Leto XIX.
NareCnina za Jugoslavija: celoletno 180 Din, za ‘/«leta M Din, za >/< leta 46 Din, mesečno 16 Din; mi inozemstvo: 210 Din. — Pinte in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Časopis za	trgovino.	Industrllo
številka 26.
Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 26-62.
Ivlbala vsak torek, fe-f snafa trtek i„ soboto
Uubllana, sobota 29. tebruaria 1936
/"ona posamezni vena številki Din ■ *'u
Višek nezavednosti
Tudi v nekaterih slovenskih listih smo čitali te dni neko izjavo srbskih kmečkih zadrug in 25 narodnih poslancev glede Bafe in zahtev naših čevljarjev. Ta izjava je bila objavljena kot članek v uredniškem delu in komaj vidno označena kot plačan inscrat, in sicer v isti številki, v kateri bi moglo iziti tudi poročilo o anketi, ki jo je o tem vprašanju sklical trgovinski minister dr. Vrbanič. Poročilo o anketi pa je bilo v listih objavljeno le čisto kratko, dočim je bila inseratna izjava zadrug objavljena v celoti. Čeprav popolnoma uvažu-jemo težko finančno stanije slovenskih listov, moramo vendarle reči, da razkriva takšno postopanje silno nacionalno nezavednost, ki bi si jo tisti slovenski listi pač lahko prihranili.
Naravnost višek nacionalne nezavednosti pa dokazuje izjava kmečkih zadrug in narodnih poslancev. Da bo ta nezavednost vidna v vsej jasnosti, ije treba tudi pravilno pokazati, za kaj gre v vsem boju.
Na eni strani so interesi naših čevljarjev, čevljarskih pomočnikov in njihovih rodbin, to so interesi
100.000	naših ljudi, kakor je na anketi priznal minister dr. Vrbanič. Z njimi vred gre za interese naše domače usnjarske in obutvene industrije, naših trgovcev s čevlji in prodajalcev surovih kož, torej zopet samo naših, popolnoma naših ljudi. Na drugi strani pa je Bafa in oni, ki so od njega odvisni.
In sedaj se morata odločiti naša javnost in naša vlada za to ali za drugo stran. Za količkaj nacionalnega človeka je izven vsakega dvoma, da se morata odločiti za naše čevljarje, trgovce in industrialce in ne za tuje podjetje »Bafa«. Samo tako je vprašanje pravilno postavljeno in s tem tudi odločitev jasna.
Pri tem pa je treba naglasiti še drugo nad vse važno dejstvo. Mi smo imeli v Sloveniji visoko razvilo čevljarsko industrijo že od nekdaj in naš čevljarski obrt v Tržiču je bil znan daleč po svetu, ko se Bafi še sanjalo ni, da bo postal kdaj kralj čevljev. A ne samo v Tržiču, tudi v Ljubljani, Mirnu, Karlovcu in po drugih mestih smo imeli krepko razvito čevljarsko industrijo in obrt, in če kje, potem smo se mogli na tem polju od tujcev popolnoma osamosvojiti. Baš tu nismo potrebovali nobene pomoči tujega kapitala. Tudi pred vojno so domače tvornice konkurirale s čevljarji, toda ta konkurenca jč bila lojalna in mogle so živeti tvornice, mogel je živeti trgovec s čevlji in mogel je živeti tudi čevljar in nijegov pomočnik.
Ko pa je prišel Bafa in ko se je s svojimi metodami uveljavil na vsem jugoslovanskem trgu, ni bilo več življenja ne za našega čevljarja, ne za našega trgovca in za našega tvorničarja. Velekapital je tako povzročil brezposelnost v pa nogi gospodarskega življenja, ki je do njegovega prihoda dajala kruha nad sto tisoč našim ljudem.
Ali smo v resnici tako nezavedni, tako silno kratkovidni, da te resnice ne vidimo!
Vprašanje cen je tu čisto postranskega vprašanja. Velekapital je lahko vedno cenejši in znano je, da ubija velekapital tudi z dum-p in go m vsako konkurenco, da po-
tem zasluži ne samo to, kar je zaradi dumpinških cen izgubil, temveč še mnogo več, ker dobi potem monopolno stališče.
Ni podjetja v Jugoslaviji, ki ga ne bi mogel velekapital uničiti. Kakor Bafa tvornico za čevlje, tako bi mogla druga velika podjetja iz tujine ustanoviti pri nas tvornice svoje stroke in s silo svojega kapitala jim dati takšno pozicijo, da bi morale vse domače tvornice propasti. S podjetji, ki razpolagajo s stotinami milijonov dinarjev kapitala, se morejo boriti z uspehom le silno redka naša podijetja, pri katerih pa domač kapital navadno tudi ni v večini. Če bi torej mi smatrali boj domače podjetnosti s tujo kot zadevo, ki se celote ne tiče, potem kar mirno lahko napravimo križ čez vsak poskus naše gospodarske osamosvojitve. Ta bi spadala le še v kraljestvo sanj. Če
pa pravilno razumemo svojo dolžnost do nacionalnega gospodarstva, potem moramo ščititi domačo industrijo in obrt pred premočjo tujega velekapitala! To je najvišija zapoved pravilno pojmovane solidarnosti naroda na gospodarskem polju. Stvar vlade pa je, da pri tem zaščiti tudi domačega potrošnika, k,i mora bili tudi deležen nacionalne solidarnosti.
Čisto na stran Bafe pa so se postavile s svojo inseratno izjavo kmečke zadruge. V svoji brutalno odkritosrčni izjavi pravijo, da jih ne briga ne »Ta-ta« ne »Bafa«, ne kdo drugi, samo da je blago poceni. Značilno je, da si upajo baš zastopniki zadrug s tem najbolj grobim materialističnim stališčem na dan in to proti obrtnikom, kjer baš kmečki sinovi, za katere ni kruha na deželi, najlaže najdejo zaslužek! Poleg tega pa je ta iz-
java tako glupa in neumna, da bi dosledno izvedena ne tepla nikogar tako ko kmeta. Saj bi na vse zadnje tudi v mestih lahko rekli, kaij nas briga blagor našega kmetovalca, ker je tudi za nas važna samo cena kmet. pridelkov! Kajbi potem rekel naš kmet, če bi bil prost uvoz argentinske pšenice, grškega vina in grozdja, ameriškega sadja, ameriške masti, ruskega lesa itd.! Za kakšno ceno pa bi potem moral prodajati naš kmetovalec?
Nacionalni solidarizem je tudi za kmeta največje važnosti in čim več tega solidarizma bo, tem bolije se bo godilo nam vsem!
Poglavje za sebe pa je, da si upa 25 »narodnih« poslancev v boju med našimi ljudmi in Bafo zavzeti čisto stališče za Bafo. Ali jih je mar Bafa izvolil! Kdo pa so ti dični poslanci?! Zakaj pa se ne
objaviijo njih imena, da bi vedeli za nje?!
Vse naše blagostanje je odvisno od tega, če se nam posreči gospo darska osamosvojitev ali ne. Brez narodne zavednosti se seveda to veliko delo ne more izvesti. Izjava kmečkih zadrug in ponašanje nekaterih listov ter poslancev dokazuje, da (je še v našem narodu neverjetno veliko nacionalne nezavednosti. Ni čuda, če nas tudi tujec temu primerno spoštuje in če postopa proti nam ko z napol divjim kolonialnim narodom!
Težko je, kadar se mora celo pri tako jasno postavljenem vprašanju kakor je boj domače proizvodnje v Bafo, konstatirati tako velika na cionalna nezavednost. Tem večja je dolžnost vlade, da tem odločneje brani gospodarske in socialne interese naroda!
Protesti trgovskih združeni
proti privilegijem nabavlialnih zadrug
in konzumov
Na popis Zveze trgovskih združenj ter Centralnega predstavništva zvez v Beogradu so nekatera združenja že sklicala zborovanja zaradi novega načrta zadružnega zakona. Po tem načrtu ne bi nabavljalne zadruge ohranile le vse svoje privilegije, temveč bi dobile še nove. Zlasti pa se hoče s finančnim zakonom priznati zadrugam še oprostitev od takse po
tar. post. 34. S tem bi bil zadan vsej legalni trgovini nov in težak udarec. Zato je nujno, da vsa združenja in vse trgovske organizacije odločno nastopijo proti tein škodljivim nameram, sprejmejo potrebne resolucije ter jih odpošljejo na naslove, kakor je bilo objavljeno v zadnji številki »Trg. lista«.
Za enkrat objavljamo te proteste:
Protest Združenia v Kraniu
Uprava Združenja trgovcev v Kranju je na seji z dne 27. II. razpravljala o osnutku novega zadružnega zakona in ugotovila, da se hoče s tem zakonom še v večji meri favorizirati zadružna trgovina na škodo legalne in davek pla-čujoče trgovine. Z ozirom na navedeno namero je uprava soglasno sprejela naslednjo resolucijo: Združenje se soglasno pridružuje že iznesenim predlogom in zahtevam, ki so jih stavile in zavzele k osnutku tega zakona vse zbornice v državi in Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj v Beogradu. Nadalje
ugotavljamo:
1. da v našem srezu število po-trošnih zadrug stalno raste, nasprotno, število trgovskih obratov pa rapidno pada. Samo v 1. 1935. je padlo število trgovin za eno šestino, za prav toliko pa s tem tudi število davkoplačevalcev;
2. da zadružne prodajalne stalno kršijo in izigravajo določila zakona o obrtih in neposrednih davkih. Primer: Okrajna zadruga v Kranju, ki ima 3 prodajalne, je bila radi prestopkov že večkrat kaznovana, tako z odlokom sre-
skega načelstva v Kranju od 20. II. 1934 št. 3430 in odlokom kr. banske uprave v Ljubljani od 27. 111. 1934, št. 1904;
3. da živimo v demokratični državi, v kateri bi morali imeti vsi stanovi enake pravice in dolžnosti. To pa se v praksi ne izvaja, ker zadružne trgovine uživajo večje pravice in manjše dolžnosti, ko podjetja drugih stanov, ki so istotako sestavni del drž. enote;
4. da se namerava s finančnim zakonom 1936/37 poleg že danih privilegijev zadrugo in njih zveze oprostiti še raznih davčnih taks in celo obvezne izdaje kolkovanih računov po tar. post. 34 zakona o taksah, kar se od legalne trgovi ne najstrože zahteva.
Z ozirom na vse to zahtevamo, da se skupščini predloženi zadružni zakon ne izda, če se ne upoštevajo tudi mnenja gospodarskih korporacij, t. j. zbornic, Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj in drugih obveznih organizacij trgovstva, ker gredo zadrugam dane bonitete na račun članstva teh korporacij in ni opravičljivo, da se hoče ščititi en stan na škodo drugih stanov.
zadruge in konzume polno vratič odprtih, da bodo mogli na široko prodajati svoje blago tudi neza-družnikom.
Že sedaj se dela s privilegiji zadrug samo škoda proizvajalcu in konzumentu, ker nimajo dejanski privilegiji zadrug dostikrat nobenega drugega namena, kakor da so vir za osebno obogatitev.
Opominjamo državno oblast, da je že skrajni čas, da se začne pri nas razlikovati med pravimi zadrugami in nepravimi ter da zmaga edino pravilno gospodarsko načelo, da se namreč dovoljujejo privilegiji le zadrugam, ki so dokazano v korist celoti, to je produktivnim in kreditnim mdru-gam. Zato treba privilegije za konzume in nabavljalne zadruge črtati!
3. Nad vse nujno je tudi, da se že v kali zatre poskus, da se v finančni zakon za leto 1936./37. vnese posebne odredbe, s katerimi bi se zadruge in njih Zveze
oprostile raznih državnih in taksnih dodatkov, pa tudi izdaje računov po T. št. 34. zakona o taksah. Prav tako se ne sme zgoditi, da bi se zadruge, njih Zveze in njih funkcionarji oprostili vseh kazni radi brezpravnega poslovanja po zakonu o obrtih itd. Vprašamo: ali plačujemo mi trgovci davke zato, da so oni, ki nam ubijaj« trgovino, brez davkov? Ali nain ne daje obrtni Ust tudi pravico, da smo zaščiteni pred nečedno konkurenco? Zakaj pa prav za prav plačujemo davke? Zahtevamo, da se vse take zahteve odklonijo, ali da se iste olajšave dajo tudi vsem trgovcem!
To opozorilo na vsak način zasluži vsaj to upoštevanje, da se zadružni zakon ne bo sprejel v prvotni obliki ter zahtevamo od odločujočih, da se vse pripombe in predlogi trgovinskih zbornic glede predloga zakona o gospodarskih zadrugah osvoje in uvažujejo resolucije vrhovnega foruma tr-govcev Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, da bi se naša propadajoča trgovina vsaj v bodoče obvarovala od največje nesreče, ki jo v poslednjem času strašno občuti: od protizakonite trgovine zadrug.
