delavska ENOTNOST P" 24. MARCA 1973 - ŠT. 11 - L. XXX j FOTO VEST Pogovorpred kongresom Minuli četrtek je služba za informiranje RS ZSS povabila na razgovor odgovorne urednike pokrajinskih sredstev množičnega obveščanja, da bi se dogovorili o tesnejšem in trajnejšem sodelovanju. Podpredsednika RS ZSS Jože Glo-bačnik in Ivo Tavčar, tajnik republiškega sveta Slavko Grčar in predsednik komisije za življenjske delovne razmere Janez Japelj so novinarje seznanili z nekaterimi aktualnimi nalogami sindikatov v bližnjem in daljšem obdobju, s stališči slovenskih sindikatov o posameznih perečih problemih našega razvoja, predvsem pa s potekom priprav na bližnji VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Po živahni razpravi med novinarji in predstavniki vodstva slovenskih sindikatov, ki je zadevala predvsem novo vlogo sindikatov v spremenjenih družbenih odnosih ter njihovo organizacijsko preobrazbo, je bila soglasno sprejeta pobuda, naj bi v prihodnje prišlo do tesnejših, predvsem pa stalnih stikov med republiškim svetom in uredništvi pokrajinskih sredstev množičnega obveščanja. nn Pred nedavnim je v Brežicah začela obratovati nova tovarna IMV za avtomobilske prikolice. V novozgrajeni hali že nekaj mesecev izdelujejo fi tipe največjih prikolic za kampiranie, dolgih pet, pet in pol ter sedem metrov. Težave, ki jih imajo pri uvajanju novih delavcev, bodo prav 9otovo kmalu mimo. Nova tovarna, ki je obrat IMV. ima že sedaj vse možnosti, da postane TOZD. Več o uveljavljanju ustavnih amandmajev in o svojevrstni poti tega uveljavljanja v 4500-članskem delovnem kolektivu IMV berite na 3. strani. na seji predsedstva RS ZSS: Delavske univerze Mercator Predsedstvo RS ZSS je na zadnji seji razpravljalo o nadaljnjem razijo delavskih univerz in nalogah sindikatov pri tem. Stališča, sprejeta !|a tej seji, objavljamo v celoti. Razen tega so razpravljali o predlogu družečega dogovora o načinu zmanjševanja pokojnin upokojencem, ki ponov- 0 stopijo v delovno razmerje. 0 dogovoru, katerega sopodpisniki so sin-■kati, bomo poročali prihodnji teden. Ob informaciji o pripravah za skle* 1 ev nekaterih družbenih dogovorov s področja skupne porabe so člani Predsedstva podprli temeljno usmeritev, podrobneje pa bodo o tem raz-£ avljaij na plenarni seji prihodnji teden. Predsedstvo RS ZSS se je tudi mialo s predlogi RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sruri mrzn'tev osebnih dohodkov v nekaterih dejavnostih, ki jih je RO po-“doveti slovenskemu izvršnemu svetu, le-ta pa ZIS. 0 teh predlogih smo UE ze poročali. 3 • RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PREDLAGA ČLANSTVU: Pet ali W A • • j štirje sindikati O tem, kako se bodo v bodoče organizirale osnovne organizacije sindikata delavcev družbenih dejavnosti, bodo odločale same. Zato je razprava na seji republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije o organiziranosti delavcev v družbenih dejavnosti posebej, izoblikovala le predloge. Ne glede na to pa je treba povedati, da je bila razprava sindikalnih aktivistov, ki sestavljajo ta republiški odbor, o vsem tem izredno živahna in prizadeta, iz nje je vela skrb, kako se organizirati, da bi bili najbolj učinkoviti, kako doseči, da bi članstvo sindikata postalo reš politično vplivno. ’ Bili so izrečeni sicer tudi nekateri dvomi ob predlogu, da bi se delavci družbenih dejavnosti v bodoče povezovali v 5 ah v 4 strokovne sindikate, češ da vsak sindikat zase ne bi bil dovolj politično vpliven v nadaljnji bitki za tak družbenoekonomski položaj delavcev i družbenih dejavnosti, kot ga ■ imajo drugi delavci v gospo-; darskih dejavnostih. predlagal komisiji za pripravo statutarnega dogovora, da v predlog zapišejo, da je sindikat množična družbeno-pohtična organizacija delavcev in da glede vloge sindikata opredelijo njene politične pristojnosti, ki niso enake pristojnostim samo-upravljavcev. Svoja občinska in medobčinska vodstva pa bodo opozorili, da se morajo dobro pripraviti na javno razpravo članstva, ki se bo 1 predvidoma začela po prvih dneh v mesecu aprilu. Svojim osnovnim organi-■ zacijam pa daje republiški odbor v razpravo predlog, po katerem naj bi iz sedanjega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ustanovili 5 strokovnih sindikatov: sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, sindikat delavcev kulture, sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva, sindikat delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih organizacij in sindikat delavcev bank, SDK in zavarovalstva. Ob tem pa navajajo tudi podatek, daje na področju kulturnih dejavnosti v sindikatu le 3383 članov v 32 osnovnih organizacijah. To pa je podatek, ki vsekakor odpira tudi možnost, da delavci v kulturi j skupaj z delavci s področja j vzgoje, izobraževanja in zna-1 nosti ustanovijo enoten sin-1 dikat. Za ustanovitev posamez-1 nega sindikata se bosta mo- j rala izreči vsaj dve tretjini j osnovnih organizacij. Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka / STE ŽE PODPISALI PRISTOPNO IZJAVO DOGOVORA 0 DELAVSKI ENOTNOSTI? VSEM PODPISNIKOM DOGOVORA ZAGOTAVLJAMO PRI OBJAVI RAZPISOV Vlil. KONGRES ZSS I UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE DELEGATI GOVORE ALOJZ FERENČAK: »Razmišljamo o tem, da bi ustanovili svete v posameznih delovnih enotah. Sestavljali bi jih člani delavskega sveta in čla-* ni sindikalne konference. Računamo, da bomo samoupravljanje tako bolj približali zanimanju vseh delavcev.« Kako spodbuditi ljudi...? Alojz Ferenčak je eden od treh delegatov, ki so jih v Brežicah izvolili za Vlil. kongres ZSS. V tovarni pohištva je kontrolor izdelkov in tudi predsednik delavskega sveta ter član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Ferenčak s ponosom pove, da je v tovarni vse od njene ustanovitve, torej od 1947. leta naprej, če odštejemo vojaščino in tisti dve leti, ko je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. BORIS ROŽIČ: Boli me, da najbolj odgovorni družbeni dejavniki in sredstva javnega obveščanja kar poprek kritizirajo trgovino, ki samo navija cene in s tem prispeva k nestabilnosti v gospodarstvu. To ni pošteno in tudi resnično ni; ne velja za vse trgovske dejavnosti. Zato sem proti vsakemu posploševanju in za konkretno kritiko, za pravo resnico o trgovini! MARIJA BOJANC: Naše ženske, predvsem matere, so navdušeno pozdravile predlog sindikata o podaljšanju porodniškega dopusta. Predvsem zato, ker v novomeški občini sploh nimamo otroških jasli. Večina pri tem pa najbrž ne bi prenesla znižanih osebnih dohodkov. Vprašali smo ga, če se kaj pripravlja na bližajoči se kongres. „Z Borisom Rožičem iz trgovskega podjetja Krka in Francem Veseličem iz splošne bolnišnice sem se že nekajkrat pogovarjal o naši morebitni skupni temi. Po vsej verjetnosti bo eden od nas treh na kongresu govoril o tem, kako spodbuditi delavce, da bi se bolj zanimali za samoupravno življenje v podjetju in da bi seveda tudi aktivneje sodelovali v njem. Zdi se mi, da bi lahko dosegli dokajšnje izboljšanje s sveti v delovnih enotah. V naši tovarni Slovenijalesa smo na tem področju nekaj že napravili. Komisija za samoupravne akte, katere predsednik sem, je pripravila predlog, po katerem bi bilo v delavskem svetu 50 članov, torej na 8 zaposlenih eden v delavskem svetu. Podobno bomo storili tudi v sindiklani organizaciji, kjer bo sindikalna konferenca štela 50 članov, ki bodo izvolili 9 članov izvršilnega odbora. Prej sem omenil svete v delovnih enotah. Člani delavskega sveta in sindikalne konference v tovarni bodo v posamezni delovni enoti tvorili svet delovne enote. Računamo, da bomo imeli 5 ii 6 delovnih enot, v katerih bo 60 do 80 delavcev. Nekaj sem že omenil, kaj bi radi dosegli z novo obliko organiziranosti. Navsezadnje se vse vrti okoli informiranosti članov delovnega kolektiva. Na sestankih delovnega kolektiva zaradi prevelikega števila sodelujočih, naš kolektiv šteje kakih 400 članov, kaj dlje od globalnih informacij nismo prišli, še posebej zato ne, ker podrobnejše razprave o posameznih vprašanjih, življenjsko vezanih le na to ali ono delovno enoto, skorajda niso mogoče. Prepričani smo, da bo zdaj v delovnih enotah lahko zavel docela drugačen veter. Odprli bomo lahko pogovore o najrazličnejših stvareh, od spodrsljajev v proizvodnji do samoupravnih odnosov. Omenim naj še, da bomo imeli, morda ob sobotah, neformalne pogovore o aktualnih vprašanjih. Torej naših, tovarniških. Na njih, vsaj želja je taka, ne bo smelo biti skrivnosti." - Tovariš Ferenčak, če smo že naš pogovor „vezali“ na bližnji kongres slovenskih sindikatov, kaj menite, katera od nosilnih tem v predkongresnem gradivu je najbliže zanimanja delavcev? »Stanovanja! Pri nas pozdravljamo predlog, naj bi večino sredstev usmerili v gradnjo družbe-liih stanovanj v blokih, toda .. želje so eno, realnost pa vleče na svojo stran, če nam je to prav ali ne. Gre preprosto za to, da bi lahko usmerili večino denarja v blokovno gradnjo, če ... — če bi ga imeli dovolj! Tako smo pa prisiljeni računati: če damo, za primer, 140 tisočakov za stanovanje v bloku, smo spravili pod streho eno družino. Če v nasprotnem primeru damo trem našim delavcem po 50 tisočakov posojila, smo napravili - gledano z očmi kolektiva — z istim denarjem trikrat boljšo potezo. In še nekaj je. Denar, ki smo ga posodili, se bo v desetih letih vrnil v kolektiv. Svojega mnenja pač ne mislimo nikomur vsiljevati. Verjetno bo le res, da je usmeritev v blokovno gradnjo primerna predvsem za mesta in seveda za tiste delavce, ki nimajo ničesar svojega. Na deželi pa je največ takih, ki imajo tako ali drugačno streho in so predvsem zainteresirani za dozidave in prezidave in izboljšanje stanovanja." Alojz Ferenček nam je v pogovoru še nazorno osvetlil, kako v majhnem kraju, kot so Brežice, človek skoraj nima priložnosti, da bi živel izolirano življenje. Samo malo se je treba angažirati v tej ali oni družbenopolitični organizaciji in si že „v krogu" dogajanja. Tako delo navsezadnje ni brez zadovoljstva. Za zadnje čase velja, da so v Brežicah precej zadovoljni, ker sta 'obr dobro uspela dva referenduma: za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov in delavcev ter pred nekaj dnevi za samoprispevek za ponravilo zdravstvenega doma in nekaterih šol. I- T. Za uvod v razgovor smo Borisu Rožiču zastavili vprašanje, o čem bi razpravaljal na kongresu, če bi se tako - po poprejšnjem dogovoru z volilnim telesom — tudi odločil. „Če ne jaz, bi kdo drug na kongresu moral pošteno spregovoriti o trgovini," je odvrnil. »Veste, boli me, da sredstva javnega obveščanja kar poprek kritizirajo trgovino, ki samo navija cene in s tem prispeva k nestabilnosti v gospodarstvu. Še na misel mi ne pride, da bi trdil, da se take stvari niso dogajale, da se ne dogajajo celo v sedanjem času. Toda, govoriti je treba o konkretnih krivcih, ne pa na splošno, kajti poznamo trgovce — uvoznike, trgovce — izvoznike pa notranjo trgovino, ki se deli na trgovino na debelo in trgovino na drobno, vsaka teh dveh pa spet po panogah dejavnosti. Tisti, ki smo sami zaposleni v trgovini, dobro vemo, kakšne možnosti dela, poslovanja in, če hočete, tudi špekulacij so imele in še imajo posamezne veje in dejavnosti v trgovini. Prav gotovo vse to še dosti bolje poznajo pristojni organi, saj imajo stro-kovnjake, inšpekcijske organe in kaj še vem vse. Zaradi obojega nas tembolj boli, da smo pod istim udarom kritike tudi tisti, ki nismo prav nič krivi. Počutimo se prizadete, kot bi se počutil vsakdo, ki bi bil obtožen nečesa, česar ni zakrivil." »Brez zamere tovariš Rožič, vendar v vašem podjetju, tako razumem, se vsi skupaj počutite po krivem obtožene. Če se bomo jutri, pojutrišnjem pogovarjali o isti zadevi z delegatom iz zunanjetrgovinskega podjetja, bo dejal približno Bodimo pošteni v svojih sodbah! Borisa RožiCa poznajo v Brežicah kot računovodjo tamkajšnjega trgovskega podjetja »Krka« in kot dolgoletnega sindikalnega delavca, ki trenutno opravlja dolžnost predsednika nadzornega odbora občinskega sindikalnega sveta. Z vestnim opravljanjem poklicnega in družbenopolitičnega dela si je med ljudmi pridobil ugled in zaupanje, saj so ga izvolili tudi za delegata Vili. kongresa ZSS. enako: nismo mi, temveč nekdo drug je počenjal take in drugačne lumparije, ki jih je treba obsoditi. In tako naprej. Bi torej lahko bili bolj konkretni? “ „Bi kar s primerom povedal, na kaj sem mi- vmes. s:w:s: slil! Veste, pred leti se je zgodilo, da je zmanjkalo plaščev za kolesa. Kranjski »Savi" ni bilo dovoljeno zvišanje cen za, mislim, 1,20 dinarja. To proizvodnjo so zato omejili, ker se jim ni izplačala. Ker plaščev na trgu ni bilo, smo jih uvozili; ne mi, temveč uvozna podjetja. Po čem so jih plačala, ne vem, toda že za nas so bili zelo dragi, saj je njihova prodajna cena dosegla trikratno ceno domačih plaščev. V očeh potrošnikov smo bili mi in z nami vred vsi, ki se ukvarjajo z maloprodajo, edini krivci. Osebno pa mislim, da sploh nismo bili krivi, kajti k nabavni ceni smo priračunali takrat dovoljeno maloprodajno maržo in nič več." »V tem primeru in gotovo še v kakšnem imate prav. Če bi torej zlagoma razčlenili vse odnose v blagovnem prometu in ugotovili prave krivce, ali bi potem že razkrili tisto pravo resnico o trgovini, ki bi morala biti javno izrečena, kot ste uvodoma omenili? “ »Sploh še ne! Dvoje imam v mislih, ko tako trim. Prvič gre za to, da trgovina v določenem smislu nastopa v vlogi davčnega izterjevalca. Vsi tisti, ki udarjajo po trgovini, tudi če kritika prihaja z najvišjih mest, na to, žal, pozabljajo; nočejo priznati, da visoke cene posredno polnijo tudi družbene blagajne. Vprašujem se, če so res tako slabo informirani ali pa je kaj drugega Drugič, gre za to, da vsi trgovci le niso vsega zaslužka, čeprav bi bil dosežen tudi s špekulacijami, pretopili v osebne dohodke, kot marsikdaj izzvene očitki. Toda tudi najbolj ,revna1 podjetja so zgradila marsikaj novega in obenem prenavljala stare lokale, jih bolje opremljala. Torej se potrošniku tisto, kar je plačal včeraj za našo maržo, danes vrača v obliki boljše kvalitete, večje izbire blaga, z boljšo postrežbo. Če bi vsi trgovci mislili samo na svoje žepe, zanesljivo ne bi bilo tako. Vseeno pa se dogaja, da -nas družba z ene strani opredeljuje kot nujno potrebno vez med proizvodnjo in potrošnjo, kar sicer tudi smo, z druge strani pa enako obravnava poštene in nepoštene ... -mG Tovarna zdravil »Krka" iz Novega mesta zj gl posluje pretežno mlade delavce, in to predvsd Hi ženske. Zato se je kajpak tovarišica Bojane irf lili bolj razgovorila o dveh vprašanjih, ki so pri nj M vsak dan na dnevnem redu. To je predlog sini K kata o podaljšanem porodniškem dopustu i' kar je s tem neposredno povezano, o otroške* »ar,!™. ■ Stičišče potreb, želja in možnosti Marija Bojane dela v »Krki« že petnajst let, to je prakti£no od samega začetka. Zaposlila se je kot delavka s šestimi razredi osnovne šole. Med delom je najprej končala laborantsko šolo in potem še preostala razreda osemletke. Nekaj let kasneje se je vpisala in končala dopisno tehniško srednjo šolo v Ljubljani in je sedaj kot kemijski tehnik zaposlena v obratnem laboratoriju kozmetike. Kot sindikalna delavka pa je Marija Bojane sedaj že dve leti namestnik predsednika sindikata v Krki, je tudi delegatka za Vlil. kongres slovenskih sindikatov. IV/ spk v h dati dol ven 40( odj na red 1 PlS; me ter no< IM skl sm am pra Pri ,,Naše ženske, predvsem matere, so z navdti šenjem pozdravile predlog sindikata o podolji ,an nju porodniškega dopusta. Najprej predvsem ^u to, ker v novomeški občini sploh nimamo otr<> ških jasli. Babice in tete pa tudi niso vedno p1] roki Vprašanje varstva dojenčkov je težft predvsem za tiste, ki niso tukaj doma. Velm jih je namreč iz drugih krajev. “ Drugo pa je vprašanje štiriumega dela mladil ^ mater. Zelo mnogo, posebno mladih, je takih ki se na delo vozijo od daleč. Prometne zve#^ niso tako ugodne, da bi taki materi sploh ornC^ gočile štiriumo delo. Tako daje z doma prak^ tično ravno toliko časa, kot da bi delala ose*! prc ur. S tem pa sam namen štiriurnega dela, ki 3q bi skrajšal materino odsotnost od otroka, spl0'1 ■ ni dosežen. ,lav „Pri nas rešujemo to vprašanje tako, da m$ ien po lastni želji dela vsak drugi dan po osem V1 ^ ali podaljša porodniški dopust in potem začnt; ^ polnim delovnim časom. To je m vsak na& 271 bolje za matere, posebno tiste, ki se vozm^ ugodneje pa je tudi za tovarno, saj tiste, ki deh>' , jo štiri ure, ne morejo delati za strojem, ker t\ te ‘ bile težave z izmeno praktično nerešljive. 