Sandra Svetina Priročnik za mentorje prve pomoči v 2. in 3. razredu osnovne šole Ilustrirala Suzana Bajc SANDRA SVETINA PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE Priročnik za mentorje prve pomoči v 2. in 3. razredu osnovne šole Ljubljana, 2022 2 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE Sandra Svetina: PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE: PRIROČNIK ZA MENTORJE PRVE POMOČI V 2. IN 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Ilustracije: Suzana Bajc Odobril Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije. Strokovna recenzija: Brigita Jazbar, dr. med. in Milena Senica Verbič, dr. med. Jezikovni pregled: Katarina Fekonja Avtorske pravice: Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana Izdal in založil: Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Ljubljana 2022 Javni sofinancer: Mestna občina Ljubljana (projekt Samo eno življenje imaš) Oblikovanje, prelom: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, Ljubljana 2022 1. elektronska izdaja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 111019779 ISBN 978-961-6103-52-7 (PDF) 3 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE PRIROČNIKU NA POT Znanje prve pomoči je znanje za življenje, je znanje, ki življenja rešuje. Sem prostovoljna gasilka v vaškem društvu, kjer so me prosili, naj opravim tečaj za bolničarja. Po opravljenem tečaju je mojo pozornost pritegnilo delovanje RKS OZ Ljubljana, ki učitelje osnovnih in srednjih šol spodbuja k men-torstvu prve pomoči za učence in dijake. Kot profesorica razrednega pouka in učiteljica v Osnovni šoli Majde Vrhovnik sem se izobraževanja za mentorico udeležila. Njihov odlično pripravljen program za poučevanje učencev od 6. razreda naprej pa me je spodbudil, da sem začela razmišljati o širjenju znanja prve pomoči med mlajšimi učenci. V sodelovanju s kolegico Suzano Bajc, profesorico likov-ne umetnosti, ki mi je bila pripravljena priskočiti na pomoč z ilustracijami, sem poskusno izpeljala interesno dejavnost Prva pomoč za najmlajše najprej v 2. in nato še v 3. razredu. Dejavnost je bila pozitivno sprejeta tako s strani otrok kot tudi staršev, zato sem se ob podpori in spodbudi ge. Eme Verbnik, univerzitetne diplomirane komunikologinje in sekretarke RKS OZ Ljubljana, odločila, da bom najino delo združila v priročnik, ki je pred vami. V priročniku so natančno opredeljene učne teme in učne priprave, gradivo za delo z učenci pa je dosegljivo na spletni strani RKS OZ Ljubljana (http://www.ljubljana.ozrk.si/). Eno od gradiv je tudi delovni zvezek, ki ga lahko mentorji razmnožite za skupino učencev, ki jo poučujete. V okviru vsake teme so zbrane priloge, ki spadajo k učni pripravi in izvedbi učne ure. V učnih pripravah je navedeno, kje je predlagana uporaba posamezne priloge. Rešitve delovnega zvezka so pripravljene kot predstavitev PowerPoint. Delovni zvezek je izdelan v obliki pobarvanke, kar vam bo prišlo prav, če imate bolj raznoliko skupino. Hitrejši učenci lahko ilustracije v svojem delovnem zvezku tudi pobarvajo. Učne priprave so napisane zelo izčrpno, saj verjamem, da priročnik lahko uporabljajo vsi, ki se odlo- čijo postati mentorji prve pomoči učencem prve triade. Vsebina je sicer prilagojena za 2. in 3. razred, kljub temu pa vam lahko pride prav tudi pri delu z drugimi starostnimi skupinami. Z njim si lahko pomagate vzgojitelji v vrtcih, na šolah ga lahko uporabljate v okviru interesne dejavnosti, posamezno temo je mogoče uporabiti tudi v okviru pouka, in sicer za popestritev učnih vsebin. Kot mentorji se lahko preizkusite tudi prostovoljci, gasilci, skavti, taborniki … Namen priročnika je, da bi vsem, ki se odločite širiti znanje iz prve pomoči med našimi najmlajšimi, delo olajšal in da bi v njem našli ideje, oporo ali pomoč pri poučevanju. Prvo pomoč nudimo z odprtim srcem in tako jo tudi poučujmo. Za otroke je to najboljša motivacija. Avtorica priročnika 4 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE KAZALO 2. RAZRED 1. PRVA POMOČ (UVODNA URA) 11 2. KLIC NA 112 13 3. REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE 16 4. PREVENTIVA – KO SEM SAM/-A DOMA … 19 5. SEM NEKAJ POSEBNEGA – SEM PROSTOVOLJEC/-KA (5. december) 21 6. POŽAR IN JAZ 26 7. EVAKUACIJA IN EVAKUACIJSKI NAČRT 30 8. KAKO NAJ VEM? (PRISTOP K POŠKODOVANCU ALI NENADNO OBOLELEMU) 32 9. MOJA KOŽA NORI … (ALERGIJE) 36 10. POZOR, PIKI! 39 11. LAŽJE OPEKLINE 44 12. PONOVIMO 49 13. RANE, TAKŠNE IN DRUGAČNE 50 14. AU, MOJA GLAVA! 54 15. KOLIKO ZNAM? 59 16. OGLED PREVERJANJA ZNANJA OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI 61 17. OGLED GASILSKE POSTAJE 64 5 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE 3. RAZRED 1. VSE TO ŽE VEM 69 2. ČE SE IZGUBIM … 72 3. ZEMLJA SE TRESE (POTRES) 77 4. KAJ POMENI VSA TA VODA? 81 5. NA RANO LE ČISTE ROKE! 84 6. JOJ, MOJ ZOB JE POŠKODOVAN! 89 7. POZOR, STRUPENO! 93 8. UTRJUJEMO SVOJE ZNANJE 97 9. IMOBILIZACIJA IN ZVIN GLEŽNJA 100 10. (ZAPRTI) ZLOM GOLENI 104 11. (ZAPRTI) ZLOM PODLAKTI 108 12. VAJA DELA MOJSTRA 111 13. NEZAVEST – HITRO NA BOK! 114 14. VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE! 125 15. OGLED REŠEVALNE POSTAJE 129 16. OGLED POLICIJSKE POSTAJE 131 6 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE SEZNAM GRADIV, DOSTOPNIH NA SPLETNEM NASLOVU www.ljubljana.ozrk.si: 2. RAZRED ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED (PPT) 1 PRVA POMOČ (UVODNA URA) 1.1 PRVA POMOČ NA KRAJU NESREČE – primer (PPT 2.1) 1.2 KDO MI LAHKO POMAGA – rešitve s str. 1 in 2 (PPT 2.2) 1.3 Delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI – 1. del (PRILOGA 2.1) 2 KLIC NA 112 2.1 KLIC NA 112 – rešitve s str. 3 (PPT 2.3) 3 REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE 3.1 ŽIVA IN ZDRAVKO O REGIJSKEM CENTRU ZA OBVEŠČANJE (PPT 2.4) 3.2 IGRA TRDO IN MEHKO (PRILOGA 2.2) 3.3 NESREČA – tabelska slika (PRILOGA 2.3) 4 PREVENTIVA – KO SEM SAM/-A DOMA … 4.1 ALI JE VARNO – kviz (PPT 2.5) 4.2 VEDNO SEM PREVIDEN/-A IN PAZIM NASE – rešitve s str. 6–8 (PPT 2.6) 4.3 ALI JE VARNO – tablice za kviz (PRILOGA 2.4) 5 SEM NEKAJ POSEBNEGA – SEM PROSTOVOLJEC/-KA (5. december) 5.1 PRIMER PLAKATA ZA PROSTOVOLJSTVO (PRILOGA 2.5) 6 POŽAR IN JAZ 7 EVAKUACIJA IN EVAKUACIJSKI NAČRT 7.1 EVAKUACIJSKI NAČRT SOBE – primer za otroke (PRILOGA 2.6) 7.2 ZNAK ZA ZBIRNO MESTO (PRILOGA 2.7) 8 KAKO NAJ VEM? (PRISTOP K POŠKODOVANCU) 8.1 KAKO NAJ VEM – rešitve s str. 13–15 (PPT 2.7) 8.2 KAKO NAJ VEM – NEUSTREZNO UKREPANJE (PRILOGA 2.8) 8.3 KAKO NAJ VEM – USTREZNO UKREPANJE (PRILOGA 2.9) 8.4 PRIMERI POŠKODB ZA IGRO VLOG (PRILOGA 2.10) 9 MOJA KOŽA NORI … (ALERGIJE) 9.1 PESEM ALERGIJA (PPT 2.8) 9.2 ALERGIJE – rešitve s str. 16 in 17 (PPT 2.9) 10 POZOR, PIKI! 10.1 PIKI IN ALERGIJA NA PIK – rešitve s str. 18 in 19 (PPT 2.10) 10.2 IZDELAJMO HLADILNO BLAZINICO (PPT 2.11) 10.3 OSJE GNEZDO (PPT 2.12) 10.4 Slike OSE, ČMRLJA, SRŠENA, ČEBELE (PRILOGA 2.11) 10.5 PRIMERI ZA IGRO VLOG – PIKI ŽUŽELK (PRILOGA 2.12) 11 LAŽJE OPEKLINE 11.1 OPEKLINE – rešitve s str. 20 in 21 (PPT 2.13) 11.2 KRIŽANKA z rešitvami (PRILOGA 2.13) 11.3 OSKRBA OPEKLINE – OCENJEVALNI LISTIČ (PRILOGA 2.14) 7 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE 12 PONOVIMO 12.1 PONOVIMO (PPT 2.14) 12.2 OCENJEVALNI LISTIČI (PRILOGA 2.15) 13 RANE, TAKŠNE IN DRUGAČNE 13.1 ODRGNINA, UREZNINA, UGRIZ – rešitve s str. 22–25 (PPT 2.15) 13.2 RANE (PRILOGA 2.16) 14 AU, MOJA GLAVA! 14.1 POŠKODBE GLAVE – rešitve s str. 25–27 (PPT 2.16) 14.2 POKRIVALO IZ TRIKOTNE RUTE (PRILOGA 2.17) 15 KOLIKO ZNAM? 15.1 PREVERJAM SVOJE ZNANJE – rešitve s str. 28 (PPT 2.17) 15.2 KOLIKO ZNAM (PRILOGA 2.18) 15.3 OCENJEVALNI LISTIČ (PRILOGA 2.19) 3. RAZRED ŠKATLA PRVE POMOČI – 3. RAZRED (PPT) 1 VSE TO ŽE VEM 1.1 VSE TO ŽE VEMO (PPT 3.1) 1.2 UKREPAM, KER ZNAM (PRILOGA 3.1) 1.3 Priprava na uro NA RANO LE ČISTE ROKE (PRILOGA 3.2) 2 ČE SE IZGUBIM … 2.1 ČE SE IZGUBIM V GOZDU – NASVETI (PPT 3.2) 2.2 MOJ NAHRBTNIK ZA POHAJKOVANJE PO GOZDU – rešitve s str. 1 (PPT 3.3) 2.3 LAHKO SE IZGUBIM (PPT 3.4) 2.4 KO SE IZGUBIM – rešitve primerov – rešitve s str. 2 (PPT 3.5) 2.5 VARNO, NEVARNO – rešitve s str. 3 (PPT 3.6) 2.6 Delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI – 2. del (PRILOGA 3.3) 2.7 IZGUBLJENI OTROK (PRILOGA 3.4) 2.8 KO SE IZGUBIM – primeri (PRILOGA 3.5) 2.9 VARNO, NEVARNO (PRILOGA 3.6) 3 ZEMLJA SE TRESE (POTRES) 3.1 EPICENTER (PPT 3.7) 3.2 POTRES – dani primeri (PPT 3.8) 3.3 POTRES – rešitve s str. 4 (PPT 3.9) 4 KAJ POMENI VSA TA VODA? 4.1 POPLAVE – rešitve s str. 5 (PPT 3.10) 4.2 BAZEN, REKA, MORJE, POPLAVA (PRILOGA 3.7) 4.3 OSNOVA ZA MISELNE VZORCE (PRILOGA 3.8) 5 NA RANO LE ČISTE ROKE! 5.1 TEMELJITO UMIVANJE ROK (PPT 3.11) 8 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE 6 JOJ, MOJ ZOB JE POŠKODOVAN! 6.1 ZOBKOVA ZGODBA (PPT 3.12) 6.2 NAŠI ZOBJE (PPT 3.13) 6.3 POŠKODBA ZOB – rešitve s str. 7–10 (PPT 3.14) 7 POZOR, STRUPENO! 7.1 NEVARNE SNOVI – PIKTOGRAMI (PPT 3.15) 7.2 DETERGENT IN JEDKA SNOV (PPT 3.16) 7.3 POZOR, STRUPENO! – rešitve s str. 11–15 (PPT 3.17) 8 UTRJUJEMO SVOJE ZNANJE 8.1 PRIMERI ZA UTRJEVANJE (PRILOGA 3.9) 8.2 PRIMER IMITACIJE IZBITIH IN ODLOMLJENIH ZOB (PRILOGA 3.10) 9 IMOBILIZACIJA IN ZVIN GLEŽNJA 9.1 ZVIN GLEŽNJA – rešitve s str. 16–18 (PPT 3.18) 9.2 TELOVADBA SKLEPOV (PRILOGA 3.11) 9.3 IMOBILIZACIJA KOLENA (PRILOGA 3.12) 10 (ZAPRTI) ZLOM GOLENI 10.1 ZAPRTI ZLOM GOLENI – rešitve s str. 19–21 (PPT 3.19) 10.2 Slika ZAPRTEGA ZLOMA GOLENI (PPT 3.20) 10.3 DEFORMACIJA KOSTI – primer (PRILOGA 3.13) 11 (ZAPRTI) ZLOM PODLAKTI 11.1 IZDELAJMO RUTO PESTOVALNICO IN IMOBILIZIRAJMO PODLAKET (PPT 3.21) 11.2 ZAPRTI ZLOM PODLAKTI – rešitve s str. 22–24 (PPT 3.22) 11.3 Slika ZAPRTEGA ZLOMA PODLAKTI (PPT 3.23) 11.4 KOSTI ROKE (PRILOGA 3.14) 12 VAJA DELA MOJSTRA 12.1 POŠKODBE – kviz (PPT 3.24) 12.2 VAJA DELA MOJSTRA – primeri (PRILOGA 3.15) 12.3 OCENJEVALNI LISTI (PRILOGA 3.16) 13 NEZAVEST – HITRO NA BOK! 13.1 NEZAVEST 1 – rešitve s str. 26–29 (PPT 3.25) 13.2 NEZAVEST 2 – rešitve s str. 30–32 (PPT 3.26) 13.3 SOCIALNE IGRE ZAUPANJA (PRILOGA 3.17) 14 VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE! 14.1 VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE – primeri (PRILOGA 3.18) 14.2 OCENJEVALNI LISTI (PRILOGA 3.19) 11 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred 1. PRVA POMOČ (UVODNA URA) Prva pomoč je zdravstvena oskrba, ki jo nudimo poškodovancu ali obolelemu na kraju dogodka oz. nesreče. Pomagamo si s preprostimi pripomočki, ki jih imamo na voljo (robčki, krpe, šali, časopis, veje, oblačila …). Če imamo pri roki ravno material za zdravstveno oskrbo, pa toliko bolje. Prva po-moč traja do trenutka, ko poškodovanec ali oboleli dobi zdravstveno oskrbo. Drugi člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (2006) med drugim pravi: »Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.« Tudi otroci se lahko znajdejo v položaju, ko so priča nesreči. Zato je najbolje, da jih čim prej naučimo, kako v taki situaciji ukrepati. Tako mi kot otroci v primeru nesreče najprej poiščemo pomoč v okolici. Glasno zakličemo: »NA POMOČ!« Če nas bo kdo iz okolice slišal, bo prišel k nam in nam pomagal. Otroke usmerimo, naj pokličejo sosedo, dedka, babico … Če ni nikogar od nam poznanih oseb v bliži-ni, pa lahko tudi naključno mimoidočo osebo. Če ne najdemo nikogar in nam uspe priti do telefona, pokličemo številko 112. Tudi njim povemo, da smo sami. Ko imamo sogovornika po telefonu, nam bo lažje, saj se v nesrečnem trenutku ne bomo počutili več tako osamljeni in nemočni. Otroci včasih težko presodijo, kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč in kdaj je treba poklicati 112. Dobro je, da jim s primeri čim bolj nazorno predstavimo, kdaj pokličemo 112 in kdaj ne: • Soseda leži na tleh. Ko jo pokličem, nič ne odgovori. (KLIČEMO 112) • Kuža je zgrizel mojo novo igračko. (NE KLIČEMO 112) • Gori hiša v bližini mojega bloka. (KLIČEMO 112) • Deklica v parku je padla in si opraskala koleno. (OBVESTIMO DEKLIČINE STARŠE) • Sošolcu je v glavo priletela žoga. Iz nosu mu teče kri. (OBVESTIMO UČITELJICO) • Z bratcem sva sama doma. Bratec se je polil z vročo vodo po celi roki. (KLIČEMO 112) • Žoga mi je padla na sosedovo dvorišče. Ker se s sosedi ne razumemo najbolje, si ne upam ponjo. (NE KLIČEMO 112) • Ravno ko sem šel mimo, je avto zbil kolesarja. (KLIČEMO 112) Pomembno je, da ustrezno presodimo, kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč. Otroke opozorimo, da številko 112 kličemo le takrat, ko nujno potrebujemo pomoč. Če npr. naš sošolec pade in si opraska koleno, najbrž ne bomo klicali 112, ampak bomo obvestili učiteljico. Če bratcu iz nosu teče kri, ker se je po nesreči udaril, bomo o tem obvestili odraslo osebo, ki je z nami. Če smo doma prijeli vročo posodo in nas pečeta dva prsta, bomo povedali staršem. Prav pa je, da se tudi otroci zavedajo, da v nekaterih situacijah lahko življenje rešimo le s klicem na 112. Kdaj klicati 112 lahko otrokom povzroča dodatno skrb, zato jih pomirimo. Povejmo jim, da v primeru, ko v bližini ni odrasle osebe, ki bi jim priskočila na pomoč, kar naj pokličejo 112. Četudi poškodba ne bo tako huda, bo vsakdo razumel, da so ukrepali po svojih najboljših močeh. ∗ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3). (2006). Uradni list RS, št. 72/2006, 114/2006 – ZUTPG, 91/2007, 76/2008, 62/2010 – ZUPJS, 87/2011, 40/2012 – ZUJF, 21/2013 – ZUTD-A, 91/2013, 99/2013 – ZUPJS-C, 99/2013 – ZSVarPre-C, 111/2013 – ZMEPIZ-1, 95/2014 – ZUJF-C, 47/2015 – ZZSDT, 61/2017 – ZUPŠ, 64/2017 – ZZDej-K, 36/2019, 189/2020 – ZFRO in 51/2021. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. 12 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 1. UČNA TEMA: UVODNA URA – KAJ JE PRVA POMOČ? VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ se spoznajo z vrstniki, ki bodo interesno dejavnost obiskovali; ∗ spoznajo način dela v okviru interesne dejavnosti; ∗ dobijo v izpolnjevanje vsak svoj osebni priročnik prve pomoči; ∗ spoznajo, kaj je prva pomoč in kdo vse jo lahko nudi; ∗ se zavedajo, da se nesreča lahko zgodi kjerkoli in da tudi sami lahko pomagajo; ∗ vedo, na koga se sami lahko obrnejo, če potrebujejo prvo pomoč; ∗ izdelajo uvodno stran svojega priročnika. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik in LCD-projektor  pogovor ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  reševanje nalog/vaje del), uvodna stran ter vaje na str. 1 in 2 (PRILOGA  delo z besedilom 2.1)  branje ∗ PRVA POMOČ NA KRAJU NESREČE – primer (PPT  pisanje 2.1)  delo s slikovnim gradivom ∗ KDO MI LAHKO POMAGA – rešitve s str. 1 in 2 (PPT  delo z računalnikom 2.2)  drugo LITERATURA: OBLIKE DELA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s  frontalno delo praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ  individualno delo Slovenije.  delo v parih ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja,  skupinsko delo 2011). DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem se predstavimo in povemo nekaj o Učenci se predstavijo. Kdor želi, lahko pove kaj sebi. Lahko povemo tudi, kako smo se mi odlo- o sebi. Lahko povedo tudi, kakšna so njihova čili, da bomo izvajali interesno dejavnost Prva pričakovanja in zakaj so se odločili, da bodo obi-pomoč za najmlajše. Predamo besedo tudi njim. skovali ravno to interesno dejavnost. OSREDNJI DEL Učence vprašamo: ◊ Kaj po vašem mnenju pomeni prva pomoč? ◊ Čemu je namenjena? Učenci sodelujejo v pogovoru in izrazijo svoje ◊ Ali lahko tudi vi nudite prvo pomoč? mnenje. Razmišljajo, kdo vse lahko nudi prvo ◊ Kaj pa jaz (učitelj)? pomoč. Učencem pokažemo konkreten primer (PPT 2.1 (PRVA POMOČ NA KRAJU NESREČE – primer)). 13 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Ali tudi vi poznate kakšen primer, ko je treba osebi nuditi prvo pomoč? Primere, ki jih povedo učenci, zapišemo na tablo in jih razvrstimo v dve skupini: NUJNI PRIMERI in NENUJNI PRIME- Učenci naštejejo primere. Izhajajo iz svojih iz-RI. Tudi učitelj doda kak primer. kušenj. Ker smo otroke nekoliko seznanili s tem, kaj je prva pomoč in v katerih primerih jo nudimo ter komu, jim razdelimo priročnike (PRILOGA 2.1), ki jih bodo med letom izpolnjevali in dopolnje- vali. Skupaj zapišemo na uvodno stran naslov ter priimek in ime. Razložimo, kaj pomeni priročnik Na prvo črto napišejo: (zbirka praktičnih nasvetov). Vsak svojemu pri- MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI ročniku dopolni uvodno stran, in sicer z ilustra- Pod naslov pa zapišejo ime in priimek in naslov-cijo. no stran dopolnijo z ilustracijo. Učence vprašamo, kako menijo, da bi lahko oni nudili prvo pomoč, glede na to, da še ne vedo ničesar o prvi pomoči. Lahko povedo odrasli osebi, ki je v bližini. Prvo pomoč smo dolžni nuditi vsi, in sicer po svojih najboljših močeh. Če ne znamo pomagati ali sploh ne vemo, kaj storiti, glasno zakličemo: »NA POMOČ!«, da nas sliši nekdo iz okolice. Kaj pa če nas nihče ne sliši? Kaj bi naredili v ta- kšnem primeru? Klicali bi številko 112. ZAKLJUČNI DEL Z učenci rešimo nalogi na strani 1 in 2 (PPT 2.2). Pogovorimo se o tem, zakaj, ko kličemo 112, po- Učenci rešujejo naloge. Razmišljajo, zakaj pove-vemo tistemu, ki se oglasi, da smo sami. mo, da smo sami. Kako nam to lahko pomaga? 2. KLIC NA 112 Prva in najpomembnejša stvar pri prvi pomoči je, da znamo najprej poskrbeti za svojo varnost. Če je oseba ujeta v goreči stavbi, je ne rešujemo sami, ampak pokličemo gasilce; če se je oseba izgubila v jami, pokličemo jamarje; če se je oseba poškodovala v gorah in je na težko dostopnem mestu, kjer tvegamo, da bi se tudi mi poškodovali, pokličemo gorsko reševalno službo … Če sami ogrozimo svojo varnost, se lahko zgodi, da nekomu, ki nujno potrebuje našo pomoč, ne bomo mogli pomagati. S tem lahko tvegamo najprej njegovo življenje, nato pa še svoje. Šele ko se prepričamo, da je za nas varno, lahko pristopimo k poškodovancu ali nenadno obolelemu. Kako pa se prepričamo, da je varno? Dobro si moramo ogledati kraj dogodka. V bližini ne sme biti nevarne električne napeljave, pretrganih žic, deroče reke, ognja, dima, politih nevarnih snovi, ostrih predmetov, na katerih se lahko porežemo, prometa, snovi, ki lahko zagorijo … Vedno pristopimo od 14 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred spredaj, da poškodovanca ali nenadno obolelega ne prestrašimo ali da se še bolj ne poškoduje, ko se ozre za nami. Govorimo dovolj glasno, da nas sliši, in se mu predstavimo. Vprašamo ga, ali mu lahko pomagamo. Najprej moramo ugotoviti, kaj se je sploh zgodilo. Osebo vprašamo po dogodku. Zanima nas tudi, ali osebo kaj boli in kje jo boli. Če so otroci tisti, ki pridejo na kraj dogodka ali nesreče, je pomembno, da vedo, kako ukrepati. Oni sicer niso dolžni nuditi prve pomoči, dobro pa je, da vedo, kako se v takem položaju odzvati. Za začetek je dovolj, da o nesreči hitro obvestijo starše, sosedo, stare starše, mimoidoče odrasle osebe, učiteljico, policista, gasilca … skratka nekoga, ki ima telefon, če ga sami nimajo, da bo lahko o nesreči obvestil reševalno službo. Vsi moramo poznati tel. številko 112. Dobro je, da vemo tudi, kaj jim moramo sporočiti. Ko pokličemo številko 112, se nam oglasi operater v centru za obveščanje. Smiselno je, da prej pridobimo podatke, da ne izgubljamo časa. Operaterju povemo: Kdo kliče (se predstavimo), kaj se je zgodilo (povemo, kar smo izvedeli od poškodovanca ali nenadno obolelega, ali kar smo videli, ali kar so nam povedali tisti, ki so zraven; če se oseba ne odziva in ne vemo, kaj se ji je zgodilo, povemo, kar vidimo: oseba se ne odziva, ima poškodovano koleno in glavo na čelu; zraven je pes, ki laja in je videti nevaren …), kje se je zgodilo (poskusimo povedati čim bolj točen naslov; pogledamo na kakšno stavbo v bližini; če ne gre, povemo vsaj okvirno, kje smo, kaj je zraven, kaj vidimo, da nas bodo lahko našli), kdaj se je zgodilo (povemo, če smo videli, npr. pred 5 minutami, ob 15.30, pred nekaj minutami …), koliko je ponesrečenih ali nenadno obolelih (povemo število) in kakšno po-moč potrebujemo (povemo, ali potrebujemo gasilce, policiste, druge reševalce … če nismo prepričani, nam bo operater povedal; pomembno je, da natančno opišemo situacijo na kraju dogodka). Dobro je poudariti, da moramo v takšnih trenutkih ostati mirni. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Novak, T. in Škerl, P. (2008). Ježek Snežek in 112: Kdaj in kako pokličemo na številko za klic v sili. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 2. UČNA TEMA: KLIC NA 112 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kaj je prva pomoč in kdo vse jo lahko nudi; ∗ se zavedajo, da se nesreča lahko zgodi kjerkoli in da tudi sami lahko pomagajo; ∗ vedo, na koga se sami lahko obrnejo, če potrebujejo prvo pomoč; ∗ poznajo tel. številko 112; ∗ spoznajo, kdo se oglasi in kje, ko kličemo tel. številko 112; ∗ se seznanijo s podatki, ki jih sporočimo operaterju v centru za obveščanje in razmišljajo o pomembnosti teh podatkov; ∗ razmišljajo o primerih, ko je treba poklicati 112; ∗ se navajajo na delo v skupini; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije in sposobnosti govornega nastopanja. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  pogovor ∗ SLIKANICA: Novak, T. in Škerl, P. (2008). Ježek Sne-  reševanje nalog/vaje žek in 112: Kdaj in kako pokličemo na številko za  delo z besedilom klic v sili. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za  branje zaščito in reševanje.  pisanje ∗ KLIC NA 112 – rešitve s str. 3 (PPT 2.3) 15 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred  delo s slikovnim gradivom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo z računalnikom del), vaja na str. 3 (PRILOGA 2.1)  drugo LITERATURA: OBLIKE DELA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  frontalno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  individualno delo ∗ Novak, T. in Škerl, P. (2008). Ježek Snežek in 112:  delo v parih Kdaj in kako pokličemo na številko za klic v sili. Mi-  skupinsko delo nistrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence vprašamo, ali so že kdaj slišali za ježka Snežka. Povemo, da je to zelo pameten ježek, ki je prijatelj vseh otrok. Svetuje jim, kako ravnati v primeru, ko izbruhne požar, ko nas presenetijo poplave ali ko nas strese potres. Ena od njego- vih knjig ima naslov JEŽEK SNEŽEK IN 112. V njej piše vse o klicu na 112. Učence vprašamo, ali jih zanima, kaj vse jim bo povedal ježek Snežek. Učenci odgovorijo na vprašanja. OSREDNJI DEL Učencem preberemo knjigo. Kratko jo obnovi- mo skozi vprašanja: Katero številko pokličemo, ko se zgodi nesreča? Številko 112. Kdo se nam oglasi in kje se nahaja? Operater v centru za obveščanje. Kako nam pomaga operater? Vpraša nas po vseh podatkih, ki so povezani z nesrečo. O nesreči obvesti reševalce, ki kar naj- hitreje pridejo na pomoč. Katere reševalce poznamo? Gasilce, gorske reševalce, reševalce jamarje, re- ševalce potapljače, nujno medicinsko pomoč … Kakšna nesreča se je zgodila? Fant je z avtomobilom povozil gospo na preho- du za pešce. Kako se je počutil deček, ko je videl nesrečo? Bil je prestrašen. Bilo mu je hudo, ker je sam. Ni vedel, ali bo zmogel poklicati 112. 16 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Dečku je uspelo poklicati na 112. Pomagal mu Povedal je svoje ime in da je sosedo pred ne-je ježek Snežek. Kaj vse je deček povedal, ko je kaj trenutki povozil avto ter da nujno potrebuje poklical? zdravnika. Ježek Snežek ga je opomnil, da mora povedati tudi natančen naslov, saj drugače ne bodo vedeli, kam morajo priti pomagati. Kaj povesta starša dečku, ko se vrneta? Kaj je Da je zelo pomembno, da v takšnih trenutkih pomembno v trenutku, ko naletiš na nesrečo? ostaneš miren in da hitro in pravilno ukrepaš. Včasih s tem komu rešiš življenje. Ali smemo klicati 112, če se igramo ali če nima- Ne, številko 112 kličemo samo takrat, ko se zgo-mo kaj početi? di nesreča ali kaj hudega in nujno potrebujemo pomoč. Ponovimo še enkrat, kaj povemo, ko kličemo KDO KLIČE? na 112. Učencem klic na 112 predstavimo s KAJ SE JE ZGODILO? predstavitvijo PowerPoint, in sicer na konkret- KJE SE JE ZGODILO? nih primerih in po korakih, da si dobro zapom- KDAJ SE JE ZGODILO? nijo (PPT 2.3). KOLIKO JE PONESREČENIH? KAKŠNO POMOČ POTREBUJEMO? ZAKLJUČNI DEL Učence razdelimo v skupine po 3. Razdelimo jim njihove priročnike. Odprejo jih na strani 3 Učenci rešijo nalogo. Pripravijo se in sošolcem in rešijo nalogo. Skupaj si izmislijo nesrečo ter predstavijo dogodek. Pri predstavitvi naj sode-narišejo in/ali napišejo, kako so poklicali 112. lujejo vsi. 3. REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE Ko se znajdemo na kraju nesreče ali potrebujemo pomoč, ki presega naše zmožnosti, pokličemo številko 112, to pa je številka Regijskega centra za obveščanje (ReCO). Gre za številko za klic v sili, ki je enotna v vseh državah Evropske unije. V Sloveniji je 1 državni in 13 regijskih centrov za obveščanje. Ko pokličemo na številko 112, se nam oglasi operater ali dispečer, ki nam bo ponudil vse ustrezne informacije, navodila, nasvete … ali pa bo naš klic preusmeril v zdravstveni dom (urgenco), na najbliž- jo policijsko postajo, na najbližjo gasilsko postajo … Center za obveščanje deluje 24 ur na dan, vsak dan. Klic na 112 je brezplačen, tako da v center lahko pokličemo tudi po mobitelu, pa čeprav smo že porabili ves denar. Pri klicu z mobilnim telefonom moramo paziti le, da smo na območju, ki je pokrito s signalom. Kličemo lahko tudi z zaklenjenim telefonom. Center za obveščanje ima omogočen prikaz, kje se oseba, ki kliče, nahaja, kar je še posebej dobrodošlo v primerih, ko ne znamo pojasniti, kje se nahajamo. Ob avtocestah so na 2 kilometra razvrščeni klicni stebrički, po katerih lahko vzpostavimo zvezo z nadzornim centrom. Če pa se znajdemo kje, kjer ni signala ali smo brez telefona (npr. v gorah, v jami …), pa klic na 112 ni mogoč. V takšnem primeru poiščemo najbližjo obveščevalno točko: pla-ninske postojanke, visokogorske kmetije, policijske postaje v dolini … Obveščevalne točke so ozna- čene z znakom gorske reševalne službe (GRS). Ker je v zimskem času večina postojank zaprtih, so na nekaterih bolj obiskanih lokacijah nameščene kar samodejne radijske postaje za klic v sili (naprave SAPOGO). Preden se odpravimo v neznano, je dobro, da preverimo, kje se vse te postojanke oz. ob-veščevalne točke nahajajo. Če se odpravljamo v tujino (v državo izven EU), pa je smiselno tudi, da se predhodno seznanimo s številko centra za obveščanje v državi, v kateri smo nastanjeni. 17 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Če imamo možnost, lahko za učence organiziramo tudi ogled centra za obveščanje. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. (2014). Enotna evropska številka za klic v sili 112. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112. si/slo/page.php?src=ks15.htm Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 3. UČNA TEMA: CENTER ZA OBVEŠČANJE – 112 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ poznajo podatke, ki jih moramo povedati, ko kličemo na 112; ∗ vedo, kdo se v klicnem centru oglasi; ∗ se zavedajo, da je ob klicu pomembno ostati miren; ∗ se zavedajo, kaj se zgodi, če postanemo panični; ∗ iščejo načine, kako se lahko pomirimo (drug drugega ali sami sebe); ∗ poslušajo pesem, ki jim lahko pomaga, da se spomnijo na številko 112, in se naučijo refren; ∗ po svoji domišljiji ilustrirajo pesem; ∗ se navajajo na delo v skupini; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije in sposobnosti govornega nastopanja. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  delo z besedilom ∗ SLIKANICA: Novak, T. in Škerl, P. (2008). Ježek Snežek  pogovor in 112: Kdaj in kako pokličemo na številko za klic v  reševanje nalog/vaje sili. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito  pripevanje in reševanje.  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI  pisanje (1.del), vaji na str. 4 in 5 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom ∗ ŽIVA IN ZDRAVKO O REGIJSKEM CENTRU ZA OBVE-  delo z računalnikom ŠČANJE (PPT 2.4)  drugo ∗ IGRA » TRDO IN MEHKO« (PRILOGA 2.2) ∗ NESREČA – tabelska slika (PRILOGA 2.3) OBLIKE DELA:  frontalno delo LITERATURA:  individualno delo ∗ Senker, C. (2006). Skrb za varnost. Grlica.  delo v parih ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  skupinsko delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Novak, T. in Škerl, P. (2008). Ježek Snežek in 112: Kdaj in kako pokličemo na številko za klic v sili. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje. ∗ URSZRSOS112 (6. 12. 2021). 112 [Avdio]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=ciOmB6pJi7c ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). ∗ Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. 18 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učenci že vedo, da številko 112 pokličemo, ko potrebujemo pomoč v situaciji, ki ji sami nismo kos. Vprašamo jih, ali se spomnijo, kdo se nam na tej številki oglasi. S predstavitvijo PowerPo- int jim prikažemo pogovor med Živo in Zdrav- kom in ga dopolnimo (PPT 2.4). Lahko določimo tudi dva učenca. Prvi prebere Živin del, drugi pa Dva učenca prebereta ali zaigrata pogovor med Zdravkov del. Živo in Zdravkom. Preostali učenci poslušajo. OSREDNJI DEL Učence razdelimo v skupine po 3. Glede na to, da Živa postane čisto panična, ko se kaj zgodi, morajo učenci skupaj poiskati načine, kako jo lahko pomirijo in ji svetujejo, kako naj ostane mirna. Če opazimo, da imajo težave, jim lahko tudi mi ponudimo kakšno rešitev (str. 4): ◊ globoko vdihne in izdihne; ◊ umiri dihanje in se sprosti; ◊ si pove kaj pomirjujočega: »Živa, zmogla boš. Vse bo v redu.«; ◊ lahko si glasno govori navodila, kaj nare- Učenci razmislijo, se pogovorijo in nasvete Živi diti; zapišejo v delovne zvezke na strani 4. Ko konča- ◊ … jo, skupine predstavijo nasvete sošolcem. Učence vprašamo, ali nam lahko vsi ti nasveti pridejo prav še v kakšni drugi situaciji? Učenci razmišljajo, ali so kdaj panični pred oce- njevanjem znanja v šoli, če so sami doma, če jih Vzemimo si 5 minut časa in se z učenci igrajmo kaj skrbi … igro Trdo in mehko (PRILOGA 2.2). Ko igro kon- čamo, jim povejmo, da je to še en način, s kate- rim lahko sprostijo svoje telo. Da napnejo vse mišice, nato pa napetost popustijo in si predsta- vljajo, da so lahki kot peresa. Učenci se vživijo in sodelujejo pri igri sproščanja. Učencem povemo: »Živa bo v prihodnje upošte- vala vse to, kar smo ji svetovali, vsekakor pa bo ostala mirna. Dobro, da ste ji vse to povedali, ker sicer ne bi vedela kako ravnati, ko se ji je zgodilo tole …« Dogodek je naslikan v več kora- kih. Slike premešamo in jih z magneti pritrdimo na tablo (PRILOGA 2.3). 19 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred »… v bistvu moramo šele ugotoviti, kaj se je zgo- Učenci si ogledajo slike in jih postavijo v pravil-dilo naši Živi, in sicer tako, da postavimo zme- ni vrstni red. Določimo tri učence, ki zaigrajo šnjavo slik na tabli v ustrezen vrstni red.« pogovor med Živo, Zdravkom in operaterjem v centru za obveščanje. Pogovorimo se o dogodku in o podatkih, ki jih povemo, ko kličemo številko 112: Učenci sodelujejo pri pogovoru. Ali je Živa ustrezno ravnala? Da. Je povedala vse podatke, ki jih moramo poveda- ti, ali je kaj izpustila? Povedala je vse podatke. Ji je operater pri tem pomagal? Da, saj jo je vodil z vprašanji. Tako je bilo Živi lažje. ZAKLJUČNI DEL Učenci odprejo delovne zvezke na str. 5. Da jim bo lažje in da res nikoli ne bi pozabili na številko 112, jim predvajamo pesem Andreja Rozmana Roze iz lutkovne predstave Lutkovnega gledali- Učenci poleg besedila pesmi na str. 5 ilustrirajo. šča Fru-Fru (Pikec Ježek in Gasilko Jež). Naslov Lahko ilustrirajo pesem ali primer, v katerem bi pesmi je 112. bil potreben klic na 112. 4. PREVENTIVA – KO SEM SAM/-A DOMA … Tudi mlajši otroci so kdaj sami doma. Z njimi je smiselno spregovoriti o tem, kaj se doma sme in česa ne, s čim se lahko igrajo in s čim ne, o čem se je bolje predhodno posvetovati s starši … Učencem lahko predstavimo slikanico iz zbirke Previdno z naslovom Doma. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 4. UČNA TEMA: KO SEM SAM/-A DOMA … VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, da je doma veliko stvari, s katerimi se ne smemo igrati; ∗ spoznajo, da je doma veliko stvari, s katerimi ravnamo previdno; ∗ spoznajo, da so doma tudi stvari, ki jih moramo pustiti pri miru; ∗ se navajajo na to, da preden kaj storimo, pomislimo, ali je to varno; ∗ vedo, na koga se lahko obrnejo, ko so sami doma; ∗ razumejo, zakaj je nekaj varno in zakaj ni varno; ∗ razvrščajo predmete v več kategorij; ∗ se zavedajo, da je pomembno tudi druge opozoriti na nevarnost (brata, sestro, mamo, očka, dedka, sosede …); ∗ se na primerih učijo ravnati varno; ∗ razlikujejo med varnimi in nevarnimi situacijami, s katerimi se lahko srečajo. 20 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ LCD-projektor, računalnik  pogovor ∗ različna čistila ali embalaža čistil, bonboni in table-  reševanje nalog/vaje te, likalnik, pretrgan kabel in vtičnica (brez pretoka  delo z besedilom elektrike), velik nož, škarje in otroške škarje  branje ∗ ALI JE VARNO – kviz (PPT 2.5)  pisanje ∗ ALI JE VARNO – tablice za kviz (PRILOGA 2.4)  delo s slikovnim gradivom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo z računalnikom del), vaje na str. 6, 7 in 8 (PRILOGA 2.1)  drugo: praktično delo ∗ VEDNO SEM PREVIDEN/-A IN PAZIM NASE – rešitve s str. 6–8 (PPT 2.6) OBLIKE DELA: ∗ knjiga DOMA (zbirka Previdno)  delo v parih  skupinsko delo LITERATURA:  frontalno delo ∗ Llewellyn, C. in Gordon, M. (2006). Previdno: Doma.  individualno delo Grlica. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence vprašamo, kakšne nezgode se jim lahko Vsi učenci dobijo možnost, da povedo svoje pripetijo doma. mnenje ali izkušnje. Doma se ljudje običajno počutimo najbolj var- no. Ali je doma res varno? OSREDNJI DEL Učence usmerimo k razmišljanju. Razdelimo jih v 5 skupin po 2 ali 3 učence. Pripravimo 5 po- staj:◊ 1. POSTAJA: likalnik ◊ 2. POSTAJA: čistila oz. embalaže čistil z različnimi oznakami ◊ 3. POSTAJA: tablete in bonboni, podobni tabletam ◊ 4. POSTAJA: pretrgan kabel »vtaknjen« v vtičnico (pretrgan kabel vtaknemo v vtičnico, ki ni na steni; ni stika z el. to- kom) ◊ 5. POSTAJA: velik nož, ostre škarje, manj- še škarje, otroške škarje Učencem povemo, da bodo na vsaki postaji 3 mi- nute. Ko so na postaji, naj razmišljajo, kaj mora- Učence spodbudimo, da pridejo do teh ugoto-jo narediti, če naletijo na takšno situacijo doma; vitev sami. Predvsem je pomembno, da so dob-kako preverijo, ali je varno; kaj lahko vzamejo, ne ri opazovalci. Pogovorijo se s svojo skupino in da bi vprašali starše; česa se ne dotikajo … ustno oblikujejo sklepe. 21 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Ko končamo, učencem razdelimo tablice, ki jih predhodno pripravimo (na eni strani je kljukica, na drugi pa križec). Lahko jih prilepimo na lese- ne paličice (PRILOGA 2.4). Rešujemo kviz Ali je varno. Učencem glasno beremo vprašanja o posamezni temi, učenci pa odgovarjajo (PPT 2.5). Učenci rešujejo kviz. Lahko jih razdelimo tudi v Če je odgovor pravilen, dvignejo zeleno kljukico, skupine in si beležimo točke. Tako je za učence če je napačen, pa rdeč križec. še bolj motivacijsko. Če opazimo, da so učenci kje v dilemi, pojasni- mo, zakaj je nekaj prav oz. narobe. Kviz izkoristi- mo za razlago in pojasnila. ZAKLJUČNI DEL Učencem damo navodila za reševanje nalog v Učenci rešujejo naloge v delovnem zvezku. Tako delovnem zvezku na straneh 6, 7 in 8 (PRILOGA preverimo, kaj so se naučili pri tej uri. Rešitve 2.1). tudi glasno preberemo in pregledamo (PPT 2.6). Če imamo čas, lahko otrokom preberemo knjigo iz zbirke Previdno z naslovom DOMA. Lahko pa Učenci odgovorijo na vprašanja, ki se pojavijo jim jo le priporočimo v branje. v knjigi. 5. SEM NEKAJ POSEBNEGA – SEM PROSTOVOLJEC/-KA (5. december) »Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist« (ZProst, 5. člen). Prostovoljec lahko postane vsak od nas, ne glede na raso, spol, starost, versko pripadnost … Vsi lahko opravljamo prostovoljna dela, tudi otroci, in sicer v okviru svojih zmožnosti. Otrokom je smiselno predstaviti predvsem prostovoljna dela, ki jih sami lahko prispevajo. Takšna dela so: pomoč sošolcu pri branju ali učenju, pomoč starejšim osebam (branje časopisa, nošenje vrečk z živili iz trgovine, zlaganje drv, sprehajanje njihovih hišnih ljubljenčkov, pospravljanje …), aktivno sodelovanje pri čistil-nih akcijah, sodelovanje pri akcijah zbiranja zamaškov za določeno osebo, sodelovanje in pomoč pri organizaciji prireditev z dobrodelnim namenom itd. Prostovoljstvo deluje na različnih področjih, in sicer na socialnem, športnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem … Deluje pa tudi v posameznih kriznih situacijah (pot-resi, poplave, vojne, množične nesreče …). Zametki prostovoljstva in tudi društva, namenjena prostovoljstvu, so obstajala že v 19. stoletju. »V začetku devetdesetih let 20. stoletja je bila ustanovljena Slovenska filantropija (filantrop pomeni človekoljub), Združenje za promocijo prostovoljstva, kot društvo, katerega osnovno poslanstvo je razvoj in promocija prostovoljstva v Sloveniji na nacionalni ravni. Na podlagi sodelovanja se je usta-novila tudi Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki danes šteje že več kot 1000 prostovoljskih organizacij« (http://www.prostovoljstvo.org/o-prostovoljstvu/zgodovina, b. d.). Od leta 1985, ko je Organizacija Združenih narodov razglasila mednarodni dan prostovoljstva, obeležujemo ta dan vsak 5. december v letu. Na ta dan lahko organizacije, ki sodelujejo s prostovoljci, 22 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred pokažejo, kaj vse je bilo z njihove strani narejeno v dobrobit sočloveka. Ravno tako je to dan, ki je namenjen prostovoljcem, ki se vsak dan spomnijo na ljudi v stiski, ki vsak dan iščejo nove načine, oblike, metode za pomoč drugim in za izvajanje dobrih del ter si vsak dan skušajo odgovoriti na vpra- šanje: »Kako še lahko pomagam?«. ∗ Zakon o prostovoljstvu (ZProst). (2011). Uradni list RS, št. 10/2011, 16/2011 – popr. in 82/2015). ∗ Slovenska filantropija: prostovoljstvo. (b. d.). https://www.prostovoljstvo.org/ Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 5. UČNA TEMA: SEM NEKAJ POSEBNEGA – SEM PROSTOVOLJEC/-KA (5. DECEMBER) VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, da je 5. december dan prostovoljstva; ∗ spoznajo, kdo je prostovoljec/prostovoljka; ∗ spoznajo, kaj je prostovoljno delo; ∗ se zavedajo, da so prostovoljna dela lahko tudi manjša, a kljub temu zelo veliko pomenijo; ∗ razmišljajo, kdaj so sami naredili kaj prostovoljno; ∗ razmišljajo, kdaj sami potrebujejo pomoč; ∗ spoznavajo pomen medsebojne pomoči; ∗ razmišljajo, kako lahko pomagamo mi in komu; ∗ razmišljajo o občutkih, ki nas prevzamejo, ko naredimo dobro delo; ∗ sodelujejo s starejšimi učenci ali prostovoljci. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ SLIKANICA: Paglavčki, prostovoljčki  igra vlog ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  pogovor del), vaje na str. 9 (PRILOGA 2.1)  reševanje nalog/vaje ∗ PRIMER PLAKATA ZA PROSTOVOLJSTVO (PRILOGA  delo z besedilom 2.5)  branje ∗ barvni flomastri in pisala, listi različnih oblik, šele-  pisanje shamer  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Mednarodni dan prostovoljstva. (b. d.). Prosto-  drugo (izdelava plakata, druže- voljstvo.org. nje s starejšimi učenci) https://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/medna- rodni-dan-prostovoljstva OBLIKE DELA: ∗ Prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju (b. d.). Pro-  delo v parih stovoljstvo.org.  skupinsko delo https://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/prosto-  frontalno delo voljstvo-v-vzgoji-in-izobrazevanju  individualno delo ∗ Llewellyn, C. in Gordon, M. (2001). Zakaj naj pomagam? Grlica. ∗ Ross, G. in Rupel, N. (2011). Paglavčki, prostovoljč- ki. Alba. 23 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem preberemo knjigo PAGLAVČKI, PRO- Učenci zbrano poslušajo in si ogledajo slikanico. STOVOLJČKI. Po poslušanju jih vprašamo, zakaj Razmišljajo o prostovoljnih dejanjih, ki so pred-menijo, da smo brali to knjigo. stavljena v slikanici. Učencem povemo, da bomo danes podrobne- je spoznali prostovoljstvo in prostovoljna dela, v katera se lahko vključimo. Razmišljali bomo, zakaj bi sploh pomagali in kakšne občutke vzbu- jajo v nas dobra dela. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da je 5. december dan, ko se posebej posvetimo takšnemu delu. Vprašamo jih, kako bi oni poimenovali ta dan. To je med- narodni dan prostovoljstva. Dan, ko lahko svojo celoletno dobrodelnost predstavimo drugim. Ali vsi lahko opravljamo prostovoljno delo? Prostovoljno delo lahko opravljamo vsi. Zakaj se odločimo za prostovoljno delo? Ker si želimo pomagati nekomu, ki pomoč po- trebuje. Kaj pričakujemo v zameno? V zameno ne pričakujemo ničesar. Ste tudi vi že kdaj opravili kakšno prostovoljno delo? Na primer takšno kot paglavčki v slikani- ci? Kako pa so se počutili paglavčki v naši slikani-ci? Kako ste se počutili vi, ko ste opravili kakšno dobro delo? Ali tudi vi kdaj potrebujete pomoč? Kdaj? Učenci odgovorijo na vprašanja. Nadaljujemo z eno od naslednjih dveh dejavno- sti: 1. Učencem povemo, da bomo na šoli obeležili 5. december tako, da bomo pripravili plakat ob dnevu prostovoljstva. Povemo, da je to nekoliko drugačna ura. K so- Starejši učenci se predstavijo mlajšim učen- delovanju smo namreč povabili starejše učence cem in jim povedo, da bodo skupaj z njimi (lahko so iz skupine nadarjenih), ki nam bodo pripravili plakat. danes pomagali pri našem delu. 24 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Najmlajši bodo zadolženi za en del plakata, sta- rejši učenci pa lahko poskrbijo za drugi del. Ena možnost je še, da mlajši učenci narišejo, starejši pa narisano ubesedijo. Pomembno je, da razdelimo delo. Ne želimo, da bi vsi delali isto. Plakat naslovimo: SMO NEKAJ POSEBNEGA – SMO PROSTOVOLJCI 5. DECEMBER: DAN PROSTOVOLJSTVA Učence razdelimo v pare ali trojice in pripravi- mo plakat, ki ga razdelimo v 2 rubriki: 1. KAKO LAHKO OTROCI POMAGAMO? 1. Učenci narišejo, kako lahko pomagajo dru gim: Učence usmerimo v razmišljanje, kako lahko pomagajo drugim ljudem. Lahko pomagajo tudi ◊ s starostniki v domu za ostarele igrajo živalim. Povežejo naj se s starejšimi učenci in družabne igre in jih kratkočasijo; skupaj poiščejo čim več možnosti. Če ne gre, jim ◊ berejo časopis dedkom in babicam; lahko malo svetujemo. ◊ gredo v trgovino in pomagajo nesti živila starejšim ljudem; Eden od starejših učencev na šeleshamer napi- ◊ pomagajo sošolcu pri branju; še naslov, in sicer diagonalno, iz levega zgornje- ◊ pomagajo prijatelju pri učenju, pisanju ga kota v desni spodnji kot. naloge; ◊ zbirajo zamaške za posameznike, ki pot- Učencem razdelimo liste, ki so različnih oblik. ◊ rebujejo pomoč; Učenci nanje narišejo primer pomoči in sliko ◊ zbirajo šolske potrebščine za otroke v ubesedijo. stiski; ◊ sodelujejo v čistilni akciji; ◊ nastopajo na prireditvi z dobrodelnim namenom … 2. ZAKAJ BI POMAGALI? 2. Učenci narišejo ali napišejo: Učenci razmišljajo, katere so prednosti njihove ◊ Zato, ker si to želimo in smo se sami tako odločitve, da bodo pomagali tistim, ki njihovo odločili. pomoč potrebujejo. ◊ Mogoče bomo tudi sami kdaj potrebova- li pomoč. ◊ Za plačilo dobimo objem, nasmeh, veselje, Svoje ugotovitve zapišejo na liste različnih oblik. zadovoljstvo ljudi, ki smo jim pomagali. ◊ Ko pomagam, se počutim enkratno, po- sebno, pomembno … ◊ Ko pomagam, se počutim koristnega, nekdo me potrebuje, pridobivam nove izkušnje, se učim, moja osebnost raste. 25 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Delo učencev spremljamo. Po potrebi poma- gamo in jih usmerjamo. Koordiniramo delo. Ko imamo slike in zapise o prostovoljstvu priprav- ljene, lahko starejše učence prosimo, naj vse skupaj povežejo na večjem plakatu. Plakat ob dnevu prostovoljstva razstavimo v avli šole. OPOMBA: Plakat je lahko oblikovan na različne načine. To je le ena od možnosti (PRILOGA 2.5). 2. Z učenci se pogovorimo o vsem, kar je opisano v Učenci si izberejo eno od navedenih tem in jo 1. točki, torej o temah: prepišejo v delovni zvezek na str. 9. ◊ kako lahko pomagamo otroci in Iz izbrane teme izberejo en primer in ga ilustri- ◊ zakaj bi pomagali. rajo ter opišejo. Primer 1: Izbrana tema: KAKO LAHKO POMAGAMO OTRO- CI? Otrok lahko nariše sebe in starejšo osebo, s ka- tero igra šah. Spodaj napiše: Lahko igram družabne igre s sta- rejšimi, se z njimi družim in jih kratkočasim. Primer 2: Izbrana tema: ZAKAJ BI POMAGALI? Otrok nariše sebe kot kralja. Spodaj napiše: Ko pomagam drugim, se poču- tim kot najpomembnejša oseba na svetu. ZAKLJUČNI DEL Poiščemo eno od aktualnih dejavnosti v okvi- ru prostovoljstva, v katero se z učenci lahko vklju čimo: ◊ obisk doma za starostnike in nastop; ◊ zbiralna akcija za otroke iz socialno šib- kih družin; ◊ zbiranje pripomočkov za živali v zavetišču; ◊ čistilna akcija … Učenci poslušajo predstavitev dobrodelne de- in jim jo predstavimo. Povabimo jih k sodelova- javnosti in sodelujejo pri organizaciji. Vsak zase nju. poda predlog, kako se sam želi vključiti. 26 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ALI Učence povabimo, naj vodijo dnevnik svojih do- Kdor želi, lahko en teden (lahko tudi en mesec) brodelnosti. vodi dnevnik svojih dobrodelnosti in nam jih ob drugi priložnosti predstavi. 6. POŽAR IN JAZ Požar je ena od pogostejših nesreč. Gre za nenadzorovano širjenje ognja, pri katerem nastajajo vro- čina, dim in strupeni plini. Vse to ogroža naše zdravje in življenje. Lahko zagori v naravi, lahko pa nas preseneti doma. V trenutku nepazljivosti ali pri okvari električnih in grelnih naprav se utegnemo znajti v smrtni nevarnosti. Požar lahko povzroči več dejavnikov: igra otrok z ognjem, neprevidno shranjevanje cigaretnih ogorkov, vžig vnetljivih tekočin ali hlapov, okvare v električni napeljavi, samovžig saj v dimniku, prižgane sveče brez nadzora, strela … Če je le mogoče, se potrudimo, da do požara ne bo prišlo: če so električni vodniki in žice poškodovani, so zelo nevarni, zato jih čim prej odstranimo iz svojega doma; oblek, brisač in drugih krp ne odlagamo na električne grelce, saj lahko zagorijo; kakršnekoli vnetljive predmete (iz lesa, papirja …) hranimo čim dlje od kaminov in peči; če imamo na štedilniku vroče olje, nikoli ne pustimo prostora brez nadzora; sveče uporabljamo zelo previdno, ne postavljamo jih na gorljivo podlago in v bližino vnetljivih predmetov; prazne embalaže čistil in dezodorantov ne mečemo v ogenj, saj lahko eksplo-dirajo; otrokom preprečimo dostop do vžigalic in vžigalnikov; ravnamo previdno s cigaretnimi ogorki; okvare v električnih napravah ali pečeh naj čim prej odpravijo strokovnjaki; redno očistimo peči, kurišča in dimnike; vnetljive snovi shranjujmo na varnem, naj ne bodo izpostavljene visokim tempe-raturam in naj bodo daleč stran od otrok itd. Kaj pa če kljub naši previdnosti zagori? Dobra osveščenost odraslih in otrok bo v takšnem primeru zelo koristna. Najpomembneje je, da ostanemo mirni. Če nas zgrabi panika, bomo težko ukrepali hitro in pravilno. Če nismo v nevarnosti, lahko poskusimo požar omejiti kar sami. Otroci tega ne počnejo, odrasli pa lahko. Pomagamo si z vodo, mokro krpo … Požar v ponvi lahko npr. zadušimo s pokrovko, saj razgretih maščob in elektrike nikoli ne gasimo z vodo. Če imamo gasilni aparat, ga vsekakor uporabimo. Če pa ugotovimo, da požara ne bomo mogli pogasiti sami, se moramo čim prej umakniti na varno. Za umik ne bomo uporabljali dvigala. Tudi stopnišču, ki ga je zajel dim, se bomo raje izognili. Lahko se zgodi, da ostanemo ujeti v prostoru. S hrbtno stranjo dlani otipajmo kljuko vrat. Če je vroča, pomeni, da je na drugi strani požar. Vrat zato ne odpiramo, ampak se potrudimo, da preprečimo dotok dima v sobo. Vrata lahko podložimo z vlažno krpo, posteljnino ali oblačili. Čisto malo pripremo okno in zavpijemo: »Na pomoč!«, da nas slišijo drugi. Okno nujno zapremo nazaj. Če bo požar dobil kisik od zunaj, se bo še bolj razplamtel. Zato je pomembno, da okna ostanejo zaprta. Na usta si lahko damo vlažno krpo in si tako zaščitimo dihala. Dim se običajno dviga proti stropu, zato se premikamo po kolenih, tako da smo čim bližje tlom. Če nam uspe stavbo zapustiti, odidemo na zbirno mesto. Če nas ovira dim, se najlažje orientiramo tako, da se pomikamo ob stenah. Umiku iz stavbe na varno pravimo evakuacija. Ta običajno poteka po najkrajši možni poti. Zbirno mesto doma določimo skupaj s svojo družino. V večjih ustanovah so zbirna mesta že določena. Označena so z zeleno tablo, na kateri je narisanih več oseb. Vse večje ustanove morajo imeti tudi evakuacijski načrt, kjer je točno določeno, kako naj bi evakuacija potekala v primeru požara ali kakšne druge nesreče. Na zbirnem mestu hitro pokličemo 112, če tega nismo storili že prej, in povemo najnujnejše podatke o požaru (glej poglavje KLIC NA 112). Čas je v tem primeru zelo dragocen. Tam počakamo na gasilce. 27 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred V gorečo stavbo se nikoli ne vračamo, saj bi s tem ogrožali svoje življenje. Gasilce ob prihodu hitro usmerimo h kraju požara. ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2007, 2015). Evakuacija iz objekta v primeru požara. http:// www.sos112.si/slo/page.php?src=sv1187.htm ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2010). ABC požara za otroke. http://www.sos112.si/slo/ page.php?src=np38.htm Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 6. UČNA TEMA: POŽAR IN JAZ VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, kako morajo ravnati ob požaru; ∗ razmišljajo, kako ravnati v konkretnih situacijah; ∗ vedo, kako ravnati preventivno, da do požara ne pride; ∗ spoznajo, kaj morajo narediti, če jim zagori obleka; ∗ razmišljajo, kaj storiti, da bodo čim uspešnejši pri umiku pred požarom; ∗ spoznajo, kako si sledijo koraki, ko zapuščamo gorečo stavbo; ∗ poznajo varnostne ukrepe; ∗ vedo, kam moramo poklicati v primeru požara; ∗ spoznajo, kaj je EVAKUACIJSKI NAČRT in zakaj je pomemben; ∗ spoznajo temeljne vsebine evakuacijskega načrta; ∗ razmišljajo o tem, katere možnosti za izhod imajo v svojem domu. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor (ali delo v računalniški  igra vlog učilnici)  pogovor ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI  reševanje nalog/vaje (1. del), pesem na str. 10 in 11 (PRILOGA 2.1)  delo z besedilom  branje LITERATURA:  pisanje ∗ Novak, T. in Škerl, P. (2006). Ježek Snežek in požar:  delo s slikovnim gradivom kako poučiti otroke o pravilnem ravnanju med po-  delo z računalnikom žarom. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava RS za  praktično delo zaščito in reševanje.  drugo (prepevanje) ∗ Novak, T. in Škerl, P. (2007). Ježek Snežek in suša: požar v naravi. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava OBLIKE DELA: RS za zaščito in reševanje.  delo v parih ∗ Do2Learn. (7. 5. 2016). Fire Safety Song [Video].  skupinsko delo YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=ew-  frontalno delo 8geGlT4L0  individualno delo ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2007, 2015). Evakuacija iz objekta v primeru požara. http://www. sos112.si/slo/page.php?src=sv1187.htm 28 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2010). ABC po- žara za otroke. http://www.sos112.si/slo/page. php?src=np38.htm ∗ Essex County Fire & Rescue Service and Pingala Media (b. d.). Home Safety [Igra]. https://www.essex- -fire.gov.uk/homesafety/ DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence spomnimo na poučno knjigo z naslo- vom JEŽEK SNEŽEK IN POŽAR, ki so jo zagotovo Učenci sami razmišljajo in navedejo nekaj pri- že prebrali. Vprašamo jih, na kaj vse moramo merov: ne igramo se z vžigalicami; smo previdni paziti, da ne bi izbruhnil požar. s svečami; pazimo, da nam ne zagori v kuhinji … Učencem pripravimo igro Home Safety (Igra o Učenci skušajo samostojno določiti čim več nevarnosti doma): https://www.essex-fire.gov. varnosti za požar v posameznem prostoru. Če uk/homesafety/ ne gre, pomagamo. Če je otrok manj, lahko damo vsem priložnost, da igrajo igro. Če je otrok več, lahko učitelj označuje nevarnosti, učenci pa jih narekujejo. OSREDNJI DEL Ko zmanjka časa ali pregledamo vse tri sobe Učenci razmišljajo, zakaj so posamezni predme- (spalnica, kuhinja, dnevna soba), se z učenci ti nevarni. Po potrebi razložimo: tudi pogovorimo. Preverimo, ali vedo, zakaj po- ◊ Igrače morajo biti pospravljene, saj bi samezni predmeti pomenijo nevarnost. se v primeru nesreče ob njih lahko spo- taknili. Namesto da bi zbežali ven, bi Lahko spregovorijo tudi o svojih izkušnjah. Pri lahko obležali poškodovani v hiši, kjer igranju igre lahko vidimo kar nekaj stvari, na ka- divja požar. tere moramo biti pozorni. Še kakšno nevarnost ◊ Če je v sobi pretrgan kabel, lahko pride- pa navedemo skupaj. do požara. Takoj ga odstranimo. ◊ Ne zapuščamo kuhinje, če imamo kar- koli na štedilniku. ◊ Krp ne puščamo v bližini štedilnika itd. Učencem povemo, da je kljub naši previdnos- Učenci se skušajo vživeti v situacijo. Razmišljajo ti prišlo do požara. Predlagamo jim, naj si za- o težavah, ovirah in možnostih, ki jih imajo na mislijo, da je požar na šoli. Kako bomo ravnali? šoli. Z vprašanji vodimo učence do pravilnih odgo- vorov: Kaj najprej naredimo, ko zaslišimo alarm? Ostanemo mirni. Če je mogoče, kar najhitre- je zapustimo stavbo oz. šolo. 29 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Zakaj menite, da moramo potipati kljuko vrat, Če so vrata vroča, pomeni, da za vrati gori. To je preden zapustimo prostor, v katerem se naha- za nas lahko zelo nevarno. jamo? Ali kljub temu odpremo vrata? Ne, v tem primeru vrat ne odpiramo. Ujeti smo v naši učilnici. Kaj pa lahko naredimo Vrata zatesnimo z vlažnimi krpami, oblačili …, sedaj? V učilnico se pod vrati širi dim. da preprečimo širjenje dima. Kako pa zaščitimo sebe pred vdihovanjem dima? Na usta in nos si položimo vlažno krpo ali robec. Tako zaščitimo svoja dihala. Kaj naredimo, če nam zagori obleka? Hitro se povaljamo po tleh in tako zadušimo ogenj. Kako bodo drugi vedeli, da smo ostali ujeti v Lahko zavpijemo skozi okno. Če smo v pritličju, učilnici? Kako sporočimo gasilcem? lahko stavbo skozi okno tudi zapustimo. Ali imamo okno odprto? Če nam zmanjkuje zraka, okno odpremo in se nadihamo svežega zraka. Če pa ni tako hudo, pa je bolje, da oken ne odpiramo. Z odpiranjem oken se požar namreč širi. Kaj pa, ko se prestrašimo? Je dobro, da se skri- Nikoli se ne skrivamo! Gasilci nas lahko spregle-jemo? dajo, saj ne morejo vedeti, da smo notri. To se lahko konča zelo slabo. Kaj vse smemo postoriti, ko zagori šola, tik pre- Ne počnemo ničesar. Čim prej se umaknemo na den jo zapustimo? varno. Koliko igrač lahko vzamemo s seboj? Nobene, čim prej zapustimo stavbo. Zakaj morajo biti igrače in preostali predmeti Če imamo učilnico razmetano, se lahko ob igra-pospravljeni? čah spotaknemo, ko hitimo na varno. Lahko se pri tem tudi poškodujemo in zato nam ne uspe pravočasno uiti pred požarom. Kaj je to evakuacijski načrt? To je načrt izhoda iz stavbe za umik pred poža- rom. Je potreben še en izhod ali je dovolj, če imamo Najbolje je, da imamo dva izhoda. V primeru, enega? da imamo samo enega, pa moramo nujno imeti tudi dostop do okna, da lahko pokličemo po- moč. Kje počakamo, ko prispemo ven? Počakamo na zbirnem mestu. 30 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Po kaj se lahko vrnemo v šolo? Po nič. V gorečo stavbo se nikoli ne vračamo. Učencem predvajamo animirano pesem z nas- lovom Fire Safety Song: https://www.youtube.com/watch?v=ew- 8geGlT4L0 Učenci sledijo vsebini pesmi, ki je tudi animira- Lahko jim jo sproti tudi prevajamo. Ko razumejo na. Vse korake za evakuacijo spremljajo v ustre-pomen pesmi, pa jo predvajamo še enkrat. znem vrstnem redu. Učencem naročimo, naj odprejo delovne zvezke Skupaj preberemo pesem v slovenščini. Učenci na str. 10 in 11. lahko narisano pesem pobarvajo. ZAKLJUČNI DEL Učenci povprašajo starše po evakuacijskem na- Učence povabimo, naj doma spregovorijo s črtu. Skupaj s starši se tudi dogovorijo za zbirno starši o tem, ali imajo evakuacijski načrt. mesto v primeru požara. 7. EVAKUACIJA IN EVAKUACIJSKI NAČRT Glede na to, da se poglavje močno navezuje na temo Požar in jaz, je evakuacija podrobneje obrazlo- žena v predhodnem poglavju. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 7. UČNA TEMA: EVAKUACIJA IN EVAKUACIJSKI NAČRT VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, kako morajo ravnati ob požaru; ∗ razmišljajo, kako ravnati v konkretnih situacijah; ∗ razmišljajo, kaj storiti, da bodo čim uspešnejši pri umiku pred požarom; ∗ vedo, kakšni so postopki, ko zapuščamo gorečo stavbo; ∗ poznajo varnostne ukrepe; ∗ vedo, kam moramo poklicati v primeru požara; ∗ podrobneje spoznajo, kaj je EVAKUACIJSKI NAČRT in zakaj je pomemben; ∗ se seznanijo s temeljno vsebino evakuacijskega načrta; ∗ razmišljajo o tem, kakšne možnosti za izhod imajo v svojem domu; ∗ si ogledajo evakuacijski načrt šole; ∗ izdelajo svoj evakuacijski načrt (za umik iz svoje sobe). METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ evakuacijski načrt OŠ, na kateri se nahajamo z učenci  pogovor ∗ EVAKUACIJSKI NAČRT SOBE – primer za otroke  reševanje nalog/vaje (PRILOGA 2.6) 31 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred  delo z besedilom ∗ ZNAK ZA ZBIRNO MESTO (PRILOGA 2.7)  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI  pisanje (1. del), vaje na str. 12 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2007, 2015). Eva-  drugo kuacija iz objekta v primeru požara. http://www. sos112.si/slo/page.php?src=sv1187.htm OBLIKE DELA: ∗ Urad RS za zaščito in reševanje. (2010). ABC po-  delo v parih žara za otroke. http://www.sos112.si/slo/page.  skupinsko delo php?src=np38.htm  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi eno od spodaj naštetih situacij: ◊ Gori na hodniku za vrati učilnice. Kako ukrepaš? ◊ Gori na šoli, vrata niso vroča. Kako ukre- paš? ◊ Gori v učilnici za gospodinjstvo v 2. nad- stropju (učilnica naj bo na poti do izho- da, a oddaljena od stopnišča oz. eva- kuacijske poti). Sproži se alarm. Kako Učenci se pogovorijo znotraj skupine in razmis-ukrepaš? lijo, kako bi v dani situaciji ravnali. Lahko napi- ◊ Slišiš alarm. O ognju ne duha ne sluha. šejo na list ali ustno odgovorijo. Svoje rešitve Kako ukrepaš? predstavijo tudi drugim. OSREDNJI DEL Učence vprašamo, ali še vedo, kaj je to evaku- To je načrt izhoda iz prostora, ker naše življenje acijski načrt. v prostoru ogroža požar ali kakšna druga nevar- nost. Kaj pa mora vsebovati evakuacijski načrt? Če je mogoče, dva izhoda, če ni mogoče, pa vsaj dostop do okna. Vsebovati mora tudi zbirno mesto. Kaj je to zbirno mesto? To je mesto, kjer se zberejo vse osebe, ki so bile ob požaru v goreči stavbi. Učencem pokažemo evakuacijski načrt šole. Učenci si evakuacijski načrt ogledajo in skušajo Damo jim navodilo, naj nas odpeljejo ven po iz njega razbrati, kako bi potekal umik iz učilni-ustrezni poti. ce, v kateri se nahajamo. Naj nas odpeljejo ven 32 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred tako, kot je v načrtu navedeno. Zunaj jim poka- žemo tudi znak za zbirno mesto, če ga imamo pred šolo. Če ga nimamo, jim ga pokažemo na sliki (PRILOGA 2.7). Ko se vrnemo v učilnico, jim povemo tudi to, da je na šolah, kjer nas je veliko, pa tudi v drugih ustanovah, pomembno, da je nekdo zadolžen za evakuacijo in da skrbno pripravi načrt, v katerem je navedeno tudi, kako čim bolj varno zapustiti stavbo, kako se razporediti po stopnišču (ne vsi na kup, ampak vsak razred po svoji strani), kako si sledi vrstni red pri zapuščanju učilnic, kako Svoje predloge in izkušnje lahko povedo tudi preverimo, ali so zares vsi zapustili stavbo … učenci. Učence vprašamo, ali so se doma pozanimali o evakuacijskem načrtu. Pozovemo jih, naj o njem spregovorijo. Učenci nam poročajo, kaj so izvedeli od staršev. Učencem pokažemo načrt evakuacije za ene- Učenci odprejo delovne zvezke na str. 12 in na-ga od prostorov, ki jih imamo doma, da si lažje rišejo svoj evakuacijski načrt. Če menimo, da je predstavljajo (PRILOGA 2.6). Damo jim navodilo, premalo prostora, naj načrt narišejo na format naj tudi sami v delovnem zvezku na str. 12 na- A4, ki ga, prepognjenega na 4 dele, naknadno rišejo evakuacijski načrt za umik pred požarom prilepimo v delovni zvezek. iz svoje sobe. Nujno morajo narisati tudi zbirno mesto, za katerega so se s starši dogovorili. Če jim tloris povzroča preglavice, lahko kratko spregovorimo o njem. Sicer pustimo otrokom, da načrt narišejo po svoji domišljiji. ZAKLJUČNI DEL Učence povabimo, naj nam predstavijo evakua- Uro končamo s predstavitvami evakuacijskih cijski načrt za umik iz sobe. načrtov otrok. Vsak učenec predstavi svoj eva- kuacijski načrt. Pove, kako lahko zapusti svojo sobo po eni poti in kako po drugi. Če nima dveh izhodov, razloži, kam se lahko zateče, ko čaka na gasilce. 8. KAKO NAJ VEM? (PRISTOP K POŠKODOVANCU ALI NENADNO OBOLELEMU) Pri pristopu k poškodovancu ali nenadno obolelemu moramo vedno upoštevati prvo in najpomembnejšo točko: VARNOST. O tem smo veliko napisali že v poglavju KLIC NA 112. Poškodovancu ali nenadno obolelemu ne moremo pomagati, če se sami poškodujemo ali zbolimo. Zato je izjemno pomembno, da se predhodno prepričamo, da je mesto, kjer se poškodovana ali nenadno obolela oseba nahaja, varno. V primerih, v katerih bi pri reševanju ogrozili svoje življenje, pokličemo 112 in to prepustimo pristojnim službam. 33 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Če ugotovimo, da je varno, k poškodovancu ali nenadno obolelemu pristopimo od spredaj, da nas lahko vidi in da mu ni treba obračati glave. Ogovorimo ga glasno. To je potrebno predvsem takrat, ko presodimo, da bi lahko bil nezavesten. Če samo spi, ga bomo z glasnim govorjenjem in prijemom za ramena zbudili. Otroke naučimo, da je pomembno, da se poškodovancu ali nenadno obolelemu najprej predstavimo in ga vedno vprašamo, ali mu lahko pomagamo. Da bi lahko ugotovili, kakšno pomoč potrebuje, ga moramo vprašati tudi, kaj se je zgodilo in kje ga boli. Tako bomo lažje preso-dili, kako huda je poškodba. Otroke opozorimo na to, da se je treba s poškodovancem ali nenadno obolelim pogovarjati, ga poslušati in tudi pomiriti. Čim hitreje naj obvestijo odraslo osebo, ki bo prepoznala resnost poškodbe in se bo lahko smiselno odločila, ali v takšnem primeru pokličemo starše oz. sorodnike ali 112. Lahko pa se zgodi, da se poškodovana ali nenadno obolela oseba, ko jo ogovorimo, ne odzove. V takšnem primeru moramo ukrepati takoj! Odrasli presodimo, ali je poškodovana ali nenadno obolela oseba nezavestna, a diha, ali pa gre za zastoj srca in ne diha. Kličemo 112 in damo osebo v ustrezen položaj ali jo oživljamo. Če pa se v takšni situaciji znajde otrok, bo naredil največ, če bo takoj obvestil odraslo osebo (učiteljico, starše, stare starše, sosede, mimoidočega …), ki bo presodila resnost situacije in ustrezno ukrepala. Otroci nas potem običajno vprašajo: »Kaj pa če v bližini ni odrasle osebe?« Potem jim svetujemo, naj kar sami pokličejo 112 in pojasnijo, kje so našli poškodovano ali nenadno obolelo osebo in v kakšnem stanju. Njihovo naslednje vprašanje pa je običajno: »In če nimamo telefona?« Povejmo jim, naj stečejo po pomoč do najbližje osebe: v najbližjo stavbo, v park, na glavno cesto, ob pot … skratka nekam, kjer vedo, da jih bo nekdo opazil in jim priskočil na pomoč. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 8. UČNA TEMA: KAKO NAJ VEM? VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, da je komunikacija zelo pomembna; ∗ spoznajo, da se je treba s poškodovancem ali nenadno obolelim veliko pogovarjati; ∗ spoznavajo, da je vsaka situacija drugačna; ∗ ugotavljajo, da s podatki, ki jih dobimo od poškodovane ali nenadno obolele osebe, lahko ugotovimo, kaj se je zgodilo; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ igrajo igre vlog; ∗ beležijo ugotovitve po končani igri vlog; ∗ spoznavajo pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje; ∗ vedo, da se morajo v tveganih situacijah vedno najprej vprašati, ali je varno; ∗ se učijo ravnati v konkretnih situacijah. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ KAKO NAJ VEM – neustrezno ukrepanje (PRILOGA 2.8)  pogovor ∗ KAKO NAJ VEM – ustrezno ukrepanje (PRILOGA 2.9)  reševanje nalog/vaje ∗ PRIMERI POŠKODB ZA IGRO VLOG (PRILOGA 2.10)  delo z besedilom ∗ KAKO NAJ VEM – rešitve s str. 13, 14 in 15 (PPT 2.7) 34 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  pisanje del), vaje na str. 13, 14 in 15 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  drugo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. OBLIKE DELA: ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Izberemo enega od učencev in ga prosimo, naj nam pomaga zaigrati igro vlog (PRILOGA 2.8): Poškodovanec si je zlomil nogo. Nekaj ur pred tem je plezal na drevo in po glavi ga je oplazila veja drevesa. Odrgnina na glavi ne krvavi več, je zelo majhna in ne boli. Učencu oskrbimo rano in povijemo glavo, noge sploh ne pregledamo. Poškodovanec nam želi nekaj povedati, vendar ga ne poslušamo. Na koncu ugotovimo, da ima naš poškodovanec zlomljeno nogo in da je bila odrgnina na glavi že dve uri nazaj očiščena in pregledana, le povil je ni nihče. Učenci spremljajo igro vlog. Učence vprašamo, ali je bilo pri pogovoru s poškodovancem kaj narobe in kako so sami doživeli zaigrani dogodek. Usmerjamo jih z vprašanji, saj želimo, da sami ugotovijo, kako pomembno je, da se s poškodovancem pogo- Po končani igri vlog učenci podajo svoje mne-varjamo in da ga poslušamo. nje. OSREDNJI DEL Igro vlog zaigramo še enkrat, tokrat ravnamo pravilno (PRILOGA 2.9). S pogovorom nadaljuje- mo ob nalogah v delovnem zvezku in ob pomoči PPT 2.7. Učencem pomagamo z vprašanji: Kaj smo naredili na začetku? Preverili smo, ali je varno. Kako smo začeli pogovor, ko smo se približali? Najprej smo se predstavili in vprašali, ali lahko pomagamo. 35 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Smo poškodovanca ogovorili glasno ali tiho? Govorili smo glasno. Ali veste zakaj? Glasno govorimo, ker oseba lahko spi. Tako jo zbudimo. Otrokom povemo, da osebo lahko tudi rahlo sti- snemo za ramena, saj je lahko gluha in nas ne bo slišala, tudi če jo zelo glasno ogovorimo. Odpremo delovne zvezke. Učenci rešijo naloge na str. 13, 14 in 15. Učence posebej opozorimo: »ČE OSEBA LEŽI NA TLEH, SE NE PREMIKA IN SE NE ODZOVE, KO JO OGOVORITE ALI ČE OPAZITE, DA KRVAVI, MO- RATE TAKOJ POKLICATI NA POMOČ ODRASLO OSEBO. Če je ni v bližini, kar sami pokličete 112 in poveste: kje se nahajate in v kakšnem stanju je poškodovanec/nenadno oboleli.