Protest Združenia v Liutomeru
Protest Združenia v Pibnici
Člani Združenja trgovcev za sodna okraja Ribnica in Vel. T vge v Ribnici, sestoječega iz 227 trgovcev, med temi 74 trgovcev z mešanim blagom na drobno, zbrani dne 26. februarja 1936 na sestanku v Ribnici, so sprejeli naslednjo resolucijo;
1.	da se predlog z&kona o gospodarskih zadrugah, ki je sedaj pred narodno skupščino, izpre-meni in dopolni tako, da bi se v bodoče onemogočila ona nelojalna konkurenca, ki jo nabavljalne in
konzumne zadruge izvajajo legalnim trgovskim podjetjem.
2. Uzakonjenje novega zadružnega zakona bi popolnoma onemogočilo obstoj in poslovanje trgovcev i mešanim blagom na drobno v naši državi. Kaj bi to pomenilo za vse naše narodno gospodarstvo, ni treba posebej na-glašati.:
Iz besedila novega osnutka zadružnega zakona se vidi, da jo sicer v načelu varovano zadružno pravilo, da pa je za nabavljalne
Trgovci, člani združenja trgovcev za srez Ljutomer-Gor. Radgona, smo morali na svoji seji z dne 24. II. z obžalovanjem ugotoviti, da niso predlogi in pripombe vseh Zbornic za trgovino k predlogu zakona o gospodarskih zadrugah našli na odločilnih mestih tistega razumevanja in upoštevanja, ki bi jih zaslužili v interesu narodnega gospodarstva ter v interesu državnih financ in trgovine posebej.
Zato se obračajo trgovci sreza Ljutomer-Gornja Radgona na vse odločujoče činitelje z nujno prošnjo, da usvoje vse predloge in pripombe trgovinskih zbornic glede predloga omenjenega zakona in da uvažujejo tudi resolucijo vrhovnega foruma trgovcev, namreč Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, da bi se naša propadajoča trgovina vsaj v bodoče obvarovala največje nesreče, ki jo čuti vedno huje zaradi protipravne in brezobzirne konkurence zadružnih trgovin.
Prav tako protestiramo proti temu, da bi se vnesle v finančni zakon za 1936/37 odredbe, po katerih bi se zadruge in njih zveze oprostile raznih dajatev (davčnih in taksnih), pa tudi izdaje računov po t. 34 zakona o taksah, na-
dalje da bi se zadruge, njih zveze in njih funkcionarji osvobodili vseh kazni radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih itd. Te zahteve zadrug je treba odkloniti. Ce pa bi se vendarle dovolile, potem se morajo dovoliti iste olajšave tudi poklicnim trgovcem, zlasti še, ker so ti z davki in drugimi dajatvami preobreme njeni.	■
Mednarodni velesejem v Milanu
V Milanu bo letos mednarodni velesejem od 12. do 27. aprila Tudi letos se oficielno udeleži te gospodarske prireditve naša država, ki ima, kakor znano, na ve-lesejmskih prostorih svoj paviljon. Razstavljalci, ki se hočejo udele-žiti velesejma z vzorci, naj se obrnejo na: Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29.
Povpraševanja
Švicarska tovarna išče zastopnika. Velika švicarska tovarna, ki izdeluje žične vrvi, išče za kraljevino Jugoslavijo sposobnega zastopnika. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na švic. konzulat, Draškovičeva ul. 30/1, Zagreb.
Bata	in	naše
gospodarstvo
Anketa trgovinskega ministra zaradi poslovati ja
Bate
Za sredo jo sklical trgovinski minister dr. Vrbanič zaradi poslovanja Bafe v naši državi anketo, na katero so bili povabljeni zastopniki vseh gospodarskih zbornic, Zveze industrijcev v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu, Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, akcijskega odbora za zaščito usnjarske industrije, Zveze čevljarskih mojstrov, Glavne nabavljalno zadruge in Glavnega zadružnega saveza ter zastopnikov vojnega, socialnega, finančnega in kmetijskega ministrstva. Povabljena je bila tudi tvrnica Bata v Borovem, za katero je nastopil na anketi dr. Bajkič, izdajatelj »Narodnega • blagostanja«.
Govor trgovinskega ministra dr. Vrbaniča
Anketo je otvoril trgovinski minister dr. Vrbanič ter v uvodu naglasil namen ankete. V zadnjem času so se silno pomnožili protesti čevljarjev in opankarjev, ki so zašli v izredno težaven položaj. Zato prirejajo skoraj vsak dan protestne shode, na katerih soglasno ponavljajo svoje znane zahteve. Na vsak način je to vprašanje tudi silno važno, saj gre za
15.000	čevljarjev (klici: nad 20 tisoč), skupno s njih pomočniki in rodbinami pa za 100.000 ljudi. Ker se je vlada vedno zavzemala za malega človeka, zato je sklicala tudi to anketo, da se vprašanje temeljito in vsestransko prouči. Ne gre pa tu le za Bafo, temveč za industrijo, ki dela z velikim kapitalom, od katere pa je Bafa vsekakor najpomembnejša. Potrošniki, ki so najbolj zainteresirani pri tem vprašanju, sicer niso povabljeni k anketi, vendar pa jih zastopa vlada. V vprašalni poli, ki je predložena, je 'tudi naznačen dnevni red a n-* kete, ki je predvsem informativnega značaja.
Kako je prišlo do protestnih shodov proti Bat’i
■Kot prvi je govoril predsednik Zveze čevljarskih mojstrov Ljubomir šušakovič. V javnosti se v zadnjem času razširjajo vesti, kakor da so čevljarji in opankarji samo orodje v rokah domače usnjarske industrije. To pa je gladka izmišljotina. Akcijo proti Bafi so začeli najprej čevljarji, katerim so se pozneje pridružili opankarji. Šele pozneje so se priključili tudi trgovci s čevlji in tvorni-čarji čevljev. Prav tako ni res, da bi bili mi, čevljarji, ki se borimo proti Bafi, proti napredku. To smo najbolj dokazali s tem, ker se skupno borimo z industrialci in trgovci. Z njimi pa moremo iti zato, ker niti ena domača tvnrniea ni tako uničujoče za čevljarje poslovala kakor Bafa. Niti ena teh tvornic ni odprla poprav-ljalnice čevljev kakor Bafa. S temi popravljalnicami pa se obrtniku direktno odjemlje kruli.
Kaj je Bafa
Ker je bila z neke strani izrečena želja, da zastopnik Bafe ne bi smel biti ves čas navzoč na anketi, je minister dr. Vrbanič odločil, da je anketa javna in da more zato biti navzoč na anketi ves čas tudi zastopnik Bafe.
Nato je podal izčrpen referat zastopnik Centralnega odbora za zaščito usnjarsko predelovalne delavnosti g. Najman iz Zagreba. Iz njegovega referata posnemamo;
Podjetje Bafa na Češkoslovaškem je 1. 1917. proizvajalo s 400.) delavci dnevno okoli 10 000 parov čevljev. Danes je niesova proizvodnja narasla na 200.(109 parov na dan. Preje je bilo na Češko-
slovaškem 60.000 čevljarjev, ki so na dan izdelali 110.000 parov čevljev, danes jih je le še 17.000, ki izdelajo 40.000 parov. 90% vse potrošnje na čevljih krije na Češkoslovaškem Bafa. Zato pa so propadli čevljarji in industrije kož.
Ker je bil Bafa največji uvoznik deviz, mu preje Češkoslovaška ni delala nikakih ovir. Ko pa je moral Bafa zaradi avtarkičnih stremljenj v raznih državah omejiti izvoz in je začel odpirati svoje tvor-nice v drugih državah, je tudi čsl. vlada začela drugače gledati na Bafo. Ko pa je nato prišla ministrska komisija v Zlin, da pregleda poslovanje Bafe, je Bafa zagrozil, da bo odpustil 10.000 delavcev. Giganti se torej ne ustrašijo nikakih sredstev, če gre za njih ekspanzijo.
Nato je govoril Najman o sistemu Bafe. Podjetje Bafa v Borovem ima delniško glavnico 40 milijonov Din, od katerih pripada našim državljanom samo 1 milijon. Največji del glavnice pa je last Jana Bafe in Cezatlantske družbe v Luksemburgu. Ni znano, v katerih rokah so delnice, ki se glase na neko zagrebško tvrdko.
Bafa v Borovem izdela okoli
20.000	parov čevljev na dan. Dela se po sistemu tekočega pasu, ki jemlje delavcu vsako iniciativo in ki škoduje zdravju delavstva. Sistem Bafe pa se ne kaže samo v hiperracionalizaciji, temveč Bafini delavci se morajo udeleževati tudi pri dobičku in riziku podjetja. Druga značilnost »bafinizma« je, da izključuje vsakega posrednika. Bafa ima v državi 400 poslovodij, ki se silno pogosto menjajo. Ti poslovodje morajo najprej plačati kavcijo 10.000 Din in neki čas delati na poskušnjo brezplačno. Nato pa se obremene z izgubo zaradi nepravočasno prodanega blaga. Tako se je v kratkem času menjalo okoli 400 poslovodij, ki so deloma ali tudi popolnoma izgubili svojo kavcijo, pa čeprav so neumorno delali tudi ob nedeljah in praznikih. Najman je nato pre-čital vrsto Bafinih okrožnic, v katerih se naroča poslovodjem, da delajo tudi ob nedeljah in praznikih in da prodajajo čevlje tudi po hišah. Tako se izigravajo predpisi proti krošnjarstvu.
Tretja značilnost Bafinega sistema je njegova popolnoma neresnična reklama. V oglasih se neprestano poudarja, da Bafa služi narodu in da so odjemalci njegov gospodar in da hoče vsakogar obuti za mal denar. Vse to pa je preračunano samo na vtis v javnosti. V Bafinem glasilu »Borovo« se objavljajo razne statistike, ki so narejene tako, kakor to ustreza Bafi. V »Obzoru« se je v nekem inseratu trdilo, da je prihranil Bafa našemu narodu 1200 milijonov Din, ker je pocenil obutev tako, da velja par čevljev samo 50 Din. Do številke 1200 milijonov Din pa je prišla ta statistika samo na ta način, da je vzela za podlago, kakor da nosi vsak prebivalec Jugoslavije čevlje, kar pa ni res.
Nato govori g. Najman o
gumasti obutvi Bafe
in ukrepih, ki so jih razne evropske države ukrenile proti tej obutvi. Avstrija je sploh prepovedala Bafine tvornice (enako prepoved je izdala tudi Švica). Najman poudarja, da prodaja Bafa čevlje v Jugoslaviji za 70% dražje ko na Češkoslovaškem. Na koncu svojega govora je navedel g. Najman zahteve akcijskega odbora, da se kontingentira proizvodnja čevljev v enem podjetju na največ 1500 parov na dan.
»Bojim se Bafe, tudi kadar prinaša darove«
Nato je govoril zastopnik trg. ind. zbornice v Banjaluki Toša Zurun-čič. Predvsem je naglasil, da ni proti tujemu kapitalu, v kolikor ta dopolnjuje vrzeli v našem gospodarstvu. Delo Bafe pa je po splošnem naziranju presekalo našo obutveno delavnost in ugrozilo eksistenco desettisočev trgovcev in obrtnikov. Tega mnenja je tudi zbornica. Sedaj zahteva Bafa še dovoljenje za izdelavo kož, ker da mu je zaradi italijansko-abesinske vojne nemogoče dobiti v Jugoslaviji potrebnih kož. V resnici pa Bafa nočo kupovati kož po svetovni pariteti, temveč hoče izigrati koristi, ki jih imajo živinorejci od podražitve surovih kož. Bafa poudarja tudi, da bi bila njegova tvornica v primeru vojne glavna opora države. Toda Bafa pozablja, da imamo mnogo tvornic, ki so danes zaradi Bafe zaprte. S temi in še delujočimi tvornicami pa bi mogle domače tvornice kriti vso potrebo Jugoslavije na čevljih. Naša vlada ima na svojem programu, da dvigne cene vseh kmetijskih proizvodov. Tega cilja pa z dovolitvijo Bafine usnjarne ne bi dosegla. Svoj govor je zaključil Zurunčič z besedami: Timeo Da-naos et dona ferentes! (Bojim se Danajcev, tudi če prinašajo darove!).