7%%0 delavko, ki se vseeno odloči za štiriumo dele, nej moramo premestiti na drugo delovno mesto, ^0J. pa tudi ni vedno m voljo. Prav štiriumo ri^jcel porodniški dopusti in bolniški izostanki za «^ je otroka so problemi, s katerimi se v tovarni cel veliko ukvarjamo. “ ' kle Kadar je govora o podaljšanju porodniške*' j dopusta, so vse ženske seveda navdušene. Vptfjno, sanje pa je, kako bi se odločile, če bi se za čas njihov osebni dohodek bistveno znižal. ^ di mi( pa bi postalo vprašanje še ponovna zaposlite^ dtc saj mora za čas odsotnosti podjetje dobiti z* tako mater nadomestilo na delovnem mestu," navdušenost najbrž kmalu splahnela. „Posebno samohranilke, teh imamo ved^l več, bi znižanja osebnih dohodkov ne mog" vei prenesti Že sedaj so matere prizadete, saj porodniški dopust dobijo znižan osebni dom dn dek. “ W Problem otroškega varstva so v novomeškimi Krki zadnji čas kar zadovoljivo rešili. '0š „Že pred leti je bilo v tovarni veliko govori ob da bi poleg tovarne zgradili otroški vrtec, tak od da bi matere imele otroke v varstvu praktično", tovarni Imeli smo že načrte in tudi lokacija ll Po bila že določena. Potem pa ne vem, zakajzb, tega ni bilo nič. Lani pa so se samoupravni org* m ni tovarne odločili, da prispevajo za otrošn hč varstvo oziroma za gradnjo otroških vrtcev 1 Novem mestu 600.000 dinarjev. S tem prispe mi kom smo si praktično zagotovili varstvo za Us' otroke naših zaposlenih. Res pa je, da stanuj^ jm Novem mestu le del naših zaposlenih, zato $ ko štirje vrtci, kolikor jih je v mestu, premalo Oi naše otroke. Za tiste namreč, ki se vozijo, h °d težave danes prav take, kot so bile včeraj. Po i(| °t> nekaj je; cena otroškega varstva je previsok' posebno za tiste, ki imajo dojenčke. Za varstf dojenčkov je treba odšteti tudi do 500 dinarjPj mesečno. Ni edini primer, ki se je-zgodil pre, dnevi, da je mati, ki ima dojenčka in dvapt^' Uv. šolska otroka, pustila delo, saj ji je izračun $el kazal, da je tisto, kar ji ostane od mesečna, zaslužka, tako malo, da je bolje, če se za neM pri let posveti samo otrokom in domu. “ Vlil. KONGRES ZSS _____________________________________________________________________________________________________________ UGOTOVITVE, MNENJA IN STAHSČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE | ®VAN KROŠL: „0 delovnem času sploh ne razmišljamo več, ker sem v tovarni kar po 16 ur. Ce poglejte našo prikolico od zunaj, razen dolžine in širine res ni kaj videti, Vendar je le sestavljena iz več kot 4000 delov. Koliko pozornosti in Zgovornosti do dela je treba, da je 113 koncu tekočega traku vse v redu!“ Uveljavljanje ustavnih dopolnil je sicer še vedno za najširše kroge »prizadetih« dokaj neoprijemljiva tema. V prenekateri delovni organizaciji bi celo lahko prišli do sklepa, da se na tem področju nič ne dogaja, da vetrček pihlja samo po vrhovih krošenj najvišjih dreves. Povsem nekaj drugega pa je tam, kjer so se dela lotili z obema rokama. Kot »stranski proizvod« takega dela se je rodila dragocena izkušnja, da uveljavljanje amandmajev niti približno ni premetavanje pa- . Ni še dolgo tega, ko smo na stolpcih našega časo-Pisa pisali o uveljavljenju ustavnih dopolnil v novomeški Industriji motornih vozil. Konkretneje, v intervjuju s predsednikom komisije za samoupravne od-Zse pri RS ZSS Mitjem Švabom so bila dogajanja v t^V osvetljena z močno lučjo. In to tako, da je bil jasen: v IMV so ubrali pravo pot. Zavedeli so se Miselne, če ne kar nujne povezave med uveljavljanjem ^ atriandmajev in proizvodnim procesom. Ne bomo rekli, da ob takem sklepanju ni ostalo ijfprav nič prostora za dvom. Nekaj ga je že bilo, za vsak ji Phmer, dokler ne bi ugotovili, če ni prišlo pri preha-informacij iz ene roke v drugo do nesporazumov. ■o bi se otresli nepotrebnih in brezplodnih ugibanj, ;fi morali na pot. Smer: Novo mesto, IMV. M V' IMV ni le novomeški jt, Za boljše razumevanje gradiva moramo povedati, da IMV prihodnje leto slavil dvajsetletnico. Podjetje, zi™ že lep čas ni samo novomeško, zaposluje kakih 0^SOo delavcev in ga poznamo kot proizvajalca dostav-kn m ter osebnih avtomobilov. Najlepše pa zveni, če i? mčemo, da se je IMV razvil v največjega evropskega ji Proizvajalca avtomobilskih prikolic, saj jih naredi j)i 30.000 na leto. , V novomeških obratih IMV je zaposlenih 2600 de-iti avcev, poleg tega sodi k podjetju še 9 tovarn na Do-i/, enjskem, v Beli krajini in v Belem Manastirju. V bre-Jri^ki tovarni prikolic dela 198 delavcev in še v starem it 156, v Mirni 287, v Šentjerneju 91, v Črnomlju ^ v Suhorju 160, v Semiču 82 in v Belem Mana- ii.stlnu 214 delavcev. ts\. številke o zaposlenosti smo posredovah bolj zaradi M$>a> da bi bralca seznanili, kdo in kakšen je IMV. 0 ';očem jih siliti v ospredje, ker je bistveno pomemb-jfc (| Je nekaj drugega, kar je navsezadnje moralo sprožiti j, UQ8aJanje in iskanje pravega izhoda za podjetje kot Jp1 oto. Če lahko za novomeški del IMV rečemo, da se jjjle razvij3! organsko, kot živ organizem, je z drugimi |i I cami dokaj drugače. Pod skupno streho so se zate- -»I 6 3ele takrat, ko so jim začela klecati kolena, j' Rudariti je torej treba, da podjetje ob novih in ti '°Vlri priključitvah ni postalo močnejše za nekaj dina-menih organizmov, temveč je moralo najti pravo v aiagnozo za čimprejšnje ozdravljenje: tehnološko, kantovsko, finančno... M Amandmaji po naročilu I »Najlaže boste lahko razumeli, če kar naravnost po ent, da so nam ustavni amandmaji prišli naproti,“ je ' jpfl sekretar komisije za samoupravljanje v IMV An Dular. „Torej, tudi če ne bi bilo amandmajev, b j :e Pri nas morali drugače organizirati. V teku so bile II jfnZ'Vne PrtPrave za organizacijo smotrne in tehno oh ° zaokr°žene proizvodnje v vsaki naši tovarni. Že t od tem 36 seveda jasno, da bo tak razvoj močne . °arneval tudi na področju samoupravnih odnosov. J ^niandmaji so tako prišli kot naročeni. Dobili sme 5 zh'010^’ na ^ater0 PreJ nismo računali. Pojmi so se (žarili, akcija je lahko stekla neprimerno hitreje kot c S*cer • • - Prav tako ne gre zametavati velike poli i * ^Te.0Pore> ki sojo dobili načrtovalci novih odnosov , _ Naj zaokrožim misel: tehnologije nismo začeli spre lf UsJnjari zato, ker bi nas v to prisilila doslednost de J avnih amandmajev, temveč zaradi gospodarske l ko*6 ^^aj se nam študije, priprava potrebnega stro j j- Vnega gradiva, mobilizacija sil in sicer vse priprav 0 od° ~ torej docela tehnično, strokovno — \ 2]0bnosu.do uveljavljanja ustavnih amandmajev same Z levo roko ne gre IjuvgT. Sem prav gotovo sodi ocena pogledov, daje mo< t Seb^rti amandmaje kar mimogrede. Torej brez po 0 ^Amandmaji zahtevajo veliko dela in poglobljei t0P- V tej zahtevi se skriva huda ovira. Podjetj: Ta motor načrtujejo zase... V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO ZATRJUJEJO: USTAVNA DOPOLNILA SMO DOBILI RAVNO OB PRAVEM ČASU pač nimajo ljudi, ki bi bili specialisti za ustavna vprašanja, torej gre pri uresničevanju amandmajev v bistvu za dodatno obremenjevanje." Vsak tak pogovor nehote navrže razmišljanje, koliko je zakonski rok za uveljavitev amandmajev sploh uresničljiv cilj. In to, če ostanemo kar pri IMV, kljub pospešenemu delu, skrajševanju rokov, ki so si jili sami postavili, ugodnemu vzdušju, ki očitno vlada v kolektivu, in kljub dejstvu, da je doslej opravljenega že neverjetno veliko strokovnega dela. Postavlja se pač vprašanje, ali je smiselno neko dogajanje — v tem primeru amandmajsko — tlačiti na Prokrustovo posteljo zakonskih rokov. Za dogajanje v IMV bi lahko rekli, da z nezadržno silo teče naprej. Obsežni mehanizem se je zganil in zdaj „melje“. Seveda pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo vsi tokovi v dogajanju ubrali enako hitrost. Konkretneje, predvsem na tehnološkem, proizvodnem področju lahko'že govorimo o zaključni fazi, nekatere dileme, ki zadevajo predvsem bodoče odnose med posameznimi TOZD, pa še vedno čakajo na odgovor. Tehnologija - dohodek Da se ne bomo vdali skušnjavi po obsežnem in kajpada vse bolj zapletenem prikazovanju stvari, naj malce poenostavimo: v posameznih tovarnah IMV, bodočih TOZD, že vedo, kaj in kako bodo morali proizvajati. Kjer zaenkrat še ni vseh pogojev za zaokroženo tehnološko proizvodnjo, so že na voljo dokaj izkristalizirani načrti za bodoči razvoj. O proizvodnji smo govorili s poudarkom pač samo zato, ker mora biti vsaj toliko zaokrožena in avtonomna, daje možno meriti njen dohodek. Računi morajo biti čisti. In ne samo računi. TOZD mora imeti tudi moč in sposobnost, da aktivno vpliva na povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete. Morda se bo zdelo zanimivo, da se v IMV ne boje, da bi se jim podjetje „razletelo“ na več samostojnih tovarn. Poudarjajo, da je bil solidarnostni faktor že doslej zelo močan, torej ni razlogov, da bi se spletene vezi razrahljale. Proizvajalni programi v posameznih TOZD bodo jasni, kar bo veljalo tudi za proizvodno soodvisnost med posameznimi enotami. TOZD pomeni pravico, vendar se ob tej pravici docela enakopravno pojavlja tudi dolžnost. Anarhija le slepilo Iz številnih primerov, ki smo jih srečali v IMV v Novem mestu — primerov, ki ponazarjajo uveljavljanje ustavnih amandmajev — ne kaže prezreti zelo ilustrativnega in na svoj način tudi močno presenetljivega! Zaradi „čiščenja odnosov" v tehnologiji, kjer je bilo pač treba izdelovanje kakšnega proizvoda tudi »prenesti" iz ene tovarne v drugo, sploh ni prišlo do zastojev, kaj šele do anarhije, ki bi zahtevala večmesečno »obsedno stanje". Tega ne poudarjamo zaradi IMV, temveč zavoljo »prerokov" v številnih drugih podjetjih po Sloveniji, takih pač, kjer bi zaradi amandmajske doslednosti pričakovali tudi bistvene posege v tehnološke procese. Pogled iz Brežic Že pred odhodom v Novo mesto smo se namenili, da ne bomo gledali na IMV samo iz novomeške perspektive. Odločitev je padla na Brežice, kjer so pred dobrimi petimi meseci odprli novo tovarno za proizvodnjo avtomobilskih prikolic. Lahko bi torej rekli, da imajo brežiški »imvejevci" največ možnosti za ustanovitev TOZD. Zanimalo nas je, kakšna so ob tem njihova razmišljanja. Uvodne vljudnostne in poljubno informativne stavke iz pogovora z direktorjem Ivanom Krošlom in vodjem splošne službe Ludvikom Metelkom lahko kar preskočimo, ker — jih sploh ni bilo. Kar hitro smo se znašli v vrtincu dogajanja: »Pri nas imamo dva obrata, ki sta Si različna kot noč in dan. Stari obrat — obstaja 11 let — ima v veliki večini preskušene delavce in utečeno proizvodnjo, novi obrat za proizvodnjo prikolic pa je sicer lep in moderen na pogled — „star“ je 5 mesecev — vendar je kljub vsem naporom še v poskusnem obdobju, kar velja tudi za odnose do dela, značilne za prve mesece uvajanja." Ali bi sploh lahko bilo drugače, smo se morali vprašati, ko smo videli, kako gre sobesednikoma z vso prizadetostjo do srca spoznanje, da je navsezadnje enostavno zgraditi novo tovarno, kupiti moderne stroje, »najtežji" pa je navsezadnje le človek. »Kakor se čudno sliši, bomo v Brežicah razglasitev v TOZD sprejeli zelo trezno in brez viharnega navdušenja, ker se zavedamo, kakšno odgovornost prevzemamo na svoja ramena. Vsekakor bi nam bilo laže, če bi v novi tovarni tekla proizvodnja že leto ali dve. Otresli bi se že nujnih začetnih težav, dobili potrebno zaupanje vase in — vsekakor najpomembnejše — »zgradili" bi kvaliteten delovni kolektiv, od začetka do konča našega tekočega traku. Vsekakor je treba posebej opozoriti na to, daje bilo veliko premišljevanja o tem, ali naj bi bil v Brežicah samostojen TOZD samo novi obrat ali pa novi in stari skupaj. Kolektiv se je z veliko večino odločil za »skupno varianto". Ne nazadnje tudi zaradi »kolektivnega duha" na športnem področju, v sindikatu . . . Torej - TOZD! Povsem na kratko bi morda lahko dejali takole: temeljna organizacija združenega dela mora imeti trdno materialno podlago, utečeno proizvodnjo . . . Potem bo vse laže. Morda poudarjanje proizvodnih vprašanj diši po pretiravanju, vendar je taka »enostranost" bolj izraz želje, da bi res bilo vse v redu. Sicer pa zdaj z zanimanjem pričakujemo, da bomo dobili v roke dokončno gradivo in predloge za javno razpravo. To nam bo tudi pomagalo, da bomo vse zaposlene kar najbolj zainteresirali za nove tokove v samoupravljanju, da bomo dosegli večjo zainteresiranost, osveščenost in informiranost." IGO TRATNIK pirjev. Pokazalo se je, da mora amandmajski veter pometati tudi po najsvetejših hodnikih. Tako je na primer v novomeškem IMV, kjer se niso ustrašili niti korenitih posegov v proizvodni proces, če že pravimo, da uveljavljanje amandmajev ne prenese »kopiranja«, bi vsaj osnovne ideje kazalo koristno uporabiti tam, kjer se ubadajo s podobnimi vprašanji. LUDVIK METELKO: „Z direktorjem sva skupaj s še 72 delavci prišla iz starega obrata. Na stare mačke, ki jim je industrijska miselnost že prešla v kri, se človek lahko zanese. Vsak dan znova pa občutim, kako težko je dobiti resne in sposobne delavce. In to kljub temu, da smo sredi manj razvitega področja." Vlil. KONGRES ZSS UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE! ___________Druga stran »perspektive« PREMOGA PRIMANJKUJE, RUDARJEV PA JE TUDI ČEDALJE MANJ! Dipl. inž. Tomislav Pleško, direktor rudnika rjavega premoga v Kanižarici: »Perspektivni smo samo po imenu, sicer pa prepuščeni sami sebi. Tri premogovnike (Velenje, Kanižarica in združene rudnike Trbovlje-Zagorje-Hrastnik) in še neodprti rudnik urana na Žirovskem vrhu imamo v Sloveniji in le-ti naj bi pomenili nosilce razvoja tako potrebnih virov toplotne in električne energije. Zato smo te rudnike pred leti proglasili za „perspektivne“, BODOČNOST V BESEDAH IN DEJANJIH Kaj praktično pomeni, če je rudnik „per-spektiven? “ Na vprašanje odgovarja dipl. inž. Tomislav PLEČKO, direktor Rudnika rjavega premoga iz Kanižarice: „Samo po imenu smo perspektivni, sicer pa prepuščeni sami sebi!