NEW YORK, N.Y. mmSSm&im The Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interesa slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) JUNE 8, 1934. ŠTEVILKA (.NUMBER) 134 UNIJE ODPRLE BOJ ZA WAGNERJEVO PREDLOGO ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH| LJUDI PO ŠIRNI AMERIKI ivatski milijonar Vaso L. Čuko-I vič, ki je zapustil $1,300,000. V I svoji oporoki je določil, da se iz --1 njegove zapuščine porabi $300- Green žigosa kongres in jek-!°°0 za spomenik njegovemu o-larske magnate. RooseveltNebnemu prijatelju, pokojnemu Lani je v Denverju umrl hr-Tla farmer Peter Zučak in Mrs. zopet poživlja k sprejemu zakona. denverskemu županu Robertu W. Speer-u. Sedanji župan je pred kratkim imenoval komisijo za ta spomenik in komisija, v kateri sta tudi dva čukovičeva nečaka, je sklenila, da se naročilo za spomenik poveri Ivanu Meštroviču, znamenitemu hr WASHINGTON, 7. junija. — Organizirano delavstvo je danes stopilo v akcijo da izvojuje sprejem Wagnerjeve predloge za u-postavitev stalnega delavskega sodišča ža reševanje industrij- i vatskemu kiparju v Jugoslaviji, skih sporov. Obenem je udarilo; Meštrovič je bil povabljen, da po kongresu radi njegovega od- j pride v Denver in rabi le colo-lašanja s tem zakonom, po jek-' radski material za spomenik in larskih baronih pa radi njih za-1 najame vse pomočnike za to de-grizene opozicije proti delav- i lo v Coloradu. Zdaj pa je ogenj skim organizacijam. . v strehi. Dnevnik "The Denver Predsednik A. F. of L., Wil- i Post" je začel vroč boj proti te-liam Green, ki je bil zadnji čas'mu sklepu, češ. čemu bi naje-dozdevno hladen glede Wagner- mali tujega kiparja in pošiljali jeye predloge, katero se je vsled pritiska industrijskih magna-tov zelo oskubilo, je danes zahteval, da kongres predlogo gotovo sprejme, predno odide na JEKLARSKI DELAVCI V BELI HIŠI Frances Balinovič. _ V Chisholmu, Minn., je umrla jprjgjj so vpra|at pred8edni. ka, če morajo stavkati, da si zasigurajo pravice, katere jim jamči NRA. Sprejel jih je predsednikov tajnik. počitnice z ozirom na kritično situacijo, ki je nastala vsled preteče stavke v jeklarski industriji, ker jeklarske korpora-cije nečejo priznati delavcem tisočake v Jugoslavijo, ko pa a-meriški kiparji stradajo ...... Dotični list tudi pravi, da je Me-štrovičeva umetnost "že umrla". Zveza društev JSKJ za za-padno Pennsylvanijo je na svoji seji, ki se je vršila 27. maja v Strabane, Pa. sprejela resolucijo, v kateri se izreka priznanje in zahvalo pisatelju Louis Ada- Mary Arko, rojena Košmerlj, stara 48 let, doma iz Sodražice. V Ameriki je bivala 28 let in zapušča moža, tri sinove in eno hčer. V Monnesonu, Pa., je umrla Marija Fabjančič, stara 54 let, j WASHINGTON, 7. junija. — doma iz Hrepelj pri Kozini. V A- Danes je prišlo v Belo hišo dij-meriki je bila 13 let in zapušča j cat mrkogledih jeklarskih de-tu dve hčeri. lavcev, da vprašajo predsednika Dne 10. in 11. junija bo v < Roosevelta, če res ni nobenega Slov. Domu v Pittsburghu sku-1 drugega izhoda za 300,000 mož pina tukaj rojene slovenske j v jeklarski industriji kot da mladine, ki se imenuje Rollick-! stavkajo, če hočejo zasigurati ing Revelers vprizorila lepo mu-zikalno komedijo z imenom "Minutes of Melody". Vstopnina 25c za odrasle in 10c za otroke, Cannosburghu, Pa. je umrl John štefančič, star 45 let, ki je podlegel srčni hibi. Zapušča ženo in štiri otroke. V istem mestu se je morala podvreči opera- pravico do kolektivnega poga janja, katera je na papirju vsem delavcem zajamčena v NRA zakonu. Predsednik pa menda ni imel časa sprejeti delavske delegacije, temveč govoril je z njo le njegov tajnik Mclntyre. Po odhodu je eden izmed delegacije. William J. Long iz Weirtona, ciji na slepiču Miss Elizabeth w- Va., dejal, da bo delegacija M. Progar. videla predsednika jutri. Na farmi, dve milji od Mid- "Ali ste gotovi?" je vprašal landa, Pa. je bil 16. maja ustre- neki reporter. Ljubezen se ne do U-|NRA ^ mm krasti, so odločile zen-1 m 7 ske porotnice dOlOČaHje Cdl SC P^^lia ženska ljubezen se ne da u-j krasti. Tako so odločile včeraj j V|acja se vrača k sistemu stare kapitalistič- porotnice na okrajni sodniji v! r tožbi John C. Berana, ki je tožil | George H. Ritterja, da je ukra- j del ljubezen njegove mlade in' brhke ženke. Ritter je radio in-j ženir ter je Mrs. Beran delala i pod njim v neki tukajšnji to-i varni, ko sta se spoznala. Mrs.! WASHINGTON, 7. junija, — j K spremembi taktiki je brez Beran je pri procesu trdila, da' NRA je danes napravila nov u- j dvoma pripomogla v prvi vrsti ne konkurence na podlagi proti-trust-nih zakonov. Darrowa komisija, ki je kritizirala NRA, razpuščena. je moža vsled tega pustila in se razporočila, ker je z njo grdo ravnal, dočim je on trdil, da je Ritter ženi dvoril in da ga je nekoč kar direktno vprašal, da naj ji da svobodo, ker jo on ljubi. Ritter sedaj živi v East Orange, N. J. in tudi za Mrs. Beran je dobil tam delo, toda nista poročena. Beran je zahteval od radio inženirja $50,000 srčnega mazila, toda porota, ki je sestojala iz samih žensk, mu ni privoščila niti centa. mik, ko se je sporočilo, da se bo kritika od strani Darrowe ko- odslej naprej definitivno opustilo vse poskuse za določanje cen na podlagi pravilnikov, pač pa se bo zopet poklicalo na pomoč proti-trustne zakone, ki naj jamčijo "svobodnejšo konku- misije in neodvisnih republikancev, med katerimi sta senatorja Nye in Borah v prvi vrsti nagla šala, da je sistem pravilnikov odprl trustom vrata na stežaj. Značilno je, da je baš ob tem r e n c o." To se pravi da i Času tudi prišlo naznanilo, da bo pravice do kolektivnega poga-! miču za Članek "Who Built A-janja. merica?" (Kdo je zgradil Ame- Prej tekom dneva je bilo iziriko?), ki je bil pred kratkim Bele hiše dano novo zagotovilo,' priobčen tudi v "Enakopravno-da predsednik Roosevelt resno sti". Resolucija, ki je bila spre- želi, da se Wagnerjeva predloga sprejme, predno odide kongres domov. RELIFNI DELAVCI SO SE VRNILI NA DELO NILES, O., 7. junija. — Delavci pri z;veznih relifnih napravah, ki so šli v torek na štrajk, so se danes vrnili na delo. (To je očividno skupina, o kateri je bilo pred par dnevi poročano iz Girarda, ki se nahaja v bližini Niles, O.) Leon Callow, ki je vodil štrajk relifnih delavcev, je bil obsojen na $20 globe pod obtožbo "kalenja miru" ter je bil spuščen na prosto pod $100 varščine. Izjavil je, da bo apeliral na okrajno sodnijo. jeta z velikim navdušenjem od navzočih zastopnikov, se glasi: "Z ozirom na članek 'Who Built America', katerega je za aprilsko izdajo revije "Common Sense" napisal naš rojak, priznani ameriški pisatelj Louis A-damič, kateri članek je bil ponatisnjen v "Novi Dobi" z dne 9. maja v originalu, dne 16. maja pa priobčen v