LETO XXXV., ŠT. 19 Ruj, 20. maja 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Krepko zaoima brazda (stran 2) Prisluhnili smo mladim pevcem (stran 4) Zadovoljivi poslovni rezultati (stran 7) Šopek za 90. rojstni dan (stran 8) Peš na Dedinje v hišo cvetja (stran 11) Petar Stambolič, predsednik pred- sedstva SFRJ. Vladimir Bakarič, podpredsednik predsedstva SFRJ. Novi predsednik predsedstva SFRJ v Beogradu seje v petek. 14. maja sestalo Predsedstvo SFRJ in v ' skladu z Ustavo SFRJ in vrstnim redom, ki ga določa poslovnik o delu \ predsedstva SFRJ kot kolektivnega organa, razglasilo za novega pred- sednika predsedstva SFRJ za naslednji enoletni mandat PETRA STAMB(3LIC-a iz SR Srbije. Za novega podpredsednika predsedstva' SFRJ pa je bil imenovan VLADIMIR BAKARIČ iz SR Hrvatske. Po i slovesni razglasitvi je dosedanji predsednik Sergej Kraigher čestital j obema tovari.šema in jima zaželel uspešno delo. i PETAR STAMBOLlC seje rodil leta 1912 v Brezovi pri Ivanjici in ; je končal agronomsko fakulteto v Beogradu. Član KPJjeod leta 1935.Bil ' je eden od organizatorjev oborožene vstaje leta 1941 v Srbiji, poveljnik ' glavnega štaba NOV in POJ za Srbijo iii opravljal še vrsto drugih ] odgovornih dolžnosti tako v SR Srbiji kot v SFRJ. Od 5. kongresa KPJ ; je član CK ZKJ. v letih 1974 in ponovno 1978 je bil izvoljen za člana ; predsedstva SFRJ. Med številnimi odlikovanji in priznanji je nosilec ' reda narodnega heroja in reda junaka socialističnega dela. j Pred sejo zborov skupščine I občine Ormož Predsednik skupščine občine Ormož, Tone Luskovič je sklical za v ' sredo, 26. maja ob 8. uri drugo skupno sejo zbora združenega dela, zbora : krajevnili skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Najprej bodo pregledali i poslovne rezultate OZD s področja gospodarstva in organizacij družbenih - dejavnosti v občini Ormož po zaključnih računih 1981. Nato bodo , poslušali poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja : dohodka v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih na območju \ občine Ormož v letu 1981 in poročilo o izvajanju programa občinskega i samoprispevka ter vprašanja delegacij in delegatov. i Po končani skupni seji se bodo delegati zbora združenega dela, ; predsednica je Anica Geč, zbora krajevnih skupnosti, predsednik je Ciril 1 Meško in družbenopolitičnega zbora, predsednik je Vlado Kovačič, sestali '■ še na ločenih sejah z dokaj obširnimi dnevnimi redi. ■ Vsi trije zbori bodo obravnavali stališča za spremembo in : dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Ormož za obdobje ' 1981 —1985 in analizirali spremenjene pogoje in okvire za dopolnjevanje ; srednjeročnih planskih aktov v občini Ormož za obdobje 1981 — 1985 s j stališči izvršnega sveta. Opravili bodo volitve komisij pri občinski i skupščini, imenovali člane sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno • samozaščito ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nadalje ! bodo imenovali skupino delegatov za svet skupnosti podravskih občin in \ člane uredniškega odbora Uradnega vestnika ter sklepali o razrešitvi ig ; imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Ptuj in '■■ Ormož. ] Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta dodatno ' sklepala o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ; poprečni gradbeni ceni stanovanj m določitvi odstotka od noprečne ' gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbo zemljišče in o" predlogu odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v I kmetijstvu in porabi hrane občine Ormož in o zagotavljanju in usmerjanju i sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1981 —1985. ? ; Priprave na 12. kongres ZK Jugoslavije Komunisti ptujske občine v tem času aktivno nadaljujejo z delom po I 9. kongresu slovenskih komunistov tako, da neposredno spremljajo j dogajanja v svojem okolju in se vključujejo v razreševanje vseh odprtih j vprašanj. S tem pa tudi potekajo priprave na 12. kongres ZK Jugoslavije, i ki bo v prihodnjem mesecu. ' Dogovor je, da bo v ptujski občinski organizaciji ZKS sedem i specializiranih razprav. Tako bo razprava o nalogah komunistov v razvoju j družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju materialne i proizvodnje in socialnega varstva, razprava o nalogah komunistov v i razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, oj idejnopolitičnem, akcijskem, organizacijskem in kadrovskem ] usposabljanju v zvezi komunistov, razprava o boju Jugoslavije za mir,^ enakopravnost, mednarodno sodelovanje in socializem v svetu, o nalogah ' komunistov v preobrazbi izobraževanja, znanosti, kulture in telesne j kulture in razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZK Jugoslavije. ] Seveda bodo v vseh osnovnih organizacijah ZK temeljito obravnavali - gradivo za 12. kongres s poudarkom na nalogah, ki izhajajo iz delap; posameznih organizacij. Med samim kongresom pa bo v ptujski občini ; tako kot po vsej domovini, množica kulturnih in drugih manifestacij. i N. Dobljekar ; Skupščina SFRJ se je konstituirala in izvolila novi zvezni izvršni svet v zgradbi zvezne skupščine v Beogradu seje ' v soboto in nedeljo. 15. in 16. maja prvič sestala Skupščina SFRJ v tretjem delegatskem man- datu. Delegati zveznega zbora in zbora repu- blik in pokrajin so se najprej sestali na ločenih sejah, izvolili predsednika zbora in druge po- trebne organe. Za predsednika zveznega zbora je bil izvo- ljen dr. Anton Vratuša, delegat iz Slovenije, za predsednika zbora republik in pokrajin pa Nikola Kmezič, delegat iz Vojvodine. Potem so se delegati obeh,,zborov sestali na skupnem zasedanju in izvolili Raifa Dizdare- viča za predsednika Skupščine SFRJ, ki je pod njegovim predsedstvom nadaljevala s skupnim zasedanjem še v nedeljo, 16. maja. Oba zbora sta .soglasno izvolila za novo predsednico Zveznega izvršnega sveta Milko Planine, do- sedanjo predsednico CK ZK Hrvaške. Milka Planine je delegatom obširno obrazložila predlog nove sestave zveznega izvršnega sveta, ki so ga delegati obeh zborov tudi izvolili. Novi Zvezni izvršni svet šteje poleg predse- dnice še tli podpredsednike, med njimi Zvone Dragan iz Slovenije, 11 članov, med njimi Janko Smole iz Slo.enije in 14 zveznih sekre- tarjev, med njimi so trije iz Slovenije: Stane Dolanc. zvezni sekretar za notranje zadeve, Jože Flprjančič, zvezni sekretar za finance in Janko Česnik, zvezni sekretar za zakonodajo. Milka Planine predseduje šestemu Zvezne- mu izvršnemu svetu in je prva ženska v funkciji predsednice »vlade« v Jugoslaviji. Rodila seje leta 1924 v Drnišu inje po narodnosti Hrvatica. Sodelovala je v NOB, po osvoboditvi se je preselila v Zagreb, kjer je opravljala vrsto od- govornih dolžnosti od predsednice občine Trešnjevka navzgor. Leta 1972je bila izvoljena za predsednico CK ZK Hrvatske inje to nalogo opravljala vse do nedavnega 9. kongresa ZK Hrvatske. Raif Dizdarevic, predsednik skupščine SFRJ, doma iz BiH. Dr. Anton Vratuša, predsednik zveznega zbora. Nikola Kmezič, predsednik zbora republik in pokrajin. Milka Planine, predsednica Zve- znega izvršnega sveta. Predsedstvo, skupščina in IS Slovenije v petek, 7. maja so se v Ljub- ljani sestali delegati tretjega sklica v delegatski sestavi. V skladu s poslovnikom so se najprej sestali na ločenih sejah. Zbor z"druženega dela je za predsednika izvolil Martina Mlinarja, za nodpredse- dnico pa Terezijo Stefančič iz Ormoža. Zbor oljčin je za pred- sednika izvolil Mitjo Horvata, za podpredsednico pa Silvo Ba- uman-Cenčič. Delegati družbe- nopolitičnega zbora pa so za predsednika izvolili Cirila Ribi- čiča in za podpredsednika Dina Pucerja. Za tem so se zbrali delegati vseh treh zborov na skupnem zaseda- nju slovenske skupščine. Na predlog RK SZDL. ki ga je ob- razložil njen predsednik Mitja Ribičič, šo delegati soglasno iz- volili Vinka Halnerja za predse- dnika skupščine SiR Slovenije, Silvo Jereb in Jožeta Šušmelja pa za podpredsednika skupščine SRS. Skupno sejo vseh zborov je v skladu s poslovnikom vodil no- voizvoljeni predsednik Vinko Hafner, ki je razglasil izvolitev predsedstva SR Slovenije. Pred- sednik predsedstva SRS je Viktor Avbelj. člani pa: Lojze Briški. Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič. France Popit. Franc Štiglic in po položaju predsednik CK ZKS in predsednik RK SZDL. to sta Andrej Marine in Mitja Ribičič. Nadalje so delegati vseh treh zborov z ločenim" glasovanjem sprejeli odlok o izvolitvi Janeza Zemljariča za predsednika Izvr- šnega sveta, ki je obširneje spre- govoril o nalogah, ki so pred no- vim slovenskim izvršnim svetom, ter predlagal 24 članov izvršnega sveta. Predlagane člane izvršnega sveta so delegati tudi izvolili, med njimi je Milan Kneževič iz Ptuja, kfje bil imenovan za predsednika komiteja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano. Viktor Avbelj, predsednik pred- sedstva SRS. Vinko Hafner, predsednik skup- ščine SRS. Janez Zemljarič, predsednik izvr- šnega sveta. Za 13. maj - dan Varnosti slovesno tudi v Ptuju v soboto smo v centru CSUI v Ptuju slovesno obeležili 13. maj — DAN VARNOSTI, ki že dolgo ni več samo praznik delavcev v organih za notranje zadeve, tovarišic in tovarišev v modrih uniformah, temveč postaja vse bolj praznik nas vseh — toliko koliko iz leta v leto storimo za krepitev in podružbijanje varnosti, za dvig varnostne kulture — to je za krepitev vseh komponent varnosti in družbene samo- zaščite. Vrhovni povgjiaii NQV iB_ partizanskih odredov Jugoslavije ter poverjenik za narodno obrambo — maršal Jugoslavije Josip BrozTito je. 13. maja pred 38. leti z odlokom ustanovil oddelek za zaščito naroda, v času. ko je bilo že X)lrebno misliti na to. da bonn) morali učin- kovito zaščitili pridobitve NOB ter zagotoviti izgradnjo ljudske oblasti in socialistične revo- lucije. Mladi in prekaljeni borci — komunisti in za njimi številne generacije delavcev v organih za notranje zadeve so to nalogo uspešno opravljali, nemalo pa jih je pri izpolnjevanju svojih dolžnosti tudi umrlo. V teh dneh .so bile številne proslave in pri- reditve, s katerimi smo obeležili praznik, s so-; botno pa smo se tudi v Ptuj u skromno oddolžili vsem, KI skrbijo za red in mir. za varnost ljudi ter varujejo našo družbeno in zasebno lastnino. Oddolžili smo se vsem tistim delavkam in de- la\cem. ki kot skrbne matere in žene. možje in očetje opravljajo veliko in odgovorno delo v korist našjiga delovnega človeka in občana in v imenu njega za celotno družbeno sku-pnost. _________mi Delavcem organov za notranje zadeve in zbranim v CSUI je spregovoril Stanko Tepej — predsednik komiteja za SLO in driižbeno samozaščito občine Ptuj. V ozadju člani pihalnega orkestra milice, ki so pripravili koncert v počastitev praznika. Foto: M. Ozmec Na osrednji občinski proslavi ob dnevu varnosti se je v avli CSUI zbralo veliko občanov. Foto: M. Ozmec 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 20. maj 1982- TEDNIK Priznanja delavcem iz proizvodnje Tovarno glinice in aluminija pozna skoraj vsalc tod okoli. Gigant soji rekli nekoč, tovarna, kjer se dobro zasluži, tovarna, kjer dobiš tudi stanova- nje takoj, je bilo slišati. To je bilo. Danes pa se sliši, daje to tovarna, kjer ob tehnološko zastarelih napravah delajo ljudje v težkih pogojih, predvsem v poletnih mesecih, ko se živo srebro dvigne tiidi nad 50 stopinj C, kjer vroči- na in plini naredijo svoje in iz leta v leto imamo več delovnih im?alidov. Iz- redna moč volje je potrebna, da človek v takšnih razmerah zdrži in dela dobro. PraV zaradi tega so na izvršnem odboru sindikata v tozdu Proizvodnja aluminija sklenili, da ob prvi priložnosti nagradijo tiste svoje delavce, ki za stroji, {ječmi, v skladiščih in na raznih mestih v proizvodnji, delajo dobro in vestno. Niso družbenopolitično aktivni. Ne, da tega ne bi hoteli, skromni in tihi kot so, ostanejo neopazni. Nihče nim ne reče: ,,Bodi to" in tako pač ni- so vključeni drugam, kot v delo. Prvi maj — praznik dela — se je zdel vodstvu družbenopolitičnih orga- nizacij tozda najprimernejši za podelitev knjižnih nagrad. Deset delovnih skupin je med svojimi izbralo 45 sodelavcev. Niso jih imenovali z vrha, tudi število ni bilo omejeno. Toliko, kot so sodelavci me- nili, da jih zasluži priznanje, toliko jih je dobilo. Ni res, da bi ,,tegeajevci" hlepeli te po denarji, kot je velikokrat slišati. Tudi skromna knjižna nagrada, beseda v zahvalo in stisk roke je dovolj. Zelo veliko jim pomeni to priznanje. Videli je bilo na njihovih obrazih. K podelitvi so prišli skorajda vsi. Posedli so v sobi delavskega sveta in zadržanost je kmalu prešla v sproščen klepet. Pa ne o prazniku, kije bil pred nami, niti o delu, ki je marsikoga čakalo doma, temveč o proizvodnji. Kako delati dalje, predvsem poleti, ko bo v vročini težko preseči plah proizvodnje tako kot so ga v teh dneh. Kako delati bolje, da bodo tudi upravičeno dobili boljši osebni dohodek. Veliko je bilo govora o nagrajevanju po delu in v vseh je ena sama velika želja po boljših delovnih pogojih, ki pa jih bodo imeli lahko le v novi elektrolizi. Pomembno je omeniti tudi to, da med nagrajenimi niso bili le starejši izkušeni delavci, ampak tudi precej mladih, ki prav tako zavzeto skrbijo za čimboljše proizvodne uspehe. V tozdu Proizvodnja aluminija so sklenili, da bodo še naprej skrbeli za dobre medsebojne odnose, spremljali delo in počutje svojih ljudi ter jih spodbujali, da bodo kljub težkim delovnim pogojem dobro delali. Vsem iskrene čestitke in še veliko delovnih uspehov. Vera Peklar UP EMONA-MERKUR PTUJ ^J//^ Močno naraščanje stroškov v štirih mesecih letos so delavci trgovskega podjetja Emona-Merkur Ptuj dosegli za 42 odstotkov večjo realizacijo kot v enakih mesecih lani. Pri analizi tromesečnih rezultatov so ugotovili močan porast stroškov, samo povišana stopnja amortizacije beleži indeks 187. Dohodek na delavca se je povečal za 44 odstotkov. Zaradi izpadov, nižjih razlik v marži, povišane amortizacije in drugega se je dohodek poveča! le za 20 odstotkov. Doseže- na akumulacija pa je na ravni tromesečja leta 1981. Povečale pa so se tudi obresti za obratna sredstva. V načrtu delovne organizacije je povečanje po- zornosti finančni politiki in stremljenje, da se koeficient obračanja poveča za 5 odstotkov. Pri analizi dosedanjega uresničevanja srednjeročnega plana 1981—85 ugotavljajo, da se na področju urejanja blagovnih tokov niso uresničili vsi pričakovani oziroma načrtovani cilji. Vzroki pa so predvsem v prevelikih ad- ministrativnih ukrepih in v neurejenem tržišču, določeno nespoštovanje sporazumov in podobno. V ta namen se dogovarjajo, da bodo začrtali takšno tržno strategijo, da bo obvladan celotni tržni informacijski sistem. V tem času se v delovni organizaciji že pripravljajo na izdelavo sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih aktov za obdobje 1981—85. Vanje bodo vnesli nove stopnje rasti za posamezna leta do leta 1985. Računajo, da bo fizična rast povečana v povprečju med 2 in 4 odstot- koma. MG Od leve proti desni: Janez Ftajšman, Oskar Lukežič, Drago Vlašič, m Miloš Ličina ob podelitvi visokih državnih odlikovanj na proslavi ob Dnevu varnosti v CSUI v Ptuju. Foto: M. Ozmec Priznanja in odlikovanja za dan varnosti Na osrednji slovesnosti, kije bila v Mariboru na dan praznika — 13. maja in ob podelitvi priznanj 14. maja. je krajevna skupnost Du- šana Kvedra-Tomaža v Ptuju dobila plaketo organov za notranje zadeve za izredne uspehe na področju razvijanja vseh komponent splo- šne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pomembna priznanja pa so bila podeljena tudi najzaslužnejšim delavcem v organih za notra- nje zadeve. . Za 25 let v organih za notranje zadeve so plaketo varnosti prejeli Radenko Cerovič — vodja varnostnega okoliša na oddelku milice Destrnik, Janez Flajšman — stalni dežurni na postaji milice v Ptuju in Marija Rodošek — čistilka na oddelku milice v Majšperku. Znak za hrabro dejanje je med tremi letos podeljenimi znaki v Sloveniji pripadel mlade- mu 