« Učence pripravimo na igro vlog v trojicah. Opozorimo jih, da je zelo pomembno, kako se s poškodovancem ali nenadno obolelim pogovar- jamo. Še enkrat jih spomnimo na VARNOST. Nato pa jim predstavimo vprašanja, ki jih pos- tavimo vsem poškodovancem ali nenadno obo- Učenci poskušajo sami oblikovati vprašanja v lelim, v prihodnjih urah pa dodajamo vprašanja ustreznem vrstnem redu, kot jih postavljamo glede na natančno določeno poškodbo ali obo- poškodovancu/nenadno obolelemu. lenje: ◊ Živijo, jaz sem _______. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? ◊ Ali lahko koga obvestim? Pripravimo lističe z navedenimi poškodbami Učenci se razdelijo v trojice. Po eden iz trojice (PRILOGA 2.10). Učencem povemo, da je po- izžreba listič s poškodbo/obolenjem. Učenci va-membno, da izvejo podatek, kaj je z osebo na- dijo, kako k poškodovancu/obolelemu pristopi-robe, in da ustrezno ukrepajo, torej pokličejo mo in kako se z njim pogovarjamo. pomoč. Poškodb še ne oskrbujemo. Skupaj opozorimo posamezno trojico na nepra- Ko vajo končajo, predstavijo igro vlog pred dru-vilnosti, a pazimo, da ne kritiziramo. gimi trojicami. 36 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ZAKLJUČNI DEL Izberemo eno trojico, ki nam predstavi še primer, Učenci zaigrajo igro vlog. Pomemben je klic na ko se poškodovanec/oboleli ne odziva. Otroka, 112, da ponovimo, kaj moramo povedati. ki skrbita za »poškodovanca oz. obolelega«, morata sama poklicati 112. ALI Učencem pokažemo, kako naj bi ukrepala odra- Učenci si ogledajo, kako ukrepamo, ko smo že sla oseba v primeru, ko naleti na poškodovanca/ odrasle in odgovorne osebe. nenadno obolelega. Informativno jim pokaže- mo, kako opravimo prvi pregled, in zraven tudi pojasnimo. Če gre za npr. poškodbo roke, izvaja- mo tudi PGO. Lahko tudi oskrbimo poškodbo in opravimo klic na 112. (Za ta primer se odločimo, če smo v kratkem opravili tečaj prve pomoči in dobro poznamo postopek pristopanja k poško- dovancu ali nenadno obolelemu.) 9. MOJA KOŽA NORI … (ALERGIJE) Stik s snovjo, ki ji pravimo alergen, lahko pri posameznikih sproži reakcijo. Alergija pomeni preob- čutljivost na neko snov, ki sama po sebi ni škodljiva. Ob prvem srečanju z njo jo naše telo najprej spozna. Nato začne proizvajati protitelesa, ki jih bo ob naslednjem srečanju s to snovjo uporabilo za obrambo. Običajno so alergeni beljakovine, ki vzdražijo imunski sistem. V telo pridejo skozi dihala (npr. pelod, plesni, perje, mačja dlaka …), skozi prebavila (npr. sadje, jajca, začimbe, oreščki, raki …) ali skozi kožo (piki žuželke …), lahko pa izzovejo reakcijo že po stiku s kožo. Ko smo temu alergenu ponovno izpostavljeni, to našemu organizmu škoduje, kar se pokaže v obliki alergije. Poznamo različne tipe alergij. Nujna stanja pri alergijah so življenjsko ogrožajoča. O nujnem stanju govorimo takrat, ko gre za alergijsko reakcijo takojšnje preobčutljivosti. Znaki, po katerih prepoznamo alergijsko reakcijo, so: kihanje, voden izcedek iz nosu, solzenje, dražeči kašelj ali dušenje, hitrejši srčni utrip, izpuščaji ali rdeče lise na koži, vrtoglavica, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, otekanje okrog oči in ust, pordela koža in otečeni prsti ali celo motnja zavesti. Če je to le mogoče, poskusimo najprej odstraniti alergen. Če je alergen pelod ali kaj podobnega, poskrbimo, da si nenadno obolela oseba čim prej umije roke (najprej), nato pa obraz. Če nam oseba pove, da ne ve, ali je na kaj alergična, ne odlašamo! Takoj pokličemo pomoč. Ne smemo čakati na poslabšanje, saj ne vemo, ali se bodo simptomi še stopnjevali. Če nenadno obolela oseba ve, kaj je pri njej sprožilo alergijsko reakcijo, jo takoj vprašamo po zdravilih. Če ima oseba zdravila pri sebi, ji pomagamo do njih. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. 37 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 9. UČNA TEMA: MOJA KOŽA NORI … VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ povedo, ali so na kaj alergični; ∗ spoznajo, kaj je alergija in kako nastane; ∗ spoznajo, kaj pomeni biti alergičen; ∗ spoznajo, kaj je seneni nahod in zakaj se tako imenuje; ∗ spoznajo simptome, ki nakazujejo na alergijo; ∗ spoznajo, na kaj vse smo lahko alergični; ∗ spoznajo, kako nudimo prvo pomoč alergiku; ∗ igrajo igro vlog in poskrbijo za nenadno obolelega; ∗ beležijo ugotovitve po končani igri vlog; ∗ si osvežijo spomin o tem, da je komunikacija zelo pomembna; ∗ vedo, da se je treba s poškodovancem ali nenadno obolelim veliko pogovarjati; ∗ spoznavajo, da je vsaka situacija drugačna; ∗ ugotavljajo, da s podatki, ki jih dobijo od poškodovane/nenadno obolele osebe, lahko ugotovijo, kaj se je zgodilo in tudi kako lahko osebi pomagajo; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ pesem ALERGIJA (PPT 2.8)  pogovor ∗ ALERGIJE – rešitve s str. 16 in 17 (PPT 2.9)  reševanje nalog/vaje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo z besedilom del), vaje na str. 16 in 17 (PRILOGA 2.1)  branje ∗ SLIKANICA Uh, kako srbi!, zgodba Ačih!, odlomek Kaj  pisanje je alergija? (str. 32)  delo s slikovnim gradivom ∗ SLIKANICA Uh, kako srbi!, zgodba Ačih!, odlomek Kaj  delo z računalnikom je seneni nahod in zakaj se tako imenuje? (str. 29)  praktično delo  drugo LITERATURA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-OBLIKE DELA: tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slove-  delo v parih nije.  frontalno delo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  individualno delo ∗ Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. (b.  skupinsko delo d.). Alergije. http://www.dpbs.si/Alergije.htm ∗ Hilgendorff, A. (2007). Uh, kako srbi! Tehniška založba Slovenije. 38 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem preberemo pesem ALERGIJA (PPT 2.8). Naslov izpustimo. Učence vprašamo, o čem govori pesem. Učenci povedo, da pesem govori o alergiji. Učence vprašamo, ali je kdo od njih na kaj aler- gičen. Če je, ga prosimo, naj nam pove, na kaj Učenci odgovorijo na vprašanje in s sošolci deli-in kaj se zgodi, če pride v stik z dotično snovjo. jo izkušnje o svoji izkušnji z alergijo. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da je v pesmi zajetih veliko simptomov, ki so zelo tipični za alergijo. Najprej jih vprašajmo, ali vedo, kaj so to simptomi. Po potrebi razložimo besedo simptom: to je znak oz. znamenje, sprememba, ki kaže na do-ločeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezensko znamenje. Katere znake, ki so kazali na alergijo, je imel fan- Učenci naštejejo simptome, ki so navedeni v tič? Po potrebi pesem še enkrat preberemo. pesmi (solzenje oči, oči pečejo in srbijo, vroč, zabuhel obraz, težave pri dihanju, kihanje in kašljanje, utrujenost, teče iz nosu). Vprašajmo jih, ali kdo ve, kaj je to alergija in kako alergija sploh nastane. V knjigi Uh, kako srbi! v okviru zgodbice, z naslovom AČIH!, učencem preberemo ali povzamemo, kaj je to alergija (str. 32) in kaj je to seneni nahod, ki je Učenci pozorno poslušajo. Pri pojasnilih lahko le ena oblika alergije (str. 29). sodelujejo. Učenci naj nato odprejo delovne zvezke in reši- Učenci rešujejo naloge v delovnem zvezku na jo naloge na str. 16 in 17. Čim več naj poskusijo str. 16 in 17. rešiti sami, mi pa jih lahko usmerjamo z vpra- šanji: Simptomi pri ALERGIJAH: ◊ Kako se pri stiku s snovjo, na katero smo ◊ Oči srbijo, pečejo in se solzijo; alergični, počutijo naše oči? ◊ teče ti iz nosu; ◊ Kaj se dogaja z našim nosom? ◊ kihaš ali težko dihaš; ◊ Kako to doživlja naša ustna votlina? ◊ lahko tudi kašljaš; ◊ Kaj pa naša koža? ◊ lahko te srbi koža. ◊ Kaj bi vi najprej svetovali nekomu, ki je prišel v stik s snovjo, na katero je aler- Prva pomoč: gičen? ◊ Čim prej stran od snovi, na katero si ◊ Zakaj je dobro, da ga usmerimo v zaprt alergičen; prostor, ki je bil zračen le kratkotrajno? ◊ pojdi v zaprt prostor, ki je bil zračen le ◊ Predlagamo mu, da si umije najprej kratkotrajno; roke, nato pa še obraz. Zakaj? ◊ dobro si umij roke in NATO ŠE obraz (da ◊ … z rokami ne raznašaš, če je ostalo kaj na V pomoč nam je tudi PPT 2.9. koži). 39 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Z učenci ponovimo temo prejšnje učne ure. Še enkrat se spomnimo na pristop k poškodovan- cu: SE PREPRIČAMO, DA JE VARNO → SE PREDSTA- VIMO → VPRAŠAMO, ALI LAHKO POMAGAMO → VPRAŠAMO, KAJ SE JE ZGODILO → OCENI- MO, KAKŠNA POMOČ BO POTREBNA: NEKDO IZ Če je le mogoče, naj nam učenci sami povedo OKOLICE ALI 112 zaporedje dogodkov. Mi jim pri tem pomagamo. Predstavimo jim tudi, kako pristopimo k alergi- ku in kako poskrbimo zanj (PPT 2.9): ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem ____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? ◊ Ali si/ste na kaj alergičen/alergični? Imaš/ Imate zdravila za alergijo? ◊ Ali se ti/vam je to že kdaj zgodilo? Učenci sledijo pristopu. Če imajo kakšno vpra- ◊ Ali lahko koga obvestim? šanje, jim nanj odgovorimo. ZAKLJUČNI DEL Učence razdelimo v pare. V parih zaigrajo igro Učenci igrajo igro vlog in vadijo: vlog in oskrbijo osebo, ki ima alergijo na mačjo ◊ pristop k poškodovancu, dlako in na cvetni prah. ◊ način komunikacije z nenadno obolelim ter ◊ oskrbo v primeru alergije. Učenca v paru vlogo tudi zamenjata. Enkrat je oboleli eden, drugič pa drugi. Učencem naročimo, naj prihodnji teden prine- sejo s seboj manjšo škatlo. Med letom jo bomo dopolnili s pripomočki. Z njimi bomo vadili oskr- bo poškodovancev oz. nenadno obolelih (ŠKA- TLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). Za v škatlo pripravijo naslednje: - stekleničko (voda) in - manjšo krpo. 10. POZOR, PIKI! Žuželke (ose, čebele, sršeni, čmrlji …) nas običajno pičijo takrat, ko se počutijo ogrožene. Ko nam zapičijo želo v kožo, v naše telo izločijo nekaj strupa. Na ta strup se naše telo odzove, in sicer tako, da nas na mestu, kjer je pik, močno boli, običajno je vidna tudi oteklina in pordelost kože. Prvo pomoč nudimo tako, da najprej odstranimo želo, nato pa mesto pika hladimo s hladnimi obkladki. Žuželko ali njene ostanke shranimo. Če bo potrebna kakšna nujna medicinska pomoč, bodo zdravstveni usluž- benci natančno vedeli, za pik katere žuželke gre. 40 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Strup čebele ali ose tudi po več pikih ni smrtno nevaren. Nekateri ljudje pa se ob drugem piku lahko odzovejo alergično. Alergijo prepoznamo po teh znakih: pordelost kože vsega telesa, srbenje po vsem telesu, otekanje obraza, težko dihanje, omotičnost, nezavest. Če je oseba alergična na pik žu- želke, je smiselno, da medtem ko čakamo na nujno medicinsko pomoč, previdno odstranimo želo. Paziti moramo, da ne stisnemo mešička, ki se žela drži, saj bi tako iztisnili v telo še več alergena. Mesto pika hladimo s hladnimi obkladki, saj tako zmanjšamo oteklino in upočasnimo vpijanje strupa. Zelo nevarno je tudi, če nas žuželka piči v vrat. Otekanje bi nam lahko zaprlo dihalno pot. Vrat osebe zato hitro ovijemo v hladne obkladke in takoj pokličemo 112! ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Liu, D. (2014). Manual of Security Sensitive Microbes and Toxins. CRC Press. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 10. UČNA TEMA: POZOR, PIK ŽUŽELKE! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ razmišljajo, katere žuželke nas lahko pičijo; ∗ se spomnijo, kaj je alergija in kaj pomeni biti alergičen; ∗ spoznajo, kaj pomeni, biti alergičen na pik npr. čebele; ∗ razmišljajo o tem, koga je že pičila kakšna žuželka in kako so ravnali; ∗ spoznajo, kako nudimo prvo pomoč v primeru pika; ∗ spoznajo, kako nudimo prvo pomoč v primeru alergijske reakcije na pik; ∗ vedo, da je komunikacija zelo pomembna; ∗ vedo, da se je potrebno s poškodovancem ali nenadno obolelim veliko pogovarjati; ∗ spoznavajo, da je vsaka situacija drugačna; ∗ po navodilih izdelajo »blazinico za hlajenje«. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ Slike OSE, ČMRLJA, SRŠENA, ČEBELE (PRILOGA 2.11)  pogovor ∗ blazinica za hlajenje (imitacija), manjša krpa, voda  reševanje nalog/vaje (steklenička) (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RA-  delo z besedilom ZRED)  branje ∗ PIKI IN ALERGIJA NA PIK – rešitve s str. 18 in 19 (PPT  pisanje 2.10)  delo s slikovnim gradivom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo z računalnikom del), vaje na str. 18 in 19 (PRILOGA 2.1)  praktično delo ∗ IZDELAJMO HLADILNO BLAZINICO (PPT 2.11)  drugo (OGLED RISANKE) ∗ beli listi A4, prozorne vrečke za živila (2 kg), lepilni trak, modre barvice ali flomastri ali voščenke OBLIKE DELA: ∗ Chief of Knots. (15. 2. 2018). Medved BOJAN risan-  delo v parih ka - Čebele / Bojan the Bear cartoon – Bees [Video].  skupinsko delo You Tube. https://www.youtube.com/watch?v=R-  frontalno delo r8cQEV7hTQ  individualno delo 41 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred LITERATURA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). ∗ Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. (b. d.). Alergije. http://www.dpbs.si/Alergije.htm ∗ Liu, D. (2014). Manual of Security Sensitive Microbes and Toxins. CRC Press. ∗ Hilgendorff, A. (2007). Uh, kako srbi! Tehniška založba Slovenije. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Na tablo z magneti pritrdimo večje slike štirih žuželk: čmrlja, ose, čebele in sršena (PRILOGA 2.11). Učencem ne povemo, za katere žuželke gre. Pozovemo jih, naj nam to povedo oni. Po- Učenci si slike natančno ogledajo. Poimenujejo vabimo jih, naj poiščejo čim več podobnosti in posamezne žuželke in jih primerjajo med seboj. razlik med njimi. Poiščejo čim več podobnosti in čim več razlik. Učence vprašamo, o čem menijo, da bomo da- nes govorili. Učenci povedo odgovor. OSREDNJI DEL Pogovorimo se o tem, ali so že doživeli pik žužel- ke. Prosimo jih, naj nam povedo, katere žuželke so jih pičile in kako so ukrepali. Vprašamo jih tudi, ali je kdo na pik čebele, ose … alergičen in Učenci odgovorijo na vprašanja, svoje izkušnje kakšne nasvete so alergiki dobili pri zdravniku. delijo z drugimi učenci. Učenci naj odprejo delovne zvezke na str. 18 in Učenci pri pogovoru sodelujejo. Za izhodišče pri 19. Rešimo naloge in se pogovorimo o oskrbi reševanju nalog vzamemo njihove izkušnje. pika ob PPT 2.10. Simptomi in znaki pri PIKU: ◊ bolečina; ◊ srbenje; ◊ oteklina, široka okrog 2 cm; ◊ pri alergiji na pik žuželke (oteklina, širo- ka 10 cm). Prva pomoč pri PIKU: ◊ osebo odstranimo iz nevarnega okolja; 42 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ◊ če je želo ostalo v koži, ga previdno od- stranimo (lahko z nohti); ◊ prizadeto mesto hladimo z obkladki; ◊ če oso spijemo, vrat ovijemo v hladne obkladke in kličemo 112. Učence vprašamo, kateri pripomoček manjka v naših škatlah prve pomoči. Hladilna blazinica. Povemo jim, da bomo hladilno blazinico danes Imitacija hladilne blazinice: izdelali. ◊ Učencem razdelimo liste A4, ki jih mod- ro pobarvajo z obeh strani. ◊ Liste zmečkajo in prepognejo na 4 dele. ◊ Vstavijo jih v vrečke za živila. ◊ Z lepilnim trakom jih zalepijo, da so vreč- Učenci izdelajo imitacijo hladilne blazinice (PPT ke dobro zaprte. 2.11). ◊ »Hladilne blazinice« vložijo v svoje škatle. Lahko jih pozovemo, naj od doma prinesejo tudi stare povoje in gaze. Če imamo kaj takšnega na šoli, lahko učencem razdelimo v škatle. ZAKLJUČNI DEL Učencem predvajamo kratko 4-minutno risanko z naslovom Medved Bojan: Čebele: https://www.youtube.com/watch?v=Rr8cQEV7hTQ Lahko najdemo tudi kakšno drugo primerno ri- sanko. Učence vprašamo, kakšno mnenje imajo sami o Učenci povedo svoje mnenje. Povedo tudi, da teh žuželkah in zakaj menijo, da nas čebela piči. nas čebele pičijo takrat, ko se počutijo ogrože-ne. Zato so napadle tudi medveda Bojana. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, gaza in povoj (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 11. UČNA TEMA: POZOR, PIK ŽUŽELKE! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spremljajo oskrbo pika žuželke; ∗ se naučijo oskrbeti pik žuželke; ∗ se naučijo oskrbeti pik žuželke ob alergijski reakciji; 43 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ∗ se naučijo oskrbeti osebo, ki jo je žuželka pičila v vrat; ∗ igrajo igro vlog in poskrbijo za osebo, ki jo je pičila žuželka; ∗ beležijo ugotovitve po končani igri vlog; ∗ vedo, da je komunikacija zelo pomembna; ∗ vedo, da se je treba s poškodovancem ali nenadno obolelim veliko pogovarjati, in to upoštevajo; ∗ spoznavajo, da je vsaka situacija drugačna; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ PIKI IN ALERGIJA NA PIK – rešitve s str. 18 in 19, PRI-  delo z besedilom MERI ZA DEMONSTRACIJO (PPT 2.10)  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  pisanje del), vaje na str. 18 in 19 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom ∗ PRIMERI ZA IGRO VLOG – PIKI ŽUŽELK (PRILOGA 2.12)  delo z računalnikom ∗ OSJE GNEZDO (PPT 2.12)  praktično delo  drugo LITERATURA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-OBLIKE DELA: tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  delo v parih ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  frontalno delo ∗ Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. (b.  skupinsko delo d.). Alergije. http://www.dpbs.si/Alergije.htm  individualno delo ∗ Liu, D. (2014). Manual of Security Sensitive Microbes and Toxins. CRC Press. ∗ Hilgendorff, A. (2007). Uh, kako srbi! Tehniška založba Slovenije. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci ponovimo, kako si sledijo postopki pri Učenci pri pogovoru sodelujejo. Naj čim več po-oskrbi pika (PPT 2.10, 8–13). vedo sami. Pri tem si lahko pomagajo z delov- nim zvezkom str. 18 in 19. OSREDNJI DEL Učencem demonstriramo vse štiri primere: pik ose v vrat, pik brez alergije, alergična reakcija na pik čebele, huda alergična reakcija (PPT 2.10, 14–18). Učencem v škatle razdelimo gaze in povoje (če jih še nimajo). 44 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Učence razdelimo v pare. Vsak par dobi en pri- mer zgoraj naštetih reakcij na pik, ki ga mora ustrezno oskrbeti. Če potrebujejo pomoč tretje Učenci igrajo igro vlog. Pri vaji se oba v paru osebe, pomagamo učitelji (PRILOGA 2.12). preizkusita v oskrbi pika. Ko končajo vajo, učence pozovemo, naj oskrbo zaigrajo pred sošolci. Če je parov več, razdelimo več parom oskrbo istega primera pika, določi- mo le drugo mesto na telesu. Po koncu vsake igre vlog učenci povedo, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko bilo bolje. Pazimo, da Učenci spremljajo oskrbo posameznega prime-ne kritiziramo. Analiziramo v obliki nasvetov. Na ra pika. Najprej povedo, kaj je bilo dobro, nato analizo učence predhodno pripravimo. pa, kaj je manjkalo, kaj bi lahko bilo bolje … ZAKLJUČNI DEL Povabimo 4 prostovoljce. Eden bo oboleli, preostali trije pa mu bodo nudili prvo pomoč. Učencem predstavimo nalogo OSJE GNEZDO (PPT 2.12, 1–2): Enega od otrok so pičile 3 ose. Na telesu določimo, kje so piki. Lahko jih nariše- mo ali prilepimo. Tako bodo učenci videli, kje se Učenci morajo obolelega oskrbeti. Najpo-piki nahajajo. Eden naj bo tudi na vratu. membnejši je pik v vrat, ki ga je treba najprej oskrbeti, in takoj moramo nekoga zadolžiti, naj Opozorimo jih, da morajo poskrbeti za vse 3 kliče 112. Druga 2 lahko sočasno oskrbita pre-pike. Naj pred oskrbo premislijo, ali ima kateri ostala 2 pika. od pikov prednost. Vprašajmo jih, ali lahko eden od učencev oskrbi en pik, drugi pa sočasno dru- gega. Z vprašanji jim bomo pomagali, da bodo Učenci opazovalci spremljajo oskrbo. Z dvigom vedeli, kako naj začnejo oskrbo. roke lahko oskrbovalcem tudi pomagajo z nas- veti. Pazimo, da ne govorijo vsi hkrati. Po potrebi učitelji demonstriramo oskrbo do- tične poškodbe ob pomoči učencev (PPT 2.12, 3–6). OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, gaza in povoj (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 11. LAŽJE OPEKLINE Opeklina je poškodba, ki jo otroci zelo dobro poznajo. Lahko se opečemo s hrano, ognjem, kislino, vrvjo, električnim tokom itd. Naša koža varuje notranje organe v našem telesu pred zunanjim okoljem. Je naš največji organ, ki je sestavljen iz več plasti, podobno kot čebula. Ko pride koža v stik z npr. vročo tekočino, se poškoduje. Pri tem je zelo pomembno, katera plast kože je poškodovana. Če je poškodovana najbolj zunanja plast kože (povrhnjica), na poškodovanem mestu koža pordeči in zelo boli. Čutne celice v koži nam tako sporočajo, da se nas je dotaknilo nekaj zelo vročega. Koža pa 45 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred se lahko še huje poškoduje. To se zgodi v primeru, da se vroča tekočina na koži zadrži več časa. Ker se plasti kože ne držijo več tako dobro skupaj, na koži nastanejo mehurji, ki so napolnjeni s tekočino, podobno vodi. Pod njimi je plast, ki jo imenujemo usnjica. Če bi mehurček predrli, bi jo lahko videli. Ker pa je ta plast zelo občutljiva in se zlahka poškoduje ali vname, mehurjev ne prediramo, sicer lahko pride do okužbe. Opeklina je lahko tudi zelo huda, in sicer je to takrat, ko popolnoma uniči tako povrhnjico kot tudi usnjico. Koža postane belkasto rdeče barve, bolečina pa je blaga oz. je ni. Pri hudih opeklinah se lahko na opečeni predel oblačila prilepijo. Oblačil, ki so se prilepila na kožo, ne odstranjujemo, saj bi s tem poškodovancu povzročili bolečine in dodatne poškodbe. Opekline v takšnem primeru hladimo preko oblačil. Otrokom povemo, da mora vse opeklinske rane pregledati zdravnik, še posebej če gre za globoko opeklino. Pri določanju, kako huda je opeklina, bo zdravnik uporabil različna merila, ki mu bodo glede na mesto, obseg in globino opeklinske rane pomagala pri odločitvi za zdravljenje. Najpomembneje pa je, da pri opeklini začnemo z oskrbo takoj, že doma. Oskrbimo jo tako, da s čistimi rokami z opečene rane odstranimo oblačila. Kožo hladimo pod hladno vodo, ki pa naj ne bo prehladna ali celo ledena. Na opeklino ne dajemo ledu, saj bi s tem lahko kožo še bolj poškodovali. Hladimo toliko časa, da opeklina preneha boleti oz. vsaj 20 minut. Če so na koži mehurčki, jih ne prediramo! Na rano ne dajemo ničesar, samo sterilno jo povijemo. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 12. UČNA TEMA: JOJ, KAKO PEČE! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, kaj je opeklina; ∗ vedo, na katerih vročih predmetih se lahko opečemo; ∗ spoznajo, da opeklino povzročijo tudi določene snovi; ∗ spoznajo, kaj so to frikcijske opekline in kako nastanejo; ∗ spoznajo, da na opekline ne dajemo ničesar; ∗ spoznajo, da opeklinske rane samo hladimo; ∗ spoznajo, da so večje opekline nevarne in zahtevajo obisk pri zdravniku; ∗ spoznajo, kaj je aluplast in čemu je namenjen; ∗ spoznajo pojme okužba, organizem in sterilno; ∗ se zavedajo pomena čistih rok pri oskrbi rane; ∗ spremljajo demonstracijo povijanja lažjih opeklin; ∗ se preizkusijo v povijanju opeklin; ∗ igrajo igro vlog in poskrbijo za poškodovanca ali nenadno obolelega; ∗ vedo, da se je treba s poškodovancem ali nenadno obolelim veliko pogovarjati; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje. 46 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ KRIŽANKA z rešitvami (PRILOGA 2.13)  delo z besedilom ∗ OPEKLINE – rešitve s str. 20 in 21 (PPT 2.13)  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  pisanje del), vaje na str. 20 in 21 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom ∗ OSKRBA OPEKLINE – OCENJEVALNI LISTIČ (PRILOGA  delo z računalnikom 2.14)  praktično delo  drugo (delo s preglednicami) LITERATURA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-OBLIKE DELA: tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  delo v parih ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  skupinsko delo ∗ Hilgendorff, A. (2007). Au, kako boli! Tehniška založba  frontalno delo Slovenije.  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Na tablo projiciramo križanko (PRILOGA 2.13) in jo rešimo skupaj z učenci. Rešitve povedo učen- ci ob dviganju rok. Ko končamo, preberemo Učenci sodelujejo pri reševanju križanke. Pove-geslo križanke: OPEKLINE. Vprašamo jih, zakaj do, da je vsemu narisanemu skupno to, da nas menijo, da je to skupno geslo. lahko opeče. OSREDNJI DEL Učence vprašamo, ali poznajo še kaj, kar ni bilo Učenci razmislijo in odgovorijo. omenjeno, pa nas lahko opeče? Po potrebi po- jasnimo tudi, zakaj so v križanki narisane vrvi in kako nas lahko opečejo. Vrvi povzročijo tako imenovano frikcijsko opek- lino. Da jim bo bolj razumljivo, kaj je to frikcijska opeklina, jim dajmo navodilo, naj za nekaj trenutkov drgnejo dlani skupaj. Začutili bodo, da Učenci podrgnejo dlan ob dlan in povedo, ali so so se jim dlani segrele. začutili toploto. Podobno deluje npr. vrv v roki. Če jo zelo močno držimo, nekaj pa nam jo močno in hitro povleče skozi dlani, nas pri tem vrv opeče. Gre za trenje med kožo na dlani in vrvjo. Odprejo delovne zvezke na str. 20 in 21. Rešimo Učenci rešujejo naloge na str. 20 in 21. Ob slikah 47 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred naloge in se pogovorimo o oskrbi opekline (PPT sami ugotavljajo, kako si sledijo koraki pri oskrbi 2.13). opeklinske rane. Rešitve zapišemo skupaj. Prva pomoč pri oskrbi opekline: ◊ Dobro si umijemo roke. ◊ Z opečene rane previdno odstranimo oblačila. Vendar pozor, to naredimo le, če oblačila niso prilepljena na rano! ◊ Kožo hladimo s hladno vodo (Ne z lede- no vodo!!), dokler bolečina ne popusti. Najboljša je tekoča voda iz pipe. ◊ Mehurčkov ne prediramo zaradi okužbe. Otrokom po potrebi razložimo, kaj je to okužba. OKUŽBA nastane, ko se mali živi organizmi (organizem – skupek organov, ki sestavljajo živo bitje), ki prenašajo bo- lezni in jih vidimo le pod mikroskopom (BAKTERIJE), naselijo na rano. ◊ Na rano ne dajemo ničesar, samo povi- jemo jo. ◊ Opečenca napotimo k zdravniku. Eden od učencev naj nam pomaga, da drugim Učenci spremljajo praktični prikaz oskrbe ope-učencem demonstriramo oskrbo opekline. kline. Natančno demonstriramo povijanje opekline: najprej ALUPLAST in nato POVOJ. Učencem pojasnimo in pokažemo, kaj je alu- plast. To je posebna tkanina, ki je na eni strani prevlečena s snovjo (kovino), ki ji pravimo alu- minij (iz te snovi je tudi folija, ki jo uporabljamo za shranjevanje živil; otrokom lahko košček alu-folije pokažemo). Ravno to stran tkanine položi- mo na opeklino. Vprašamo jih, zakaj menijo, da na opeklinsko Učenci povedo svoje predloge. rano položimo aluplast in ne navadne gaze. Pojasnimo jim, da se gaza na opeklinsko rano prilepi, aluplast pa se ravno zaradi snovi, s katero je prevlečen, na rano ne prilepi. Tako je me- njava povsem neboleča. Opozorimo jih, da rano sterilno povijemo in jim razložimo pomen besede STERILNO (izredno čisto). Tiste strani aluplasta, ki jo položimo na rano, se ne smemo dotikati. 48 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem ___________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? ◊ Odstraniva oblačila z opekline in jo shla- diva pod hladno vodo. Hladiva do pre- nehanja bolečine. ◊ Zdaj pa samo še povijeva. Če bo treba, obišči/obiščite zdravnika. Pripravimo kriterije ocenjevanja (PRILOGA 2.14) in jih predstavimo učencem preden zač- nejo vajo. S tem učence spodbudimo, da se bolj potrudijo: PREVERI VARNOST: 1 točka SE PREDSTAVI: 1 točka VPRAŠA, ALI LAHKO POMAGA: 1 točka VPRAŠA, KAJ SE JE ZGODILO: 1 točka S SPRAŠEVANJEM NAJDE MESTO POŠKODBE: 1 točka USTREZNO OSKRBI POŠKODBO: Umije si roke: 1 točka Učenci se po analizi kriterijev za ocenjevanje Odstrani oblačila: 1 točka oskrbe poškodovanca razdelijo v trojice. Igrajo Hladi pod tekočo vodo: 1 točka igro vlog in se skušajo čim bolje pripraviti. Lahko Vpraša po bolečini: 1 točka jim ocenjevalne lističe razdelimo in se ocenjuje- Rano sterilno povije: 2 točki jo med seboj znotraj skupine ali po dve skupini Po potrebi opečenca napoti k zdravniku: 1 točka (ena ocenjuje drugo in obratno). Če imamo možnost, poskrbimo, da imajo učen- ci v svojih škatlah prve pomoči tudi aluplast kompreso oz. tkanino. Če te možnosti nimamo, si pripravimo nekaj teh kompres, da jih bomo učencem lahko izposodili pri praktičnem delu. ZAKLJUČNI DEL Izžrebamo eno skupino, ki oskrbo opekline de- monstrira pred drugimi učenci. Učenci demonstrirajo oskrbo opekline. Njihovo delo analiziramo. Pri analizi oskrbe sodelujejo vsi. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, gaza, povoj (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 49 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred 12. PONOVIMO Ker je praktično delo pri učenju prve pomoči zelo pomembno, moramo pripraviti tudi vaje za ponovitev. Poudarek naj bo na pristopu k poškodovancu ali nenadno obolelemu. Vadimo pa tudi oskrbo poškodb, s katerimi smo se že seznanili. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 13. UČNA TEMA: PONOVIMO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kar smo se letos naučili o oskrbi poškodb/obolenj; ∗ vadijo pristop k poškodovancu/nenadno obolelemu; ∗ vadijo oskrbo alergijske reakcije na cvetni prah, mačjo dlako; ∗ vadijo oskrbo pika žuželke; ∗ vadijo oskrbo alergične reakcije na pik; ∗ vadijo oskrbo pika žuželke v vrat; ∗ vadijo oskrbo opekline; ∗ igrajo igro vlog in poskrbijo za poškodovanca ali nenadno obolelega; ∗ beležijo ugotovitve po končani igri vlog; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje; ∗ kritično ovrednotijo svoje delo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ PONOVIMO (PPT 2.14)  delo z besedilom ∗ OCENJEVALNI LISTIČI (PRILOGA 2.15)  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  pisanje del), vaje na str. 13–21 (PRILOGA 2.1)  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  drugo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. OBLIKE DELA:  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo 50 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem povemo, da bomo celotno uro name- nili vaji. Odprejo naj delovne zvezke na str. 13. Mi jim Učenci pripravijo svoje delovne zvezke. Če česa postavljamo vprašanja, oni naj odgovarjajo, ne vedo na pamet, lahko pogledajo in nato po-kako ukrepamo pri posamezni poškodbi/obole- vedo odgovor. nju, kaj naredimo najprej, kako si sledijo koraki, kdaj kličemo 112 in kdaj ne … Opozorimo jih, da je zelo pomembno, da najprej poskrbijo za Ponovimo oskrbo vseh poškodb/obolenj, ki smo svojo varnost. jih že obravnavali. OSREDNJI DEL Na platnu predvajamo posamezne poškodbe/ Učenci se razdelijo v skupine po 3. Pri vsaki vaji obolenja (PPT 2.14). Učenci delajo po skupinah je poškodovanec drugi. Pazimo, da se učenci re-vsi hkrati, in sicer najprej oskrbijo 1. poškodbo/ dno menjajo in da vsi pridejo na vrsto pri oskrbi obolenje. Nato skupaj analiziramo. Sledi 2. po- poškodb. škodba/obolenje in analiza, nato 3. poškodba/ obolenje itd. Učenci si ogledajo vsako poškodbo/obolenje Učitelji vsakokrat izberemo drugo skupino in tis- posebej (PPT 2.14). Učencem, ki so določeni za to ocenimo po predhodno pripravljenih kriteri- poškodovance oz. obolele, lahko damo tudi kak-jih (PRILOGA 2.15). šen nasvet. Pazimo, da pride pri ocenjevanju vsaka skupina Za pripravo imajo učenci 2 minuti, za izvedbo na vrsto vsaj enkrat. vaje pa 4 minute. Za analizo si vzamemo približ- no 1 minuto. ZAKLJUČNI DEL V zaključnem delu povemo, katera skupina je zbrala največ točk. Učenci pospravijo in uredijo svoje škatle. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, gaza, povoj (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 13. RANE, TAKŠNE IN DRUGAČNE Ko se koža pretrga, na koži nastane rana. Ker so rane različnih velikosti in globin in ker nastanejo iz različnih vzrokov, jih razdelimo v več skupin. Prva pomembna delitev ran je na površinske in globoke rane. V našem primeru se bomo osredotočili na tiste rane, ki otrokom v vsakdanjem življenju niso tuje. To so praske in odrgnine, manjše ureznine in tudi ugriz živali. Površinske rane spiramo z vodo, medtem ko globokih ran nikoli ne spiramo. Izjema je le ugriz živali (psa, mačke, hrčka, konja, zajca, …). Tega spiramo celo z vodo in milom. S tem skušamo preprečiti okužbo, do katere pri ugrizu lahko 51 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred pride. Živali imajo namreč v svoji slini kužne klice, ki se naselijo na rano, preidejo v kri in po njej lahko potujejo tudi v druge dele človeškega telesa. Praske in odrgnine spadajo med površinske rane. Poškodovani sta povrhnjica in del usnjice. Takšne rane ne krvavijo močno, krvavitev je kapilarna in se običajno hitro in spontano ustavi. Te rane se tudi hitro zacelijo. Prvo pomoč nudimo tako, da jih speremo z vodo in sterilno povijemo. Ureznine so rane, ki jih povzročijo ostri predmeti. Lahko so hude, lahko pa tudi ne. Urezno rano prepoznamo po gladkih in ravnih robovih. Ureznine sodijo med globoke rane, zato teh ran ne spiramo, ampak jih le sterilno povijemo. Rana, ki jo poznajo predvsem učenci, ki imajo hišne ljubljenčke, pa je ugrizna rana. Te rane moramo spirati z vodo in milom tudi v primeru, ko spadajo med globoke (ugriz je namreč lahko površinska ali globoka rana). To je edina globoka rana, ki jo spiramo. Dobro je vedeti, kdo je lastnik živali in kdaj je bila žival nazadnje cepljena. Ugrizno rano mora nujno pregledati zdravnik. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 14. UČNA TEMA: RANE, TAKŠNE IN DRUGAČNE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kaj velja za opekline; ∗ na slikah prepoznajo odrgnino, ureznino in ugriz psa; ∗ razlikujejo površinske in globoke rane; ∗ vedo, da je odrgnina površinska rana, ureznina in ugriz pa sta globoki rani; ∗ spoznajo, da je odrgnino in ugriz psa treba spirati in zakaj je to potrebno; ∗ spoznajo, da globokih ran ne spiramo z vodo; ∗ se zavedajo, da morajo pri ugrizu psa (ali druge živali) nujno k zdravniku; ∗ se zavedajo pomena čistih rok pri oskrbi rane; ∗ spoznajo, kako spiramo površinske rane in ugriz psa; ∗ razmišljajo o vprašanjih, ki jih postavimo poškodovancu (zaradi opeklin ali drugih ran); ∗ spremljajo demonstracijo povijanja ran; ∗ igrajo igro vlog in se učijo oskrbe posameznih ran; ∗ beležijo ugotovitve po končani igri vlog; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ RANE (PRILOGA 2.16)  delo z besedilom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1. 