Za naš nacionalni kapital gre
Zastopnik čevljarjev Milan Cu-pak je govoril o težkem položaju čevljarjev. V Jugoslaviji je 21.000 čevljarskih mojstrov s 17.000 pomočniki. Ce se ceni povprečni kapital vsakega mojstra z 8000 Din, potem imajo vsi skupno 168 milijonov Din. To je čisto naš nacionalni kapital, ki je mnogo večji, kakor pa ga je Bafa investiral pri nas. Vsi čevljarski mojstri so plačali 1. 1933. pridobnine ter samoupravnih doklad 15.661.000 Din, to je neprimerno v«č, kakor pa je plačal Bafa za ves svoj ogromni promet. Vrhunec sistematičnega uničevanja čevljarjev pa pomenijo Bafine popravljalnicc. To ni drugo ko odjemanje kruha čevljarjem. Z uredbo je sicer prepovedano, da imajo tvornice popravljalnice, toda Bafa je ukazal svojim poslovodjem, da prijavijo popravljalnice kot čevljarske delavnice. In črki zakona je bilo ustreženo. Prav tako protizakonita je proizvodnja gumastih opank, ki so škodljive tako z zdravstvenega ko z gospodarskega stališča. Guma se uvaža, naša surova koža pa zaradi zmanjšane potrošnje izgublja na ceni. Po jasnih zakonskih predpisih nima Bafa pravice na proizvodnjo gumastih opank, in zato je treba Bafi takoj prepovedali izdelovanje gumastih opank in ga kaznovati.
Kvaliteta Bafinih čevljev
Kot zastopnik domače usnjarske industrije je nato govoril Julij Jakil iz Karlovca. Naše domače tvornice morda niso tako moderno urejene ko Bafina tvornica, toda delajo zato mnogo boljše ko Bafa. Predvsem Pa pazijo na kakovost. Ce se daje po nizki ceni potrošniku slaba kakovost, je to dejansko izkoriščanje potrošnika. Bafa navaja, da se na Češkoslovaškem potrošijo po trije čevlji na glavo prebivalca na leto. dočim potrobi Nemčija, ki je prav gotovo ria enako visoki kulturni stopnji ko Češkoslovaška, samo en par. To s uno dokazuje, da morajo na Češkoslovaškem, kjer krije Bafa
90% vse potrošnje, zaradi slabe kakovosti kupovati več čevljev.
Nato je pokazal g. Jakil dva para čevljev. En par je bil kupljen pri »Bostonu« za 124 Din, drugi pa pri Bafi za 129 Din. Po en čevelj vsakega para je bil na sredi prerezan, da se je videlo, kako je narejen vsak čevelj. Tako se je videlo, da nimajo Bafini čev-1 ji opetnice iz usnja, temveč iz papirja, a tudi drugi material je slabši. Z zanimanjem si je vse to ogledal tudi trgovinski minister dr. Vrbanič. To najbolje dokazuje, da ni res, da bi cenenost Bafinih čevljev izhajala samo iz njegove boljše organizacije, sicer pa so domače tvornice tudi cenejše cd Bafe. Zato se naj zahtevam naše domače usnjarske industrije posveti vsa pažnja.
Na popoldanski anketi je prišlo do precej ostrega incidenta, ker je govoril za Jugoslovansko delavsko zajednico g. Antič, kateremu so čevljarji očitali, da se je najprej boril z njimi, potem pa prebegnil v drug tabor. V imenu delavcev je zahteval načrtno gospodarstvo, čevljarji pa naj se združijo v zadrugah.
Delegat novosadske zbornice se je popolnoma istovetil z izvajanji zastopnika zagrebške zbornice. Predsednik beograjske obrtniške zbornice Milan Stojanovič je med drugim omenil, da je netočna bilanca, ki jo sestavlja Bafa in analizira g. Bajkič. Ce bi znašal čisti dobiček res samo 2-3%, odkod bi imel Bafa, ki je začel pred vojno z eno srečko, danes milijardno premoženje. Glede cenenosti Bafinih izdelkov je dejal Stojanovič, da je ta samo posledica slabe kakovosti. Končno naglaša, da so plačali beograjski čevljarji lansko leto 239.926 Din davka, Bafa za svojih 32 prodajalni« na ozem-lju beograjske zbornice pa samo 36.621 Din.
Zagovornik Bat e dr. Bajkič
Nato je dobil besedo dr. Rajkič, urednik »Narodnega blagostanja«, ki je začel svoj govor z besedami: »Verjeli ali ne, vendar je res, da sem prišel sem, ne zato da branim Bafo, temveč da izprašam svojo vest«. Med drugim je dejal, da se poslužujejo nesolidne reklame tudi drugi. Zakoni proti Bafe so le v nekaterih državah, toda to so dejansko zakoni le proti hiperprodukciji. Kričanje proti Bafi pomeni poveč«ti število bosih. (Tu moramo že g. Baj-kiču omeniti, da v Sloveniji niso hodili ljudje bosi, pa čeprav B..fe niti poznali niso. Ce pa bodo kdaj hodili bosi, potem jim tudi Bafa ne bo dal čevljev, če jih ne bodo mogli plačati. Op. ured.) Hiper-produkcije v državi ni. Ne razume, kako se more voditi borba samo proti Bafi, ne pa tudi proti drugim tvornicam. Potrošnik kupuj© tam, kjer se mu odvzema manj. Nato analizira Bafino bilanco ter pravi, da je znašal čisti dobiček [m bilanci samo 4 milijone Din. Za carino, davke in trošarino pa da je plačal Bafa 38,5 milijonov (kar pa ni mnogo, če se pomisli, da je pred ustanovitviio tvornice v Borovem plačal Bata samo na carini nad 40 milijonov). Svoj zagovor je končal dr. Bajkič z besedami, da je Bafa pionir cenenosti.
V koristi Bafe je nato govoril še predsednik Glavnega saveza srbskih zemljoradničkih zadrug Voia Djordievič. Anketa se je v petek nadaljevala, o njenem kasnejšem poteku pa prihodnjič.
w	barva, plesira in
7p y 9J |irah kemično snaii UIUII n|,|c|{e klobuke
itd šlkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero suši. mnoga in lika domače perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22 72.
Mične vesli
Francoski parlament je končal ratifikacijsko debato in nato s 354 glasovi proti 163 sprejel francosko-ruski pakt.
Na seji francoske vlade je poročal zunanji minister Flandin o zunanjem političnem položaju ter zlasti o dogodkih na Japonskem in o bližnjem zasedanju odbora osemnajsterice v Ženevi. O seji je bil izdan komunike, iz katerega je razvidno, da bodo skušali francoski delegati preprečiti preoster nastop proti Italiji. V zvezi s tem objavlja pariški tisk ponovno vest, da je italijanski rimski veleposlanik opozoril francosko vlado, da bo Italija proglasila za neveljaven francosko-italijanski sporazum iz lanskega leta, če bi se poostrile sankcije proti Italiji.
Zasedanje odbora osemnajsterice se začne v ponedeljek in bo trajalo najbrže 10 dni, ker je dnevni red zelo obširen. Odbor ne bo razpravljal le o petrolejskih sankcijah, temveč tudi o novem predlogu, da se mesto novih sankcij prepove pristajanje italijanskih ladij v vseh sankcionističnih državah. To da bi mnogo bolj učinkovalo kakor pa izvajanje petrolejskih sankcij.
Italijanska delegacija na pomorski konferenci je odklonila podpis pomorske pogodbe.
Italijani sporočajo, da so zasedle njih čete gorovje Amba Alagi.
Po italijanskih vesteh je prišel v Džibuti poseben odposlanec etiopskega cesarja, ki naj bi začel mirovna pogajanja. Etiopski cesar pa odločno te vest zanika in pravi, da mora odkloniti vsak predlog, s katerim bi se zmanjšalo etiopsko ozemlje.
V Afriko pošilja Italija vedno nove oddelke vojske in delavcev. Samo v četrtek je odšlo iz Napolja 7000 vojakov. Prejšnji teden pa je odšlo v Afriko nad 10.000 delavcev in vojakov. Italijanska poročila zopet napovedujejo ofenzivo generala Grazianija. O položaju na bojiščih pravijo italijanska poročila, da ni nič novega, le da se letalske akcije redno nadaljujejo.
Vojaški upor na Japonskem se je končal in uporna divizija se ie umaknila zopet v vojašnice. Uporniki so sicer v začetku izjavljali, da se ne umaknejo, dokler ne dobe jamstva, da se bo začela izvajati bolj odločna nacionalna politika, toda kasneje so na prigovarjanje uglednih japonskih generalov vendarle odnehali in odšli v vojašnice.
Neposreden vzrok za upor vojske je bila zmaga vlade pri volitvah. Vojaški krogi so se bali, da je s tem definitivno pokopana njih namera, da prodira japonska vojska še nadalje na Daljnem vzhodu m da bo vpliv vojaških krogov na vodstvo japonske zunanje politike padel. Zato so organizirali vojaški upor.
Kako sc bodo dogodki razvijali na Japonskem v bodoče, je še čisto negotovo. Po nekaterih vesteh so uporniki dejansko zmagali, ker se bo nadaljevala japonska zunanja politika v njih smislu, kar bi pomenilo silno poostritev vojne nevarnosti na Daljnem vzhodu. Po drugih in manj verjetnih vesteh pa je zmaga vlade trdna in bo vlada še bolj odločno nastopila proti imperialističnim zahtevam generalov.
Tudi v evropski javnosti se ocenjujejo dogodki na Japonskem različno. Nemški listi. se odkrilo vesele upora, ki da je dokazal, da je japonsko ljudstvo sito strankarske nadvlade in bo sedaj Japonska odločno nastopila tudi proti komunizmu. V Franciji in Angliji pa se zlasti naglasa, da ie sedaj vojna med Rus;!o in Japonsko silno verjetna. Nekateri IB ti pa tudi pripominjajo, da je vojaški upor dokazal, da Japonska ni notranje tako konsolidirana kakor se je mislilo. Moderni razvoj Japonske le ni bil v skledu z njenimi tradicijami.
Začasno je prevzel predsedstvo japonske vlade bivši notranii minister Goto. Novo vlado pa bo sestavil najbrže admiral Osumi. Vlada je poklicala v Tokio močne oddelke vojske, da je sedaj mir v prestolnici zagotovljen. Za časa bojev v torek in sredo je bilo ubitih 100 ljudi.
Vojaška diktatura je bila po zadnjih vesteh proglašena na Japonskem. Uporniki pa. niso hoteli odnehati in so vztrajali tako dolgo, dokler niso bile sprejete vse njih zahteve. Zanesljivih vesti iz Japonske pa še ni. ker je telefonski promet prekinjen.
Vojaški upor na Japonskem se vedno ni likvidiran in verjetno ie, da sestavi eeneral A raki vojno diktaturo. Proti uporn5 n rojakom nihče ne nastopa,' pač pa zbira vlada mornariške čete, ki da so proti upornikom.
Mestne doklade v Ljubljani povišane
Ljubljanski proračun je razgrnjen in si ga more vsak davkoplačevalec ogledati.
Skupno izkazuje proračun 103 milijone 759.G57 Din rednih izdatkov ter dohodkov in 7,523.374 dinarjev izrednih izdatkov.
lia sc krijejo ti izdatki se predlaga povišek mestnih doklad od 45 odstotkov na 60 odstotkov, kar je v današnjih časih pač nekaj čisto nemogočega.
Zvišala naj bi se nadalje kanalska pristojbina in zvišala naj bi se tudi vodovodna pristojbina. Znatno večji donos naj bi dala tudi trošarina, katere dohodki naj bi se povečali od 19T8 na 24‘22 milijona Din.
Več o proračunu prihodnjič, za danes naglašamo le še, da je vsako povišanje davščin nesprejemljivo, ker ga ljubljansko prebivalstvo kratkomalo ne zmore.
Olajšave za odplačilo dolgov na banovin, dokladah
Banska uprava razglaša:
Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 predvideva v § 28. olajšave glede odplačevanja starih davčnih dolgov do konca l. 1932., v letnih obrokih. To zakonsko določilo pa ne velja za samoupravne doklade.
Utegnilo bi se vendar primeriti, da bi tudi izterjevanje takih dolgov na samoupravnih dokladah v poedinih primerih moglo povzročati velike težkoče ali celo ogra-žati eksistenco davčnih zaveza: -cev. Da se to vsaj nekoliko omiii ter prizadetim nudi odplačevanje starih zaostankov brez občutnej-ših gospodarskih motenj, je banska uprava že z okrožnico z dne 12. sept. 1935, VII. No. 19.822/1, priobčila vsem davčnim upravam, da je pripravljena v vseh primerih, kjer bi takojšnje izterjanje zaostankov na banovinski dokladi povzročilo ogrožanje eksistence davčnih zavezancev, dovoliti odplačilne olajšave, vendar ne preko dobe treh let.
Davčni zavezanci, ki imajo na samoupravnih dokladah zaostanke izpred leta 1.933, pa vsled n e p o-voljnih imovinskih in pridobitnih razmer tega dolga ne morejo takoj poravnati, naj potom pristojnih davčnih uprav vložijo kolko-vane prošnje, da se jim dovolijo plačilne olajšave v smislu navedene okrožnice. Upoštevale se bodo seveda le take prošnje, v katerih bo dokazano, da bi takojšnja izterjava vsega starega dolga onemogočila redno gospodarsko udejstvovanje prosilca ali celo ogra-žala njegovo eksistenco. Zaradi tega se za stare dolgove izpod Din 200'— plačilne olajšave ne bodo dovoljevale. Banska uprava pa more dati plačilno olajšave le glede banovinske doklade, dovoljevanje plačilnih olajšav glede občinskih doklad pa spada v delokrog občin.