“ „Oprostite, toda vaš rudnik je pred časom, dobil kredit za povečanje proizvodnje od sedanjih 150.000 na 220.000 ton letne proizvodnje. Mar to nič ne pomeni? “ „Kredit, ki ga omenjate, je praktično edino, kar smo dobili kot perspektiven rudnik. S temi sredstvi bodo dejansko v kratkem ustvarjene možnosti za povečan izkop premoga. Žal pa si s tem ne bomo kaj prida pomagali. Ljudi, ki naj bi delali v rudniku, mislim stalnih rudarjev, pri nas enostavno ne dobimo. Kot vem, se s podobnimi problemi otepajo tudi drugod." , Zakaj? “ „Naš rudnik leži na obrobju Slovenije, na pasivnem območju, od koder domačini že od nekdaj odhajajo na delo drugam. Tako z njimi skoraj ne moremo računati. Zato smo zadovoljni, če lahko zaposlimo kogarkoli, celo tiste, ki po vseh normalnih in ustaljenih merilih sploh niso sposobni za delo v jami. K nam prihajajo delavci iz drugih republik pa še ti za toliko časa, da si najdejo drugo delo ali da odidejo na delo v tujino. Potem je še mladina, ki v rudniku prebije čas do odhoda v JLA, potem pa si tudi prebere delo, ker na slabše skoraj ne more priti. Naš najhujši problem se skratka kaže v fluktua-dji. Če povem, da je pri jamskih delih v zadnjem času zaposlenih kakih 200 ljudi, da je lani, denimo, iz rudnika odšlo 161, prišlo pa le 139 delavcev, so razmere jasne. Če naj vsaj nekako životarimo na meji rentabilnosti, si moramo pomagati z delom ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zaradi takega neprekinjenega dela pa ljudje še raje odhajajo, saj dejansko nimajo prave stimulacije. Sramota svoje vrste pa je že to, da rudarja, ki tudi po naši ustavi opravlja najtežje delo, za redni delovni čas ne moremo plačati več kot 1800 dinarjev in da niti v podaljšanem delovnem času ne zasluži toliko da bi lahko dostojno preživel svojo družino. Ce pri tem ljudem ne moremo nuditi stanovanj, res ni čudno, če bežijo iz rudarstva. Po svoje pa na fluktua-cijo končno vpliva tudi to, da smo pred leti, nekako takrat, ko srho rudnike razvrstili med „perspetivne“ in „neperspektivne“, močno zožili obseg beneficiranih delovnih mest. Štetje delovne dobe s povečanjem pa je marsikoga, ne glede na osebni dohodek in urejen ali pa tudi neurejen stanovanjski problem, pomenilo neke vrste magnet za delo v rudarstvu, upanje in tolažbo, da nekoč morda le bo bolje!" RUDARSTVO IN ŠIRŠI DRUŽBENI INTERES „Na posvetovanju o problematiki „perspek-tivnih" rudnikov, ki je pred kratkim bilo v Ljubljani, je RO sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije sprejel in podprl več pobud in predlogov, ki jih naši rudniki predlagajo v zvezi s sanacijo položaja in pospešenim prihodnjim razvojem. Med drugim gre za načelno soglasje k povišanju cen, za boljše zaslužke rudarjev, ki naj bi v osnovi vsaj za 20 % presegali zaslužke delavcev drugih dejavnosti; gre pa tudi za ukrepe, ki naj olajšajo stanovanjsko gradnjo. Kako ocenjujete te sklepe? “ „Ponovil bom, kar sem povedal že na tem posvetovanju: sklicano je bilo vsaj pet let prepozno, čeprav je bilo tudi zdaj še vedno potrebno. Če bomo v naši družbi uresničili tisto, o čemer smo se dogovorili, potem je nekaj upanja, da se bodo stvari spremenile na bolje. Pomembno se mi zdi, da so posvetovanju prisostvovali številni odgovorni predstavniki naše družbe, ki so lahko iz prve roke spoznali zelo obširno in zapleteno problematiko vseh naših tako imenovanih perspektivnih rudnikov. Nihče izmed njih ni rekel, da rudarji v svojih zahtevah ne bi imeli prav. Iz tega sklepam, da so dojeli našo problematiko in da si bodo vsak na svojem delovnem mestu vsaj poslej bolj prizadevali, da bi pristojni dejavniki končno le začeli reševati probleme „perspektivnih“ rudnikov na način, ki bo njihovim kolektivom začel vračati upanje, da ne bodo več odrinjeni, da njihovi problemi niso samo problemi rudnikov in občin, temveč da gre za širši slovenski in družbeni problem. Mislim problem družbe, id ji ne more in ne sme biti vseeno, če se del gospodarstva srečuje z velikimi težavami samo zaradi tega, ■ smo zane-marih razvoj lastnih toplotnih in en.igetskih virov. Želimo in pričakujemo torej jasno besedo tudi o konkretnih dejanjih, kajti vse drugo nič ne pomeni!" KJE JE IZHOD IN KAKŠEN NAJ BI BIL? »Konkretno vprašujemo: kje vidite rešitev? “ „Rekel sem že, da bo bolje, če bomo uresničevan tisto, o čemer smo se dogovorili na sindikalnem posvetovanju. Iz tega pa ne bo nič, če bomo stvari poenostavljali, če jih bomo reševali parcialno, kar je pri nas že stalna praksa. Začel bi pri cenah! Kakršnokoli zvišanje bi nam že bilo dovoljeno, bi bil učinek minimalen ali celo nikakršen, če mu bo sledilo naraščanje stroškov. Praksa kaže, daje še vselej doslej vsaki podražitvi premoga sledila verižna reakcija v oblila dražjih reprodukcijskih materialov in zvišanju drugih stroškov, kar je rudnikom pobralo vse tisto, kar so maloprej pridobili. Denimo, da se to ne bo zgodilo in da bomo na ta račun lahko „popravili“ vsaj zaslužke rudarjev. Nekaj bi nam to že pomenilo, toda spet premalo! Rudarsko delo, mislim na delo v jami, je tako težko, da vsak rudar lahko kot navaden težak ah pa kot priučen delavec zasluži pri lažjem delu v drugi dejavnosti skoraj toliko, kot ima ah bi imel kot rudar. Torej tudi predlagano 20 % zvišanje osebni dohodkov ni dovolj! Zato mislim, da bi bila rešitev v tem, če bi družba bolj kot doslej pomagala rudarjem s tako sohdamostjo, s katero bi priznala, da ceni njihovo delo, da je pripravljena storiti vse, da bi se ljudje z veseljem zaposlovali v rudarstvu; če že ne za vse življenje pa vsaj za deset, petnajst let. Poglejte: povsod po svetu imajo rudarji neprimerno širše možnosti beneficiranja delovne dobe, primerno visoke zaslužke; bodoči rudarji služijo celo skrajšani vojaški rok, stanovanja niso problem. V vsem tem in še v čem se izraža njihova solidarnost. ZA ZAČETEK - STANOVANJA! „Ob tolikšnih in tako zapletenih problemih je res vprašanje, kje začeti, ko pa je vse povezano z vehkimi izdatki. Če bi imeli sredstva, kje bi začeli v Kanižarici? “ „Prav gotovo pri stanovanjih! Zdaj nam stalno primanjkuje 50 rudarjevj petina tistih, ki bi jih potrebovali na sistemiziranih jamskih delih. Za povečano proizvodnjo in s tem za dejansko aktiviranje vloženih investicij bomo seveda potrebovali še nove ljudi. Če hočemo dobiti tiste, ki nam že zdaj manjkajo, in tiste, ki nam bodo potrebni v bodoče, jim moramo zagotoviti stanovanja! Denarja za stanovanja pa ni! Ob sedanji akumulativnosti lahko trem, štirim dolgoletnim članom kolektiva pomagamo s posojilom za gradnjo ah adaptacijo stanovanja, pa še dve ah tri stanovanji v najboljšem primeru lahko kupimo na leto. Temu se pravi krpanje brez pravega učinka za delovno organizacijo. Če pa pomi-shm na to, da bi takoj potrebovali vsaj 50 stanovanj, bi to veljalo najmanj 10 milijonov dinarjev ... Kje naj jih vzamemo? Druga stran tega problema pa ni samo naša, temveč je splošno družbene narave. Pomislite samo, kolikšna sredstva smo že vložili v prekva-hfikacijo rudarjev, ki so delah v tako imenovanih neperspektivnih rudnikih. Mnogi izmed njih bi radi še naprej delah v rudniku, če ne pri nas pa v Velenju, Trbovljah ah kjerkoli, samo da bi tam dobili stanovanje. Teh stanovanj ni bilo, vsem ..perspektivnim" rudnikom pa manjka radarjev,. .. Zato bi rekel, da dosedanja prizadevanja za preusmeritev neperspektivnih rudnikov, družbeno gledano, niso bila najbolj racionalna, saj bi porabljeni denar lahko bolje obrnili. Se je nad tem razen nas, rudarjev, že kdo zamislil? Specifično za nas v Kanižarici pa je še nekaj! Za to gre, da imajo tudi rudarji družine, da je zaposlena tudi marsikatera rudarjeva žena. V naši občini pa se še ni primerilo, da bi delovna organizacija dodehla stanovanje delavki, ki je poročena z radarjem! Dobila pa ga ni zato, ker se povsod zanašajo, da bo pač že rudnik poskrbel za svoje ljudi. Kaj pa mi lahko storimo, sem že povedal... “ MILAN GOVEKAR :;:W Stanka Rojšek, šivilja: Delavski svet je letos sklenil, da bo za 4 milijone dinarjev zgradil blok s 25 stanovanji. Ker pa je prošenj delavcev brez stanovanj vedno več, je dodatno odobril še 300 tisočakov za posojila, vendar naj bi jih vložili v banko in razdelili v prihodnjem letu. Delavci smo dosegli, da bomo sredstva razde-lili že letos. Vinko Mur, socialni delavec: Podjetje nudi velike ugodnosti delavcem, ki se dodatno izobražujejo. Dijakom in učencem poklicnih šol zagotavljamo vsako leto do 30 dni študijskega dopusta, povrnemo pa jim tudi stroške prevoza v šolo in stroške za učila. Vse te ugodnosti daje podjetje ne samo zato, da bi se delavci strokovno izobrazili, pač pa tudi zato, da bi kader zadržali. Štefka Skurnšek, oblikovalka-Pogoji za pridobitev stanovanj* ali posojila za gradnjo hiše niso več tako ostri, kot so bili. Višin* posojila se je zvišala od 20 na 50 tisoč din. Poslej lahko dobi dela’ vec posojilo takoj in ne šele pa petih letih dela v podjetju. Tud* zakonca zdaj lahko zaprosit* vsak za svoj kredit. Tovarna brez ograje „Pri nas so skorajda poljske poti asfaltirane", je s šaljivo primeijavo opisal velika prizadevanja za razvoj kraja Stanko Novak, član sveta Krajevne skupnosti Polzela in predsednik Delavskega prosvetnega društva .Svoboda1. Polzela počasi dobiva mestno ^podobo, pred desetimi leti pa se še ni mogla meriti z Braslovčami. Asfaltirali smo veliko cest, ne samo v Polzeli, pač pa tudi do bližnjih vasi, zgradili moderno osnovno šolo, zdravstveni dom. Letos bomo obnovili kulturni dom. Levji delež k tako naglemu razvoju družbenega standarda v Polzeli so prispevala tukajšnja, podjetja: Tovarna nogavic in lesna industrija Garant, vsak po svojih možnostih. Stanko Novak nam je nanizal nekaj številk in podatkov o deležu Tovarne nogavic, saj je le-ta, kot največja gospodarska organizacija kraja, nosila pri razvoju komunalnega standarda tudi največje breme. „Razvoj družbenega standarda se je začel v pospešenem tempu že pred desetimi leti", je pripovedoval Stanko Novak. „Takrat smo asfaltirali nekaj cest. Vmes so bila kajpak tudi krajša obdobja, ko so morala podjetja poskrbeti za lastni razvoj. V takih obdobjih seveda nismo kaj prida gradili. Sredstva, zbrana na podlagi obveznih družbenih dajatev gospodarečih organizacij, še zdaleč ne bi zadostovala za tako hiter napredek kraja, zlasti ne, ker se vsa niso vračala v Polzelo, pač pa so jih uporabljah tudi za razvoj drugih krajev v žalski občini. Zaradi tega je domača industrija, predvsem Tovarna nogavic, priskočila na pomoč z dodatnimi, prostovoljno odstopljenimi sredstvi. Kolikor vem, je lani Tovarna nogavic približno polovico sredstev za sklade, se pravi okrog 9 milijonov din, namenila rasti družbenega standarda v kraju in skrbi za boljše življenjske razmere svojih delavcev. Kolektiv pa je tudi že prej prispeval milijon dinarjev za gradnjo šole, kije bila zgrajena predlani, in to.mimo rednega deleža, določenega z osemletnim občinskim samoprispevkom za gradnjo šol. Tudi pobuda za gradnjo novega vrtca je prišla iz Tovarne nogavic, sicer pa so tu zanj tudi najbolj zainteresirani. Še pred leti je tovarna prispevala v glavnem sama za gradnjo zdravstvenega doma, dala pa je tudi stanovanja za zdravstveno osebje." Za vse te „akcije“ se v Polzeli dogovarjajo skupno. ,.Koristi so skupne", pravi Marja Hribernik, pletilja, ki v Tovarni nogavic dela že 26 let. ..Delavci se s tem, da dajemo del ustvarjene akumulacije za razvoj kraja, strijnamo, čeprav bi lahko ta denar porabili tudi v delovni organizaciji. Navezani smo na svoj kraj, živimo tu in prav je, da podjetje, če more, prispeva kaj tudi za asfaltiranje cest, za gradnjo šole ali vrtca, ali pa ... Poglejte, če se ne bi tovarna zavzela za postavitev zdravstvenega doma, bi morali hoditi 1 M: > i K zdravniku vsaj v Šempeter. Vse, kar je tovarna, prispevala za razvoj kraja, je bilo navsezadnje namenjeno nam, delavcem, ki v tej tovarni lamo, in našim otrokom ...“ S sredstvi, ki jih tovarna nogavic namenja za dvig družbenega standarda, je že precej iZ‘i boljšala delovne razmere v tovarni. Pri tem pa kajpak ne mislimo samo na tisto, kar je neposredno v zvezi s tehnologijo samo, saj se vsakič, ko se izboljša tehnologija proizvodnje, izboljšajo tudi delovne razmere. V tovarni so zelo široko srčno poskrbeli tudi sicer za počutje delavca. Za to, da bo imel de- -lavec tople obroke, dovolj razvedrila v prostem času. Zelo razumevajoče je kolektiv prisluhni) izobraževalnim željam mladih delavk in delavcev. O tovrstni skrbi za delovnega človeka sem s« pogovarjal z zaposlenimi v Tovarni nogavic. Vinko Mur, socialni delavec, je povedal, da podjetje zgledno skrbi za tiste delavce, ki bodisi zaradi starosti ali obolelosti ne morejo več opravljati zahtevnega dela za pletilskimi stroji’ „Doslej sicer nismo imeli posebnih problemov z njimi, saj jih ni bilo veliko", je dejal. ..Pričakujemo pa, da bo treba temu vprašanju V na; bodoče posvečati mnogo več pozornosti. Vmje. zadnjih desetih letih se je kolektiv povečal za 'strj dvakrat, pa bo tudi delavk in delavcev, ki jim bo šesj treba preskrbeti lažja opravila, vedno več. Za- žev. radi tega se že dogovarjamo z zavodom za rehabilitacijo in z zavodom za medicino dela, kako bi kar najbolje rešili ta problem." Druga velika skrb podjetja so stanovanja. Čeprav nemanja Tovarna nogavic za gradnjo stanovanj in za stanovanjska posojila znatna sredstva, število prosilcev v zadnjem času precej narašča. Sredstva, ki so na voljo, očitno ne bodo za;j doščala, da bi vsi prosilci dobili stanovanje ali posojilo za gradnjo hiše, čeprav je delavski svet letos odobril dodatnih 30 milijonov dinarjev, kii naj bi jih razdelili med tiste, ki so zaprosili za posojilo. Tako smo v pogovorih z delavci in delavkami iz Tovarne nogavic „lepili“ kamenček za kamenčkom v mozaik o veliki skrbi tega podjetja ne le za človeka na njegovem delovnem mestu, za vrati tovarne. Pač pa tudi o velikem posluhu podjetja za potrebe pri urejanju komunalnega i® družbenega standarda v kraju. „Sami moramo skrbeti zase," so nam dejaliv tovarni v Polzeli. „Občina ne more, saj nima dovolj sredstev, da bi izboljševala družbeni standard v vsakem kraju. Navsezadnje, ali skrbi dovolj dobro za delavca tisto podjetje, ki ima veliko akumulacijo in zaposleni lepe dohodke, podjetje pa ne da ničesar za dobro delavčevo počutje izven zidov tovarne, ki ne uredi topi6 prehrane v podjetju, ki je gluho za potrebe svojega kraja? “ nog dus zda Marija Ožir, šivilja: V podjetju smo sklenili, da bomo delali šest prostih sobot. Ustvarjena sredstva naj bi porabili bodisi za gradnjo novega otroškega vrtca, ki je nujno potreben, ali za prav tako nujno gradnjo stanovanj, nemara pa za obnovo kulturnega doma. Nekateri so zdaj za to, da bi ta milijon namenili za vrtec, drugi pa sodimo, da bi ga veljalo uporabiti za gradnjo stanovanj. Angela Kuntara, kontrolor: Delovne razmere so se v zadnjem času močno izboljšale. V novih delovnih prostorih so že vgrajene klimatske naprave, ponekod pa jih prav sedaj vgrajujejo. Naj povem, da so delavke v predilnici še lani delale pri 45 stopinjah vročine. V nočni izmeni dela še vedno kakih 200 delavk. Slišala pa sem, da bo podjetje kupilo nove stroje in omogočilo delavkam iz nočne izmene delo podnevi. Dušan Pradovnik, mehanik Zgradili smo lepo menzo z bil®' jem in kuhinjo. Hrana je poceni, saj plačujemo za toplo mali®® dinar in pol, polna cena je skota) pet din, za kosilo pa 7 din, čeprav polna cena presega 10 “jj naijev. Kaže pa, da bomo mora* poslej plačevati nekaj več, saj*; hrana ni podražila že nekaj If® Samo lani je podjetje nameni*® za regresiranje naše prehran* 600.000 dinarjev. \ Mehanotehnika: Cmeraj isti kamni spotike! Izolska „Mehanotehnika“ je v zadnjih dveh letih dosegla lep razvoj, saj je podvojila vrednost proizvodnje, podeseterila naložbe v poslovni sklad in odprla 291 novih delovnih mest, so prejšnji petek ugotovili na občnem zboru njene osnovne sindiklane organizacije. Dobršen del zaslug za to ima tudi vodstvo sindikalne organizacije, ki se je bodisi na rednih ali na izrednih sejah sestajalo v poprečju enkrat na dvanajst dni in torej sproti obravnavalo vprašanja, ki jim je veljala pozornost kolektiva ali njegovih samoupravnih in vodstvenih organov. Čeprav se podjetje očitno lepo razvija in napreduje, pa razmere še zdaleč niso takšne, kot bi bile, če bi vsi zaposleni pokazali tisto dela voljnost, ki je značilna za industrijske delavce. Zato kljub prizadevanjem v bistvu ostajajo nerešeni temeljni problemi kolektiva: kadrovska problematika, vprašanja osebne odgovornosti in odnosa do dela, organizacija dela in proizvodnje. Resda se kolektiv Mehanotehnike pri razreševanju teh vprašanj srečuje tudi z mnogimi objektivnimi težavami, toda v bistvu gre vendarle za subjektivne vzroke - tako so nekajkrat poudarili razpravljavci na zboru. Kje in kako naj bi se v „Mehanotehniki“ zagrizli v odpravljanje dejanskih vzrokov, zaradi katerih ta delovna organizacija ne more dosegati še boljših rezultatov, je vpra- šanje zase. Ne najbolje obveščeni kolektiv navaja različna mnenja in predloge, ki so zvečine utemeljeni, če bi jih vrednotili že z njihovega zornega kota. Vodstveni in vodilni delavci pa govore spet o drugih vzrokih, ki so prav resnični, seveda z njihovega zornega kota. Če torej imajo, vsak po svoje in vsi skupaj prav, gre očitno za to, da o istih stvareh ne govore istega jezika. Zavoljo takih ugotovitev ne preseneča, da si je novo izvoljeni izvršni odbor na osnovi razprave na občnem zboru zadal nekaj nalog, katerih uresničitev bi morda le pripomogla k spreminjanju razmer. Predvsem gre za prizadevanja pri