21 -letnemu miličniku postaje milice v Ptuju Slavku Sagadinu. Zlati znak zaslugi za varnost je prejel upokojeni delavec organov za notranje zadeve Jože Lovrenčič, srebrnega komandir postaje milice v Pluju Franc Kozel, bronastega pa Nada Mlakar — vodja pisarne na postaji milice v Pluju. Na sobotni slovesnosti v CSUI pa so priza- devnim delavcem in vzornim delovnim tova- rišem podelili še štiri državna odlikovanja s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM sla prejela upokojena delavca or- ganov za notranje zadeve Oskar Lukežič in Drago Vlašič. Oskar LUKEŽIČ je opravljal službo v organih za notranje zadeve od leta 1947 vse do leta 1973. ko je bil upokojen. Bilje ves čas zelo vesten in marljiv ter izredno pri- ljubljen med krajani Haloz, vedno pa tudi ak- tiven v krajevnem družbenopolitičnem življe- nju. Drago VLAŠIČ je kot udeleženec NOV od 1942 leta dalje opravljal delo v organih za notranje zadeve od leta 1948 vse do upokojitve v letu 1971. Velik prispevek je dal na področju podružbljanja varnostnih služb, svoje bogate delovne izkušnje pa še danes prenaša na mlajše rodove miličnikov. Za prizadevno delo je že sprejel več visokih državnih odlikovanj. RED DELA S SREBRNIM VENCEM sta dobila Janez FLAJŠMAN — stalni dežurni miličnik na postaji milice v Ptuju in Miloš LIČINA iz oddelka milice v Gorišnici. Janez Flajšman dela v organih za notranje zadeve od leta 1956 dalje, poznam pa je kot skromen, marljiv in zelo samokritičen delavec zaradi cesarje bil že odlikovan z medaljo dela. Miloš Ličina dela v organih za notranje zadeve od leta 1960. ves čas na oddelku milice v Gorišnici. Poznan je kot zelo vesten delavec, ki delo opravlja z veliko odgovornosti in ves čas tudi zelo aktiven v domači krajevni skupnosti. Pri svojem poklicnem delu je že nekajkrat izpo- stavil tudi svoje življenje, za požrtvovalnost pa je bil tudi nekajkrat pismeno pohvaljen in de- narno nagrajen, dobil pa je tudi bronasti znak zaslug za varnost. Državna odlikovanja sta miličnikom pode- lila predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič in komandir postaje milice v Ptuju Franc Kozel. Čestitamo! mš OaiTEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKI POSVET O STROKOVNIH PODLAGAH Decembra 1980 je bil na drugi konferenci Zveze sindikatov Slovenije sprejet družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter stališča in sklepi o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so udeleženci oblikovali in imenovali poseben odbor. Delo- vna skupina pri odboru je pripravila prvih sedem strokovnih podlag. O podlagah je svet za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Ptuj prejšnji getek izvedel dva posveta, na katera je pova- il tudi strokovne delavce iz nekaterih temelj- nih organizacij in delovnih skupnosti. Predsednica sveta Erika Mihelač je v uvodu podala pregled, kaj iz družbenega dogovora je že opravljeno in Icaj še ne. Razbrati Je bilo, da manjka se nekaj zelo bistvenih strokovnih podlag. Udeležencem razširjene seje sveta oziroma, posveta je o strokovnih podlagah govoril Ilija Jurančic. V uvodu je poudaril, da strokovne podlage ne morejo biti in niso recept, ki ga lahko neposredno uporabimo v vsaki delovni sredini in vnesemo v vse samoupravne akte in pravilnike s področja delitve sredstev za osebne dohodke. Podiage je namreč potrebno prilagoditi svojim razmeram. So pa gotovo zelo Koristna usmeritev. Pojasnil je sKupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog, skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog ter osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodar- stvu, ob strokovni podlagi so udeleženci posveta prejeli in se seznanili s številnimi praktičnimi napotki, z marsikatero koristno- pobudo, ki sojo vpeljali v nekaterih delovnih sredinah. Ilija Jurancič pa je opozoril tudi na napake nekaterih. Predvsem gre za bistveno-;- razliko med deli in nalogami ter delovnimi mesti, ki niso omogočala razporeditve za opravljanje več del in nalog, na razliko med razvidom in prejšn)o sistemizacijo, kar pogos- to še vedno enačimo, na potrebne podatke v razvidu, katerih spodnja meja (po obsegu) je določena z zakonom o deRivnih razmerjin. Skratka, posvet je bil koristno napotilo za nadaljevanje dela na tem zelo pomembnem področju, brez katerega ni večje uspešnosti in kakovosti dela. 1. kotar SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO PTUJ Krepko zaorana brazda v tretji delegatski mandat Na drugi redni seji (praktično na prvi delovni) se je v ponedeljek, 17. maja sestal družbenopolitični zbor skupščine občine Ptuj. Prisotnih je bilo 26 delegatov, 3 so izostanek opravičili, brez opravičila pa je izostal le en delegat. Po podrobnejši uvodni obrazložitvi analize spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnje- vanje srednjeročnih planskih aktov v občini Ptuj za obdobje do leta 1985 in informacije o uresničevanju družbeno ekonomskega razvo- ja občine v letu 1981 ter prvih podatkov gospodarskih gibanj v občini v letošnjih prvih treh mesecih, so razpravo o obeh točkah združili. V razpravi so delegati zlasti poudarjali pomembnost dopolnjevanja in spreminjanja srednjeročnih planskih aktov, ki mora teme- ljiti na stvarnih ocenah in možnostih, ne le v občini, temveč pri vsakem temeljnem nosilcu planiranja. Zaradi tega je treba pritegniti k izvedbi naloge vse družbeno politične organi- zacije, zlasti še sindikate, temeljno banko. območno gosT)odarsko zbornico in druge strokovne služoe. Pri tem je treba zaostriti odgovornost direktorjev in drugih vodilnih delavcev, delegatov in samoupravnih orga- nov. V obči^ni in tudi širše je nujno treba dogovoriti kriterije za naložbe, dati poudarek kmetijski proizvodnji in povečati turistično ponudbo. Tudi krajevne sKupnosti naj svoje programe bolj uskladijo s stvarnimi možnost- mi virov sredstev iz samoprispevkov. Vložiti je treba vse sile za povečanje proizvodnje, storilnosti in produktivnosti dela ter oceniti delo skupnih služb in v skladu s tem odpra- vljati nepotrebno administriranje. Delegati družbeno-političnega zbora so tudi enotno podprli politiko izvršnega sveta SO Ptuj v zvezi z uresničevanjem dogovora o družbenem usmerjanju in razporejanju do- hodka v letu 198 i v občini Ptuj s predlogom ukrepov. Sklepi o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke nad višino izplačila za mesec marec 1982 za dobo enega leta. ki jih je predlagal občinski izvršni svet za hujše kršitelje, so dobili enotno podporo. Obširna razprava seje razvila tudi o poroči- lu o uresničevanju delegatskega sistema Skupščine občine Ptuj v mandatnem obdobju 1978-1982 in o programu dela zborov občin- ske skupščine do Konca letošnjega leta. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj bo uspo- sabljanje delegatov bolj praktično, da je stališča zborov občinske skupščine prejšnjega delegatskega mandata treba dopolniti se s stališči in ugotovitami občinske konference ZKS Ptuj. ki je razpravljala o uresničevanju delegatskih oanosov. Program dela zborov skupščine občine Ptuj pa so preimenovali v osnuteK, predlagali vrsto dopolnitev kijih je treba upoštevati v progra- mu dela. Predvsem gre za konkretne naloge s področja dopolnjevanja srednjeročnih plan- skih aktov, modernizacije proizvodnje alumi- nija, zaposlovanja, pridelave hrane in podob- no, manj pa bi naj družbenopolitični zbor razpravljal o predpisih, temveč nolj sprejemal priporočila, stališča in usmeritve. pp Na aerotomboli blizu 30 tisoč obiskovalcev Prijetno toplo vreme je v nedeljo. 16. maja pritegnilo na letališče v Moškajncih blizu 30 tisoč ljudi, morda še več. Natančnega števila ni mogoče do!oči~ti. saj so posamezniki kupili tudi po 20 do 30 tombolskih kart. Prizadevnim članom ptujskega Aerokluba je nedeljska Aerotom- bola torej več kot uspela. In ne samo. daje bila dobro obiskana, tudi sam potek in oskrba z jedačo in pijačo je bila za večtisočglavo množico zadovoljiva. Okrog 16. ure je pijače sicer zmanjkalo, kajti prireditelj očitno ni pričakoval takšnega navala, pa so dežurni vozniki kmalu priskrbeli dodatne količine sicer dragih pijač in jedi. Kljub temu. da so ob vseh vpadnicah dobro organizirali radarsko službo, so bile kolone do parkirišč dolge po več kilometrov. Toliko parkiranih vozil v Moškajncih še niso videli. Vrhunec nedeljske Aerotomboleje bil okrog 19. ure. koso izžrebali številke za glavne dobitke: traktor IMT. Zastavo 101. 850. 750. prikolico IMV. letalo, čoln. itd. Med samo prireditvijo, ki jo je uspešno vodil Ptujčan Ivo Preac. so letališče v Moškajncih nadletavala letala sosednjih slovenskih aeroklubov. Vse skupaj paje po svoje začinil popularni Jaka ^raiitciiict, proti večeru pa so svoje storili še člani ansambla toneta Kmetca in ansambel ptujske garnizije. M. Ozmec Nepregledna množica je letali^e v Moškanjcih dobesedno prekrila. TEDNIK -20-maj 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Udeležba brigadirjev v mednarodnih brigadah z republiške konference ZSM Slovenije smo dobili obvestilo, da bodo slovenski brigadirji tudi letos sodelovali v mednarodnih brigadah. Od 1. do 13. avgusta bo 20 slovenskih fantov in deklet pomagalo obirati sadje na Madžarskem. Od 11 .julija do 3. avgusta bo organizirana mednarodna mladinska delovna akcija v Bratislavi, na kateri bo sodelovalo tudi 20 mladih iz Slovenije. Izvajali bodo gradbena dela. Zaželjeno je, da so udeleženci študenti ali vsaj srednješolci. Predvidoma v avgustu pa bodo mladi iz Slovenije .sodelovali tudi v Tunisu. Ostale podatke bodo še sporočili. V mednarodni brigadi lahko sodeluje vsak. kije dopolnil starost 18 let inje že .sodeloval na vsaj eni republiški ali zvezni mladinski delovni ekipi v Jugoslaviji. Zaželjeno je tudi znanje enega svetovnega jezika. Zadnji rok za prijavo je bil 15. maj 1982. Diana Bohak Iz roda v rod Pod tem naslovom in s podnaslovom Pričevanja o slovenskem jeziku je Arhiv Slovenije v Ljubljani pripravil arhivsko razstavo. Večma razstavljenih dokumentov je iz depojev Arhiva SR Slovenije, gradivo pa so posodili tudi drugi arhivi, med njimi Zgodovinski arhiv iz Ptuja. Razstava je razdeljena na štiri vsebinske skupine. V prvi skupini je gi-adivo iz srednjeveškega obdobja in sicer najprej kot vzorec najsta- rejšega pisnega jezika, ko je v dokumentih ohranjena kakšna slovenska beseda, na primer TLAKA in RŽ. Najpomembnejši dokument v prvi skupini pa je prav gotovo II. brižinski (freisinški) spomenik in sicer Pridiga o grehu in pokori iz let 972 do 1039. V drugi skupini, ki zajema čas od 16. do prve polovice 18. stol. je več vrst besedil. Posebno mesto zavzemajo protestantski pisci Trubar. Dalmatin, Bohorič in Megiser, s katerimi seje začelo obdobje sloven- skega knjižnega in s tem seveda slovničnega izročila. Med rokopisi imajo velik pomen prisege. Sem spadajo tudi .sodno-upravna in poslovna Desedila. Zanimiva pa so tudi plemiška pisma družine Coraduzzi — Marenzi iz Trsta, pisana v slovenščini. V tretjo skupino spadajo poleg rokopisov tudi tiskana besedila. Prednjačijo vsekakor patenti, ki sta jih izdajala Marija Terezija in Jožef II. Zanimivi so tudi odloki iz francoske dobe. ki jih je v slovenščino prevajal Valentin Vodnik. V četrti skupini je gradivo, ki časovno zajema 19. stol. Prikazuje napore za uveljavitev slovenskega jezika " šolah, uradih, na sodiščih, v javnem in političnem življenju, zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja. Razstava bo odprta še do 25. maja v prostorih Arhiva SR Slovenije, Zvezdarska 1 (ob Ljubljanici — Karlovški most) vsak dan od 9. do 18. ure. ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Nada JURKOVIČ Zgodovinski arhiv Ptuj NALOGE NA PODROČJU SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Nadaljnje podružbijanje in usposabljanje Na skupni seji komiteja za SLO m družbeno samozaščito in pokrajinskega odbora'vzhod- poštajerske pokrajine so preučili aktivnosti in naloge po 9. kongresu ZK Slovenije. Pri tem so jali poseben poudarek nadaljnjemu pod- riižbljanju in krepitvi sistema SLO in družbene samozaščite. Iz uvodnih be.sed in razprave je bilo razvidno, da bodo morali komiteji za SLO in DS v vzhodnoštajerski pokrajini na podlagi — na 9. kongresu ZKS sprejete resolucije — na nekaterih področjih aktualizirati naloge in ob upoštevanju vseh specifičnosti dopolniti svoje programe dela. V razpravi so ugotovili, daje bil med 8. in 9. kongresom ZKS dosežen pomemben napre- dek na področju SLO in družbene samozaščite ter pri razvijanju obrambnih priprav. Tudi v prihodnje bo treba krepiti družbeno samoza- ščito in odpravljati nekatere še vedno prisotne negativne pojave (samovolje, privatizacije, zlorabe itd.). Tudi usposabljanju za potrebe SLO in družbene samoza.ščite bodo morali v prihodnje posvetiti še večjo skrb kot doslej. V prvi polovici junija letos bodo pripravili posvet za člane komitejev za SLO in DS pod- ravskih občin in za člane pokrajinskih vodstev, na katerem bodo temeljito preučili aktualne probleme s področja SLO in DS ter se dogo- vorili zanadaljnje učinkovito in usklajeno ak- cijo. Potrdili ,so tudi nekatere kadrovske spre- membe v pokrajinskem odboru za vzhodno- štajersko pokrajino in komiteju za SLO in DS pri medobčinskem svetu ZKS Maribor in iz- rekli priznanje tovarišem, ki po uspešno opravljenem delu zapuščajo pokrajinski odbor vzhodnoštajerske pokrajine. „Haloški človek" v Cankarjevem domu Cankarjev dom in Delavska enotnost v Ljubljani sta ob volilni seji Republiškega sveta ZSS pri- pravila slovesno otvoritev razsta- ve fotografij Ptujčana Slojana Kerblerja z naslovom HALOŠKl ČLOVEK, kisi jo lahkoogledamo do 27. maja v zgornjem preddve- rju Cankarjevega doma. Ob prisotnosti številnih repu- bliških družbenopolitičnih in kulturnih delavcev je v imenu re- )ubliškega sveta ZSS sprego'voril- 3oštjan Pire, ki je med drugim dejal, daje velikosimbolike v tem, da danes, ob volilni seji slovenskih sindikatov odpiramo tu, v novem slovenskem kulturnem hramu fotografsko * razstavo .Stojana Kerblerja Haloški človek. »Ne le zavoljo simbolike med Canka- rjem — proletarcem in njegovim hlapcem Jernejem, pa čeprav je bil Haložan predolgo izkoriščan. pogosto teptan in velikokrat za- vržen.« Po tem, ko je opisal umetniško pot enega najuspešnejših jugo- slovanskih fotografov, njegove številne nagrade in priznanja je svoje razmišljanje sklenil z bese- dami: »Daje pripeljal svoje Ha- ložane sem. v Cankarjev dom, Stojanu Kerblerju gotovo pomeni veliko, tako, kot jih je pred dese- tletji približal širši domovini z močjo pisane besede Ivan Potrč.« Ptujski rojak in eden vodilnih slovenskih pisateljev Ivan Potrč je nato dejal, da je minilo že pol- drugo desetletje, ko seje prvikrat srečal s Kerblerjevim Haloškim človekom, ki njemu in vsakršni življenjski stiski in njegovemu ti- hemu upanju ostaja Kerblerjeva umetniška in vedno tako močno .sugestivno ustvarjalna fotografija do kraja zvesta. mš Na slovesni otvoritvi razstave v Cankarjevem domu, od leve: Marjan Orožen, novi predsednik ZSS, Ivan Potrč, Stojan Kerbler in Vinko Hafner, novi predsednik skupščine SRS. Foto: Tone Stojko Pozdravi brodarjev po valovih Drave v dneh, ko se štafetna palica, simbol bratstva in enotnosti jugo- slovanskih narodov in narodnosti, vse bolj približuje Beogradu, kjer bo 25. maja osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu mladosti, poteka- jo tudi številne lokalne in posebne štafete mladosti. Prejšnjo soboto, 15. maja dopoldne smo pri paviljo- nu Dušana Kvedra ob Dravi na slo- vesnosti sprejeli brodarsko štafeto mladosti, ki so jo tudi letos pri- pravili člani brodarskega društva Ranča iz Ptuja. Drava pod ptujskim mostom je bila polna večjih in manjših motor- nih čolnov in Icaniijev, ob paviljonu pa je kljub lepemu sončnemu vre- menu bilo precej manj občanov, kot po navadi. Kljub temu je bilo ob zvokih koračnice nadvse sveča- no. V imenu občinske konference ZSMS v Ptuju je zbranim govorila Jana Hvaleč, vodja centra za ob- veščanje in propagando pri pred- sedstvu OK ZSMS Ptuj. Poudarila je pomen.