Klirinški promet med Švico in Jugoslavijo
Klirinški promet med kraljevino Jugoslavijo in Švico pokazuje stalno saldo v korist Švice ter se je v zadnjem času gibal takole:
23. januarja	445.378-—
31.	januarja	šfr.	400.798-
7.	februarja	šfr.	392.896-
15.	februarja	šfr.	395.746
Švicarski izvoznik mora čakati na izplačilo svojih klirinških terjatev povprečno en mesec. Jugoslovanski izvoznik pa dobi v prometu s Švico svoj denar brez vsakega zavlačevanja in brez vsake tečajne izgube.
Dolžniki, prijavite svoje obveznosti!
Da moremo pričeti s sistematično obrambo pravic dolžnikov, pozivamo vse dolžnike, da prijavijo svoje dolgove pripravljalnemu odboru društva dolžnikov v Ljubljani, škrabčeva 9. Za vsak dolg
vzemite posebno četrtinko polo papirja in sestavite svojo prijavo dolga takole: V prvi vrsti napišite popolno ime svojega upnika, denarnega zavoda, davkarije, privatnika itd. s polnim naslovom. V drugi vrsti označite vsoto dolga, v tretji vrsti vpišite svoje ime, poklic, bivališče, občino, pošto in srez. V četrti vrsti napišite koliko imate premoženja i. s. posestvo,
»Slovenec« objavlja, da so slovenski poslanci JRZ obiskali predsednika vlade dr. Milana Štojadi-noviča in mu predložili posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da se ugodi zlasti tem njihovim zahtevam:
1. Unifikacija učnih knjig se odpravi.
2. Vpostavi se železniška zveza Slovenije z morjem z zgraditvijo železnice Kočevje—Vrbovško.
3. Odpravi se določba, da se mora pupilni denar iz Slovenije nalagati v Drž. hip. banki, temveč se more v bodoče nalagati tako, kakor je bilo preje v navadi, to je v pupilarno varnih zavodih Slovenije.
»Slovenec« pravi, da so ministrski predsednik dr. Stojadinovič in vsi pristojni ministri dali poslancem JRZ popolno zagotovilo, da se bodo te želje in zahteve slovenskega naroda upoštevale in uredile verjetno že s sedanjim finančnim zakonom (za leto 1936/37).
Poslanci so predložili tudiamand-man, da se ne odpravi višja gimnazija v Kočevju.
Trdno se nadejamo, da se slovenski poslanci ne bodo zadovoljili s tem, da se te njih osnovne zahteve samo verjetno upoštevajo že v sedanjem novem finančnem zakonu, temveč da bodo vztrajali na tem, da se vse te zahteve s finančnim zakonom za leto 1936/37 tudi že uresničijo. Že iz psiholoških razlogov morajo to zahtevati, kajti Slovenija je bila dosedaj z obljubami redno tako zelo razočarana, da bo nastalo v Sloveniji naravnost nepopravljivo razpoloženje ljudstva, če bi se tudi sedanji nastop poslancev končal z razočaranjem.
To tem bolj, ker so zahteve slovenskih poslancev silno skromne ter že v polni meri upoštevajo težave, s katerimi se mora boriti vlada.
Ukinitev zakona o šolskih knjigah n. pr. ne velja državo nič, ker
obstoječe iz ... ha, ... a njiv, travnikov, pašnikov, gozda, hišo itd. V peti vrsti napišite, koliko je bilo Vaše posestvo ali hiša vredna, ko ste najeli posojilo, koliko leta 1929. in koliko leta 1935. V šesti vrsti napišite, koliko nepreskrbljenih družinskih članov imate, i. s. nedoraslih do 14. leta, koliko odraslih brezposelnih, ki jih morate vzdrževati.
je bil ta zakon dejansko itak mrtev že šest let. Poleg tega bi si država z izvajanjem tega zakona nakopala samo stroške, ki bi bili v današnjih časih suše v državni blagajni tem bolj neoprostljivi.
Tudi ukinitev določbe o nalaganju pupilncga denarja v Državno hipotekarno banko ne velja državo nič, saj je itak znano, da Drž. hip. banka nima preveč možnosti za plodonosno nalaganje svojega denarja. Poleg tega pa bi bila izpolnitev te zahteve le akt nad vse skromne pravičnosti, ker bi se z njo vsaj nekaj pomagalo našim denarnim zavodom. Ce že država nič ne stori za naše denarne zavode, potem jim naj pusti vsaj to, kar imajo in naj jim dovoli, da še naprej uporabljajo pupilni denar, kakor so to delali z uspehom že deset in desetletja.
Tudi ohranitev kočevske višje gimnazije je tako skromna, poleg tega pa tako nujna nacionalna potreba, da sploh ne more biti nika-kega resnega zadržka za njeno izvedbo.
Končno je še tu zahteva po zgraditvi železnice Kočevje—Vrbovško.
Upravno sodišče v Celju je izdalo v gornjem predmetu za hišne posestnike in najemnike važno razsodbo z dne 29. novembra 1935, F 253/35—6.
Zadeva je naslednja:
Neki hišni posestnik je sklenil s svojim najemnikom na uradnem obrazcu najemno pogodbo, po kateri se je določila najemnina za ulične poslovne prostore letno z Din 27.600—, posebej pa v isti na-
To prijavo spišite čimpreje, i. s. za vsak dolg posebno polo ter priložite za stroške obravnavanja Din 10'— v znamkah.
Najprej se bodo obravnavali dolžniki ljubljanskih denarnih zavodov, potem oni mariborskih, nato celjskih in ptujskih in končno vseh ostalih, radi česar naj bi tudi prijave sledile po tem vrstnem redu.
Tudi ta zahteva se mora opravičiti kot minimalna, zlasti še, ker je bila njena gradnja že davno določena z zakonom. Slovenski poslanci zahtevajo torej le to, kar bi se moralo pri nas že davno zgoditi, če bi se spoštovali zakoni, kakor treba. Kdor spoštuje zakon, mora zato to zahtevo slovenskih poslancev podpisati! Zlasti še, ker tudi finančna plat tega vprašanja ni nepremagljiva, kakor se je s slovenske strani že ponovno in v podrobnostih dokazalo. Treba je samo dobre volje in da jo ima, to mora vlada z uresničenjem slovenskih zahtev dokazati.
Poudariti moramo, da s temi zahtevami slovenskih poslancev še dolgo ni ustreženo potrebam Slovenije v količkaj zadovoljivem obsegu, temveč da so te zahteve minimum do skrajnosti reduciranih zahtev. Zato pa morajo biti te zahteve uresničene tudi v celoti, neokrnjene in že -s finančnim zakonom za leto 1936/37.
Conditio sine qua non morajo biti te zahteve za slovenske poslance! Vsa Slovenija pričakuje to od njih!
jemni pogodbi za poslovni lokal na dvorišču letno z Din 6.000-—, skupaj torej letno za Din 33.600.
Pozneje je najemnik opustil dvoriščni lokal z letno najemnino Din 6.000-— ter obdržal le ulične prostore ob neizpremenjeni najemnini še nadalje v najemu ter se radi tega ni sestavila nova najemna pogodba.
O priliki kontrole najemnih pogodb se je to ugotovilo ter je bil dotični hišni posestnik kaznovan, ker glede uličnih prostorov ni sestavil nove najemne pogodbe.
Zadevno pritožbo je Dravska finančna direkcija zavrnila, o tožbi je pa Upravno sodišče v Celju izdalo naslednjo razsodbo:
V smislu odst. 2., pripombe 4., k tarifni postavki 14 zakona o taksah, morajo vsi lastniki stanovanj in lokalov sestaviti pogodbo ali listino o najemu in plačati takso v 15 dneh od dneva vselitve, drugače plačajo razen redne takse tudi še petkratni znesek redne takse za kazen.
S tem določilom je za najemne pogodbe glede stanovanj in lokalov uvedeno obvezno sestavljanje pismenih pogodb (listin). Ta obveznost velja ne le za primere, ko se sklene nova najemna pogodba, ampak tudi tedaj, če se veljavna najemna pogodba v bistvenih določbah spremeni. To zbog tega, ker je v smislu še veljavnega določila § 35 avstr, pristojbinskega zakona iz leta 1850 (glej čl. 25. zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 in čl. 7. zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1925) vsako spremembo veljavne pogodbe glede kraja, časa in obsega pravic in obveznosti z ozirom na dolžnost kol kovanja smatrati za novo pogodbo.
(z tega izhaja, da se ne le oh vselitvi novega najemnika, ampak tudi ob vsaki spremembi veljavne najemne pogodbe glede kraja, časa in obsega pravic in obveznosti mora sestaviti nova pismena pogodba na predpisano kolkova-n.em taksnem obrazcu ali se pa mora ta spretnba vpisati kot dodatek na že obstoječi listini in ta dodatek kolkovati s takso, ki je v t. post. 14. zakona o taksah predpisana za nove najemne pogodile.
Kadar je v eni listini združenih več najemnih pogodb, je glede obvezne sestave nove pismene pogodbe odn. dodatka na obstoječi listini povodom sprememb presojati vsako pogodbo posebej. Več najemnih pogodb je združenih v eni listini vselej tedaj, če je po listini dano v najem več objektov s posebej dogovorjeno najemnino. V takem primeru nastopa dolžnost sestave nove pogodbe odn. dodatka samo glede one v listini obsežene pogodbe, glede katere je dogovorjena sprememba.
Tožiteljici se po referatu, ki tvori podlago obsodbe, vpisuje v greh, da je svojemu najemniku znižala najemnino od mesečnih Din 2.800—- na Din 2.300—, a da ni ob tej spremembi sestavila z njim nove najemne pogodbe, kolkovane po t. p. 14. zakona o taksah.
Tožiteljica nasproti temu trdi, da ne gre za nikako znižanje najemnine, marveč da je to dozdevno znižanje nastopila zbog tega, ker je najemnik opustil dvoriščne obratne prostore, glede katerih je bila v najemni pogodbi posebej dogovorjena letna najemnina z Din 6.000—. Obdržal pa je z neizpremenjeno najemnino ulične poslovne prostore, za katere je letna najemnina bila posebej določena z Din 27.600-—.
Tožiteljica je tookolnost uveljavljala že v pritožbi na finančno direkcijo. Pritožbi je priložila najemno pogodbo, iz katere je razvidno. da je res za ulične poslovne prostore bila dogovorjena posebna letna najemnina z zneskom 27.600 Din in posebej letna najemnina za dvoriščne prostore z zneskom Din 6.000—.
Z ozirom na to tožiteljičino navedbo v pritožbi in na priloženi dokaz, bi bila morala finančna direkcija preizkusiti, ali je najemnik res opustil dvoriščne prostore in zadržal ulične prostore ob nespremenjeni najemnini. V to svr-ho je bilo treba o tožiteljičinih navedbah zaslišati najemnika. Le ta bi se bil moral izjaviti o pristnosti od strani tožiteljice predložene najemne pogodbe, nadalje glede tega, ali je res in kedaj opustil najem dvoriščnih prostorov in končno, ali je ostale prostore zadržal ob neizpremenjeni najemnini. Pregledati bi se bila morala tudi tožiteljičina prijava za odmero zgradarine.
Okolnost, da je tožiteljica šele v pritožbi postavila to svojo trditev, toženega oblastva ni oprostila dolžnosti, da z novimi poizvedbami preizkusi njih resničnost. Ta dolžnost izvira iz načela oficioz-nosti dohodarsko-kazenskega postopka, zbog katerega morajo ona odločujoča oblastva uradoma upoštevati vse okolnosti, ki utegnejo pripomoči k ugotovitvi dejanskega stanu.
S tem, da toženo oblastvo ni izvršilo gornjih dopolnitev, je zagrešilo bistveno nedostatnost postopka. Kajti če je res, kar toži-teljica trdi, potem ona ni bila doižna sestaviti nove najemne pogodbe za najemnikom in dosledno temu tudi ni zagrešila taksnega prestopka s tem, da tega ni storila.
Iz zadružnega registra
Zadruga drž. nameščencev za nabavo potrebščin v Kočevju je
povišala jamstvo svojih članov od 2 na lOkratno višino.
Izbrisala se je Stavbna zadruga vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ker sploh ni pričela obratovati.
OSNOVANO LETA 1907.
BANKA I ŠTEDIONICA D. D.