slovenskem prevodu, — izreka seja Zveze J. S. K. J. v zapadni Pennsylvaniji pisatelju Louis Adamiču priznanje in zahvalo, ker je s člankoin 'Who Built America' sijajno pobil neosnovana, naselnikom in njihovim otrokom namenjena kritiziranja revije "Saturday Evening Post", ter s tem pošteno mislečim Američanom jasno , in prepričljivo povedal, koliko Učitelj iz K.ansasa j so priseljenci, posebno priseljen-Včeraj se je zglasil v uredni-; ci jugoslovanskega in sploh slo- ljen Hrvat Lovro Vrbos. Ustrelil ga je s puško njegov 15-letni sin Steve, ko je videl, da je oče, ki je bil pijan, grozil materi z gnojnimi vilami. Mati in hči, žena Martina Kremesca in njena hči Mary Fabjan, sta bili istega dne operirani na vnetem slepiču v bolnišnici Frances Willard v Chica- štvu Mr. William Strah, mlad a-meriško - slovenski inteligent in učitelj na višji šoli v Pittsburghu, Kansas. Mr. Strah je rojen v Ameriki, toda je dobro vešč tudi slovenskega jezika. V Clevelandu se je mudil več dni ter je bil gost družine- Mr. in Mrs. Krist Stokel, 6622 Bonna Ave. Imeli smo z njim daljši in prav zanimiv razgovor. Sinoči se vanskega izvora, pripomogli k zgradbi in veličini Amerike, ma-terijalno in duševno." John Borštnar, živeč v Pittsburghu, Pa., je prejel vest, da je v Bruni vasi pri Mokronogu umrla njegova mati Frančiška Borštnar. Nagle smrti je preminul v Milwaukee L. Lepej, star 73 let, doma iz Makolj na spodnjem Sta- je zopet vrnil proti svojemu do- jerskem- v Ameriki je bival 30 mu v Kansasu. i jet ter je bil samec v istem me Voznik busa oproščen Včeraj je porota na okrajni sodniji v Elyriji oprostila avtobusnega voznika William Da-nielsa, ki je vozil Nevin bus, v katerem je bilo pred dvema me- Smrtna kos« Včeraj smo poročali, da je u-mrla Cecilia Kostanjšek, dodatno poročilo o pokojnici pa je sledeče: Pokojnica je bila rojena Kave, doma iz Celja na štajerskem, odkoder je prišla v A-meriko pred 25 leti. Njen soprog je umrl pred 12 leti. Tukaj zapušča dva sina Joseph, in John. Bila je Članica društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. in ženske Zveze št. 25. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10.30 v cer-lev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek na 1105 Norwood Rd. Bodi pokojnici ahka ameriška gruda, preosta-im pa naše sožalje! "Ljubljanski vrt" Dobro poznana Jerry in Lucia Leskovec, 689 E. 200 St., bosta jutri otvorila novo gostilno pod imenom "Ljubljanski vrt" v prostorih, kjer se je nekdaj nahajal poznani Anton Koss. Za jutri se bo serviralo pohane piske, po 25c krožnik. stu je družini Joe Fortuna umrl 4 mesece star sinček Stanley. V Arma, Kans., je umrla Rose Mlinarič, stara 17 let rojena v Ameriki. Zapušča starše in dve sestri. Svetovno razstavo v Chicagu secama ubitih sest potmkov., . ,. „ . , . ... v , . , so zadnje dni obiskali: Charles Daniels je bil obtožen ubojstva. J v A . . . .,. j 'Gober z ženo Hanno m sinom že prej je porota oprostila tudi ___^ voznika tovornega avtomobila, ki je bil zapleten v usodno ko-lizijo. Državna oblast je vsled te nesreče Nevin družbi prepovedala poslovati v državi Ohio. Frankom ter Marie Zaitz iz Cle velanda, O., Sylvia Menton iz Detroita, Mich.; Nick Tersina iz Cockeril, Kans., ter Jerry Ča-dež iz Dines, Wyo. V Warwoodu, W. Va., je 29. maja umrl v bolnišnici Mike Gračan, ki ga je 23. maja povozil tovorni avto. Bil je član S. Bančna reorganizacija Do včeraj je bilo za reorganizacijo North American Trust banke podpisanih 3742 delnic, j N. P. J število delničarjev je narastloj V Pittsburghu, Pa. je umrl na 991, načrt za likvidacijo sta-j John Leon, doma od Mokrono-re banke pa so podpisali vlaga- j ga. telji z $1,803,489. | V Cantonu, O., sta se poroči- Važna seja V nedeljo, dne 10. junija, ob 9. uri dopoldne se bo vršila seja balincarskih klubov v Slovenskem Narodnem Domu, na St. Clair Ave. Prošeni so vsi zastopniki, da se gotovo udeleže, pa tudi drugi balincarji so dobrodošli. Frank Perme, iz West Parka, ki ima svojo krojačnico na Waterloo Rd., bo koncem sezone podaril članom zmagovalnega kluba vsakemu eno obleko brezplačno. Torej, poslužite se te prilike, dokler je še čas. —F K. Piknik Coll. Slovenk Piknik priredi društvo Collin-woodske Slovenke št. 22 SDZ v nedeljo, 10. junija na Močilni-karjevih farmah. Društvo se priporoča za mnogobrojen po-set od strani občinstva, ker bo za vse posetnike v obilni meri preskrbljeno. Igrala bo tudi fina godba. V slučaju slabega vremena se pa vrši zabava v Slov. Domu na Holmes Ave. "Zagotovljenega nam ni bilo ničesar," je odvrnil Long. Prej so se delavski zastopniki mudili v uradu NRA, kjer so videli gen. Johnsona, in pa v delavskem departmentu, kjer je govorila z njimi tajnica Frances Perkins. Vodja delegacije je William J. Spang iz Duquesne, Pa., ki pripada k "rank and Sle" komiteju jeklarske unije, ki je v sporu z oksekutivnimi uradniki unije. Po odhodu iz delavskega departments je Spang dejal, da z Miss Perkins je delegacija "končala" iz česar se da sklepati, da govor z njo ni prinesel nobenega rezultata. Z oziroma na rastočo nevarnost, da v teku tedna dni izbruhne štrajk, je gov. Pinchot iz Pensylvanije danes z aeropla-nom odletel v Washington, da se posvetuje z delavsko tajnico. Ker predsednik ni sprejel "rank and file" delavske delegacije, se sklepa, da jih ne priznava za predstavnike jeklarskih delavcev, dasiravno je bil ta odbor izvoljen od članstva na konvenciji, pač pa da bo govoril z Mike F. Tighem, glavnim predsednikom unije, ki ima jutri dospeti v Washington. Tighe , ki se je včeraj mudil v Clevelandu je dejal, da unijski komitej, ki mu načeljuje Spang, ne zastopa članstva. Spang pa je izjavil, da če predsednik delegacije ne sprejme, se bo vrnila domov in se pripravila na štrajk da pa se bo datum štrajka morda preložilo iz 16. na 18. junij, ki pade na ponedeljek. 