52 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred  branje del), vaje na str. 22–25 (PRILOGA 2.1)  pisanje ∗ ODRGNINA, UREZNINA, UGRIZ – rešitve s str. 22–25  delo s slikovnim gradivom (PPT 2.15)  delo z računalnikom  praktično delo LITERATURA:  drugo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. OBLIKE DELA: ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  delo v parih ∗ Hilgendorff, A. (2007). Au, kako boli! Tehniška založba  frontalno delo Slovenije.  individualno delo ∗ Nicor. (26. 3. 2008). Dog bite [Fotografija]. Wikimedia  skupinsko delo Commons. http://commons.wikimedia.org/wiki/File:- Dog_bite.JPG ∗ Flink, J. (17. 8. 2006): Ooops [Fotografija]. Flickr. https://www.flickr.com/photos/82758423@ N00/219522659 DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence vprašamo, kako bi nam razložili, kaj so Učenci razmišljajo. Skupaj pridemo do ugoto-to rane oz. kako rane nastanejo. vitve, in sicer da rana nastane takrat, ko se koža pretrga. Na tablo pritrdimo 3 slike, ki prikazujejo rane (PRILOGA 2.16). Učence vprašamo, ali prepoznajo te poškodbe in kako bi jih poimenovali. Učenci si ogledajo slike in sodelujejo pri ugota-Učencem pomagamo tako, da jih spodbudimo k vljanju, kakšne rane so na slikah. Sami skušajo razmisleku, kako so rane nastale oz. kateri pred- ugotoviti, kako je poškodba nastala in kako bi jo, met bi jih lahko povzročil. Tako postopoma pri- glede na nastanek, poimenovali. demo do poimenovanja posameznih ran: ◊ odrgnina – običajno nepravilnih oblik, hitro se opazi, da je koža poškodovana samo površinsko in ne v globino; ◊ manjša ureznina – opazni so ravni robo- vi, to nam pove, da je rano povzročil os- ter predmet; ◊ ugriz psa – opazimo manjše ranice, raz- porejene v obliki kroga. Učencem naročimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci na str. 22 v delovnem zvezku rešijo prvo na str. 22 in poimenujejo rane, ki so narisane nalogo, in sicer prepoznajo odrgnino, ureznino (PPT 2.15). in ugriz. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da rane ločimo glede na to, ali je poškodovana le koža na površju, ali pa po- škodba sega v globino kože. Nato jih vprašajmo, 53 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred kako bi poimenovali rano, ki je nastala le na po- vršju kože? Učenci povedo, da je to POVRŠINSKA RANA. Vprašajmo jih še, kako bi poimenovali rano, ki sega globlje v kožo? Učenci povedo, da je to GLOBOKA RANA. Torej poznamo površinske in globoke rane. Vprašamo jih, kam menijo, da spadajo odrgni- Učenci vse tri rane umestijo med površinske ali na, ureznina in ugriz psa. globoke rane. Povemo, da je odrgnina površinska rana, urezni- na in ugriz pa sta globoki rani. Učencem povemo, da površinske rane vedno spiramo in očistimo z vodo, globokih pa nikoli. Izjema je le ugriz živali. Vprašamo jih, zakaj me- nijo, da je tako. Učenci povedo, da je to potrebno zaradi okužbe. Učence pozovemo, naj v delovnem zvezku na Učenci naj rešujejo naloge čim bolj samostojno. str. 22, 23, 24 in 25 rešijo naloge na temo ran Damo jim besedo. Pustimo jih, da razmišljajo in (PPT 2.15). Ob reševanju nalog se pogovorimo da sami povedo, kako oskrbeti odrgnino, urezni-o oskrbi posameznih poškodb. no in ugriz psa. Prva pomoč pri oskrbi odrgnine in manjše ureznine: ◊ Dobro si umijemo roke, da ne bi prišlo do okužbe. ◊ Odrgnino, ki je površinska rana, dobro speremo in očistimo z vodo. Ureznina pa je globoka rana, zato je z vodo ne spira- mo. ◊ Na te rane ne dajemo ničesar, le sterilno jih povijemo. Za to potrebujemo sterilno gazo in povoj. Manjšo rano lahko zaščiti- mo tudi z obližem. Prva pomoč pri oskrbi ugriza psa: ◊ Umijemo si roke. ◊ Četudi je rana globoka, jo spiramo, in si- cer z vodo in milom. Ravnamo, kot da je rana močno okužena. ◊ Tudi ugriz sterilno povijemo. ◊ Poškodovanec mora NUJNO obiskati zdravnika. ◊ Dobro je, da pridobimo podatke o lastni- ku in psu. Poškodovanca pregleda zdrav- nik, psa pa veterinar. 54 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Izberemo enega od učencev in demonstriramo prvo pomoč pri odrgnini, ureznini in ugrizu: ◊ Preverimo VARNOST, odstranimo psa. ◊ Živijo, jaz sem ____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? ◊ 1. Odrgnina in ugriz psa: Rano morava očistiti in sterilno poviti. ◊ 2. Ureznina: Rano morava sterilno povi- ti. ◊ 1. Ker rana (odrgnina ali ureznina) ni tako velika, ti/vam ni treba k zdravniku. ◊ 2. Ker gre za ugriz, moraš/morate nuj- no k zdravniku na pregled. Kako je ime lastniku psa? Ali ga poznaš/poznate? Shrani/Shranite si vse podatke. Učence vprašamo, ali je oskrba površinskih ran Skupaj ugotovimo, da je oskrba površinskih ran podobna oskrbi katere druge poškodbe, ki jo že zelo podobna oskrbi opeklin. Razlika je le v tem, poznamo. da opeklino hladimo, rano pa spiramo. Učence razdelimo v skupine po 3. Po 2 učenca Učenci v skupinah po 3 vadijo oskrbo odrgni-oskrbita enega poškodovanca. ne, ureznine in ugriza psa. Pomembno je, da se med seboj tudi zamenjajo in da se vsi preizku- sijo v oskrbi. ZAKLJUČNI DEL Učence povabimo, naj pred sošolci odigrajo igro Učenci odigrajo igro vlog pred sošolci. Drug dru-vlog in oskrbijo odrgnino, ureznino ali ugriz psa. gega opazujejo. Ob koncu dobijo gledalci mož- nost, da podajo svoje mnenje o oskrbi posame- zne poškodbe. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 14. AU, MOJA GLAVA! Do poškodbe glave najpogosteje privedejo prometne nesreče, padci, napadi, športne dejavnosti in poškodbe pri delu. Glavo moramo še posebej varovati, saj ščiti najbolj občutljiv organ, ki ga premore naše telo, možgane. Glava je del telesa, ki tudi pri otrocih večkrat utrpi poškodbe. Poškodbe glave so lahko zunanje ali notranje. Ob udarcu v glavo običajno nastane lažja poškodba, ki ji pravimo buška. Ta je pri otrocih zelo pogosta. Hladimo jo s hladnim obkladkom. Pri zunanji poškodbi glave lahko nastane odprta rana, ki je na prvi pogled videti grozljivo, ni pa nujno, da gre za hudo poškodbo. Včasih so tiste po- škodbe glave, ki na prvi pogled niso vidne, najbolj nevarne. Zato je pomembno, da vedno pretipa- 55 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred mo lasišče poškodovanca. Če na glavi ne najdemo znakov poškodbe, si pomagamo z opazovanjem poškodovanca. Znaki, ki nam povedo, da je oseba utrpela pretres možganov, so slabost, glavobol, bruhanje, zaspa-nost, zmedenost in izguba ali motnja zavesti. Najbolj zanesljiv pokazatelj lažje ali težje poškodbe možganov je ravno izguba zavesti. V takšnem primeru moramo poklicati 112 ali se takoj posvetovati z zdravnikom. Osebo, ki je pri poškodbi glave izgubila zavest, je treba še kar nekaj dni po poškodbi pozorno opazovati. Posledice lahko izbruhnejo tudi kasneje. Poškodbe otrok v šoli se k sreči največkrat končajo le z buško. Včasih jih spremlja tudi lažji pretres možganov. Učence podučimo, kako naj se v takšnih situacijah odzovejo. Če učencu v glavo prileti žoga, če pade in se udari v glavo, če se kam zaleti, ko teče … ga najprej vprašajmo po počutju. Pozorni smo na znake, ki smo jih našteli v prejšnjem odstavku. Pomemben pokazatelj njegovega stanja je tudi, če nam zna opisati, kaj se je zgodilo. Če otrok ne ve, kako je do poškodbe prišlo, je lahko za trenutek tudi izgubil zavest. V takšnih primerih takoj kličemo 112. Če ugotovimo, da gre le za buško, jo hladimo z mrzlim obkladkom. Če v lasišču najdemo manjšo rano, jo sterilno pokrijemo z gazo in iz trikotne rute naredimo pokrivalo, ki gazo obdrži na rani. S tem preprečimo okužbo rane. Oskrbe globljih ran na glavi z učenci še ne obravnavamo. Otroke pogosto spremlja še ena poškodba, in sicer krvavitev iz nosu. Krvavitev iz nosu običajno nastane zaradi počene žilice, ki je posledica nahoda, nepravilnega čiščenja nosnic ali praskanja nosnic. Največkrat preneha sama od sebe. Otroku s krvavitvijo iz nosu nudimo prvo pomoč tako, da mu damo navodilo, naj s palcem in kazalcem stisne mehki del nosnic skupaj in glavo nagne rahlo naprej. Stisk nosu naj traja 10 minut. Na vrat mu lahko položimo tudi hladen obkladek. Če se krvavitev ne ustavi, postopek ponovimo še enkrat. Če se krvavitev tudi po drugem poskusu ne ustavi, otroka odpeljemo k zdravniku. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Hilgendorff, A. (2007). Au, kako boli! Tehniška založba Slovenije. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 15. UČNA TEMA: AU, MOJA GLAVA! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, kako oskrbimo buško; ∗ spoznajo, kaj pomeni pretres možganov in kako ga prepoznamo; ∗ se zavedajo, da mora oseba s pretresom možganov takoj k zdravniku; ∗ razmišljajo, kakšna vprašanja postavimo poškodovancu s poškodbo glave; ∗ vedo, kako ukrepamo pri poškodovancu, za katerega sumimo, da ima pretres možganov; ∗ spoznajo, zakaj nastane krvavitev iz nosu; ∗ spoznajo, kako ravnamo pri krvavitvi iz nosu; ∗ igrajo igro vlog in se navajajo na ravnanje v konkretnih situacijah; ∗ vedo, da je komunikacija zelo pomembna; 56 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ∗ razvijajo spretnosti komunikacije; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ se navajajo na medsebojno sodelovanje. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  igra vlog RAZRED)  pogovor ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  reševanje nalog/vaje del), vaje na str. 25–27 (PRILOGA 2.1)  delo z besedilom ∗ POŠKODBE GLAVE – rešitve s str. 25–27 (PPT 2.16)  branje ∗ POKRIVALO IZ TRIKOTNE RUTE (PRILOGA 2.17)  pisanje  delo s slikovnim gradivom LITERATURA:  delo z računalnikom ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  praktično delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  drugo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). ∗ Hilgendorff, A. (2007). Au, kako boli! Tehniška založba OBLIKE DELA: Slovenije.  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci se igramo igro MOJA GLAVA. Govorimo Učenci se igrajo igro MOJA GLAVA in poslušajo spodaj navedene trditve, oni pa se morajo odlo- trditve. Če menijo, da je trditev pravilna, nare- čiti, ali so pravilne ali napačne. dijo 5 poskokov. Če menijo, da je napačna, na- redijo 5 počepov. 1. Na glavi imamo oči, nos, usta in prste. 1. Nepravilna 2. Če se udarimo v glavo, tam nastane otek- 2. Nepravilna (buška) lina, ki ji pravimo pik. 3. V glavi imamo organ, ki mu pravimo mo- 3. Pravilna žgani. 4. Možgani so zelo pomembni za premika- 4. Pravilna (Vsak naš premik je določen v nje nog in rok. možganih. Možgani po celicah sporočijo roki, da se mora premakniti.) 5. Če je zunaj zelo vroče in sonce pripeka, ne 5. Nepravilna (Če se ne zavarujemo pred potrebujemo pokrivala. močnim soncem, lahko dobimo sončari- co, ki je smrtno nevarna. Nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu, pred- vsem glave in zatilja.) 6. Če ne pijemo dovolj vode, nas boli glava. 6. Pravilna (Glavobol je včasih pokazatelj de- hidracije. Dehidracija ali izsušitev pomeni, da v telo nismo vnesli dovolj tekočine.) 7. Če nas boli glava, moramo čim prej zaužiti 7. Nepravilna (Pred tem pazimo, da popi- 57 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred tableto proti glavobolu. jemo dovolj tekočine, jemo zdravo, poči- vamo, se izogibamo močnemu soncu …) 8. Če nas boli glava, se ne zadržujemo na 8. Pravilna (Glavobol lahko postane še moč- soncu. nejši zaradi vročine in močne svetlobe.) 9. Ko si poškodujemo stalni zob, nam zraste 9. Nepravilna (Mlečni zob nadomesti stalni nov. Poškodovanega nam zobozdravnica zob. Poškodovani zob zobozdravnica zdravi.) izpuli. Učencem med igro ničesar ne razlagamo. Razla- go podamo po igri. OSREDNJI DEL Po igri povzamemo, zakaj vse je glava pomemb- na ter kako jo lahko zavarujemo. Učencem raz- ložimo, če česa niso razumeli. Na svojo glavo moramo zelo paziti. Kaj pa če jo poškodujemo? Učenci podajo svoje predloge. Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci odprejo delovne zvezke na str. 25 in prič- na str. 25 (PPT 2.16). nejo reševati naloge (PPT 2.16). Kaj naredimo, ko na glavi nastane buška? Na buško damo hladen obkladek ali led. Tako se oteklina manjša in tudi manj boli. Po poškodbi pa se ne počutimo najbolje: ◊ lahko smo utrujeni in zaspani, ◊ lahko se nam vrti, ◊ lahko nam je slabo ali pa ◊ nas strašansko boli glava. Vse to so znaki, da je poškodba pretresla tudi možgane. Temu pravimo pretres možganov. Če prepoznamo te znake, moramo takoj k zdrav- Učenci sami povedo, da je za to potreben pre-niku. Po vsej verjetnosti ostanemo v bolnišnici gled pri zdravniku. na opazovanju. Učence vprašamo, ali je kdo od njih že utrpel Učenci povedo svoje izkušnje. pretres možganov. Spregovorili pa bomo še o enem delu telesa, ki se nahaja na glavi, in to je nos. Učencem povemo, da je to precej občutljiv del telesa. Če ga poškodujemo, nam iz nosu običaj- no teče kri. Povemo jim tudi, da ponavadi ne gre za nevarno poškodbo, ampak je krvavitev le posledica počene žilice v nosni votlini. 58 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred In kaj naredimo, ko nam iz nosu teče kri? ◊ Se počasi in umirjeno usedemo, ◊ nosnici stisnemo med palec in kazalec, ◊ glavo sklonimo naprej, ◊ na vrat položimo hladen obkladek in Učenci ob pogovoru rešijo naloge v delovnem ◊ nosnici tiščimo skupaj 10 do 15 minut. zvezku na str. 27 (PPT 2.16). Demonstriramo prvo pomoč pri krvavitvi iz nosu. ◊ Preverimo VARNOST. Učenci spremljajo demonstracijo učitelja. Po- ◊ Živijo, jaz sem ______________. Ti/Vam škodovanec naj bo nekdo od učencev. lahko pomagam? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Usedi/Usedite se počasi na stol, s tole papirnato brisačo stisni/stisnite nosnici skupaj. Držati moraš/morate vsaj 10 mi- nut. ◊ Nagni/Nagnite se naprej. Na vrat ti/vam bom položil/položila še hladen obkla- dek, da se bo krvavitev prej ustavila. Učencem demonstriramo tudi, kako se pogo- varjamo z nekom, ki ima poškodbo glave. ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem ______________, ti/vam lahko pomagam? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Kje te/vas boli? ◊ Kako se pa počutiš/počutite? ◊ Ti/Vam je slabo? ◊ Se ti/vam vrti? ◊ Se ti/vam spi? ◊ Mi lahko opišeš/opišete dogodek? ◊ Izvoli/Izvolite, dam ti/vam blazinico, da ti/vam bo dobro shladila buško. ◊ Čim prej te/vas mora pregledati zdrav- nik. Učence povabimo, naj se razdelijo v pare in os- krbijo buško ter krvavitev iz nosu. V primeru sla- bega počutja kličejo 112. Učenci v parih vadijo oskrbo obeh poškodb. Učence med delom opazujemo, jim pomagamo in svetujemo. Na nepravilnosti jih opozorimo čim prej, da se ne naučijo napačnih postopkov. ZAKLJUČNI DEL Učencem postavimo problemsko vprašanje: 59 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Kako bi oskrbeli buško na glavi, ki je hkrati tudi Učenci odgovorijo na vprašanje: Najprej oskr-rana? Učencem pustimo nekaj časa, da razmis- bimo odprto rano. Po potrebi hladimo, da ne lijo. nastane buška. Učence vprašamo, ali bi želel kdo demonstrirati, kako to naredimo. Povemo jim, da odprto rano pred okužbo zaščitimo z gazo. Otrokom lahko pokažemo tudi, kako se iz trikotne rute izdela pokrivalo, ki ga potrebujemo za poškodovanca Kdor želi, demonstrira oskrbo. Začne naj od za- (PRILOGA 2.17). četka: najprej preveri, ali je varno. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 15. KOLIKO ZNAM? Celotno snov, ki smo jo z učenci obravnavali med šolskim letom, je dobro ob koncu ponoviti. Učencem uro za ponavljanje pripravimo v obliki kviza in dela po postajah. Vprašanja za kviz in ponovitev imajo napisana v delovnem zvezku na str. 28. Delo po postajah pa naj učenci izvajajo čim bolj samostojno. Pomembno je, da jim damo pred pričetkom dela na postajah jasna navodila. S kvizom in praktičnim delom bomo zajeli celotno učno snov. Pridobljeno znanje bodo učenci nadgrajevali v 3. razredu. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 16. UČNA TEMA: KOLIKO ZNAM? VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, za kaj morajo vedno najprej poskrbeti; ∗ znajo opraviti klic na 112; ∗ vedo, kaj je prostovoljno delo; ∗ vedo, kaj je evakuacijski načrt in zakaj ga potrebujemo; ∗ znajo k poškodovancu/nenadno obolelemu ustrezno pristopiti; ∗ vedo, kako prepoznamo alergijo; ∗ znajo oskrbeti alergijske reakcije na cvetni prah; ∗ znajo oskrbeti pik žuželke; ∗ znajo oskrbeti alergično reakcijo na pik; ∗ znajo oskrbeti pik žuželke v vrat; ∗ znajo oskrbeti manjšo opeklino; ∗ vedo, koliko časa hladimo opeklino; ∗ znajo očistiti in oskrbeti odrgnino in ugrizno rano; ∗ znajo oskrbeti krvavitev iz nosu in buško; ∗ prepoznajo pretres možganov in znajo v dani situaciji ustrezno ukrepati; ∗ igrajo igro vlog in poskrbijo za poškodovanca/nenadno obolelega; ∗ obvladajo spretnosti komuniciranja s poškodovancem/nenadno obolelim; 60 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ∗ vedo, da se je treba s poškodovancem/nenadno obolelim veliko pogovarjati; ∗ vedo, da je vsaka situacija drugačna; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja in pozorno poslušajo poškodovanca/nenadno obolelega; ∗ prikažejo uspešno medsebojno sodelovanje in timsko delo; ∗ kritično ovrednotijo svoje delo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ KOLIKO ZNAM (PRILOGA 2.18)  delo z besedilom ∗ OCENJEVALNI LISTIČI (PRILOGA 2.19)  branje ∗ OCENJEVALNI LISTIČI (PRILOGA 2.15)  pisanje ∗ PREVERJAM SVOJE ZNANJE – rešitve s str. 28 (PPT  delo s slikovnim gradivom 2.17)  delo z računalnikom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  praktično delo del), vaje na str. 28 (PRILOGA 2.1)  drugo LITERATURA: OBLIKE DELA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  delo v parih tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  skupinsko delo ∗ Bohinjec, M. (2016). Kondicijska priprava prostovoljnih  frontalno delo gasilcev [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulte-  individualno delo ta za šport. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem povemo, da bo naša ura namenjena preverjanju znanja, ki smo si ga pridobili v okvi- ru prve pomoči, namenjene najmlajšim. Učence razdelimo v skupine po 3. Damo jim ne- V okviru skupin imajo učenci nekaj minut, da kaj minut časa. pregledajo svoje delovne zvezke in se spomnijo, kaj vse so se med tem šolskim letom naučili. OSREDNJI DEL Na platnu predvajamo vprašanja, ki jih učenci Učenci na vprašanja sproti odgovarjajo kot sku-lahko najdejo v delovnih zvezkih na str. 28 (PPT pina. Rezultate lahko beležimo na tabli. Ena toč- 2.16). ka pomeni en pravilen odgovor. Nato za učence pripravimo postaje. Postaje postavimo v krog. Naj bo razvidno, kako učenci krožijo po postajah, da ne bomo izgubljali časa. Primeri poškodb/obolenj so v prilogi KOLIKO ZNAM (PRILOGA 2.18). 61 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Na vsaki postaji imajo učenci 5 minut časa, da Učenci pričnejo delo po postajah. Na vsaki po-pomagajo poškodovancu/nenadno obolelemu staji imajo 4 minute in 30 sekund. Ko najavimo (priprava, oskrba in menjava zadnjih 30 se- menjavo, se vse skupine pomaknejo za eno po-kund). Poškodovanec/nenadno oboleli je nekdo stajo naprej v smeri urinega kazalca. iz skupine. Učenci v vlogi poškodovanca/nena- dno obolelega se na vsaki postaji zamenjajo. Po Pozorni smo na to, da se učenci redno menjajo 4 minutah in 30 sekundah najavimo menjavo. in da vsi pridejo na vrsto pri oskrbi poškodb. Vsaj na eni postaji spremljamo vsako skupino. Lahko si izberemo najtežjo in jih ob pomoči oce- njevalnega lista tudi ocenimo (PRILOGA 2.19). V prilogi 2.19 najdemo ocenjevalne lističe za zad- nje obravnavane poškodbe/obolenja, lahko pa Ko obidejo vse postaje, učenci pospravijo in uporabimo ocenjevalne lističe iz priloge 2.15. uredijo svoje škatle. ZAKLJUČNI DEL Učencem predstavimo rezultate ocenjevanja. Poudarimo, da jih pri delu ocenjujemo zato, da bodo posamezno oskrbo poškodbe izvedli vsa- kokrat bolje, in ne zato, da bi skupine med seboj primerjali. Učencem čestitamo za dobro opravljeno delo. Poprosimo jih za povratno informacijo, ali jim je Učenci povedo svoje vtise, misli, želje in občut-bilo učenje prve pomoči všeč. ke. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 16. OGLED PREVERJANJA ZNANJA OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI Če imamo možnost, lahko učence peljemo na ogled preverjanja znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči. To je za mlajše učence pozitivna izkušnja in motivacija za nadaljnje delo. Pred obiskom jim obvezno povejmo, da so vloge poškodovancev in nenadno obolelih odigrane in da so maskirani tako, da je poškodba videti čim bolj resnična. To je zelo pomembno! Ne želimo, da bi se otroci ob pogledu na paničnega, jokajočega, nezavestnega poškodovanca ali nenadno obolelega prestrašili, želimo pa, da vedo, da bi bila v resnici situacija videti zelo podobno. Ponovno poudarimo, da naredimo največ takrat, ko ohranimo mirno kri. Učencem se tako uspe osredotočiti na delo ekip in niso obremenjeni s tem, ali bo poškodovanec oz. nenadno oboleli preživel ali ne. Učenci opazujejo in spremljajo usklajenost ekip, medsebojno sodelovanje, komunikacijo s poškodovancem oz. nenadno obolelim, delitev dela znotraj ekipe, oskrbo zahtevnejših poškodb oz. obolenj … 62 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred Če je mogoče, naj bodo prisotni tudi pri analizi oz. ocenjevanju ekipe, katere delo so opazovali, saj bodo seznanjeni s tem, kaj je ekipa naredila pravilno in kaj bi lahko naredila bolje. Po ogledu oskrbe posameznih poškodb ali obolenj imajo otroci običajno kup vprašanj. Na njihova vprašanja lahko med menjavo ekip odgovorijo ocenjevalci, ki jim bodo ponudili pravilne in strokovno podprte odgovore. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 17. UČNA TEMA: OGLED PREVERJANJA ZNANJA OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ si ogledajo preverjanje znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči; ∗ opazujejo delo starejših učencev; ∗ spremljajo medsebojno sodelovanje znotraj ekipe; ∗ opazujejo nudenje prve pomoči pri zahtevnejših poškodbah in obolenjih; ∗ opazujejo delitev dela znotraj ekipe; ∗ spoznajo starejše prostovoljce; ∗ se udeležijo skupnega druženja s prostovoljci različnih starostnih skupin; ∗ spoznavajo, koliko prostovoljcev se že izobražuje z namenom pomagati drugim; ∗ razvijajo dobre medsebojne odnose, komunikacijo in povezovanje z drugimi prostovoljci. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  igra vlog del), vaja na str. 29 (PRILOGA 2.1)  pogovor  reševanje nalog/vaje LITERATURA:  delo z besedilom ∗ /  branje  pisanje  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom  praktično delo  terensko delo  drugo (opazovanje) OBLIKE DELA:  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem po posvetu s koordinatorji preverja- nja znanja povemo, kako bo naš ogled potekal: ◊ Delo ekip lahko le tiho opazujemo, brez komentarjev. 63 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred ◊ Če imamo kakšno vprašanje, si ga za- pomnimo in ga zastavimo pozneje, ko ekipa konča vajo. ◊ Če imamo kakšno vprašanje za ocenje- valce, ga postavimo takrat, ko so ocenje- valci prosti, torej med menjavo ekip na posameznih postajah. ◊ S prostovoljci se pogovorimo kasneje, in sicer po koncu preverjanja. Med prever- janjem jih skušamo čim manj motiti. Učencem povemo, da so poškodovanci oz. ne- nadno oboleli maskirani in v resnici niso poš- kodovani ali bolni, so jih pa pripravili, da bodo vlogo poškodovanca ali nenadno obolelega čim bolje odigrali. Če bo kdo jokal, vpil ali brez premikanja ležal na tleh, bo to zato, ker igra. Ves čas bomo vedeli, Učenci tudi sami ugotovijo, da bi bilo najbrž res da je to igra. Kaj pa če bi se zgodilo zares? tako ali celo huje. Spomnimo jih, da tudi sami jokajo in vpijejo, ko se jim kaj zgodi. Naj pomislijo, kako bi bilo vi- deti, če bi učiteljica, ki naj bi učencu pomagala, zraven panično vpila in jokala. Kako bi bilo, če bi to počela ekipa, ki mora pomagati poškodovancu oz. nenadno obolelemu? Učenci sodelujejo pri pogovoru. Spomnimo jih, kako pomembno je, da se v takšnih situacijah znamo umiriti in naredimo, kar je prav. OSREDNJI DEL Z učenci si ogledamo preverjanje znanja osnov- Učenci opazujejo delo ekip, njihovo medsebojnošolskih ekip prve pomoči. no sodelovanje in usklajenost, komunikacijo s poškodovancem oz. nenadno obolelim, oskr- Naj bodo pozorni na to, kako si člani ekipe raz- bo zahtevnejših poškodb in obolenj, vedenje delijo delo, kako se med seboj pogovarjajo, kako poškodovanca ali nenadno obolelega. si pomagajo in sodelujejo, kako se pogovarjajo s poškodovancem ali nenadno obolelim … Naj vprašajo ocenjevalce vse, kar jih zanima, saj Učenci vprašanja ocenjevalcem zastavijo po jim bodo ravno oni znali najbolje odgovoriti. opravljeni vaji skupine. ZAKLJUČNI DEL Učence po ogledu preverjanja znanja osnovno- Učenci z učitelji in drugimi učenci delijo svoje šolskih ekip prve pomoči povprašamo po vtisih. vtise. 64 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred V delovnem zvezku na str. 29 lahko napišejo ali V delovnem zvezku na str. 29 svoje vtise zabele-narišejo, kar jim je najbolj ostalo v spominu z žijo v obliki slike, risbe ali zapisa. našega ogleda. Predlagamo jim, naj za organizatorje prever- janja kaj narišejo ali napišejo, in izdelke otrok pošljimo tistim, ki so nam omogočili nekoliko drugačno učno uro. 17. OGLED GASILSKE POSTAJE Učence lahko odpeljemo na ogled najbližje gasilske postaje, lahko pa na obisk povabimo poklicnega gasilca. Učenci se tako seznanijo s poklicem gasilec. Spoznajo, kaj gasilci počnejo, ko niso na terenu; kakšno zaščitno obleko uporabljajo; kako poteka intervencija; v kakšnih primerih vse pomagajo; kakšna vozila uporabljajo; kakšna oprema vozil je potrebna; kakšna znanja mora imeti gasilec; na kakšne načine lahko pogasimo ogenj … Če nimamo te možnosti, jih lahko odpeljemo tudi na ogled najbližjega gasilskega doma in za sodelovanje poprosimo aktivnega prostovoljnega gasilca. Tudi on lahko otrokom nazorno predstavi delo gasilcev ali jih celo motivira za vključitev v prostovoljno gasilsko društvo. Otroci v starosti od 7 do 11 let se vključijo v prostovoljna gasilska društvo kot pionirji in pionirke ter tako že zelo zgodaj pričnejo pridobivati znanje o gasilstvu. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 2. Zaporedna številka ure: 18. UČNA TEMA: OGLED GASILSKE POSTAJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo poklicne gasilce; ∗ spoznajo, kako poteka dan gasilca; ∗ si ogledajo gasilsko postajo; ∗ si ogledajo opremo gasilca; ∗ si ogledajo gasilska vozila in njihovo opremo; ∗ spoznajo, kaj je to intervencija in kako poteka; ∗ spoznajo nujno opremo gasilca med intervencijo; ∗ spoznajo, kako se izučimo za poklicnega gasilca. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  igra vlog del), vaja na str. 29 (PRILOGA 2.1)  pogovor  reševanje nalog/vaje LITERATURA:  delo z besedilom ∗ /  branje 65 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 2. razred  pisanje  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom  praktično delo  terensko delo  drugo (opazovanje in poslu- šanje) OBLIKE DELA:  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci odidemo na ogled gasilske postaje. Predstavimo jim poklicnega gasilca, ki nas bo Učenci se na gasilski postaji spoznajo s poklic-spremljal, in jim povemo, da ga lahko v pove- nim gasilcem. zavi z njegovim poklicem vprašajo vse, kar jih zanima. OSREDNJI DEL Z učenci si ogledamo gasilsko postajo, gasilska Učenci opazujejo in se učijo o poklicu gasilca in vozila in opremo gasilca. njegovih dolžnostih. Ogledajo si gasilsko posta- jo, gasilska vozila in opremo gasilca. Če želimo izvedeti več, lahko tudi učitelji gasil- Gasilec učencem odgovori na vprašanja v pove-cu postavimo nekaj vprašanj. Poprosimo ga, naj zavi s svojim poklicem. učencem pove, kako se izučiti za poklicnega ga- silca in kako se lahko že kot otroci izobražujemo na področju gasilstva. ZAKLJUČNI DEL Učence po ogledu gasilske postaje povprašamo Učenci z učitelji in drugimi učenci delijo svoje o vtisih. vtise. V delovnem zvezku na str. 29 lahko napišejo ali V delovnem zvezku na str. 29 svoje vtise zabele-narišejo, kar jim je najbolj ostalo v spominu z žijo v obliki slike, risbe ali zapisa. našega ogleda. Predlagamo jim, naj za gasilce kaj narišejo ali napišejo, in izdelke otrok pošljimo na gasilsko postajo, kjer so nam omogočili drugačno in za-nimivo učno uro. 69 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 1. VSE TO ŽE VEM Pri učenju prve pomoči je zelo pomembno, da imajo učenci veliko možnosti za vajo, utrjevanje in ponavljanje. Vsa snov mora temeljiti na praktičnem delu. Zato je v začetku 3. razreda najbolje, da skupaj z učenci ponovimo in osvežimo snov preteklega šolskega leta. Učenci morajo pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu obvladati, saj je to zelo pomemben člen pri nudenju prve pomoči. Pri obravnavi teme NA RANO LE ČISTE ROKE bomo potrebovali nekaj pripomočkov, s katerimi bomo učencem nazorno predstavili širjenje bakterij. Pomembno je, da kar nekaj tednov prej pripravimo gojišča bakterij. Dogajanje lahko enkrat tedensko spremljamo. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 1. UČNA TEMA: VSE TO ŽE VEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ delijo s sošolci svoje izkušnje s prvo pomočjo med počitnicami; ∗ si z delovnimi zvezki prve pomoči za najmlajše osvežijo spomin na delo v preteklem šolskem letu; ∗ ponovijo pomembnost skrbi za svojo varnost, umivanje rok pri oskrbi poškodb, klic na 112 …; ∗ v trojicah ali parih igrajo igre vlog in oskrbijo posamezne poškodbe oz. obolenja; ∗ vadijo pristop k poškodovancu/nenadno obolelemu; ∗ vadijo oskrbo alergijske reakcije; ∗ vadijo oskrbo pika žuželke; ∗ vadijo oskrbo alergične reakcije na pik; ∗ vadijo oskrbo opekline; ∗ vadijo oskrbo krvavitve iz nosu in oskrbo buške; ∗ vadijo oskrbo ugriza; ∗ vadijo oskrbo ureznine; ∗ vadijo oskrbo odrgnine; ∗ sodelujejo pri analizi oskrbe; ∗ kritično ovrednotijo svoje delo; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ vadijo spretnosti komuniciranja s poškodovancem/nenadno obolelim; ∗ se navajajo na pomembnost poslušanja; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle za prvo pomoč in pripravljenost le-te za uporabo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ VSE TO ŽE VEMO (PPT 3.1)  delo z besedilom ∗ UKREPAM, KER ZNAM (PRILOGA 3.1)  branje ∗ večja vreča iz blaga  pisanje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo s slikovnim gradivom del)  delo z računalnikom ∗ Priprava na uro NA RANO LE ČISTE ROKE (PRILOGA  praktično delo 3.2)  drugo (priprava materiala za poskus) 70 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred OBLIKE DELA: LITERATURA:  delo v parih ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  skupinsko delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  frontalno delo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence povabimo, naj nam za začetek povedo, kako so preživeli počitnice. Vprašajmo jih, ali se je poleti njim ali komu drugemu pripetila kakšna Učenci sodelujejo pri pogovoru. Kdor želi, svoje nezgoda, pri kateri so uspešno sodelovali. izkušnje deli z nami. V primeru, da se nam želi pridružiti kdo od učencev, ki v preteklem letu ni obiskoval prve pomoči, ga vključimo. Povemo mu, da bo prvo uro prisoten bolj kot opazovalec, vse naslednje ure pa se bo lahko skupaj s sošolci učil oskrbeti različne poškodbe. Pristop vsakokrat ponovi- mo, kar bo »novemu« učencu omogočilo, da si bo hitro pridobil znanje, ki ga drugi že imajo. OSREDNJI DEL Učencem predvajamo PPT 3.1 (VSE TO ŽE VEMO), kjer so zbrane teme, ki smo jih z učenci obravnavali v preteklem šolskem letu. Z učen- ci se ob slikah pogovorimo in ponovimo načine ravnanja v primeru posameznih poškodb ali si- Učenci ob slikah (PPT 3.1) ponovijo učno snov tuacij. Če imajo učenci s seboj izpolnjene delov- preteklega šolskega leta. Spomnijo se, kaj vse ne zvezke, toliko bolje. Lahko jih malo prelistajo smo obravnavali in kako ukrepamo v posame-in si z njimi pomagajo. znih situacijah. Učence usmerimo, da se razdelijo v trojice. Po potrebi pomagamo pri delitvi. Učenci se samostojno razdelijo v trojice. Učencem pripravimo vrečo, v katero damo po- samezne naloge iz priloge UKREPAM, KER ZNAM (PRILOGA 3.1). Najbolje je, da jih plastificiramo. Tako jih lahko uporabimo večkrat. Vsaka skupina izžreba eno nalogo. Skupinam povemo, da imajo nekaj minut, da se Učenci preberejo nalogo in razmislijo, kako bi dogovorijo, kako bi poškodbo/nenadno obole- poškodovancu/nenadno obolelemu pomagali. nje oskrbeli. Po posvetu vsaka skupina oskrbi posamezno poškodbo/obolenje pred drugimi učenci. Skupaj analiziramo delo vsake skupine posebej. Učenci povedo, kaj je bilo prav, kaj je bilo dobro Pazimo, da pri tem nismo žaljivi. izvedeno in kaj bi lahko bilo bolje. 