Centrala:	Krapinske	Toplice
Eilijala: Zagreb, Martičeva 21 Žiro konto:	Narodna banka
Nudimo:
možnost vsakemu, da svoj kapital pomnožuje z mesečno štednjo in se poslužuje velikih ugodnosti
za tedensko	prištedite	tekom:
5 lot 8 let	10	let
Din	5'— dobite	Din 1.500’—	2.500’—	3.250’—
„	10’—	„	„	3.500’—	5.000—	6.500’—
„	25'—	„	„	7.500'—	12.500'—	16.250’—
„	100’-	„	„	30.000—	50.000’-	65.000—
„	200’—	„	„	60.000’—	100.000’—	130.000’—
itd. do največ Din 195.000’— tekom 10 let.
Naš oddelek za »Štedn jo in kredit« nudi vsakemu mogočnost, da si v razmeroma kratkem času ustvari lepo glavnico, ki jo more uporabiti za:
postavitev lastnega doma nakup posestva šolanje svojih otrok doto svojim otrokom preskrbo na starost itd.
Vpisujte se v naš oddelek za »Štednjo in kredit«, ker ste pri rednem plačevanju osigurani brezplačno za končni štedni znesek. Razen tega dajemo	...
posojila
po G mesecih rednega plačevanja v skladu s pogoji našega oddelka.
BANKA I ŠTEDIONICA D. D.
KRAPINSKE TOPLICE
Obrnite se na našega predstavnika za Dravsko banovino:
RUDOLF ZORE, LJUBLJANA
GLEDALIŠKA ULICA 12 — TELEFON 38-10
K zahtevam poslancev
Že v novem finančnem zakonu moraio biti te
zahteve uresničene
Važna razsodba upravnega sodišia v Celiu
Kadar je v eni listini združenih več najemnih pogodb, ni treba v primeru opustitve najema kakega predmeta s posebej določeno najemnino, sestaviti novo najemno pogodbo za objekte, ki ostanejo še nadalje istemu najemniku ob neizpremenjenih pogojih glede kraja, časa in obsega pravic ter obveznosti.
Zunanja trgovina
Izvozniki morajo odstopiti Nar. banki le tretjino deviz
Z odlokom št. 9058 z dne 21. februarja je odredil finančni minister tole izpremembo 61. 7. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931:
»Vsak izvoznik mora takoj po plačilu vrednosti izvoženega blaga ponuditi Narodni banki po pooblaščenem denarnem zavodu v odkup eno tretjino deviz (dosedaj eno polovico) od skupnega doseženega zneska za izvoženo blago, ostanek dveh tretjin pa proda istega dne na borzi po istem denarnem zavodu, razen v primerih, ko je blago izvoženo v države, s katerimi je s posebnimi pogodbami in odloki določen način plačila na drug način.
Denarni zavod, po katerem se izvršuje označena ponudba in prodaja, mora po izvršeni prodaji ostanka izvozniške devize na borzi ;pismeno obvestiti Narddno banko, na katero ponudbo se nanaša ta prodaja. — V primerih, ko se dajem devize pooblaščenim zavodom na razpolago izvoznikov neposredno iz inozemstva, morajo ti zavodi sami postopali s temi devizami povsem na način, kakor je bilo zgoraj določeno.«
Blagovni promet med Jugoslavijo in Švico
V letu 1935 je uvozila Švica iz Jugoslavije po statistiki Glavne direkcije carin v Bernu, blaga v skupni vrednosti od šfr. 10 milijonov 128.950-—, in sicer: žita in sočivja 278.375 centov, v vrednosti 2‘74 milij. šv. fr., perutnine 10.433 centov, v vrednosti 1'57 milij. šv. fr., jajc 20.726, 1-85, konj 873 (kosov) 0'48, sena 51.665 centov, 0'39, lesa 109.598, 1'44, lana in konoplje, ter odpadkov 5-04, 0-32, klorovega magnezija 11.016, 0*31.
Jugoslavija pa je uvozila iz Švice blaga v skupni vrednosti šfr. 7 milijonov 941.087- , in sicer je Jugoslavija uvozila: plemenske živali za 0'22 milijonov šv. fr., tekstilno blago (preja in tkanine) 2'40, staro železo 0-13, aluminij in blago iz aluminija 0'14, tekstilni stroji 0'66, stroji 0'44, vozila 1T2, ure, stroji in skati je za ure 0'64, aparati in instrumenti 0‘24, apotekarsko in drogerijsko blago, kemikalije in barve i'68.
Jugoslovanska zunanje-trgovin-ska bilanca se je v blagovnem prometu s Švico zboljšala lani za 2‘1 milijona šv. fr.
#
Začetkom marca se sestane jugoslovansko-nemška komisija, da
uredi nekatera vprašanja zunanje
trgovine in turističnega prometa med obema državama.
Konzularni zastopnik Južne Afrike pride v začetku marca v našo državo, da se informira o možnostih povečanja trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Južno Afriko.
Direktna zvezna tarifa za prevoz stekla iz češkoslovaške v Jugoslavijo na Bolgarsko in Turško je bila podpisana in stopi dne 1. marca v veljavo.
Italijanska avtomobilska tvornica Fiat v Turinu bo izplačala za 1. 1935. 15 lir dividende, za 5 lir več ko v 1. 1934.
Električne industrije A. E. G. v Berlinu letos ne bodo izplačale dividende.
Znana francoska tvrdka pnevmatike Michelin bo izplačala za 1. 1935. 50 frankov od delnice dividende.
Neka ameriška skupina se je
ponudila grški vladi, da zgradi ve-
liko sladkorno tvornico, če ji odstopi vlada zemljišče 5000 ha za gojitev sladkorne repe.
Prisilni kartel čevljarske industrije in trgovine bo ustanovljen v Franciji. Po novem kartelu bodo veljali enotni prodajni pogoji. Tvornica Bat’e še ni pristopila v novi kartel, a bo najbrže pristopila. Sicer pa namerava predložiti trgovinski minister parlamentu zakonski načrt, da bo članstvo pri kartelu obvezno.
Kako /e s	s
in ser atom
Oglasi ne smejo nikdar žaliti
Naj navedem nekaj naših slabih oglasov. Neka tvrdka je inse-rirala: ... »Sosedje Vas obirajo, ker ste slabo oblečeni...«, drugič zopet: ... »žalostna slika Vaše obleke ...« in tretjič: .. .»Sožalno gledajo ljudje Vas in Vaš ponošeni plašč .. .« Te besede smatram, da so nekoliko preintimne, so pa tudi žaljive za kupca. Ne verujem, da bi tak odbijajoč način oglaševanja imel kak uspeh. In še nekaj. Tudi če bi se kdo na podlagi te kritike odločil za nakup, ne vem, če bo šel tja, odkoder so prišle morda samo resnične besede. Resnica oči kolje. Ni glavno potrebo vzbuditi, temveč privesti onega, ki naj kupi, k sebi! — Še bolj žaljivo je oglaševala neka druga tvrdka, ki pravi:
.. .»Vaše kislo lice je zoprno Vaši okolici...« Radoveden som kdo bo šel kazat v dotično trgovino svoj zopern obraz; Menda tak človek ne bo kmalu rojen. — — — Zopet se neka druga tvrdka lovi s frazami .. .»Za tuje znamke ne plačujte več nego za domače, ker niso nič boljše, ampak le mnogo dražje ...« V oglasu je neke vrste zapoved. In zapoved ali povelje rodi dosledno le odpor. Besedilo nima v sebi nikake prepričeval-nosti, sama trditev pa je kakor strah: od zunaj nič in od znotraj nič. — — Zelo nespretno je v zadnjem času posnemala neka tvrdka na Slovenskem znano ameriško reklamo za neki hotel. Pri dotičnem oglasu se vedno ponavljajo besede: »Kje pa je Jurij?« In odgovor se glasi: »V hotelu nvalča. Tam se dobro je in pije.« V A' eriki so opisani oglasi napolnili dotični lmtel; naši tvrdka pa ni mogla imeti s svojim oglaševanjem nikake koristi, ker njeni oglasi niso bili zbog premajhne oblike razumljivi.
Dobri slovenski inserati
Imamo pa Slovenci tudi precejšnje število dobrih oglasov. Serijo lepih oglasov nam je pokazala lansko leto tvornica čokolade v Mariboru Mirini, koje slogan: Mirim kraljica čokolade je prišel že
(Konec)
tako v naša ušesa, da sem često slišal, kako so ga ljudje ponavljali. Neki trgovec mi je pripovedoval, da neka njegova odjemalka nikdar ne zahteva čokolado Mlekito s pravim imenom, temveč da vedno pravi: »Mlečno. Mirim kraljica čokolade!« Nič manj ne ustrezajo tudi sedaj izhajajoči oglasi tvrdke »Zlatorog« v Mariboru, ki priporočajo v nakup Zlatorogovo terpentinov« milo. Prav tako so reklamno dobri oglasi lekarnarja Bahovca. S posebnim zadovoljstvom pa sem pred časom čital oglas tvrdke Adria, tvornice pecilnih praškov, koje slogan se je glasil: Za naš dinar! Škoda, da je to rečenico tvrdka opustila. Sicer še vedno pravi: V naše hiše za naš denar ..., toda to ni več tako krepko in določno! Izpustiti ne smem zelo posrečene oglase tvrdke A. Volk, veletrgovine z mlev-skimi izdelki. »Gospodinja viha nos ...« pravi ta tvrdka in v nadaljnjem sestavku pripoveduje, kakšna mora biti moka, da gospodinja ne bo več vihala nosu. Žal, da se ta tvrdka tako redko pojavi s svojimi res učinkovitimi pa tudi svojskimi oglasi. Omenim naj še
tudi ponudbe blaga z navedbo visokih popustov niso priporočljive. Prav zadnje dni sem čital neki oglas, ki je ponujal do 40°/o znižane cene. Tak način oglaševanja so že zelo zgodaj po vojni obsodili češkoslovaški listi, švicarski pa
tudi nemški. Tudi pri nas je iz rekel svojo svarilno besedo »Jugo slovenski Lloyd« v številki od 15. januarja 1931 pod naslovom: Više opreza u reklami. Doslovno pravi: »Prva njegova misel je, da je bil dosedaj kupec prevaran in oskub ljen. Kajti zaslužek tega trgovca mora biti še vedno tako visok, da more tudi ob teh nizkih cenah živeti in kriti vse stroške režije...« Iz tega sledi, da s takim oglaševanjem reklamujoča tvrdka v prvi vrsti seb' sami škodi, prav tako pa meče luč nekake nesolidnosti tudi na ostalo trgovstvo. Nemci imajo poseben urad, da pazi na to. da se reklama na ta način ne izrablja (Werberat der deutschen Wirtschaft). Pa bi bilo prav, da bi se v dobro ime trgovstva tudi pri nas nekaj v tem pravcu na pravilo!
Les in lesni izdelki:
173 — Celovec: bukov, hrastov in jesenov les;
174 — Amsterdam: razne vrste mehkega lesa.
Deželni pridelki:
175 — Hamburg: seihe od repe in solnčnic;
176 — Rotterdam: brinove jagodice za žganje;
177 — Basel: zdravilne rastline in čaji;
178 — Stockholm: zgod. krompir in čebula;
179 — Bordeaux: konoplja za papirne tvornice;
180 — Koln: koruza za setev, oljnata semena, oljnate pogače, rezanci sladkorne repe.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
181 — Basel: ovčja volna;
.	,	„	.	.	182	—	Stockholm: zaklana pe-
prizadevanje tvrdke, ki proizvaja i rutnjna-
zobno pasto Cimcan. Poznani jo, I is3 —
dobra je. Uvedla se je, toda bilo
bi lahko boljše, če bi se ne bili
Povpraševanje po našem
blagu v
Industrijski izdelki:
oglasi vedno in dosledno opirali le na zobni kamen, torej na razlog, ki ga rabi v svojih oglasih še neka druga tvornica zobne paste, koje sedež pa ni v Sloveniji. Saj je razlogov za čiščenje zob dovolj, pozitivnih in negativnih! Cernu tedaj slediti v reklami stopinjam drugih tvrdk, ne vem. V takem primeru ima samo eden uspeh in sicer oni, ki več inserira.
Vesel sem, da se dobrota našega inserata boljša od dne do dne
in da so izginile navade in razvade povojnih let. ko se je časih hvalilo ničvredno blago do samih nebes. Ker za slabo blago pri nas nikdar niso bile ugodna tja, so tudi kričavi oglasi počasi utihnili. Ni nam treba biti žal zanje!
Končno moram omeniti še, da
183 — Leipzig: sirovo perje za okraske;
184 — Lausanne: polži.
Rudarski proizvodi:
185 — Bruselj: sljudovec in mo libden (Mo);
186 — Dunaj: barit v kosih;
187 — Basel: piritova ruda.