štafete mladosti, kot obli- ke zbliževanja mladih ljudi, delov- nih ljudi in občanov, ter njeno vlo- go pri krepitvi bratstva in prija- • teljstva narodov in narodnosti ter 'ohranjanju tradicij NOB. Govorila je tudi o mladinskih delovnih akci- jah, kot šoli mladih ljudi, ter o vseh ostalih aktivnostih, kjer se utrujuje današnja mladina. Ob koncu je brodarski štafeti mladosti zaželela srečno pot. Pri.spela je še štafeta tabornikov, ki so jo prinesli od Osankarice-— kraja poslednjega boja legendarne- ga Pohorskega bataljona, nosilci so se vkrcali na čolne. Zavihrale so za- stave, zabrneli motorji na čolnih, ki so ob zvokih koračnice ,,zaorali" v Dravo proti Varaždinu. M. Ozmec ,,Postrojeni" čolni pred dravskim mostom v pričakovanju brodarske štafe- te mladosti. KK SZDL KIDRIČEVO O delovanju društev in organizacij Na zadnji seji predsedstva krajevne konference SZDL Kidričevo.so obravnavali probleme delovanja društev in organizacij na območju krajevne skupnosti. Posebej so spregovorili o problemih mladinske organizacije, kije končno našla svoje pravo mesto v krajevni skupnosti. Na seji so zagotovili mladim vsestransko materialno in moralno pomoč, mladi pa so se obvezali, da bodo pobirali članarino SZDL. od tega pa jim bo 30 odstotkov ostalo za financiranje njihove dejavnosti. V mesecu mladosti je v Kidričevem — tako v TGA kol v KS čutiti veliko aktivnost mladinskih organizacij. Zvrstilo seje že precej prosto- voljnih delovnih akcij, kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. Po- dobno je tudi v drugih krajevnih skupnostih in po vsej naši domovini. Osrednje proslave. 25. maja v Beogradu se bo udeležila tudi številna delegacija mladih iz pluj.ske občine, kar za dva avtobusa je izbranih mladih. " France Meško KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE Jutri bodo praznovali Lahko bi rekli, da so srečanja mladih in starejših krajanov ob prazniku mladosti v Zetalah že tradicionalna, po udeležbi pa tudi najbolj množična od prireditev, kijih prirejajo v tej haloški krajevni skupnosti. Brez dvoma bo tako tudi jutri — zvečer, ko se bodo on 19. uri zbrali na telovadišču ob osnovni šoli mladi in starejši t)bčani in predstavnikj kolektivov T(JA Boris Kidrič Kidričevo in Lekarne Ptuj. Srečanje ob prazniku mlad(,sti bo potekalo v prijetnem razpolože- nju, saj so mladi pripravili velik kres, ob njem pa bo tekel pozno v noč izbran kulturni program. Treba je povedati, da so se v priprave na prireditev izredno aktivno vključili tudi učenci osnovne sole, OO Zsms Zetale ter člani društev, ki so v tej krajevni skupnosti. N. D. Srečanje društva Borec Ptuj in Koprivnice športno društvo B()RI:C Ptuj je bilo to nedeljo gostitelj pobrate- ne ekipe iz Koprivnice. Srečanje je spadalo v sklop tradicionalnih medsenojnih srečanj, katerih glavni namen pa niso le športni rezultati, ampak krepitev bratskih vezi med obema občinama. Letošnje srečanje je spadalo v okvir praznovanja pomembnih jubilejev 90-letnici rojstva tov. Tita in v počastitev partijskih kongresov ter kongresov ostalih družbeno političnih organizacij. Tekmovanje se je odvijalo v treh športnih panogah, pri čemer so imeli več sreče gostje, saj so zmagali v kegljanju in streljanju, domačini pa so,bili boljši v šahu. Šahisli so zmagali z rezultatom 10,5 : 5,5, najboljši posameznik pa je bil Ignac Habjanič z 4 zmagami iz 4 srečanj. V kegljanju je zmagala ekipa Koprivnice s prednostjo enega keglja, rezultat je bil 401 :400, najnoljši posameznik pa je bil Dušan Rankovič z 81 podrtimi keglji. Prepričljivejša je bila zmaga gostov v streljanju, saj so zmagali z rezul- tatom 852 : 804 kroge, najbmjši posameznik pa je bil ponovno član domače ekipe Franc Bedrač. Za prva mesta ekipno so bili podeljeni pokali v trajno last, prav tako pa tudi najboljšim posameznikom v vsaki disciplini. Predstavniki oneh cKip so se dogovorili, da bodo srečanja tradicio- nalna in se bodo odvijala vsako leto v mesecu maju in s tem pri.spevala h krepitvi bratstva in enotnosti ter obeležitvi pomembnih jubilejev v mesecu maju. Povratno srečanje bo. 30. maja 1982 v Koprivnici. Silva RAZLAG Občni zbor medicinskih sester Ptuj-Ormož Jutri. 21. maja se bodo na rednem občnem zboru sestale članice društva medicinskih sester Ptuj — Ormož in ocenile delo društva v obdobju 1980—82. Po podatkih je v društvu blizu 180 članic, kar je še premalo, saj je v obeh občinah še veliko sester izven društvene organi- zacije. Glede na to. da je članarina najpomembnejši vir financiranja dejavnosti društva, je pomembno, da se članske vrste okrepijo. MG ZMDA SLOVENSKE GORICE 82 Za prihod brigadirjev vse pripravljeno v .sejni sobi ptujskega magistrata je bila v ponedeljek. 17. maja seja skupščine zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice 82. Po uvodnem delu so izvolili organe letošnje skupščine. Za predsednika so ponovno izvolili Sa\a Kozjaka, za podpredsednika Janeza Belšaka. razen tega pa so izvolili še 11-člansko predsedstvo skupščine. Zatem so razpravljali o vsebini samoupra- vnega sporazuma o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja in uporabe sredstev za izvedbo letošnje MDA SG, ter ga z majnšimi dopolnitvami tudi sprejeli. Največ besed so namenili vsebini programa dela na posameznih deloviščih. Tudi letos bo namreč akcija potekala na območju ptujske in lenarške občine, kjer bodo brigadirji kopali jarke za položitev primarnih in sekundarnih vodovodov. Skupna predriičunska vrednost opravljenega dela brigadirjev je ocenjena na okoli 11 milijonov dinarjev, opravljeno pa bo nad 50 tisoč efektivnih delovnih ur. Izredno bogat je letošnji program interesnih dejavnosti, na katerem se bodo mladi iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije še bolj izpopolnjevali in razširjali obzorje svojega znanja. Ob koncu ponedeljkove skupščine so -si vsi udeleženci ogledali še brigadirsko na.selje v Dornavi pri Ptuju, kjer je že vse pripravljeno za prihod prvih brigadirjev. Svečana otvoritev letošnje MDA SG 82 bo v nedeljo, 6. junija ob briga- dirskem domu v Dornavi. M. Ozmec SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ Program izobraževanja delegatov Na redni seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki se je sestalo v petek, 14. maja v Ptuju, so podrobneje obravnavali samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja in uporabe Sredstev za izvedbo zvezne mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice 82", ki so mu dali soglasje za podpis. Osrednja razprava na seji je bila namenjena programu izobraževanja delegatov, predlog je pripravila Delavska univerza Ptuj, uresničevati pa bi 6a začeli v dveh delih. Člani predsedstva so k predlogu dali vrsto pripomb "1 dopolnitev, ki jih bo izvajalec izobraževanja upošteval. Na seji so bila tudi sprejeta izhodišča in temeljne usmeritve za akcijo '^NP—1982, s konkretnimi roki za posamezne nosilce nalog — tako v občini kot v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Prav tako so obravnavali pobudo za solidarnostno združevanje si^edstev podravskih občin na področju komunalnih dejavnosti in financiranja SLO. Posebej so obravnavali nekatere kadrovske spremembe ^ organih RK SZDL Slovenije in dali soglasje k predvidenim spremembam, ^eč o vsebini posameznih točk dnevnega reda bomo poročali prihodnjič. FF Ob dnevu mladosti v ptujski vojašnici v počastitev meseca mladosti so sirom ptujske občine potekale številne prireditve, najbolj množično pa so se mladi iz vseh struktur udeleževali športnih srečanj, ki jih, je pripravila občinska konferenca ZSMS v počastitev praznika mladih. Na sam prazničen dan bo v torek, 25. maja osrednja slovesnost ob dnevu mladosti v ptujski občini v kasarni Dušana Kvedra v Ptuju. Proslava se bo pričela ob 10. uri dopoldne, na njej pa bo slavnostni govornik Igor Galič, predsednik OK ZSMS v Ptuju. Najaktivnejšim mladinkam in mladincem bodo zatem podelili priznanja OK ZSMS in republiške konference, podelili pa bodo tudi pokale in priznanja najbolje uvrščenim v športnih srečanjih. — OM GRADNJA VODNJAKOV v temeljni organizaciji vodovod in kanalizacije DO komunala, gradbeništvo in promet Ptuj. posvečajo v zadnjem času veliko pozornost izboljšanju oskrbe z zdravo pitno vodo. Tako imajo v načrtu dograditev vodnjakov pri črpališču v Lancovi vasi in v Skorbi. Po podatkih temeljne organizacije trenutno primanjkuje pitne vode na območju Vidma, Podlehnika, Lancove vasi. Ptujske gore in Majšperka. Delavci temeljne organizacije pa so angažirani tudi na dokončanju gradnje vodohramov v Novi vasi in na Borlu. MG DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 20. maj 1982- TEDNIK Izvoljeni funkcionarji in člani organov skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj Na 1. seji slcupščine slPrav gotovo, saj me na to prečudovito zgodovinsko mesto vežejo lepi spomini. Imam tudi lepe spomine na Zvezno MDA Slovenske gorice 81. saj sem tam preživel precej časa. pa čeprav kot vojak. Nikoli ne bom pozabil prijateljev iz Kluba brigadirjev Franc Belšak Tone, še manj prijateljskih večerov in udarniških dni, kjer smo krepili prijatelj- stvo in tovarištvo.« In kaj lahko sedaj rečeš o vojaškem življenju, kaj je zate to pome- nilo*? >)To so trajni, neizbrisni spomini, to so bili dnevi, ki jih zlepa ne bom pozabil, to je del življenja, ki ga moraš prebroditi in šele potem zares verjameš, da se tu kuje bratstvo in prijateljstvo, da prav pri vojakih nastanejo trajne vezi prijateljstva in dopisovanja . . .« V torek. II. maja je Drago oblekel civilno obleko in njegovi tovariši so ga pospremili do avtobusne postaje, kjer so se poslovili. Težko je bilo slovo, težko je bilo v trenutku pretrgati 9.624 ur vojaške- ga življenja in se vživeti ponovno v vsakdanje življenje, ki ga tako ali drugače bolj ali manj uspešno preživlja vsak od nas. M. Ozmec Drago Papler, zadnje dni kot vojak v ptujski vojašnici. VIDA RbJIC (5. nadaljevanje) V štabnem zapisniku z dne 23. novembra 1942 zvemo, da se mo- rajo v vsaki službeni enoti pripraviti na zračno obrambo, in na sploh iz- jesti široke priprave za obrambo proti zračnim napadom. Ptujski deželni svetnik Bauer je na tem pogovoru povedal, da spada k ptujskemu deželnemu svet- niku delovno taborišče v tem pre- delu. V njem so zaprti asocialni elementi in ljudje z raznimi delovni- fni prekrški. V delovno taborišče lahko sprejmejo še osemdeset Oseb, ki so lahko doma tudi izven Ptujskega okrožja, vendar mora plačevati za njihovo oskrbo domače okrožje. Dr. Carstanjen je na pogovoru •^odal, da Hrvati na nemškem oku- pacijskem ozemlju dobijo posebno Ij^.gitimacijoin sohrvaškidržavljani. ■^a Sp.,Sujersk&mživi^ okrog 5000 do 6000 Hrvatov, ki jim bomo v bliž- nji prihodnosti priporočili, naj se iz- selijo na Hrvaško. V Slavoniji je zanje prostora na 177 posestvih, ki so jih zapustili Nemci. Poveljnik redarstvene policije, polkovnik Nowotny je poročal, da so izvedli v zadnjem času tri velike hajke na bande pod vodstvom generala policije. Prva je bila na ob- močju Braslovč, ki je bila uspešna, dve na Pohorju pa nista bili uspešni. Do 1. decembra 1942 bodo osta- le še štiri enote vermanov, nato bo vermanšaft razformiran. Na Sp. štajerskem bosta v bodoče delova- la dva policijska bataljona. Pri vsa- kem bodo tri čete in še dve samo- stojni ^eti. Za boj s posameznimi banditi pridejo v poštev orožniške postaje in vaške straže. Okrepili pa bomo še števila pomožnih polici- stov. Boj z večjimi bandnimi zveza- mi je poverjen vodjem hajk. Pot ob- vestil o bandah je sedaj spreme- njen. Orožniške postaje javljajo na- stope band in njihova bivališča državni policiji. Sporočilo sprejme vodja enote, ki ga preda vodji haj- ke, če je to potrebno. DECEMBRSKI DOGODKI O nemških ukrepih na Sp. Štajer- skem in o partizanih v mesecu de- cembru beremo v zapisnikih štab- nih pogovorov 3. in 21. decembra. Na štabnem pogovoru 7. decembra so poročali o uboju učitelja Wamprechtsamerja, ki so ga partizani poklicali iz učiteljskega kroga in ga ubili. (Kraj v zapisniku ni naveden). Prisotni na štabnem pogovoru so menili, da je za to de- janje potrebno najstrožje povračilo. Pokrajinski vodja Ueberreither je izdal nalog, naj se na Sp. Štajer- skem ukine naziv ,,volksdeut- scher", namesto njega naj se upo- rablja naziv ,,državljan" (Ifeatsan- gehoerige). Ker je v tem času vedno bolj pretila nevarnost, da bodo zavezni- ki napadali z bombniki vojaške, in- dustrijske in prometne objekte na Sp. Štajerskem, so na sestanku 7. decembra največ govorili o hitrih pripravah na obrambo pred zračni- mi napadi, kar so obravnavali že tu- di na prejšnjih pogovorih. O partizanih so poročali, dajenji- hovo težišče sedaj na Pohorju, kjer so zelo aktivni. V zadnjih dveh ted- nih so ubili pet ljudi. V Rifniku so 3. decembra napadli kantino in tam začeli z uboji. Tako piše v zapisniku štabnega pogovora 7. decembra. Ob tem naj pojasnim, da se nanaša poročilo na partizanski napad na kantino v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Tu je 3. decembra 1942 napadel del Pohorskega bataljona Lenarčičevo hišo, v kateri je bila spodaj kantina, v prvem nadstropju pa so stanovali gestapovci, strah in trepet prebivalcev Ribniške kotline. Borce Pohorskega bataljona je vo- dil Ptujčan Dušan Kveder, politični komisar II. grupe odredov, v katero je bil vključen Pohorski bataljon. V spopadu v Josipdolu 3. decembra, okoli desete ure zvečer, so padli štirje gestapovci, hudo ranjen v no- go pa je bil Dušan Kveder. V zapisniku o štabnem pc govoru 7. decembra beremo dalje, da so banditi ubili v celjskem okrožju ne- ko osebo in da je pri uboju sodelo- val banditski vodja Gričak (v Brunn- dorfu). Pri preiskavi neke hiše, smo ga odkrili in ga ustrelili. Število prijav o banditih je nazadovalo, kar je znak, da ljudje podpirajo uporniške^ gibanje. Ob tem dejstvu moramo primerno po- stopati. Na zadnjem štabnem pogovoru v letu 1942, ki je bil 21. decembra so prisotni govorili o varovancih, češ, da morajo dobiti normalno oskrbo, kajti vprašanje varovancev je poli- tično pomembno. K varovancem spadajo tudi vse usmiljene sestre. Gre za sto oseb, ki morajo dobiti karte za težko delo. Naj tu opozorim na štabni pogo- vor, 9. marca 1942, ko je gaulajter Ueberreither okrnil položaj varovancev. Spoznanje, da je vedno bolj osovražen nacistični škorenj na Sp. Štajerskem, je prisi- lilo okupatorja, da je do varovancev popustil. V zapisniku o štabnem pogovo- ru, 21. decembra 1942 beremo da- lje, da partizani še naprej pogosto napadajo razne postojanke. Največ akcij pa je za njihove življenjske po- trebščine. V zadnjem času so spet ubili tri ljudi, zato morajo orožniki skrbno čuvati tajnost o osebah, ki sodelujejo pri razkrivanju partiza- nov in njihovih sodelavcev. Le tako ne bo več žrtev iz teh vrst. Dva sodelavca državne policije iz okolice Maribora se po svojem poslu nista vrnila v enoto. V breži- škem okrožju, v kraju Globoko, so neznanci napadli kočevskega nase- ljenca in ga oropali. Ker so bili pri transportu zaplenjenega moteni, tovora niso mogli odpeljati s seboj. Pri Sv. Petru v občini Žalec v Sa- vinjski dolini sta napadla dva bandi- ta službeno vozilo. Kraj Rcsnik so banditi zasedli. Največji bandni na- pad je bil usmerjen proti Solčavi v Savinjski dolini. Tudi ta kraj so partizani zasedli. Banditi so ubili od julija 1941 na Sp. Štajerskem 162 naših ljudi in ranili 126 oseb. Sedež varnostne policije in var- nostne službe, ki je bil od junija v Celju, je bil septembra premeščen v Maribor, kar se je izkazalo za dob- ro. Hajka na Pohorju 15. do 17. de- cembra, ni uspela. Vzrok je najbrže v tem, da so se partizani razpršili. OBRAČUNI S PARTIZANI IN NJIHOVIMI SODELAVCI Kakor krvava nit se vlečejo skozi vse zapisnike o štabnih pogovorih v letu 1942 poročila varnostne službe o streljanju talcev, pa tudi o trans- portiranju ljudi v koncentracijska taborišča. Politični in policijski voditelji na Sp. Štajerskem so na štabnih pogovorih kar naprej poudarjali, da bodo iztrebili partizanstvo s strogo roko, z največjim nasiljem, s strelja- njem talcev, z mučenjem ljudi po zaporih in pošiljanjem sodelavcev in svojcev partizanov v taborišča lako- te, mraza, bolezni in smrti. Tako so ustrelili leta 1942 v raznih krajih Štajerske, največ pa v Mariboru in Celju, 868 talcev. To je za 144 več kakor v vseh drugih letih okupacije, saj jih je leta 1941 padlo 174, leta 1943 _ 55, leta 1944 — 230 in leta 1945 — 265, skupaj 742 talcev. Krvavi obračuni z upornim slo- venskim ljudstvom so razvijali pri zavednih Slovencih vedno hujše sovraštvo do nacističnega okupa- torja. Niti strah pred smrtjo in stra- šnim trpljenjem v nacističnih rokah jih ni odvrnil od boja za svobodo, ki ga je vodila Komunistična partija. Ponosni smo lahko na to najbolj junaško obdobje slovenske zgodo- vine, ko ni slovenski narod klonil pred mogočnim sovražnikom. Le redki so omadeževali svojo čast kot izdajalci svojega naroda. 