4 stavkarice aretirane vsled napada Štiri mlade ženske, med katerimi sta očividno tudi dve Slovenki, so bile sinoči aretirane od policije, pod obtožbo, da so v torek zvečer na Euclid ave. in E. 74 St. pahnile pod avtomobil 23-letno Mrs. Zoro Baynes. Vse štiri so na stavki pri Ohio Electric Manufacturing Co., dočim je Mrs. Baynes stavkolomka. Mrs. Baynes se je včeraj vrnila iz bolnice na dom ter zaprisegla aretacijska povelja proti stav-karicam, ki so: Anna G. Zga-njar, stara 22 let, iz 5349 St. Clair ave., Jean Gorsha, stara 23 let, z istega naslova, Clara Petkash, stara 24 let, 3272 W. 84 St. in Mary Teevans, stara 19 let, iz 3293 E. 55 St. Vse so bile sinoči spuščene na prosto pod osebnim poroštvom ter bodo danes zaslišane. Vse štiri za-nikujejo, da so imele z napadom kaj opraviti. Miss Teevens pravi, da je v torek ves dan ni bilo v bližini E. 74 St. in Euclid ave., ostale tri pa pravijo, da so se ob času nesreče z avtomobilom prepeljale proti glavnemu stanu unije. Kompanija je včeraj zahtevala sodno injunkcijo proti stav-karjem, toda A. F. of L., ki vodi štrajk, je odgovorila, da ni unija niti avtorizirala niti povzročila nobenega nasilja v štrajku. Zaslišanje radi injunk-cijske tožbe je bilo preloženo na pondeljek. Unija pravi, da kompanija delavcem neče priznati pravice do kolektivnega pogajanja, ki je jamčeno v NRA zako- se deželu uradno vrača k staremu sistemu kompeticije. Za dosego tega bo treba napraviti tozadevne spremembe v večini industrijskih pravilnikov. Ta preokret vladne taktike je očividno posledica ostre kritike, da so pravilniki pospešili rast trustov in da so razne industrije pod krinko pravilnikov nastavile pretirano visoke cene. Trdi 3e, da v bodoče bo navijanje cen nemogoče, oziroma zelo težavno. (Z drugimi besedami: vlada je obupala, da je mogoče ustvariti planiran kapitalizem, zato se zdaj vrača k staremu komisija, kateri je predsedoval Clarence Darrow, s 1. julijem razpuščena. Tako je naznanil odbor sam, obenem pa je sporočil, da bo takrat podal svoje zaključno poročilo. "To poročilo se najbrže ne bo dosti razlikovalo od prvega," je izjavil danes Darrow, "kajti doslej nismo našli še ničesar takega, da bi se spreobrnili." Danes se je zvedelo, da se bo v teku nekaj dni sestalo v Hot Springs, Va., okrog 50 industri-jalnih magnatov, ki so sedeli v posvetovalnih odborih za NRA mazaštvu, k proti-trustnim za-} pravilnike, kjer bodo razmotri-konom, katerih zgodovina pa e-! vali delovanje NRA ter izmenja-nako jasno kaže, da rasti tru-jli misli glede sprememb. Konfe-stov v Zed. državah niso mogli renca bo privatna. Administra- ustaviti, kajti ekonomska in politična moč trustov je večja od vlade same.) tor Johnson je bil sicer povabljen, toda se konference najbrže ne vdeleži. D,LUS vTow«VARIŠ 30-letnica "Napreja" WATERLOO, Ia., 7. junija. — Tu je bil danes ubit v spopadu s policijo bančni ropar Tommy Carroll, ki so ga oblasti iskale radi vec umorov. Ubiti bandit je tretji član Dillingerjeve ro- Pijonirsko napredno društvo v Clevelandu, "Naprej", št. 5 S. N. P. J. , bo v nedeljo obhajalo 30-letnico obstoja z razvitvijo nove zastave. Proslavo otvori avtomobilski sprevod izpred S. parske tolpe, ki je padel pod j n. Doma na Pintarjevo farmo v kroglo, odkar se je začelo obšir- Euclidu, kjer se bo vršil obši- no ofenzivo proti Dillingerjevi tolpi. Njen glavar pa se še vedno uspešno skriva. ren program s piknikom. Govorili bodo Frank Somrak, Matt Petrovich, oba glavna odbornika SNPJ in Otto Tekautz, tajnik društva "Comrades". Na vzporedu je tudi mnogo drugih zanimivosti v zvezi z razvitvijo iskreno vabljen, da se vdeleži pomembne proslave tega pomembnega društva. ~ . „,„ , , nu in da z grožnjami odvrača Danes se je mudila v Wash-', , , . , , ^____, , .. , delavce in delavke od unije. Štrajk je bil odrejen šele, ko je kompanija na ponovne apele odklonila vsak razgovor z zastop- ingtonu tudi delegacija kompa-nijske unije iz McKeesport, Pa., katero je vodil tajnik tamkajšnje trgovske zbornice Watson McKee. Zastopniki kompanij-ske unije so zagotavljali Johnsona, da jeklarski delavci ne marajo štrajka. Predsednik Roosevelt je danes dobil telegram, da kompani-je v Pennsylvaniji in West Vir-giniji terorizirajo delavce. Weir-ton Steel Co., kjer je središče unijskega boja, je odslovila 116 mož, ko so na vprašanje bossov, če bodo v slučaju, da bo stavka odrejena, šli na štrajk, odgovorili, da bodo. Navzlic temu pa predsednik ni doslej zinil niti besedice glede kritične situacije. Gen. Johnson se je danes zjutraj vrnil iz New Yorka, kjer se je posvetoval z jeklarskimi niki unije. Nemški kongres Včeraj se je v Clevelandu o- tvoril nemško - ameriški kon gres, na katerega so prišli dele-gatje nemških organizacij iz cele dežele. Organizacija proti fašizmu je prvotno protestirala proti obdržavanju kongresa Clevelandu, češ, da je pod vplivom nacijev, kar pa voditelji odločno zanikujejo. Nadležen mrčes Veter je včeraj in sinoči pri- zaredil na jezeru. Ponekod, zla- Napredni slovenski zivelj, « cesti v downtownu, je bil oblak le&a Clevelanda 111 okohce ->e mrčesa tako gost da je izgledalo kot da se pripravlja za tornado. Mrčes pa hitro pogine. Vreme se je včeraj precej shla-dilo, danes pa je zopet bolj vroče. Za jutri obeta vremenski prerok nevihte in nalive. Selznick oproščen Znani operator nočnih klubov, Philip Selznick, je bil včeraj od porote oproščen obtožbe, da je skušal podkupiti eno izmed porotnic, ki je sedela v poroti, katera je imela v rokah slučaj advokata Beckermana. Becker-man, ki je znan republikanski Zapuščeni parki Mestni parki, ki so bili nekoč ponos Clevelanda, so letos silno zapuščeni in zanemarjeni. Delno je kriva suša, glavni vzrok pa je, ker mesto nima denarja, da bi najelo delavce, ki bi oskrbovali parke. V novih prostorih Mrs. Mary Mačerol je preselila svojo slaščičarno iz 16017 Waterloo Rd. na 827 E. 185 St., političar, je bil obtožen, da je I poleg La Salle gledališča. Pripo-radi zavarovalnine poskusil za- roča se cenjenim znancem magnati. Predložil jim je načrt za arbitracijski odbor, kakršnega se je ustanovilo za avtno industrijo, kot izhod iz pereče situacije. Jeklarski magnati tozadevno niso še ničesar odgovorili. žgati neko tovarniško poslopje. Cassidy proti Sweeneyju Včeraj se je zvedelo, da bo republikanski državni poslanec Jos. E. Cassidy kandidiral v 20. kongresnem distriktu proti kon-gresmanu Martin L. Sweeneyju. Republikanci upajo, da bo spor med Sweeneyjem in vodstvom demokratske stranke pripomogel, da bodo tov pot prodrli v 20. distriktu, ki je normalno demokratski z od 10,000 do 15.000 glasovi večine. Cassidy je mlad človek ter po poklicu tiskar. prijateljem poset. za m mnogobrojen +*—« V NEDELJO, 10. JUNIJA se vrši PIKNIK (Jollinwoodskib Združenih bratov od S. S. P. Z. v Slov. Društvenem Domu v Nottinghamu, na Rechar Avenue. PRIDITE! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 8. junija, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & »DB. CO. Kttl St. Clair Ave. HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor »o raznafialcu v Clevelandu, za celo leto ........ 15.50 Sa 6 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ $1.60 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $8.00 £a 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $3.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto .... $4.50 Za 6 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države Za celo leto ........ $8.00; za 6 mesecev ....... $4.00 jmra Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at \agrthe Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Aot of Congress of March <3rd, 1879.. Vzrok krize — monopolistični kapitalizem Prve korifeje znanosti in prakse se trudijo, kako bi premagale krizo, toda kriza gubi le< malo na svoji ostrini. Vsi po-močki za rešitev privatnega kapitala so bolj ali manj brezuspešni. Marksistično vešč delavec ve, da je končno krivec le pomanjkljiva zgradba kapitalističnega družabnega reda, ki pripravlja in po vzroča take krize. Imovinske razmere produkcijskih pomočkov so največ vzrok desorganizacije gospodarstva. Karl Marx in Friderik Engels sta opravičen/) opisala že pred davnim časom v "Komunističnem manifestu" to dejstvo. Meščanska družba se je polastila vseh gospodarskih pomočkov, povečala ogromno prometni? in produkcijske pomočke, ki jih ne more več obvladati kakor čarovnik, ki je klical "duhove" in se jih ne more več izne-biti. Marx in Engels sta trdila to že leta 1847, sredi hude krize, ki je bila predhodnica revolucije 1. 1848. V prvem zvezku "Kapitala" opisuje potem Marx menjavanje prosperitete in krize kot posebni pojav moderne industrije. Marx primerja gospodarstvo modernega industrijskega kapitala z nebesnimi telesi, ki vržena v določeno smer, isto vedno ponavljajo, tako tudi družabna produkcija, čim zaide v gibanje menja-joeega se dviganja in padanja. Vsak resen poizkus za odpravo krize bi se torej moral pričeti s preureditvijo lastninskih razmer, na kar pa doslej ni nihče od njih mislil. Teh razmer pa kapitalizem sam ne more izpremeniti, marveč se jim mora iz sebičnih razlogov upirati. Tu more torej v krizi aktivno delati za odpravo križe samo delavski razred. "Načrt dela" je veliko geslo, ki naj združi vse one momente, ki so potrebni za prehod v socijalističnii sistem. Načrt zahteva socijalizacijo kredita, skupno gospodarstvo in denarstvo. Privatnih bank, denarnih in kreditnih zavodov ne sme več biti. Vse te posle opravlja poseben državni finančni komisarijat, ki gleda na to, da produkcija odgovarja povečani kupni sili množic. Enako se morajo socijalizirati velika industrija, ki imajo že danes značaj kapitalističnih monopolov. S tem bi bil socijaliziran finančni kapital in monopolistične ustanove industrijskega kapitala. Vse drugo, kmetijstvo in obrt, moreta-še ostati v kapitalističnem sektorju gospodarstva. Kjer se torej kapitalizem še giblje v okviru konkurence, je razvoj urediti po načrtu, kmetijstvo in malo obrt, kjer so podani samostojni eksistenčni pogoji, pa je te obenem podpirati. Kjer' je pa kapitalizem postal monopol, pa je treba odpraviti ekspropriacijo s podružabljenjem. Cilj je torej: zlomiti je treba oblast monopolnega kapitala nad državo in gospodarstvom, ojačiti kupno silo množic in s tem odpraviti nezaposlenost. To je edina pot boja proti divjanju krize. Kapitalizem se bo seveda) tej novi u-reditvi gospodarstva upiral. Skušal bo to preprečiti s silo. V Nemčiji se je s tem namenom skril za fašizem, enako sliko imamo v Avstriji. Čim kapitalizem opazi (Dalje v <3. koloni) Zal fant Mr. Matt Robic, sin : Mrs. Leskovec, ki je bila. s svo- I jim soprogom teta pri zastavi. I Iz Clevelanda, smo imeli tudi ,. , ... _ , . . , I žlahtnike Mr. Ignac Slapnik in, Proslava v Girardu j kdar pozabljene. Zatorej iskre- stric in teta> Mr, a. Gr- Girard, Ohio na hv/lla vse vase delo, ki steU in ^^ Slavnostno razvitje zastave ' f zrtvova^ naTm to fla'nost' fant od fare, to je naš Mr. A. društva "Slov. Bistrica" št. 42! SoProS« Mr. Lombarda mi je Kolander. ki se je jako trudu S. D. Z. je bilo sijajno izvršeno.: sporočita, da Ji ne gre iz glave Slavnost je posetilo nad tisoč J™* Mr. Grdina m ga je pova-našega naroda, in tudi več sto 1 ^a da bo gost njene hise in po-tujih narodnosti. Večina poset- P°kazal pramene shke, nikov je bilo članov in članic na- j ^^ krajev rojstne domovine, ŠKRAT za to slavnost. Iskrena ti hvala. Mr. J. Debevc in soproga sta tudi posetila našo slavnost. Mr. Fran Okorn, Mr. Frank Kačar, .„. ._________________________ . Mr. Perušek naš umetnik, dr. še domače organizacije. S. D. z.! ^ katero se oba jako zanimata. Kern w je častital naši slavn0. Društvo "Slov. Bistrica" je po- i | sti kakor mladini. In seveda 111 boljše polovice so bili tudi za dalo ta dan veličastno manifestacijo za društvo, Zvezo in našo naselbino, kajti kaj takega ne pomni mesto Girard, da bi tuja narodnost pokazala moč na po- tudi podal častitke društvu pa želel našemu narodu še veliko uspeha in napredka v naselbini. Društveni zdravnik Dr. Williams je ravno tako podal Podpredsednik an- lju društvenega delovanja in pa Sy0? £ovor-naše kulture. Vsak pravi, kako |le^ko Poslujocih društev S. D. je mogoče bilo prirediti tako Z" * rancis Surtz Je v angleškem pomembno slavnost v tako malrjezlku podal >ko zanimive be" naselbini. Kako prisrčen je bil Sede v Pomen te slavn°sti. Rav-prizor, ko so začeli prihajati na- Mr' PuSeI- taJnik št" ši bratje in sestre. Vse je bilo 50 SDZ castltal društvu ob teJ nekako posebne volje, kajti za- S avnoatl- vedah smo se, da bo praznik, ka- Pevske točke Programa so bi-terega smo si zbrali za to slav- le -'ako oživljajoče vrstile so se nost, ostal v spominu vsem, ki kot žoPki pomladanskega cvet-smo bili navzoči. Ogromni avto- Ja- Članice i" člani mladinskega busi so začeli pozdravljati na- oddelkjl Štefanija Dolčič, Do-selbino- s svojimi sirenami, vse rothy Selak- Irene Rovan< Do" je bilo praznično razpoloženo. roth-v Arčan- Louise Račič> Rose Johni iz Clevelandske metropo- Ram°vš, Virginija Cekuta in L. le pa je bil na straži, da se ni nič Račiž so nastopili v dvospevu kaj pripetilo kar bi ne bilo prav. in vsi očarali navzoče z svojimi Zastava je bila častno razvita, nežnimi glasovi. Ravnotako so in tudi povorka je bila tako si- nas Presenetile naše ljubke de-jajna, da je vsak rekel, da take klice iz Clevelanda. Male nežne povorke še ni bilo v mestu in jo ustnice na odru' to sta Jacqueline Perme in Alice Vidmar. Ka- ne bo. i. , , . ko so srca uživala njih nedolžno Zupan mesta Girard je v gen-; . , . . . ... ... , , .. .. , i petje, ve le tisti kateri ie bil nalivih besedah požara vil zasta-i . „ v , , .. ,, T J , , , .v . v , , vzoe. Nas predsednik Mr. Lom-vo pred mestno hišo m želel vse I, , . , , . , .f ,■ . bard m soproga sta mi rekla, da najboljše v tem mestu zunanjim gostom. Častna straža je pa bila sijaj vsega, vse je pozdravljalo te vrle dekleta. Za petnajst minut je bil ustavljen ves promet na cesti, ko so te dekleta pokazale narodu svojo umetniško zmožnost. Hvala načelnici A. Novak za to častno delo. Program je bil dovršen v splošno zadovoljstvo občinstva. Gl. predsednik S. D. Z. Frank Cerne je podal v srce segajoče besede za to slavnost in spodbujal članstvo, da še v bodoče tako deluje, zakar je žel salve aplavza. Ravno tako je naš gl. tajnik John Gornik povedal kako se je društvo ustanovilo