188 — Curih: gornji deli (pleteni) za opanke (pletene čevlje);
189 — Marseille: emajlaste posode za turško kavo (»džezve«);
190 — Leipzig: papirnati ustniki za cigare;
191 —■ Hamburg: koruzno olje, olje od solnčnic;
192 — Carigrad: vse vrste papirja, in sicer za zavijanje, enostransko satiniran, sive in rjave barve za ambalažo, celulozni papir, karton v vseh velikostih, bel in siv ter sukanec in niti za šivanje.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga. 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4 količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cil pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Konfeurzi • poravnavi
V konkurziii zadevi Zvezne knjigarne v Ljubljani se postavlja mesto obolelega konkurznega upravitelja Lojzeta Zajca za konkurznega upravitelja Josip Skalar, rač. svetnik v p.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovke Antonije Čeplak v Laškem. Poravnalni sodnik starešina sreskega sodišča dr. Pernat, poravnalni upravnik
dr. Drnovšek, odvetnik. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Laškem dne 14. aprila ob 9. Rok za oglasjtev do 1. aprila.
Končnno je poravnalno postopanje tvrdke Ivan Engelsberger v Tržiču.
Potrjujeta sc prisilni poravnavi
izven stečaja posestnika in lastnika parne žage v Domžalah Antona Skoka ter trgovca Josipa Snoja v Ljubljani.
Širite »Trgovski list«!
S.	š.:
Kako moralo biti spisane ponudbe za službo
(Nadaljevanje.)
Vrhnika, 9. X. 1935.
»Povejte, kaj znate!«
»Tisk«, 9. X. 1935.
P. n.!
če se poštna uradnica obregne na stranko,
pošta stranke zaradi tega ne izgubi. Pač zato, ker nima konkurence.
Pri trgovini pa je to drugače, če, recimo, blagajničarka vzame denar, vrne drobiž ter stranke še ne pogleda in ne pozdravi, se stranka ne bo zlepa zopet oglasila v trgovini. Prebrala si bo. šla bo h konkurentu, ki je vljudne j ši in odjemalca ne smatra za davkoplačevalca.
Blagaj niča-ka lahko pridobiva odjemalce Vašemu podjetju, če vljudno z njimi ravna, če privošči vsakemu prijazno besedo in ne pusti nikogar nepozdrav-ljenega iz trgovine. Nasprotno pa utegne podjetju zelo zelo škodovati, če ne ravna z odjemalci tako, kakor mora.
Vaša blagajničarka mora biti oseba, ki svoje delo razume. Sicer ne bo plače zaslužila, škodila bo podjetju. Vi pa tega morda takoj niti opazili ne boste.
Sem blagajničarka, ki so ji dosedanji šefi zaupali. Povedala sem Vam, kako pojmujem svoje naloge. Mislim, da ne napačno.
Torej, ako potrebujete in želite takšno, kakršno sem se Vam predstavila, me izvolite poklicati.
Odlično Vas spoštuje
Rij a Snoj
Vrhnika 198
Take ponudbe bi bil delodajalec gotovo vesel. A Rij a bi lahko bila uverjena, da bo sprejeta.
Ponudba trgovskega dopisnika mora biti vzorna. On mora z njo pokazati svoj slog, svoje jezikovno bogastvo in svojo miselnost.
Kavčič nas s svojo ponudbo ni navdušil. Odkrito rečeno: več smo pričakovali. Njegova ponudba se komaj razlikuje od dosedanjih. Naj sledi njeno besedilo:
Maribor, 8. X. 1935.
P. n.
Z ozirom na Vaš c. oglas v »Tisku« z dne 8. t. m. prosim, da pri oddajanju razpisanih mest blagovolite upoštevati tudi mojo ponudbo za mesto dopisnika.
Sem perfekten korespondent za slovenski, srbo-hrvatski in nemški jezik in dober strojepisec.
Star sem 27 let, poročen, oče otroka.
V svojem dosedanjem službovanju sem vršil vse zgoraj navedene posle samostojno kot dopisnik in komercijalni uradnik.
Osebno se Vam rad vsak čas predstavim ter pri tej priliki predložim spričevala in druge reference.
Pričakujoč Vašega cenj. povabila na razgovor beležim
z odličnim spoštovanjem Ivan Kavčič.
Ivan Kavčič
Maribor, Trstenjakova 18.
V naslednji obliki bi nam bila Kavčičeva ponudba znatno simpatičnejša:
»Povejte, kaj znate !<
Maribor, 8. X. 1935.
»Tisk«, 8. X. 1935.
P. n.!
Z malo besedami veliko povedati
je prava sposobnost trgovskega dopisnika, nasprotno pa dolgoveznost njegova naj slabša lastnost. Dolga pisma nikogar ne navdušijo. Pač pa kratka in jedrnata.
Trgovski dopisnik bčdi novinar v ožjem pomenu besede. Delikatna, suhoparna, materialna vprašanja mora reševati zanimivo. Njegova pisma naj navdušujejo, razlagajo, mirijo, opominjajo, prodajajo — in še marsikaj. Vsekako težavna naloga, ki jo ne sme reševati po šabloni.
So ljudje, ki zanimivo pripovedujejo, a ne znajo zanimivo pisati. Ti so lahko dobri trgovski potniki, toda kot dopisniki bi zgrešili poklic. Njihova pisma ne bi mogla nadomestiti osebnega nastopa. To pa je baš naloga dobrega trgovskega pisma. Povedati pismeno nekaj, česar spričo oddaljenosti ne moremo ustno, tako, kakor bi z dotičnikom ustno govorili.
Ne mislim hvaliti svoje osebe. Prav tako ne svojih sposobnosti. Vendar pa smem reči, da sem dopisnik ki spretno, originalno rešuje svoje naloge. Vsakdo čita z zanimanjem moja pisma.
Vi potrebujete dopisnika. Ocenite mojo ponudbo Upam. da Vam moje sodelovanje ne bi bilo odveč.
Korespondiram v slovenskem, srbohrvaškem ir nemškem jeziku.
Odlično Vas spoštuje
Ivan Kavčič
Maribor,
Trstenjakova ulica št. 18.
Denarstvo
Poslovno poročilo Narodne banke
V sredo je imel upravni odbor Narodne banke sejo, na kateri je bilo prečrtano letno poročilo banke za občni zbor, ki bo dne 8. marca. Iz poročila posnemamo nekatere podrobnosti.
Zlata podloga se je lani povečala za 228-5, devize izven podloge pa za 297 milijonov Din, torej skupno za več ko pol milijarde.
Pošiljke izseljencev so se prvič po dolgih letih zopet dvignile. Do-čim so znašale I. 1934. samo 120 milijonov Din, so lani narasle na 192 .milijonov Din.
V poročilu je tudi podan pregled o naših različnih dinarjih. Svobodnih dinarjev je (v oklepajih številke za 1. 1934.) za 46 (48) milijonov Din, začasno vezanih za 38 (81), vezanih 29 (39), prej svobodnih dinarjev 118 (55), kuponskih 67 (113), skupno 439 (462) milijonov Din.
Od skupnega eskonta menic v višini 1523 milijonov je odpadlo na banke 849, na industrijo 407, na uvoznike 71, na izvoznike 116, na obrt in malo industrijo 23 in na kmetijske zadruge 34 milijonov dinarjev.
Odpisi banke »o dosegli lani vsoto 33-6 1. 1934. pa vsoto 32-8 milijona Din. Vendar pa so bili nekateri odpisani davki iz prejšnjih let lani plačani.
Padec jena
Japonski dogodki so hitro vplivali tudi na borzo, zlasti na londonsko. Že takoj v sredo je' jen nazadoval proti funtu, pa čeprav je bil ta dan tudi funt internacionalno slaboten. Zlasti je vplival na znižanje tečaja funta umor finančnega ministra Takahašija, ki je bil znan nasprotnik devalvacije. Japonska posojila so nazadovala za 2 in pol točki. Ker je nevarnost, da bodo novi japonski dogodki, tudi povzročili nove zmede na Kdajskem!, so nazadovala tudi kitajska- posojila. Na blagovnem trgu pa se še ni pokazal učinek japonskih dogodkov. Borze v Tokiu in Osaki so začasno ustavile poslovanje, ker je tudi Japonska banka nehala poslovati.
Zlato kritje švicarskega franka
Švicarska narodna banka izkazuje v zadnjem času stalen dotok zlata. Zlata zaloga znaša sedaj okroglo 1-4 milijarde frankov. Obtok bankovcev in obveze na po-kaz so krite z 85% z zlatom in zlatimi devizami.
Razglasitev državnega finančnega programa, ki omogoča ravnovesje državnega proračuna, je pripomogla nadaljnji utrditvi švicarskega franka.
*
Finančni minister je podaljšal rok za izplačilo izseljniških vlog pri Prvi srbski zemljoradniški zadrugi za 6 mesecev.
Trgovska in obrtna banka v Novem Sadu, ena redkih bank ki ni zaprosila za zaščito, je dosegla lani pri osnovni glavnici 20 milijonov Din 2,45 milijona čistega dobička, za približno 1.2 milijona Din manj ko v 1. 1934. Njene vloge pa so v preteklem letu narasle od 84,4 na 86.9 milijona Din. Rezervni fond banke se je povečal od 7,8 na 9 milijonov Din.
Zlata podloga nemške Reichs-banke se je v februarju znižala za 3 milijone mark.
Na švicarskem je tezavrirano denarja za približno 1 milijardo šv. frankov. Po uradni cenitvi je tezavriranih v bankovcih za 500 milijonov, v zlatu pa tudi za 500 milijonov 5v. frankov.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca stalna, promet Din 5,232.349'47.
Skupni devizni promet tega tedna je ravno za polovico manjši od prometa, ki je bil obavljen v preteklem borznem tednu. S tem je zaključil mesec februar z rekordnim deviznim prometom zadnjih treh let v višini Din 29,500.000'—, ker preseza promet prejšnjega meseca za nič manj ko Din 11,500.000 in se je tudi naprarn lanskemu prometu v tem mesecu povečal za Din 16,100.000.
Na posameznih borznih sestankih je bil dosežen ta promet:
24. TI. Din 1,192.048'78 Berlin-London
25. II. Din 1,101,340'33 Dunaj-London
26. II. Din 1,528.811'38 Lomlon-Dunaj
27. II. Din 502.994'99 London
28. II. Din 907.153'99 London-Dunaj Narodna bank? je intervenirala
v Curihu, Amsterdamu in Parizu v dosedanjem obsegu, vrhu tega pa je dajala dnevno tudi angleške funte, in sicer dne 26. t. m. za nhd Din 750.000'—, na ostale borzne dneve pa tudi za več stotisoč dinarjev, skupno za nad Din 1,100.000. V nemških markah Narodna banka tokrat vobče ni posredovala, ker je vso potrebo v tej devizi pokrila razmeroma zadostna privatna ponudba.
V poedinih borznih devizah je bil v tem tednu dosežen naslednji skupni promet (vse v tisočih Din):
Beležili so le državni vrednostni papirji in dosegli na ponedeljkovem oziroma včerajšnjem borznem sestanku te tečaje:
		24.	II.	28.	II.
7%	inv. pos.	77	79	77	79
8%	Blair	81	83	81	83
7%	Blair	72	73	7t	73
7%	Seliginan	80	82	80	82
4%	agr. obv.	46	48	45	47
6%	begi. obv.	63	64	61	63
2'5%	voj. škoda	357	359	357	359
Mednarodno stabilizacijsko posojilo in 5°/o srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del sploh niso beležile nalik obveznicam dalmatinskega agrarja.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta Promet je bil malenkosten tako v koruzi, kakor tudi pšenici. Cene so nekoliko popustile, in sicer pri času primerno suhi koruzi za 3'— dinarje, pri prekmurski za 5'50 dinarja, pri pšenici za Din 6'50 in pri ovsu za Din 5'— pri 100 kg. Ajda je notirala neizpremenjeno nalik mlevskim izdelkom izvzemši debelih pšeničnih otrobov, ki so sc pocenili za Din 2'50 pri 100 kg.
Žito:
Din
Din
Devize Minuli teden
Amsterdam 281
Bruselj	1
Berlin 2385 Budimpešta 1 IG Curih	90
Din. deviza 348 Dunaj 324 London 5876 Madrid New York Montreal Pariz Stockholm Trst Varšava
10
660
176
37
34
3
Tekoči teden (v tisočih dinarjev)
37
727
66
188 avstr. priv. ki. 1035 priv. kliring 2711 inkl. priv. ki.
3 priv. kliring 182 10 232 9 boni 32
Največji padec izkazuje zopet London (ža 3.165 1 mili j. Din) in Berlin (za 1.658 milij. Din), dočim se je povečal promet v avstrijskih šilingih za ca Din 700.000'—.