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. maj 1982 - TEDNIK Slavnostni seji so predsedovali predsedniki skupščin vseh 11 KS, vodil pa jo je Stane Fric, predsednik skupščine KS Budina-Brstje. Zadaj pevski zbor OŠ Olga Meglic Ptuj. P^^^^. Predstavniki krajevnih skupnosti, ki so poimenovane po Dušanu Kve- dru-Tomažu podpisujejo listino o sodelovanju. Foto: Kosi Delegaciji KS Dušan Kveder-Tomaž Ljubljana — Nove Jarše in Dušan Kveder-Tomaž Maribor sta položili venec k spominskemu obeležju Dušanu Kvedru v parku ob Dravi. F"ofo: Kosi Slovesno ob prazniku krajevnih skupnosti z območja mesta Ptuj Kot smo že poročali so 8. maj — skupni praznik enajstih kra- jevnih skupnosti z območja me- sta Ptuj slovesno proslavili. Na slavnostni seji skupščin in vod- stev družbenopolitičnih organi- zacij 11 KS, kije bila. 7. maja zvečer v dvorani narodnega do- ma v Ptuju je govoril CirilŠalej. predsednik skupščine KS Dušan Kveder. V uvodu je poudaril, da je letošnji 13. krajevni praznik, ko se spominjamo 37-letnice osvoboditve Ptuja, posvečen 90- letnico rojstva tovariša Tita, 40- letnici ustanovitve Slovenskogb- riške-Lackove čete in 20-letnici delavskih srečanj bratstvo-prija- leiistvo. Nato je podrobneje razčlenil razvoj vsake od 11 krajevnih skupnosti po ustavnem preobli- kovanju, decembra 1977, zlasti razvoj krajevne samouprave, ne- posrednega sodelovanja občanov pri odločanju, poglanljanju in širitvi delegatskih razmerij ter materialni razvoj krajevnih skup- nosti in Ptuja kot celote. alavnost.no sejo so pozdravili pionirji OS Olga Meglic, njihov pevski zbor in recitatorji pa so skupno z učenci Glasbene šole Karol Pahor izvedli kulturni program. Imenovali so tudi dele- gacije, ki so s slavnostne seje ponesle vence k spominskim obeležjem NOB. Na slavnostni seji so tudi soglasno sprejeli sklep o podeli- tvi 12 plaket krajevne skupnosti. Plaketa, ki simbolizira lik neroja Lacka, upodobljen na spomeni- ku v Ptuju, je pomembno druž- beno priznanje. Plaketo krajevne skupnosti so prejeli: Oton Polič iz KS Bratje Reš za velik prispevek pri razvoju delegatskega sistema, Valter Pliberšek, KS Boris Ziherl za delo na področju SLO in družbene samozaščite, Franc La- šič, KS Budina—Brstje za orga- nizacijsko delo pri gradnji doma krajanov, krajevna organizacija ZSMS Budina-Brstje za organi- ziranje prostovoljnega dela pri gradnji doma krajanov, Jože Rašl in Milan Rosic iz KS Dušan Kveder za delu pri razvoju krajevne skupnosti in civilne zaščite, Anton Galun. KS Franc Osojnik za delo pri materialnem razvoju KS. Marjan Ogrizek. KS Ivan Nahberger, KS Jože Potrč za delo pri materialnem razvoju KS, Feliks Cafuta in Ignac Petrovič iz KS Spuhlja za razvoj krajevne skupnosti in delo porav- nalnega sveta. Franc Kolarič. K S Tone Žnidarič za uspešno delo krajevne konference SZDL. V soboto. 8. maja pa je bil delovni razgovor in slovesni podpis listine o sodelovanju krajevnih skupnosti Dušan Kve- der-Tomaž Ljubljana — Nove Jarše. Dušan Kveder-Tomaž Ma- ribor in Dušan Kveder Ptuj. Kidričani dostojno proslavili praznik dela v petek dopoldne so učenci osnovne šole v Kidričevem pripravili lep kulturni program v pozdrav prvemu maju. kije po krvavih dogodkih v Chicagu 1886. leta postal simbol mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Pesmi, recitacije in plesi so se čudovito prepletali in nehote mi je postalo toplo pri srcu ob misli, da živimo v domovini, kjer je oblast že dolga leta v rokah delavcev. Zdi se mi pa škoda, da te mladostne vedrine ni videlo več krajanov Kidričevega. Popoldne paje kljub hladnemu vremenu in vetru, kije tipal skoraj do kosti, Kidričans privabilo iz toplih domov postavljanje majskega drevesa. Malo zapletov v začetku, nasvetov od tu in tam, ki možem sploh niso bili potrebni, kopica radovednih otrok, ki .so hoteli biti čimbližje — in majsko drevo je bilo postavljeno. Na travi pred restavracijo so se v teku pomerili cicibani. Nagrada je bila enaka za vse — bomboni. Toda več je dobil zopet tisti, ki je bil spretnejši. kajti bombone je bilo potrebnoiskati v travi. Največ smeha je bilo ob naslednji igri — vlečenju vrvi. Osem mož na eni in prav toliko na drugi strani je stiskalo zobe in vleklo, vleklo, dokler ni bilo zmagovalca. Nagrado, zaboj piva so zmagovalci tovariško delili s poraženimi. V krogu so se zbrali metalci kamna z ramena in nedaleč vstran je bil start za tek v vrečah. Koliko smeha je bilo in ploskanja predvsem za tiste, ki so se že v začetku skotalili v travo. Sledil je natakarski tek, za tem seje množica ljudi preselila čez cesto, kjer so na poseki v Njivercah zakurili kres in taborni ogenj. V mraku so rakete obarvale nebo. ogenj je toplo grel in ob njem je pela skupina mož in fantov. Zbrale so se skupinice, ljudje so kramljali med seboj in nikomur se ni mudilo domov. Starejši so obujali spomine na kresove, ki sojih kurili nekoč, na praznovanja, na družabne igre in bilo je slišati, da si tega želijo tudi zdaj. Še več bi se torej morali srečevati med seboj in prav taka prazno- vanja so primerna za poglabljanje prijateljskih vezi. Verd Peklar Natakarski tek spolnimi lončki iz plastike, v njih je na cilju ostalo le malo pijače. Foto: K. Zoreč Postavljanje mlaja v Kidričevem je pritegnilo veliko radovednežev. Foto: K. Zoreč KS »BRATJEREŠ "PTUJ Ureditev ceste in vodnega zajetja Krajani krajevne skupnosti ,,Bratje Reš" so zelo prizadevni pri ureje- vanju krajevnih problemov. Veliko skrb namreč posvečajo zunanjemu vi- dezu skupnosti. Tako so pred dnevi uspešno uredili 700 metrov doslej slabo vzdrževane krajevne ceste v Krčevini ter ob njej uredili tudi odvodne jarke. Pri delu so sodelovali krajani sami, sredstva za gramoz pa je prispevala kra- jevna skupnost iz zbranega samoprispevka. V načrtu imajo tudi asfaltira- nje slednje ceste in to bodo opravili brž, ko zberejo dovolj denarja. Ze v pri- pravah na asfaltiranje so si pridobili vsa potrebna soglasja za postavitev jav- ne razsvetljave. Poleg ureditve ceste, so se krajani močno angažirali tudi pri gradnji manjšega zajetja v Krčevini pri Lešnikovih. Vodno zajetje bo koristno slu- žilo v primeru kakršnihkoli izrednih razmer ali pomanjkanju pitne vode iz mestnega vodovoda. V načrtu krajevne skupnosti in njenega komiteja za SLO in DS je ureditev še nekaj lokalnih virov pitne vode. MG Prvi maj V domu upokojencev Prvi maj je za nami! Čeravno so cvetoči maj že v prejšnjih časih proslavljali, je praznovanje 1. maja le sad socialistične Jugoslavije, katerega smo v domu upokojencev Ptuj—Muretinci svečano proslavili. V enoti Ptuj je kulturno-prosvetni krožek — pod vodstvom Ele Penkove pripravil lep spored: s petjem veselih melodij, z recitacijami o nekdanjem bednem življenju, o borbenosti za vsakdanje življenje in za nacionalno svobodo, s šaljivimi prizorišči, ki so navzočim spremenili resne obraze v veseli, prisrčni nasmeh, da je trenutno^vsak pozabil na tegobe, bolečine, slabosti in osamljenosti. Proslava z nagovorom je bila po programu v enoti Muretinci 28. aprila v tamkajšnji dvorani, a v enoti Ptuj v jedilnici, 29. aprila. Na proslavi v Ptuju je sodelovala tudi tamburaška sekcija PDP Svoboda Ptuj. Ob tej priložnosti je kolektiv doma upokojencev prejel pismeno priznanje in.^lalo značko od Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jo je izročil predsednik društva upokojencev Ptuj Stane Horvat ciirek- lorici zavoda Mileni Medvedovi.__ Ko je 24. aprila KŠ Boris Ziherl organizirala pohod po poteh revolucije v Mostje, je povabila tudi oskrbovance doma upokojencev in dala na razpolago avtobus. Veselo smo se odpravili na pot, pod skrbnim .varstvom tov. bolničarke Ide in soc. delavke Jožice. Na prsih so nam žareče rdeli nageljni in ponosni smo bili, ker smo se mi edini lahko ponašali s tem. Vesela, borbena pesem je odmevala iz našega avtobusa, ko smo prispeli na cilj. Doživeli smo nekaj lepega. Pozdravljalo nas je toplo spomladansko sonce, prispeli smo med slavnostno razpoložene ljudi, med našo mladino, ki je napolnila ves prostor okrog spominskega obeležja. Sledili smo slavnostnemu programu udobno nameščeni po klopeh, spoznali grenko zgodovino Lackove čete in strašne posledice izdajstva. Godba pa nas je spravila v vedro razpoloženje, da smo se veseli in zadovoljni vračali z avtobusom nazaj v svoj dom. Se dolgo ne bomo pozabili tega doživetja, le škoda, da nas niso prej obvestili, da bo možno na prireditvenem prostoru sedeti, tako bi šli tudi tisti, ki težko stojijo in ki .so otožni opazovali odhajajoče. Mislim, da ne bi bilo odveč spregovoriti še o tem. da so oskrbovanci sklenili organizirati očiščevalno akcijo, vsak prvi ponedeljek v mesecu okrog doma, a je to skrb prevzela pridna, požrtvovalna oskrbovanka Marija Potočnikova, a ki je kljub dvema bergljama očistila vso trato navlake, oplela grmičevje, populila koprive in žarečih oči pripovedovala o svojem uspehu, a nekatere okoliške prebivalce je bilo slišati nerganja o tem, toda ona je to opravila z zadovoljstvom in marsikomu za vzgled. Oskrbovanka Urška C^ikova, kljub bolnemu kolku skrbno neguje in zaliva ročne gredice, a najmanjšemu plevelu ne dopušča prostora ob rožicah. Moški skrbijo za drevje, grmovnice in plezalke ob senčnici. Novodošli tovariSjeposadilna zelenico lepo smrečico, ki jo je prinesel od doma. Trudimo se in govorimo o čuvanju okolja, a veliki odprti smetnjak ob križišču Volkmerjeve in Panonske ulice govori prav nasprotno, ker iz njega puhtijo neprijetni vonji in veter odnaša iz njega razno umazanijo po okoliških zelenicah. Pred zavodom še imajo klopi, ki so mnogokrat zasedene, da os- krbovanci ostajajo po zaprtih prostorih, če zunaj ni prostora. Proti večeru in zvečer pa navadno zasede klopi mladina, ki sedajo na naslonjak in s stopali mažejo sedeže, da oskrbovanci sedejo drugi dan na umazane klopi, če niso polomljene. Prosimo za uvidevnosti! JM^ Krajani v KS Bori.-. Ziherl so postavili kar dva po 24 m visoka mlaja. Foto: KOSI PRAZNIK KRAJEVMESKUPNOSTIMAJŠPERK GRADIJO 2DRA¥ST¥EiO POSTAJO Ob petem krajevnem prazniku so v Maj- šperku pričeli z gradnjo zdravstvene postaje, ki bo stala okrog 10 milijono\- dinarjev. Namenu jo bodo predali prihodnjo pomlad, ko bodo odprli vrata štirih ordinacij s čakalnicami, la- boratorija in zobne ambulante. Kot je ob pri- čelku gradbenih del povedal Milan Jager. di- rektor Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož, zbrana sredstva še ne zadoščajo, vendar bodo k uresničitvi desetletnih načrtov in želja po gradnji zdravstvene postaje prispevali tudi krajani sosednjih krajevnih skupnosti in delo- vnih organizacij, kjer so zaposleni krajani iz Majšperka in okolice. V Majšperku pa so isti dan — v sredo. 12. maja. predali namenu tudi 400 metrov asfal- tiranega pločnika ob regionalni cesti skozi naselje Majšperk in prenovljene poštne pro- store. Kot je povedal predstavnik pošte so ve- ljala dosedanja obnovitvena in in razširitvena dela nekaj nad 2 milijona dinarjev, skupaj z novo visokofrekvenčno telefonsko centralo, ki JO bodo dobili do jeseni, pa 3 milijone dinarjev. Ob omenjenih slovesnostih so učenci osno- vne šole Majšperk pripravili prisrčen kulturni program, v prostorih doma TVl MSjšperk paje bilo družabno srečanje. Prireditve ob letoš- njem prazniku krajevne skupnosti so sklenili v petek, ko je bila slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne sku- pnosti .Vlajšperk. Na seji so opjsali dosedanji razvoj in naloge, ki jih je še treba uresničiti, prizadevnim občanom pa so podelili bronaste znake Osvobodilne fronte. Prejeli sojih Rozin^ .Markovič. Stanko Vedlin. Lojzka Lorger. Šte- fan Cvahte. Martin Puh in OO ZSMS Scstrže. N. Dobljekar^ Pričeli so z gradnjo zdravstvene postaje TEDNIK -20. maj 1982 NAŠE KMETIJSTVO - 7 EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTU ZADOVOLJIVI POSLOVNI REZULTATI Gospodarjenje v letošnjem letu spremljajo številne težave, ki so v skladu z neobetavnimi napovedmi s konca minulega leta. Tudi izgledi za naprej niso rožnati, v tem času smo zato pozorni na četrtletne poslovne rezultate, ki so prvi pokazatelji letošnjih gospodarskih gibanj. O tem smo se pred kratkim pogovarja- i z glavnim direktorjem Kmetijskega kombi- nata Ptuj. Brankom Gorjupom. Kljub temu, da je kmetijstvo prioritetna panoga ni nič manj izpostavljeno težavam, ki spremljajo naše celotno gospodarjenje! Pro- blem predstavlja pomanjkanje sredstev, po- manjkanje reprodukcijskega materiala, re- zervnih delov, deviznih sredstev in tako dalje. Kljub temu pa v kmetijskem kombinatu ugotavljajo, daje poslovni rezultat letošnjega četrtletja podoben lanskemu, torej dober. Občutno so se povečale obresti, najbolj pa amortizacija, oboje pa predstavlja strošek in bistveno vpliva na poslovni rezultat posamez-) nih temeljnih organizacij in delovne organiza- cije kot celota. V povprečju je celotni prihodek v tem obdobju večji v primerjavi z lanskim obdob- jem za 28 odstotkov, največji porast celotnega prihodka so zabeležile temeljne organizacije Ptujsko polje. Mlekarna, Mizarstvo, Tovarna močnih krmil in Ptujske toplice. Dohodek na drugi strani ni rasel enakomer- no z rastjo celotnega prihodka, prav zaradi povečane amortizacije, obresti in drugih stroškov. Sicer je dohodek za 12 odstotkov višji kot v enakem obdobju minulega leta. Najbolj so povečali dohodek v temeljnih organizacijah Mizarstvo, Tovarni močnih krmil, Karmi prašičev, Tozd Ptujsko polje. So tudi temeljne organizacije, ki .so dosegle manjši dohodek kot v istem obdobju lanskega leta, le pa so Tehnoservis, Kletarstvo Sloven- ske gorice, Petovia in Vinogradništvo Haloze. Poseben problem predstavlja Vinogradništ- vo Haloze in sicer zaradi predlanske zimske pozebe. Za to temeljno organizacijo je v pripravi sanacijski program, ki bo v daljšem obdobju odločilno vplival na poslovanje terneljne organizacije. Čisti dohodek je v letošnjem prvem četrtle- tju v primerjavi z lanskim vi.šji le za 7 odstot- kov. Od 16 temeljnih organizacij je .