in koliko je bilo truda, da je danes društvo največje po -članstvu v naselbini. Spomnil se je tudi prvega predsednika društva in agilnega delavca, to je naš nepozabni pokojni Frank Gantar. Ravnotako je bil častno pozdravljen za svoj govor Prvikrat v zgodovini naše naselbine so bili zastopani vsi višji uradniki družbe The Ohio Leather Co. Predsednika te družbe Mr. Lombarda je množica pozdravila z gromovitim aplavzom, kajti on je v resnici vreden, da se ga imenuje našega očeta. Ravnotako ravnatelj Mr. Becker. Navzoče so bile tudi njih soproge, ki so se izrazile, da niso nikdar pričakovale takega programa, ki ga je podala naša čvrsta in zdrava mladina. Podravnatelj in njegova soproga sta bila tudi ves čas med nami, to je Mr. in >Mrs. A. Drevet. Vsi ti možje so mi šli tako na roke, da so nam vse priskrbeli, kar smo potrebovali za to slavnost. Zato je tudi dolžnost nas Slovencev, ki smo zaposleni v tej tovarni, da sodelujemo z njimi. •Mr. Lombard se je izrazil, da ko bo konvencija, bo dal cesto okinčati vse od tovarne pa do S. N. D. Rekel mi je: bom j*az gledal, da bo delegacija zadovoljna za časa.kb se bo nahajala v naselbini. In ako ni tak mož vreden spoštovanja, potem vem, kedo je. za ves program je mladina odnesla krono te velike slavnosti. Zato iskrena Vam zahvala gospa Perme in Vidmar, da ste nas posetili ta dan in ravnotako vašim hčerkam. Ravno naša mladina je časfno manifestirala pri tej slavnosti. Povorke se je udeležilo preko petdeset otrok mladinskega oddelka. Naša mlada Zora Dolčič jih je pa vodila kot načelnica. Jako pestro je bilo videti naša mlada bitja v narodni noši. Štefanija Dolčič in Do-1 rothy Selak sta jo kar pod rude-čo marelo udarile v povorko in ravnotako Irene Rovan, Louis Račič, Dorothy Arčan in pa Joe Celin. Bilo je jako lepo videti te mlade moči, ki se ne sramujejo v tujini obleke naših pradedov. V narodni noši nas je tudi počastila Miss Jugoslavija Lillian Kuhar in podala deklamacijo, in spoštovana soproga. Mr. A. Grdina in soproga Mr. Josip Grdina, Mr. Josip Grdina je zastopal kot načelnik Ameriške Jugoslovanske veterane in podal govor o pomenu spominskega dne padlih vojakov. On nam je tudi oreskrbel zastavo, katera je bila razvita in smo bili vsi zadovoljni z njegovo postrežbo. Veliko se bi še dalo pisati o tej slavnosti, ali ker je nemogoče vse pc>» pisati, naj mi čitatelji oproste, ako sem kaj pozabil. Kmalu bi pozabil na kvartet Samostojne "Zarje", ki' nastopa na radio, da so tako krasno peli, da so jih vkljub neznosni vročini hoteli ponovno na oder. želi so ogromen aplavz in upam, da ne bo dolgo, ko jih. zopet slišimo. Končno se jaz kot predsednik društva vsem iskreno zahvalim ker ste nam pripomogli do tako sijajnega uspeha. Posebno zahvalo društvom, ki ste se udeležili korporativno te slavnosti. Klubu Ljubljana, Vojnim Veteranom, častni straži, vsem za darove k zastavi, kakor tudi naši žlahti botru in botri in vsej ostali žlahti. Pozabiti pa ne smem naše blage mamice Sneži-nejčeve iz Bessemerja, Pa., ki je častno zastopala v 72. letu sta- njimi. Iskreno zahvalo izrekam ! Francetu shriba in naši narodni delavki Helen Tomažič tudi vse priznanje. Sestra Mrs. Molly Rapsel, ki je bila izvoljena v ženski pripravljalni odbor je delo s svojimi požrtvovalnimi so-sestrami sijajno dokončala, zatorej še enkrat Vam vsem prisrčna zahvala za vaš velik trud, ki ste ga izvršile. Ravnotako Moškemu pripravljalnemu odboru izrekam vse priznanje. — Ravnotako zahvala Mrs. Petrich iz Warren, ki je naredila krasni in okusni kek za sedemletnico in pa Mr. John Petrichu, ki nam je priskrbel sedeže Jugoslovanskega Doma. Ravnotako izrekam priznanje vsem ameriškim organizacijam, ki so sodelovale za to slavnost. Hvala naselbini Bessemer, in članom društva Krim SNPJ, ki ste nas počastili z zastavo. Tudi naselbini Barberton hvala za tako lepo udeležbo. Mr. Lekšan in soproga Mr. Garbor. Naša gl. uradnica Mrs. Albina Poljane in vsem vam drugim še enkrat hvala. Našim Ančkam sestri tajnici Bradač, gl. uradnici sestri Brezovar, gl. uradnici sestri Brodnik. Tajnici društva Coll. Slovenke sestri Jerman, predsedniku društva Slovenski Dom, sobratu Louis Godec. Tajniku kluba Ljubljana, Mr. Fr. Rupertu. Veteranom častni stra ži in pa Mr. A. Grdina za poslan avto za botra in botro. Kakor tudi Mr. A. Kolandru za njegovo postrežbo in veliko delo, ki ga je imel za nas. Obenem tudi izrekam zahvalo Rojak, ki se je rad ukvarjal z uganjkami, je pripovedoval: "Poslušaj torej: Nekoč je bil ribnik. Okoli ribnika je vodila ozka, steza. Na eni strani ribnika je sedel kuža, in ta kuža je moral na drugo stran ribnika.. Ni pa smel po stezi in tudi preplavati ga ni smel. Kako je prišel na drugo stran?" " Če ni smel po stezi, plavati tudi ni smel, leteti pa ni znal, potem sploh ni prišel na drugo stran." "Pa je prišel na drugo stran." "No, kako?" "Preplaval je ribnik." "Če pa ni smel!" "Pa ga je vseeno preplaval!" t i t Zdravnik: "2 čaši piva lahko vsak dan mirne vesti»-popijete." Bolnik: "Prosim, povejte to tudi moji ženi!" t t t "Odkar pozna moj mož strašne posledice radi uživanja alkohola, ne pije niti kaplje več." "Gromska strela — to je e-nergija!" "Hvala Bogu — in to imam jaz!" vsem trgovcem kakor tuui drugim. ki ste dali oglase v spominsko programno knjižico. Delo smo dokončali in sedaj pa bratje in sestre dolžnost naša je, da se oklenimo te naše zastave in v bratski ljubezni delujemo pod njenim okriljem še za večjo našo dobro domačo organizacijo. John Dolčič, predsednik društva "Slov. Bistrica" št. 42 S. D. Z. Vabilo na sejo Cleveland, Ohio Članice društva "Danica" št. 11 S. D. Z. ste vabljene na redno mesečno sejo, 12. junija, v navadnih prostorih. Na tej seji bomo volile delegatinje za prihodnjo konvencijo. Pridite in izvolite si delegatinje, ki imajo najbolj pri srcu društvo in Zvezo. S sestrskim pozdravom Julia Zakrajšek, tajnica. Mr. A. Grdina je v svojem o-gnjevitem govoru podal narodu na srce besede, ki ne T5odo ni- rosti našo zastavo kot stara mati. In celo Waukegan, 111. je bil ANEKDOTA Jenny Grossova, znana salonska dama, razvpita tudi kot velika bonivantka, je nekoč izrazila misel, da bo začela pisati svoje spomine. "Za božjo voljo," ji je tedaj segel v besedo neki oboževalec, "menda ne boš naštevala vseh ljubavnih pustolovščin svojega življenja?" Grossova mu je odvrnila: "Ne boj se, ljubček, pokazala bom ljudem le svoje poprsje, vse drugo bom ohranila zase." Misli Izkušenost je zdravnik, pride šele po bolezni. Slabi se navdušujejo za mo-Le, močni za stvari. Slabiči obsojajo nehvaležnost, močni nepravičnost. BOLGARIJA PREPOVEDALA IZVOZ PRIDELKOV SOFIJA, 7. junija. — Bolgarska diktatorska vlada je danes prepovedala ves izvoz poljedel- zastopan kot tovariš pri zastavi, skih pridelkov iz dežele. 