Notice privatnih kliringov so bile naslednje (vse v dinarjih): angleški funt:
24. februarja	1936	250-70—252'30
25. februarja	1936	250'70—252'30
26. februarja	1936	i.50'20—252'80
27. februarja	1936	249'70—25T30
28. februarja	1936	249'20—250'80
avstr, šiling:
24. februarja	.1936	9-60—9'70
25. februarja	1936	9-60—9'70
26. februarja	1936	9'58—9'.68
27. februarja	1936	9'55—9'65
28. februarja	1936	9'50—9'60
nemška marka:
24. februarja	1936	14-30—14'50
25. februarja	1936	14-30—14'50
26. februarja	1936	14'30—14'50
27. februarja 1936	—	—
28. februarja 1936
Koruza:
času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon nakladalna
postaja ..............
prekomerno suha, fco vagon prekmnr. postaja, plačljivo proti duplikatu ....
Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava
113- 115-
117'— 119'
166-— 168'-
banat., 78 kg, 2odetot-
ka, prompt. dobava Oves:
nov, zdrav, suh, rešeta n, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu Ajda:
zdrava, rešetana. siva, pariteta Ljubljana .
166-— 168'-
147-50 150'-
140'— 142'50
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, vegal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
265-- 270'-
265’- 270'-
245'-
250'-
225'- 230'
107'50 110'-
Lemo tržišče Tendenca zelo slaba
Na tukajšnjem lesnem tržišču ni nobenih bistvenih izprememb; položaj se ni izboljšal, ker se vsled izvajanja sankcij naš les ne izvaža več v Italijo. Nekoliko več zanimanja je za trdi les, predvsem hrastovino. Tako je bilo v zadnjih dveh tednih prodanih na ljubljanski borzi 12 vagonov hrastovih frizov, in sicer v Nemčijo, poleg tega pa še en vagon rezane hrastovine.
mm -ur ** * m
Zaščito davkoplačevalcem!
Zanimiva debata v isl. parlamentu
Devize:
Amsterdam
Berlin
Curih
London
New Vork
Pariz
Praga
14'35
S primo Narodne banke Povpr. Pon. Din Din 24. IT. 2958'87 2973'47 28. II. 2960'30 2974-90 24. II 1748 48 1762'36 28. II 1749‘20 1763'08 24. II. 1424'22 1431'29 28. II 1424'22 1431'29 214'63	216-68
214‘59	216-65
4274'33 4310'64 4274'33 4310'64 287'86	289‘30
287'86	289-30
180'61	181-72
180'61	18P72
OJrni zbori Zadružna oblačilnim r. z. z o. z, v Mariboru sklicuje II. občni zbor dne 5. marca ob 10. dop. v zadružnih prostorih z običajnim dnevnim redom. Med drugim so na dnevnem redu tudi volitve.
24. II.
28. II.
24. II.
28. II.
24. II.
28. II.
24. II.
>T •	^8.	II.	iou	Dl	1BL	'Vi
Neizpremenjeno je beležil Curih, na bazi ponedeljkovih tečajev (od 24. t. m.) so noti rale devize New York, Pariz in Praga, med tem ko je London popustil za —0'04 poena. Nasprotno se je okrepil tečaj Amsterdama za -fl'43, Berlin za -|-0-72 in Bruslja za +0'35.
Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna
Tudi v tekočem borznem tednu ni bilo penekluirano nobenih efektnih zaključkov.
Češkoslovaškemu parlamentu je bil predložen načrt davčne reforme, nakar je bil izvoljen 14 članski odbor, v katerem so bili zastopniki vseh strank, da izreče svoje mnenje. Prve seje tega odbora so se udeležili tudi ministrski predsednik dr. Hodža in finančni minister dr. Trapi ter pristojni finančni referenti.
Debato je otvoril poslanec Te-plansky, ki je v svojem govoru dejal, da je davčna uprava okorna in da vzbuja pri davkoplačevalcu negotovost in nezaupanje.
Ker so že sedaj davki izredno visoki, se ne sme od parlamenta pričakovati, da bi sprejemal vedno nove predloge za kritje proračuna, razen če se da parlamentu jamstvo, da se bo davčna praksa izpremenila in spravil ves davčni sistem v red. Pri razpravi o novi davčni noveli bo treba zlasti paziti na to, da se vse davčno postopanje poenostavi in da bodo vsi davčni predpisi takšni, da bo davkoplačevalec vsak hip vedel, koliko je davčni upravi že plačal in kaj ji še dolguje. Davčna reforma iz leta 1927. se ni obnesla in naloga tega odbora je, da prilagodi sedanji vladni predlog dejanskim gospodarskim razmeram.
Za češko obrtno stranko je govoril posl. Ostrv. Naštel je celo vrsto določil davčnega zakona iz leta 1927., katerih novela ne upošteva, katerih odpravo pa obrtniška stranka brezpogojno zahteva.
Posebno ostro je napadel vladni predlog soc. dem. posl. dr. Meifi-ner. Vladni predlog jemlje postopoma davkoplačevalcem vsako zaščito. Vse stare napake ohranja predlog. Iz psiholoških in političnih razlogov se mora zaščita davkoplačevalca povečati.
Davkoplačevalec je izpostavljen šablonskemu in že inkvizitorskemu postopanju po finančni upravi. Finančna uprava je v neredu, čeprav mora priznati, da je finančni
SLO VENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 87-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Iteekspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
minister dr. Trapi nekatere ne-dostatke odpravil. Toda vsa prizadevanja finančnega ministra morajo imeti le polovičarski učinek, če sc davčno postopanje ne poenostavi in če se ne bo proti vsem pravično postopalo. Vladni predlog predlaga samo to, kar je finančni upravi po volji, ne vsebuje pa prav nič, kar bi moglo dvigniti davčno moralo. Najvažnejši pogoj za dvig davčne morale je, da ima finančna uprava sama kaj te morale. V zakonu o neposrednih davkih so mišljene kazenske določbe kot ultima ratio (zadnje sredstvo), v praksi pa postajajo glavno pravilo.
Nato je govoril dr. Hodža. Ministrski predsednik je izrekel željo, da bi sodelovanje odbora s finančnim ministrstvom omogočilo re formo, s katero bi se dosegli boljši odnošaji med finančno upravo in davkoplačevalci. Pozval je vse člane odbora, da iniciativno pri tem sodelujejo, ker je vladi vsaka takšna iniciativa dobrodošla.
Češki agrarec dr. Brdlik odklanja vsako določbo, ki naj velja tudi za nazaj.
Nato je govorila še cela vrsta drugih govornikov, ki so vsi zagovarjali interese davkoplačevalcev.
Kot zadnji je govoril fin. minister dr. Trapi. Novela naj odpravi vse nejasnosti in poenostavi vse postopanje. Ni pa mogoče takoj vseh napak odpraviti. Vendar pa bo novela prinesla zboljšanje, kar bo dvignilo zaupanje do davčne uprave.
Kaj bi dali naši davkoplačevalci, da bi vsaj enkrat slišali podobno razpravo iz naše skupščine!
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 2. marca ponudbe o dobavi 90.000 kg portland-cementa in do 7. marca o dobavi 1.800 hrastovih neimpregniranih pragov.
Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. marca ponudbe o dobavi rezervnih delov za signale.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do dne 8. marca ponudbe o dobavi emajl-dinamo-žice.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 5. marca ponudbe o dobavi stekla za okna; do 26. marca o dobavi 2.880 kg vijakov z maticami, okroglih palic iz medi in 322 raznih rašpl (turpija).
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 12. marca ponudbe za dobavo papirja in pisarniških potrebščin, 2 kompletnih peči za kopalnico, sestavljenega škripca (Flaschenzug), razne železne pločevine, trofaznega motorja in 500 kg pocinkane pločevine ter 2 verig.
Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do dne 14. marca ponudbe za dobavo ročne tehtnice in raznih vijakov in svedrov. Načrti in skice so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 15. marca ponudbe za-dobavo verig za sidro.
Uprava I. oddelka vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do dne 18. marca ponudbe za dobavo 1.000 pol kartona; do dne 23. marca o dobavi raznega jekla.
Direkcija pomorskega saohračaia v Splitu sprejema do dne 20. marca ponudbe za dobavo »tokare«.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 23. marca ponudbe o dobavi 20.200 značk grane službe vtkanih iz volne in 23.400 vtisnjenih iz platna; do 24. marca o dobavi raznih mornarskih gumbov; do dne 25. marca o dobavi mornarskih kokard za podoficire; do dne 26. marca o dobavi mornarskih nožev in jedilnega pribora ter 6 ton bele in 26 ton pisane bombaževine za potrebe mornarice; do 27. marca o dobavi 2.000 aluminiastih nosod s krožniki (porcije) ter 10.650 ton domačega premoga; do 28. marca o dobavi 1500 parov belih rokavic.
Licitacije
Dne 5. marca bo v štabu gra-ničpp trupe v Skoplju ofertna licitacija za postavitev zgradbe v Skoplju za potrebe štaba; dne 8. marca pa za dobavo raznega telefonskega materiala.
Dne 5. marca bo v Intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo dimnikarskih del v ljubljanski garniziji.
Dne 13. marca se bo sklepala pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu druga neposredna pismena pogodba za prevzem spediterskih poslov in carinjenja pošiljk za državna rudarska podjetja; dne 27. marca bo pri isti direkciji ofertna licitacija za dobavo karbida za polletno potrebo državnih rudnikov.
Dne 9. marca bo pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo skretnic in dne 19. marca o oddaji zemljišča na stanici Vinci (srez Jajce) za postavitev kioska v zakup.
Dne 27. marca bo pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za oddajo kolodvorskega bufeta na stanici Dravograd-Meža v triletni zakup.
Dne 27. marca bo v Slagalištu 1. odeljka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov iz železa in medi.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Mlad trgovski pomočnik
mešane stroke prosi za službo. Gre za samo hrano in Btanovanje. Ponudbe na upravo pod ..pomočnik"
DUNAJSKI SEJEN
8.—14. marca 1936
(Tehnični in poljedelski sejem do 15. marca)
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljalci iz 18 držav	Nakupovalci	iz 72 dežel
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem
prometu
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50'—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora
Iz vsakdanjega
Ne bom razpravljal o kakih krizah ali podobnih nadlogah, ker tega moramo biti že vsi siti. Rajši bom nekaj povedal iz vsakdanjega življenja v zabavo in pouk.
Splošno in najbrže z vso upravičenostjo se trdi, da je življenje najboljši učitelj in najbolj strog vzgojitelj. Ali vsi njegovi učenci se ne izuče in ne znajo uporabljati naukov življenja; saj vidimo skoraj vsak dan izgubljene eksistence. Kdor pa zna izkoristiti nauke življenja, ta a koristi.
Pobožni ljudje ...avijo, da je resnica hčerka božja. Ne bomo raziskovali, kdo je njen roditelj, ker zadostuje, če priznamo, da se v vsakdanjem življenju prav radi kregamo s to božjo hčerko. ?.e otroku napravlja veselje, če more kaj prav živahno pripovedovati. Poslušal sem dečka, še čisto majhnega, kako je navdušeno govoril o svoji plavalni sposobnosti in vztrajnosti. Drugi je govoril z vso živahnostjo o svojih sposobnostih v žogobrcu. Otroška duša je bila polna žogobrca, pa je jezik govoril »fuk. Pravijo, da zamorci lažejo kot bi pleve stresali. Govorica narodov vzhoda je polna pretiravanj. Poznate zgodbe iz tisoč in ene noči. Pa vzemimo vzglede iz svoje bližine. Kupec ali kupo-valka hudo graja predloženo blago, ki ima vse slabosti, le nič dobrega. Stranka hoče prodajalca omehčati, da bi ceneje dal. Prodajalec pa hvali svojo robp in ji prisoja lastnosti, katerih sploh nima. Eden drugemu govorita neresnico.
So kraji, kjer kupci strašno »glihajo«. Trgovec mora s tem računati in nastaviti temu primerne cene, da more do polovice popustiti, kolikor stranka navadno manj ponudi. V takih krajih čene niso samo enkrat višje nu-iperirane, ampak poleg tega vsaj še za 10 odstotkov višje, ker popustiti se mora vsaj polovica, za trud in za zamudo časa pa mora trgovec tudi kaj imeti, saj izgubi s takim kupovalcem do pol dneva in če kupuje nevesta, tudi ves dan in še več.
Nekje je imel neki industrialec lfepe in velike prostore v najemu.
Svojčas je vložil mnogo svojega denarja v naprave (investicije). Ker je najemninska pogodba potekala, je bil lastnik pripravljen pogodbo podaljšati. Najemnik pa se je pohvalil, da ima zelo pripravne prostore v novi zgradbi za manjšo najemnino na razpolago in da se namerava preseliti tja, ker mu tako kaže, tudi če bi mu sedanji najemodajalec najemnino znižal. Dnevi so tekli in nekega dne je najel prostore neki drug najemnik za višjo najemnino. Ko je stari najemnik za to zvedel, se je seveda hudo prestrašil, ker novih prostorov ni imel. Moral je globoko seči v žep in plačali novemu najemniku 50.000-— dinarjev odškodnine, gospodarju pa je odslej plačeval višjo najemnino. Mimogrede bodi omenjeno, da novi najemnik sploh ni potreboval prostorov, temveč je razumel posel in zlahka zaslužil lepe denarje.