šest temeljnih organizacij v začasni izgubi. Izguba je približno enaka kot v lanskem prvem trimesečju, v večini tozd je izguba sezonskega značaja, saj je v tem času potrebno v kmetij- stvo samo vlagati, prodaja in s tem dohodek pa prideta na vrsto v naslednjih mesecih. Začasno izgubo so zabeležili tozdi Gradbeni remont. Kletarstvo Slovenske gorice. Toplice, Tržnica Velenje, Vinogradništvo Haloze in Sadjarstvo Osojnik. V kmetijskem kombinatu imajo v teku investicije v skupni vrednosti okoli 250 milijonov dinarjev. Te investicije želijo čim- prej končati in aktivirati, da bodo nove zmogljivosti prispevale k ustvarjanju dohod- ka. Največje investicije so sicer s polnilno linijo, pred zaključkom je gradnja novei tovarne močnih krmil z zmogljivostjo 70 tisoč ton krmil, končani so novi silosi z zmogljivos- tjo 10 tisoč ton zrnja, v letošnjem letu bo zaključena obnov* 31 hektarov hmeljevih nasadov, končana je tudi trsnica s hladilnico. Največje naložbe bodo v skladu s plansko prioriteto namenjene za melioracije v pesnišk4 in polskavski dolini, do leta 1985 bo potrebno meliorirati prek 3.400 hektarov zemljišč, že v letošnjem letu pa 800 hektarov. Potrebno je povdariti, da pri melioracijah kmetijstvo nima ugodnih pogojev kreditiranja, lastne udeležbe so previsoke. Kmetijski kombinat bi moral za to zagotoviti 170 milijonov dinarjev, kar pa delovna organizacija in ne sovlagatelji ne morejo zagotoviti. Kmetijski kombinat je tudi pred izgradnjo večjih govejih hlevov na Pragerskem in v Sobetincih, kar je zelo pomembno za nadalj- njo prirejo mesa. Obnavljajo tudi pozeble vinograde na haloškem območju. Večja adaptacijska dela opravljajo tudi v ptujskih toplicah pri gradnji fizioterapije, dela bi morala biti zaključena že do letošnje poletne sezone. Investicije v pridelovanje hrane imajc prioriteto, žal pa je kljub temu premalo denarja, pogoji kreditiranja in sovlaganja so, kot že rečeno, slabi. Pogoji gospodarjenja se še nadalje zaostru- jejo, zato se v Kmetijskem kombinatu zaveda- jo, da morajo z obstoječimi in novimi zmoglji- vostmi dobro gospodariti. Vsako novo nalož- bo bodo zato dobro pretehtali, obstoječe zmogljivosti pa morajo za vsako ceno maksi- malno izkoristiti in doseči cilje, ki so bili ' zastavljeni v programu. V kombinatu sodijo, da imajo pridne delavce in obenem zagotavljajo, da bodo vse sprejete planske obveznosti tudi uresničili. JB Kakovost krme močno izboljšamo z zgodnjo košnjo Kakovost pridelane krme je v veliki meri odvisna od pravočasne koš- nje, zlasti prvega odkosa, in od načina spravila travne krme. Dovolj rana prva košnja v fazi latenja do začetka cvetenja omogoča, da lahko opravi- mo na sedanjih dvokosnih travnikih tri, ponekod pa tudi štiri košnje kakovostne krme — seveda ob rednem dognojevanju. Po vsem odkosu po- trosimo vsaj 40—60 kg čistega dušika na hektar. Čim bolj zgodaj kosimo, toliko več surovih in prebavljivih proteinov in mineralnih snovi vsebuje krma. Če kosimo kasneje, t. j. v poznejših raz- vojnih fazah (v cvetenju), se v krmi poveča delež neprebavljivih snovi. številne analize sena so pokazale, da se pri zakasneli košnji vsebnost hranilnih snovi takole spreminja: Na naravnih travnikih, na katerih prevladujejo trave, moramo prvo košnjo opraviti, ko so vrsta ali skupina vrst trav, ki prevladujejo v fazi la- tenja do začetka cvetenja. Najprimernejši čas košnje deteljin in travnikov z večjim deležem metuljnic pa je med brstenjem in začetkom cvetenja detelj. Zasejane trave in travnodeteljne mešanice moramo kositi nekaj prej kot naravne travnike, ker je njihova rast bujnejša, in sicer tedaj, ko so glavne vrste trav v mešanici v fazi bilčenja do latenja. Prav tako je potrebno neko- liko raneje začeti s košnjo na izdatno pognojenih dolinskih travnikih. Kmetijski inštitut Slovenije OBVESTILO PRIDELOVALCEM PŠENICE Obveščamo vse pridelovalce pšenice, da seje zlasti v gostih posevkih začela pojavljati žitna pepelasta plesen. Ob otoplitvi obstaja nadaljna možnost hitrega širjenja te, pa tudi drugih glivičnih bolezni žit. Zato priporočamo pridelovalcem, da zlasti, goste posevke, kjer seje začela pojavljati pepelasta žitna plesen, po- škropijo z Bayletonom 25 ob uporabi 0,5 kg po hektarju, če tega niso uspeli opraviti že pred dežjem. Normalno se pšenica škropi proti plesni samo enkrat ob začetku klasitve, toda rezultati poskusov kažejo, da je pri močnih okužbah bolj zanesljivo dvakratno škropljenje. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENUE LJUBLJANA VISOKA ODLIČ JA ZA PTUJSKA VINA Ptujski vinogradniki in kletarji že osem let uspešno sodelujejo na sejmu v Novem Sadu in so v teh letih prejeli že tri šampionska odličja za svoja vina. Na letošnjem so bili ponovno uspešni, saj so prejeli tri visoka odličja za razstavljene vzorce vin. Strokovna komisija sejma je dodelila najvišje odličje kristalni šampionski pokal vinu sorte sauvignon. ki je bilo pridelano lani ha območju Haloz. Poleg tega sta bila odlikovana še dva vinska vzorca temeljne organizacije Kletarstvo »Slovenske gorice« in sicer vinska vzorca renskega rizlinga in rumenega muškata, ki sta prav tako lanski pridelek vinogradnikov in kletarjev kmetijskega kombinata Ptuj. Poleg tega so vsi trije vinski vzorci prejeli tudi veliko častno diplomo novo- sadskega sejma. MG PEKARNE „VINKO REŠ" PTUJ Ukinitev prodajalne v Prešernovi ulici Delavski svet TOZD Pekarne »Vinko Reš« Ptuj je na. seji 28. aprila sprejel sklep, da se ukine prodajalna kruha v Prešernovi ulici v Ptuju. Sklep bo začel veljati čez mesec ali dva. O vzrokih za tako odločitev je Anton Janežič. direktor TOZD povedal: »V temeljni organizaciji že dve leti spremljamo poslova- nje te prodajalne. Tako smo v letu 1981 zabeležili občuten pa- dec prometa — samo žemljic smo prodali za 8000 manj in tudi za 4000 kosov peciva manj. Povzetek tega bi bil, da smo izgubili na dohodku ravno pri tistih proizvodih, ki nam največ prinašajo. To pomeni, da je ta prodajalna za nas nerentabilna in posluje s prevelikimi stroški. Posebej smo spremljali stroške in ugotovili, da so ti za leto 1981 znesli 280 tisoč dinarjev. Prodajalna je dnevno odprta do 13. ure in torej ni zanimiva za tiste, ki se vračajo po 14. uri domov in tudi spotoma nakupu- jejo. Prodajalna je namenjena tistim, ki so dopoldan doma in pa šolarjem. Zato tem ne more biti težko, da kupujejo kruh in ostale pekovske izdelke v 100 metrov oddaljeni trgovini. Drugo, kar nas je vodilo v že omenjeni sklep je. da ta prodajal- na več ne zadostuje sanitarnim pogojem, je zastarela in bi zato morali pristopiti k sanaciji. Taki stroški pa bi bili previsoki.« Na odločitev temeljne organi- zacije je bilo že več reagiranj. Posebno pa temeljni organizaciji zamerijo, ker o tem ni predhod- no razpravljala v mestni konfe- renci svetov potrošnikov. Tovariš Janežič je o tem povedal: »Večkrat smo se o tem pogo- varjali z nekaterimi krajani. Sled- nji niso imeli pripomb in so soglašali z našim predlogom. To pa še posebej zato. ker prodajal- na popoldan ni odprta. Obvestilo o ukinitvi prodajal- ne bomo dali KS Dušan Kveder. kot tudi potrošniškemu svetu in DPS, katero smo tudi dolžni obvestiti o naši odločitvi.« Kdaj lahko pričakujemo, da se bo prodajalna zaprla? Anton Janežič je o tem pove- dal: »Na delavskem svetu smo sicer sprejeli sklep o ukinitvi prodajalne, vendar natančnega datuma o tem. kdaj bo to, še nismo sprejeli. Računamo pa. dai bo to v mesecu ali dva. Vzpored- no s tem pa bomo morali poveča- ti obseg prodaje v prodajalni v Miklošičevi ulici, kjer bomo zaposlili tudi sedanjo prodajalko iz Prešernove ulice. Ob tem je potrebno opozoriti še na to. da je že čas, da se začnemo pogovarjati tudi o dru- gačni prodaji kruha, da ga ne bomo prodajali v vsaki trgovini in na vsakem vogalu. Predvsem je potrebno povedati, da se kruh prodaja v neprimernem okolju — včasih ga najdemo tudi ob pralnem prašku. Tako pa se izničijo vsa prizadevanja pekov za dober kruh. Če bomo želeli prodajati kruh v trgovinah, bo potrebno poskrbeti za primerno urejen prostor.« ^q Ne škropite v cvet kmetovalci, sadjarji in vrtičkarji! Znanstveniki in strokovnjaki praktiki so ugotovili s poskusi, s posojanjem čebel za opraševanje sonč- nic, oljne repice, bombaža, lucerne. sadja in vrtne zelenjave ter se prepričali, da so na tak način po- večali pridelek za 30—100%. Pri jagodah pa seje povečal pridelek z opraševanjem cvetov tudi za 10 krat. Zato vas obveščamo, da ne škropite sadnega drevja v času cvetenja, ker je to v škodo vam sa- djarjem in nam čebelarjem. Ne uničujte čebel, ki vam oprašujejo jablane, hruške, višnje in druge kmetijske razstline. Zavedajte se. da brez čebel ni plodov in ne semen. V sadovnjakih odstranite podrast, če je v cvetju. Od čebeljnjaka vstran 30 m se ne smejo uporabljati kemična sredstva, razen če so lastniki čebel vsaj 24 ur prej obveščeni o namer4 škropljenja kmetijskih rastlin. Vse ostale ljubitelje narave, vrtičkarje in druge kmetovalce opozarjamo in jim svetujemo, da po potrebi izvajajo škropljenje v večernih oz. poznih popoldanskih urah, ko se v večini čebele zbiralke že vrnejo domov. Za razu- mevanje se čebelarji zahvaljujemo. Srečko Rupnik Tradicija žganja apna Minilo je že kar precej desetletij, ko je bilo žganje apna pomemben zaslužek marsikaterega kmeta ali posestnika, predvsem v vi.šjih predelih, bogatih z apnencem. Danes se še le starejši spominjajo kadečih se kop, iz katerih so s precejšnjo mero prizadevnosti dobili apno, takrat nepo- grešljivi gradbeni material. Prav gotovo tudi zato. ker niti današnji sodobni tehniki ni uspelo svoje gradbene industrije razviti tako daleč, da bi apno postalo nepotrebno v takšni ali drugačni obliki, seje zahvaliti, da seje tisočletja stara oblika pridobivanja apna v svojstveni obliki ponekod ohranila še danes. Žganje apnenca v posebej pripravljenih kopah ^aje skoraj tako kvalitetna apno kot ga danes lahko kupimo izdelano na industrijski način. Da ljudi, predvsem tiste v odročnejših krajih sili k pridobivanju tega gradbenega materiala tudi njegovo večkratno pomankanje na tržišču ni potrebno povdarjati. Ob tem pa je tudi finančna računica. saj v njegovo pridobivanje vloži lastnik samo svoje delo. ki sicer ni lahko, zato pa se bogato poplača. Med kraji, kjer seje pridobivanje apna na najstarejši način ohranilo vse do današnjih dni. je tudi območje Boča. kjje bogato z apnencem. V neposredni bližini planinskega doma so še danes »žive« apnenice iz katerih si okoliški kmetje, predvsem za lastne potrebe, z žganjem apnenca pridobivajo apno. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Pred nedavnim uporabljena apnenica v bližini planinskega doma na Boču. NASVETI ZA ŠKROPLJENJE škoda, ki jo rastlinske bolezni in škodljivci prizadenejo kmetijstvu, gre vsako leto v milijarde,^ natančno pa je sploh ni mogoče oceniti. Že približna številka pove kako pomembneje varstvo rasdin za gospodarstvo. Bistvo škropljenja je. da točno določeno količino zaščitnega sredstva, ki ga razredčimo z vodo. tj. škropiva enakomerno porazdelimo po površini, ki jo škropimo. Na vsak kvadrat- ni meter mora pasti enaka količina škropiva; odstopanje ne sme biti večje kot petnajst odstotkov. Če je škropiva premalo zaščitno sredstvo ne bo dalo željenega učinka, če ga bo preveč se dela škoda. Da bomo to delo dobro opravili, si moramo najprej urediti škropilnico. Vse .šobe na škropilni letvi morajo biti enake, kar velja tudi za filtre v .šobnih vložkih. V splošnem uporabljamo dve vrsti šob: šobe za škroplje- nje proti plevelom — s herbicidi in šobe za škropljenje s pesticidi, naprimer proti krom- pirjevi plesni. Prvo omenjene šobe imajo ploski curek. Če delamo s temi šobami jih zamaknemo za 5—10° od škropilne letve, da curki ne bodo udarjali drug na drugega: tlak na manometru pa naravnamo na 2.5—6 barov. Za škropljenje s pesticidi in fungicidi proti boleznim in škodljivcem uporabljamo vrtnične .šobe. ki dajejo curek^v obliki votlega stožca, tlak pa naravnamo na 11 — 14 barov. Pri višjih tlakih namreč curek lahko poškodu- je liste in tudi obraba šob je velika. Če je škopilnica že stara, manometru ne smemo zaupati. Po določenem času. še zlasti če ni bilo v zračniku predpisanega pritiska zraka, se manometer, kot temu pravimo, pretegne. Ne smemo pa slepo verjeli tudi novemu manometru. Prenekaleri izdelovalci škropilnic vgrajujejo cenene manometre, ki niso zanesljivi. S časom se obrabijo tudi šobe, zato priteče skozi nje več škropiva kot je navedeno v tabeli: ki so priložena v navodilih za uporabo škropilnice. Iz previdnosti bo dober gospodar pred vsako sezono preskusil škropilnico. S tem bo preveril manometer in pretok škropiva skozi šobe. Škropilnico preskusimo takole: v sod za škropivo nalijemo vode in sicer do markantne točke na merilu za odčitavanje količine tekočine v sodu. V navodilih odčitamo s kakšno hitrostjo moramo voziti prek parcele, da bo iztekla pri določenem tlaku in vrlini šob zahtevana količina škropiva. Ko smo se s tem seznanili, poženemo motor in vklopimo črpalko, pred tem pa preklopimo pretočno — regulirani ventil v položaj za mešanje, da se tekočina vrača nazaj v sod. Z ročico za doda- janje goriva naravnamo vrtljaje priključne gredi na število, ki ga priporoča proizvajalec škropilnice, če jih nimamo, naravnamo vrtlja- je na približno 300—350 vrtljajev na minuto. V kolikor je traktor brez traktometra pomak- nemo ročico za dodajanje goriva v položaj, ki ustreza dvema tretjinama poti možnega pomika te ročice. Z vijakom za regulacijo naravnamo potreben tlak na manometru. pretaknemo traktor v ustrezno prestavo in odpremo ventil ter prevozimo 100 m poti. Takoj, ko ustavimo traktor zapremo ventil in na merilu odčitamo koliko vode smo porabili. Verjetno sedaj ne bo težko izračunati koliko bi je porabili, če bi poškropili cel hektar. Za tiste, ki dvomijo v svoje znanje kaj je delovna širina škropilnice, naj ponovimo: tj. zmnožek med številom šob na škropilni letvi in razmi- kom med šobami. Običajno so iz že omenjenih vzrokov razlike med količino dejansko porabljene vode in količino, ki smo jo odčitali v tabeli. Če smo je porabili preveč bomo na njivi nekoliko povečali hitrost vožnje oziroma če smo je premalo, kar se poredkoma zgodi, pa jo bomo zmanjšali. Če pa nam čas dopušča, napravi- mo več poskusnih voženj, da natančno določimo potrebno hitrost vožnje. Posamezne prehode škropilnice moramo povezati med seboj. Prečna razporeditev razpršene tekočine ni namreč pri nobeni vrsti šob enakomerna, temveč pada od sredine proti robu. Zato so tudi Sobe na škropilni letvi tako razporejene, da se robovi curkov prekri- vajo in da na rastline pada enakomeren sloj škropiva. Kakovost izvedbe škropljenja ima pomemben vpliv na pridelek. Na pethektarski njivi znaša vrednost desetine pridelka, ki ga lahko zapravimo s slabim škropljenjem najmanj nabavno ceno tega stroja. Krmljenje govedi v spomladanskem obdobju Na gospodarstvih, kjer nimajo možnosti za pašo. naj bi pokladali zeleno krmo v hlevu. "Zelena krma ima višjo hranilno vrednost in več beljakovin ter jo živali več pojedo kot sena. zato je prireja mleka ali mesa večja. Govedo slabo prenaša hitre in velike spremembe pri krmljenju. Prehod na zeleno krmo izvedemo postopoma. S košnjo in pokladanjem manjših količin zelene krme začnemo zelo zgodaj, ko se nakosi še malo trave. Edino na ta način dosežemo postopen prehod na zeleno krmo in si zagotovimo dovolj zgoden pridelek drugega odkosa. V prehodnem obdobju pokladajmo .