ustanavljanju in uveljavljanju temeljnih organizacij združenega dela, za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, za pospešeno izboljševanje delovnih in življenjskih razmer že 1500-članskega kolektiva, za smotrnejšo kadrovsko politiko in za stalno ter pravočasno informiranje kolektiva. Z razreševanjem posameznih nalog s teh področij in seveda tudi drugih zadev bi lahko sindikalna organizacija še največ pripomogla, da bi v „Mehanotehniki“ končno le spravili z dnevnega reda že omenjene tri največje kamne spotike in potem začeli razreševati vse drugo, na kar zdaj bolj ali manj pozabljajo, so še poudarili na občnem zboru sindikalne organizacije v tej izolski tovarni. V REPUBLIŠKEM ODBORU SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI; Za organiziranost po panogah Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je na zadnji razširjeni seji razpravljalo predvsem o bodoči organiziranosti sindikatov. Med več rešitvami, ki jih je pripravila organizacijsko kadrovska komisija republiškega odbora, se je večina udeležencev seje ogrela za tisto, po kateri naj bi se članstvo povezovalo v strokovne sindikate po asociacijah, ki so sprejemale samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Po tem predlogu, ki mu uradno pravijo „če-trta varianta", bi se sedanji republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti reorganiziral v štiri strokovne sindikate: sindikat trgovskih delavcev, sindikat gostinsko-turistič-nih delavcev, sindikat obrtnih delavcev in sindikat delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Sedanji sindikat delavcev storitvenih dejavnosti je edini med vsemi strokovnimi sindikati, ki vključuje tudi delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Njihovi problemi in interesi se bistveno ne razlikujejo od problemov poklicnih tovarišev, zaposlenih v družbenem sektorju storitvenih dejavnosti. Zato predsedstvo meni, da je tudi za delavce, zaposlene pri zasebnikih, najbolj primerno, če se - po lastni presoji -vključijo v enega izmed štirih predlaganih novih strokovnih sindikatov. Za kakršno že organiziranost „svojega“ sindikata se bo odločevalo članstvo, se bo zanjo seveda opredelilo samo. u! HENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA: industriji, tekstilni, usnjarski in obutveni industriji ter delavce v grafični industriji. V precej obsežni razpravi so se sicer pojavili nekateri dvomi v smotrnost reorganizacije sindikata delavcev industrije in rudarstva, češ da je sedanja desetletna organiziranost imela veliko dobrih strani, pa čeprav je ta sindikat zelo velik. Velika 91 i REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV 0 BODOČI ORGANIZIRANOSTI Odloči naj članstvo O tem, koliko sindikatov naj bi po novem organizirah v gradbeništvu, naj odloči sindikalno članstvo. Tako so menih na zadnjem plenumu sindikata delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, ko so razprav-Ijali o novih oblikah organiziranosti tega sindikata. Odločbi so se da bodo dali v javno razpravo predlog, po katerem naj bi ostali pri enotnem sindikatu, vendar pa bi naj poslej formirah pet konferenc, ki bi obravnavale vprašanja posameznih dejavnosti gradbeništva, denimo gradbene operative, industrije gradbenega materiala, projektantskih organizacij itd. Preden se je izkristaliziral ta predlog, so v razpravi omenjali tudi druge možne oblike bodoče organiziranosti svojega sindikata, vendar so se zavzeli za to, da zavoljo mnogih skupnih interesov gradbenih delavcev v posameznih vejah gradbeništva pa tudi zavoljo velikih integracijskih gibanj v gradbeništvu ni smotrno razbijati sindikata na več samostojnih sindikatov. Zato so tudi zavrnili predlog, po katerem naj bi organizirah dva sindikata, sindikat delavcev gradbene operative, kjer bi bili včlanjeni tudi delavci iz drugih vej gradbeništva, ter sindikat gradbene operative. V razpravi so člani plenuma poudarili tudi pomen sedanje reorganizacije sindikata, ki bo morala vsekakor bolje uveljaviti interese delavcev skozi nove organizacijske oblike, pa tudi potrebo po močnejšem razgibanju dejavnosti osnovnih organizacij. Načeli so še vprašanje, kako pritegniti v sindikat gradbeništva cestna podjetja ter delavce, zaposlene v zasebnem gradbeništvu. Na koncu je plenum po krajši razpravi in z nekaterimi pripombami ter predlogi sprejel tudi osnutek statutarnega dogovora o organiziranosti sindikatov. rb Klavska enotnost - št. it - 24. marca 1973 prednost je bila v tem, daje sindikat obravnaval probleme posamezne panoge usklajeno s problemi drugih industrijskih vej. Ob vrsti drobnih in obrobnih pripomb smo slišali tudi vprašanje, kako bodo razdrobljeni sindikati sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v naši družbi in kako bo možno oblikovati enotno stališče iz „množice“ interesov posameznih sindikatov. Izoblikovalo se je stališče, da je treba pri organiziranju sindikata in prilagajanju njegove organizacije in oblik dela ustavnim dopolnilom obdržati vse tisto, kar se je v dosedanjem delu pokazalo kot dobro, ter to utrditi ter dopolniti s spremembami, ki so jih prinesla ustavna dopolnila. Tudi o predlaganih določilih v osnutku statutarnega dogovora se je razvila živahna razprava, v kateri so člani plenuma dodali precej pripomb in predlogov. Statutarni dogovor o organiziranju in delovanju sindikatov v Sloveniji bo nadomestil dosedanje statute Zveze sindikatov in posameznih sindikatov ter pravilnike osnovnih organizacij. K temu so člani plenuma navezali problem deprofesiona-lizacije predsednikov v sindikalni organizaciji. Menili so, da je vprašanje, ali bi neprofesionalni predsednik sindikata lahko enakopravno razpravljal v krogu sebi enakih iz drugih družbenopohtičnih organizacij, ker pač ne bo imel enakega pregleda nad dogodki in problemi kot profesonalni politični delavci v drugih organizacijah. O hotenju, da bi v sindikalnih organizacijah ustanovili aktive mladih samoupravljavcev, smo slišali predvsem stališče, da ne gre za združevanje mladinske in sindikalne organizacije, vendar pa tudi sodbo, da se bodo problemi mladih razreševali hitreje, če se bodo mladi aktivno vključevali v dejavnost sindikata in slednjič, mnogi člani plenuma so poudarili, da se je v dosedanjih razpravah o reorganizaciji premalo slišal glas članstva, vendar je plenum soglašal z osnutkom predloženega statutarnega dogovora. rb Predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije Jože Vidic je minuli petek izročil trem zaslužnim sindikalnim delavcem odlikovanja predsednika Tita za njihovo dolgoletno delo v sindikatih. Franc Fišer, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Mariboru, je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Bogo Frištik, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jese-nice, medaljo dela, z redom dela s srebrnim vencem pa je bil odlikovan Zvonimir Olup iz Ljubljane. V imenu odlikovancev se je zahvalil Franc Fišer (na naši sliki). Dejal je, da visoka priznanja niso le zasluga odlikovancev, temveč predvsem kolektivnega dela v sindikatih. Njegov predlog, naj republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti predlaga, da bi tovariša Tita ponovno izvolili za predsednika ZKJ, so udeleženci razširjene seje RO sprejeli z burnim odobravanjem - (iv) Poslej sest sindikatov da Nova organiziranost sindikatov naj zagotovi neposrednejše uveljavljanje interesov članstva, ob isi reorganizaciji pa je treba upoštevati tudi vse tisto, kar je bilo že doslej dobrega zb ' P Republiški odbor sindikata j klavcev industrije in rudarstva a ' il na svojem plenumu sklenil, 'J ttaj bi v bodoče namesto seda-v ^jega sindikata delavcev indu-za strije in rudarstva organizirah ,0 ^est sindikatov. Ti naj bi združevali delavcev v naslednjih panogah: energetiki, kovinski industriji, kemični industriji, gobarstvu in lesnopredelovalni PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE: Enoten sindikat Reorganizacija slovenskih sindikatov, pravzaprav vprašanja, kako se v sindikatih učinkoviteje organizirati, da bi organizacija uspešno opravljala svoje poslanstvo, ki ga označujejo družbene spremembe, napovedane z drugo fazo ustavnih sprememb, je bila osrednja tema plenarnega zasedanja repubhškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Člani repubhškega odbora so v vsem soglašali s predloženimi osnutki dokumentov o bodoči organiziranosti, metodah in načinih delovanja sindikatov ter zato sklenili izreči svoje soglasje na ponedeljkovem plenarnem zasedanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo obravnaval osnutek statutarnega dogovora o bodoči organiziranosti in delovanju sindikatov v Sloveniji. Ko pa so člani republiškega odbora tehtali predložene variante bodoče organiziranosti svojega sindikata, so se soglasno odločili za predlog, po katerem naj bi tudi v prihodnje ostal v dejavnosti prometa in zvez enoten sindikat. Drobiti sedanji sindikat delavcev prometa in zvez na več samostojnih sindikatov, bi po mnenju vseh razpravljavcev pomenilo dejanje, ki bi samo ohromilo družbenopolitično moč sindikalno organiziranih delavcev prometa in zvez. Povezovanje delavcev v prometu in zvezah v enoten sindikat terja tudi celovitost transportnega sistema in oblikovanja enotne prometne politike. Tehnologija dela, življenjske in delovne razmere, varnost v prometu — vse to povezuje promet v nedeljivo celoto. Zato lahko delavci v prometu in zvezah z uspehom uresničujejo svoje interese le v skupnem družbenopolitičnem delovanju, le z enotnim nastopom v družbeni skupnosti. Hkrati pa so člani plenuma sklenili predlagati članstvu, naj bi poslej PTT delavci, železničarji, delavci v cestnem transportu in v cestnih podjetjih organizirah republiške konference kot mesto za usklajevanje dela in prizadevanj, ki bi bile po delegatskem načelu integrirane v republiški odbor. nn Pravii«i iMisvrlovaliiira DE VPRAŠANJE: V letu 1972 mi je delovno razmerje prenehalo zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela, kot je bilo navedeno v odločbi. Po izteku odpovednega roka sem si poiskal novo delo. Sedaj pa sem zvedel, da so v prejšnjem podjetju vzeli na podobno delovno mesto novega delavca. Ker je v odločbi o prenehanju dela pisalo, da imam pravico znova stopiti na delo, če bo podjetje v času enega leta ponovno povečalo obseg poslovanja oziroma sprejemalo nove delavce, me zanima, ali lahko uveljavljam pravico in se potegujem za vrnitev na delo v starem podjetju. Pri tem poudarjam, da so osebni dohodki v starem podjetju veliko višji od dohodkov v sedanjem, da sem močno zainteresiran, da se vrnem na prejšnje delo. A. L. - Ljubljana ODGOVOR: Po členu 104. temeljnega zakona o delovnih razmerjih rma delavec, ki mu je prenehalo delo zavoljo odprave delovnega mesta ali zmanjšanja obsega dela pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, če le-ta v enem letu od prenehanja dela znova vpelje delovno mesta, oz. podobno delovno mesto in če poveča število delavcev na delovnem mestu, za katerega delavec zadovoljuje zahtevam gjede na svoje delovne sposobnosti. Poduk, ki ste ga dobili o tem v odločbi o prenehanju dela, je torej v skladu z zakonom, ni pa v skladu z zakonom ravnanje vaše prejšnje delovne organizacije, ker vas — ob ponovni vpeljavi vašega prejšnjega delovnega mesta ozi- roma ob povečanju števila delavcev o tem ni obvestila, kot je to dolžna storiti in vam s tem omogočila vrnitev na delo, če bi seveda vi to želeli. Če od časa ukinitve vašega delovnega mesta do sprejema novega delavca še ni poteklo eno leto, lahko uveljavljate svojo pravico do ponovne zaposlitve. Eno leto omenjamo zato, ker imate pravico do vrnitve le, če je delovna organizacija v enem letu od vašega prenehanja dela povečala število delavcev, saj po izteku tega roka namreč ta pravica ugasne. Poudarimo naj še, da imate pravico zahtevati, da vas vzame nazaj na delo le, če je delovna organizacija povečala število delavcev na vašem prejšnjem delovnem mestu ali podobnem delovnem mestu, za katerega izpolnjujete strokovne in druge delovne sposobnosti. V tem primeru lahko pismeno vložite zahtevek za ponovni sprejem; če vam delovna organizacija v 15 dneh ne bi odgovorila ah bi bil njen odgovor odklonilen, lahko v nadaljnjih 30 dneh svojo pravico do ponovne zaposhtve uveljavljate s tožbo pred sodiščem. MIRJANA LIPUŽIČ posvetovalnica STRAN 5 ZH1U0 tovarna baterij in baterijskih naprav ■ ljubljana Poziv k delu in akciji AKTUALNO Vloga delavcev v njihovi politični organizaciji bo toliko večja, kolikor večje bo njihovo splošno znanje, predvsem pa družbenopolitično znanje • Predsedstvo RS ZSS poziva k hitrejšemu razvoju delavskih univerz kot institucij za izobraževanje ob delu Delavske univerze so nastale iz potreb in pobud sindikatov. Zato so sindikati o delavskih univerzah že večkrat razpravljali. Žal pa to ni prineslo delavskim univerzam boljših razvojnih možnosti. Pred dnevi je predsedstvo republiškega sveta o tej stari temi ponovno razpravljalo. Tokrat v času — to moramo ugotoviti — ko se že zelo jasno kaže, da bo tudi preobrazba sindikatov v marsičem odvisna od nadaljnjega razvoja delavskih univerz. Nujna soodvisnost je v spoznanju,, da bo vloga delavcev v njihovi politični organizaciji toliko večja, kohkor večje in trdnejše bo njihovo znanje: tudi in predvsem družbenopolitično znanje. V nekaterih občinah pa obstaja med delavsko univerzo in sindikatom kratek stik, ki ga morajo zelo hitro odpraviti. Prav pred dnevi smo iz dnevnega tiska izvedeh, da vodstvi sindikalne in mladinske organizacije v Mariboru nista poslali svojih predstavnikov na razpravo o položaju in perspektivi mariborske delavske univerze s posebnim poudarkom na družbenopolitičnem izobraževanju, ki jo je organiziral Mestni komite ŽK Maribor. Zato je javno izrekel obema vodstvoma kritiko za tak odnos. Sindikat ne more biti ravnodušen ob poudarku, da je lani predstavljalo družbe- f inN 1 ribnica $ prodaja $ polkna $ vrata * OK^A $ NA KREDIT jo dejavnostjo prispevale tudi k hitrejšemu posodabljaš ^ in reformiranju izobraževanja odraslih, zlasti zaposleni Zi Nerazumevanje in odpor proti temu, da bi za potrč iz izobraževanja in usposabljanja delavcev razvijali delavk univerze kot posebne strokovne in v neposredno druži si nopolitično življenje vključene izobraževalne organi' li cije, je svojstven odraz birokratskih in tehnokratskih P ženj tako v organizacijah združenega dela kot tudi znolj d sindikatov. Izvira iz ozkega forumskega delovanja in od , Čanja ter se kaže v oženju izobraževanja na ozek kt * političnega aktiva pa tudi v enostranosti političnega d& 1 vanja. Še vedno so primeri, ko se občinski sveti Zv& I sindikatov zadovoljujejo s tem, da samo organizirajo(| obraževanje sindikalnih delavcev, namesto, da bi se ustk' | rili k razvijanju in usposabljanju delavskih univerz ter pl I ko njih zagotovili širše, trajnejše in bolj strokovno iztm | ževanje delavcev. Sindikati pa naj bi skrbeli predvsem’, M kadrovsko politiko in programsko usmeritev družbeni f izobraževanja na delavskih univerzah. Izhajajoč iz analize, ocene in stališč Zveze de la vsi' , univerz, sprejetih na 3. razširjeni seji, ter stališč sekt ; tariata CK ZKS o nadaljnjem razvoju delavskih univerzi jg nalogah ZKS ter pred tem sprejetih stališč sindikati I sprejema predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikati I Slovenije naslednje SKLEPE: 1 Občinski sveti Zveze sindikatov naj takoj analizirajo, ocenijo in ugotovijo, kako se uresničujejo sprejeta stališča in sklepi, ki zadolžujejo sindikate za razvoj in krepitev delavskih univerz. V občinah, kjer ni potrebnega sodelovanja in kjer ni ustrezno opredeljena vloga delavskih univerz, zlasti s stališča razvijanja samoupravljanja in družbenopolitične aktivnosti sindikatov, naj občinski sveti ZSS skupno z delavskimi univerzami ugotove vzroke, probleme in ovire ter se dogovore o možnostih, načinih in sredstvih za vzpostavitev normalnega in intenzivnejšega neposrednega sodelovanja sindikatov in delavskih univerz. 