Veliko preveč se govori in pretirava pri sklepanju kupčij. Izgublja se čas in nastajajo prepiri in nesoglasja ali vsaj nezadovoljstvo, večkrat pa tudi razdor kup-čijske zveze.
Nekje so dobili in tudi prodali večjo partijo polenovke. Nekega dne naroči šef svojemu nastav-ljencu, da napiše, kako so so naknadno ugotovili ti in ti nedo-statki v blagu. Na pohleven ugovor nastavljenca, da je polenovka že prodana, je šef odgovoril, da je to njegova stvar, namreč šefova, in da naj piše, kar mu je naročeno.
Ali je v trgovskem dopisovanju vedno vse resnica? Ali ne najdemo tu pogostoma marsikaj, kar ni v zvezi ž resnico? Navadno naslovljenec dožene, kaj je prav in kaj ni prav, pa zbog tega nikakor ni boljše volje za nakup itd.
Čitatelji! Navedel sem nekaj primerov iz vsakdanjega življenja. Takih in enakih primerov imate na stotine in vsak dan. Izprašajte svojo vest, poglejte vse kote in ugotovite, če je vsepovsod čisto! Nedostatke odpravite!
Predvsem pa se moramo vsi zaVedati, da treba kupovalca ali kupovalko vzgojiti. Vedno še obstoji naziranje strank, kako mast-
no trgovec zasluži. Marsikje vidijo luksuzen avto itd., pa sklepajo na pretirano visok zaslužek. Trgovec mora zaslužiti vsaj soliden zaslužek, ki odgovarja vloženi glavnici in izvršenemu trudu. Nastavljajte cene g takim zaslužkom in ne popuščajte od te cene! Stranka mora priti do spoznanja, da cene drže!
Trgovinski register
Vpisali sta se nastopni firmi: Šiftar Franc, trgovina z deželnimi pridelki, Brezovci, okraj Mur. Sobota.
Ptujska meh. tkalnica F. Pihler in drug, Ptuj. Obratni predmet: Izdelovanje raznih tkanin in v to stroko spadajoče izdelovanje, nabavljanje in predelavanje ter razpečavanje surovin, polfabrikatov in fabrikatov. Javna trg. družba. Družabnika Pihler Ferdinand in Bradač Alfred, oba zaseb. v Ptuju. Družbo zastopa vsak družabnik samostojno.
Vpisale so se te izprcmembc in dodatki:
Hranilnica Dravske banovine
Maribor. Izbrišejo se člani upravnega odbora: dr. Gvidon Sernec, dr. Franc Lipold in dr. Vinko Rapotec, vpišejo pa novoizvoljeni člani: Peter Jurak, opat in mestni župnik v Celju, dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru, Ivan Gračner, upravnik zdravilišča v Rogaški Slatini in Ivan Prijatelj, profesor v Mariboru.
»Vinumfructus«, veletrgovina alkoholnih pijač in z deželnimi pridelki, družba z o. z., Maribor. Z notarskim zapisom se je izpreme-nila družbena pogodba, da zastopa družbo, kadar ima samo enega poslovodjo, ta družbo samostojno. Izbrisala se je dosedanja poslo-vodkinja Ivanka Polegeg.
Tovarna kos in srpov Henrik Kiffer, družba z o. z. Sv. Lovrenc na Pohorju. Prokura se je podelila Ivu Iivacu, nastavljencu tvrdke v Sv. Lovrencu na Pohorju. Prokurist podpisuje za tvrdko.
Potnik in drug, družba z o. z. Ljubljana. Vpiše se poslovodja Josip Marinko ml., trgovec v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Vera Godec, soproga rudniškega inženirja v Ljubljani.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 29. februarja objavlja: Uredbo in navodila za izvrševanje uredbe o sprejemanju koruze od zemljiških posestnikov in malih obrtnikov v odplačilo do konca leta 1932. zaostalega davka in zaostalih doklad — Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za njih prižiganje — Razglas o obč. volitvah v Gor. Radgoni — Dopolnitev navodil k pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za leto 1936./37. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Doma in po svetu
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvctn Jelačin
£/ubl/ana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
časni chilski gen. konzul v Beogradu Oskar Garzes Silva.
Svetovno znani ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavlov, ki je dobil za svoja raziskovanja o srčnih boleznih 1. 1904. Noblovo nagrado, je umrl v Moskvi v starosti 87 let.
V januarja je bilo na jugoslovanskih železnicah natovorjenih 96.629 vagonov, za 6'5% več ko v januarju 1935, kar je posledica mile zime, ker ni bil promet oviran. V 1. 1934. pa je bilo natovorjenih 99.000 vagonov.
Med Seljaško slogo in zagrebškimi mesarji je bil na sestanku pri dr. Mačku dosežen sporazum.
Zagrebški lekarniški pomočniki so zahtevali na svoji letni skupščini uvedbo nedeljskega počitka za lekarne.
300 novih učiteljev je bilo imenovanih, in sicer večinoma učitelji, ki so maturirali 1. 1934.
Na zagrebški postaji so zaplenili 172 kg vtihotapljenega opija v vrednosti 50.000 Din.
Tradicionalna kuharska razstava na pepelnico, ki sta jo priredila v hotelu »Orel« v Mariboru tudi letos lastnika hotela g. in ga. Zemljič, je lepo uspela.
Predsednik španske republike je podpisal dekret o avtonomiji Katalonije. Katalonski parlament ima po tem dekretu pravico, da imenuje svojo vlado.
Vodja avstrijskih narodnih socialistov v Nemčiji Frauenfeld je imel v Berlinu oster protiavstrijski govor, v katerem je dejal, da se glede Avstrije ravnajo po Hitlerjevem geslu: Vedno na njo misliti, nikdar o njej govoriti! Pride pa čas obračuna in takrat bodo postopali po starem načelu: Zob za zob, oko za oko!
Izredni izdatki Anglije so narasli zopet za 2'72 milijona funtov in znašajo skupno že 31'8 milijona več kakor je bilo proračunano. Od teh gre za oboroževanje 13'14, za živinorejo in sladkorno proizvodnjo 6'67 milijona funtov, ostalo pa za druge namene. Toda povečali so se tudi dohodki Anglije v tej meri, da bo kljub tem izrednim izdatkom dosežen višek 3 milijonov funtov (750 milijonov Din).
Pogrebni stroški po pok. kralju Juriju V. so znašali okoli 6,25 milijona Din.
Šest rezervnih oficirjev, ki so prijatelji na smrt obsojenega polkovnika Velčeva, je bilo aretiranih in interniranih v notranjosti Bolgarske.
Turistične karte z znatno znižanimi cenami za potovanja po
Franciji in Alžirju je vpeljala Francija. Karte veljajo 6 mesecev.
Število brezposelnih je v Španiji
naraslo v decembru za 139.000 na 674.390. Nova španska vladaje izdala obsežne ukrepe, da zniža število brezposelnih.
Na Nemškem so se posrečili poskusi, da se za konserviranje rib uporablja mesto olja vino. Potrošnja domačih vin bo s tem zelo narasla.
Angleški rušilec »Vclox« je bil
na isti način poškodovan ko pred kratkim neka angleška križarka. Sumijo, da gre za sabotažna dejanja tujcev.	„
Etiopske znamke so zaceli ponarejati na veliko v Ženevi. Znamke so izdelane po originalnih klišejih in od tiskarne, ki je izdelala tudi prave znamke. Ista dva Etiopca sta namreč naročila pri tiskarni znamke kakor pred leti, ko sta bila od neguša v to pooblaščena.
Vodopadi na švedskem so zaradi ostre zime zamrznili. V mnogih krajih so zato brez električne razsvetljave.
Tržna poročila
je odšli s sejma, kakor določa »Seljačka sloga«. V resnici se je tudi živina podražila, in sicer biki za 25, voli za 75, teleta za 50 in krave za mesarje za 25 par. Tuji trgovci so kupovali živino za Grčijo.
Dogon in prodaja živine: 75 bikov, 747 krav, 221 junic, 196 volov, 139 juncev, 204 telet, 551 konj in žrebet, 508 prešičev in 153 pujskov.
Cene (za kg žive teže): biki 3'25 do 4, krave za klanje 3 do 3‘75, za klobase 1'70 do 2, junice za klanje 3'50 do 4, junice za rejo po 700 do 800, voli I. vrste po 4-75 do 5'50, II. vrste po 4 do 4'25, junci po 3'50 do 4'25, živa teleta po 5 do 6, zaklana po 7 do 8'50, Špeharji po 7 do 7'75, zaklani prešiči po 9, pujski do 1. leta po 50 do 100 Din za žival, starejši po 11 do 12, lahki konji po 2 do 3, srednji po 4 do 5, težki po 7 do 9 tisoč Din za par, žrebeta po 700 do 1200 za grlo, konji za klanje po 1 do 1'25 Din za kg žive teže.
Detelja po 100 do 110, otava po 90 do 105, seno po 80 do 90, slama za steljo po 35 do 45 Din za 100 kilogramov. Krompir po 0'90 do 1; repa po 0-35 do 0'40 Din za kg.
Radio Ljubljana
Vlada je odobrila uredbo o zaščiti domače lesne industrije in uredbo o ureditvi gozdarske produkcije ter o ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva. Min. Jankovič je izjavil, da sta obe uredbi izdani v smislu zahtev ljubljanskega zborovanja zastopnikov les' nega gospodarstva.
Po enodnevni razpravi je skupščina sprejela v odsotnosti opozi-cionalnih strank proračun v celoti. Za proračun je glasovalo 169 poslancev, proti pa 10, ker se člani Narodnega seljačkega kluba udeležujejo proračunske razprave.
Republika Chile je ustanovila v Beogradu svoje poslaništvo in je bil za poslanika imenovan svoje-
Cene na zagrebškem trgu so se zopet dvignile
Dogon na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu je bil dokaj večji ko na prejšnjem. Kupčija pa se je začela šele ob 10 dop., ker so kmetje vztrajali na svojih višjih cenah. Natančno ob 12 pa so kmet-
Nedelja, dne 1. marca. 8.00: Telovadba (vodi g. Marjan Dobovšek) — 8.30: čas, poročila, plošče — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00: Ruske narodne pesmi (poje ruski sekstet) — 11.00: O vlogi fosforne kisline v gospodarstvu narave (ing. Vojo Knop) — 11.20: Plošče — 11.40: Mikica in Mikec (ge. Gabrijelčičeva in Juvanova — 12.00: čas, objava sporeda — 12.15: Radijski orkester — 13.00: Venčki narodnih (pojo Zupanova, Rupnikova, Franzi in Tone Petrovčič s spremi je vanjem Radijskega orkestra) — 16.00:	Kmetijska	ura:
Ameriški kapar San Jose (ing. Janežič) — 16.20: Plošče — 17.00: Higijena kmetiške žene (dr. Malka šimec) — 17.15: V. ura slovenskih skladateljev:	Josip Klemenčič,
koncert dijaškega zbora škof. gimnazije iz št. Vida — 18.10: Razvoj slovenske drame: IX. ura 1. Uvodno predavanje, 2. Anton Funtek: Za hčer — drama v 1 dej. (izvajajo člani Nar, gled.) — 19.00: Plošče — 19.30:	Nac. ura — 20.00:
čas, poročila — 20.15: Našim izseljencem (Večer slovenske pesmi, glasbe in besede) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Koncert Radijskega orkestra.
Ponedeljek, dne 2. marca. 12.00: Fjodor šaljapin (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: S havajskih otokov (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00: Obolenje prebavnih organov (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Plošče — 18.40: Delo- In uspehi trboveljskih slavčkov (Vojko Jagodič) — 19.00: Čas, vremenska napoved, poročila —	19.30:
Nac. ura — 20.00: Prenos opere iz Beograda — V odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar).
Torek, dne 3. marca. 11.00: Metuljčki — mladinska spevoigra (izvaja drž. nar. šola v Mostah) — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetna glasba (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00:	Suite ruskih skladateljev
(Radijski orkester) — 18.40: Bu-dha-Zveličar v japonski luči (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Gorenjski trio (gg. Ahačiča iz Tržiča in Stanko Avgust) — 21.00: Evropski koncert čehoslovaške glasbe (prenos iz Prage) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Plošče.
LIPSKI	POMLADNI
se 1.
60°/o popusta na nemških državnih železnicah Obvestila daje: Častni zastopnik
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
TyrSeva c. 33	Telefon 27-62
ali Zvanllni biro lajpciikog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
bdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.