še krmo. ki .so jo živali dobivale v zimskem obdobju, predvsem pokladajmo dovolj sena. Dobro dopolnjuje zeleno krmo tudi koruzna silaža. Na vsak način kaže preprečiti, da bi živali zaradi preveč hitrega prehoda na zeleno krmo dobile dri.sko. Zelena krma. Jci jo pokladamo živini, mora biti mlada in okusna. Staro travo živali nerade jedo. pa tudi njena hranilna vrednost je manjša. Zelo kvalitetna zelena krma so iravno-deleljne mešanice in sejane trave. Manj primerna pa je trava s slabo gnojenih, preveč vlažnih ali zelo zaplevljenih travnikov. Z gnojenjem, pogosto košnjo in kombinacijo različnih posevkov lahko dosežemo, da ima- mo vse leto na razpolago dovolj mlade trave. Kravam, ki imajo veliko mleka, kaže poleg zelene krme pokladali tudi nekaj močnih krmil, kot na primer žito. pesne rezance ali močno krmo z nizko vsebnostjo beljakovin. Vsem govedim pa moramo pokladali rudni- ne. Največ potrebujejo živali natrija, ki ga vsebuje kuhinjska ali živinska sol. Glede na proizvodnost živali in vsebnost rudnin v krmi pa je potrebno tudi pokladanje rudninskih mešanic, ki vsebujejo fosfor, magnezij in druge rudnine. Kmetij.ski inštitut Slovenije s - IZ NAŠIH KRAJEV 20. maj 1982 - TEDNIK Dober gnešji den no vse dneve do našega naslednjega srečanja. Cruci fiks! Gnes, v petek 7. majnika gdo van jaz pisen toto pismo je na lašem Suhen bregi vse narobe. Montra nas tokšna suša, ke nan jeziki do >opka doj visijo, tisto kaj bi moglo pod popkon biti pa se je že čista osušilo. Pravega dežja že tak dugo nesmo vidli, ke so se nan vsi jarki no nlake posušili. Tudi polja no travniki so žejni. Nič prav ne roste, pšenica ? zavolo pomanjkanja vloge nekšna žuta, trava na travnikih pa je kumer ak vejka, ke si lehko divji zofci zobje nabrusijo. Suša je tudi v našen rajevnen vodovodi. Zaj pa je re.sen tak kak p rovi stori pregovor, da ?hko v Slovenskih goricah na Halozah prej dobiš dobro vino kak pa dravo pitno vodo. Mija z Mico srna pred leti v bližini hiše eno mlako kopala no zdaj nega notri niti kapljice vode. Še žabe so se mogle na letni opust v boj mokre kraje preseliti. Snoči sen po radiji posluša, ke je tan v kolici Ljubljane no na Krajnsken dež dobro zemljo namoča, manj az vi t i pa še dežja več ne dobimo. Mogli smo podpisati nekšni samouprav- ni sporazum z vremenoslovci no nebeško uprovo za redne pošiljke dežja. ^esen pa še čista prepričani, če mo mogli začeti tudi dež v devizah 'lačevati. Sicer pa se je glih zdaj začelo nekaj megliti, samo vrag si ga edi, če de s tistih oblačkov kaj dežeka prilulalo. Upajmo, da mo do istega cajta, ke te vi toto mojo vremensko no sušno jomranje šteli, že redik namočeni. Na kunci totega pisma van moren v opravičilo povedati, da sen rejšji tjeden izpadna iz svojega rezerviranega kota no je zdaj toto mojo ismo že precik zastarelo. Odovlen van štora jajca; kak turni pri cajtngah rovijo kdo so novice že zastarele. Sicer pa tudi na naših delegatskih no 'rugih .sejah ponavljamo store no že znone stvari namesto, da bi v roke ljunili no že sprejete nologe uresničili. Primer za to je razprava o poslov- ili rezultatih (zgubah) ptujskega virstva v lensken leti. O tem razprovla- no v aprili no majniki najbrž zato, ker spomladi vse ozeleni no najbrž dgovorni mislijo, da de v toten cajti tudi gospodarstvo na zeleno vejo lezlo! Te pa srečno. Pozdrovljan vas čez hribe in doline, žene, babice no iekline no še vse moške hločare fcoj, da se ne bi keri drja za menoj! VašLUJZEK Dvesto let šolstva v Cirkulanah v mesecu juniju bodo proslavili dvesto let šolstva v Cirkulanah. )meniti moram, da ima ta šola za seboj bogate izkušnje na kulturnem lodročju. Ker sem hodil v to šolo, bi želel spregovoriti nekaj besed o as, ki smo rojeni leta 1931. Začeli smo hoditi v to šolo leta 1938, med ojno in po njej. Zelo težki so bili tisti časi, do šole je bilo daleč, slaba »bleka, slabi čevlji in malo kruha. Komaj smo se naučili citati in pisati, e seje bližala vojna. Nikoli v življenju ne bom pozabil 6. aprila 1941, o je okupator zasedel našo lepo slovensko, čeravno zaostalo deželo, ^emni oblaki so obšli naše kraje in tudi našo »učilno zidano« pri akratni Barbari v Halozah. To je bila žalost za nas sloven- ske otroke, zavedajoč se, da smo izgubili šolo in svoje pravice. Nekaj časa smo bili doma, nato pa smo morali v nemško šolo. Naj povem otrokom, ki hodijo v šolo danes, da smo bili takrat žalostni in nesrečni, saj tujec je bil neiz- prosen. Govoriti slovensko nismo smeli, tudi slovenskih pesmi ni- smo smeli peti. Bil sem dvakrat predlagan za izključitev iz šole. Enkrat sem vrgel nemškemu učitelju kroglico od računala, drugič pa zato, ker sem zapel slovensko pesem. Bil sem dober pevec in nisem mogel drugače. Tekla so ta nesrečna leta do konca vojne. Okupator je moral iz naše porušene domovine in prišla je svoboda. Ne bom pozabil srečnega tre- nutka v mesecu maju 1945, ko smo spet prišli v slovensko šolo. toda takrat v svobodno, našo. za meraj osvobojeno. Peli smo partizanske in vse slovenske pesmi, učili ;mo se pridno, toda naša leta so se iztekla, bili smo stari nad 14 let in ;olo smo morali zapustiti. Šli smo po poteh, da zgradimo takrat poru- ieno domovino. Zraven dela smo se učili in delo je učilo nas. saj nič ni ežko. če ima človek voljo. Danes živijo otroci v Halozah bolje od nas in prav je tako. vendar ne >memo pozabiti, da imamo eno domovino in to inoramo spoštovati in ljubili. Otrokom v šoli v Cirkulanah želim vse najbolje ob velikem prazniku, ki bo v mesecu juniju pri njih. Stane Krajnc V HOTELU PETOVlO RAZSTAVLJAJO UČENCI OŠ OLGA MEGLIC v ponedeljek. 10. maja so v prostorih restavracije hotela Petovio v Ptuju odprli priložnostno razstavo likovnih izdelkov Učencev OŠ >>01- 5aMeglič gostovali z njimi v Ormožu in v drugih krajih. Ivan "■»tko se spominja, da je bila predstava dobra in da je imela politični od- 'ev. Zanimivo je, da so v dramski družini sodelovaU tudi drugi, tako učite- lje iz bližnjih šol. , Zanimiv dogodek je opisal Bratko z besedami: ,,Kolikor se spomi- J^m, je društvo Oton Zupančič delovalo dve leti. ,,Rast" so prepovedali ^fadi kritičnih pogledov na ustaljene družbene ustanove, zlasti v šolstvu, ^ na družbenopolitični red sploh. Spominjam se, da sem na proslavi sv. '^e, ki je bila vsako leto januarja meseca, prečital referat, v katerem sem ^^oril o svojih vtisih s potovanja po Makedoniji, ko ni tam nobenih šol na ji^kedonskem jeziku, kako pretepajo šolarje, ki ne obvladajo srbščine itd. ° feferatu je nastala prava burja med profesorji, ki jo je izzval srbski pro- ^sor. Tedaj še nismo bili komunisti, naše ,,revolucionarstvo" je bilo samo '^1^, da smo glasno govorili o tem, kar smo opažali, a to je prizadevalo ^^'ojanuarsko diktaturo. Taki in podobni spopadi so nujno privedli do '■'^Povedi ,,Rasti" in društva ,,Oton Zupančič". Te prepovedi pa so seve- ^ Usmerjale nas h komunizmu. Slo je torej samo za povod prepovedi, '^ok pa je bila celotna vsebina lista." Po ohranjenih podatkih je razvidno, da je literarno dru.štvo sprva , ivan Bratko in nato Ivan Potrč. Ostrina pisanja v literarnem glasilu ,Per tedanje razmere je privedla do tega, da so društvo prepovedali. Če ^°imo ohranjenim številkam ,,Rasti", ugotavljamo, da je list pričel izha- J'^ Šolskem letu 1931/32. Tiskali so ga Centrih, Cucek in Kveder na šapi- Sfafu in to v razredu v popoldanskem času. Vrsta sestavkov kaže na : 0'ucionarno opredeljenost sodelujočih, na njihov izostreni čut do so- ^'■^'h in nacionalnih krivic. J ^ št. 1 in 2 II. letnika npr. Ivan Bratko piše o ,,Teptanem narodu" — il^^niejskih Slovencih v Italiji. Bratkov potopis v št. 3 in 4 ,.Zemlja in J^^i" je nastal po Kvedrovem in Bratkovem potovanju v počitnicah ] ■^^ leta po nekaterih evropskih državah, ko sta pobliže spoznala na- lostno zatiranje koroških in primorskih Slovencev. Socialne probleme 3njega časa, vizijo prihodnosti izpostavlja Ivan Potrč (Bajtarska mati, ), ^ gruda. Zarja novega rodu). Potrč sploh piše o trdem kmečkem delu, ijj^^^oti in utehuv vinu. List spremljajo odgovarjajoče ilustracije, kot npr. ^ ^ opozorilom: Mati, kruha! Glasilo so ilustrirali dijaki Drago Dular, jj^^ Jeza, Franjo Schaffer. Največ literarnih prispevkov so prispevali j^" ga bomo v življenju potrebovali. Barbara Petrovič. 5/a. OS Olga Meglic. Ptuj TITO, RADI TE IMAMO Tito je rad zahajal med pionir- je, radi ga imamo, osvobodil je našo domovino, rad nas je imel. Končal seje 9. kongres ZKS. Ta kongres se je končal brez Tita in Kardelja. Moja želja je bila, da bi se srečal s tovarišem Titom. Tito je vedno govoril: »Dobro se učite in poskušajte biti najboljši.« Te besede sem si zelo dobro zapomnil in jih bom tudi izpol- nil. Peter Brumen. 3/b MOJ PRVI MAJ V šoli smo imeli proslavo. Izobesili so zastave in postavili mlaj. Doma smo I. maj proslavili tako, da smo na najbližjem hribu naredili kres. Vsi otroci iz naše vasi smo se zbrali. Nanosih smo drv in odpadnih vej ter zakurili ogenj. Prinesli smo si nekaj sladkarij, soka in se veselili. Z našega hriba so se videli kresovi na mnogih drugih hribih. Ob kresu smo se precej dolgo zadrža- li, zato smo bili zjutraj zelo zaspani. Drugi dan smo šli gle- dat, kako je čez noč zgorel kres. Videli smo. da je bil sam pepel. Potem smo šli nazaj domov. Doma smo se zopet veselili in skakali. Nato smo šli k zajtrku, po njem pa smo še naprej pra- znovali Prvi maj. Irena Potočnik, 2. r.. Stoperce FOTOGRAFIRAL SEM V petek sva z d^^dkom odšla po film za fotoaparat. Film je stal 57 din. V nedeljo sem fotografiral leto. strica, babico, mamo. očka in dedka. Fotoaparat sem imel prvič v rokah. Bilo je slabo vreme. Foioapaat je očkov. Očka mi ga je posodil. Aparat je star dvaindvajset let. Naredil .sem sedemnajst posnetkov. Filip Stojčevski 2a, OŠ Olge Meglic, Ptuj POMLAD NA POlJU Ko sem prišla iz .šole, je mama rekla, da bova pri dedku sadili krompii Šla sem k dedku. Dedek je bil vesel, ker .sem prišla pomagat. Pripovedoval mi je šale. Dedka sem vprašala, če je že slišal kukavico. Ko sem to rekla, je priletela kukavica, sedla na dre- vo in zakukalu. Dedek meje pohvalil, ker sem bila pridna. Vreme je bilo lepo. Zadovoljni smo s ; vračali s polja, ker je bilo delo opravljeno. Tončka Lajh, OŠ Vitomarci DRAMSKI KROŽEK Na naši šoli imamo dramski krožek. H krožku nas hodi štiri- najst učencev iz 3.. 4. in 5. razre- da. Krožek imamo dvakrat na teden v torek in četrtek. Učimo se recitacije in prizorčke za proslave. H krožku hodim zelo rada. Irena Lovrenčič, OŠ Vitomarci ZGODILA SE JE PROMETNA NESREČA Bilo je nekega lepega poletne- ga dne. Hodila sem v prvi razred osnovne šole. Odpravila sem se v .šolo. Ker smo imeli pouk zjutraj, se mi je mudilo. Nesreča je bila kmalu tukaj. Pogledala sem na desno in levo stran ceste, nato sem stopila na zebro. Prepozno, ni bilo več. da bi se odmaknila. Povozil meje avto. Imela sem srečo v nesreči. Z dela se je vračal zdravnik. Hitro je pritekel na pomoč in me odnesel v zdravstveni dom. Pre- gledali so me, če sem močno poškodovana, toda bojazni ni bilo. Poklicali so k babici in povedali, da me je povozil avto. Babica meje prišla iskat v strahu, kaj je z menoj. Videla je. da ni nič hudega. Oddahnila se je. Odnesla meje domov. Ko pa je prišla mamica, mi je pomagala, da sem vstala na noge. Vsak dan sem bila bolj zdrava in noga se mi je pozdravi- la. Nataša Arko, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj OBISKAL NAS JE VESELI TOBOGAN V torek, 20. aprila nas je obiskal Veseli tobogan. Poleg naše šole so v programu sodelo- vale še .šole iz Vitomarcev, Polep- šaka in Tomaža pri Ormožu. Že 13. aprila smo imeli avdicijo. Na avdiciji so tovariši iz Ljubljan- skega radia izbrali najboljše točke, s katerimi so učenci nasto- pili na Veselem toboganu. Že uro pred predstavo se je pred prosvetno dvorano v Juršin- cih zbralo veliko ljudi. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti nastopajo- čim. Nastopil je otroški in mla- dinski pevski zbor naše .šole, recitatorji, pevci, flavtistke iz Vitomarcev, harmonikaš s Polen- šaka in še veliko drugih. Največji aplavz je požel Toni s svojo telo Maro. Prijetna ura je kar prehitro minila. Dobro razpoloženi smo se r zšli. Jelica Čeh, 6/a, OŠ SlovenjegoriSke čete, Juršinci PRVA BOLEČINA Včasih sedim in premišljujem. Pravijo, da sanjam z odprtimi očmi. Takrat mi misli pohitijo v zgodnje otroštvo, ki je bilo svetlo, le tu in lam ga je zasenčil teman oblak. Vedno sem bil za petami nekaj let starejšemu stricu. Pasla sva krave, ki jim je zelo dišala sosedova detelja, zato so rade uhajale vanjo. Stric me je vedno priganjal, da moram zavračati lakomne krave. Nekoč sem se mu uprl. Vzel me je na piko in mi zapretil: ,,Pridno me ubogaj, če ne, te bom zatožil. Saj nisi prav naš. K nam si prišel z Voče, da nam boš pasel. To nista tvoja mama in tvoj oče. Ti si samo naš rejenec." Ker je to ponavljal iz dneva v dan, sem mu začel verjeti. V mojo otro- ško dušo se je naselila bolečina, ki jo je opazila tudi mama. ,,Branko, si bolan ali te kaj teži?" me je vprašala. Pobožala me je in stisnila k sebi. Grenko sem se razjokal in zajecljal: ,,Kaj res nisi ti moja mama? Stric tako govori." Mama me je potolažila, da sem samo njen in da me za vse na svetu ni- komur ne da. Verjel sem ji in se počasi umiril. To je bila moja prva boleči- na. Kolo časa se je vrtelo naprej. Danes si tudi jaz včasih privoščim striče- ve otroke, ker mi jg to morda v krvi. Branko Vesenjak, 7. a OS Gorišnica PRIJATEUA SPOZNAŠ V STISKI Ko sem letoval v Poreču, sem se nekega dne izgubil. Sprehajal sem se po obali in se zagledal v vrvež. Utrudil sem se, zalo sem se hotel vrniti v po- čitniški dom. Naenkrat nisem vedel, kam naj se obrnem. Nekaj časa sem taval sem in tja. Postalo me je strah. Izgubljeno sem i gledal predse in na jok mi je šlo. To je opazil mladenič, star kakih petnajst let, in me vprašal, če sem se izgubil. Pokimal sem. Vprašal meje, kje letuje- mo. Povedal sem, da v počitniškem domu. Malce je pomislil, nato pa dejal, naj grem z njim. Poti, po kateri sva hodila, nisem poznal, vendar sem mu zaupal. Čez kratek čas sem pred sabo zagledal počitniški dom. Od veselja, da bom kmalu pri svojih, sem, ne da bi se zahvalil, stekel v dom. Vsi moji so bili že v hudih skrbeh. Mamica meje takoj vprašala, kod' sem tako dolgo hodil. Povedal sem, da sem zašel in da mi je iz stiske poma- gal neki mladenič. Šele takrat sem se ovedel. da se mu za pomoč niti zahva- lil nisem. Mamica meje zaradi tega oštela. Drugo jutro sem bil zelo presenečen, ko sem srečal mladeniča v našem počitniškem domu. Povedal mi je, da tudi on domuje v njem. Doma je bil z Gorenjske. Zahvalil sem se mu za tovariško dejanje. Nasmehnil se je, rekoč: ,,Ze dobro." Odslej sva vse počitniške dni preživljala skupaj. Dobro sva se razume- la. Postala sva prijatelja in si dalj ča.sa dopisovala. Darko Žnidarič, 6, b _____ ________ _........ OS GoriSnica. Obisk v biotehnični fakulteti v Ljubljani Jeseni je bila v Pionirjjj razpisana nagradna naloga Spoznavajmo ajdo. l^aš krožek .se je za lo nalogo tudi prijavil ter jo uspešno končal. Ajdo smo popisovali vse od Markovec do Vidma in Tržca. Za to popisovanje smo morali žrtvovati marsikatero popoldne. A vendar nam ni žal, .saj smo bili zalo tudi primemo nagrajeni. Povabljeni smo bili na bioteh-, nično fakulteto v Ljubljani. Ker je bil to razpis za celo Slovenijo, se povabilu ni mogel odzvati ves krožek. Zato je mentorica izbrala dva najbolj pri- zadevna člana. V sredo zjutraj smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Na postaji nas je že čakal urednik »Pi- onirja«. Skupaj z njim ter z učenci iz cele Slovenije smo sc odpeljali na biotehnično fakulteto. Tu nas je čakal tovariš dr. Ivan Kreft, kinasje tudi popeljal po okolici šole. Najprej smo si ogledali meteorološko postajo ter poskusna polja, na pniskusnem polju sejejo na malih površinah različne vrste domačih in tujih rastlin. Največ se ukvarjajo z ržjo. ječmenom, ajdo in ko- ruzo. Seveda pa morajo imeti zraven polj tudi me-' terološko postajo, s pomočjo katere zvedo, ali ima zemlja v sebi dovolj vlage, zadovoljivo temperaturo, hitrost vetra ipd. Iz poskusnih polj nas je pot vodila v nasad hrušk in jablan. V teh nasadih se študentje učijo obvezo- vati in nasploh ravnati z drevjem. Zraven sadovnjaka imajo tudi vrt. na katerem gojijo različne vrste zdravilnih rastlin. Ker nas je preganjal čas. smo morali zapustiti to prelepo okolico šole in se odpraviti v notranjost. Tudi tu smo zvedeli veliko novega. Najprej smo odšh v predavalnico, kjer nas je tovariš Zangiva, seznanil z rezultati raziskovalnih nalogo ajdi. Nato smo odšli v laboratorij, kjer nas je čakala malica. Veselih obrazov smo se lotili tople juhe ter ajdovega kruha, povrh pa so nam študentje spekli še ajdovo kašo. V tem prostoru nam je tovariš Kreft tudi predaval o ajdi. Ajda je zelo koristna kultura. Največ se pridela sive ajde na Dolenjskem. Ajda ima veliko hranilno vrednost, veliko beljakovin, ugotovili pa so celo, da ima večjo kot meso. Zalo bi kazalo, da se bolj množično seje. Nato smo se odpravili v laboratorij za genetiko in žlahtnenje rastlin. V tem laboratoriju predvsem ugotavljajo, kakšna je količina beljakovin v snovi. Beljakovine .so odvisne predvsem od dedne zasnove. Takoj zraven je pedološki laboratorij, v katerem .se ukvarjajo predvsem z raziskovafljem lal in rastlin. Tu raziskujejo, kakšno količino katerega elementa vsebujejo tla. Iz pedološkega laboratorija nasje pot vodila v fiziološki laboratorij, v katerem pretežno snovi samo pripravljajo. Za konec smo odšli še v živalski vrt. kjer smo videli in spoznali veliko novega. Najbolj pa mi je v spo- minu ostal kenguru s svojim mladičem, ki ga nosi zmeraj na varnem v svojem žepu. Videli smo tudi mlade medvedke, opico z mladičem, kamelo, slona, lamo in še kaj. Ob slovesu smo se zahvalili uredniku za tako izčrpan program, ki ga nam je pripravil. Veseli smo odšli domov z željo, da se še srečamo na podobrnih ekskurzijah. Irena Šmigoc. 