and density (per hectar o f agricultural land) now are a tta ined in the flat sub-panonian areas o f N E Slovenia w here the predom i­ nant system o f agriculture is o f the »hilling plants and cereals type« and on flat river terraces in the large basins of C entral Slovenia (Savinja valley, U p p er C arniola, plains o f Low er C arniola) w here the dom inant type is tha t based on hilling plants and fodder crops. In the alpine and sub-alpine uplands and on the d inaric-karst p lateaus anim al husbandry is by for dom inant branch of agriculture, but the density o f cattle per hectar are low because of the lack of cultivable land and the p redom inan t grass cover. A nim al husbandry is least developed in the low er K arst and the coastal area. T he long-term general developm ent plan for Slovenia provides for the con tinued spe­ cialisation on ca ttle-brced ing . but also for a revival o f sheep-breed ing since good con­ ditions for both branches exist in Slovenia. T he question is raised , how ever, w hether it will be possible to raise the num ber o f anim als in the p resen t londow nership struc­ tu re tha t is still m arked by the predom inance o f privat small farm s and considering tha t, in the socialist sector, larger shares in the num ber of anim als are reg istered onlj for poultry (8 6 % ) and swine (3 3 % ) w hereas the share for cattle is only 12% .