4-LETNA D E K L I C A V SHARONU IZGINILA SHARON, Pa., 7. junija. — Tu se je danes pričelo obširno iskanje 4-letne Leah Dilley, ki je izginila z doma v nedeljo popoldne. Boji se, da je bil otrok ugrabljen. Raziskavailje bližnje reke in jezera v Bohi parku ni prineslo nobenega uspeha. Slučaj je zagoneten, ker je družina revna in bi ne mogla plačati odkupnine. Oče otroka se nahaja v prisilni delavnici, ker je pretepel ženo. V družini je 10 otrok, od katerih je najstarejši star 21 let. Poljščina najbolj zvočni jezik na svetu Katera govorica doni najlepše ? Latinščina ki ima dosti pristašev, je mrtvi jezik. Izmed živih je zbrala najbrž največ glasov njej najbolj sorodna italijanščina. Francoščina je tudi blagozvočna, a ima menda manj zagovornikov. če se bomo ozrli po slovanskih jezikih, moramo ugotoviti, da bi bilo težko zagovarjati prednost češčine in še bolj poljščine vsled obilice sikajočih šumnikov. Toda okusi so različni. Marsikdo se lahko navdušuje za ono, kar ni posebno všeč drugemu. Italijanski skladatelj Respighi pripravlja za bodoča olimpijsko tekmo oratorij. Ker bodo udeleženi pri igrah vsi svetovni narodi, je sklenil spisati besedilo v govorici, najbolj blagozvočni za vse udeležence. Vsebina bo itak razvidna iz prevodov, ki jih bodo prejeli tekmovalci v materinščini. Skladatelj je skrbel samo za glasovni vtis. Umetni jezik esperanto se mu nikakor ni zdel med vsem najlepši. Respighi je zbral deset poslušalcev, predstavnikov najrazličnejših narodov, med katerimi so bili tudi zamorci, Japonci in Kitajci. Prečital jim je besedilo v vseh jezikih in beležil ocene. Poljščina je nepričakovano zbrala največ glasov. Premagala je vše tekmece z italijanščino in angleščino na čelu. Skladatelj se je torej odločil za poljščino, ki jo je proglasil za najbolj glasben jezik. Kakor rečeno, so okusi različni, in velja to tudi za posluh. Tekma je seveda malo prepričevalna za ljubitelje drugih jezikov, a Poljaki bodo vsekakor zelo počaščeni. TEMPERATURA V VIŠINI 32.000 M. Raziskovalci stratofere ne zamudijo nobene priložnosti za raziskovanje svojega področja. Belgijski prof. Piccard jim je dal zagon, ki kar noče odnehati. Zadnje čase raziskujejo temperaturo v stratosferi s tako zvanimi radijskimi sondami, t. j. balonskimi plašči z oddajnimi j aparati. Pred kratkim so spustili takšno sondo v stratosfero. Naprava se je dvigala z brzino 260 m v sekundi in je dosegla višino 21,000 m, t. j. navišjo dosedanjo višino, s kakršno se more ponašati takšna naprava. V najkrajšem času bodo spustili novo sondo v stratosfero z Nansenove zemlje. Raziskovalci jo bodo opremili s pripravami, ki ji bodo omogočile dvig do 30 ali celo 32.000 m višine. Če pojde sonda tako visoko, bo lahko sporočila potom oddajnega aparata, kakšen zrak je tam gori in iz kakšnih sestavin je atmosfera v tej višini. Po domnevah, ki jih imajo strokovnjaki na razpolago, se namreč da sklepati, da vlada v višini 30 do 32 km jako visoka tempera-tura< ki Preobilo znojenje Čezmerno potenje je znak bolezni. Poletje je za ljudi, ki trpijo zaradi preo-bilega potenja, čas muke. V splošnem lahko rečemo, da je takšno potenje znak kakšne bolezni, n. pr. nevrastenije, rahitisa, tolščavosti, revmatizma v sklepih, naduhe itd. Zato je treba na vsak način odpraviti predvsem temeljne vzroke potenja. Drugič ie potrebno, da skrbimo za največjo čistočo kože. Umijemo se večkrat na dan s toplo vodo in milom. Vodi primešamo nekaj kalijevega hipermanganata ali žvepla. Po kopeli si telo, zlasti pa poteča se mesta, masiramo in namažemo z alkoholnimi raztopinami sa-licila, mentola ali kafre. Nato si kožo napudra-mo. V poletni dobi je priporočljivo volneno, luknjičavo perilo. Takšne naj bodo tudi nogavice, ki si jih izmenjamo najmanj vsak dan. Čevlji naj bodo lahki in propustni. Proti lokalnim znojenjem uporabljamo izmivanja s sredstvi, ki kožo strojijo. Gumirani vložki zoper znojenje pod pazduhami niso umestni, rabiti je treba vložke iz vate s plastjo pudra. Zoper mrzle in potne roke ter noge pomaga masaža. Če vsi ti ukrepi nič ne zaležejo, bo poskusil zdravnik morda z najnovejšim pripomočkom, ki ga ta čas preizkušajo: z roentgenskimi žarki. Zdravi jok Na prvi pogled bi joku, ki je običajno vendar zvezan s telesnimi in duševnimi bolečinami ne prisodil nihče kakšnega dobrega vpliva. Toda znanost se ne zadovolji s prvimi pogledi in gre stvarem do dna. Tako je zdravnik dr. Emanuel Velokow-sky v neki strokovni reviji postavil naslednjo zanimivo teorijo: Kadar je duh obtežen z žalostjo in potlačenostjo, se stvori v telesu hormon, ki mu škoduje, če se pa človek zjoče, nastane drug hormon, ki prežene s solzami škodljive snovi iz telesa. To bi vsi razumeli, kajti vsi smo že občutili veliko olajšanje, kadar nam je jok odplavil tegobo z duše. To bi pa z drugimi besedami pomenilo, da je v joku zares nekaj zdravilnega. Dr. Velokowsky podpira svojo tezo tudi s trditvijo, da so pesimisti zato v svojem neveselem stanju, ker se ne morejo nikoli zjokati. Strupene snovi jim ostanejo v telesu in njih počutje postaja zaradi te kronične samo-zastrupitve čedalje slabše. Vse to se sliši dokaj čudno, toda o hormonih smo zvedeli v zadnjih letih že toliko presenetljivega, da nas tudi v tej zvezi ne presenečajo. (Dalje iz 1. kolone) nevarnost zase, nastopa z vso brutalnostjo proti delavstvu in režimu, če mu ni po volji. Dogodki so samo- opomini delavstvu. čim hujši je pritisk krivienosti, tem krepkejše se mora mobilizirati volja delavstva. Zakaj, zatrto delavsko gibanje, prelita kri, je samo seme za nove boje za pravično preureditev družbe.—D. P. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirmna, 1909 ITALIJANSKA PREDRZNOST Italijanski Touring klub je izdal nov vodnik po Julijski krajini in Dalmaciji, v kateri dokazuje italijanstvo ozem lja od Furlanije do Kotorskega zaliva. GLAVNI URAD: 256 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 1U. NADZORNI ODBOR) Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Frank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penua. POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: Dr. F. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: •ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Vsa pisma in stvari, tiCoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-ilka, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-/anja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-ca, pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-toCe se uredništva ln upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost u naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Italijanski Touring Club je izdal nov vodnik po Julijski krajini, ki mu je priključil na enkrat tudi še Dalmacijo. "Vene-zia Giulia e Dalmazia" se imenuje knjiga, ki se šopiri z bogato opremo po vseh knjigarnah Gorice in Trsta in ki jo je italijanska propaganda v ogromni množici razposlala vsem svetovnim potniškim agencijam in diplomatskim zastopstvom. Noben potnik, ki pride semkaj v Trst, se ne more izogniti rekla- "Tujerodci za hribi" Vodnik je zares tako sestavljen, da bravec niti opaža ne, da se nahaja na čisto slovenskem ozemlju, da se sprehaja v .kraju, kjer živi in trpi pol milijona Slovanov. Našel sem le eno ali dve opombi, da žive "tujerodci tam daleč 11a hribih," a tujca niti ne vabi, da bi iz radovednosti šel pogledat ta , čudesa "za hribi," ki se imenujejo Slovenci. i •• i •• Čudim se, da nam Slovencem mi za to novo knjigo, ki ima v ,. T . . , . ., „ • , .. . , , . ' ali Jugoslovanom sploh ni nik- prvi vrsti iredentisticne >name- 1 ne. Na 720 straneh opisuje "lepote italijanskega ozemlja" in na 105 zemljevidih in načrtih razkazuje "bogato kulturo Italije." Z dokazi podpirajo laž Zanimive vesti iz stare domovine j Požar v Brinjah Dne 12. maja je izbruhnil v vasici Brinje pri Sv. Jakobu ob Savi nevaren ogenj. Začela je goreti hiša sredi vasi, last posestnika, ki se je pred dnevi poročil in odšel na ženitovanj-sko potovanje na Gorenjsko, od koder se takrat še ni vrnil. Pogorela je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Škode je okrog 80,000 Din, lastnik pa je bil zavarovan samo za 20,-000 Din. Sodijo, da je bil požar podtaknjen, in to najbrže od kakšnega tekmeca v ljubezni, ki se je hotel na tak način maščevati nad svojim nasprotnikom. Smrtna kosa. V Zalem logu dar padlo v glavo, da bi izdali mi sami en takšen vodnik v slovenskem in srbohrvaškem je ziku najpreje, ker tudi naši po trebujejo točnih preglednih podatkov o tem delu slovenskega telesa. Pa, če bi bili podjetni, ga bi izdali tudi v francoščini in v nemščini in angleščini, da bi inozemski turist, ki prihaja v naše lepe kraje, zvedel za resnico, da obiskuje kraj, kjer v o-srčju evropske kulture umira narod pod surovimi udarci latinske "kulture." Da bi izvedeli za tiha junaštva naroda, ki noče kloniti ... Pa mi nismo podjetni in v narodni borbi smo pozabijivi. Eh, ti Primorci, vedno ti Primorci, boste skomignili z rameni, ko boste brali ta delavec. Velike Touring Club je imel pred oč mi nalogo, da pokaže zunanjemu svetu, da je vsa Julijska Benečija italijanska. To dokazuje z vratolomno doslednostjo, od vasi do vasi, od mesta do rif je bil obsojen na 5 let tež- mesta, s kulturnimi pripomba-ke ječe in na globo 25,000 Din, mi. z zgodovinskimi prikazi, s ker je tirjal oderuške obresti od statističnimi podatki o narod-posojil ki jih je dajal ljudem, nostih in o veri, z natančnimi Računal si je namreč od 100 do pregledi o gospodarstvu. Po-200 odstotkov obresti. Ob^ož- vsod naletiš na iste zaključke: niča je navedla 53 slučajev o- kultura starodavno italijanska. 1 v j _ , v . . ° kinu CJ nuuvni, derustva, mnogi dolžniki se pa nekoliko pokvarjena od tuje- predl Morda smo res naivm> sploh niso prijavili, ker so se rodnega vpliva, zgodovina ita- toda nam, ki leži na nas udušlji_ maščevanja. lijanska, narodnost italijanska, va klada italijanske kulture, Razni požarji v Sloveniji gospodarska premoč italijanska. Le tu in tam, a zelo red-Na nepojasnjen način je na- ko, kakšna besedica o "tujerod-stal ogenj v hiši podobarja A- cih," ki jih rešuje Italija, a ki lojzija Bajca v Cerknici. Ob ča- kulturno in gospodarsko pomesti požara ni bilo nikogar doma. nijo neko brezpomembno plast, Gospodar je odšel v Dolenjo ki jo bo latinska kultura kmalu vas, žena z otroci pa se je mu- odprašila. dila na Jezeru, kjer je opravlja- T_ , 'la poljska dela. Domačini, ki so „ Ko"ak, za korakom Poudarja ta vodnik, ki pa je prav za prav le zavodnik, kaj vse je že storila italijanska kultura, vsi mostovi, vse ceste, vse zgradbe, vse je opisano in ilustrirano, da bi tujec dobil vtis, da je preje v Selški doli-1 Pohiteli z njiv so skušali rešiti iz goreče hiše razne stvari, V hi- ni je umrl Fran Demšar, po do- mače Strojevc. Bil je 63 leti kar pa niso dosti uspeli star in zelo aktiven društveni f Je Pogorela vsa oprava, oble- i ka, posteljno in drugo perilo, . , v . živila in drugo. Požar je uničil , „ . , poneverbe v daveniupra-1 veUko rezbargkih dob orodja obstojala tukaj puščava vi v Prištini iin - _ , , X,, " je k sreči obljudila in gos ki jo . in vse lesene dele hiše. Škoda ^ k srf\ obljudila in gospodar-Pred okrožno sodišče v Pri-|zna|a nad 70)000 Din, ki pa je sko odprla italiJanska kultura' štini je bil priveden bivši šef baje krita z zavarovalnino. m° dol& Je Posve*en bivši V Ptujski gori je nastal o- bo->ni coni' "kJer sc ^ °dločeva-genj pri posestniku Martin še- la u,soda italijanskih neodrešen- tamošnje davčne uprave Todor Jelisavac, ki je obtožen dolge vrste poneverb, izvršenih tekomjgula -n ^u uničil gospodarsko cev" in k->er Je ltalija Pokazala prihajajo včasih takšni domisle-ki, od katerih pričakujemo olajšanja. "Naše morje" Toda ta zanimivi zavodnik Julijske Benečije ni samo velika organizirana goljufija z ozirom na prilike , med Slovenci in Hrvati pod Italijo, marveč je v onem delu, ki se tiče Dalmacije, nesramno izzivanje. 260 strani je posvetil Touring Club Dalmaciji in "našemu morju." "Morali smo izpopolniti opis Julijske Benečije tudi z opisom Dalmacije," tako se opravičuje u-rednik, "ker italijansko jezikovno in kulturno območje od Trsta do Dubrovnoka sploh ne preneha." 16 zemljevidov, 14 načrtov mest in še 15 drugih dokazuje urednik, kako je dalmatinska obal "že od davnih rimskih časov povezana na Italijo, kako jo veže nanjo zgodovina beneške republike, kako so italijanski vsi zgodovinski spomeniki, italijanska vsa umetnost prekrasnih zgradb, ki diči-jo to več kot tisočletno torišče italijanske kulture." Našteti so vsi zgodovinski spomeniki, vse umetnine, in povsod najdemo zgodovinske pripombe o u metnikih, ki so tam delovali po pobudah, "ki jim jih je dala mati Italija." Vsa imena mest in vasi so seveda italijanska in turist se bo pri čitanju tega voditelja komaj zavedal, da se nahaja na čisto jugoslovanskih tleh in v jugoslovanski državi, marveč v najčistejši Italiji. Vse, naravnost vse ga "mora spominjati na Rim" in krasno dalmatinsko otočje se jim bo zdelo, "kot da je bilo iztrgano iz naročja matere ter prenešeno v oddaljene zemlje." Turist bo odložil to knjigo, kot piše urednik sam, z "občutkom, da je zrl na prekrasne prikazni lepote, ki so vse prenapolnjene spominov na italijansko kulturo," ki je "razprostrla peruti svojega genija od Fri-javlov pa tja dol do Kotorskega zaliva." Tržaški fašistični sekretariat —brez dvoma je isto storil tudi goriški in reški—se je v posebni okrožnici zahvalil Touring Clubu za