8/a, Biološki krožek. OŠ Franc Osojnik. Ptuj Štorklja se je vrnila Začela seje pomlad in ptice selivke so se vrnile k nam. Tudi štorklje so že priletele. Lani smo zbirali papir ter dobljeni denar namenili štorkljam. Zgradili smo nadstrešek nad dimnikom. Ko so prišle štorklje zjuga. smo vnelo pričakovali, kdaj bo prišla v naš kraj. Toda dolgo je ni bilo. V krajih, kjer so se štorklje lani naselile, so že bile naseljene. Začeli smo razmišljati, alibo štorklja prišla ali ne. Slednjič ]e le prišla. Toda zopet nasje zaskrbelo. Štorklja seje nameravala naseliti na drugem dimniku. Bili smo razočarani. Vedeli smo. da se ne bi smeli dotikali gnezda. Ko sem šel zjutraj v šolo. sem se začudil. Šlorklja je bila na nadstrešku. Zdaj si dela gnezdo. Bili smo veseli, saj smo že napravili drugo dobro delo za štorklje. Lani smo pomagali mladi štorklji, ki si je zlomila krilo in ni mogla vzleteti na jug. Toda vsa naša prizadevanja so bila zaman. Štorklje nismo obdržali pri življenju. Zdaj imamo nagačeno kot učni pripomoček v učilnici za biologijo. Zaradi te humane akcije smo dobili priznanje zavoda za varstvo ptic. Priznanje nam je izročil pred- >ednik tega zavoda. Seznanili smo ga tudi z drugo našo akcijo. Vprašali •.moga. če bo štorklja ostala na dimniku, kjer smo ji naredili nadstrešek. Tudi on nam je zaželel srečo pri tem. Povedal nam je tudi. da smo prva šola. ki je dobila to priznanje. Ponosni smo na priznanje, še bolj pa na štorkjino vrnitev Igor Robar. 6/b, OŠ Videm pri Ptuju Štorklja na nadstrešku, ki smo ji ga napravili. TEDNIK - 20- maj 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Drava in Gorišnica v dobro pripravljenem in izvedenem finalnem delu pokalnega tekmovanja na območju MNZ Ptuj sta pokala osvojila mladinska vrsta |sjK Drava in Gorišnica. ki bosta to območje zastopala v nadaijnem tekmovanju. Mladinska ekipa Drave s trenerjem Mirom Slavkovičem (na desni) Moštvo Gorišnice z vodjem Francem Zorlijem Medalje in pokala je podelil predsednik lO MNZ Ptuj Erik Berčnik Člansko finale so odločile enajstmetrovke tekst in foto: I. kotar V POČASTITEV DNEVA VARNOSTI ŠPORTNA TEKMOVANJA MILIČNIKOV Na stadionu Urava v Ptuju je bilo v soboto, 15. maja izredno živahno, saj so potekala športna tekmovanja delavcev organov za notranje zadeve, ki so bila namenjena praznovanju 13. maja — dneva varnosti. V nogometu, vleki vrvi, streljanju z zračno puško in šahu so se med seboj pomerili miličniki postaje milice Ptuj, rezervni miličniki in miličniki iz posameznih oddelkov. Vodja tekmovanja in, sodnik Ivo Klarič nam je ob zaključku povedal, da so vsa srečanja potekala fair in športno. Bilo je nadvse veselo, saj ni šlo toliko za rezultate, kot za prijetno športno srečanje. V nogometu so se najbolje odrezali rezervisti pred miličniki iz oddelkov in PM Ptuj. V vleki vrvi je vrstni red enak. V streljanju so se najbolje odrezali oddelki pred rezervnimi miličniki in miličniki iz PM Ptuj. V šahu pa so bili najboljši miličniki PM Ptuj pred kolegi iz oddelkov in rezervisti. V ekipni konkurenci so zbrali največ točk rezervisti, pred miličniki z oddelkov in miličniki postaje milice Ptuj. Za zaključek tekmovanj pa so pripravili nogometno tekmo med izbrano ekipo miličnikov, ki verjetno zaradi zvezanih rok ni bila kos nasprotni ženski ekipi. Prijetnemu razpoloženju je dalo svoj čar tudi sonce, tako da so vsi sodelujoči odšli z igrišča zadovoljni. M. Ozmec Atrakcija je bilo prav gotovo srečanje med ,,izbrano" ekipo miličnikov in miličnic. SNL: PTUJ-STOL 1:2 (0:0) Znova poraženi na domačem igrišču Nogometaši Ptuja so v nedeljo popoldan izgubili pomembno sre- čanje z gosti iz Kamnika. Srečanje je bilo na stadionu Drava pred 100 gledalci, vodil pa ga je Pahor iz Lendave. Na račun sojenja glavnega sodnika je bilo s strani domačega moštva veliko pripomb, pravzaprav veliko razburjanja, kljub kontroli sojenja. Očitajo mu prestrogo dosojeni enajstmetrovki za goste, kar pa naj ne bi upošteval, ko je šlo za domačo ekipo. V prvem delu smo gledali nezanimivo srečanje kljub številnim polovičnim priložnostim. Drugi polčas je bil precej bolj živahen in razburljiv. Moštvi sta igralihitreje inje zato bilo več lepih priložnosti. Do vodilnega zadetka gostov so Ptujčani zamudili tri lepe priložnosti. Dveh ni izkoristil Krajnc. pri priložnosti Emeršiča paje gostujoči branilec izbil žogo z linije vrat. V 69. minuti je napadalca Stola Kavčiča v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Malek. Jeglič je zanesljivo premagal Veselica. Pet minut kasneje je Kranjc izkoristil natančno podajo Čuča in premagal Dodiča. Ptujčani so po izenačenju zaigrali še bolj agresivno, vendar premalo zbrano in zato brez priložnosti. V 85. minuti novi prodor Kavčiča v kazenski prostor in nova enajstmetrovka po prekršku Šmi- goca. Jeglič je tudi v drugo zadel in to je bil končno rezultat srečanja. 2:1 za Stol. Po srečanju se domači igralci in vodstvo nikakor niso mogli sprijazniti s porazom, pred zaključnim živižgom pa si je izključitev prislužil Krajnc. Tako je moštvo Ptuja na dveh domačih srečanjih izgubilo kar tri igralce zaradi nešportne igre. To paje v boju za obstanek, še dodatna nevšečnost. Nad tem se mora vodstvo še zlasti zamisliti. PTUJ: Veselic. Šmigoc. Hameršek (Skok). Drevenšek. Malek, Čeh, Čuš, Žitnik. Krajnc. Korošec. Emeršič. V prihodnjem kolu bodo Ptujčani znova nastopili na domačem igrišču. V nedeljo popoldan se bodo na stadionu Drava pomerili z Muro iz Murske Sobote. I. kotar Središče-Slovenja vas 6:1 . Središče: Horvat. Goršič. Trstenjak. Posavec, Horvat Š.. Petran (Žerjav D.) Zidarič (Le.sinceO Dokša. Rajh, Zobovič. Horvat D. Slovenja vas: Simenič. Gasomberger. Cuilak. Podrinšek. Majcen, Kralj. Topolovec, Z. Gasombercer, Letarje, Gajčič. Po dolgem času je Središče zmagalo na domačem igrišču.,Za visoko zmago je bilo potrebno 7 minut, dobre igre. Pred velikim številom gledalcev sta ekipi igrali športno s terensko premočjo domači- nov. Igralo se je na sredini igrišča z nepovezanimi akcijami. Slovenja vas je povedla v 22 min. Središče je izenačilo v 37 minuti po lepem strelu Petrana. Drugi polčas ,se je začel zelo borbeno. Središče napada in v 47. minuti Rajh po napaki gostov doseže zadetek. Dve minuti pozneje lep prodor Zol)oviča in ze je 3:1 51 min Petran dosega svoj drugi zadetek in sedaj je že 4:1. Gostje so zgubili voljo delajo napake, čisto so razbiti Zobovic odvzema žogo na sredini solo prodor in zade- tek 5:1. Zobovič je bil nerešliv problem za odbrambo gostov. Po tem zadetku so prenehali silni napadi Središča Slovenja vas ima par lepih priložnosti katere ne izkoristi in v 83 minuti Sredice dosega svoj 6:1 in to Horvat D., kije pred tem zapravil več lepih priložnosti. Srečanje je odlično vodila sodniška trojka Peric, Ivaričic, Ivanuša. 71 SRL: BRANIK-DRAVA 19:14 (12:5) DOBRA IGRA V MARIBORU članice rokometnega kluba Drava so v soboto zvečer gostovale v Mariboru in se pomerile z vodilno ekipo republiške lige. bodočimi drugoligašicami. Branikom. Domačinke so zmagale zasluženo, po boljši igri v prvem polčasu, ki so ga dobile s sedmimi zadetki razlike. Ptujčanke so sicer igrale dobro, vendar v sredini prvega dela niso uspele preprečiti nekaj hitrih nasprotnih napadov domačink, ki so si v tem delu priigrale veliko prednost. V drugem polčasu so bile Ptujčanke boljši nasprotnik, kar kaže tudi izid, saj so ta del dobile z dvema zadetkoma prednosti. Kljub dobri igri in priložnostim razlike iz prvega dela niso uspele dohiteti. Srečanje, ki sta ga vodila Kobašlič in Erjavec iz Novega mesta, je bilo na trenutke precej ostro, kar sta zlasti občutili Kmetčeva in Keiečeva. vendar se je na koncu vse dobro izteklo. Ob dobri igri vseh igralk, glede na razliko na lestvici in kvaliteti, se je zlasti izkazala vratarka Drave Daria Sitsenfraj. DRAVA: Farič. Gomilšek. 3. Rimele, Kelenc 1, Vičar 5, Novak 2, Galun 1, Zupane, Kmetec 2, Sitsenfraj. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke v Kočevju pomerile z eno najboljših ekip lige. domačim Itasom. 1. kotar Šešerkova in Vindiš v reprezentanci SRS Včeraj je v Gradec (Avstrija) odpotovala mladinska atletska reprezentanca Slovenije (starejši mladinci in mladinke), ki bo danes nastopila na tradicionalnem troboju avstrijske štajerske, madžarske Železne županije in Slovenije za pokal i>Savaria«. Med reprezentanti Slovenije sta tudi dva Ptujčana in sicer: Marija Sešerkov ki bo tekmova- la v teku na 100 m ovire in skoku v daljavo m Vindiš Mirko v teku na 3000 m. Novi uspeh Sonje Marinkovič Tekmovalka NTK Petovia Sonja Marinkovič je zmagala na III. selekcijskem turnirju najboljših slovenskih pionirk v namiznem tenisu, kije bil v Zalogu. Sonja je v prvi skupini zmagala brez poraza. Valerija Novak pa jc s tremi zmagami iz devetih srečanj osvojila sedmo mesto. Na tekmovanju pionirjev, bilo je na Muti. je Igor Krajnc v drugi skupini osvojil osmo. Boštjan Novak pa v četrti deveto mesto. 2 M PIONIRSKI ATLETSKI POKAL IZJEMEN DOSEŽEK KRISTIJAI\IA KOVAČA Prejšnji četrtek je bilo na stadionu Drava pionirsko občinsko tek- movanje za atletki pokal Slovenije. Najboljši izid tekmovanja je dosegel Kristijan Kovač (OŠ Tone Znidarič). kije v skoku v višino preskočil kar 180 centimetrov, kar je izreden dosežek. Izkazal seje tudi njegov tovariš iz ekipe Matjaž Damiš. kije v teku na \00 metrov dosegel čas 11.6 sekunde. Ekipni del tekmovanja je tako pri dekletih kot fantih dobila osnovna šola Tone Znidarič. Pri fantih je druga OS Boris Kidrič Ki- dričevo, pri dekletih pa OS Franc Osojnik. I. k. Novi naslov za Velunška v Ajdovščini je bilo republiško prvenstvo letalskih modelarjev. V kategoriji motornih modelovjezmagal Ptujčan Velunšek.Žuran paje bil tretji. V kategoriji prostolelečih modelov pa je Žagar osvojil drugo mesto. I. k. Dve zmagi v Mariboru v Mariboru je bik) eno od tekmovanj prvega kola tekmovanja članov in članic za atletski pokal Slovenije. Od ptujskega zastopstva sta najboljše uvrstitve dosegla Dušan Koren in Marija Šešerko. Koren je zmagal v skoku v daljino, na 110 m z ovirami je bil drugi, v teku na 200 m pa tretji. Šešerkova je zmagala v skoku v daljino. I Plavalni tečaj Plavalni klub Toplice bo v ponedeljek začel z novim lečajem za mlajše in starejše neplavalce. Potekal bo v Ptujskih toplicah, prijavite pa se lahko na začetku tečaja, kije napovedan za ponedeljek ob 18. uri. MLADINSKA OLIMPIJADA FOČA 82 Pajenkova zmagala, Sirec tretji Od 13. do 16. maja so bile v Foči športne igre jugoslovanske mladine—partizanska olimpiada »Foča 82«. Letošnja prireditev je bila posebej slovesna, saj mineva 40 let od kar je bila Foca največje svobod- no mesto v okupirani Evropi. V Foči sta bila centralni komite KPJ in vrhovni štab NOV z Titom na čelu. v začetku maja pa so tu organizirali športna tekmovanja borcev partizanov. Na letošnji partizanski olim- piadi so nastopile republiške reprezentance v atletiki, odbojki in nogonfUu (a atletiki mlajši mladinci in mladinke). V .slovensko reprezentanco sta bila pozvana dva Ptujčana, Pajenk Sonja.ki je tekmovala v višino in z rezultatom 170 cm zjnagala pred vsemi reprezentantkami republik in pokrajin in Oliver Sirec, ki je v .skoku v daljino zasedel tretje mesto med mlajšimi mladinci. Mesta ki sta jih zasedla, so bila zelo pomembna za ekipni vrstni red. v katerem so slovenska dekleta zasedle prvo mesto, fantje pa drugo. Odbojkaška reprezentanca SRS je bila druga, nogometna pa predzadnja oziroma sedma. L Č Gorišnica-Skorba 1:1 Gorišnica: Po hladnem vremenu se je na igrišču v Gorišnici zbralo okrog 100 gledalcev in prisostvovalo lepi igri obeh ekip. Igra je bila dinamična, polna tempa, obe ekipi sta hoteli zmagati. Gostje so v 17. min. dosegli lep zadetek. Domači igralci še močneje napadajo, vrstijo se lepe akcije in streli, ki jih vratar gostov z lahkoto obrani in je zaslužen, da gostje niso doživeli poraza. 12. minut pred koncem je domačim uspelo doseči zadetek in izenačiti. TI Dornava-.Središče 1:0 Po oblačnem in hladnem vrem.enu pred 50 gledalci sta se pomerili Dornava in Središče. Igra je bila borbena in kvalitetna. Središče je imelo premoč na igrišču, zapravilo je precej lepih priložnosti. Dokša je v 65. min. z.a,streljal enajstmetrovko. Dornava je imela eno priložnost za zadetek in to izkoristila v 78 min. in tako osvojila dve točki. Srečanje je dobro vodil sodnik Vogrinčič. TI ŠAHOVSKI TURNIR V GRADIŠČU Zveza telesno kulturnih organizacij občine Lenart je v okviru občinskega praznika organizirala tudi brzopotezni šahovski turnir, ki gaje pripravilo Društvo za telesno vzgojo Partizan v Gradišču v Slovenskih goricah. Na turnirju je sodelovalo šest moških ekip iz lenarške občine in e^ia ženska ekipa. V prostorih plesne dvorane, gostilne Vogrin v Gradišču, kjer se ie turnir odvijal, je Prvo mesto in prehodni pokal osvojila ekipa Centrovoda od Lenarta pred šahovskim društvom iz Gradišča in pr^d ekipo I od Lenarta. Prav tako je prehodni pokal prejela ženska ekip^ iz Hrastovca, ki pa ni imela nasprotnic. Občinski brzopotezni šahovski turnir je bil dobro pripravljen, želje pa so bile izrečene, da bi se naj takšnih ali podobnih tekmovanj organiziralo čim več. Janez Lorber 14 - ZA RAZVEDRILO 20. maj 1982 TEDNIK TEDNIK -20. maj 1982 OGLASI IN OBJAVE - 15 mali oglasi PRODAM mlatilnico. Njiverce 29. Kidričevo. PREKLICUJEM maturitetno spričevalo gimnazije Dušana Kvedra, izdano leta 1971 na ime Zlatka Vidic, Ulica Janka Serne- ca 17, Hoče. ZDOMCI POZOR! PRODAM dvostanovanjsko visokopritlično hi.šo v gradnji, tretja faza. Stoji ob glavni cesti Ptuj — Ormož. Naslov v upravi. PRODAM hladilnik AEG, novi, 172 litrov (za vgraditev). Naslov v upravi. PRODAM rdeče slemenjake. Ob Studenčnici 10, Ptuj. PRODAM telico, brejo 6 mese- cev. Gajšek, Kicar 3/A. PRODAM kvinton in gemaj. Stanko Rogina, Severova 1 (Brstje), Ptuj. PRODAM rabljerio peč za cen- tralno kurjavo. Čampa, Majš- perk 50. UGODNO PRODAM novo enonadstropno stanovanjsko hi- šo z manjšim gospodarskim po- slopjem v neposredni bližini Ptuja. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM ZASTA- VO 750 LUX. Ivan Zajšek, Placar 48. Destrnik. PRODAM moped TR avtomatik ter črnobeli televizor. Informaci- je 771-396, do 14. ure. PRODAM NSU-1200. Lešnik, Krčevina pri Ptuju 49, telefon: 771-391. PRODAM parcelo za vikend v Jiršovcih. Naslov v upravi. PRODAM 18 arov žičnega vino- grada v Dravcih. Jožef Poslan- čec. Vareja 12, Videm pri Ptuju. PREKLICUJEM spričevalo os- novne šole Videm pri Ptuju na ime Stanislav Šmigoc, Dravinjski vrh 56. Videm pri Ptuju. ŠTUDENTKA IŠČE sobo v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM zidano garažo v Tru- barjevi ulici 11. Žinko. PRODAM ALI DAM v najem 8 ha zemlje. Rudolf Vindiš, Rodni vrh 25. Podlehnik. IŠČEMO DEKLE, ki ima veselje delati v gostilni. Stanovanje m hrana v hiši. Osebni dohodek 6.500.- din. Angela Finžgar. Pra- gersko. PROSIM poštenega najditelja, ki je našel radiator na cesti od Metalke v Ptuju do Stojnc, da ga vrne na naslov, kije v upravi. PRODAM sedežno garnituro z mizo. Cena 10.000.- din. Ogled možen vsak popoldan od 15. ure dalje. Dragica Sulek. Kraigherje- va 19, Ptuj. PRODAM harmoniko HOF- NER in dele za avto 1700 RE- KORD. Justina Vidovič, Mala Varnica 13, Zg. Leskovec. PRODAM domače vino (šmarni- ca in izabela) od 10 litrov naprej po 25.