2 Občinski sveti ZSS naj pospešijo priprave za sklenitev družbenih dogovorov o družbenem izobraževanju delavcev in v njih oblikujejo tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje in naloge ter v njih sprejmejo ukrepe za strokovno in materialno okrepitev delavskih univerz. Družbene dogovore je treba sprejeti do jeseni, tako da bodo že za novo izobraževalno sezono 1973/74 delavske univerze organizacijsko in kadrovsko bolj usposobljene za širše in boljše družbenoekonomsko in idejnopolitično izobraževanje delavcev. 3 Osnovne in občinske sinaiKalne organizacije naj se pri sklepanju družbenih dogovorov o kadrovski politiki zavzemajo za to, da bosta v dogovorih o kadrovski politiki ustrezno opredeljena vloga in položaj izobraževalnih organizacij, ki bodo izvajale družbeno, strokovno in splošno izobraževanje delavcev, ter da bodo zagotovljeni tudi pogoji za njihovo delovanje. Sindikati naj se zavzamejo tako za razvoj izobraževalnih centrov v večjih delovnih organizacijah ali za več delovnih organizacij pa tudi za razvoj delavskih univerz kot medpodjetniških čentrov, ki bodo poleg družbenega in splošnega izobraževanja po dogovorih z delovnimi organizacijami prevzele tudi določene oblike strokovnega izobraževanja in nudile strokovno pomoč, zlasti manjšim delovnim organizacijam, ki nimajo laistnih izobraževalnih služb. univerze čimprej dobile najosnovnejše prostore za p trebe izobraževanja delavcev. Hkrati naj delavske univef izdelajo načrte za izgradnjo lastnih prostorov (posebP ali pa v okviru širših izobraževalnih središč, oziroma “j lavskih domov) vsaj v večjih pokrajinskih centrih k0! Ljubljana, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Koper, Postojp Novo mesto, Murska Sobota idr. Sodobno opremljen6® za celovito dejavnost strokovno usposobljene delavk' univerze v teh centrih bodo lahko uspešno pomagale & vijati in dopolnjevati izobraževalno dejavnost na del* skih univerzah tudi v drugih občinah. Sindikalne organizacije na vseh ravneh morajo v svp finančnih načrtih predvideti za izobraževanje svojih e nov več sredstev. Hkrati naj se zavzamejo za to, da boj za izobraževanje delavcev namenjale več sredstev tudi6 lovne organizacije in temeljne izobraževalne skupnosti1 da se zagotovi stabilna in stalna sredstva za izvajal skupno dogovorjenih programov izobraževanja delavci za temeljno dejavnost in za razvoj delavskih univerz. Republiški in občinski sveti ZSS naj redno vsako k1' na svojih sejah obravnavajo pregled opravljenega delaj programe delavskih univerz. Pregledajo in ocenijo ^ možnosti ter pogoje izobraževanja delavcev ter predvidi; konkretne naloge in ukrepe za pospešitev in izboljšani kvalitete dela. 8 Sindikati bodo skupno z delavskimi univerzami sp0® budili ustanavljanje klubov samoupravljavcev kot pos6* nih središč za organizirano izmenjavo izkušenj, razpre in dogovore o aktualnih problemih samoupravljanja. bi samoupravljavcev naj bi se razvijali tudi kot središča j usmerjeno samoizobraževanje, kjer bi samoupravljaj lahko dobili tudi nasvete za individualno izobraževal potrebno literaturo in druge pripomočke. Za delo klub* je treba poskrbeti tudi ustrezno urejene in opremlj8* prostore. 4 Občinski sveti ZSS naj skupno z drugimi družbe-nopolitičnimi organizacijami poskrbe, da bodo že letos na vseh delavskih univerzah zaposlili vsaj enega strokovnega delavca za družbeno izobraževanje. Na večjih delavskih univerzah pa naj razvijejo posebne centre za družbeno izobraževanje, v katerih bo zaposlen team strokovnih delavcev, ki bo strokovno proučeval potrebe in programiral družbeno izobraževanje. Za stalne delavce na delavskih univerzah je treba pridobiti strokovno usposobljene in marksistično usmerjene ter aktivne družbenopolitične delavce. Sindikalne organizacije na vseh ravneh so neposredno odgovorne za programsko usmeritev družbenega izobraževanja. Sindikati se bodo skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zavzeli tudi za ustrezno oblikovanje teamov predavateljev za družbenopolitično izobraževanje, v katere bodo vključeni tudi najodgovornejši druž-benopohtični delavci v občini. 5 Občinski sveti ZSS naj spodbudijo in podprejo odgovorne družbene dejavnike v občinah, da bodo delavske Center za družbenopohtično izobraževanje pri RS Z> bo skupno z Zvezo delavskih univerz poskrbel za sisteflj tično družbeno in strokovno usposabljanje predavatelj na delavskih univerzah, za razvoj raziskovalnega dela programiranje družbenega izobraževanja. Predsedstvo j ZSS bo spodbudilo kritično oceno izvajanja republišK družbenega dogovora o družbenem izobraževanju, zfij glede nalog v zvezi z izdajanjem ustrezne literaturej družbeno izobraževanje delavcev ter vlogo RTV na " ^ področju. Predsedstvo republiškega sveta ZSS bo v sodelovanjll| drugimi odgovornimi republiškimi organi podprlo usf® dobitev Zveze delavskih univerz Slovenije kot stroko'* službe za izobraževanje odraslih. Zavzelo se bo za to, bo republiška izobraževalna skupnost zagotovila finafl!1 sredstva za kvalitetnejši razvoj te službe. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije j j proučil položaj delavcev na delavskih univerzah z aspe^j | njihovih pravic in delovnih razmer. V zvezi s tem se" $ j zavzel za enak družbenoekonomski položaj, kot ga in'2-1' delavci v drugih yzgojnoizobraževalnih organizacijah. I mm fž, H ,1 ; Suho krajino in prav tako Žužemberk so že od nekdaj smatrali za nerazvito področje. No, saj to je še danes. Vsaj če jo | Primerjamo z nekaterimi drugimi industrijsko razvitimi področji Slovenije. Zemlja je ^ daha. Kmetije so majhne in Pudje vse bolj odhajajo za krnici hom v mesta in celo v tujino, at- Industrijskih obratov v teh kratil Jih nekdaj sploh ni bilo. ji Pred petnajstimi leti so v ari Žužemberku v nedograjenem m zadružnem domu začeli s pro-rč izvodnjo keramičnih konden-'V' zatorjev za elektronsko indu-'M strijo. Dvanajst zaposlenih, konti Ukor jih je bilo v začetku, je h j pravzaprav z golimi rokami iz-ori delovalo občutljive dele za ra-)d- m dijske in televizijske aparate. Najprej so bili obrat Keramike iz Vižmarij pri Ljubljani, ki je takrat sodil k Institutu za elek-tro zveze. Po dveh letih so se združili z Iskro. Danes je industrija keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku ena od sedmih TOZD Industrije elementov in zabavne elektronike. Že kmalu po nastanku obrata so v letu 1965 zaposlovali 365 ljudi. Letos pa jih je že okrog 500. TOZD - montaža keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku ima tri obrate. Obrat keramičnih kondenzatorjev in obrat proizvodnje elektronskih izdelkov sta v Žužemberku. Obrat visokofrekvenčne keramike pa je v je b': pek1! Stegnah v Ljubljani „Z izdelavo elektronskih izdelkov smo začeli šele lani, ko smo zgradili nove prostore, “ je povedal obratovodja Anton Konda. „Nova hala, kjer smo začeli s temi izdelki, pravzaprav še ni čisto dograjena. Sedaj manjkajo resda le še malenkosti, kar pa nas ne moti, da na eni tretjini površine že nekaj mesecev izdelujemo elektro ventile in termostope za pralne stroje ter kasete za Braunove brivnike. Eno tretjino trenutno izkoriščamo za skladišče, ostalo pa je prazno. “ Lani so v Žužemberku ustvarili 19 milijonov dinarjev. Po letošnjem načrtu pa računajo že na 35 milijonov. Večji del njihovih izdelkov gre v izvoz in to na konvertibilno področje. Kondenzatorje prodajajo v glavnem največjim proizvajalcem televizorjev v Zahodni Nemčiji Po načrtu za letošnje leto naj bi izvozili vsaj polovico kondenzatorjev, toda kot kaže, bo izvoz še večji, tako da bo razmerje celo 70:30 za izvoz. To velja za kondenzatorje. Ostali izdelki pa gredo praktično vsi v izvoz. „Čeprav smo z devalvacijo dinarja pri izvozu nekaj pridobili, bi vseeno raje več prodajali doma. Kljub izvozu dosežemo namreč zelo nizko ceno, če hočemo biti konkurenčni. Kar še enkrat višja je naša proizvodna cena od tiste, po kateri kondenzatorje izvažamo. Vzrok za to je predvsem v ročnem delu oziroma slabi mehanizaciji, s katero delamo. “ Že lani so ugotovili, da z ročnim delom ne bodo prišli daleč. Zato so skupaj z Iskrino orodjarno iz Ljubljane skonstruirali in tudi izdelali dva stroja za ivct ^ novozgrajenih prostorih že nekaj mesecev teče proizvodnja kaset ** Braunove brivnike PODOBE NAŠEGA ČASA se c ......... init ‘jfrojem, ki so ga skonstruirali in naredili doma, nanesejo pre-i^nnik na keramično ploščico znatno hitreje, tudi do 12.000 ko-■ttadov v osmih urah — Ali veš, da Janez zadnje čase nekatere stvari zelo čudno postavlja? — Prvič slišim! Kdo ti je rekel? — Štefan! — Najbrž je prišlo kje do kratkega stika. Ne verjamem, da bi Janez ne vedel, kje je meja. Ni na Kranjskem človeka, ki bi imel bolj izostren občutek za aktualno linijo kot Janez — Kaj pa, če ga je zaneslo? - Beži, beži! Takšni kot Janez nikoli ne kričijo v prvih vrstah. Raje od zadaj drezajo zdaj tega, zdaj onega, in ga pošiljajo po kostanj v žerjavico. Vedno tudi malo postojijo in počakajo, da se stvari ohladijo, potem šele kaj rečejo. Zato se tudi nikoli ne opečejo. — Če pa vem iz zanesljivosti vira! Pravil je naokrog, da bo treba preveriti vse položaje, od tal do vrha. — No ja, tako se na splošno res govori povsod, kamor prideš: na komiteju, SZDL, krajevni skupnosti. S tem pa še ni rečeno, da je treba ustvarjati paniko. Kolikor jaz vem, ni bilo še nikjer konkretno rečeno: ta in ta bo moral iti. Pa sem obhodil že veliko sestankov. — Tudi jaz vem, da so ustrezni kadrovski premiki lahko le proces in ne kampanja. A kaj hočeš, ljudje tako radi nasedajo ,.. — Ali je vrgel med ljudi kakšno konkretno kost? — Ja, vrgel! metalizacijo keramičnih ploščic in dva za spajkanje kontaktov. „Naši stroji so se dobro obnesli. Pri ročnem spajkanju naredi delavka dva tisoč kosov na izmeno. Na novem stroju jih naredi po 12.000. Pa še to je ugodno, da ena delavka lahko streže dvema strojema hkrati. Pri metaliziranju je delavka na dosedanjem stroju naredila 10.000 kosov, z novim pa bo lahko kar dvajset do dvaindvajset tisoč kosov. “ Ko bodo, kot pravijo, še letos izdelali nove stroje, se bo njihova proizvodnja precej povečala in predvsem pocenila. „Računamo, da bomo z novimi stroji znižali stroške vsaj za 30 %. Najvažnejše za nas pa bo, da bomo pri proizvodnji kondenzatorjev na ta način sprostili precej ljudi, ki jih bomo lahko zaposlili v novem obratu. To zadnje je za nas še kako po- Na novem stroju je spajkanje kontaktov znatno hitrejše, saj jih en delavec na dveh strojih lahko naredi 40 do 44.000 v eni izmeni melbrosia ________BUL membno, saj smo zaposlili doslej že vse, ki so sposobni in ki hočejo delati, iz bližnje in daljne okolice. Ljudji mm zelo manjka, saj v novem obratu sploh ne moremo uvesti druge smene. “ Z novo mehanizacijo bodo v Žužemberku vsaj deloma rešili kritično vprašanje stroškov proizvodnje in pa pomanjkanje delavcev, tako da si po nekaj težkih letih le obetajo boljše čase. Tekst in foto: ANDREJ AGNIČ I ' , . V novi proizvodni hali v Žužemberku teče proizvodnja le na eni tretjini površine, saj poleg tega, da nimajo strojev, zelo težko dobijo delavce. — Le kako je mogel storiti kaj takšnega!? Saj vendar ni še nikjer na papirju vseh možnih kombinacij. Kolikor vem, se govori šele o prvih dveh, treh imenih, ki bi prišla v poštev za takšno ali drugačno funkcijo .. . - Saj ni govoril o imenih, ampak samo o stališčih ... - Čigavih? Stališčih ZK, SZDL, sindikatov, mladine ali skupščinskih organov in terena? ci. — Zamisel ni slaba. Tu in tam že imajo kakšnega delavca za župana, pa ni nič slabši, kot drugi, ki imajo šole. — Ko bi ostal pri predsednikih občin. A isto je rekel tudi za sekretarje komitejev .. . — O, to pa že ni več tako nedolžno! — Pa za SZDL. .. - Oho, oho! Tega pa ni zumljivo, ljudje se zanimajo za svojo perspektivo, kaj hočemo! Zaradi takšne interpretacije stališč pa živijo zdaj v negotovosti. Preoku-pirajo se s kadrovskimi problemi in to leto dni prezgodaj, namesto da bi opravljali svoje sedanje delo. - In kaj se je pokrenilo za rešitev te zaostrene politične situacije? — Janeza se je poklicalo na republiški forum in se ga - Stališčih o kadrovski politiki SZDL, ki jih zdaj obdelujejo na terenu .. . — Tista niti niso tako slaba. Če bi bilo res vse tako, kot tam piše ... — Že, že, toda zapičil se je menda samo v tisti del, kjer piše, da morajo priti tudi delavci v forume in na oblast. Prav to ga je pokopalo ... - To ga že ni moglo pokopati, ne pravi mi! To je vendar naša politika. — Saj ga ne bi, če bi tista stališča razlagal tako, kot je treba, to je, kot našo dolgoročno nalogo pri nadaljnjem izgrajevanju kadrovske politike. Toda on je rekel, da je prišel čas za radikalne posege .. . — In? — Daje že čas, da pridejo na čelo občin delav- mkjer v tistem gradivu socialistične zveze. — Seveda ne. Vsaj naravnost ne. Pa za mladino! — Kaj je rekel za mladino? - Da jo profesionalizem samo kvari. In sploh, da je tudi v mladinskih organizaciji premalo delavcev. - Zdaj pa že razumem: čez noč se je zameril vsem strukturam po vrsti, ne!? - Ko bi šlo le za zamero, bi ne bilo nič hudega. Zaletel seje pač, bi rekli. Če človek dela, dela tudi napake, kaj hočemo! Vendar gre za več: veliko kadrov je namreč vse to sveto verjelo in nastal je resen političen problem. — Kakšen problem? — Začeli so brneti telefoni na višje instance. Ra- SSSSS3 je trdo vzelo v rol - Je kaj pomagalo? — Kaj še! Forumu je, pomisli, rekel, da se grejo kadrovske rokavice, njemu pa je tega dovolj in hoče biti vsaj enkrat v življenju konkreten. — Zakaj tako grozeče in turobno. Le kaj je vendar z Janezom? - Kaj ne veš? V nobeni kombinaciji ga ni. V pokoj se odpravlja! - Aha, že razumem. Pa je privlekel zato delavce na dan, ne? — Ja, tako je! - Toda — če človek dobro premisli, se ga zaradi takšnega stališča sploh ne da politično zagrabiti, ne? — Ja, ne da se ga! Saj to je tisto, kar pri vsej stvari najbolj moti. BLATNIK STIKI S TUJINO I Gospodarski odnosi ---------------------- med ZSSR in SFRJ Slovenska oaza na Bavarskem Sovjetski list „Vješnjaja torgovalja“ je objavil članek o gospodarskih odnosih med ZSSR in SFRJ, v katerem ugotavlja, da se obseg trgovinske izmenjave med obema državama v zadnjem desetletju povečuje hitreje kot njuna trgovina nasploh. V zadnjem letu je vrednost sovjetsko-jugoslovanske trgovine dosegla 2,5 milijarde rubljev, na podlagi podpisanih sporazumov o dopolnilih obojestranskih blagovnih dobavah pa se bo blagovna izmenjava med ZSSR in Jugoslavijo povečala v sedanji petletki za več kot 50 % v primerjavi s prejšnjim petletnim obdobjem. S sporazumom je predvsem predvideno povečanje dobav strojev in opreme; ZSSR bo do- bavila Jugoslaviji kompletne opreme za različne tovarne, elektrotehnično in rudarsko opremo, prevozna sredstva, gradbene stroje ter opremo za poligrafsko industrijo. Mimo tega pa bo SZ izvozila še večje količine surovin, in sicer nafte, surovega železa, bombažne volne, kož itd. Jugoslavija bo izvozila v SZ predvsem stroje in opremo, barvne kovine, boksit, živo srebro, kemične proizvode in blago široke porabe. Lani je blizu 11 % celotnega zunanjega trgovinskega prometa SFRJ odpadlo na ZSSR. Med partnerji v zunanji trgovini Jugoslavije pa zavzema ZSSR tretje mesto, prvo mesto pa v blagovni menjavi s socialističnimi državami. Komisija za delovna razmerja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4 razpisuje prosti delovni mesti: — 2 STROKOVNIH SODELAVCEV POGOJ: — visoka šola iz družbenih ved, — 5 mesecev poskusnega dela. Kandidati naj pošljejo ponudbe do 28. 3. 