to "njegovo rodoljubno delo, s katerim je odprl svetu lepote Italije ter pripomogel k temu, da bodo Italijo še bolj ljubili, v sedanjih njenih mejah, a tudi onstran njih, vsi ljubitelji njene kulture." In mi? Dalmatinski del tega zavod-nika je grdo izzivanje in predrzno iredentistično početje, ki bi ne smelo ostati nekaznovano. A vsaj to bi morali storiti Vi tam, ki smete, da na svojih tleh dokažete tujcu, ki pride občudovat Vašo obalo, da je od nekdaj slovanska. In s tem prihajam zopet s predlogom o podobnem vodniku napisanem pri vas in — resničnim. Tukaj ne gre več za te "nesrečne Primorce," tukaj gre za hlastanje po zemlji, ki je last Jugoslovanov tudi po mednarodnem pravu. Propagandi postaviti nasproti propagando. V tem se bo izražala naša volja, da se ohranimo. STAROST PRI ČLOVEKU IN ŽIVALI. Človek le izjemoma učaka sto let. Nekatere živali dosežejo to starost popolnoma normalno. V splošnem žive velike živali delj nego male. O slonu je n. pr. znano, da učaka večkrat do 200 let, enako tudi želve. Labudi učaka-jo v nekaterih primerih celo 500 let. Tudi nekateri drugi ptiči žive zelo dolgo; nekatere vrste papig učakajo normalno 200 let, orel, sokol in vrana dosežejo povprečno starost 100 do 120 let. Če bereš to, izveš: da je dal filmski komik Charlie Chaplin svoja dva sinova k cirkusu, kjer se bosta izurila v vseh cirkuških spretnostih; da je v Indiani neka 14-letna deklica povila krepkega dečka, ki ima jedva 28 let staro babico: LOUIS PEČENKO /308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVA R IN PAPIR A R Se priporočam Slovencem in Hrvatom £ —i 1—-J> I—I * I—I | i—j * j—i g i—j j—j i—i i I £ i m Otvoritev novih prostorov v SOBOTO 9. JUNIJA Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo se preselili iz 16017 Waterloo road na 827 E. 185 St. zraven La Salle Theatre kjer bomo postregli vsem z dobrim, mrzlim pivom, okusnimi jedili, cigarami in cigaretami. V soboto fina godba za ples. Se toplo priporočam vsem. MRS. MARY MAČEROL I ® Hi m fr-rl'' h-ri " Ir-I* I—I > I—I i I—I * f— l I 1 da se kmaiu Vrne, naj se že ki je učila v samostanu anglešči-1izte^e kakorkoli; ko pa je po-no, je imela spremiti dve deklici migiiia, kakšna neki bo ta vrni- v York in jih čez teden dni pripeljati nazaj. "To je ravno čas, ki ga potrebuješ!" je vzkliknil gospod d'Avron vzradoščen." "In tvoja teta živi v Yorkshiru, kakor nalašč!" tev, se jo je lotila nova zmešnjava. Od daleč se ji je vse dozdevalo lahko in jasno. Ali je bila to tesnoba otroka, ki prvikrat zapušča stariše in se podaja sam v neznani svet? Mar je bila utrujenost, ali žalost te mrač Ko je Simona nato omenila, ne in ledene ure? ffi si vedela od da je odhod določen že za drugi govoriti, toda pešal ji je podan, je dejal: gum. "Dobro! Prej ko odideš, prej; Ko je šla skozi stanovanje, se se povrneš ... saj itak ne sme-! ji je vse dozdevalo nekako otož-mo izgubljati časa!" no. Ko se je spomnil usodepolne- j Slučajno se je ozrla na babi ga roka, ni kazal več tistega o- čino sliko, ki jo je medla jutranja zarja zavijala v bledo luč; obstala je in se za treno- bupanega obraza, kakor prejšnji večer. Ena sama noč je zadostovala, da je slabotno seme upanja vzklilo v njegovih plodovi-tih možganih, vzraslo in se iz- tek zagledala vanjo. Večkrat jo je presenečala njena podobnost s tem portretom. GEAUGA LAKE PLES Freddie Carlone orkester tudi v nedeljo popoldne BEER GARDEN Angelo Vitale's orkester VODVIL Pričenši v soboto večer Vsakovrstne zabave, ribolov, pool, pong ring, mid-way, piknik restavrant—cafeteria Vožnjct izpred Rex lekarne Broadway in Miles, direktno v park. PORABITE protezirane prihranke za počitnice Potniški Ceki Madeleine ni bilo mogoče zdramiti. Georges pa je čakal sestro s široko odprtimi očmi; in ko jo je objel in poljubil, jo je vprašal šepetoma: "Zakaj odhajaš?" "Saj veš . . . Teto grem obiskat." Zmajal je z glavo. "To ni naravno, da nas zapuščaš zategadelj, da jo obiščeš. Za tem je nekaj drugega." In še tiše je dejal: "Ali zaradi tistega odhajaš, kar je bilo vzrok, da je mama predvčerajšnjim plakala ?" "Da," je priznala ona, preveč resnicoljubna, da bi ga varala brez potrebe. "Toda vrnem se kmalu. Mama ne bo nič več pla- vzel s trdim glasom: "Upam, da imate dovolj poguma' "Mislim, da." "Tem bolje. Moj sistem po- Popolna zaloga trebušnih pasov, e-lastičnih nogavic, pase v za kilo, itd. Mi imamo Slovenca in Slovenko, ki vam to tukaj u-merita. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Lastovanje doma plačuje velike divi-dende v obliki zadovoljstva Vi plačujete za dom^ če ga lastujete ali ne. Kupite si ga sedaj. Z glasite sc. pri nas aH pa pri vašemu broker j v glede nakupa dobro situirane-ga in primerno financiranega doma. Tke City &) Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 PROSLAVA 3D-LETNICE DR. NAPREJ, ŠT. 5 SNPJ. z razvitjem druge društvene zastave se vrsi V NEDELJO, 10. JUNIJA, 1034 na Pintarjevih farmah SPORED: Avtomobilska povorka od S. N. Doma na Pintarjeve farme na E. 260 St. in St. Clair Ave. Zbirališče ob 11:30 dopoldne na E. 6J+ St.—Varian Ave. in Addison. Odhod ob 12:30 popoldne, z godbo "BLED" na čelu. Povorka se ustavi pred Slov. Domom na Holmes Ave. in potem na Waterloo road pred Slov. Del. Domom. Prihod na prostor proslave. Godba "Bled" zaigra himno. Govorniki: Pozdravni govor društvenega predsednika in prvega glavnega podpredsednika SNPJ FRANK SOMRAK. Za SNPJ govori MATH PETROVICH, predsednik gospodarskega odbora SNPJ. Za mladino govori OTTO TEKAUTZ, tajnik angleško poslujočega društva Comrades, 566 SNPJ. Za SSPZ govori glavni predsednik Vatro J. Grill. RAZVITJE DRUGE DRUŠTVENE ZASTAVE Drug: Mr. J os. Žele. Družica Mrs. Mary Grame. Tovarišiee: Miss Angela Turkovich, Miss Mary Tur-kovich, Miss Antoinette Skok, Miss Mary Berkopec. Miss Albina Vehar, Miss Vera Slosar, Miss Joyce Gor-she in Miss Frances Tavčar. Zastavonoša: Anton Stariha. Poklon zastavi in govori društvenih uradnikov in zastopnikov. Godba Bled zaigra nekaj komadov. PLES IN PROSTA ZABAVA V slučaju slabega vremena se vrši ta proslava v S. N. Domu na St. Clair Ave. Na veliko vdeležbo vabi odbor. DOWN PAYMENT Plačate lahko samo po $5.00 mesečno, kar vas stane manj kot če kupujte led dnevno. Kupite Norge Electric Refrigerator in prihranite si denar. Pridite in oglejte si novi Norge. Prepričali se boste, da je to najlepša in najtrpežnejša izdelana ledenica, ki proizvaja mrzloto redno in točno. Ta ledenica vam prihrani na živilih do $11 mesečno ter obdrži jestvine vedno sveže. Ima poseben oddelek, kjer se ohrani zelenjava sveža. Ne kupite ledenice dokler niste videli Norge. Pri nas dobite vedno najboljše pogoje. i Bil Mi vzamemo vašo staro ledenico na račun. ANTON DOLGAN i 15617 WATERLOO ROAD KEnmore 1299