- din. Zg. Hajdina 16/a. PRODAM kravo, brejo'7 mese- cev, staro 8 let. Rozalija Kekec. Kicar 45. Ptuj. V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM izučenega ali pri- učenega kovinostrugarja s pet let prakse. Osebni dohodek po do- jgovoru, topla malica, ugodne avtobusne zveze. Strugarstvo Štrucl — Sodnice 3, Ptuj. telefon: 771-702. MENJAM enosobno stanovanje v Ptuju, za enako ali večje v Kidričevem, Naslov v upravi. PRODAM magnetofon GRUN- DIG. Marko Antolič, Aškerčeva 4, Ptuj. V PTUJU ali bližnji okolici iščem za čas 6 mesecev opremlje- no sobo. Plačam v naprej. Naslov v upravi. PRODAM obračalnik SIP ŠEM- PETER za kosilnico BCS in motor za kosilnico ALPINA v voznem stanju. Daniel Brlek, Gradišča 21 / A Cirkulane. PO UGODNI CENI PRODAM zaradi selitve hišo, vseljivo, s sadovnjakom, njivo in gozdom, skupno 1,61 ha zemlje, z delavni- co za vsako obrt, na lepi sončni legi. Elektrika in voda v vseh prostorih. Dostop z vsakim vozl- om. Zraven je vgrajena- tračna žaga za razrez hlodovine, ki jo prodanvskupno ali posebej. Ivan Arnuš, Kukava 23, Juršinci pri Ptuju. PRODAM traktorski obračalnik. Sp. Hajdina 21. PRODAM vodovodno črpalko, tristopenjsko za traktor Deutz s kosilnico. Pobrežje 59. Videm pri Ptuju. PRODAM nosilce in polnila. Draženci 15, Hajdina. PRODAM sadike paradižnika in paprike po 3.- do 4.- din ter vse druge sadike rož in zelenjave. Zupanič, Sp. Hajdina 57. UGODNO PRODAM suhe hra- stove fosne 5 cm in gradbeni les za ostrešje? Naslov v upravi. PRODAM enodružinsko hišo v Dražencih 32/a z ločeno garažo in nekaj ari zemlje. Ogled je možen vsako popoldan po 15. uri. Angela Gradišnik, Draženci 32/a ah telefon: 781-115. PRODAM kosilnico BCS in električni stroj za ličkanje na eno fazo. Frančiška Ciglar, Šturmo- vec 5, Videm pri Ptuju. PRODAM obračalnik za kosilni- co BCS. Alojz Pauko. Mestni vrh 114, Ptuj. PRODAM črnobeli televizor Gorenje, dva radiatorja (ohraje- na z 18 rebri in 60 cm visoka EMO TERM) in čelado NAVA 3 — črna. Cena 3.000.- din. Tele- fon 772-988. Korenjak. PRODAM ohranjeno JAWO 350. Sp. Hajdma II l/a. PRODAM hladilnik, raztegljivo mizo. 4 stole, jogi, pod, radio aparat. Naslov v upravi. MLADA DRUŽINA išče stano- vanje v Ptuju. Telefon 23-351, interna 20 od 6. do 14. ure. PRODAM bočno koso, znamke Gornja Dubrava za traktor UR- SUS-35, Neža Peršuh, Sp. Jabla- ne 35, Cirkovce. UGODNO PRODAM motor za Zastavo 750. Naslov v upravi. PRODAM večjo količino žganja, pristno slivovko. Naslov v upra- vi. PRODAM parcelo z vikend hišico, vinogradom in majhno njivico zaradi bolezni v Morav- sicem vrhu pri Bučkovcih. Jožica Jagrič, Kardeljeva 69 II. nad. Maribor ali telefon 304-281. MOŠKI, star 30 let. zaposlen, dobrosrčen išče žensko od 20 — 30 let. po možnosti materialno neodvisno, vendar to ni pogoj, iz Ptuja ali okolice. Pismene po- nudbe s priloženo fotografijo pošljite na upravo Tednika pod Šifro »NTM«. VZAMEM v varstvo otroka na dom. Marija Umiljenovič, Gre- gorčičev drevored 8, Ptuj. „AGROTRANSPORT" Ptuj p. o. Komisija za delovna razmerja ponovno RAZPISUJE prosta dela in naloge: VODJA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji: — Višja šola ekonomske — finančne smeri — 8 let na enakih ali ustreznih delih in nalogah — Zaželjeno pooblastilo za opravljanje zunanjetrgovinskega poslova- nja Prijave z dokazili pošljejo kandidati na gornji naslov v roku 15 dni po objavi razpisa. Dežurstvo prehrambe- nih trgovin SOBOTA, 22. maja 1982 prodajalnf SAMOPOSTREŽNA CMD in DELIKATESA SOBOTA, 29. maja 1982 prodajalni NA-MA in PANORAMA Slavku Sagadinu znak za hrabro dejanje OB DNEVU VARNOSTI Na postaji milice v Ptuju so še posebej ponosni na znak za hrabro dejanje, ki ga je republiški sekretar ONZ SR Slovenije podelil mihčniku Slavku Sagadinu. Slavko je mlad fant, rojen je 23 marca 1961 v Ptuju, sicer pa sedaj stanuje v Prepolju 81, kjer je prišlo do dogodka s katerim si je prislužil to visoko družbeno priznanje. Leta 1979 je v Tacnu pri Ljubljani kon- čal šolo za miličnike-kadete isto leto pa je postal tudi član ZK. Med sodelavci je znan kot živahen mlad miličnik, ki sprejme vsako nalogo in jo tudi pozorno izpolni. Znak za hrabro dejanje je prejel Slavko za izkazano hrabrost pri reševanju ljudi in njihovega premo- ženja. Sredi lanskega leta je namreč sredi noči prijel storilce kaznivega dejanja tatvine in hude prometne nesreče,,ter se pri tem izspostavil nevarnosti. Pri prijetju sta se sto- rilca uprla in ga napadla. Stavko ne bi bil miličnik, če pri tem ne bi odli- čno uporabil znanja iz borilnih ve- ščin, ki si ga je pridobil v Tacenski šoli in ga redno utrjuje. Storilca je končno obvladal. Ob tem pravi: ,,Prepričan sem, da bi podobno ravnal vsak milič- nik, vsak pripadnik ONZ, ki bi se znašel v podobni situaciji. Naša dolžnost je, da ukrepamo ob vsa- kem času, tudi kadar nismo v uniformi če je potreono. Vse je tre- ba storiti v korist varnosti družbenega in zasebnega premo- ženja, zato mislim, da nisem storil nič posebnega!" M. Ozmec Miličnik Slavko Sagadin Avtorally mladosti 1982 Avtomoto krožek Markovci bo v nedeljo dopoldan izvedel že tradicionalni avtorally mladosti. Tekmovanje se bo pričelo s teh- ničnim pregledom med 8. in 9. uro pri Zadružnem domu. kjer se bo točno ob 9.uri pričela ocenjevalna vožnja s startom prvega tekmo- valca ali tekmovalke. Tekmoval- na proga je razdeljena v štiri etape in sicer: Markovci—Spuhlja- — Prvenci. Prvenci — Bukovci- —Cirkulane. Cirkulane—Lesko- vec—Videm in Videm —Mar- kovci—Zabovci. V Zabovcih bo prva. v Markovcih pa druga spretnostna vožnja. Tekmovanje bo imelo moški in ženski razred, udeležijo na se ga lahko vsi. ki se želijo poskusiti v ralliju in spre- tnostni vožnji. Prijavijo se lahko v času tehničnega pregleda. 1. kotar Skica proge ČRNA KRONIKA v tednu od U. do vključno 18. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v 6 prometnih nesrečah in pri tem zaheležili eno smrtno žrtev, tri hude in dve lažji telesni poškodbi. Med vzroki nesreč je tokrat na prvem mestu neprimerna hitrost, zatem neprevidno srečevanje in izsiljevanje prednosti, itd. Na vseh vozilih in objektih je zaradi nesreč nastalo za okoli 670.000 din materialne škode. VOZNIKA IZSLEDILI 13. maja je bil oddelek milice v Majšperku obveščen, da seje 12. maja ob 22.10 zgodila ivzen na- selja Majšperk hujša prometna nezgoda, v kateri je bila hudo poškodovana Jožefa Žnidar iz Sestrž. Vanjo je trčil neznan vo- znik kolesa z motorjem in jo zbil po cesti.šču. sam pa odpeljal na- prej. Po krajši uspeli akciji so mi- ličniki izsledili voznika še isti dan po prijavi in ugotovilj. da je ne- srečo zakrivil Jože Šalamun iz Si teža 4. UMRL POD TRAKTORJEM V soboto. 15. maja ob 15.30 je prišlo do zelo hude prometne ne- sreče na lokalni cesti izven naselja Drstelja. Voznik motornega ko- lesa Stanislav Mesarec iz Krčevi- ne pri Vurberku je peljal po klancu navzdol iz Janezove proti Mestnemu vrhu. Iz nasprotne smeri je navzgor peljal traktor. Na cesti, ki je bila preozka za obe vozili je najverjetneje zaradi ne- primerne hitrosti Mesarec zape- ljal na desno vzpenjajočo bankino od koder je padel pod kolesa traktorja. Umrl je na kraju ne- sreče. AKCIJA PEŠEC-KOLESAR! V petek. 14. maja ,so miličniki postaje milice Ptuj med 13.30 in 15.30 uro izvedli akcijo v cestnem prometu pod nazivom pešec — kolesar. Akcija je potekala v okviru splošne akcije NNNP 82. o njej pa je pomočnik komandirja postaje milice v Ptuju. Aleksander Majdič dejal: »Za akcijo zoper kolesarje in pešce smo se odločili, ker ugota- vljamo, da je v zadnjem času vse več nesreč in smrtnih žrtev v ka- terih je udeležena ta kategorija udeležencev v prometu. Do sedaj smo večkrat opozarjali, vendar naša opozorila niso zalegla. Prav zaradi tega smo se odločili, da v okviru akcije NNNP82 izvedemo letos več podobnih akcij. V petek smo opozorili 94 pešcev in kole- sarjev in jih kar 26 tudi denarno kaznovali. Razočarani smo nad nedisciplino pešcev, ki prečkajo cesto kjerkoli, tudi izven preho- dov. • — OM Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Podružnica Ptuj, Trstenjakova 2/a, ponovno objavlja dela in naloge blagajnika vplačilne in izplačilne blagajne v ekspozituri Ormož za nedoločen čas. Pogoji: srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimn.), 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, ustrezne moralno-politične kvalitete in uspešno opravljena 3-mesečna poskusna doba. Glede na naravo dela bodo imeli prednost pri izbiri kandidati, ki stanu- jejo v bližini Ormoža. Pismene vloge z dokazilom o izobrazbi naj kandidati vlože v roku 15 dni po objavi ria gornji naslov. Osnovna šola OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci bo na javni dražbi 28. maja 1982 ob 7. uri prodala naj- boljšemu ponudniku OBRAČALNIK ZA SENO, ki ga poganja motokuKivator Rex-Combi Gorenje-Muta. Izklicna cena je 16.377,05 dinarja. Obračalnik še ni bil rabljen. IZŽREBANI REŠEVALCI prvomajske križanke DO Emona Merkur Ptuj I. knjižna nagrada v vrednosti 700.— din: Franc Verban- čič, Reševa 33, Ptuj. II. darilni bon 500.- din: Marija Jakomini, Sp. Hajdi- na 54. III. knjižna nagrada v vrednosti 300 din: Marjeta Brumen, Zagorci 4, ^luršinci. IV. reklamna darila: Renata Golob, Žgečeva 6, Ptuj; Oto Mlakar, CMD 7, Ptuj; Sonja Fideršek, Žabjak 4/a, Ptuj; Anica Vinkler, Belšakova 59, Ptuj; Amalija Rus, Bezjakova 3, Ptuj; Tina Voglar, Belšakova 65, Ptuj; Simon Petrovič, Ul. Lacko- ve čete 7, Ptuj. RODILE SO: Jožica Kupčič. Kicar 65 — deklico; Silva Turnšek, Slov. trg 5 — Tadeja; Milena Belovič, Ziherlova pl. 9 — Draga; Slavica Škrinjar, Turški vrh 102 — Stanka; Pavla Kirbiš, Draženci 42 — d ačka; Anica Horvat, Žetale 69 — deklico; Terezija Volkner. Kicar 140/a — deklico; Zlatka Ros, Jiršovci 41 — Andre- jo; Dragica Weisbacher, Njiverce 32 — Marja^na; Marija Brec, Zabovci_ 47 — Aleša; Božena Banfič, Školibrova 13, Ormož — Saša; Ida Veršič, Placarovci 21 — Patricijo; Nada Slatič. Podvinci 22/a — deklico; Majda Kelenc. Stojnci 99 — Roberta; Jelka Tetičkovič. Grajena 5 — Majo; Marijana Kos, Praprotnikova 12 — Tatjano; Dragica Dušej, Pre- loge 17 — Anjo; Marica Skurj.e- ni, Ločič 17 — deklico; Vida Bratuša, Pršetinci 1, Ormož — dečka Marija Leskovar, Kidriče- vo 60 — Uroša; Marija Lačen, Postružnikova 5, Ljutomer — Uroša; Ana Antolič, Moškanjci 3 — dečka; Jožefa Pernat, Šikole 65 — Jelko; Dragica Rakuša, Kraigherjeva 25 — Sašo; Marta Petek, Jurovci 5/a — Suzano; Olga Podhostnik, Gubčeva 30 — Saša; Miljenka Petek, Kremplje- va 4 — Saša: Jožefa Skrila, Skorba 58 — Martino; Strelec- Bombek Marija, Spuhlja 112 — dečka; Helena Korbar, Gregorči- čev dr. 2 — Živo; Pepca Radano- vič. Savci 46 — Boštjana; Lidija Špicar. Krčevina 129 — dečka; Milica Kumer. Desternik 43 — Mitja; Marija Kozel. Janški vrh — deklico: Romana Gedl. Prše- tinci 46 — Karmeno; Ivanka Janžekovič. Nova vas 75 — deklico; Marjana Vasic. Cirkovce 74 — deklico; Martina Šalamun. Lenart. Partizanska 3 — dečka. POROKE: DNE 8. MAJA 1982. Milan Horvat. Tomšičeva 29 in Tinka Rodošek. Tomšičeva 29; Branko Korošec. Budina 56 in Darinka Vajda. Mala vas 3; Miran Vuk. Hrastovec 129 in Darinka Bezjak. Dolane 20; An- drej Tkalec. Osojnikova 5 in Marija Brodnjak. Zg. Hajdina 55; Milan Krajnc. Pobrežje 33 in Danila Turnšek. Pobrežje 127; Maks Sledič. Trstenjakova 16 in Sonja Tetičkovič, Trstenjakova 16; Milan Renko. Mejna cesta 30 in Ana Drevenšek. Repišče 125. POROKE, 15. maja 1982. Branko Dobrijevič, Kvedrova 1 in Zdenka Vogrinec, Švajgerje- va 4; Alojz Grabrovec, Podlehnik 6'/a in Anica Rep, Podlehnik 6/a; Janez Jus, Jelovec 19/a in Irena- Fišer, Dol pri Stopercah 3; Rado Kaisersberger, Potrčeva 22 in Tatjana Godec, Peršonova 26; Milan Mihelak, Črmlja 4 in Kremina Jug Rozalija, Zg. Raši- ca 2; Jožef Korže, Podlože 78 in Brigita Furman, Medvedce 13; Drago Šober, Moškanjci 90 in Bojana Kirič, Moškanjci 90; Mihael Žirovnik, Jiršovci 20 in Terezija Vilčnik, Jiršovci 20; Milan Šegula, Podvinci 51/a in Silva Lačen, Podvinci 91/a; Franc Kelc, Goričak 4 in Angela Janžekovič, Stojnci 101; UMRLI SO: Ivana Ratek, Gorišnica 128, roj. 1899, umrla 4. maja 1982; Ivana Kocmut, Ločič 24, roj. 1917. umrla 4. maja 1982; Marija Voglar.' Nadole 20, roj. 1909, umrla 5, maja 1982; Peter Pola- nec. Bezjakova 8. roj. 7. sept. 1981.. umrl 3. maja 1982; Mihael Drevenšek, Jurovci 3, roj. 1914, umrl 5. maja 1982; Katarina Gojkošek, Trnovec 7, roj. 1904, umrla 5. maja 1982; Bruno Pižmoht. Murkova 7, roj. 1906, umrl 9. maja 1982; Marija Bračič, Zabovci 94, roj. 1894, umrla 9. maja 1982; Jožef Vrabl. Mariborr ska 11. roj. 1913, umri 10. maja 1982; Ana Jagodic, Slov. Bistrica, Pionirska 7. roj. 1912, umrla 7. maja 1982; Marija Kristen, Cerk- nica, Partizanska 17, roj. 1896, umrla 7. maja 1982; Karol Vur- cer. Šalinci 24. Ljutomer, roj. 1907. umrl 11. maja 1982; Marija Belšak. Zagorci 31. roj. 1926. umrla 12. miaja 1982; Bogoljub Radanov. Kvedrova 3, roj. 1924. umrl 12. maja 1982; Dorica Jakopec. Vrazov trg 2. roj. 1914, umrla 12. maja 1982; Terezija Žerak. Mestni trg 1 Ormož. roj. 1900. umrla 14. maja 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje ten^ljni davek od prometa pro- izvodov. OB PRIMERU PREVRNJENE AVTOCISTERNE SREČA V NESREČI V ponedeljek, 10 maja je prišlo do prometne nesreče avtocisterne na cesti Ormož—Ptuj, v vasi Bo- rovci. Cisterna se je prevrnila na njivo ob cesti, ker je voznik zapel- jal na neutrjeno bankino. V cisterni je bilo nekaj nad 25 tisoč kilogra- mov lahkega kurilnega olja, cister- na je bila sicer opremljena s special- no oznakoza bencin. Ker ni bilo neposredne nevarno- sti, da bi kurilno olje izteklo, so o. nesreči obvestili delovno organiza- cijo Ina Nafta Lendava in prevoz- nik, ki sta prišla na kraj dogodka s potrebno opremo za prečrpavanje in dvig avtocisterne. Kurilno olje je sicer počasi izte- kalo iz oddušnega ventila in pogon- skega rezervoarja, na teh mestih so namestili vedra, tako da kurilno ol- je ni teklo na zemljo. Ker so po prihodu ekipe iz Lendave ugotovili, da pristop k prečrpavanju ni zanesljiv, je požar- ni inšpektor obvestil zavod za gasil- sko in reševalno službo Maribor, nakar so na kraj dogodka prihiteli s specialnim in kombiniranim vozi- lom. Prečrpavanje kurilnega olja je potekalo tako, da so pod oddušnim ventilom avtocisterne izkopli jamo, v katero so namestili večjo pločevinasto posodo in vanjo spustili kurilno olje, iz te posode so nato kurilno olje prečrpavali v cisterno na cesti. Pozneje, ko je že bilo mogoče odpreti po K rov prevr- njene cisterne, so prečrpavali direk- tno iz ene cisterne v drugo. Omenjena nesreča se je pripetila okoli 13. ure, reševalna akcija paje bila zaključena nekaj minut po polnoči. Ves čas akcije so bili prisotni tudi gasilci iz Ptuja, ki so storili vse za varnost bližnje okoli- ce. Sreča v nesreči je, da se je ob opisani nesreči in prečrpavanju razlilo le okoli 100 litrov kurilnega olja. V začetku je nastala med pre- bivalci sosednjih hiš panika in strah pred razlitjem ali požarom, vaščani pa so se kmalu pomirili in celo fizično sodelovali pri reševalni akciji. Na kraju dogodka so bili ves čas delavci postaje milice Ptuj, inšpektor milice iz Maribora in po- žarni inšpektor. Kraj dogodka so si ogledali tudi vodnogospodarski inšpektor, predstavnik občinskega izvršnega sveta, ter predstavniki ce- stnega in komunalnega podjetja. Zakaj pišemo tako podrobno o tem dogodku? Živimo ob tranzi- tnih cestah, kjer iz dneva v dan vozijo avtocisterne z nevarnimi snovmi. Podobnih nesreč je bilo v zadnjih letih na našem območju že več in tudi v prihodnje ne moremo biti brez bojazni pred podobnimi dogodki. Nesreča avtocisterne pomeni veliko nevarnost, če se tekočina razlije lahko pride do velikega onesnaževanja okolice in podtalne vode, če gre za prevoz bencina, plinskega olja, lahko pri- de tudi do eksplozije. V opisanem primeru ni prišlo do mehanske po- škodbe cisterne in tekočina na srečo ni iztekla. Resnici na ljubo je potre- bno zapisati, da gasilska društva z območja ptujske občine nimajo potrebne tehnične opreme za nev- tralizacijo razlitih tekočin, niti na- prav za prečrpavanje, vse to ima le poklicna gasilska enota iz Maribo- ra-. Da bo dosežen opozorilni in svetovalni namen tega sestavka, naj zapišemo še opozorilo vodje požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj Edvarda Kozela: ,,V takem prime- ru ne sme nastati panika, najhitreje je potrebno obvestiti najbližnjo po- stajo milice ali gasilce, ki bodo ustrezno ukrepali. Vsako nepremi- šljeno in nestrokovno uk.epanjena lastno pest lahko ima velike ne- prijetne posledice." JB Prcvrnjena cisterna v Borovcih. Foto: Edvard Kozel