1973 na splošno služba RS ZSS. Naša industrija na sejmu v Milanu Na splošnem mednarodnem sejmu v Milanu, ki bo od 14. do 25. aprila letos, bo sodelovalo več jugoslovanskih proizvodnih trgovskih in turističnih organizacij. Na približno 250 kv. metrih bodo podjetja iz Jugoslavije razstavila proizvode strojne industrije, stroje za ob- delavo kovin, ročno in strojno orodje, proizvode elektronike in elektroindustrije. Na posebnem prostoru bodo obiskovalcem prikazali tudi vse možnosti našega turističnega gospodarstva, posebno še lovskega turizma. f S 1 t 4 ♦ ♦ i ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4< Združenje mednarodnih sejmov v Parizu je objavilo podatke, da se bo v letu 1973 po številu sejemskih prireditev Jugoslavija povzpela na prvo mesto v svetu. Ta podatek je vreden vse pozornosti, toda če bi analizirali podrobnejše stroške teh prireditev in končne finančne učinke, bi ugotovili, da na ta način več denarja odhaja kot prihaja. • Za letošnje leto je najavljenih v naši državi nič manj kot 61 sejemskih prireditev, tako da sejemski rekordi v Jugoslaviji presegajo Zahodno Nemčijo, ki jih bo imela 57, Francijo — 24 prireditev ali trikrat manj, Italijo — 18, Veliko Britanijo 14, ZDA — 6, in SZ — 3 prireditve. Jugoslovani na prvem mestu l 4 | ♦ ▼ f ♦ 4 4 4 4 4 4 l Sodelovanje s Poljsko Letos prvič bo mednarodni poznanjsld sejem dvakrat letno. Spomladanski velesejem bo imel tehnični karakter in bo trajal od 10. do 19. junija. Jesenski velesejem, ki bo od 23. do 30. novembra letos, pa bo sejem potrošniškega blaga z nazivom „Takon“. Jugoslavija bo letos že šest-indvajsetič sodelovala na sejmu v Poznanju. Za jugoslovansko kolektivno razstavo je rezerviranih 1750 kv. m razstavnega prostora. Sejma se bo udeležilo kakih 150 jugoslovanskih podjetij in gospodarskih organizacij. V okviru jesenskega velsejma potrošniškega blaga se poljski partnerji zanimajo za sodelovanje jugoslovanskih podjetij, posebno iz naslednjih panog: tekstil in konfekcija, obutev, usnje, usnjeni proizvodi, pisarniško pohištvo in stanovanjsko pohištvo ter gospodinjski stroji. Ekonomska emigracija je postala zaradi svoje širine eden osnovnih problemov, s katerimi se ukvarjajo številne družbenopolitične institucije pri nas. Izraziti težnji po zmanjšanem in kontroliranem izvozu delovne sile se je v zadnjem času pridružila še ena, ki smo ji v minulih letih posvečali veliko premalo pozornosti. Tu mislimo predvsem na organizirano združevanje in delovanje naših delavcev v tujini. Kljub temu smo v zadnjem času na področju organiziranja naših delavcev v tujini dosegli nekaj vidnih uspehov. O tem ne bomo posebej govorili. Omejili se bomo le na podroben opis konkretne akcije, ki smo jo izvedli v prvi polovici februarja v Ingolstadtu na Bavarskem (ZRN). Ta informacija bi lahko služila kot delovni model za podobne akcije, ki jih bomo organizirali tudi v prihodnje. Delovni naslov te akcije je bil: „Organiziranje prostega časa slovenskih delavcev v In-golstadtu“. Njen glavni nosilec in pobudnik so bili Republiški zavod za zaposlovanje, Zveza kulturno-porosvetnih organizacij Slovenije in Komisija za mednarodne stike pri RS SRS. V Ingolstadtu je trenutno zaposlenih več kot 1800 slovenskih delavcev, zvečine iz Pomurja in Podravja. Največ je moških, starih od 18 do 35 let, nekaj je družin, v kratkem pa pričakujejo še blizu 400 žendc, ki jih bo zaposlil „Telefunken“. Torej bo slovenskih delavcev v tem bavarskem mestu že več kot 2000. Skoraj neverjetno se nam zdi, da tako močna in celo teritorialno homogena skupina ni bila sposobna v nekaj letih izoblikovati aktivnega jedra oziroma društva, ki bi bilo sposobno združevati in usmerjati interese skoraj 1500 slovenskih delavcev. Ko smo iskali primerno razlago za to „začetno pasivnost", ki je značilna za večino tujih delavcev, smo prišli le do delnega odgovora. Kljub temu, da je večina naših delavcev v Ingolstadtu iz Prekmurja, je to izred- ki neposredno vplivajo in oblikujejo „značaj“ teh skupin. Kot prvo naj poudarimo predmet naše akcije - NEORGANIZIRAN prosti čas. Prav beseda neorganiziran je tista, na katero se veže neskončna veriga najrazličnejših pojajov. Za primer nanizajmo samo nekaj njenih členov: izraba prostega časa v gostilni - (pijanost, konflikti, pretepi, poseg policije, zapor, prisilna vrnitev v domovino, brez- Objavljamo članek Lojzeta Kosa, ki opisuje zanimiv in koristen način, kako spodbuditi samoorganiziranje naših delavcev v tujini. Gotovo je akcija Zveze kulturno prosvetnih organizacij, Zavoda za zaposlovanje in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije vredna pozornosti, kajti gre za konkretno akcijo na področu, o katerem še v glavnem govorimo tako zelo na pamet. no razdrobljena in heterogena skupina. Torej ravno nasprotno, kot bi pričakovali. Namesto enotne celote naletimo na številne majhne, zaprte in izolirane skupine posameznikov, ki se združujejo izključno znotraj teh skupin. Stiki navzven so prej sovražni kot prijateljski. Dejstvo je, da se posameznik v tujini počuti osamljenega in lebdi v „brezzračnem“ prostoru. Odrezan je od domovine, drugo, zanj novo okolje, pa ga , ne sprejme. Prav zato išče prijateljsko skupino, ki bi ga sprejela v svoj krog. V njej najde zatočišče in se počuti varneje. Omenili smo že, da so te skupine največkrat izolirane, mnoge med njimi pa tudi sovražno razpoložene do drugih. Vse te ugotovitve, ki smo jih našteli, bi ostale verjetno brez logične osnove, če jim ne bi dodali še nekaterih zunanjih dejavnikov, poselnost, maščevanje,...). Kako različen pomen ima pojem ORGANIZIRAN prosti čas, nam ni treba posebej razlagati. Nanj se veže vsebinsko popolnoma nova veriga pojajov. Šele sedaj se nam jasno nakaže odgovor na prej zastavljeno vprašanje, namreč, zakaj tako številna skupina slovenskih. delavcev v Ingolstadtu v treh letih ni uspela združiti svojih interesov in ustanoviti svojega društva. Odgovor na to vprašanje pa je obenem tudi osnovni pogoj, ki nam je metodološko začrtal potek akcije in dela. Brez tega bi bil naš poseg zgrešen in neučinkovit. Naloga, ki smo jo prevzeli, je vsebovala v sebi hipotezo, ki je bila vsekakor realno zastavljena: organiziran prosti čas bi dajal našemu delavcu možnost hitrejše adaptacije na novo okolje. Odvračal bi ga od pijančevanja in drugih 5VV%VV%XXV**lkVVVVV%%'%.%%%VVV%VVV%.VV%%'VV*VV%,'*'%%'*VVVVW'k%V%.'VVVVVV%T' Odmev volitev v francoskih sindikatih Nedavne volitve v Franciji, ki so se, kot je znano, končale z relativnim uspehom združene levice, so močno vplivale tudi na ravnanje treh največjih sindikatov, v katerih je organizirana večina francoskih delavcev. Tako CGT kot CFDT sta bili angažirani v predvolilni kampanji in ne glede na to, da sindikati formalno niso politična organizacija, je bilo znotraj sindikalnega gibanja - zlasti njegovega levega dela - v času predvolilne kampanje izredno živahno. Aktivnost sindikatov v tem obdobju dokazuje, da je stopnja politizacije delavskega oziroma sindikalnega gibanja izredno visoka in da so prav stranke združene levice, zlasti pa komunisti in socialisti, uspele pritegniti delavstvo s svojim predvolilnim programom. Neposredno po volitvah so voditelji treh francoskih sindikatov dali tudi posebne izjave za pariški „Le Monde". Naj povzamemo tudi mi bistvo teh zgovornih izjav: „Voditelj CGT Serguy je dejal, da je levica doživela s temi volitvami veliko afirmacijo in da je povezovanje delavskega razreda dobilo novo še širšo razsežnost. Nadalje je izjavil, da bo CGT predlagala novi vladi, da uredi mehanizem pogajalnega sistema. CGT bo postavila to zahtevo v realnih okvirih, vendar pa z množično podporo delavcev. Voditelj CFDT Maire pa je dejal, da je povečanje števila sedežev v parlamentu v dobro levice dokaz, da so leve sile edine sposobne izraziti in uveljaviti voljo delavskega razreda in da je uspeh levice odraz globokih sprememb v ljudskih množicah Nadalje je Maire izrekel sodbo, da se še nikoli po letu 1968 razmerje sil ni prevesilo tako močno v korist delavcev kot prav tokrat. Poudaril je, da CFDT poziva sindikate na boj, ki bo v daljši perspektivi prinesel temeljne spremembe, ki jih želijo delavci. S tem bojem se bo postopoma zrušila kapitalistična oblast in odpirala se bo pot prehoda v socializem. Ta boj bo pričel s takojšnjimi zahtevami za temeljne družbene reforme, te reforme pa bodo ustvarile možnosti, da bo kapitalistični družbeni red nadomestila socialistična demokratična samoupravna družba. Vodja desničarskega sindikata FO (Forces ouvriers) Bergeron pa je dejal, da FO spoštuje voljo državljanov in da ta sindikat ne bo niti odobraval vsega, kar bo vlada sklenila, niti ne bo vztrajal na sistematični opoziciji Na koncu izjave je še poudaril, da se bo FO zavzemal tudi za krepitev Evrope, kajti to je pogoj za socialen napredek za polno zaposlitev in za mir. Vse tri izjave so vredne pozornosti in gotovo tudi obširnejše analize. Če se ne spuščamo v popolnoma slabokrvno stališče desničarskega sindikata FO in primerjamo samo izjavi voditeljev obeh največjih in tudi levo usmerjenih francoskih sindikatov, lahko zasledimo v ozadju veliko razliko, ki obstaja v konceptualnih vprašanjih med Komunistično partijo Francije in socialistično Stanko, kajti znano je, da francoska KP ne sprejema koncepcije samoupravnega socializma, kar pa očitno velja tudi za politiko in akcije sindikata CGT. Temu nasprotno pa je za sindikat CFDT zadnja leta značilen močan prodor in tudi zmaga koncepcije samoupravnega socializma in demokratičnega planiranja. Ta koncepcija je začela dobivati svoj življenjski prostor v sindikatu CFDT po letu 1968, po velikih socialnih krizah, ki jih je preživljala Francija in vsa Evropa. Prodor te koncepcije v socialistični stranki in zlasti še v sindikatih CFDT je toliko bolj vreden pozornosti, saj vse te ideje izvirajo iz izvirnih, neposrednih interesov francoskih delavskih in študentskih množic, izraženih v letu 1968. Prav v tem času pa vodstvo KP Francije ni znalo prisluhniti razpoloženju in volji širokih ljudskih množic in jih ni znalo pritegniti v komunistično gibanje na novih temeljih ^^^V%%V%%VVVVVVVVVVVV%V%.VVVVV%.V%'*V%'V%,%V%V%.V%XV%%'%.%'%,X'VVV%.lk%.V%V%* s ! s $ s N s s ! N * * * s * s $ * 5 $ s s 5 * ! * * * s 1 s > škodljivih dejanj. Omogočal izražanje najrazličnejših interi' sov, pri čemer bi dosegel razbi janje ožjih skupin in oblikova; nje novih homogenih enot, ki b> tvorile jedro večje skupine ozi;i roma društva. Pravila igre bi bila za vse člane društva enaka. Prvi problme, ki ga je bilo treba rešiti, je bil, kako prodreti ali razbiti ozke in trdne okvire številnih prijateljskih skupin tel spremeniti togo strukturo gni' piranja delavcev. V ta namer smo sestavili anketo, ki je spr3’ ševala o najrazličnejših inte 1 : ! resih, željah in potrebah. Zbrati interese ljudi in na podlagi teh i izoblikovati nove interesne sku-; ' pine — to je bila edina možfla: , rešitev, ki bi lahko zamenjal* j staro razpršeno strukturo sku; i pin. Interesno združevanje naj > bi postalo osnovna oblika sode * lovanja med delavci. Vsako iU' s teresno področje bi imelo svoj0 : organizacijsko celico ali sekcij0 ' in neomejeno število prostovolj; 1 nih članov ..., ki bi delovali po naprej zastavljenem pr° i gramu. S tem bi dobili popol j J noma nove, odprte in širok« L skupine posameznikov, ki b' \ koristneje pa tudi prijetneje iZ' J koristili svoj prosti čas. | i Anketa je vsebovala vpra' c šanja iz dveh temeljnih interes' v nih področij - športnega b1 ^ kulturnega. Notranja vsebinska 5 struktura vprašalnika je bila se stavljena iz direktnih, primerjal j nih in kontrolnih vprašanj. Za’ t jeti so bili naslednji interesi: , ŠPORT (namizni tenis, šah, nO’ gomet, košarka, rokomet, odbojka, drugo), KULTURA (gle-| 2 dališče, knjižnica, pevski zbor, ^ ansambel, televizija, kino, izo- sf brazba, drugo). {J1 Potem ko je bila anketa že 1 obdelana, smo se odločili še Z* 0| pro-anketo v obliki ustnih in* p tervjujev. Tako smo dobili dve8* rangirni lestvici interesov. Šel« “ na podlagi teh interesov je bil* ni možna konkretna akcija. Vsi c: podatke smo posredovali urad nim predstavnikom tovam( m Avtomobilov Audi—NSU, ki za h( posljuje večino naših delavcev, te Poudariti pa je treba, da so p0 budo o ustanovitvi slovenskega pt društva v Ingolstadtu nesebičruj sis podprli. Ustregli so vsaki naši ro zahtevi ali želji in s tem omog°| [jj, čili sprotno reševanje zastavlja’ ur nih nalog. Kako je potekala konkretri akcija, ne kaže opisovati. Om«' V1] nimo naj le, da smo na pripravi ^ Ijalnem sestanku v začetku Rj fo bruarja izoblikovali prve šti°j žir sekcije in se domenili za pr°j gram dela. Glavni in hkrati ust* novni sestanek vseh športnih if kutlurnih sekcij pa je bil 12; februarja. Nanj smo povabili ta poleg številnih slovenskih delav- kc cev v Ingolstadtu tudi tri pred;, sy stavnike tovarne in jim zaupal' mentorstvo nad posameznim' dejavnostmi. Sl se PONUDBA V AFRIKI V TC pa ob tre od Ve de no Glede na pomen libijskega tržišča kakor tudi zaradi realnih možnosti za povečanje našega izvoza v to afriško državo je gospodarska zbornica Jugoslavije tudi letos organizirala kolektivno sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij na mednarodnem sejmu v Tripolisu v dneh od 1. do 20. marca. Kakih 60 jugoslovanskih proizvodnih in trgovinskih organizacij je na 900 ' kv. metrih odprtega razstavnega prostora predstavilo proizvode elektro in kovinsko predelovalne industrije, lesne, kemične in tekstilne industrije, usnjarske proizvode in gospodarska in potniška vozila. \________________________J Oži na] Prt na ko nit zac duj spt TO žen vse voc tov do skr; rim teši boe ste( Van org dov dar: obr tdn dicj TE DNI SO REKLI Dr. VLADIMIR BAKARIC, član predsedstva ZKJ, v razgovoru z redakcijo lista Komunist: Pri nas obstaja v denarni politiki velik liberalizem. Narodna banka je tolikokrat brez pravega kritja dajala denar v promet, da le devalvirala dinar, devalvirala je mero vrednosti, s tem pa je subjektivistično prelivala dohodek Jf. enega žepa v drugega. V kre-mtnem sistemu je prav tako, ker *° ha podlagi emisije nastajali dolžniki, upnik pa ni dal nič drugega kakor kup papirja. Potem so podjetja kreditirala druga drugo .. . Kako to ozdraviti? Zdravilo za to je družbeno dogovarjanje, so družbeni sporazumi. Zakaj so oaše banke lahko postale tako velik dejavnik v družbenem razvoju? Zato, ker so se centralizirale in zbirale družbena sredstva m jih spreminjale v „kapital“ in U' investicije. Zakaj pa so jih zbirale? Zato, ker so bila ta sredstva razdrobljena. Voditi bi morali politiko združevanja teh sredstev, da bi s tem krepili Združevanje dela. To bi poleg drugega zahtevalo drugačne od-hose s trgovino. Če hočemo, da se osvobodimo bančnega sistema in te oblike „kapitala“, rečeno pogojno, potem je ta proces integracije nujen. Toda to ne pomeni likvidacije tržišča, kot to po navadi pravijo. To je Ukvidacija tako imenovanega trgovinskega kapitala, ne pa tržišča, kajti tržišče predstavlja novo, moderno osnovo, kjer postaja ta trgo-vinski kapital odvečen (v procesu), toda prav tako postaja odvečen tudi kapital denarnega tržišča. pC tovariši komunisti iz republi-škega izvršnega sveta, da pridejo ež> Pred Skupščino SRS z izdelanim čm sistemom. Če se ne motim, je na$i tok za to že potekel. Zato in za-320-1 radi tega, ker nastajajo novi pro-nJ “lemi v odnosih, ki so se formu-urali z dogovori, in ker pričakujemo, da bo moralo priti do odmrznitve osebnih dohodkov, se in- moramo že sedaj na to pripra-v. ''Ih, da ne bo nepripravljenost 'f kriva za možno stihijo ali pa iz- :tn> m«' ,, ?°vor, da se še naprej zadrži re-gtiPj zim zamrznjenih dohodkov. Pr01 hif n sednik skupščine SR Slove-uije, na seminarju za sekre-abil' tarje komitejev občinskih ;laV' konferenc in medobčinskih red svetov ZKS v Lipici: ipalj Po ustavnih določbah je vsaka lilM "3ZD pravna oseba. Ne smemo | Pa tega mešati s pravicami in °bveznostmi TOZD v prometu s 'Vemo pa, da je vedno večji del dejavnosti ali konkretnih obvez- :ga rdi ve- fri- ;ka le- no idh na Pri- 20. an- dn- 100 [av- dio jjg j auje, bodisi da preko trgovine A’ I j&mizira prodajo teh proizvo-dn uov oziroma da preko negospo-rrO-1 carskih dejavnosti zagotavlja iz- m m m a -■ FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, na 32. seji centralnega komiteja: g[e. Že takoj po 3. seji konference ^. ZKS smo v Sloveniji z družbe-lOhj nimi dogovori in samoupravnimi iZO' sporazumi začeli usmerjati oseb-ue dohodke po načelu „za ena-jje k° delo enako plačilo11 med , ljudmi enakega poklica, iz-! z ^ obrazbe in kvalifilcicije v istih Ul' panogah, kot tudi med pano-dvč gami. V mnogih delovnih organi-zacijah so občutno povečali naj-uižje osebne dohodke zaposle- nih. Pomembna je bila 27. seja V S CK ZKS za urejanje področja rad; družbenega dogovarjanja in sa- J, moupravnega sporazumevanja o Z}j I!1.6?!