71 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Po analizi vsake naloge posebej damo učencem priložnost, da se preizkusijo še v reševanju dru- gih nalog. Če imamo dovolj časa, lahko naloge poberemo in jih damo nazaj v vrečo. Učenci lah- ko ponovno izžrebajo nalogo. Tokrat naj skupi- Pozorni smo na to, da se učenci »poškodovanci ne naloge rešujejo sočasno. Pazimo, da skupina oz. nenadno oboleli« izmenjujejo in da vsi prine izžreba iste naloge kot prej. dejo na vrsto pri oskrbi poškodb/obolenj. ZAKLJUČNI DEL Učence opozorimo, da morajo škatle vedno po Učenci pospravijo in uredijo svoje škatle, ki mo-praktičnem delu urediti in pospraviti. Učenci rajo biti vedno pripravljene za nadaljnjo upora-lahko preverijo, ali imajo v škatli vse potrebno bo. (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). Predhodno pripravimo 6 petrijevk z agarjem in jih oštevilčimo. Navodila za pripravo so v PRILO- GI 3.2, razlaga pa je v 5. poglavju (NA RANO LE ČISTE ROKE!): 0 – testna 1 – neumite roke 2 – roke, umite z vodo in osušene z brisačami 3 – roke, umite z milom in vodo ter osušene z brisačami 4 – roke, umite z vodo ter posušene na zraku 5 – roke, umite z milom in vodo ter posušene na zraku Učence razdelimo v 5 skupin ali parov. V vsaki Učenci si umijejo roke po navodilu. Z neumitimi skupini naj bo enako število učencev. Po zgor- rokami rahlo odtisnejo svoje prste v petrijevko njih navodilih si učenci umijejo roke oz. si jih ne številka 1. Tisti, ki so si roke umili in jih obrisali z umijejo. Testno petrijevko pustimo zaprto in je brisačo, svoje prste rahlo odtisnejo v petrijevko ne odpiramo. številka 2 itd. Učencem povemo, da bomo s tem poskusom Opozorimo jih, naj bodo nežni. Najbolje je, če v spremljali, kako se širijo bakterije. O tem bomo agar s prsti ne naredijo vdolbin. Površino agarja ponovno spregovorili čez 4 tedne. Pustimo jih, naj le pobožajo. naj bodo malo radovedni. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj in gaza (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 72 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 2. ČE SE IZGUBIM … Otroci so radovedni in raziskujejo. V 3. razredu že veliko vedo o tem, kako moramo ravnati, če se izgubimo. Kljub temu pa je dobro, da si osvežimo spomin in damo otrokom še kakšen nasvet. Z njimi spregovorimo o tem, kaj narediti, če se izgubijo v gozdu, pa tudi o tem, kako ravnati, če se izgubijo na ulici, v nakupovalnem središču … Ker v zadnjem času večkrat poslušamo o ugrabitvah otrok, je dobro, da učence podučimo tudi o tem, kaj narediti, da ne bodo pritegnili pozornosti nevarnih oseb. V situaciji, ko so izgubljeni, morajo dajati vtis, da se počutijo varno in da imajo starše v bližini. Če se izgubijo v gozdu, morajo biti pogumni. Tudi to je situacija, v kateri morajo ohraniti mirnost in se izogniti paničnim napadom. Navežemo na temo REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE (2. razred). Iskali smo načine, kako pomagati Živi, da se bo znala pomiriti in narediti vse potrebno. Le tako se jim bo uspelo zbrati in ustrezno ukrepati, da jih bodo tisti, ki jih iščejo, lažje našli. Otroci imajo zelo bujno domišljijo. Običajno pri obravnavanju takšne teme dobimo vprašanje: »Kaj pa če se izgubim na ulici in grem v trgovino in povem trgovki in je trgovka lopov?« ali »Kaj pa če se izgubim v gozdu in pride mimo medved in me napade?« Z otroki o tej temi spregovorimo previdno, saj jih ne želimo prestrašiti. Povejmo jim, da je skoraj ne-mogoče, da bi se nepridipravi sprehajali mimo njih ravno tisti dan, tisto uro in tisti trenutek, ko so se oni izgubili. Uslužbenci so običajno na svojem delovnem mestu že nekaj časa. Ljudje jih poznajo, kar pomeni, da niso lopovi. Ravno tako jim povejmo, da je zelo malo možnosti, da bi jih v gozdu napadla žival ravno takrat, ko so zašli in ne najdejo poti nazaj. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 2. UČNA TEMA: ČE SE IZGUBIM … VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, kako ravnati, če se izgubimo v gozdu; ∗ poznajo pripomočke, ki jih je dobro vzeti s seboj v gozd; ∗ vedo, da se morajo v tveganih situacijah vedno najprej vprašati, ali je varno; ∗ se učijo ravnati v konkretnih situacijah; ∗ razlikujejo med varnimi in nevarnimi situacijami, v katerih se lahko znajdejo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  pogovor ∗ IZGUBLJENI OTROK (PRILOGA 3.4)  reševanje nalog/vaje ∗ ČE SE IZGUBIM V GOZDU – NASVETI (PPT 3.2)  delo z besedilom ∗ MOJ NAHRBTNIK ZA POHAJKOVANJE PO GOZDU – re-  branje šitve s str. 1 (PPT 3.3)  pisanje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  delo s slikovnim gradivom (PRILOGA 3.3), naloga na str. 1  delo z računalnikom  drugo LITERATURA: ∗ Senker, C. (2006). Skrb za varnost. Grlica. OBLIKE DELA: ∗ Llewellyn, C. in Gordon, M. (2006). Previdno: Zunaj.  delo v parih Grlica.  skupinsko delo ∗ Volker, M. (23. 7. 2021). Child Survival – Lost in the Woods. Ussartf.org. https://ussartf.org/child_survival_.htm 73 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  frontalno delo ∗ Lee, K. (1. 7. 2020). How to Teach Your Kids What to  individualno delo Do If They Get Lost. Verywell Family. https:// www.ve-rywellfamily.com/what-to-teach-a-child-to-do-when- -lost-620557 DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem razdelimo delovne zvezke (PRILOGA Učenci na prvo stran napišejo: 3.3). Povemo jim, da bomo tudi tokrat na delov- MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (na prvo črto) in ne zvezke napisali svoje podatke in naslov. Prvo IME IN PRIIMEK (na drugo črto). Učenci, ki so stran naj dopolnijo z ilustracijo. že preteklo šolsko leto obiskovali prvo pomoč, lahko na prvo stran napišejo tudi 2. DEL in svoj delovni zvezek iz 2. razreda dopolnijo z napisom 1. DEL (to lahko naredijo doma oz. v šoli, če ga imajo s seboj). Novi učenci naj ta podatek izpus- tijo. OSREDNJI DEL Učencem pustimo nekaj minut, da delovni zve- Uvodno stran svojega »priročnika« učenci ilu-zek prelistajo. strirajo. Uvod v prvo dejavnost: Učence povabimo, naj se nam pridružijo v kro- Učenci se nam pridružijo v krogu. Sodelujejo v gu. Usedemo se na tla, na blazinice. Na sredino pogovoru. kroga položimo sliko (PRILOGA 3.4). Na njej je otrok sredi gozda. Učence vprašamo: »Kaj me- nite, kaj se je zgodilo s tem otrokom in zakaj je Skupaj pridemo do rešitve: »Otrok se je izgu-tukaj sam?« bil.« Učence vprašamo, kako bi si oni pomagali, če bi se izgubili v gozdu? Učenci podajo predloge. Z njihovimi predlogi pridemo do ključnih ugo- tovitev: ◊ Če se odpraviš v gozd, imej s seboj piščal- ko, žepno svetilko … ◊ Da te ne bo strah, si lahko poješ, žvižgaš, pripoveduješ pravljice, narediš vse za boljše počutje. ◊ Za divje živali naj te ne skrbi, saj se le-te običajno umaknejo, ker ne marajo biti v bližini ljudi. ◊ Če slišiš ropot, zaropotaš nazaj: če je bila žival, bo pobegnila, če pa te kdo išče, te Učence spodbudimo, naj pridejo do teh ugoto-bo našel. vitev sami. Najprej podajo predloge sami. 74 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Še vedno razmišljamo o načinu preživetja v goz- du (PPT 3.2): ◊ Če si s prijateljem, NUJNO OSTANITA SKUPAJ. To je pomembno zato, da drug drugega grejeta. ◊ NE TAVAJ OKROG. Če se odpraviš na pot, te tisti, ki te iščejo, lahko vsakič znova zgrešijo. Osebe, ki iščejo pogrešanega, običajno to počnejo počasi, saj išče- jo sledi in znake. Če tekaš okrog, te ne morejo dohiteti. Paziti moraš tudi, da ne padeš in se poškoduješ. Če se to zgodi, ti bo še težje. ◊ POSKRBI, DA TE NE ZEBE in da ohranjaš telesno toploto. Ne smeš si sleči oblačil. Prekrij z oblačili vso kožo, če je mogoče, tudi glavo, saj preko nje izgubimo zelo veliko toplote. ◊ POIŠČI SI ZAVETJE PRED DEŽJEM IN VET- ROM, A NAJ TO NE BO SKRIVALIŠČE. Naj- boljše je kakšno večje drevo, tako da boš vseeno na vidnem mestu, da te iskalci lahko najdejo. ◊ PUSTI ZA SEBOJ KAKŠEN ZNAK. Če imaš kaj pri sebi, to lahko obesiš (zastavica iz papirja, ovitki od bonbonov, robčki …). Nikoli pa kot znak ne puščaj oblačil. Lah- ko tudi napišeš na pomoč ali SOS na tla iz paličic ali kamnov, narišeš puščico … ◊ Če je le mogoče, POČAKAJ NEKJE NA OD- PRTEM MESTU (GOZDNA JASA, TRAVNIK …). Tako te bodo iskalci lažje našli. Še posebno, če te iščejo iz zraka. Če slišiš helikopter, se uleži na tla in krili z rokami in nogami. Tako te bodo hitreje zagledali. ◊ NE LEŽI NA GOLIH TLEH. Tla so lahko Učenci si ogledajo PPT 3.2. Tudi sami lahko po-mokra ali hladna in nase prevzemajo vedo kakšno izkušnjo. Čim bolj jih vključimo v tvojo telesno toploto. Naredi si posteljo pogovor. Spodbudimo jih tudi z vprašanji, npr. iz vej, listja in mahu. Z listjem in vejami »Zakaj se ne uležemo na gozdna tla?« ali »Za-se lahko tudi pogrneš. kaj ne smemo jesti vseh gozdnih sadežev, ki jih ◊ ČE NISI POVSEM PREPRIČAN, DA VEŠ, KAJ najdemo?« JE, NE JEJ. V gozdu ni nikogar, ki bi pazil nate, če ti bo slabo ali če se zastrupiš. Brez hrane lahko zdržimo kar nekaj časa. ◊ NE PRIBLIŽUJ SE VELIKIM REKAM ALI JE- ZEROM, da ne padeš noter. Da bi se odže- jal, poišči kaj manjšega. Če ne gre druga- če, ti lahko pride prav tudi rosa na listih. 75 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ZAKLJUČNI DEL Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci v del. zvezku rešijo nalogo na str. 1. Na-na str. 1 in rešijo nalogo (PPT 3.3). rišejo in napišejo, kaj morajo odnesti s seboj v gozd. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 3. UČNA TEMA: ČE SE IZGUBIM … VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ se zavedajo, da je zunaj (na igrišču, na cesti, v nakupovalnem središču, na predstavi, kjer je veliko ljudi …) lahko nevarno; ∗ vedo, na koga se obrnejo, če se izgubijo; ∗ se zavedajo, da je pomembno, da odrasli, ki so zanje odgovorni, VEDNO vedo, kje so; ∗ vedo, kdo je zanje odgovoren in kdaj; ∗ vedo, da se morajo v tveganih situacijah vedno najprej vprašati, ali je varno; ∗ se učijo ravnati v konkretnih situacijah; ∗ razlikujejo med varnimi in nevarnimi situacijami, v katerih se lahko znajdejo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  pogovor ∗ LAHKO SE IZGUBIM … (PPT 3.4)  reševanje nalog/vaje ∗ KO SE IZGUBIM – primeri (PRILOGA 3.5)  delo z besedilom ∗ KO SE IZGUBIM – rešitve primerov – rešitve s str. 2  branje (PPT 3.5)  pisanje ∗ VARNO, NEVARNO (PRILOGA 3.6)  delo s slikovnim gradivom ∗ VARNO, NEVARNO – rešitve s str. 3 (PPT 3.6)  delo z računalnikom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2.  drugo del), nalogi na str. 2 in 3 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA: LITERATURA:  delo v parih ∗ Senker, C. (2006). Skrb za varnost. Grlica.  skupinsko delo ∗ Llewellyn, C. in Gordon, M. (2006). Previdno: Zunaj.  frontalno delo Grlica.  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence spomnimo, da smo se prejšnjo uro ve- liko pogovarjali o tem, kako ravnati, če se izgu- bimo v gozdu. Tokrat pa jih spodbudimo z vpra- šanjem: »Kaj pa, če se izgubite kje v mestu, na Učenci sodelujejo pri pogovoru. Podajo svoje ulici, v nakupovalnem središču, v gledališču …?« predloge. 76 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Z učenci skupaj razmišljamo in komentiramo sli- ke (PPT 3.4): ◊ Počakaš na tistem mestu, kjer si se izgu- bil, in ne tavaš okrog. Ne iščeš staršev, starši bodo poiskali tebe. ◊ Ne kričiš: »Mami!« ali »Oči!«. Mamic in očijev je v nakupovalnih centrih veliko. Svoje starše pokliči po imenu in priimku. Dobro je, da poznaš ime in priimek svo- jih staršev. ◊ Ne hodi nikamor s tujci! Najprej moraš za dovoljenje vprašati starše. Če staršev ni v bližini, ostani, kjer si. ◊ Za pomoč prosi uslužbence (prodajal- ke, frizerke, varnostnike …), lahko pa se obrneš tudi na kakšno mamico, ki ima s seboj otroka. ◊ Zelo dobro je, če poznaš tel. številko svojih staršev. Nekoga od uslužbencev lahko prosiš, naj tvoje starše pokliče. Učence razdelimo v 4 skupine po 2 ali 3. Vsi v skupini (ali v paru) dobijo v reševanje isti primer, vsak na svojem lističu (PRILOGA 3.5). Lah- ko pa jim naloge razdelimo tudi naključno in jih nato pozovemo, naj se združijo v skupine glede na nalogo, ki so jo prejeli. Učenci z isto nalogo predstavljajo eno skupino. Učencem damo na- Učenci se razdelijo v skupine. Preberejo nalogo vodilo, naj skupaj preberejo besedilo in razmis- in se posvetujejo o možnih rešitvah. Rešitve na-lijo, kako bi ravnali v takšni situaciji. Če je rešitev pišejo na lističe in jih prilepijo v delovne zvezke več, jih poiščejo. Med delom jih usmerjamo z na str. 2 (PRILOGA 3.5). Primer in način ravnanja vprašanji. predstavijo tudi svojim sošolcem. Preverimo možne rešitve (PPT 3.5). ZAKLJUČNI DEL Učence vprašamo, kaj se moramo vsakokrat, ko se srečamo s kakšno neprijetno/nevarno situa- cijo, vprašati. Učenci povedo odgovor: »Ali je varno?« Razdelimo jim učni list VARNO, NEVARNO (PRI- Učenci razrežejo učni list in sličice prilepijo v LOGA 3.6). ustrezne okvirčke v delovnem zvezku na str. 3. Skupaj preverimo še rešitve (PPT 3.6). 77 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 3. ZEMLJA SE TRESE (POTRES) Potres je naravna nesreča, na nastanek katere ne moremo vplivati. Gre za nihanje tal, ki nastane zaradi premikov globoko v zemlji. Od moči potresnih valov je odvisno, kakšne posledice potres pusti. Močnejši potres ruši ceste in stavbe, podira drevesa in vse pred seboj. Lahko ga spremlja poplava, lahko pa povzroči tudi požar. Slovenija leži na območju potresne ogroženosti, zato je dobro, da smo na potres pripravljeni. Prav je, da pripravimo tudi otroke. Pred potresom je pomembno, da se pogovorimo, kje so varna mesta v našem domu ali šoli: pod mizo, pod posteljo, pod podbojem vrat nosilne stene, ob nosilni steni … Poiščimo čim več takšnih mest in jih otrokom pokažimo. Opomnimo jih, da gremo v primeru potresa do najbližjega varnega mesta. Ker se lahko potres zgodi tudi ponoči, je smiselno, da na steni nad posteljo nimamo obešenih slik in nameščenih polic, saj bi vse skupaj lahko padlo na nas. Med potresom nas ogrožajo vsi višje nameščeni predmeti: slike, omare, police, luči … Med potresom poskušajmo ostati čim bolj mirni in zbrani. Hitro se umaknimo do najbližjega varnega mesta: počepnimo pod trdno mizo, se postavimo med podboje vrat ali k nosilni steni, se umaknimo od steklenih površin in predmetov, ki bi lahko padli na nas, in si glavo zaščitimo z rokami. Dobro je tudi, da se nečesa oprimemo. Tam počakamo, da potres mine. Če smo v stavbi, je med potresom ne zapuščamo. To bi bilo prenevarno! Stopnice se lahko porušijo, v dvigalu lahko ostanemo ujeti, če se premikamo po prostoru, pa se na nas lahko zvrnejo težki padajoči predmeti in nas poškodujejo. Ravno tako ne skačemo skozi okno in med potresom ne iščemo svojih najljubših igračk ali hišnih ljubljenčkov. Mislimo nase in rešujemo sebe! Če smo zunaj, se hitro odpravimo nekam na odprto in se umaknimo od stavb, dreves, električne napeljave, reklamnih panojev … Po potresu je zelo pomembno, da se zavedamo, da potresu običajno sledijo popotresni sunki, zato še nekaj časa počakamo v zaklonišču. Če imamo to možnost, hitro in previdno zapustimo stavbo. Dvigal ne uporabljamo. Odpravimo se do zbirnega mesta na prostem. Pri tem se izogibamo razbitemu steklu, električnim žicam in drugim nevarnostim. Pomembno je, da ne prižigamo vžigalic ali sveč! Če imamo možnost, poslušamo in upoštevamo navodila, ki jih dobimo po radiu. Če ostanemo ujeti v ruševinah, skušajmo poklicati 112. Čez usta si poveznimo robček, da zaščitimo dihala pred prahom. Reševalce lahko opozorimo nase z enakomernim udarjanjem ob kovinski predmet ali ob zid. V takšnih situacijah so telefonske linije v veliki meri zasedene, zato svojcev ne kličemo, ampak jim pošiljamo sms sporočila in jih tako obveščamo, da smo v redu. Po potresu lahko zaradi vseh okvar na električnih žicah, grelnih napravah, plinskih napeljavah, zaradi razlitja vnetljivih tekočin ali celo zaradi nepazljivosti nas ljudi izbruhne tudi požar – zato bodimo pozorni na električne iskre in uhajanje plina; ne prižigajmo luči, ampak si svetimo z baterijsko svetilko; ne uporabljajmo zvonca; grelne in kurilne naprave naj po potresu najprej pregleda strokovnjak. Potresa ne moremo preprečiti, ker nanj nimamo vpliva. Zato pa se nanj dobro pripravimo in v tistem trenutku ravnajmo premišljeno, skrbno in odgovorno. ∗ Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko združenje za požarno varstvo. (2012). Po potresu lahko tudi zagori! [Zgibanka]. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/tdocs/zgibanka_potres_2012.pdf ∗ Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo in Uprava RS za zaščito in reševanje. (2012). Potres! Kako ravnati [Brošura]. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/ tdocs/brosura_otroci_potres_2012.pdf 78 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ∗ Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Inštitut za vodarstvo, d. o. o.. (2012). Ste pripravljeni na potres? Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/tdocs/brosura_odrasli_potres_2012.pdf Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 4. UČNA TEMA: ZEMLJA SE TRESE … VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, kaj je potres in zakaj nastane; ∗ razmišljajo, ali so že doživeli potres; ∗ vedo, da moramo imeti evakuacijski načrt tudi v primeru potresa; ∗ razmišljajo, kako ravnati v konkretnih situacijah; ∗ razmišljajo, kaj storiti, da se bodo čim uspešneje zavarovali ob potresu; ∗ spoznajo, da stavbe med potresom ne zapuščamo; ∗ se seznanijo z varnostnimi ukrepi po potresu; ∗ spoznajo, da potresu največkrat sledijo popotresni sunki; ∗ spoznajo mesta na šoli, kamor se zatečemo med potresom; ∗ vedo, kam moramo poklicati v primeru potresa; ∗ spoznajo, kako opozorimo nase, če smo ostali v ruševinah; ∗ skozi igro vadijo varnostne ukrepe; ∗ spoznajo, da zaradi potresa lahko nastane tudi požar; ∗ razmišljajo, kako bi lahko požar preprečili; ∗ skušajo doma v vsakem prostoru poiskati vsaj eno varno mesto. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ EPICENTER (PPT 3.7)  pogovor ∗ POTRES – dani primeri (PPT 3.8)  reševanje nalog/vaje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  delo z besedilom vaji na str. 4 (PRILOGA 3.3)  branje ∗ POTRES – rešitve s str. 4 (PPT 3.9)  pisanje ∗ štoparica  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševa-  drugo nje, Gasilska zveza Slovenije in Slovensko združenje za požarno varstvo. (2012). Po potresu lahko tudi zagori! OBLIKE DELA: [Zgibanka]. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://  delo v parih www.sos112.si/slo/tdocs/zgibanka_potres_2012.  skupinsko delo pdf  frontalno delo ∗ Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo in Upra-  individualno delo va RS za zaščito in reševanje. (2012). Potres! Kako ravnati [Brošura]. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/tdocs/brosura_otroci_po- tres_2012.pdf ∗ Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Inštitut za vodarstvo, d. o. o.. (2012). Ste pripravljeni na potres? Uprava RS 79 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/ tdocs/brosura_odrasli_potres_2012.pdf ∗ Ring of Fire Science Company. (b. d.). E arthquake facts. Kids Earth Science. https://www.kids-earth-science.com/earthquake-facts.html DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učenci že veliko vedo o evakuaciji, saj smo o njej govorili v 2. razredu. Naj nam kratko pove- Učenci sodelujejo pri pogovoru. Spomnimo jih do, kar o evakuaciji vedo. Podrobneje smo go- na naravne nesreče in jih usmerimo, da bodo vorili o evakuaciji v primeru požara. Vprašajmo sami povedali odgovor. Evakuacijski načrt pot-jih, ali vedo še za kakšno situacijo, ko je dobro rebujemo tudi v drugih primerih: poplava, po-imeti evakuacijski načrt. tres, plazovi … Povejmo jim, da se bomo tokrat osredotočili na potrese. Vprašamo jih, kaj o potresu že vedo? Učenci odgovorijo na vprašanje. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da na potres ne moremo vplivati. Zato pa je smiselno, da smo dobro pri- pravljeni nanj. Zakaj sploh nastane potres? Potres nastane zaradi globokih premikov v no- tranjosti zemlje. Učencem pokažemo primer na sliki in točko, od koder potres izvira. Pojasnimo jim tudi, da točko na površju zemlje, ravno nad tem premi- kom, imenujemo EPICENTER. Tam so posledice potresa najhujše (PPT 3.7). Učenci si ogledajo sliko. Učence vprašamo, ali menijo, da tudi med pot- Učenci povedo, da v primeru potresa pohitimo resom takoj zapustimo stavbo, tako kot to stori- do najbližjega varnega mesta in tam počakamo. mo ob požaru? Ne zapuščamo stavbe. Skupaj pogledamo, kje v naši učilnici bi lahko Učenci si ogledajo prostor in povedo predloge. bila varna mesta. Če je varno, povemo, zakaj je varno, če pa je ne- varno, ravno tako pojasnimo zakaj. Z učenci ponovno naštejemo varna mesta. Učencem povemo, kaj je treba narediti, ko stre- se potres: 1. hitro poiščeš varno mesto; 2. si zaščitiš glavo; 3. če so sunki močni, se MOČNO oprimeš mize, podboja vrat … 80 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Najbolje, da učencem demonstriramo. Učencem povemo, da se bomo igrali igro PO- TRES. Pripravimo različne situacije: 1. Učenci sedijo. Ko zakličemo: »POTRES!«, poiščejo najbližje varno mesto pred pot- resom. 2. Učenci se gibajo po prostoru. Ko zakliče- Po vsaki vaji učence pozovemo, naj si ogledajo, mo: »POTRES!«, poiščejo najbližje varno kam so se njihovi sošolci »skrili«. Povemo, ali mesto. so bili res vsi na varnem. Če se učenec umakne 3. Učence odpeljemo na hodnik. Ko zakliče- tja, kjer menimo, da ni varno, pojasnimo zakaj. mo »POTRES!«, stečejo do najbližjega var- Pozorni smo tudi na upoštevanje vseh treh na-nega mesta. vedenih korakov. Učence lahko tudi štopamo in jim povemo, ko- liko časa so potrebovali. Čas od začetka potresa do prihoda vseh učencev na varno, skušamo še izboljšati. Pripravimo slike, na katerih imamo prikazane različne situacije (PPT 3.8). Z učenci določimo: Učenci si posamezno situacijo ogledajo, nato pa kam se oseba na sliki lahko zateče, kje je varno podajo svoje predloge. Po potrebi jih dopolni-mesto in kaj lahko naredi: mo. ◊ Kam se zatečemo, če smo v prostoru, pi- Lahko se zatečemo med podboje vrat. Če je pra-sarni, sobi …? zen prostor ob nosilni steni, tudi tja. Pazimo, da nam kaj ne pade na glavo. ◊ Kaj naredimo, če se med potresom na- Umaknemo se od električne napeljave, od dre-hajamo zunaj? ves in stavb, od reklamnih panojev, skratka od vsega, kar se lahko zruši ali podre na nas. Vrže- mo se na tla in si zaščitimo glavo. ◊ Kaj naredimo, če smo v trenutku potre- Sredi potresa se vržemo na tla na mestu, kjer ni sa na obali ob vodi? nevarnosti, da se na nas kaj podre. Zaščitimo si glavo in počakamo. Potres lahko povzroči tudi močne valove, ki obalo lahko poplavijo, zato se takoj po potresu hitro umaknemo višje, stran od obale. ◊ Kaj pa, če smo v avtomobilu? Voznika prosimo, naj ustavi avto na najbližjem mestu, kjer ni dreves, stavb … Počakamo v avtu, da potres mine. ZAKLJUČNI DEL Učence pozovemo, naj rešijo nalogi v delovnem V delovnem zvezku na str. 4 rešijo prvo nalogo. zvezku na str. 4. Skupaj pregledamo (PPT 3.9). Pri 2. nalogi napišejo seznam prostorov, zraven Pri 2. nalogi naj si zamislijo vsak prostor svojega pa napišejo eno varno mesto, kamor bi se v po-doma. sameznem prostoru svojega doma lahko zatekli. 81 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 4. KAJ POMENI VSA TA VODA? Otroci se zgodaj zavedajo, da je voda lahko zelo zanimiva, privlačna in prijetna, primeren kraj za dru- ženje, pa tudi za igranje. Zavedati pa se morajo tudi, da je voda lahko zelo nevarna. Voda je v našem življenju vsakodnevno prisotna. Otroci se kopajo v kadi in bazenih, ob hišah imamo ribnike, v bližini naših domov tečejo reke ali potoki, nahajamo se v bližini jezer, poleti gremo na morje … Neprijetno srečanje z veliko količino vode nas mogoče ne doleti tako pogosto, lahko pa se zgodi. Razlitju velike količine vode po neki površini pravimo poplava. Gre za naravno nesrečo, ki jo lahko povzroči močno in dolgo trajajoče deževje, taljenje snega, golosek v gozdovih, dvignjena gladina podtalnice, porušen jez, visoka morska plima … Za primer poplave se je dobro predhodno pripraviti. Še posebej je to priporočljivo za ljudi, ki živijo na poplavnem območju. Dobro je, da imajo pripravljeno zalogo pitne vode in zalogo hrane, gumijaste škornje in rokavice, vodoodporna oblačila, nujna zdravila in opremo za prvo pomoč, baterijski radij-ski sprejemnik, baterijsko svetilko in rezervne baterije. Ob napovedani poplavi moramo ves čas spremljati vremensko napoved in navodila pristojnih služb. Nujno spremljamo tudi odzivanje voda v naši okolici. Če imamo v svojem bivališču kletne prostore, ki jih lahko poplavi, poskrbimo, da v teh prostorih ni stvari, ki so za nas dragocene. Če je le mogoče, vse pohištvo in stvari premaknemo v višje ležeče prostore. Če je potrebno, izklopimo elektriko ter zapremo vodo in plin. Protipoplavne vreče zložimo ob stavbo in jo tako zavarujemo pred vdorom vode. Če se med poplavo nahajamo v hiši, se umaknemo v višje prostore. Če smo na prostem, pa se umaknemo v višje ležeče predele, katerih voda še ni dosegla. Vodnih tokov ne prečkamo! To je lahko zelo nevarno. Lahko nas tok odnese ali pa se v motni in onesnaženi vodi okužimo in zbolimo. Previdni moramo biti tudi, ko se nahajamo v vozilu. Nikakor ne vozimo po poplavljenih cestah, saj lahko ostanemo ujeti v vozilu, tok pa vozilo odnese. Po poplavi je treba iz stavb izčrpati vodo. Ker je voda lahko onesnažena, moramo biti pri tem ustrezno opremljeni. Po opravljenem delu se temeljito umijemo. Previdni smo pri uporabi elektrike, plina, vode in kanalizacije. Dobro je, da nam vse te napeljave pregleda strokovnjak. Vse predmete in naprave, ki so bile v stiku z vodo, je treba temeljito očistiti. Če to ni mogoče, je najbolje, da jih zavržemo. Hrane, ki je bila v stiku z vodo, ne jemo, vodo pa je običajno treba prekuhavati. Prostore dobro pre-sušimo in prezračimo. V trenutku, ko nujno potrebujemo pomoč, pa naj bo to pred poplavo, med njo ali po njej, pokličemo 112 in povemo ustrezne podatke (glej temo 2. razreda: KLIC NA 112). ∗ Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. (2013). Na poplave se lahko prip-ravite [Zgibanka]. Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/slo/tdocs/zgiban-ka_poplave_2013.pdf ∗ Uprava RS za zaščito in reševanje. (b. d.). Kako ravnamo ob poplavi. http://www.sos112.si/ slo/page.php?src=np13.htm 82 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 5. UČNA TEMA: KAJ POMENI VSA TA VODA? VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ spoznajo, da je voda lahko prijetna, lahko pa je tudi nevarna; ∗ ugotavljajo, kje se sami zadržujejo ob vodi (doma, med počitnicami, vikendi …); ∗ se učijo ravnati v konkretnih situacijah; ∗ razmišljajo, kaj je pomembno za njihovo varnost; ∗ vedo, da se morajo v tveganih situacijah vedno najprej vprašati, ali je varno; ∗ razmišljajo, kako lahko sami poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih; ∗ razmišljajo, ali vse našteto že upoštevajo; ∗ razmišljajo, kako ravnamo ob poplavi; ∗ se pogovarjajo o svojih izkušnjah z vodo. METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ BAZEN, REKA, MORJE, POPLAVA (PRILOGA 3.7)  pogovor ∗ OSNOVA ZA MISELNE VZORCE (PRILOGA 3.8)  reševanje nalog/vaje ∗ POPLAVE – rešitve s str. 5 (PPT 3.10)  delo z besedilom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2.  branje del), vaje na str. 5 in 6 (PRILOGA 3.3)  pisanje  delo s slikovnim gradivom LITERATURA:  delo z računalnikom ∗ Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in  praktično delo reševanje. (2013). Na poplave se lahko pripravi-  drugo: ogled posnetka, pred- te [Zgibanka]. Uprava RS za zaščito in reševanje. stavitev miselnih vzorcev http://www.sos112.si/slo/tdocs/zgibanka_popla- ve_2013.pdf OBLIKE DELA: ∗ Uprava RS za zaščito in reševanje. (b. d.). Kako rav-  delo v parih namo ob poplavi. http://www.sos112.si/slo/page.  skupinsko delo php?src=np13.htm  frontalno delo ∗ Cronan, K. M. (2021). Outdoor Water Safety. KidsHealth.  individualno delo https://www.kidshealth.org/en/kids/swim.html# ∗ American Red Cross. (b. d.). How to Swim Safely in Rivers and Other Natural Environments. https://www. redcross.org/get-help/how-to-prepare-for-emergen- cies/types-of-emergencies/water-safety/lake-river- -safety.html ∗ Thursday Pools®. (10. 4. 2019). Kids' Water Safety | Thursday Pools [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=0o71KmM2Mmc ∗ FotoAnka. (5. 11. 2012). Poplave na Koroškem – Dravograd 5.11.2012 [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=GpFbUBBCUQc&t=190s ∗ Llewellyn, C. in Gordon, M. (2006). Previdno: Ob vodi. Grlica. 83 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence povprašamo, ali lahko z nami delijo kakšno lepo izkušnjo, ki so jo doživeli v povezavi z vodo. Učenci nam povedo svoje prijetne izkušnje. Kje vse se v svojem življenju srečujemo z vodo? Skupaj ugotovimo, da je voda ves čas prisotna v našem življenju. Vodo pijemo, se v njej kopa-mo, si umivamo roke, splakujemo z njo stranišče, umivamo posodo, kuhamo … Voda je tudi v na- šem telesu. Brez nje bi preživeli le nekaj dni. V njej se zabavamo na morju, v reki, kadi, bazenu … Z vodo moramo varčevati, ker je za naše preži- vetje zelo pomembna. Moramo pa tudi paziti, saj je voda lahko nevar- Učenci nam povedo, kdaj oni menijo, da je voda na. Kdaj je voda nevarna? nevarna. Po potrebi jih dopolnimo. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da smo pripravili za njih 4 krajša besedila, in sicer: Varni na morju, Varni Učenci izžrebajo besedilo (PRILOGA 3.7), ga v v bazenu, Varni ob reki in Varni med poplavo. skupini preberejo in pripravijo miselni vzorec v Učence naključno razdelimo v 4 skupine in do- okviru spodaj naštetih tem: ločimo vodje. Vodje izžrebajo eno od zgoraj naš- tetih tem. Učencem podamo navodila za delo: ◊ VARNI NA MORJU ◊ VARNI OB REKI Besedilo preberejo in se pogovorijo, kako v do- ◊ VARNI V BAZENU ločeni situaciji poskrbeti za svojo varnost. ◊ VARNI MED POPLAVO Skupinam razdelimo liste s temami, na katere Vsaka skupina predstavi svojo temo vsem učen-izdelajo miselne vzorce (PRILOGA 3.8). Če bodo cem. Miselne vzorce razstavimo na tabli. Po-učenci izdelali miselni vzorec na list A4, ga lahko membno je, da si med seboj nazorno predsta-skopiramo za vse člane skupine. List prepognejo vijo, kaj je nujno za našo varnost v različnih na 4 dele in ga prilepijo v delovni zvezek na str. 6. okoljih, kjer je prisotna voda. Namesto na liste lahko učenci miselni vzorec iz- Pri izdelavi in predstavitvi sodelujejo vsi učenci. delajo tudi na plakat. Pomembno je, da je pri Zadnji predstavijo svoje delo učenci, ki so izžre-predstavitvi delo skupine dobro vidno. bali besedilo o POPLAVAH. Učenci naj odprejo delovne zvezke na str. 5 in Učenci rešujejo obe nalogi samostojno. Po re-rešijo nalogi. Nalogi se nanašata na poplave, saj ševanju nalogi pregledamo in se pogovorimo o je to najbolj nepričakovano srečanje z vodo. rešitvah (PPT 3.10). Učence ponovno spomnimo, da v primeru Učenci povedo, kaj povemo ob klicu na 112 v kakršnekoli nevarnosti pokličemo 112. primeru nesreče ob bazenu, v reki, na morju in v primeru poplave. 84 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ZAKLJUČNI DEL Za konec lahko učencem pokažemo posnetek Učenci si ogledajo posnetek. Ob njem ozaves-poplav. Na spodnji povezavi najdemo posnetek tijo, kakšna je moč vode in zakaj je treba biti v poplave v Dravogradu iz leta 2012: takšnih situacijah dobro pripravljen. https://www.youtube.com/watch?v=GpFbUBB- CUQc&t=197s Lahko poiščemo katerikoli drug posnetek popla- ve. Naj pa bo posnet v Sloveniji. 5. NA RANO LE ČISTE ROKE! Higiena rok je bila že v daljni preteklosti med prvimi higienskimi zahtevami. O tem pričajo staroindij-ski zapisi, ki predpisujejo umivanje rok pred jedjo, po jedi, po dotikanju določenih predelov telesa, pri širjenju bolezni, ki se prenašajo z dotikom … Podobne predpise je bilo mogoče najti tudi pri Babi-loncih, Perzijcih, Grkih in Rimljanih. Tudi danes ni nič drugače. Higiena rok ostaja ključnega pomena. Na svojih dlaneh imamo mikroorganizme, ki se tam ves čas zadržujejo. Ti niso nevarni za okužbe. Večjo težavo predstavljajo mikroorganizmi, ki se le občasno znajdejo na naših dlaneh. Pravimo jim prehodna mikrobna populacija. Ti mikroorganizmi se na naših rokah naselijo ob stiku z drugimi predeli lastnega telesa, drugimi oseba-mi ali okoljem. In ravno ti mikroorganizmi so tisti, ki širijo različna obolenja, ki jim zaradi poti prenosa pravimo kar bolezni umazanih rok. S temeljitim umivanjem rok lahko nezaželene obiskovalce z naših rok odplaknemo in s tem preprečimo prenos in razvoj bolezni. Danes najdemo veliko različnih slikovnih in opisnih navodil, ki nam nazorno kažejo, kako si moramo umivati roke, da potem lahko rečemo, da so čiste. Ob izbruhu različnih epidemij nas po vseh mogočih medijih opozarjajo, naj skrbimo za higieno rok. V vsaki zdravstveni ustanovi visijo plakati z navodili, kako si pravilno in temeljito očistiti roke. Kljub temu pa smo premalo dosledni. Tako odrasli, ki moramo biti otrokom zgled, kot tudi otroci. Umivanje rok, kot del vsakdanje higiene, je v življenju posameznika prisotno od malih nog. Otroke učimo, da je pomembno, da si umijejo roke po različnih dejavnostih: po igri v učilnici, po igri na igrišču, ko zapuščajo stranišče in seveda pred vsako jedjo in po jedi. Najbrž pa vsi opazimo, da je nekaterim otrokom to »opravilo« zelo težko. Če jih opazujemo, lahko hitro ugotovimo, da kar veliko otroških rok do vode skoraj ne pride. Prstki malo »pobingljajo« pod curkom vode in otrok ima že »čiste roke«. Da bodo lažje razumeli, zakaj odrasli za čisto vsakdanje opravilo, kot je umivanje rok, pripravimo celo natančna navodila, nam bo prav prišel poskus, ki je opisan v PRILOGI 3.2 (priprava na uro NA RANO LE ČISTE ROKE). Z njim bomo učencem pokazali, kako se mikroorganizmi množijo in kaj moramo narediti, da tisto, kar je s prostim očesom nevidno, lahko vidimo. To jih bo zagotovo motiviralo, da si bodo v prihodnje roke umivali temeljiteje, saj bodo natančno vedeli, zakaj to počnejo. Higieni rok se bomo posebej posvetili zato, ker želimo, da učenci ozavestijo, zakaj je umivanje rok pri nudenju prve pomoči tako zelo pomembno. Prve pomoči se učimo zato, da bomo drugim pomagali, in ne zato, da jim bomo s svojim posredovanjem naredili več škode kot koristi. Ne želimo, da bi se 85 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred okužili, ker smo bili neprevidni. Zato se moramo v vsakem trenutku zavedati, da je higiena pri oskrbi nujna! Še bolje je, če pri oskrbi uporabljamo rokavice za enkratno uporabo. Še posebej če pomagamo osebi, ki je ne poznamo. Tako pred različnimi okužbami zaščitimo tudi sebe. ∗ Jereb, G. (2009). Umivanje rok kot osnovni higienski ukrep pri preprečevanju bolezni. Naša lekarna. https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/umivanje-rok-kot-osnovni-higienski-ukrep-pri- -preprecevanju-bolezni/ ∗ Royston, A. (2010). Zakaj si umivam roke? Pomurska založba. ∗ Jeong, S. (2011). Naše čisto telo: Čiste roke in čisti zobje. Skrivnost. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 6. UČNA TEMA: NA RANO LE ČISTE ROKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, da si je treba pogosto umivati roke, da ne zbolimo; ∗ spoznajo, kaj so mikroorganizmi (bakterije, virusi); ∗ opazujejo kolonije mikroorganizmov in z analizo rezultatov ugotavljajo, da so mikroorganizmi povsod okrog nas; ∗ med izvajanjem poskusov spoznajo, na kakšen način se mikroorganizmi primejo na kožo; ∗ se naučijo, kako si temeljito umijemo roke; ∗ spoznajo, da je tudi za celjenje ran zelo pomembna čistoča; ∗ vedo, zakaj je nujno, da imamo čiste roke, ko sodelujemo pri oskrbi ran; ∗ vedo, kdaj vse je umivanje rok potrebno; ∗ se naučijo rokovati s svetlobnim mikroskopom; ∗ si z mikroskopom ogledajo nekatere celice, ki jih imamo v telesu. METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ voda, moka, večja posoda, mikroskop – pridobimo  pogovor pri učiteljih biologije; celice (telesne celice) – prido-  reševanje nalog/vaje bimo jih pri učiteljih biologije; posodice z agarjem z  delo z besedilom rezultati (6)  branje ∗ knjiga ZAKAJ SI UMIVAM ROKE?  pisanje ∗ knjiga NAŠE ČISTO TELO: ČISTE ROKE IN ČISTI ZOBJE  delo s slikovnim gradivom ∗ priprava na uro NA RANO LE ČISTE ROKE (PRILOGA  delo z računalnikom 3.2)  praktično delo (izvajanje po- ∗ TEMELJITO UMIVANJE ROK (PPT 3.11) skusov)  drugo: delo z mikroskopom LITERATURA: ∗ Jeong, S. (2011). Naše čisto telo: Čiste roke in čisti OBLIKE DELA: zobje. Skrivnost.  delo v parih ∗ Jereb, G. (2009). Umivanje rok kot osnovni higi-  skupinsko delo enski ukrep pri preprečevanju bolezni. Naša lekarna.  frontalno delo https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/umiva-  individualno delo nje-rok-kot-osnovni-higienski-ukrep-pri-prepreceva- nju-bolezni/ ∗ Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto. (25. 9. 2009). Pravilno umivanje rok. https://www.krka.biz/media/ bin/?bin.id=2599 86 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ∗ Royston, A. (2010). Zakaj si umivam roke? Pomurska založba. DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence prosimo, naj nam pojasnijo, zakaj si mo- Učenci nam povedo, kar vedo o umivanju rok in ramo KAR NAPREJ umivati roke. Zakaj oni meni- nam pojasnijo na svoj način, zakaj je roke sploh jo, da je to tako. treba umivati. Učence spomnimo, da smo že pred nekaj tedni opravili poskus, ki je do zdaj že obrodil sadove. Danes se bomo posvetili rezultatom in se o njih Ker je minilo že nekaj tednov, naj učenci ponovi-pogovorili. jo, kaj smo pravzaprav počeli: v želatino (Agar Agar) smo odtisnili svoje prstne odtise. Razdeljeni smo bili v skupine in vsaka skupina si je po natančno določenem navodilu očistila roke oz. si jih ni očistila (PRILOGA 3.2). Učencem povemo, da smo jim pripravili ta po- skus zato, da jim bomo pojasnili, zakaj je TEME- LJITO umivanje rok tako zelo pomembno. Da pa bodo razumeli rezultate, se moramo prej pogo- voriti o posameznih pojmih. OSREDNJI DEL Povemo: »Na naših dlaneh imamo ves čas pri- sotne majhne mikroorganizme. Ali vemo, kaj so Učenci odgovorijo na vprašanje. Po potrebi po-to mikroorganizmi?« jasnimo. Beseda mikro nam pove, da gre za izjemno majhne organizme. Kaj pa je to organizem? Učenci odgovorijo na vprašanje. To je skupek organov. Npr. naše telo sestavljajo različni organi: srce, pljuča, možgani … zato je naše telo organizem. Bakterije so mikroorganizmi. Ker so sestavljene iz ene same celice, jim pravimo tudi enocelični organizmi. Teh mikroorganizmov s prostim očesom ne vidimo. Za primerjavo jim lahko povemo, da je naše telo sestavljeno iz 100 bilijonov celic (Povemo jim, da je to veliko več kot milijon in milijarda, da si bodo lažje predstavljali.). Tako jim bo lažje razu- Če imajo kakšno vprašanje, lahko vprašajo. Po-meti, kako izjemno majhni so. skusimo jim odgovoriti. 87 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred To pa niso edini mikroorganizmi na naših ro- kah. Z dotikanjem različnih predmetov, snovi in določenih delov svojega telesa se na naše roke naselijo še eni mikroorganizmi. Ti niso na naših rokah ves čas prisotni in jih s temeljitim umiva- njem rok lahko odplaknemo. Ti mikroorganizmi so tisti, ki širijo bolezni in okužbe. Roke si torej umivamo zato, da jih odplaknemo stran in jim preprečimo, da bi se množili. Z našim poskusom smo mi tem mikroorganiz- mom omogočili razmnoževanje. Učence vpraša- mo, zakaj menijo, da smo jih želeli razmnožiti? Pustimo učence, da malo razmišljajo. Povemo jim, da so to tako majhni organizmi, da jih lahko vidimo s prostim očesom šele takrat, ko jih je ZELO VELIKO na kupu. Pravimo, da so nasta- le kolonije (velika skupina skupaj živečih organiz- mov iste vrste). Mi smo torej s poskusom želeli ustvariti kolonije mikroorganizmov, da si bomo lahko ogledali, kako se v različnih okoljih množijo. Učence vprašamo, kje menijo, da jih bo največ. Učenci povedo svoje mnenje, ki ga zabeležimo. Da bo ura potekala čim bolj razgibano in pestro, učence razdelimo v 3 skupine in jim pripravimo 3 postaje: Učenci imajo na vsaki postaji zadolžitev: Na 1. postaji učencem s poskusom pokažemo, 1. postaja: V posodo damo vodo in moko. kako se bakterije primejo naših rok in da so roke Učenci z rokami obe sestavini zmešajo v dovolj čiste šele, ko jih temeljito očistimo s to- lepljivo maso. Moka se jim prime na roke plo vodo in milom. kot lepilo. Najprej naj si očistijo roke z vodo, nato pa še z milom in toplo vodo. V katerem primeru so roke bolj čiste? Učenci na 2. postaji spoznajo nov način, kako si 2. postaja: Učencem pripravimo mikroskop in ogledati nekaj tako majhnega, kot je celica. Tako nekaj celic. Lahko so to celice, ki gradijo naše bodo tudi lažje razumeli, zakaj smo v našem po- telo. Učenci naj si jih pod mikroskopom ogle- skusu vzgojili kolonije mikroorganizmov: da jih dajo. Povemo jim tudi, katere celice si ogle- lahko vidimo s prostim očesom. V knjigi ZAKAJ dujejo. SI UMIVAM ROKE si na str. 12 lahko ogledajo, Med izmenjavo pri ogledu celic skozi mi-kakšne so bakterije. Knjiga NAŠE ČISTO TELO: kroskop lahko učenci prelistajo knjigi ZAKAJ ČISTE ROKE IN ČISTI ZOBJE pa jim bo nazorno SI UMIVAM ROKE in NAŠE ČISTO TELO: prikazala, kje vse najdemo bakterije. ČISTE ROKE IN ČISTI ZOBJE. V knjigi jim označimo, kaj naj si natančneje pogledajo. Na 3. postaji bodo učenci spoznali, zakaj je po- 3. postaja: Učenci si ogledajo kolonije mi- membno, da si roke temeljito umivamo, in kako kroorganizmov, ki so nastale pri našem se bakterije množijo. poskusu. Razmišljajo, kako so se te bak- terije namnožile v razmeroma kratkem 88 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred času. Samostojno ugotavljajo, kje jih je več in kje manj. Na vsaki postaji jih pustimo 5 minut, nato pa na- Učenci se na postajah zabavajo, učijo, analizi-redimo skupno analizo. Usedemo se v krog, na rajo, izmenjujejo mnenja. Ko obkrožijo vse tri sredino pa položimo rezultate poskusa, da se ob postaje, se skupaj usedemo v krog in naše ugo-njih skupaj pogovorimo. tovitve strnemo v celoto. Na prvi postaji bodo učenci spoznali, da je po- membno, da si roke umivamo tudi z milom, ne le z vodo. Na drugi postaji bodo nekateri prvič v življenju videli, kako je videti ena sama celica našega telesa in kako zelo majhna je. Zanimivo jim bo tudi delo z mikroskopom. Na tretji postaji pa si bodo ogledali rezultate po- skusa. Skupaj bomo prišli do ugotovitev: Ali je dovolj, če si roke umijemo z vodo? Če si roke umijemo samo z vodo, to ni dovolj. Bakterije ostanejo na naših rokah. Ali je dovolj, da si hitro umijemo roke, a doda- Če si roke umijemo z milom, a površno, tudi to mo malo mila? Preverimo, če so bile roke, umi- ni dovolj, saj bakterije na nekaterih delih dlani te z milom, temeljito umite. ostanejo. Potrebno je temeljito čiščenje rok. Med seboj primerjamo posodice in ugotavlja- Bolj kot so roke umazane, hitreje se bakterije mo, kje je največ kolonij. množijo in več možnosti je, da zbolimo. Primerjamo še posodici, kjer so bile roke osu- Bakterije in virusi so povsod okrog nas. Najde- šene z brisačo in na zraku. Ugotavljamo, da se mo jih tudi v zraku. bakterije nahajajo povsod, tudi v zraku. ZAKLJUČNI DEL Učence vprašamo, zakaj menijo, da smo celo Učenci se bodo najbrž sami spomnili, da smo pri uro namenili umivanju rok? oskrbi vsake poškodbe najprej nakazali umiva- nje rok. Povemo jim, da naše telo pred okužbami ščiti koža. Kaj pa se zgodi, če imamo odprto rano? Če imamo odprto rano, imajo bakterije prosto pot v naše telo. Zato je zelo pomembno, da se ran dotikamo le z zelo čistimi rokami oz. še bo- lje, z rokavicami za enkratno uporabo. Rokavice pred okužbami zaščitijo tako poškodovanca kot tudi nas. Ker rane za celjenje potrebujejo čisto okolje, bomo tako preprečili nevarne okužbe, do katerih lahko privede nehigiensko ravnanje Če učencem pomagamo s podvprašanji, do vseh pri oskrbi poškodb. teh ugotovitev pridejo sami. 89 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred OPOMBA: Učence opozorimo, da je pri nudenju prve pomoči uporaba rokavic nujno potrebna, še posebno v situacijah, ko pomagamo tistim, ki jih ne poznamo. Mi jih za zdaj še ne bomo uporabljali. Če pa se bodo odločili za še globlje in širše učenje prve pomoči, jih bodo rokavice spremljale pri vsaki vaji, ki jim bo služila kot priprava za nudenje pomoči v resnični situaciji. Za konec jim pokažimo, kako si zares temeljito Učenci ob ogledu slik (PPT 3.11) ponavljajo kre-umijemo roke (PPT 3.11). tnje čiščenja rok. Učence spomnimo na škatle prve pomoči, ki smo jih izdelali v preteklem šolskem letu. Naro- Učenci si, preden zapustijo učilnico, temeljito čim jim, naj jih imajo prihodnjič s seboj. umijejo roke. 6. JOJ, MOJ ZOB JE POŠKODOVAN! Po vstopu v osnovno šolo veliko časa posvetimo mlečnim in stalnim zobem. Otrokom ni tuje pohaj-kovanje okrog z luknjami v ustih. Pravzaprav jim to pomeni poseben dogodek, o katerem smo vsi prisotni obveščeni. Mlečni zob, ki je ostal v roki, čuvajo kot zaklad, da ga bodo zvečer lahko pustili zobni miški. To je seveda takrat, ko zob izpade zato, da pusti stalnemu zobu prosto pot. Stalni zobje pa so najbolj dragoceni, ko zasedajo svoj položaj v ustih in nam tam ne povzročajo nikakršnih težav. Poškodbe zobovja ne zajemajo le poškodbe trdih zobnih tkiv, ampak tudi poškodbe obzobnih tkiv. Poškodbe trdih zobnih tkiv zajemajo razpoke sklenine, zlom zobne krone, zlom zobne korenine in kronsko-koreninski zlom. Med poškodbe obzobnih tkiv pa spadajo omajanje zoba, premik, izbitje, pa tudi pretres zoba (zob je občutljiv na dotik). To so poškodbe, ki pogosteje doletijo otroke in mladostnike. Vzroki za nastanek so različni: padci, prometne nesreče, nasilna dejanja, nesreče pri športnih dejavnostih … Zavedati se moramo sledečega: vsaka neustrezno obravnavana poškodba zobovja lahko pusti posledice. Zato moramo pri poškodbi zoba ostati mirni in zbrani ter ustrezno ukrepati. Če se zob maje oz. je kakorkoli drugače poškodovan, mora poškodovanec k zobozdravniku v 24 urah. Če pa je zob odlomljen ali izbit, pa mora poiskati strokovno pomoč TAKOJ! Učencem bomo podrobneje predstavili nudenje prve pomoči v primeru izbitega in odlomljenega zoba. O izbitem zobu govorimo, kadar je cel zob nasilno izruvan iz svojega ležišča. Izbitega mlečnega zoba se ne vsadi nazaj v njegovo ležišče, vseeno pa mora poškodovanec k zobozdravniku. Krvavitev v ustni votlini po potrebi zaustavimo s pritiskom preko gaze na krvaveče mesto. Kadar gre za izbiti stalni zob, pa ga je treba čim prej vsaditi nazaj v njegovo ležišče. Tudi v tem primeru najprej zaustavimo krvavitev, nato pa poiščemo zob. Če je umazan, ga rahlo in zelo nežno speremo pod tekočo vodo. Pri tem se zobne korenine ne dotikamo, je ne brišemo, ne razkužujemo ali strgamo. Če ni umazan, ta korak izpustimo. Zob položimo v mleko, pitno vodo ali ga zavijemo skupaj s poškodovančevo slino v folijo za živila in takoj poiščemo ustrezno strokovno pomoč. 90 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Uspešnost ponovne vsaditve zoba je odvisna od časa med izbitjem in vsaditvijo (idealno je, če poškodovanec dobi ustrezno strokovno oskrbo v 30 minutah) ter od shranitve zoba v času med izbitjem in vsaditvijo (v mleku celice pozobnice preživijo; če pa je korenina osušena, celice odmrejo v eni uri). Kadar govorimo o oskrbi odlomljenega zoba, je prav tako nujen takojšnji obisk pri zobozdravniku. Prva pomoč v takšnem primeru je, da odlomljeni del zoba poiščemo, ga oskrbimo enako kot izbiti zob in poškodovanca takoj napotimo k zobozdravniku. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Pogačar, E., Sotler, R. in Malić, Ž. (ur.). (2021). Osnove prve pomoči: priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil (2. izd.). Rdeči križ Slovenije. ∗ Radunz, I. (2009). Majavi zobki. Vse o tvojih mlečnih zobeh. Učila International. ∗ Kosem, R. (2005). Poškodbe zob in obzobnih tkiv ne počivajo. Vita. https://www.revija-vita. com/vita/46/Po%C5%A1kodbe_zob_in_obzobnih_tkiv_ne_po%C4%8Divajo Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 7. UČNA TEMA: JOJ, MOJ ZOB JE POŠKODOVAN! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ razmišljajo, kaj so to mlečni in kaj so to stalni zobje; ∗ razmišljajo o tem, zakaj je vsak naš zob tako pomemben; ∗ razmišljajo, kako oskrbimo odlomljen in kako izbiti zob; ∗ se zavedajo, da je tudi poškodbo mlečnega zoba treba vzeti resno in obiskati zobozdravnika; ∗ spoznajo, kje se smemo izbitega zoba dotikati, kje pa ne in zakaj ne; ∗ spoznajo enega od načinov zaustavljanja krvavitve, in sicer pritisk na rano; ∗ spoznajo, kako oskrbimo izbiti zob; ∗ se preizkusijo v oskrbi poškodovanega zoba; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije in sposobnosti govornega nastopanja; ∗ sodelujejo v skupini in krepijo medsebojno sodelovanje. METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 2.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ ZOBKOVA ZGODBA (PPT 3.12)  delo z besedilom ∗ NAŠI ZOBJE (PPT 3.13)  branje ∗ POŠKODBA ZOB – rešitve s str. 7–10 (PPT 3.14)  pisanje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2.  delo s slikovnim gradivom del), vaje na str. 7–10 (PRILOGA 3.3)  delo z računalnikom  praktično delo LITERATURA:  drugo: poslušanje ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. OBLIKE DELA: ∗ Pogačar, E., Sotler, R. in Malić, Ž. (ur.). (2021). Osnove  delo v parih prve pomoči: priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil (2. izd.). Rdeči križ Slovenije. 91 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  skupinsko delo ∗ Radunz, I. (2009). Majavi zobki. Vse o tvojih mlečnih  frontalno delo zobeh. Učila International.  individualno delo ∗ Kosem, R. (2005). Poškodbe zob in obzobnih tkiv ne počivajo. Vita. https://www.revija-vita.com/vita/46/ Po%C5%A1kodbe_zob_in_obzobnih_tkiv_ne_ po%C4%8Divajo ∗ ZZZS. (2010). Anatomija (zgradba) zoba. http://www. zzzs.si/moji_zobje/spoznajzobe-anatomija.html ∗ Summit Dental Health (22. 5. 2018). The Different Types of Teeth. https://summitdentalhealth.net/the-different-types-of-teeth/ ∗ Cotner, P. (b. d.). Baby Teeth (deciduous teeth). Animated-Teeth.com. https://www.animated-teeth. com/baby-teeth/a-deciduous-baby-teeth.htm#- types.numbers DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učencem preberemo ZOBKOVO ZGODBO (PPT Učenci se sprostijo ob poslušanju Zobkove 3.12). zgodbe. OSREDNJI DEL Učence vprašamo, ali so že kdaj utrpeli poškod- bo zoba in kako so v takšni situaciji ukrepali oni oz. njihovi starši? Učenci povedo svoje izkušnje. Učencem pokažemo sliko, na kateri je prikaza- na zgradba zoba. Zgradbo zoba si pogledamo in učence vprašamo, kaj pomeni, da je zob odlom- Učenci odgovorijo na vprašanje, če znajo. Po ljen, in kaj pomeni, da je izbit (PPT 3.13). potrebi pojasnimo. O odlomljenem zobu govorimo, ko se odlomi en del zoba. Lahko pa gre za izbiti zob. To pa je tak- rat, ko je v celoti izruvan iz svojega ležišča (PPT 3.13). Otroke vprašamo, kaj se je zgodilo Zobku. Je bil izbit ali odlomljen? Zobko je bil izbit. Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci že veliko vedo o nudenju prve pomoči. na str. 7. Skupaj rešimo naloge. Pustimo učen- Pri zaporedju postopkov si pomagajo s slikami. cem, da so pri reševanju čim bolj samostojni Čim več naj rešijo samostojno. Po potrebi po- (PPT 3.14). jasnimo. 92 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Opozorimo jih na to, da je pri obeh poškodbah NUJEN TAKOJŠNJI OBISK PRI ZOBOZDRAVNIKU. Od tega je namreč odvisno, kakšne posledice bo zob utrpel. Stalni zobje so z nami od trenutka, ko zamenjajo mlečne, zato jih moramo čuvati. Če imajo kakšno vprašanje, jim nanj odgovorimo. Učencem demonstriramo oskrbo izbitega zoba. ◊ Preverimo VARNOST, po potrebi odstra- nimo nevarne predmete. ◊ Živijo, jaz sem _____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali lahko pogledam? ◊ 1. Videti je, kot da si/ste si izbil/izbila/ izbili zob. 2. Videti je, kot da si/ste si odlomil/odlo- mila/odlomili zob. ◊ Pritisni/pritisnite tole gazo na rano, da zaustaviva krvavitev. ◊ Hitro poiščiva zob. Tukaj je! Ne bova ga čistila/čistili, ker ni umazan. Dajva ga v mleko (pitno vodo). Takoj moraš/mora- te k zdravniku. Učencem naročimo, naj se razdelijo v skupine po 3. Vsaka skupina oskrbi izbiti in odlomlje- Učenci se razdelijo v skupine po 3 in si skupaj ni zob. Učenci si lahko sami izmislijo dogodek. izmislijo dogodek, v katerem je nekdo skupil po-Lahko gre za padec, udarec z žogo, pretep … škodbo zoba. ZAKLJUČNI DEL Za konec si vzamemo malo več časa in damo vsem skupinam priložnost, da predstavijo so- šolcem dogodek, ki so si ga izmislili, in oskrbo Učenci pred sošolci odigrajo igro vlog in oskrbi-poškodbe, ki so si jo izbrali. jo poškodbo zoba. Po potrebi oskrbo komentiramo oz. opozorimo na nepravilnosti. Učencem naročimo, naj prihodnjič s seboj pri- nesejo rokavice (kakršnekoli), če jih imajo doma. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza (ŠKATLA PRVE POMOČI – 2. RAZRED). 93 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 7. POZOR, STRUPENO! Otroci so v svoji radovednosti lahko žrtve zastrupitev. Običajno gre za posledice igre ali raziskovanja okolja, v katerem živijo. Najpogosteje gre za zastrupitve z detergenti ali sredstvi za osebno nego, zdravili, alkoholom ali rastlinami. Preventivno je smiselno, da imamo doma čistila in druge otrokom nevarne snovi shranjene na mestu, ki je za otroke nedosegljivo. Če pa že pride do zastrupitve, je pomembno, da jo čim prej prepoznamo in ustrezno ukrepamo. Zastrupitev je lahko očitna, lahko pa tudi ne, zato se velja držati pravila, da pomislimo na zastrupitev vedno, ko si ne znamo pojasniti bolnikovega stanja. Zastrupitve z različnimi snovmi zahtevajo različno obliko nudenja prve pomoči. Mi se bomo osredotočili na zastrupitve z detergenti za ročno in strojno pranje ter na zastrupitve z jedkimi snovmi. Otroke lahko spomnimo tudi na tablete, o katerih smo govorili v 2. razredu. Naj sami povedo, kaj so se o tabletah naučili v preteklem šolskem letu in kako ravnamo, če jih najdemo doma. Zaužitje detergenta za ročno pranje povzroča blago draženje prebavil. Lahko se močno peni. Znaki zastrupitve so: slabost, bruhanje, penjenje in driska. Prvo pomoč nudimo zastrupljencu tako, da najprej pokličemo pomoč, nato pa odstranimo strup po naslednjih korakih: očistimo ustno votlino (roko ovijemo v gazo in s kazalcem iz ust postrgamo ostanke detergenta) in mu damo jesti kruh, saj s tem zmanjšamo penjenje. Embalažo in vzorec detergenta shranimo. Pri zaužitju detergenta za strojno pranje je nudenje prve pomoči zelo podobno. Ti detergenti se običajno manj penijo, zato zastrupljencu namesto kruha damo piti vodo po požirkih. Vsi ostali koraki si sledijo v istem vrstnem redu. Med jedke snovi spadajo kisline, baze in jedke soli. Ob dotiku lahko povzročijo hude opekline kože in sluznice ali celo okvare notranjih organov. Zaužitje jedke snovi prepoznamo po teh znakih: bole- čina v ustih, žrelu, za prsnico in v trebuhu, pordela in poškodovana sluznica ustne votline, slinjenje, težko požiranje, bruhanje krvavkaste vsebine, hripavost in dušenje. V okviru nudenja prve pomoči si najprej nadenemo rokavice, saj moramo v prvi vrsti poskrbeti za svojo varnost. S prstom, ovitim v gazo, očistimo ustno votlino (dobro očistimo sluznico pod jezikom in okoli obeh dlesni). Pomembno je, da zastrupljenec z nami sodeluje, saj nas v nasprotnem primeru lahko ugrizne. Zastrupljencu lahko damo tudi grgrati vodo, ki jo nato izpljune. Za razredčevanje strupa pa mu damo piti 1 do 2 dl navadne vode, ki naj jo spije po požirkih. Zastrupljenec, ki je zaužil jedko snov, ne sme bruhati! Če bruha, škodljiva snov po že prizadetih delih prebavil potuje dvakrat, kar je za prizadeta mesta zelo nevarno. V primeru bruhanja naj s pitjem vode takoj preneha. Pokličemo zdravnika in povemo vse potrebno. Shranimo vzorec jedke snovi in embalažo ter poškodovanca odpeljemo v bolnišnico. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Logar, P. (23. 10. 2018). Zastrupitve s čistili pri otroku. Ringaraja.net. https://www.ringaraja. net/clanek/zastrupitve-s-cistili-pri-otroku_4101.html 94 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 8. UČNA TEMA: POZOR, STRUPENO! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ se seznanijo z oznakami za nevarne snovi, ki se nahajajo na različnih embalažah; ∗ vedo, da se s tabletami ne smemo igrati in jih vselej pustimo tam, kjer so; ∗ spoznajo, kaj je to jedka snov; ∗ spoznajo, kaj je to dražilna snov; ∗ spoznajo, kako nas poškoduje jedka/dražilna snov; ∗ se zavedajo, da je pomembno, da se vedno prej prepričamo, kaj pijemo ali jemo; ∗ razmišljajo, kaj naredimo, če nehote popijemo detergent za posodo; ∗ razmišljajo, kaj naredimo, če nehote popijemo detergent za strojno pranje; ∗ razmišljajo, kaj naredimo, če nehote popijemo jedko snov; ∗ razmišljajo, kako ukrepamo, če nehote pojemo tablete; ∗ se učijo nuditi prvo pomoč zastrupljeni osebi. METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ embalaže različnih detergentov, razpršil in drugih snovi  pogovor ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  reševanje nalog/vaje RAZRED)  delo z besedilom ∗ NEVARNE SNOVI – PIKTOGRAMI (PPT 3.15)  branje ∗ DETERGENT IN JEDKA SNOV (PPT 3.16)  pisanje ∗ POZOR, STRUPENO! – rešitve s str. 11–15 (PPT 3.17)  delo s slikovnim gradivom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2.  delo z računalnikom del), vaje na str. 11–15 (PRILOGA 3.3)  praktično delo LITERATURA: OBLIKE DELA: ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  delo v parih tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  skupinsko delo ∗ Logar, P. (23. 10. 2018). Zastrupitve s čistili pri otroku.  frontalno delo Ringaraja.net. https://www.ringaraja.net/clanek/  individualno delo zastrupitve-s-cistili-pri-otroku_4101.html ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). ∗ ECHA. (b. d.). Nevarnost: kemikalije! Razlaga pik-togramov za nevarnost. https://echa.europa.eu/ documents/10162/2621167/eu-osha_chemical_ha- zard_pictograms_leaflet_sl.pdf/727fa2b6-4ebe-42a- 6-94ce-d376c4470b21 DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Med čistili poiščimo embalažo različnih detergen- tov in jih prinesimo v šolo (na njih naj bodo čim Učenci si embalažo različnih detergentov dobro bolj različni simboli za nevarne snovi). Učence ogledajo. Če sami ne opazijo pomembnih simbolov 95 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred povabimo, naj si jih dobro ogledajo in povedo za nevarne snovi, jim pomagajmo s kakšnim svoje ugotovitve. Zanima nas, kateri podatek na podvprašanjem, npr. »Ali opazite kakšna slikov-embalaži je pomemben. na znamenja na embalaži?« Učenci nam slikovna znamenja pokažejo. Vprašamo jih, ali poznajo pomen katerega od teh slikovnih znamenj. Učenci bodo zagotovo prepoznali piktogram OKOLJU NEVARNO. OSREDNJI DEL Učencem predstavimo piktograme, ki simbolizi- rajo nevarne snovi (PPT 3.15). Učenci si piktograme ogledajo. Preverimo, katere piktograme najdemo na em- Učenci piktograme poiščejo na embalaži, mi pa balaži in kaj pomenijo. jim preberemo, kaj pomenijo. Učencem nato povemo, da se bomo danes na- učili, kako pomagati nekomu, ki se je zastrupil. Vprašamo jih, ali smo prejšnje šolsko leto že omenili, s čim se lahko zastrupimo? S tabletami. Kako ukrepamo, če tablete najdemo doma? Se jih ne dotikamo. Pustimo jih tam, kjer so. Ob koncu ure bomo znali pomagati zastrupljen- cu, ki je popil detergent, in zastrupljencu, ki je popil jedko snov. Najprej pa je smiselno, da iz- vemo, za kakšne snovi gre (PPT 3.16). Kaj je to detergent za ročno pranje? Je čistilo, ki ga doma uporabljamo za čiščenje posode. Kaj je to detergent za strojno pranje? Je čistilo, ki ga uporabljamo za čiščenje oblačil in posode v pralnem ali pomivalnem stroju. Detergent za ročno in strojno pranje bodo naj- brž prepoznali učenci sami. Katera snov je jedka? To je snov, ki lahko poškoduje ali uniči živo tkivo (npr. kožo) in materiale (blago, plastiko), s katerimi pride v stik. Lahko povzroči tudi opekline na koži. Kaj je dražilna snov? Dražilna snov je snov, ki povzroča draženje kože, oči, dihal, lahko tudi hude poškodbe oči. Veliko otrok se zastrupi prav s čistili, ker jih zamenjajo za kaj drugega. Čistila pa so lahko dra- žilna ali jedka. 96 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učence usmerimo, naj odprejo delovne zvezke na str. 11. Ob reševanju nalog skupaj ugotovi- mo, kako prepoznamo zastrupitve in kako si sle- Učenci naloge rešujejo čim bolj samostojno. Pri dijo koraki pri nudenju prve pomoči (PPT 3.17). tem so jim v pomoč slike. Učencem demonstriramo oskrbo zastrupljenca, ki je popil jedko snov. Učenci spremljajo demonstracijo. ◊ Preverimo VARNOST. Paziti moramo, da smo v primeru razlite jedke snovi zašči- teni (rokavice, obutev). ◊ Živijo, jaz sem _____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? Kako se počutiš/počutite? ◊ Nadenemo si rokavice. ◊ V gazo ovijemo kazalec in sredinec ter nakažemo, da čistimo ustno votlino. ◊ Izvoli/izvolite vodo. PIJEŠ/PIJETE LAHKO LE ZELO POČASI, PO POŽIRKIH. ◊ Kličemo 112 in povemo, kaj se je zgodi- lo, ali pokličemo zdravnika in poskrbimo za prevoz v bolnišnico. ◊ S seboj odnesemo tudi embalažo in vzo- rec jedke snovi (v plastenki). Demonstriramo tudi drugi primer, in sicer, os- krbo zastrupljenca v primeru zastrupitve z npr. ročnim detergentom: ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem _____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas kaj boli? Kje te/vas boli? Kako se počutiš/počutite? ◊ Pokličemo zdravnika v dežurno ambu- lanto in povemo, kaj se je zgodilo. Prosi- mo ga za napotke. ◊ Nadenemo si rokavice. ◊ V gazo ovijemo kazalec in sredinec ter nakažemo, da čistimo ustno votlino. ◊ Izvoli/Izvolite malo kruha. To bo ustavilo penjenje. ◊ Če je bil tak dogovor z zdravnikom, po- skrbimo za prevoz zastrupljenca v de- žurno ambulanto. S seboj nesemo tudi embalažo in vzorec detergenta. 97 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ZAKLJUČNI DEL Če čas dopušča, naj se učenci razdelijo v skupine po 3 in skušajo oskrbeti vsaj en primer zastrupi- tve. Če nam zmanjkuje časa, pa skupaj še enkrat Učenci se razdelijo v skupine po 3 in skušajo eno ponovimo po korakih, kako oskrbimo zastrupi- od zastrupitev čim bolje oskrbeti po vseh kora-tev z detergentom za ročno pranje, zastrupitev kih oz. sodelujejo pri pripravi na praktično delo z detergentom za strojno pranje in zastrupitev z in pri ponavljanju postopkov, ki so potrebni pri jedko snovjo. nudenju prve pomoči zastrupljencu. V naslednji uri bomo znanje o oskrbi poškodb usvojili tudi praktično. Učenci naj imajo s seboj delovni zvezek, ki so ga izdelali v 2. razredu (kdor ga ima). OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice (ŠKATLA PRVE POMOČI – 3. RAZRED). 8. UTRJUJEMO SVOJE ZNANJE Postopki oskrbovanja poškodb in obolenj bodo počasi postajali sestavljeni iz vedno več korakov, zato je dobro, da po obravnavi oskrbe dveh poškodb oz. obolenj poskrbimo za čim več praktičnega dela. Učenci bodo tako korake pri oskrbi najlažje usvojili in si zapomnili, kako si sledijo. Tokrat bomo pozornost posvetili oskrbi poškodbe zob in oskrbi zastrupljenca. Če imamo možnost, vključimo tudi katero od poškodb oz. obolenj iz 2. razreda. Tako si bodo učenci, ki so že preteklo leto obiskovali prvo pomoč, znanje osvežili, novi učenci pa se bodo pri tem nekaj novega naučili. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 9. UČNA TEMA: UTRJUJEMO SVOJE ZNANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kako oskrbimo odlomljeni in izbiti zob; ∗ ponovijo po korakih, kako nudimo prvo pomoč zastrupljencu, ki se je zastrupil z jedko snovjo; ∗ ponovijo po korakih, kako nudimo prvo pomoč zastrupljencu, ki se je zastrupil z detergentom; ∗ vadijo oskrbo odlomljenega zoba; ∗ vadijo oskrbo izbitega zoba; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z jedko snovjo; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z detergentom za ročno/strojno pranje; ∗ vadijo oskrbo poškodb glave (buška, krvavitev iz nosu, pretres možganov); ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije in sposobnosti govornega nastopanja; ∗ skrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. 98 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  igra vlog RAZRED)  pogovor ∗ embalaža različnih detergentov in jedkih snovi  reševanje nalog/vaje ∗ PRIMERI ZA UTRJEVANJE (PRILOGA 3.9)  delo z besedilom ∗ PRIMER IMITACIJE IZBITIH IN ODLOMLJENIH ZOB  branje (PRILOGA 3.10)  pisanje ∗ po potrebi tudi KOLIKO ZNAM (PRILOGA 2.18)  delo s slikovnim gradivom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (1.  delo z računalnikom del)  praktično delo ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del), str. 7–15 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA:  delo v parih LITERATURA:  skupinsko delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  frontalno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  individualno delo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci še enkrat pregledamo in ponovimo vse, Učenci odprejo delovne zvezke na str. 7 in kar vemo o oskrbi odlomljenega in izbitega zoba spremljajo korake za vsako od poškodb/obo-ter o prvi pomoči zastrupljencu, ki je zaužil de- lenj. Če vedo, naj nam oni povedo, kako si po-tergent za ročno/strojno pranje oz. jedko snov. stopki sledijo, mi pa jih po potrebi le dopolnimo oz. popravimo. Učenci naj se razdelijo v skupine po 3, mi pa pripravimo postaje in vnaprej določimo, na kateri postaji bo posamezna poškodba/obolenje. Učencem damo 5 minut, da si ob delovnih Učence povabimo, naj si izberejo postajo. Ko zvezkih in posvetu v skupini osvežijo znanje za imamo skupine na postajah, v izbranem vrst- oskrbo dodeljene poškodbe/obolenja. Z nasve-nem redu skupinam razdelimo naloge (PRILOGA ti pomagamo skupinam, da bo poškodovana ali 3.9). zastrupljena oseba res ustrezno oskrbljena. Če imamo otrok več, lahko za ponovitev upora- bimo še primere poškodb/obolenj iz 2. razreda, ki jih večina učencev že zna oskrbeti (PRILOGA 2.18). Dobro je, da na določene postaje dodamo tudi embalažo detergenta oz. jedke snovi ali imita- cijo odlomljenega oz. izbitega zoba. Zobe lahko izdelamo iz kartona, papirja, lesa ali kakšne dru- ge snovi (PRILOGA 3.10). Tako bomo učence pri- vajali na to, da včasih predmeti iz okolice veliko povedo. 99 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred OSREDNJI DEL Učence povabimo k vsaki postaji, kjer sprem- ljajo demonstracijo nudenja prve pomoči. Izbiti in odlomljeni zob učenci zelo hitro oskrbijo. Da Učenci po posameznih postajah pokažejo oskrbo bi preprečili dolgočasenje učencev na teh dveh posamezne poškodbe/obolenja, kar uporabimo postajah, dodamo še oskrbo ene od poškodb kot demonstracijo dela po postajah. Učence pri glave. K izbitemu zobu lahko damo oskrbo bu- delu popravimo in opozorimo na nepravilnosti, ške, k odlomljenemu zobu pa oskrbo krvavitve saj mora biti demonstracija dobro in pravilno iz nosu. izvedena. Ko končamo demonstriranje, učence pozovemo, naj se s postaje, na kateri so oskrbo poškodbe/ obolenja ponazorili sošolcem, pomaknejo na naslednjo postajo. Dobro je, da so postaje ošte- vilčene. Tako pri prehajanju s postaje na postajo Učenci samostojno vadijo in obkrožijo vse po-nimamo težav. staje. Menjava poteka na 3–4 minute. Učitelji spremljamo delo učencev po postajah. Posebej bodimo pozorni na oskrbo v primeru zastrupitev. Opozarjajmo učence na nepravil- nosti in jih sproti popravljajmo. Če kje opazimo težave, lahko prihodnjič pri praktičnem delu ponovno sami demonstriramo oskrbo in damo delu na tej postaji prednost. Tako se prepričamo, da učenci obravnavane pri- mere res znajo oskrbeti. ZAKLJUČNI DEL Učence vprašamo, pri katerem primeru meni- jo, da bi potrebovali še vaje. Glede na njihovo in našo analizo lahko pripravimo dodatno uro tako, da učenci delajo po postajah, mi pa se zadržujemo pri tisti postaji, pri kateri poteka oskrba »težavnega« primera. Lahko pa skupaj Učenci naj povedo, pri kateri postaji menijo, da ponovimo celotno oskrbo, sami ponovno de- bi potrebovali še več praktičnega dela, oz. oskr-monstriramo, nato pa vse skupine izvajajo isti ba katerega primera jim je povzročala največ primer. Možnosti imamo več. težav. Učence opozorimo na urejenost škatle za prvo pomoč. Učenci uredijo svoje škatle za prvo pomoč. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice (ŠKATLA PRVE POMOČI – 3. RAZRED). 100 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 9. IMOBILIZACIJA IN ZVIN GLEŽNJA Poškodba sklepov je ena najpogostejših poškodb. Če otroci še niso utrpeli nobene poškodbe sklepa, pa prav gotovo poznajo koga, ki se je s to nevšečnostjo že srečal. Sklepi so gibljiva zveza med kostmi v našem telesu. Poleg mišic in nadzora živčnega sistema so ravno sklepi tisti, ki nam omogočajo premikanje. Sestavni del sklepov so tudi vezi, ki povezujejo eno kost z drugo, sklep obdajajo in mu nudijo oporo. Skrbijo, da se kosti pri premikanju gibljejo le toliko, kolikor jim je po naravi dovoljeno in omogočeno. Eden od sklepov je tudi gleženj, ki mu pravimo skočni sklep. Kadar nerodno stopimo, pademo oz. doskočimo, skočni sklep (gleženj) prisilimo, da se premakne v zanj neobičajen položaj. Takrat pride do poškodbe, ki je lahko opredeljena kot zvin ali izpah. Zvin bomo razlikovali od izpaha po tem, da se bo sklep vrnil v prvotni položaj, medtem ko pri izpahu sklep ostane v »novem«, nenormalnem položaju. Pri lažjem zvinu gležnja pride le do natega vezi, ki sklep obdajajo, pri resnejši obliki zvina pa se vezi lahko delno ali popolnoma pretrgajo. Znaki, ki kažejo na zvin gležnja, so: bolečina, oteklina in modrice. Mesto poškodbe je običajno toplejše od okolice. Pri oskrbi zvina gležnja razvežemo vezalke in obutev razrahljamo. Poškodovani sklep povijemo z ela-stičnim povojem in pazimo, da ne stisnemo preveč. Poškodovani ud malo podložimo in hladimo s hladnim obkladkom. Tako bomo preprečili otekanje in zmanjšali bolečino. Po potrebi tudi imobiliziramo. Da si bomo postopke oskrbe zvina lažje zapomnili, si v spomin lahko vtisnemo kratico PLOD (P-očitek oz. imobilizacija, L-ed oz. hlajenje, O-bveza, D-vig nad raven srca). ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 10. UČNA TEMA: IMOBILIZACIJA IN ZVIN GLEŽNJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ se seznanijo s pojmom imobilizacija; ∗ spoznajo, zakaj sploh imobiliziramo poškodovani ud; ∗ na sliki prepoznajo zvin gležnja; ∗ spoznajo, kako imobiliziramo zvin gležnja; ∗ se učijo zvin gležnja oskrbeti in imobilizirati; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ krepijo medsebojno sodelovanje in komunikacijo; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. METODE DELA: PPRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ imitacija odeje  delo z besedilom ∗ rute (če jih imamo dovolj, jih lahko razdelimo učen-  branje cem, da jih pospravijo v škatle)  pisanje ∗ TELOVADBA SKLEPOV (PRILOGA 3.11)  delo s slikovnim gradivom ∗ IMOBILIZACIJA KOLENA (PRILOGA 3.12) 101 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  delo z računalnikom ∗ ZVIN GLEŽNJA – rešitve s str. 16–18 (PPT 3.18)  praktično delo ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del), str. 16–18 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA:  delo v parih LITERATURA:  skupinsko delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  frontalno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  individualno delo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence povabimo k telovadbi in vaje sproti de- monstriramo (PRILOGA 3.11). Učenci telovadijo skupaj z nami. OSREDNJI DEL Učencem povemo, da smo razgibali kar nekaj sklepov v svojem telesu. Sklepi so namreč zveza Učenci naj poskusijo in bodo sami ugotovili, med našimi kostmi. Ali lahko v vseh sklepih izva- da npr. v komolcu ne moremo tako zaokrožiti z jamo enake gibe? roko kot lahko v zapestju. Pojasnimo, da je to zato, ker so sklepi med seboj različni. Skupaj z mišicami in vezmi, ki prav tako povezujejo kosti med seboj, nam sklepi omogo- čajo gibanje. Vezi skrbijo za to, da so naši gibi omejeni. Omejeni so toliko, kolikor je to za nas sprejemljivo in udobno. Danes se bomo malo več pogovarjali o natančno določenem sklepu, in sicer gležnju. Učence pozovemo, naj vsi malo zaokrožijo s stopali in povedo, ali čutijo, da je gibanje v gležnju omejeno. Učenci povedo svoja opažanja. Včasih se zgodi, da narobe stopimo, skočimo ali pademo. Takrat prisilimo ta svoj sklep, da se premakne še bolj, v njemu nenaraven položaj (otrokom pokažemo ta položaj tako, da se z eno nogo naslonimo na zunanji rob stopala). In ker se običajno še z vso svojo težo upremo ravno na to nogo in ravno v tem položaju, je tista vez, ki obdaja sklep in povezuje kost s kostjo, prešibka, da bi ta gib preprečila. Tako pride do poškodbe, o kateri se bomo danes pogovarjali, in to je ZVIN GLEŽNJA. Vezi, ki sklep obdajajo, se nategnejo, lahko pa se tudi delno ali v celoti pretrgajo. 102 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učence vprašamo, ali so že kdaj imeli poškodo- vano roko, nogo … in so dobili tudi opornico ali ruto pestovalnico. Učenci z nami delijo svoje izkušnje. Čemu služi ruta pestovalnica oz. opornica? Če kdo ve, pove odgovor. Nato jih vprašamo, ali kdo ve, kaj pomeni IMO- BILIZACIJA. Beseda je zelo težka, zato jim jo na- pišemo tudi na tablo. Povabimo 2 učenca. Prvemu ne imobiliziramo nič, drugemu pa imobiliziramo npr. levo koleno (PRILOGA 3.12). Naj bosta v istem ležečem po- ložaju. Nato vprašamo prvega učenca: »Ali lahko pokrčiš levo koleno?« Učenec pokrči levo koleno. Nato vprašamo isto vprašanje še drugega učenca. Učenec pove, da ne more pokrčiti levega kolena. Učencem povemo, da smo drugemu učencu na- Pustimo učencem nekaj časa za razmislek. Za-redili imobilizacijo kolena. Še enkrat jih vpraša- gotovo bodo sami ugotovili, da smo mu prepre-mo, če morda zdaj vedo, kaj bi to pomenilo. čili gibanje kolena. Pojasnimo. Če je nekaj mobilno, pomeni, da se premika in je gibljivo. Zato se vozimo z avtoMO- BILOM. Imobilno pa je tisto, kar je nepremaklji-vo oz. negibljivo. Poskrbeli smo za negibljivost kolena. Imobilizacijo izvajamo na poškodovanih udih. Doseči želimo, da se poškodovani ud ne premi- ka. Zakaj pa nočemo, da bi se premikal? Učenci povedo svoje mnenje. Pojasnimo. Ko smo bolni, potrebujemo mir in počitek. Kadar je poškodovan eden od naših udov, prav tako potrebuje mirovanje in počitek. Z imobilizacijo zmanjšamo bolečine, prepreči- mo dodatne poškodbe in omogočimo mirova- nje poškodovanega dela telesa. Kateri del telesa pa se bomo mi naučili danes imobilizirati? Gleženj. Zaradi katere poškodbe? Zaradi zvina. Povzamemo: Danes se bomo naučili, kako zvin gležnja prepoznati, kako ga oskrbeti in kako ga imobilizirati. 103 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci skušajo naloge rešiti čim bolj samostoj-na str. 16. Začnemo reševati naloge (PPT 3.18). no. Demonstriramo oskrbo zvina gležnja. ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem _____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas boli? Kje te/vas boli? ◊ Lahko pogledam? ◊ Umijemo si roke, razrahljamo obutev, povijemo poškodovani sklep. ◊ Ali te/vas tišči? ◊ Če je odgovor ne, pričnemo hlajenje skozi povoj s hladilno blazinico. Sicer prej razrahljamo povoj. ◊ Če je mogoče, nogo dvignemo. ◊ Po potrebi jo tudi imobiliziramo. (PPT 3.18). Učenci spremljajo demonstracijo. ZAKLJUČNI DEL Po zaključeni demonstraciji se učenci razdelijo v skupine po 3. Razdelimo jim rute za imobilizaci- jo. Učencem povejmo, naj naštejejo tudi znake in opažanja, ko bodo prepoznali zvin gležnja, da si jih bodo bolj vtisnili v spomin. Učenci se razdelijo v skupine in oskrbijo zvin Npr. »Vidim, da imate gleženj otečen in precej gležnja. Če čas dopušča, naj to naredijo trikrat, topel. Ali vas zelo boli?« tako da je vsak v skupini enkrat poškodovanec. Učencem povemo, da povijanje gležnja pri prvi pomoči ni nujno potrebno, čeprav ga bomo mi povijali. Vprašamo jih: »V katerem primeru pa menite, da bi bilo NUJNO gleženj tudi poviti?« V primeru zvina in rane na gležnju. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- Učenci uredijo in pospravijo svoje škatle prve moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za pomoči. hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice, trikotna ruta (ŠKATLA PRVE PO-MOČI – 3. RAZRED). 104 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 10. (ZAPRTI) ZLOM GOLENI Kosti v našem telesu so med seboj povezane z gibljivo ali negibljivo zvezo in skupaj sestavljajo človeš- ki skelet, ki daje našemu telesu obliko, varuje pomembne organe in nam omogoča gibanje. Kost je sestavljena iz kostnega, hrustančnega, vezivnega in maščobnega tkiva, kostnega mozga, žil in živcev. Kadar pride do delnega ali popolnega pretrganja kostnega ali hrustančnega tkiva, govorimo o zlomu kosti. Kost je zelo močna in lahko prenese velike obremenitve, vendar pa se v primeru, ko nanjo deluje sila, ki to njeno trdnost in prožnost preseže, kost zlomi. Primer za to je npr. padec smučarja, ki ima noge trdno nameščene v smučarskih čevljih, celotno telo pa se pri padcu premakne v drugo smer, ali močan udarec po roki s kovinsko palico itd. Razlikujemo zaprte in odprte zlome. Zaprti zlom je zlom, ki nima povezave z zunanjim okoljem, kar pomeni, da na koži ni rane, medtem ko je pri odprtem zlomu na koži rana. Odprtim zlomom pravimo tudi zapleteni zlomi. V 3. razredu se bomo učili oskrbeti zaprti zlom. Učencem le omenimo, da obstaja tudi odprti zlom. Čeprav zlom goleni ni eden pogostejših zlomov pri otrocih, bomo med zlomi spodnjih okončin obravnavali kar tega. Golen je sestavljena iz dveh kosti: golenice in koželjnice. Nahaja pa se med kolenom in gležnjem. Lahko gre za zlom obeh kosti, lahko pa se zlomi le ena od obeh kosti. Zlom prepoznamo po oteklini na mestu zloma, kjer občutimo tudi močno bolečino. Gibljivost poškodovanega uda je omejena, opazimo pa lahko, da je naš ud na dotičnem mestu spremenjene oblike. Temu pravimo deformacija. Ob pritisku na predel zloma lahko čutimo in slišimo škrtanje. Zavedati se moramo, da znaki zloma niso vedno prisotni. Še posebej moramo biti previdni pri otrocih. Pri njih je zlom težje prepoznaven, saj se mlada kost zlomi drugače kot starejša. Pomemben znak zloma pri otroku je, da poškodovanega uda ne uporablja. Ko nudimo poškodovancu prvo pomoč, vedno govorimo o sumu na zlom. Zlom z gotovostjo potrdi šele rentgensko slikanje, ki ga poškodovanec opravi v zdravstveni ustanovi. V našem primeru sumimo na zlom goleni, zato moramo nogo imobilizirati v celoti. Najbolje je, da poškodovano nogo imobiliziramo ob zdravo nogo s štirimi trikotnimi rutami. Med nogi položimo nekaj mehkega (brisačo, odejo, oblačilo, rute …), da poškodovanca ne tišči. Poškodovancu, pri katerem sumimo na zlom, ne smemo dati ne jesti ne piti, saj ga najverjetneje čaka operacija. Čim prej poskrbimo za ustrezen prevoz v bolnišnico. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Ahčan, U., Slabe, D. in Šutanovac, R. (ur.). (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. 105 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 11. UČNA TEMA: (ZAPRTI) ZLOM GOLENI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vedo, čemu je namenjena imobilizacija; ∗ se spomnijo, da je imobilizacija pri ranah, zlomih, zvinih zelo pomembna; ∗ spoznajo, kje v našem telesu se nahaja golen; ∗ spoznajo, kakšen je postopek oskrbe v bolnišnici, če si zlomimo kost (natančneje golen); ∗ spoznajo način imobilizacije pri sumu na zlom goleni; ∗ se učijo nuditi prvo pomoč poškodovancu s sumom na zlom goleni; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ krepijo medsebojno sodelovanje in komunikacijo; ∗ vadijo in razvijajo komunikacijo s poškodovancem; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ imitacija odeje ali odeja  delo z besedilom ∗ rute  branje ∗ knjiga AU, KAKO BOLI! O mali nerodi in njegovem po-  pisanje potovanju k Luki  delo s slikovnim gradivom ∗ DEFORMACIJA KOSTI – primer (PRILOGA 3.13)  delo z računalnikom ∗ Slika ZAPRTEGA ZLOMA GOLENI (PPT 3.20)  praktično delo ∗ ZAPRTI ZLOM GOLENI – rešitve s str. 19–21 (PPT 3.19)  drugo: poslušanje zgodbe in ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. izvedba poskusa del), str. 19–21 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA: LITERATURA:  delo v parih ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  skupinsko delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  frontalno delo ∗ Ahčan, U., Slabe, D. in Šutanovac, R. (ur.). (2008).  individualno delo Prva pomoč: priročnik za bolničarje (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. ∗ Hilgendorff, A. (2007). Au, kako boli! Tehniška založba Slovenije. ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). 106 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence vprašamo, ali vedo, kje v našem telesu se nahaja golen. Učenci odgovorijo na vprašanje, če vedo. Povemo jim, da je golen kost, ki je sestavljena iz dveh kosti: golenice in mečnice. Najprej jim preberemo zgodbo z naslovom O MALI NERODI IN NJEGOVEM POPOTOVANJU K LUKI, ki jo najdemo v knjigi Au, kako boli! Učenci poslušajo zgodbo. Po branju učencem povemo, da smo skozi zgodbo lahko malo bolje spoznali, kako poteka zdravljenje poškodovanca, pri katerem sumimo na zlom goleni, v bolnišnici. Prosimo jih, naj ob- Učenci povedo, kako poteka zdravljenje poško-novijo po korakih. dovanca v bolnišnici. Naučili se bomo, zakaj pri takem poškodovancu posumimo na zlom goleni, kako golen pri tem sumu oskrbimo in kako poškodovancu nogo imobiliziramo. Naučili se bomo torej, kaj vse je potrebno, preden poškodovanec sploh pride do bolnišnice. OSREDNJI DEL Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke na str. 19. Skupaj ugotavljamo, kateri znaki nas Učenci sodelujejo pri reševanju naloge na str. opozorijo na to, da gre lahko za zlom (PPT 3.19). 19. Čim več skušajo rešiti sami. Pomagamo jim s pojasnjevanjem težjih besed. Npr. če je določen del telesa zaradi poškodbe drugačne oblike, kot je sicer (torej v nepoško- dovanem stanju), pravimo, da je deformiran. To pomeni, da je eden od znakov tudi deformacija. To bodo najbolje razumeli, če jim pokažemo sli- ko deformirane noge v predelu goleni. Nogo na Učenci si ogledajo sliko, ki prikazuje zaprti zlom sliki lahko primerjajo kar s svojo (PPT 3.20). goleni (PPT 3.20). Povemo jim tudi, da ob pritisku na predel zlo- ma čutimo in slišimo škrtanje. To jim lahko po- nazorimo z odlitkom iz mavca (PRILOGA 3.13). Vpričo njih ga lahko zlomimo in jim pokažemo, kako zveni, če oba dela odlitka podrgnemo med seboj na zlomljenem predelu. Pojasnimo, da do škrtanja v predelu goleni pride zato, ker se od- Učenci spremljajo poskus z mavčnim odlitkom lomki kosti drsajo drug ob drugega. (PRILOGA 3.13). 107 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Za nas bo mogoče še preprosteje, če to prika- žemo kar s kredo, a je bolj nazorno z mavčnim odlitkom. Učence opozorimo, da z gotovostjo ne moremo vedeti, ali je noga resnično zlomljena. To nam potrdijo šele v bolnišnici, zato vedno govorimo o SUMU NA ZLOM. Kljub temu ravnamo, kot da je noga zlomljena. Previdnost ni nikoli odveč. Če imajo učenci pri reševanju nalog težave, jim pomagamo (PPT 3.19). Ponovno jih spomnimo Učenci nadaljujejo reševanje nalog na str. 20 in na imobilizacijo. Naj nam povedo, zakaj je imo- 21 (PPT 3.19). Spomnijo se na imobilizacijo in bilizacija sploh potrebna. pojasnijo, čemu je potrebna. Vprašamo jih, ali menijo, da je imobilizacija pot- rebna tudi pri zlomih. Učenci odgovorijo na vprašanje. Pojasnimo jim, da je imobilizacija potrebna pri ranah, zvinih, izpahih (še ena oblika poškodbe sklepov), pa tudi pri zlomih. Povemo jim tudi, da osebe, ki imajo zlom v obravnavanem predelu, najverjetneje čaka operacija. Vprašamo jih, ali menijo, da je dobro ali ne, da poškodovanec je in pije, preden gre na operacijo. Učenci povedo svoje ugotovitve. Po potrebi jim pojasnimo, da uživanje hrane in pijače pred operacijo ni nikoli zaželeno, saj pa- cient lahko bruha. Tako ima osebje v operacijski sobi kup težav, namesto da bi se osredotočili na poškodbo, zaradi katere je operacija sploh pot- rebna. Zato se držimo pravila, da poškodovancu s sumom na zlom nikoli ne damo jesti ali piti. Demonstriramo oskrbo pri sumu na zlom gole- ni. ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem _____________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas boli? Kje te/vas boli? ◊ Ali lahko pogledam? ◊ Umijemo si roke in pogledamo mesto poškodbe. Razrahljamo obutev. 108 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ◊ Ugotovimo sum na zlom goleni, zato nogo ustrezno imobiliziramo. Osebi ne damo ne jesti ne piti. ◊ Pokličemo 112 in poskrbimo za ustrezen Učenci spremljajo demonstracijo oskrbe po-prevoz v bolnišnico (PPT 3.19). škodbe pri sumu na zlom goleni. ZAKLJUČNI DEL Po zaključeni demonstraciji se učenci razdelijo v skupine po 3. Razdelimo jim rute za imobilizaci- jo. Učencem povemo, naj naštejejo tudi znake Učenci se razdelijo v skupine in oskrbijo zlom in opažanja, ko bodo prepoznali oz. posumili na goleni. Če čas dopušča, naj to naredijo trikrat, zlom goleni. Tako si bodo znake lažje zapomnili. tako da je vsak v skupini enkrat poškodovanec. Učitelji spremljamo delo učencev in jih opozori- Po končani vaji učenci uredijo in pospravijo svo-mo na morebitne nepravilnosti. je škatle prve pomoči ter jih pripravijo za ponovno uporabo. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice, trikotna ruta (ŠKATLA PRVE PO-MOČI – 3. RAZRED). 11. (ZAPRTI) ZLOM PODLAKTI Ker za zlome veljajo neka splošna pravila, si nekoliko več o zlomih lahko preberete v poglavju (ZAPRTI) ZLOM GOLENI. Ravno zlom podlakti pa je poškodba, s katero se otroci srečajo pogosteje. Vzrok za to poškodbo je najpogosteje padec na roko. Podlaket sestavljata dve kosti, in sicer podlahtnica in koželjnica. Lahko se zlomi le ena od njiju, najpogosteje pa pride do zloma obeh kosti hkrati. Znaki, ki nas privedejo do suma na zlom podlakti, so isti kot pri sumu na zlom goleni: bolečina, oteklina, spremenjena oblika, omejeno gibanje v poškodovanem predelu. Tudi oskrba poteka enako: pogledamo mesto bolečine, potrdimo sum na zlom podlakti, imobiliziramo podlaket in poskrbimo za prevoz poškodovanca v bolnišnico. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Ahčan, U., Slabe, D. in Šutanovac, R. (ur.). (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. 109 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 12. UČNA TEMA: (ZAPRTI) ZLOM PODLAKTI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ razmišljajo o poškodbah roke, ki so jih utrpeli sami; ∗ se seznanijo z zgradbo roke; ∗ spoznajo kosti, ki sestavljajo podlaket; ∗ spoznajo, kako oskrbimo poškodovanca pri sumu na zlom podlakti; ∗ spoznajo, kako imobiliziramo poškodbo podlakti; ∗ se naučijo izdelati ruto pestovalnico; ∗ se spomnijo, da je imobilizacija pri ranah, zlomih in zvinih zelo pomembna; ∗ se učijo nuditi prvo pomoč ponesrečencu s sumom na zlom podlakti; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ krepijo medsebojno sodelovanje in komunikacijo; ∗ vadijo in razvijajo komunikacijo s poškodovancem; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ rute  delo z besedilom ∗ IZDELAJMO RUTO PESTOVALNICO IN IMOBILIZI-  branje RAJMO PODLAKET (PPT 3.21)  pisanje ∗ KOSTI ROKE (PRILOGA 3.14)  delo s slikovnim gradivom ∗ ZAPRTI ZLOM PODLAKTI – rešitve s str. 22–24 (PPT  delo z računalnikom 3.22)  praktično delo ∗ Slika ZAPRTEGA ZLOMA PODLAKTI (PPT 3.23)  drugo ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del), str. 22–24 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA:  delo v parih LITERATURA:  skupinsko delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  frontalno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije.  individualno delo ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). ∗ Boniface, B., Condamine, L. in Loiseau, B. (1997). Člo-veško telo. Educa, str. 54, 55. 110 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Učence vprašamo, ali so že kdaj imeli poškodo- vano roko in za kakšno poškodbo je šlo. Učenci odgovorijo na vprašanje. Učence vprašamo tudi, kaj menijo, da potrebu- Učenci se bodo sami spomnili, da tudi roka za je poškodovana roka. okrevanje potrebuje mir in počitek. Učence pozovemo, naj pozorno opazujejo in jim demonstriramo izdelavo rute pestovalnice. Nato jim povemo: »Izdelali smo RUTO PESTO- VALNICO, ki jo bomo potrebovali pri oskrbi po- Učenci spremljajo demonstracijo izdelave rute škodb roke, zato se jo bomo vsi naučili izdelati.« pestovalnice (PPT 3.21). Učence nato razdelimo v pare. Vsak par dobi Prvi učenci v paru vadijo izdelavo rute pestoval-eno ruto. Po potrebi pomagamo. Demonstrira- nice. Pregledamo, ali so jo vsi namestili pravilno. mo še enkrat po korakih, kar na sebi. Ko se prepričamo, ruto pestovalnico namestijo še drugi učenci v paru. Nadaljujemo šele, ko jo namesti vsak učenec. OSREDNJI DEL Učencem pokažemo sliko okostja roke. Skupaj pogledamo, katere kosti gradijo roko (PRILOGA 3.14). Učenci si ogledajo okostje roke (PRILOGA 3.14). Učencem povemo, da se bomo danes učili nudi- ti prvo pomoč poškodovancu, pri katerem sumi- mo na zlom podlakti. Podlaket je sestavljena iz dveh kosti: koželjnice in podlahtnice. Lahko sta Prepoznajo, kateremu delu roke pravimo pod-zlomljeni obe, lahko pa tudi samo ena. laket. Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke Učenci rešijo nalogo na str. 22. Ker smo zlome na str. 22. na splošno že obravnavali, lahko nalogo rešijo samostojno. Skupaj pregledamo rešitve (PPT 3.22). Naj nam povedo, kaj pomeni, da je prišlo do deformacije roke v predelu podlakti. Pokažemo jim tudi sli- ko, na kateri lahko prepoznajo zaprti zlom pod- Učenci si ogledajo sliko, ki prikazuje zaprti zlom lakti (PPT 3.23). podlakti (PPT 3.23). Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke na str. 23 in rešijo naloge, ki nam narekujejo, kako oskrbimo poškodovanca v primeru suma Učenci rešujejo naloge na str. 23 in 24 v delov-na zlom podlakti. nem zvezku. Preverimo rešitve (PPT 3.22). 111 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Demonstriramo oskrbo pri sumu na zlom pod- lakti. ◊ Preverimo VARNOST. ◊ Živijo, jaz sem ______________. Ti/Vam lahko pomagam? ◊ Kako ti/vam je ime? ◊ Kaj se je zgodilo? ◊ Ali te/vas boli? Kje te/vas boli? ◊ Ali lahko pogledam? ◊ Umijemo si roke in pogledamo mesto poškodbe. Odstranimo nakit. ◊ Ugotovimo sum na zlom podlakti, zato roko ustrezno imobiliziramo. Osebi ne damo ne jesti ne piti. ◊ Pokličemo 112 in poskrbimo za ustrezen prevoz v bolnišnico. Pri demonstraciji naj nam pomagata dva učen- ca. Eden drži roko v komolcu, drugi pa podpira Učenci spremljajo demonstracijo oskrbe zloma poškodovani del in drži roko v zapestju. podlakti. Dva učenca pa tudi sodelujeta. ZAKLJUČNI DEL Po zaključeni demonstraciji se učenci razdelijo v skupine po 3. Razdelimo jim rute za imobilizaci- jo. Učencem povejmo, naj naštejejo tudi znake in opažanja, ko bodo prepoznali oz. posumili na Učenci se razdelijo v skupine in oskrbijo zlom zlom podlakti. Tako si bodo znake lažje zapom- podlakti. Če čas dopušča, naj to naredijo trikrat, nili. tako da je vsak v skupini enkrat poškodovanec. Učitelji spremljamo delo učencev in jih opozori- Po končani vaji učenci uredijo in pospravijo svo-mo na morebitne nepravilnosti. je škatle prve pomoči ter jih pripravijo za ponovno uporabo. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice, trikotna ruta (ŠKATLA PRVE PO-MOČI – 3. RAZRED). 12. VAJA DELA MOJSTRA Učencem ponovno omogočimo nekoliko več praktičnega dela. Najbolje bo, da vključimo vse poškodbe in obolenja, ki smo se jih učili oskrbeti med letom, dodamo pa lahko tudi katero od poškodb oz. obolenj iz preteklega šolskega leta. Bodimo pozorni na njihovo delo in jih po potrebi sproti opozar-jajmo na nepravilnosti. Povratno informacijo naj učenci dobijo takoj po končani vaji, saj bodo tako morebitne napake lažje ozavestili in jih tudi odpravili. 112 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 13. UČNA TEMA: VAJA DELA MOJSTRA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kako oskrbimo odlomljeni in izbiti zob; ∗ ponovijo po korakih, kako nudimo prvo pomoč zastrupljencu, ki se je zastrupil z jedko snovjo; ∗ ponovijo po korakih, kako nudimo prvo pomoč zastrupljencu, ki se je zastrupil z detergentom; ∗ ponovijo, kako oskrbimo zvin gležnja; ∗ ponovijo, kako oskrbimo zlom goleni; ∗ ponovijo, kako oskrbimo zlom podlakti; ∗ vadijo oskrbo odlomljenega zoba; ∗ vadijo oskrbo izbitega zoba; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z jedko snovjo; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z detergentom za ročno/strojno pranje; ∗ vadijo oskrbo zvina gležnja; ∗ vadijo oskrbo zloma goleni; ∗ vadijo oskrbo zloma podlakti; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ krepijo medsebojno sodelovanje in komunikacijo; ∗ vadijo in razvijajo komunikacijo s poškodovancem/nenadno obolelim; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ imitacija odeje  delo z besedilom ∗ rute  branje ∗ imitacija zob  pisanje ∗ embalaža detergenta za ročno/strojno pranje, emba-  delo s slikovnim gradivom laža jedke snovi  delo z računalnikom ∗ POŠKODBE – kviz (PPT 3.24)  praktično delo ∗ VAJA DELA MOJSTRA – primeri (PRILOGA 3.15)  drugo (kviz) ∗ OCENJEVALNI LISTI (PRILOGA 3.16) ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. OBLIKE DELA: del), str. 7–25 (PRILOGA 3.3)  delo v parih  skupinsko delo LITERATURA:  frontalno delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  individualno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Ahčan, U., Slabe, D. in Šutanovac, R. (ur.). (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. 113 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Za učence pripravimo kratek kviz, pri katerem Učenci se razdelijo v skupine po 3. Kviz je prip-učenci skušajo ugotoviti, za katero poškodbo ravljen tako, da se pokaže najprej ena od osmih oz. obolenje gre. Odgovarjajo v skupinah po 3 asociacij na neko poškodbo oz. obolenje. Učenci (PPT 3.24). lahko takoj odgovarjajo, za katero poškodbo oz. obolenje gre. Če ugotovijo takoj, dobijo največ- je število točk (8). Če pa odgovorijo napačno, za to poškodbo/obolenje nimajo več možnosti od- govarjanja in dobijo 0 točk. Ko končamo kviz, učencem še ne povemo rezul- tatov. OSREDNJI DEL Pripravimo jim delo po postajah (PRILOGA Učenci se samostojno razdelijo v skupine po 3 in 3.15), ki jih tudi oštevilčimo, da bo delo poteka- si izberejo eno od postaj, pri kateri bodo zače-lo brez prekinitev. li. Za začetno razvrstitev po postajah lahko tudi žrebajo številke. Skupina, ki izžreba številko 3, gre najprej na 3. postajo itd. Ker ne moremo sočasno spremljati vseh skupin, izberemo eno ali dve postaji, za kateri presodi- mo, da je najbolj smiselno, da smo prisotni, in tam spremljamo delo učencev. Lahko jih na teh dveh postajah tudi ocenjujemo z ocenjevalni- mi listi (PRILOGA 3.16). Pazimo le, da bosta to zaporedni postaji, da res spremljamo delo na obeh postajah hkrati. Učencem povemo, da ne gre za ocenjevanje za- radi točk. To je povratna informacija, s katero bodo natančno vedeli, kje delajo napake in katero oskrbo bodo morali še vaditi. Prav tako bo to povratna informacija za nas. Dobili bomo vpog- Učenci prejmejo navodila za delo. Na vsaki poled v znanje učencev in preverili, ali potrebujejo staji jih čaka opis dogodka oz. nesreče, pri kateri še kakšno dodatno razlago, nasvet, opozorilo. morajo ustrezno ukrepati. V skupini dva člana oskrbita poškodbo/obole- nje, eden pa je poškodovanec/oboleli. NUJNO pa se na postajah poškodovanci oz. oboleli ves Eden iz skupine prebere opis dogodka in skupi- čas izmenjujejo. Ne dovolimo, da je na vsaki po- na ima čas za kratek pogovor. Nato se pripravijo staji isti član poškodovanec oz. oboleli. in začnejo delo. Če imamo možnost, da vajo izvajamo 2 šolski Za pripravo damo učencem 2 minuti, za izvedbo uri, lahko učenci še enkrat obidejo vse posta- vaje pa 5 minut. V tem času jim bo uspelo tudi je, mi pa jih tokrat ocenjujemo na dveh drugih pospraviti stvari nazaj v svoje škatle. postajah. Učencem posredujemo povratno informacijo takoj po opravljeni vaji. Učenci zamenjajo postajo na 7 minut. 114 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ZAKLJUČNI DEL Z učenci pogledamo ocenjevalne liste in jim Učenci poslušajo še skupno analizo oskrbe po-predstavimo ugotovitve, rezultate. Če bomo škodb in obolenj. Povemo jim, kaj so zelo dobro npr. opazili, da je pri isti vaji več skupin izgubilo oskrbeli, in jih pohvalimo za njihovo delo. Pove-točke, lahko tisto poškodbo/obolenje vključimo mo jim tudi, pri čem so se še pojavljale napake tudi pri naslednjem ponavljanju. Če npr. ugoto- in kaj bomo morali še ponoviti. vimo, da jim gre oskrba izbitih zob zelo dobro od rok, lahko prihodnjič oskrbo te poškodbe iz- pustimo ali smo na njeno izvedbo manj pozorni. Po končani vaji učenci uredijo in pospravijo svoje škatle prve pomoči ter jih pripravijo za po-Za konec učencem predstavimo še zbrano števi- novno uporabo. lo točk posameznih skupin pri kvizu in razglasi- mo zmagovalno skupino. OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice, trikotna ruta (ŠKATLA PRVE PO-MOČI – 3. RAZRED). 13. NEZAVEST – HITRO NA BOK! Nezavest bomo otrokom najlažje razložili kar s primerom. Na tleh vidimo osebo, ki leži in je videti, kot da spi. Preverimo varnost in pristopimo. Osebo primemo za ramena in jo glasno ogovorimo: »Gospod/ Gospa, me slišite?« Če bi se oseba pričela normalno pogovarjati z nami, pomeni, da je pri zavesti. Ker pa se na naše ogovarjanje ne odzove, sumimo, da je nezavestna. Takoj zakličemo: »Na pomoč!«, da bi priklicali pomoč iz okolice. Če je otrok sam, lahko v tem trenutku že pokliče 112. Po klicu na pomoč nas zanima, ali ta oseba diha. Da bi to ugotovili, moramo najprej sprostiti dihalno pot. Dihalno pot sprostimo tako, da eno dlan položimo na čelo nenadno obolelega ali poškodovanega, dva prsta druge dlani pa položimo na kost na konici brade. Glavo nato zvrnemo nazaj in jo držimo v tem položaju, hkrati pa se s svojim ušesom približamo ustom in nosu osebe, ki ji nudimo prvo po-moč. V tem položaju sočasno: • poslušamo, ker želimo slišati znake dihanja; • čutimo, ker želimo sapo neodzivnega začutiti na svojem licu, in • gledamo, ker želimo videti, ali se dviga in spušča prsni koš. To počnemo 10 sekund. Ko ugotovimo, da se oseba ne odziva, a diha, jo damo v stabilni bočni po-ložaj in takoj pokličemo 112. Lahko bi se nam zgodilo, da bi ugotovili, da oseba ne diha. Kljub temu bomo z učenci zaenkrat spregovorili le o ravnanju, ko ugotovimo, da oseba diha. Stabilni bočni položaj je položaj, ki je za nezavestno osebo najprimernejši. V tem položaju osebi zagotovimo sproščeno dihalno pot, saj tako jezik ne more zdrsniti v grlo in povzročiti zadušitve. Preprečimo tudi zadušitev zaradi morebitnih izbljuvkov ali bruhanja, saj v omenjenem položaju vse to izteka iz telesa. Ker osebi glavo podložimo, preprečimo, da bi vdihovala, kar je izbruhala. Nameščanje poškodovanca/nenadno obolelega v stabilni bočni položaj, če klečimo ob njegovem desnem boku: 115 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 1. Osebo obrnemo na hrbet in ji odstranimo očala ter trde predmete iz žepov. 2. Nato pokleknemo ob desni bok osebe in njeno desno roko položimo v položaj pravega kota v komolcu, kjer je podlaket v vzporednem položaju z glavo in dlanjo, obrnjeno navzgor. 3. Z levo roko primemo osebo za nasprotno oz. njeno levo roko in dlan te roke položimo na nasprotno oz. desno lice osebe. 4. Z desno roko osebo primemo pod nasprotnim oz. njenim levim kolenom ter ga potegnemo kvišku tako, da stopalo leži na tleh. Svoje dlani preložimo, in sicer z desno roko primemo osebo za zunanjo stran pokrčenega kolena, levo roko pa premaknemo na ramo njene nasprotne roke, katere dlan je na licu, in osebo zvrnemo na bok proti sebi. 5. Glavo osebe zvrnemo malo nazaj in lice podložimo z dlanjo njene leve roke, ki je tam že nameš- čena. Tako sprostimo dihalno pot. 6. Nasprotno oz. levo nogo osebe, ki je sedaj nameščena čez desno nogo, popravimo v pravi kot, in sicer tako, da je golen leve noge vzporedna z desno nogo. S tem poskrbimo za stabilnejši položaj poškodovane ali nenadno obolele nezavestne osebe. 7. Osebo spremljamo in preverjamo njeno dihanje v krajših časovnih intervalih. ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 14. UČNA TEMA: NEZAVEST – HITRO NA BOK! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ skozi igro v skupini gradijo medsebojno zaupanje; ∗ spoznajo, kaj je stanje nezavesti; ∗ spoznajo, zakaj se onesvestimo; ∗ spoznajo, kako pristopimo k osebi v nezavesti; ∗ spoznajo, kako preverimo, ali oseba diha; ∗ spoznajo, kako si sledijo koraki, ko je nekdo v nezavesti oz. ko je nekomu slabo; ∗ v parih vadijo pristop k poškodovancu/nenadno obolelemu v nezavesti; ∗ se učijo sodelovanja in zaupanja drug drugemu; ∗ razvijajo spretnosti komunikacije s poškodovancem/nenadno obolelim. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ SOCIALNE IGRE ZAUPANJA (PRILOGA 3.17)  delo z besedilom ∗ NEZAVEST 1 – rešitve s str. 26–29 (PPT 3.25)  branje ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  pisanje str. 26–29 (PRILOGA 3.3)  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  drugo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011). OBLIKE DELA: ∗ Allué, J. M. (2004). Velika knjiga iger: 250 iger za vse  delo v parih starosti. Didakta. 116 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  skupinsko delo ∗ Pérez, E. (2000). 100 najboljših iger. Didakta.  frontalno delo ∗ Virk Rode, J., Belak-Ožbolt, J. (1998). Socialne igre v  individualno delo osnovni šoli (1. natis). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ∗ Krnel, D. (ur.). (2014). Dihanje ljudi in živali. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://eucbeniki.sio.si/ nit5/1394/index2.html DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Igramo se socialno igro zaupanja (PRILOGA 3.17). Na izbiro imamo tri igre ( Najdi svoj par, Slepi stražar ali Vodenje slepca), lahko pa se od-ločimo za katero drugo igro po svoji izbiri. Po- membno je le, da igra vsebuje tudi elemente, s katerimi učenci drug drugemu izkažejo zaupa- nje. Tako jih bomo pripravili na vlogo nezave- Učenci aktivno sodelujejo v igri. Pomembno je, stne osebe, ki se mora popolnoma sprostiti, da da začutijo, da je uspeh igre odvisen od tega, da jo drugi učenci uspešno položijo v stabilni bočni zgradimo zaupanje, pa tudi od tega, da pokaže-položaj. mo, da smo vredni zaupanja. Otrokom pojasnimo, da nam bo to prišlo prav pri obravnavanju naslednjega stanja, ki je lahko posledica bolezni ali poškodbe. OSREDNJI DEL Učence vprašamo, ali vedo, kaj je to nezavest in Če kdo ve, mu dovolimo, da pojasni s svojimi kako jo prepoznamo. besedami. Povemo, da je to stanje osebe, v katerem je vi- deti, kot da spi. Se ne odzove, ko jo pokličemo, in nam ne odgovori, ko jo kaj vprašamo. Vprašamo jih še: »V katerih primerih pa pride do nezavesti pri neki osebi? Poznate vi kakšen primer?« Učenci odgovorijo, če vedo. Mogoče so učenci že slišali, da se včasih reče tudi, da je nekdo omedlel. Ko omedlimo, prav tako izgubimo zavest, a le za nekaj trenutkov. Učencem pojasnimo, kaj je omedlevica: ◊ Omedlevica se pojavi, kadar pride do premajhne oskrbe možganov s kisikom. Kisik do možganov prinese kri. Naša kri kroži v krvnem obtoku, ki je speljan po 117 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred celem telesu, vse do možganov (obtok pomeni sklenjeno pot, po kateri se v na- šem primeru pretaka kri). Če iz določe- nih vzrokov pride do motnje v tem krv- nem obtoku, omedlimo. Naštejmo nekaj primerov, ki jih bodo učenci laž- je razumeli: ◊ slabost pri odvzemu krvi – nekateri ljud- je omedlijo, ko vidijo svojo kri; ◊ slabost zaradi neprezračenega prostora – včasih je v nekaterih prostorih zelo slab zrak ali pa je prostor povsem nepre- zračen in zato lahko omedlimo; ◊ slabost zaradi bolečin – lahko imamo tako močne bolečine v delu telesa, da omedlimo; ◊ šibkost med boleznijo ali po njej – ko smo bolni, nam včasih hrana ne tekne, zato jemo manj, postanemo šibkejši in včasih je dovolj že to, da prehitro vsta- nemo iz postelje – pred očmi se nam za- temni, začne nam piskati v ušesih, izgu- bimo tla pod nogami in omedlimo; ◊ bolezen, npr. sladkorna bolezen – previ- soka ali prenizka količina sladkorja v krvi prav tako lahko povzroči nezavest; Učenci sledijo primerom, ki so natančneje in ◊ prometne ali druge nesreče, padci, po- preprosteje pojasnjeni, da jih lažje razumejo. Če škodbe glave … – prav tako povzročijo katerega od primerov poznajo, jim damo bese-nezavest. do, da svoje izkušnje delijo z nami. Lahko jim pojasnimo še te vzroke nezavesti, ni pa nujno: ◊ Procesi v glavi – V naši glavi vse pote- ka po določenih korakih, ki si sledijo. Gre za kup postopkov, ki so pomembni za delovanje našega celotnega telesa. Do motnje teh procesov lahko pride na različne načine (poškodbe glave, epilep- tični napad, vnetja) in tudi to povzroči nezavest. ◊ Presnovne motnje prav tako lahko pov- zročijo nezavest. Sem spada podhladi- tev (če si izmerimo telesno temperatu- ro, kadar smo popolnoma zdravi, nam termometer pokaže 36 oC; če smo kje na mrazu, v razmerah, kjer nimamo pri- ložnosti, da bi se pogreli, pa temperatu- ra našega telesa pade pod 32 oC; takrat 118 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred pravimo, da smo podhlajeni), lahko pa nam odpove kateri od organov, ki skrbi za pravilno delovanje našega telesa (srce, pljuča, jetra, ledvica). Lahko je kri- va tudi sladkorna bolezen (pri sladkorni bolezni gre za težave z uravnavanjem sladkorja v krvi). Zagotovo pa omenimo, da nezavest lahko pov- Učenci bodo zagotovo vedeli odgovor. Povejmo zročijo tudi zastrupitve. Vprašajmo jih, katere jim, da tudi pri takšnih zastrupitvah lahko pride zastrupitve smo mi obravnavali. do nezavesti, še posebej če bi oseba popila več- jo količino detergenta ali jedke snovi. Nadaljujemo: ◊ Zastrupitve povzročijo še zdravila, ki smo jih omenili že v preteklem šolskem letu, droge, alkohol ali plini kot npr. ogljikov oksid, ki se nahaja v izpušnih plinih avtomobilov. Gre za plin brez bar- ve, vonja in okusa. Če ga vdihujemo, se zastrupimo. Lahko pademo v nezavest, lahko pa je še huje. Velika verjetnost je, da bomo na nezavestno osebo naleteli v nekoliko bolj nenavadnih oko- liščinah. Če bomo videli nekoga, ki spi lepo pris- lonjen na drevo, zagotovo ne bomo pomislili, da je nezavesten. Če pa vidimo nekoga, ki leži na tleh sredi ulice, na pločniku, v trgovini, v garaži, pod električno napeljavo … pa bomo najbrž pomislili, da je nekaj narobe. In ko zagledamo nekoga, ki leži na tleh, kaj Učenci se bodo mogoče sami spomnili, da je najprej naredimo? vedno na prvem mestu NAŠA VARNOST. Če ni tako, to še nekajkrat poudarimo. Najprej poskr- bimo za svojo varnost, sicer ne moremo poma- gati poškodovani ali nenadno oboleli osebi. Učence povabimo, naj odprejo delovne zvezke na str. 26. Skupaj napišimo nekaj primerov, na katere lahko naletimo in v katerih je zelo pomembno, da najprej poskrbimo za svojo var- nost. Učence povabimo, naj tudi sami podajo kakšen predlog. Če je predlog primeren, napi- šimo tistega, ki so ga predlagali učenci. Sicer si lahko pomagamo še s primeri v PPT 3.25. Učenci rešijo nalogo na str. 26. Ko ugotovimo, da je varno, pristopimo. Kaj pa Če ni varno, pokličemo številko 112, povemo, če ugotovimo, da ni varno? Kako ukrepamo v kaj se je zgodilo, ali opišemo prizor, na katerega takšnem primeru? smo naleteli, in počakamo, da pride pomoč. 119 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Zdaj pa nadaljujemo. Preverili smo, ali je varno, in ugotovili, da je in da se lahko približamo. Približamo se osebi od spredaj, se predstavimo Učence vprašamo, kaj menijo, da naredimo za in vprašamo, ali lahko pomagamo. Če se ta ne tem? Odprejo naj delovne zvezke na str. 27 in odzove, jo primemo za ramena in jo glasno ogo-skupaj pogledamo, kako bomo ravnali. vorimo. Kaj pa vprašamo osebo? Pustimo učencem, da povedo svoje predloge. Če bo kdo vedel/ugotovil, to takoj napišemo pod ustrezno zaporedno številko v 2. nalogi, ki se nahaja na str. 27. Sicer pomagamo (PPT 3.25). Učencem povemo, da postavimo osebi vsa vpra- šanja, ne glede na to, ali nam odgovarja ali ne. Če nam ne odgovori na nobeno vprašanje, na- daljujemo, in sicer tako, da osebo obrnemo na hrbet (če ne leži na hrbtu) in najprej preverimo, ali ima kaj v ustih. Lahko je to košček hrane, zob, bruhanje …. Temu pravimo TUJEK. Učenci to zapišejo v nalogi na str. 28. Pred nadaljnjim reševanjem k demonstraciji po- vabimo učenca. Naj se uleže na trebuh. Otro- kom demonstriramo, kakšni so postopki do tre- nutka, ko ugotovimo, da moramo osebo dati v stabilni bočni položaj. Tega položaja za zdaj še ne omenjamo. Učencem povemo: »Najprej moramo nekaj glasno zavpiti. Kaj menite, da je to, kar mi glas- Učenci bodo najbrž vedeli, da je to: »NA PO-no zavpijemo?« MOČ!«, saj smo o tem govorili že v 2. razredu. Ponovimo, da je to nujno, saj tako opozorimo ljudi v okolici, da nujno potrebujemo pomoč. Potem vprašamo otroke: »Ali zdaj vemo, ali ta oseba diha ali ne?« Učenci povedo, da tega ne vemo. »To je zelo pomemben podatek, ki ga moramo ugotoviti. Kako pa ugotovimo, ali nekdo diha?« Učenci povedo, če imajo kak predlog. Učencem demonstriramo celoten postopek, začnemo pa od začetka. Govorimo glasno: • PREVERIMO VARNOST. Se predstavimo in vprašamo: 1. »Ali vam/ti lahko pomagam?« • Če se oseba ne odzove, pristopimo do nje od spredaj, jo primemo za ramena in vprašamo: 2. »Ali ste/si v redu?« 3. »Ali me slišite/slišiš?« 120 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred • Obrnemo osebo na hrbet, jo primemo z eno roko za čelo, z drugo pa ji odpremo usta in pogledamo, ali je v njih tujek. • Ker še vedno ne odgovori, zakričimo: »NA POMOČ!« in preverimo, ali diha. • To naredimo tako, da klečimo ob osebi, obrnjeni k njej. Osebo primemo z eno roko za čelo, z dvema prstoma druge roke pa pod brado, kjer je kost, in ne na mehkem delu. Glavo zvrnemo nazaj. To naredimo zato, da sprostimo dihalno pot (pojasnimo v nadaljevanju). • Glavo držimo v prej omenjenem polo- žaju, nato pa svoj obraz sklonimo nad obraz nenadno obolele ali nezavestne osebe, jo gledamo v prsni koš in delamo troje: ČUTIMO, POSLUŠAMO IN OPAZU- JEMO. In kako to počnemo? Postavimo si 3 vprašanja: ° Ali na svojem licu čutim njegovo/ njeno sapo? ° Ali slišim njegovo/njeno dihanje? ° Ali vidim, da se mu/ji dviga in spušča prsni koš? • Ker se bomo za zdaj učili, kako ukrepati v primeru, ko oseba diha, bomo vedno ugotovili, da diha. Kako ravnamo po naši ugotovitvi, pa bomo vadili prihodnjič. Kot smo omenili med demonstracijo, se vrnemo k sproščeni dihalni poti in učence vprašamo, ali vedo, kaj to pomeni. Dihalna pot je pot, po kateri gre zrak od naših ust oz. nosu do pljuč in nazaj (Dihanje ljudi in živali, 2014). Če smo nezavestni, nam lahko jezik, ki v tistem trenutku ni napeta mišica, ampak je tudi on »videti, kot da spi«, zdrsne nazaj in to pot za- pre. Tako se lahko tudi zadušimo. Če pa zvrnemo glavo nazaj, pa jeziku to preprečimo. In s tem po- skrbimo, da zrak prihaja in odhaja brez ovir v telo poškodovanca ali nenadno obolelega. Če imajo učenci še kakšno vprašanje, jim odgo- vorimo. Sicer nadaljujemo. Postopek ponovimo dvakrat, nato pa povabimo Učenci pozorno spremljajo demonstracijo. Ko učence, naj rešijo še naloge na str. 28 in 29 v demonstracijo ponovimo, nas lahko oni vodijo, naših delovnih zvezkih. Zapišimo postopoma ob kaj moramo narediti, mi pa jih samo popravimo, pomoči PPT 3.25. če je to potrebno. Nato skupaj rešimo naloge v delovnih zvezkih na str. 28 in 29. 121 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred ZAKLJUČNI DEL Učence povabimo, naj se razdelijo v pare in va- Učenci v parih vadijo celoten postopek. Pazimo, dijo opisani postopek od začetka do trenutka, da delo opravita oba v paru. Če je potrebno, naj ko končajo: »Ugotovil/ugotovila sem, da diha.« imajo pred seboj odprt delovni zvezek. Učitelji spremljamo delo učencev in jih opozori- mo na morebitne nepravilnosti. Povemo jim, da bomo prihodnjič še vadili, kako ravnamo v pri- meru nezavesti, in da se s tem, ko nezavestna oseba diha, naš postopek oskrbe in nudenja prve pomoči še ne konča. OPOMBA: Učenci pri tej vaji ne bodo potrebo- vali škatle za prvo pomoč, čeprav jih je dobro navajati, naj jo imajo s seboj in pri roki. Do tre- nutka, ko pridemo na mesto, kjer je poškodo- vanec/nenadno oboleli, namreč ne vemo, ali bomo potrebovali pripomočke iz škatle. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 15. UČNA TEMA: NEZAVEST – HITRO NA BOK! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ ponovijo, kaj lahko povzroči nezavest; ∗ ponovijo, kako pristopimo k nezavestni osebi; ∗ ponovijo, kako preverimo, ali oseba diha; ∗ ponovijo, kako si sledijo začetni koraki, ko je nekdo v nezavesti; ∗ spoznajo, kaj je stabilni bočni položaj; ∗ spoznajo, zakaj damo osebo v stabilni bočni položaj; ∗ spoznajo, da osebe v nezavesti nikoli ne pustimo same; ∗ spoznajo, da moramo v takšnem primeru takoj poklicati 112; ∗ v parih vadijo pristop k nezavestni osebi in stabilni bočni položaj; ∗ v skupinah vadijo oskrbo nezavestne osebe; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ razvijajo spretnosti medsebojne komunikacije. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ računalnik, LCD-projektor  igra vlog ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  pogovor RAZRED)  reševanje nalog/vaje ∗ NEZAVEST 2 – rešitve s str. 30–32 (PPT 3.26)  delo z besedilom ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  branje str. 26–32 (PRILOGA 3.3)  pisanje  delo s slikovnim gradivom 122 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  delo z računalnikom LITERATURA:  praktično delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  drugo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗ Keggenhoff, F. (2006). Prva pomoč: Pomagam prvi! OBLIKE DELA: Prešernova družba.  delo v parih ∗ Zapiski s predavanj in vaj (Tečaj za bolničarja, 2011).  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Kratko ponovimo, o čem smo se pri prejšnji uri Učenci pri pogovoru sodelujejo. Lahko imajo pogovarjali: delovne zvezke odprte. O kakšni poškodbi oz. stanju poškodovanca/ne- nadno obolelega smo se pogovarjali pri prejšnji uri? O nezavestni osebi. Kaj vse pa lahko pri človeku povzroči nezavest? Poškodbe glave, zastrupitve, padec, omedlevica, sladkorna bolezen, šibkost zaradi bolezni, slabost ob pogledu na kri, slabost zaradi slabo prezračenega prostora … Učenci naj povedo s svojimi besedami. Kako pristopimo k osebi, za katero sumimo, da Preverimo varnost, se predstavimo, vprašamo, je v nezavesti? ali lahko pomagamo. Če oseba ne odgovori, jo vprašamo še, ali je vse v redu in ali nas sliši. Hkrati jo rahlo primemo za ramena. Oseba nam ne odgovori. Kaj naredimo potem? Zakličemo: »NA POMOČ!« in preverimo, ali diha. Kako pa to naredimo? Če oseba ne leži na hrbtu, jo na hrbet obrnemo, pokleknemo poleg nje, preverimo, ali ima v ustih tujek, nato pa ji zvrnemo glavo nazaj, se nad njo sklonimo ter poslušamo, čutimo in gledamo. Ali nam lahko dva prostovoljca pokažeta celo- Dva učenca sodelujeta pri demonstraciji in po-ten postopek? kažeta celoten pristop k nezavestni osebi. Po potrebi ju malo usmerjamo. Še zadnje vprašanje: Kaj smo ugotovili? Ugotovili smo, da oseba diha, saj čutimo sapo na licu, slišimo dihanje in vidimo dvigovanje OSREDNJI DEL prsnega koša. Učencem povemo, da se tukaj oskrba našega poškodovanca ali nenadno obolelega ne konča, saj se moramo naučiti še, kako položiti to osebo 123 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred v najustreznejši položaj, da se njeno stanje ne poslabša. Učence vprašamo, ali kdo ve, kakšen bi bil ta položaj? Učenci odgovorijo, če vedo. Povemo jim, da je najprimernejši položaj za to osebo, da leži na boku. Ta položaj ima tudi do- ločeno ime. Pravimo mu STABILNI BOČNI POLO- ŽAJ. Učence vprašamo, zakaj menijo, da moramo osebo položiti na bok? Učenci podajo svoje mnenje. V bočnem položaju: ◊ zagotovimo, da je pot, po kateri gre zrak do naših pljuč in nazaj, brez ovir – prosta dihalna pot; ◊ če oseba bruha ali ima v ustih odvečno slino, mogoče celo kri pri poškodbi, v tem položaju vse to izteka iz ust. Tako preprečimo, da bi to poškodovanca ali nenadno obolelega dušilo; ◊ zmanjšamo pa tudi možnost vdihovanja tujkov. Kaj pa bi pomenilo STABILNI bočni položaj? Za- kaj ravno stabilni? Učencem pojasnimo, kaj ta beseda pomeni: STABILNO je nekaj, kar se ne more premakniti v drugačen položaj, ampak ostane v tem položa- ju. Če rečemo, da je nekaj stabilno, npr. omara, pomeni, da se ne more prevrniti. Če rečemo, da je stol NESTABILEN, pomeni, da lahko pademo, če se usedemo nanj. Npr. ko rečemo, da je stanje nekoga v bolnišnici stabilno, običajno to pomeni, da se ne bo pos- labšalo. Prav tako velja STABILNOST za ta bočni položaj. To je položaj, v katerem je telesu poškodovan- ca ali nenadno obolelega najudobneje, prepreči nastanek zapletov, hkrati pa prepreči nadaljnje premikanje poškodovanca (npr. zaradi ravno- težja). Poškodovanec se ne more prevrniti npr. nazaj na hrbet ali kaj podobnega. Ostane »STA- BILEN«. 124 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Zdaj pa bomo stabilni bočni položaj demonstri- rali. Učence povabimo v krog, k sodelovanju pa povabimo enega od učencev. Začnemo od začetka, saj je dobro, da učenci ta postopek vidijo večkrat (postopek je opisan v prejšnji učni pripravi). Nadaljujemo: Ugotovili smo, da naš poškodo- vanec oz. nenadno oboleli diha, zato ga bomo postavili v stabilni bočni položaj: 1. Klečimo ob njem. Najprej preverimo, ali ima očala ali nosi kaj drugega, kar bi ga lahko oviralo. Tudi iz žepov odstranimo trde predmete. 2. Začnemo z roko, ki je najbližja nam, in jo postavimo v črko U. 3. Njegovo nasprotno dlan položimo na nje- govo lice, ki je bližje nam in ga primemo za ramo. 4. Z drugo roko primemo njegovo nasprotno nogo v kolenu in jo dvignemo. Stopalo naj ima na tleh. 5. Z eno roko ga držimo za ramo, z drugo za koleno (zunanja stran). Počasi ga zvrnemo k sebi. 6. Glavo mu zvrnemo nazaj in jo podložimo z dlanjo, ki je že na njegovem licu. 7. Nogo popravimo tako, da oblikujemo med korakom narobe obrnjeno črko U. To je zdaj stabilni bočni položaj. Ponovimo de- monstracijo z drugim učencem. Zraven govori- mo, kaj počnemo. Učence po demonstraciji povabimo, naj odpre- jo delovne zvezke na str. 30, in rešimo nalogo 5. K vsaki sličici napišemo nekaj besed, ki nam bodo pomagale, da se spomnimo, kako poško- dovanca pravilno postavimo v stabilni bočni po- Učenci ob PPT 3.26 rešijo nalogo 5 na str. 30, ložaj (PPT 3.26). 31 in 32. Učence vprašamo, kaj naredimo, ko smo osebo položili v stabilni bočni položaj. Verjetno bodo sami vedeli, da pokličemo 112. 125 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Opozorimo jih, da osebe v nezavesti nikoli ne pustimo same. Učenci samostojno rešijo nalogo 6. Učence povabimo, naj se razdelijo v pare in va- Učence spremljamo pri izvajanju stabilnega dijo samo stabilni bočni položaj. Vsi ga morajo bočnega položaja. Po potrebi jih popravimo in vsaj enkrat izvesti. jim svetujemo. V pomoč so jim lahko odprti de- lovni zvezki. ZAKLJUČNI DEL Učenci se po uspešno izvedenem stabilnem Učenci vadijo celoten postopek. Eden od učen-bočnem položaju razdelijo v trojice in vadijo ce- cev je nezavestni, dva ga oskrbita. Otroke nau-loten postopek, od preverjanja varnosti do klica čimo tudi, da lahko eden poškodovancu/nena-na 112. dno obolelemu namesti roko na lice in ga prime za ramo, drugi pa mu dvigne koleno. Skupaj naj ga počasi zvrneta proti sebi. To bo zanje lažje. Pri oskrbi sodelujeta 2 učenca. Če nam čas dopušča, naj ponovijo postopek vsaj dvakrat, da lahko pri oskrbi sodelujejo vsi učen- Učitelji spremljamo delo učencev in jih opozori- ci, torej v drugem primeru je poškodovanec/ mo na morebitne nepravilnosti. oboleli drug učenec. OPOMBA: Učenci pri tej vaji ne bodo potrebo- vali škatle za prvo pomoč, čeprav jih je dobro navajati, naj jo imajo s seboj in pri roki. Do tre- nutka, ko pridemo na mesto, kjer je poškodo- vanec/nenadno oboleli, namreč ne vemo, ali bomo potrebovali pripomočke iz škatle. 14. VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE! Ker smo uspešno predelali vse poškodbe in obolenja, načrtovana za 3. razred, je zdaj na vrsti preizkus znanja. Učenci bodo dobili priložnost za utrjevanje in ponavljanje, hkrati pa tudi za ocenjevanje. Končna ura naj bo z vidika poškodb oz. obolenj zasnovana tako, da vsi delajo vse, da ponovijo čim več snovi oz. oskrbijo čim več poškodb/obolenj. Prav tako pa naj imajo priložnost za vrednotenje. V vlogi ocenjevalcev se lahko marsičesa naučijo, saj nenehno ponavljajo zaporedje pri oskrbi poškodovancev oz. nenadno obolelih. Ob koncu morajo biti za svoje delo pohvaljeni. Posebej izpostavimo pohvale za ekipno delo, pa tudi za spodbuden odnos znotraj ekip in med ekipami. Lahko jim omogočimo tudi, da pokažejo svoje celoletno delo pred učenci prvih in drugih razredov, s čimer bomo učence, ki bodo prihodnje leto vpisa-ni v 2. in 3. razred, povabili in motivirali k obiskovanju interesne dejavnosti Prva pomoč za najmlajše. Učenci bodo prav gotovo z veseljem pokazali, kaj vse so se naučili. To pa bo mlajše učence zagotovo pritegnilo k udeležbi. 126 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 16. UČNA TEMA: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ vadijo oskrbo izbitega zoba; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z jedko snovjo; ∗ vadijo oskrbo zastrupitve z detergentom za ročno/strojno pranje; ∗ vadijo oskrbo zvina gležnja; ∗ vadijo oskrbo zloma goleni; ∗ vadijo oskrbo zloma podlakti; ∗ vadijo oskrbo nezavestne osebe; ∗ vadijo in razvijajo komunikacijo s poškodovancem/nenadno obolelim; ∗ se preizkusijo v ocenjevanju in vrednotenju svojega dela; ∗ se preizkusijo v korektnem podajanju povratne informacije; ∗ se učijo sodelovanja v skupini in zaupanja drug drugemu; ∗ krepijo medsebojno sodelovanje in komunikacijo; ∗ poskrbijo za urejenost svoje škatle in pripravljenost za ponovno uporabo. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ škatla prve pomoči (PPT ŠKATLA PRVE POMOČI – 3.  igra vlog RAZRED)  pogovor ∗ imitacija odeje  reševanje nalog/vaje ∗ rute  delo z besedilom ∗ imitacija zob  branje ∗ embalaža detergenta za ročno/strojno pranje, emba-  pisanje laža jedke snovi  delo s slikovnim gradivom ∗ VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE (PRILOGA 3.18)  delo z računalnikom ∗ OCENJEVALNI LISTI (PRILOGA 3.16)  praktično delo ∗ OCENJEVALNI LISTI (PRILOGA 3.19)  drugo (ocenjevanje) ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del), str. 7–32 (PRILOGA 3.3) OBLIKE DELA:  delo v parih LITERATURA:  skupinsko delo ∗ Ahčan, U. (ur.). (2007). Prva pomoč: priročnik s prak-  frontalno delo tičnimi primeri (1. izd., 1. ponatis). Rdeči križ Slovenije. ∗  individualno delo Ahčan, U., Slabe, D. in Šutanovac, R. (ur.). (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. 127 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Za učence pripravimo postaje (PRILOGA 3.18) in liste za ocenjevanje (PRILOGI 3.16 in 3.19). Večino ocenjevalnih listov imamo že iz poglavja VAJA DELA MOJSTRA (PRILOGA 3.16), ocenje- valna lista za poškodbo in obolenje, ki še manj- kata, pa najdemo v novi prilogi (PRILOGA 3.19). Ker ne moremo sočasno spremljati vseh skupin, si bomo delo olajšali tako, da nam bodo pri oce- njevanju in vrednotenju svojega dela pomagali učenci. Učence povabimo, naj se razdelijo v skupine po 3, nato pa razporedimo na isto postajo po 2 skupini. Običajno so skupine ves čas iste, pa nič zato. Tako bomo vedeli, kateri skupini gre neko- liko bolje pri praktičnem delu, in združili po eno Učenci se najprej razdelijo v skupine po 3, nato skupino, ki potrebuje malo več vaje, in po eno pa jih učitelji razdelimo tako, da delata skupaj skupino, ki ji gre pri oskrbi zelo dobro. po 2 skupini. Podamo jim navodila za delo. Učenci krožijo po postajah. Na prvi postaji dela prva skupna, druga ocenjuje; na drugi postaji dela druga sku- Učenci prejmejo navodila za delo. Na vsaki po-pina, prva ocenjuje; na tretji postaji dela prva staji jih čakajo ocenjevalni listi in seveda opis skupina, druga ocenjuje; na četrti postaji dela dogodka oz. nesreče, pri kateri morajo ustrezno druga skupina, prva ocenjuje … ukrepati. Skupina, ki ocenjuje, vzame ocenjevalni list, pogleda kriterije in se pripravi na ocenjevanje. Tudi poškodovanec oz. nenadno oboleli si ogle- da kriterije in poškodbo oz. obolenje, ki ga mora odigrati. V skupini, ki ocenjuje, dva člana ocenjujeta, Skupina, ki izvaja vajo, prebere opis dogodka in eden je poškodovanec/nenadno oboleli. NUJ- se pripravi na delo. NO pa se na postajah poškodovanci/nenadno oboleli ves čas izmenjujejo. Ne dovolimo, da je Za pripravo damo učencem 3 minute, za izved-na vsaki postaji isti član poškodovanec/nena- bo vaje in analizo pa 5 minut. dno oboleli. Učencem povemo, da ne gre za ocenjevanje zaradi točk. To je povratna informacija, s kate- ro bodo izvedeli, ali znajo dovolj ali morajo še vaditi. Tekmujejo sami s seboj. Z učenci spregovorimo tudi o pravičnem ocenjevanju. Ker so ocenjevalci trije, jim povemo, da jim zaupamo, da se bodo med seboj pravično ocenili. Povemo jim še, da se tudi skozi ocenjevanje veliko nau- čimo. 128 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred Učencem povemo, kakšen je vrstni red postaj, Učenci naj nam pomagajo pri pripravi prostora da pri menjavi ne pride do zmešnjave. Najlažje in postaj za delo. Ocenjevalci naj imajo poleg je, če postaje kar oštevilčimo. vsake postaje mizo, pri kateri sedijo in ocenju- jejo delo skupine. OSREDNJI DEL Skupine se razvrstijo po postajah in pričnejo delo. Učitelji spremljamo delo skupin in pomagamo tam, kjer je naša pomoč potrebna. Lahko tudi sproti pobiramo ocenjevalne liste, seštevamo točke in ugotavljamo, katere poškodbe/obo- lenja učenci oskrbijo bolje, katere slabše. Tako sproti spremljamo njihovo znanje. Najbolje je, Učenci pričnejo delo. Eni ocenjujejo in dajejo če se postavimo na postajo, na kateri imamo os- povratno informacijo, drugi izvajajo vajo. Na krbo nezavestne osebe. Velika verjetnost je, da naslednji postaji skupini zamenjata vlogo. nas bodo tam najbolj potrebovali, tako skupina, ki ocenjuje, kot tudi skupina, ki izvaja vajo. Učenci zamenjajo postajo na 8 minut. Če imamo možnost, naj ponavljanje poteka 2 šolski uri. Ko obidejo krog, gredo še enkrat, le da praktično delo prične druga skupina, prva pa ocenjuje … Tako lahko vse skupine izvajajo prak- tično delo na vsaki postaji. ZAKLJUČNI DEL Z učenci pogledamo ocenjevalne liste in jih sez- nanimo z ugotovitvami, rezultati: katera vaja jim je šla najbolje od rok, katero poškodbo/obo- lenje bomo prihodnje šolsko leto še utrjevali? Učenci poslušajo skupne rezultate in tudi sami Kako so se odrezali kot ekipa? Kako jim je šlo povedo, na katerih področjih se sami počutijo ocenjevanje? najbolje usposobljeni. Pohvalimo jih za trud in delo danes, pa tudi za vse šolsko leto, saj bo napredek zagotovo viden. Posebej izpostavimo timsko delo, ki je za nude- nje prve pomoči ključnega pomena. Prav tako jih pohvalimo za dobro opravljeno delo ocenjevalcev. Po potrebi lahko poudarimo, kako pomembno je, da smo pri ocenjevanju pravični. Če je potrebno, lahko izpostavimo tudi katero od težav, če smo jo opazili, vendar se potrudimo, da nanjo nakažemo previdno in da jih s Po končani vaji učenci uredijo in pospravijo svo-pravimi besedami spodbudimo k izboljšanju v je škatle prve pomoči in jih pripravijo za ponov-prihodnjih letih. no uporabo. 129 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred OPOMBA: Učenci imajo svoje škatle za prvo po- moč. V njih so steklenička z vodo, blazinica za hlajenje (imitacija), čista krpica, aluplast, povoj, gaza, rokavice, trikotna ruta (ŠKATLA PRVE PO-MOČI – 3. RAZRED). 15. OGLED REŠEVALNE POSTAJE Učence lahko odpeljemo na ogled najbližje reševalne postaje, lahko pa na obisk povabimo reševalca. Učenci se tako seznanijo s poklicem zdravstvenega reševalca in njegovim delom v celoti. Spoznajo, kaj reševalci počnejo na terenu, kakšna je obleka in oprema reševalca, kakšne primere so že imeli, kakšna vozila uporabljajo, kako so vozila opremljena, kakšna znanja morajo imeti, kako se pri svojem delu počutijo … Oseba, ki je zaposlena na reševalni postaji, ima veliko praktičnih izkušenj in otrokom, pa tudi nam, lahko odgovori na vprašanja iz prve roke. Za učence bodo to povsem drugačne informacije, saj jih bodo dobili od osebe, ki vsakodnevno pomaga ljudem na terenu. Mogoče bo to pri učencih vzbudilo še večji interes za učenje prve pomoči. Tudi sami bodo začutili, da se z majhnimi koraki že učijo za isti cilj, ki ga imajo tudi tam zaposleni ljudje: pomagati v stiski in reševati življenja. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 17. UČNA TEMA: OGLED REŠEVALNE POSTAJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ si ogledajo reševalno postajo; ∗ spoznajo, kako poteka dan zdravstvenega reševalca; ∗ si ogledajo opremo reševalca; ∗ spoznajo delo in zadolžitve zdravstvenega reševalca; ∗ spoznajo, kako poteka intervencija; ∗ si ogledajo reševalno vozilo in opremo reševalnega vozila; ∗ spoznajo, kako se izučimo za zdravstvenega reševalca. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  igra vlog vaja na str. 33 (PRILOGA 3.3)  pogovor  reševanje nalog/vaje LITERATURA:  delo z besedilom ∗ /  branje  pisanje  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom  praktično delo 130 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred  terensko delo  drugo (opazovanje in poslu- šanje) OBLIKE DELA:  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci odidemo na ogled reševalne postaje. Predstavimo jim zdravstvenega reševalca, ki nas Učenci se na reševalni postaji spoznajo z zdra-bo spremljal, in jim povemo, da ga lahko v po- vstvenim reševalcem. vezavi z njegovim poklicem vprašajo vse, kar jih zanima. OSREDNJI DEL Z učenci si ogledamo reševalno postajo, reše- Učenci opazujejo in se učijo o poklicu zdravstve-valno vozilo in opremo zdravstvenega reševal- ni reševalec in o njegovih dolžnostih. Ogledajo ca. si reševalno postajo, reševalno vozilo in opremo zdravstvenega reševalca. Če želimo izvedeti več, lahko tudi učitelji zdra- vstvenemu reševalcu postavimo nekaj vprašanj. Poprosimo ga, naj učencem pove, kako se izučiti Zdravstveni reševalec učencem odgovori na za zdravstvenega reševalca. vprašanja v povezavi s svojim poklicem. Zelo veliko pomenijo praktične izkušnje, po ka- terih lahko zdravstvenega reševalca povpraša- mo. Informacije iz prve roke so vedno najdra- gocenejše. ZAKLJUČNI DEL Učence po ogledu reševalne postaje povpraša- Učenci z učitelji in drugimi učenci delijo svoje mo po vtisih. vtise. V delovnem zvezku na str. 33 lahko napišejo ali V delovnem zvezku na str. 33 svoje vtise zabele-narišejo, kar jim je najbolj ostalo v spominu z žijo v obliki slike, risbe ali zapisa. našega ogleda. Predlagamo jim, naj za reševalce kaj narišejo ali napišejo, in izdelke otrok pošljemo na reševal- no postajo, kjer so nam omogočili učno uro. 131 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred 16. OGLED POLICIJSKE POSTAJE V okviru skrbi za varnost naših učencev vsaka šola sodeluje z najbližjo policijsko postajo. Lahko se pozanimamo, kateri policisti skrbijo za varnost v našem šolskem okolišu, in jih povprašamo, ali jih lahko obiščemo na policijski postaji. Če na policijski postaji ne sprejemajo obiskov učencev, pa se bodo prav gotovo odzvali povabilu in nas obiskali na šoli. Poprosimo jih, naj naše učence seznanijo s poklicem policista. Učenci si bodo z velikim zanimanjem ogledali tudi opremo policista in poslušali o različnih zadolžitvah, ki jih med delovnim dnem opravlja policist. Če smo na obisku, pa nam bodo najverjetneje pokazali tudi policijska vozila, pripore ter druge prostore na policijski postaji. Nekateri otroci so mogoče nekoliko zadržani do policistov. Ta obisk jim bo zagotovo pomagal, da se bodo v primeru, ko bodo potrebovali pomoč, brez oklevanja obrnili na policista. Učitelj/učiteljica: Datum: Osnovna šola: Razred: 3. Zaporedna številka ure: 18. UČNA TEMA: OGLED POLICIJSKE POSTAJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci: ∗ si ogledajo policijsko postajo; ∗ si ogledajo pripore; ∗ spoznajo, kako poteka dan policista; ∗ si ogledajo opremo policista; ∗ si ogledajo opremo policista med intervencijo; ∗ spoznajo delo in zadolžitve policista; ∗ si ogledajo policijska vozila in opremo posameznih vozil; ∗ se seznanijo, kako se izučimo za policista, kriminalista. METODE DELA: PRIPOMOČKI:  didaktična igra ∗ delovni zvezek MOJ PRIROČNIK PRVE POMOČI (2. del),  igra vlog vaja na str. 33 (PRILOGA 3.3)  pogovor  reševanje nalog/vaje LITERATURA:  delo z besedilom ∗ /  branje  pisanje  delo s slikovnim gradivom  delo z računalnikom  praktično delo  terensko delo  drugo (opazovanje in poslu- šanje) OBLIKE DELA:  delo v parih  skupinsko delo  frontalno delo  individualno delo 132 PRVA POMOČ ZA NAJMLAJŠE , 3. razred DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCA UVODNA MOTIVACIJA Z učenci odidemo na ogled policijske postaje. Predstavimo jim policista, ki skrbi za varnost Učenci na policijski postaji spoznajo policista. otrok v našem šolskem okolišu. Dovolimo jim, da mu postavijo vprašanja v povezavi z njegovim poklicem. OSREDNJI DEL Z učenci si ogledamo policijsko postajo, pripore Učenci opazujejo in se učijo o poklicu policista (če so prazni), policijska vozila in opremo poli- in njegovih dolžnostih. Ogledajo si opremo poli-cijskih vozil. Ogledamo si tudi opremo policista. cista, policijsko postajo in policijska vozila. Če želimo izvedeti več, lahko tudi učitelji poli- cistu postavimo nekaj vprašanj. Poprosimo ga, naj učencem pove, kako se izučiti za policista in Policist učencem odgovori na vprašanja v pove-kriminalista. zavi s svojim poklicem. ZAKLJUČNI DEL Učence po ogledu policijske postaje povpraša- Učenci z učitelji in drugimi učenci delijo svoje mo o vtisih. vtise. V delovnem zvezku na str. 33 lahko napišejo ali narišejo, kar jim je najbolj ostalo v spominu z V delovnem zvezku na str. 33 svoje vtise zabele-našega ogleda. žijo v obliki slike, risbe ali zapisa. Predlagamo jim, naj za policiste kaj narišejo ali napišejo, in izdelke otrok pošljemo na policijsko postajo, kjer so nam omogočili učno uro. CENA: 25 € ISBN 978-961-6103-52-7