**11 za usmerjanje delitve do- ! bodka in osebnih dohodkov. Na ceV-i tel seji so bili zadolženi nekateri ista SERGEJ KRAIG)ER, pred- -J bet ji mi osebami: to je samo ena 1 °d manifestacij pravne osebe. n°sti in pravic med TOZD v medsebojnih odnosih v podjetju oziroma v integracijskih skupi-nah. Nimamo opravka samo in Predvsem s klasičnim prometom na trgu, ker se trg počasi izloča • —O ) rvvsi ov lig gwuoi i neposreden in nujen dejav- mk povezovanja delovnih organi-duk^ V Procesu družbene repro- Zato v tem pogledu ustavne iPremembe jasneje opredeljujejo 10ZD tako v organizaciji zdru- ,-----tako v organizaciji zdru- ženega dela sami kakor tudi v J^eh oblikah integracije (v proiz-v°dnji, v odnosih z banko, zava-mvalnico, trgovino in v odnosih negospodarskih dejavnosti), skratka, z vsemi tistimi, s kate-nmi delavec v združenem delu bsuje probleme svojega razvoja: bodisi da koncentrira denarna vin- bedstva za hitrejše obračuna- jj) | bbraževanje svojih kadrov, svojo uravstveno in finančno končajo Ud. S a a m m a a a a a a a s ČZP DELAVSKA ENOTNOST obvešča, da je izšla knjiga dr. Bogdana Kavčiča: SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH Prednaročnikom smo jo že pričeli pošiljati. Drugi interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi ČZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. S * * S S s s * s * s * * * * s * * v * s s N * N * ... v jugoslovanskih sindikatih Nalomljena kopja zavoljo stanovanjske pravice Zadnje čase je v javnosti slišati očitke, da je veljavna stanovanjska zakonodaja v očitnem nasprotju z ustavo. Z ustavnimi amandmaji so namreč prenehali veljati zvezni predpisi o stanovanjskih razmerjih, republike pa šele pripravljajo zakone, ki naj bi uveljavili novosti v politiki našega stanovanjskega gospodarstva. Največ 'pripomb bo nedvomno doživela opredelitev stanovanjske pravice tako do stanovanj v družbeni lastnini kot do stanovanj v privatnem lastništvu. V bitki za usodo stanovanjske pravice se že brnijo prva kopja. Tako zahteva združenje lastnikov družinskih hiš in etažnih stanovanj v Zagrebu brezpogojno ukinitev stanovanjske pravice in to celo v družbenem lastništvu. „Stano-vanjska pravica je vir nedopusmega bogatenja, mnogih sporov, korupcij in podkupovanja, zato jo je brezpogojno treba ukiniti ne le v privatnem lastništvu temveč tudi v družbenem, ker je škodljiva za interese skupnosti “ piše v pritožbi, ki jo je združenje lastnikov poslalo CK ZKH. Tudi združenje stanovalcev v privatnih hišah in stanovanjih mesta Zagreba je poslalo CK ZKH svojo pritožbo, v kateri brani stanovanjsko pravico ter poudarja, akcija lastnikov ni uperjena samo proti stanovalcem, temveč pomeni napad na družbenopolitično ureditev. Ta trditev je nedvomno premalo premišljena in preostra: povzročil jo je strah pred izgubo najemnega stanovanja pri privatnih lastnikih stanovanj, ki pa ni povsem neutemeljena, saj se je denimo v Skopju, ob povečanju obdavčitve stanovanj, znašlo čez noč na cesti kakih 1000 nezaščitenih podnajemnikov v zasebnih in družbenih stanovanjih. L V Sloveniji se ozračje v razpravi o stanovanjski pravici ni tako razgrelo kot drugod po republikah, vendar kljub temu še ni znano, v čigavo korist se bodo iztekle razprave o pravicah pri uporabi zasedenih stanovanj: ali tudi v korist lastnikov stanovanj ali spet v izključno korist njihovih, z dosedanjimi predpisi zaščitenih najemnikov stanovanj. Vendar imajo lastniki stanovanj že precej več upanja, da bodo razširili svoje stanovanjske pravice do zasedenih stanovanj. V razgovoru s predstavniki republiške skupščine so namreč uveljavili stališče, da je stanovanjska pravica ustavna pravica, ki jo delovni ljudje in občani uveljavljajo enakopravno in ne glede na to, ali to pravico uresničujejo v družbenih ali zasebnih stanovanjih. Pri nadalnjem oblikovanju zakonskega osnutka, ki ga pripravljajo v republiški skupščini, bo zato treba upoštevati da stanovanje predstavlja opredmeteno minulo delo, iz katerega za lastnika zasebnih najemnih stanovanj izhajajo tudi določene pravice in ne samo obveznosti. Ko sedaj na novo urejamo stanovanjska razmerja, bo torej treba z zakonom omogočiti, da se začno na samoupravni osnovi postopoma razreševati pereči stanovanjski problemi lastnikov zasebnih najemnih stanovanj. V zakonu bi bilo treba opredeliti tudi enotne kriterije, na podlagi katerih bi lastniki zasebnih stanovanj v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnostih združevali svoje interese in jih povezovali z družbenimi interesi. BOSNA IN HERCEGOVINA ŠE VEČ DELOVNIH MEST - Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v Sarajevu ugotavljajo, da je stopnja zaposlenosti lani narasla za 4,3 %, kar pomeni, daje gospodarstvo in negospodarstvo tega mesta na novo zaposlilo 6.810 de- lavcev. Samo na mestnem področju je bilo na novo zaposlenih 2.536 delavcev, medtem ko je delo v tujini dobilo 879 delavcev ali za Tl % delavcev, medtem ko je delo manj kot leto poprej. V prekvalifikacijo delavcev je bilo zajetih 1.168 prebivalcev, ki jim je bila vnaprej zagotovljena zaposlitev. Posebne težave v minulem obdobju pa so bile pri zaposlovanju pripravnikov; od skupnega števila proštih pripravniških mest je bilo zasedenih komaj 50 % ali 658. Ob tem v Sarajevu ugotavljajo, da preti nevarnost, da se bo v naslednjih letih število pripravniških mest znatno zmanjšalo, saj po novem zakonu o pripravnikih delovne organizacije povsem samostojno določajo tako število kot strukturo pripravniških delovnih mest. Pa še en podatek je upoštevanja vreden: v minulem letu je naraslo število evidentiranih nezaposlenih oseb za 32 % in je znašalo 5.242 delavcev. Te ugotovitve so bile izrečene na skupni seji predsedstva mestne konference Zveze sindikatov Sarajeva in izvršnega o> ra skupščine skupnosti za zaposlovanje. Oba organa sta sklenila, da bo treba zavoljo tega dosledno spoštovati kriterije, ki jih vsebuje družbeni dogovor o zaposlenosti ih zaposlovanju v Sarajevu. Prednost pri zaposlovanju morajo v bodoče imeti tisti občani, ki živijo v težjih socialnih in ekonomskih razmerah. Še posebej pa so opozorili na to, da morajo delovne organizacije reševati probleme tehnično-tehnoloških presežkov delavcev z organizirano družbeno akcijo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti. NEUSPELA INTERVENCIJA Zvezna direkcija za rezerve prehrambenih proizvodov je uvozila iz Amerike in Mehike 11 tisoč ton fižola, da bi zagotovila preskrbo trga in visoke cene znižala na normalno raven. Fižol so ponudili trgovini po uvozni ceni 6,3 do 6,60 dinaijev za kilogram, s tem da maloprodajna cena ne bi smela biti višja od 7,50 do 8 dinaijev. Čeprav se maloprodajna cena domačega fižola giblje od 13 do 18 dinaijev in je po oceni strokovnjakov kakovost uvoženega fižola boljša od domačega, se prodaja fižola ni povečala. Uvoženi fižol namreč trgovina zaradi nizkega zaslužka ,Jiojkotira“! Kot vse kaže, pravice najemnikov stanovanj v prihodnje ne bodo več tako močno zaščitene z zakonom, kot so zdaj. V Sloveniji bomo razrahljali posamezne togosti pri opredeljevanju stanovanjske pravice tudi zato, ker ne spodbujajo občanov, da bi s svojimi sredstvi pridobili nova lastna stanovanja. Pri načrtovanju stanovanjskega gospodarstva torej prevladuje presoja, da samo z gradnjo družbenih najemnih stanovanj ni mogoče odpraviti občutnega stanovanjskega primanjkljaja, temveč je treba hkrati ekonomsko pospeševati tudi gradnjo stanovanj z lastnimi prihranki in z najemanjem kreditov. V. & Kdo ne spoštuje predpisov? Odbor družbenopobtičnega zbora zvezne skupščine za zvezni proračun je proučeval najnovejše informacije o izplačilih osebnih dohodkov nad rednimi mesečnimi akontacijami v tistih organizacijah, ki jih zadevajo določila zakona o začasni orne- Zapiranje trga — kaznivo dejanje Kot je znano, je sredi februarja začel veljati kazenski zakonik, katerega 212. a člen določa, da se zloraba uradnega položaja in pooblastil, z namenom, da bi se porušila enotnost jugoslovanskega trga, kaznuje s strogim zaporom do 8 let, v posebno težkih primerih pa do 12 let. Zakon s sporazumevanjem proizvajalcev in trgovine omogoča takšno kroženje blaga, da v njem ne bo privilegiranih, ne zapostavljenih. Tako bodo odstra- njene tudi dileme o monopolnem položaju, nelojalni konkurenci, zapiranju trga ter prometu blaga in storitev pod določenimi pogoji. Takih primerov pa doslej ni bilo malo. Cementarne so, denimo, zahtevale takšen režim za prodajo cementa, v katerem je imela prednost na trgu tista organizacija, ki je plačevala večjo maržo. Črna metalurgija pa je sklepala pogodbe s prometnimi organizacijami, vendar je nekatere iz- polnjevala 20-odstotno, druge pa s 150-odstotno! Pojavi zapiranja trga so bili očitni pri odobravanju lokacij za nove blagovne hiše in skladišča, kazali so se v neenakih stopnjah za domača in tuja podjetja — da niti ne omenjamo pestrosti davčnih stopenj in neenakih kriterijev pri urejanju blagovnega prometa v posameznih občinah. jitvi izplačil. Zbrani podatki kažejo, da je od 1. dp 18. decembra 1972. leta v SFRJ 2859 organizacij, ki jih omejitev zadeva, izplačalo preko rednih akontacij osebnih dohodkov skupni znesek 194,261.000 din. Poslance so seznanili s podatkom, da je tudi več zveznih organov in organizacij opravilo takšna izplačila. Nedopustno je, so poudarili na seji, da so to storili organi federacije, ki so sprejeli ta zakon. Takšne poteze, je bilo rečeno, nimajo toliko finančne kot politične teže in je zato nujno treba ugotoviti odgovornost posameznikov ter določiti rok za vrnitev izplačanih sredstev. Porodniški dopust do enega leta? Socialno-zdravstveni zbor sabora SR Hrvatske je sprejel predlog novega republiškega zakona o porodniškem dopustu. Zakon zaposleni materi zagotavlja plačan šestmesečni porodniški dopust. Medtem ko je sedanji zakon zagotovljal samo 105 dni dopusta, preostalih 75 dni pa so morale matere delati skrajšan delovni čas, novi zakon omogoča, da se zaposlene matere same odločijo, ali bodo izkoristile poln šestmesečni dopust ali pa delno skrajšanega. Še zanimivejše pa so določbe zakona, ki omogočajo podaljšanje dopusta tudi do enega leta otro- kovega življenja. Toda teh dodatnih šest mesecev po določilih zakona ne bo plačanih, šteli pa se bodo v delovno dobo. Nadomestilo za osebne dohodke za ta podaljšani dopust naj bi dobivale same matere samohranilke in žene iz družin z nizkimi prejemki. Prav te določbe so bile sporne na saborski razpravi, tako da so sklenili, da bodo začele veljati šele po sklenitvi družbenega dogovora med saborom, Zvezo sindikatov Hrvaške in zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja. S tem dogovorom bodo rešili način financiranja ter višino nadomestila. — Ža lepši nasmeh § BO OTVORITEV ^ MAJA LETOS? * S $ * * * * * S * * <* * * * * *> * > * S * *s *% N I I 1 I l 1 1 l l t \ r MNOŽIČNO IN KVALITETNO V organizaciji Občinskega sindikalnega sveta Ajdovščina i*1 pod pokroviteljstvom prof. Mire Novak, poslanke prosvet- kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije, so bile minulo nedeljo v Ajdovščini druge žen-ske delavske športne igre Primorske in Notranjske. Na igre je poslalo svoje zastopstvo kar deset občinskih sindikalnih svetov: Cerknica, Postojna, Tolmin, Idrija, Nova Gorica, Sežana, Logatec, Ilirska Bistrica, Ajdovščina in obalni sindikalni svet Koper. Športnice so se pomerile v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Odlična organizacija, lepo vreme in pa množična udeležba so dali drugim ženskim športnim igram v Ajdovščini že posebno svečano obeležje. Vsa tekmovanja so potekala brez zastojev po predvidenem urniku in v zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev je velika prireditev 11 celoti uspela in s tem dosegla svoj namen. Se posebno veselo Pa je bilo na zaključni prireditvi, ki jo je za vse udeležence Priredil občinski sindikalni svet Ajdovščina. Tu so tudi šport- nice Primorske in Notranjske skovale načrte za delo v letošnjem letu, saj bo udeležba na prihodnjih igrah gotovo še večja in s tem boj za najvišja mesta težji od letošnjega. In katera ekipa se je to pot v Ajdovščini najbolje odrezala? S precejšno premočjo so se na POPRAVEK V IX. številki našega tednika smo objavili na XV. strani prispevek pod naslovom „DobrodošIica primorskim smučarkam". Vsem prizadetim se opravičujemo za neljubo napako v naslovu. Pravilen naslov bi se moral namreč glasiti „Do-brodošlica primorskim športnicam". Uredništvo DE prvo mesto uvrstile športnice Obalnega sindikalnega sveta Koper. Zbrale so kar 260 točk in s tem pustile drugouvrščeno Cerknico za seboj kar za 36 točk. Slede: 3. Postojna (212), 4. Tolmin (194), 5. Idrija (182), 6. Nova Gorica (160), 7. Sežana (152), 8. Logatec (128), 9. Ilirska Bistrica (118) in 10. Ajdovščina (88 točk). V namiznem tenisu se je na prvo mesto uvrstila ekipa Idrije, na drugo ekipa Kopra in na tretje športnice Tolmina. Med posameznicami pa je bila najuspešnejša Marija Taljat. V kegljanju so se najbolje odrezale Novogoričanke. Podrle so 2196 kegljev, to je le za šest kegljev več od ekipe Kopra, ki je zasedla drugo mesto: Slede Tolmin, Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna itd. Med posameznicami se je najbolje odrezala Anita Mokodel iz Nove Gorice. V streljanju se je najbolj izkazala ekipa Postojne. Nastre-Ijala je kar 593 krogov. Slede Cerknica (569), Koper (545), Idrija (504), 5. Logatec (423) itd Med posameznicami se je bila v streljanju najboljša Vreč-kova iz Postojne. V šahu so se na prvo mesto uvrstile Koprčanke. Slede ekipe Logatca, Postojne, Sežane, Tolmina, Idrije in Cerknice. Med posameznicami pa je najbolje igrala Majda Jesenovec iz Logatca. -a PRVE SINDIKALNE TEKME V VELESLALOMU _ PODJETJA MERX Osnovna sindikalna organi-tecija trgovine Ravne na Koro-škem je bila prvi prireditelj sindikalnega tekmovanja v vele-sfolomu trgovskega podjetja ki£rx Celje. Organizator tekmo-vnnja je bil Smučarski klub Grna na Koroškem, ki je progo 0b vlečnici in organizacijo prav dobro izvedel. Tekmovanja se je udeležilo 42 tekmovalcev iz 6 °snovnih sind. organizacij pod-jetja Merx. Največ uspeha so imeli tekmovalci trgovine Ravne na Koroškem, ki so prejeli pokal za skupno uvrstitev, vsi ostali tekmovalci pa so na svečani prireditvi prejeli praktična darila. Na zaključku so se tudi dogovorili, da naj bodo igre spodbuda za še večje sodelovanje na področju samoupravljanja in medsebojnih odnosov. Prav tako so določili naslednjega prireditelja. NA GOLTEH Pred dnevi je organiziral Občinski sindikalni svet Celje na Golteh ^ndikalno prvenstvo v veleslalomu. Smučarskega tekmovanja seje beležilo kar 46 sindikalnih organizacij oziroma 350 tekmovalcev, ^rganizatorji so bili z udeležbo seveda zelo zadovoljni, saj se je Prvenstva udeležilo v primerjavi z lanskim letom kar 80 tekmo-aicev več. Če pa ne bi veljale omejitve pri številu nastopajočih za ^mezn^ sindikalne organizacije, bi bila udeležba po vsej verjet- te 111 °^n' konkurenci so pri članih zmagali predstavnike prosve- oa p? stareiših članih pa je bila najhitrejša ekipa Aero, pri ženskah ^ eKrpa sindikalne organizacije Nivo. POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE. ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA REZULTATI: Ženske nad 30 let: 1. Božnik Mojca (Trg. Ravne), 2. Presečnik Jožica (Trg Ravne); ženske do 30 let: 1. Ravlan Ruža (Trg. Ravne), 2. Grešek Olga (S. S. Celje). Moški nad 30 let: 1. Saveli Milan (Trg. Ravne), 2. Miklavc Viktor (Trg. Ravne), 3. Lokovšek Vinko (Pro. Celje); moški do 30 let: 1. Kunc Adolf (Trg. Ravne), 2. Črnovšek Vito (Mal. Celje), 3. Hendler Zoran (Gro. Celje). EKIPNO: 1. Maloprodaja trgovina Ravne na Koroškem, 2. Proizvodnja Celje, 3. Transport Celje, 4. Maloprodaja Celje, 5. Grosist Celje, 6. Skupne službe Celje MILAN PEČOVNIK • POSTOJNA ' Te dni so se v Postojni pričele tra dicionalne delavske športne igre, k jih vsako leto organizira Občinsk sindikalni svet iz Postojne. Igre bodo letos potekale v osmih discipli nah, in sicer v šahu, kegljanju, ko šarki, streljanju, namiznem tenisu odbojki, balinanju in v malem nogo metu. Najprej so se pomerili šahisti, na stopilo je enajst štiričlanskih ekip k so bile sestavljene tudi iz predstav nic ženskega spola, tako da je vsak. ekipa morala imeti tudi eno žensko Naslov prvaka so branili gostinci HGP Kras, ki pa so letos nastopili le s tremi igralci in tako osvojili druge mesto s 30 točkami. Letošnji prvaki so postali železničarji, ki so zbrali 32,5 točke, tretja je bila ekipa iz Transavta 27,5, ostali vrstni red pa je naslednji: PP Pivka 23,5, Javoi Pivka 20,5, Postojnska jama 19. Gradnje 15,5, GŠC Postojna 14, KB 12,5, LIV 12 ter Primorje 6 točk. Sindikalna organizacija kmetijskega kombinata „HMEZAD“iz Žalca je na Golteh organizirala sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo kmetijcev v veleslalomu, ki je bilo 23. marca na Golteh pod pokroviteljstvom kombinata „HMEZAD“. Na sliki: skupina tekmovalcev tik pred startom. (Foto: Vili Kybihal) SKRB ZA REKREACIJO zdaj vso svojo pozornost usmerila v akcijo trim. Razdelila je veliko število kartonov, predlagala je širše sodelovanje z vsemi trboveljskimi telesnovzgojnimi in športnimi organizacijami, da bi s skupnimi močmi našli možnosti za stalne oblike športnega udejstvovanja delavcev. Spodbujala pa bo tudi vse oblike rekreacije. Konec koncev so v Trbovljah pred kratkim izročili svojemu namenu še eno pokrito kopališče, ki pomeni dodatne možnosti za plavalni šport v vseh letnih časih, predvsem pa pozimi. Zavzema pa se tudi za stalne obiske zasavskih planinskih domov in za ureditev posebnih stez za trim. —m- Na letošnjih zimskih igrah „ELEKTRE“ so se tako, kot vsa leta doslej, borili za kar najboljše čase tudi tekači. Pred kratkim je komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem svetu Trbovlje podelila tudi priznanja in pokale najboljšim ekipam in posameznikom za dosežene rezultate na minulih, tradicionalnih 13. sindikalnih delavskih športnih igrah. Pomen teh iger, zdaj potekajo vse leto, je čedalje večji. Lani je na njih sodelovalo že okoli 1100 delavcev, leta 1967 pa komaj petsto. Čeprav torej število sodelujočih iz leta v leto raste, pa komisija še ni zadovoljna, ker pač sodi, da mora športno in telesnovzgojno ter rekreacijsko udejstvovanje trboveljskih delovnih ljudi postati še bolj množično, ne samo na športnih igrah, marveč tudi v akciji trim in na področju telesne kulture. Zanimivo je, da seje komisija za šport pri sindikalnem svetu lotila tudi razširitve zimskega športa. Pred dnevi je namreč pripravila prvo- sindikalno prvenstvo v veleslalomu v Lon-tovžu pod Kumom. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je pomerilo v tej disciplini okoli 140 članov delovnih kolektivov trboveljskih podjetij. Tekmovah so ekipno in posamezno. Najboljši so se uvrstili na bližnje republiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu v Kranjski gori. Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem svetu je SMUČARJI IMPOLA NA POHORJU Pred dnevi je bilo pri planinskem domu Anton Štuhec na bistriškem Pohorju letošnje tekmovanje smučarjev delovnega kolektiva IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki je postalo že tradicionalno. Letošnjega tekmovanja, v organizaciji sindikalna organizacija IMPOL in DRMIT, so se udeležili tudi tekmovalci sindikalne organizacije TGA iz Kidričevega. Lepo vreme je omogočilo, da je tekmovanje imenitno uspelo. Smučarji so tekmovali ekipno in posamezno. Razdeljeni pa so bili tudi v več kategorij. Tako je bila v kategoriji ženski najuspešnejša Vera Fermevc, prvo do drugo mesto pa sta osvojili Pečovnik Alenka in Kodela Marija. Borba za prvo mesto v ženski konkurenci je bila zelo zanimiva in pestra. V rekreacijskem smuku za moške v starosti do 35 let je bil najuspešnejši ing. Mlakar Alojz pred Golobom Francem in ing. Bradonom Francem. V kategoriji moških med 35 in 40 let je zmagal Cmager Vinko, medtem ko je v skupini veteranov (40 do 45 let) zmagal Golob Milan. Med najstarejšimi smučarji pa je bil najuspešnejši Mlekuž Rudi V ekipnem tekmovanju so bili najboljši člani DRMIT IMPOL z 88,5 se k. pred ekipo SINKIKAT I IMPOL z 91,5 sek. in SINDIKAT TGA Kidričevo z 96,5 sekunde. Za zmagovalno ekipo so tekmovali Viktor Maček, Jože Pečovnik, Alojz Mlakar in Franc Bradati. Najuspešnejši v veleslalomu je bil Alojz Mlakar, član ekipe DRMIT IMPOL. VIKTOR HORVAT Potniški promet v težavah Transturistovi šofeiji in sprevodniki so. imeli v začetku tega tedna razgovor z vodilnimi delavci podjetja, na katerem so sklenili, da bodo od 1. aprila naprej dobili osebni dohodek na osnovi osnutka novega pravilnika. Ena izmed bistvenih sprememb, ki jih ta prinaša, je obračunavanje prejemkov po delovnih urah in ne več po prevoženih kilometrih kot sedaj. Ob tej priložnosti so se delavci seznanih tudi z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela, od katerih si nadejajo večji vpliv na razpolaganje z dohodkom. Kot so napovedali na sestanku, bodo volitve novega delavskega sveta TOZD potniški promet to soboto, te dni pa se začenja tudi javna razprava o ustreznih samoupravnih sporazumih, kijih bodo podpisali v aprilu. S tem razgovorom je bil v Transturistu zaključen nesporazum, ki se je prejšnji teden manifestiral v nekajurni prekinitvi dela. Okoli 30 šoferjev in sprevodnikov, ki delajo na območju škofjeloške občine, je v četrtek dopoldne prenehalo voziti avtobuse. S tem so izrazili svoje nezadovoljstvo nad osnovnimi osebnimi dohodki za februar. Ti so bili obračunani enako, kot v prejšnjih mesecih (vrednost točke je bila celo nekoliko večja), vendar pa so bili nižji zaradi manjšega števila delovnih dni. Podjetje je v tem mesecu prešlo na nov način obračunavanja, po katerem je mesec zaključilo že 25. februarja. Razen tega pa so šoferji in sprevodniki negodovali, ker v spisku osnovnih plač še niso bile upoštevane dnevnice, kijih zaradi narave njihovega dela vključujejo v osebni dohodek, izkazane pa so šele ha izplačilnih ovojnicah. Večinoma te znašajo okoli 1000 dinarjev. Ko so jim vodilni delavci te okoliščine pojasnili, so se ob 14. uri vrnili na delo. Zaradi te prekinitve Škofja Loka več ur ni imela avtobusnih zvez z drugimi kraji. Precej so bile prizadete delovne organizacije, saj so delavci popoldanske izmene prihajali na delo šele, ko so se avtobusi vračali z voženj, s katerimi so razvozili delavce, ki so delali dopoldne. TOZD potniški promet bo zaradi tega utrpela precejšnjo škodo, saj bodo gospodarske organizacije od nje zahtevale odškodnino zaradi izgubljenih delovnih ur. S tem se bo seveda položaj potniškega prometa še poslabšal. Že nekaj časa namreč posluje na meji rentabilnosti, kar je, kot ocenjujejo v Transturistu, tudi precej pripomoglo k nezadovoljstvu delavcev s tega področja. Stroški prevozov nenehno naraščajo, cene tarif pa so še naprej zamrznjene, čeprav pristojni organi že dalj časa napovedujejo njihovo ustrezno uskladitev s stroški. Tako je imel potniški promet Transturista lani le 600 tisoč dinarjev ostanka dohodka, kar je štirikrat manj kot predlanskim, čeprav je obseg dejavnosti bistveno razširil. Kakorkoli vzeto - škoda je, da Transturistovi delavci niso poiskali odgovorov na svoja vprašanja po redni samoupravni poti, saj bi očitno dosegli isto, ob tem pa ne bi škodovali niti sebi niti skupnosti. M. S. Od vezalk za čevlje k plastičnim cev em »Totra« se z vztrajnostjo in iznajdljivostjo uspešno prilagaja modernim zahtevam na tržišču Predstava, ki jo imamo pri nas o „Totri“ (Totra - tovarna trakov), je že stvar preteklosti. Podjetje je pred leti resda imelo predvsem pozamenterijski značaj (proizvodnja vezalk in pe-rilne elastike), vendar je pravočasno začelo iskati možnosti za nova pota v proizvodnji. Zdaj se že kaže, da je bila odločitev za proizvodnjo cevi iz plastičnih mas (kot dopolnilna dejavnost) močno na mestu in prav gotovo odpira „Totri“ nove perspektive na tržišču. Zanimivo bi bilo videti, kakšni so zdaj problemi, s katerimi se srečuje „Totra“ kot tovarna pozamenterije in tovarna cevi. Za boljše razumevanje si moramo ogledati obe dejavnosti, vsako posebej. Lani je kljub poostrenim gospodarskim pogojem pozamen-terija uspešno poslovala. Proizvodni programi, sicer vezani na velike težave pri nabavi surovin, so bili celo preseženi. Surovinske težave: vsi dosedanji dobavitelji bombažne preje iz Slovenije so preusmerili svojo proizvodnjo in je morala „Totra“ iskati nove možnosti v Srbiji, BiH in Makedoniji, kar je seveda povečalo prevozne stroške. Docela je jasno, da zaradi zastarelosti proizvodnih obratov in strojnega parka več ni mogoče napraviti. Modernizacija je torej prva zahteva. Predvsem velja to za navijalnico in adju-stažo ter tudi barvamo, ki je poleg zastarelosti še premajhna. Pri povečani proizvodnji vezalk „pokriva“ barvarna samo tretjino zahtev, tako da mora „Totra“ za preostali dve tretjini iskati usluge pri tekstilni industriji po vsej Sloveniji in celo na Hrvatskem. Take usluge so seveda za podjetje huda denarna obremenitev, tako da so želje po novi barvami docela razumljive in predstavljajo ključ za nadaljnji razvoj pozamenterij-ske dejavnosti. Zanimivo si je ogledati prodajne dosežke „Totre“. Poleg „tradicionalnih“ vezalk so tu še številni drugi proizvodi široke potrošnje kot perilna elastika (od št. 6 do 14), razne vrvice, trakovi, elastične pripenjače, zaščitne mrežice za damska dvokolesa, vlečne vrvi za avtomobile, vse vrste vrvi ža perilo, ščipalke za perilo, tržne mrežice in pd. ... Glavni pozamenterijski izdelek so prav gotovo vezalke, zato je razumljivo, da so glavni odjemalci „Totre“ tovarne obutve. Lahko trdimo, da 7 turi ST POHIŠTVO „Totra“ oskrbuje z vezalkami vso Jugoslavijo, saj uspešno sodeluje z 58 jugoslovanskimi tovarnami obutve. Lani je šlo na jugoslovansko tržišče 20 milijonov parov vezalk, kar je podjetju prineslo za staro milijardo in pol dohodka. Glavne razloge za take uspehe je treba prav gotovo iskati v dobri povezavi z razvojnimi službami v tovarnah Raznobarvna preja teče v „Totri“ brez prestanka, saj čakajo na vezalke velike trgovske hiše, prodajalne na drobno in nad 50 jug® slovanskih proizvajalcev obutve. „Totra“ ima že za letos, prihodnje leto in še naprej sicer trezne, vendar kljub vsemu velike načrte, K bodo postopoma navrgli bistven napredek v proizvodnji izdelkov pozamenterije in tudi cevi iz plastičnih mas. — Foto: ANDREJ AGNR obutve in pa v rednem spremljanju vseh dogajanj v svetu mode. Na žalost je tudi tako, da ni zadovoljstva brez nekaj grenkobe. V našem primeru gre za slabe plačnike, kar še posebej velja za številne trgovske hiše in tudi za večino tovarn obutve. Ob tem v „Totri“ ne pozabijo povedati, da je slovenska obutvena industrija izjemno soliden plačnik, kar še posebej velja za „Peko“, „Planiko“ in Alpino". Še enkrat pogled na izvozne možnosti. „Totra“ doslej ne more govoriti o izvozu svojih pozamenterijskih izdelkov, razen če ne upoštevamo posrednega izvoza" vezalk (skupaj s čevlji). Letos pa se odpirajo tudi direktne izvozne možnosti, in sicer izvoz vezalk v obe Nemčiji. Ponos „Totre“ — gre pač za novo in „mlado“ dejavnost — so prav gotovo cevi iz plastičnih mas. Preteklo leto predstavlja na tem področju pomemben mejnik, saj se je proizvodnja skoncentrirala v novih prostorih, kar je odprlo tudi nove možnosti za razširitev proizvodnje. Tovarna cevi zdaj izdeluje cevi iz sledečih plastičnih mas: visokotlačnega polietilena, nizkotlačnega poetilena in poli-vinilklorida (PVC). Cevi se uporabljajo za različne namene: vodovod, kanalizacija, v kemični industriji, telefiniji, osuševanju zemljišč in pd.. „Totra“ izdeluje tudi spojke za cevi, razne brizgane izdelke iz plastičnih vas za tehnično uporabo, mo-nofilne niti in plastificirano vrvico. Povedati je treba, da dobiva „Totra“ surovine za proizvodnjo cevi doma in na tujem (razmerje je približno 50:50). Med letom so večkrat imeli težave pri nabavi surovin, vendar do bistvenih zastojev v proizvodnji ni prišlo. V primerjavi z 1971. letom se je proizvodnja povečala za 33 %, brez PVC pa za 13%. In želje? Prav gotovo skladiščni prostori, ki bodo morda letos že postali stvarnost. V „Totri“ se zavedajo, da morajo biti čimbolj prisotni na tržišču, če hočejo uspešno prodajati cevi doma in na tujem. Zato so lani sodelovali na sejmih v Zagrebu (na spomladanskem in jesenskem sejmu), Beogradu, Skopju in Sarajevu ter (skupaj s Koteks-Tobus) v Moskvi, Bratislavi, Leipzigu in Budimpešti (skupaj z Agrovoj-vodino). V program dela se je s pridom vklučila tudi montažno varilna grupa, ki je lani položila cevovod na viaduktu „Ravbar-komanda", protipožarno omrežje v koprski luki, kanalizacijo v Ptuju, industrijski cevovod v Ravni gori, cevovod za industrijsko vodo iz Save za „Iskro“ v Kranju in cevovod na Pokljuki. V „Totri“ so se namenili, da bodo dosledno nadaljevali poslovno politiko iz lanskega leta, modernizirali proizvodnjo po že prej sprejetem programu in še prav posebej z inteznivnejšim in kvalitetnejšim delom zagotovili uspešno rast in trdnost podjetja ter življenjski standard in socialno varnost članov svojega delovnega kolektiva. Ko smo začeli z našo akcijo podpisovanja dogovorov za naročnino na Delavsko enotnost, smo se hkrati tudi odločili, da po najboljših močeh spreminjamo vsebino lista, ki naj postane ne le informativno sredstvo sindikalne organizacije in delavskega samoupravljanja, temveč tudi metoda političnega in samoupravljalskega delovanja. Ob teh načrtih smo zatrdno računali tudi na pomoč bralcev,- na pomoč vseh tistih, ki neposredno delujejo v sindikalni organizaciji in v samoupravljanju. Njihovi problemi naj bi našli prostor tudi na naših straneh, soočale naj bi se dobre izkušnje pa tudi napake, kjer obstajajo. Hkrati s temi načrti pa smo predvideli tudi vpliv novih naročnikov. Želimo, da bi Delavska enotnost, glasilo vseh organiziranih delavcev, prodrlo v sleherno delovno organizacijo na Slovenskem. Po dveh mesecih in pol sicer ugotavljamo, da je naročnikov vedno več, kljub vsemu pa bi želeli, da bi naša akcija za naročanje Delavske enotnosti še hitreje tekla. Morda je res, da ponekod čakajo še na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij, da bi se tam s člani pomenili o naročnini, najbrž pa je tudi res, da se je ponekod zgodilo, da so naša pisma, ki smo jih naslovili na vse predstavnike osnovnih sindikalnih organizacij in na vse predsednike samoupravnih organov v Sloveniji, le obtičala pozabljena v predalu. V uredništvu smo prepričani, da bomo tudi te pristopne izjave za naročnino na Delavsko enotnost čimprej dobili. Podpisniki dogovora • o DE / • 0d 16. do 22. marca 1973. leta so podpisale pristopno izjavo SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 357. IMF Ljubljana obrat tovarna Idrija, 358. Intereuropa Koper, Koper, 359. Lesno industrijski obrat Oplotnica, 360. Občinski sindikalni^ svet Ravne na Koroškem, 361. Moto-remont Šempeter, Šempeter pri Gorici, 362. Gozdni obrat Podturn Dolenjske TopUce, 363. Občinski sindikalni svet Dravograd, 364. Tovarna pletenin „Beltinka“ Beltinci, 365. Luška kapetanija, Koper, 366. „Avtomontaža“ Ljubljana, 367. Občinski sindikalni svet Ormož, 368. Upravni organ Skupščine občine Radovljica, 369. Mlinotest-pekama Idrija. DELOVNE ORGANIZACIJE: 151. Vojna pošta 2050/13 Ljubljana, 152. Zavod za spomeniško varstvo SRS Ljubljana, 153. „Croatia“ zavarovalnica in pozavarovalnica Koper. Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovorni urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ban^1 v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — in letna 78,00 din ^ Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana