V BOLNIŠNICO, NAMESTO V ŠOLO - Prvi šolski dan se je v torek dopoldan za ll-letno Tanjo Bele
St. 36(1673) Leto X) NOVO MESTO čet
3.	septembra ' Cena: 10 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z
Obeležji VOS in tiskarni
Odkrili so ju minulo nedeljo v Dolnji Brigi pri Kočevju
Na razvalinah bivše šole v Dolnji Brigi pri Kočevju so v nedeljo, 30. avgusta, odkrili dve spominski obeležji. Prvo govori, da je bil tu od septembra 1943 do januarja 1944 sedež okrožne komisije VOS, od 1. marca 1944 do 14. maja 1944 pa je bila tu tudi tiskarna Centralne tehnike KPS 12A.
Ploščo VOS so odkrili na ohranjenem vogalu šole, tiskarni pa na zidanem temelju za hiUotiskarski stroj. Plošči sta posvečeni tudi padlemu komisarju Janezu Maslju-Ladu in drugim padlim tiskarjem ter Padlima vosovcema Jožetu Liscu in * vedno neznanemu vosovcu, ki je imel partizansko ime Gorazd ali morda Gozdar.
Svečanosti so se udeležili nekdanji delavci v tej partizanski tiskarni, člani VOS, ki so med vojno delovali na območju Brige, celotni takratni republiški odbor centralne tehnike KPS, predstavniki takratnega republiškega vodstva VOS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, predstavniki krajevne skupnosti Kočevska Reka, na območju katere sta spominski obeležji, in drugi.
Predstavniki tiskarne in VOS so se zahvalili vsem, ki so omogočili
DELEŽ JE ZA VARNOST
Po pogodbi, ki sta jo sklenila jedrska elektrarna Krško in izvršni svet občinske skupščine Brežice, bosta za varnost okolice elektrarne, za opremo in dodatno usposabljanje enot civilne zaščite ta dva skupaj prispevala nekaj manj kot 11,5 milijona dinarjev. Od tega znaša delež JE 3.271.000 dinarjev, delež IS Brežice pa 8.223.000 dinarjev.
ITrebnje slavil
*_ .. 1,1 ■ . ★ ★Za praznik otvoritev no-*
postavitev obeležij. To sta bila posestvo Snežnik in občinski odbor ZZB NOV Kočevje. Posebna zahvala je veljala Lojzetu Erjavcu iz Mahovnika pri Kočevju, ki je izdelal obe spominski plošči in ju podaril organizatorjem svečanosti.
J. P.
*****.«<**+**++********
PETNAJSTA ZBORUJE V BOŽAKOVEM *
6. septembra bo v Božakovem
* pri Metliki zbor borcev in*
* aktivistov 15. SNOUB-Belo-*
* kranjske brigade. Slavnost bo ob *
* 10.30, prevozi iz Metlike do*
* Božakovega pa so zagotovljeni* £ od 9. ure dalje.
* Slavnostni govornik bo pod-* 5 predsednik ZZB NOV Slovenije*
* Stanko Repar. Na prijetno snide-*
* nje so poleg borcev in aktivistov*
* vabljeni tudi občani. ★-K********************
★
*ve
★
★ — ★
osnovne šole njem
Treb-* ★ ★ ★ ★
Do konca tedna bo prevla ovalo spremenljivo vreme < Jajevnimi padavinami.
in njeno prijateljico Matejo Falkner z Mestnih njiv slabo začel, Na testi herojev, prea uimnazijo jima je neprevidni tek čez cesto končala stoenka Matije Bobnarja iz Dolenjskih Toplic. Mateja se je pobrala brez poškodb, Tanjo pa so odpeljali v bolnišnico. Nesreča je še eno opozorilo več za trideset tisoč prvošolčkov, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag, njihovim starejšim vrstnikom in nam vsem. Ne pozabimo: lani je na slovenskih cestah umrlo 52 otrok, med njimi je bilo kar 11 prvošolčkov. Milica bo zato letos še bolj stroga in dosledna. (Foto: Janez Pavlin)
Slovo brigadirskih krampov
Slovesen zaključek ZMDA „Suha krajina '81" in MDA „Bela krajina '81" — Mladi so presegli načrtovane plane — Priznanja akcije v Žužemberku
V soboto so na vseh desetih deloviščih po Sloveniji pripravili slovesnosti ob zaključku letošnjih zveznih in republiških delovnih akcij. Sklenjena je bila tudi vsakoletna ZMDA „Suha krajina 81l'
* Občina Trebnje praznuje jutri *
* svoj občinski praznik v spomin ★
* na ustanovitev Gubčeve brigade. *
* V preteklih letih je dosegla ★
* velike uspehe v gospodarstvu in *
* na drugih področjih, kar je ★ ,* pomenilo dokaj hiter razvoj za *
* do nedavnega nerazvite kraje. *
* Letos je delovnih zmag manj kot *
* pretekla leta in tudi praznovanja * *bodo skromnejša, stabilizacijska* J - bi lahko rekli.	*
* Na predvečer praznika bodo *
* po krajevnih skupnostih srečanja *
* mladine z borci ob tabornih *
* ognjih. Na sam praznik, 4.*
* septembra, bo ob 10. uri slav-*
* nostna seja zborov skupščine in ★
* vodstev družbenopolitičnih or- *
* ganizacij v novi osnovni šoli v ★
* Trebnjem, ob 13. uri pa pri*
* spominskem obeležju Gubčeve ★
* brigade na Trebelnem srečanje*
* občanov, mladinskih pohodnih ★ *enot, vojakov in borcev. Popol-*
* dne bodo v Galeriji v Trebnjem *
* odprli razstavo del slikarja Bori- *
* sa Žoharja. V okviru prazno- ★
* vanja bodo številna športna *
* tekmovanja, tradicionalni odboj-★
* karski turnir pa bo v soboto v *
* novi telovadnici. Več na osred- *
* njih straneh.	*
TE DNI ZAGON JE KRŠKO?
Če bo SR Hrvaška še ta teden dala soglasje za začetek reakcije v JE Krško, se bo v začetku prihodnjega tedna v reaktoiju začela verižna reakcija, oktobra pa naj bi elektrarno, ki jo skupaj gradita Slovenija in Hrvaška, priključili na električno omrežje. To so sporočili na tiskovni konferenci, Id je bila 1. septembra v JE Krško.
Z delovišč so odšle brigade zadnje izmene „Ivo Lola-Ribar“ iz Čapljine, „Moše Pijada“ iz Krive Palanke, „Svetozai Markovič" iz Svetozare-va, PDB „Alma Vivoda" iz slovenskih obalnih občin, brigada , bratov Polančič" iz Maribora in brigada „Franca Planinca" iz Kopra. Na zaključni slovesnosti v brigadirskem naselju je mladim in vabljenim gostom govoril član medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko Dušan Lavrič. Poudaril je velik pomen brigadirskih rok, ki so pomagale premagovati razvojne težave na manj razvitem območju grosupeljske, kočevske, trebanjske in novomeške obline. V sedmih letih, kolikor traja akcija, so mladi zgradili 40 km vodovodnega omrežja, več kot deset kilometrov cest in skupaj opravili prek 400.000 norma ur v skupni vrednosti prek 60 milijonov dinarjev. Letos je 17 brigad s 780 brigadirji zgradilo več kot 10 km vodovodnega omrežja in prav toliko kilometrov cest. Vrednost letos opravljenih del znaša 24 milijonov dinarjev, več kot polovico te vsote so prispevali mladi iz vseh koncev naše domovine.
Na koncu so podelili priznanja akcije, ki sojih letos prejeli: DPO in KS Žužemberk, skupnost krajevnih skupnosti Žužemberk, komanda garnizije Novo mesto, Jelovica iz Škofje Loke, kolektiv Gradbenika iz Žužemberka, OŠ Žužemberk, Iskra Žužemberk, KUD, društvo Ljudske tehnike in radioklub, Komunalno podjetje Grosuplje in Darja Colarič iz Novega mesta. Akcijo je zaprl
podpredsednik RK ZSMS Bojan Fink.
” V soboto dopoldan so na prireditvenem prostoru za hotelom Lahinja zaključili slovensko MDA „Bela krajina ’81“ brigadirji iz naselja Kot pri Semiču. Za njimi ostaja opravljeno delo: vodovod od Metlike do Primostka, pomagali so pri gradnji kolektorja za kanalizacijo v Crnonr-lju, izkopavali jarke in opravljali zemeljska dela na napeljavi telefona
za KS Semič, gradili so cesto Gradnik - Omota in Stari trg -Črnomelj. Delali so pri postavljanju pretvornika na Vinici in še nekaterih drugih delih. Skupaj se je v osmih brigadah zvrstilo skoraj 400 brigadirjev.	j. PAVLIN
V KRŠKEM: KARIKATURE
Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli razstavo portretnih karikatur Boruta Pečarja z naslovom „Moji sodobniki".
TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO priredi 6. septembra letos
veliko tradicionalno tombolo v Krškem.
Dobitki so : traktor s prikolico, stoenka, 125 P, 126 P, barvni televizor, pralni stroj „Koerting" dvakrat po 100 vreč cementa in veliko drugih dobitkov.
Rezervirajte si v nedeljo 6. 9. čas za Krško.
655/36-81
Pokritje izgube, zagotovitev denaija za tekoče poslovanje, dokončanje naložbe, ustrezni ukrepi znotraj delovne organizacije, spremembe nekaterih zveznih predpisov in odlog plačila posojil, to so glavne postavke sanacijskega programa, ki ga je bila novomeška IMV dolžna izdelati, da bi z njegovo uresničitvijo pokrila lansko izgubo (blizu 652 milijonov dinarjev) in zagotovila uspešno poslovanje v prihodnje.
Podrobnejša razčlemba takega programa pokaže, da bi izgubo pokrili v glavnem z denarjem republiškega sklada za skupne rezerve. Od tod (v sodelovanju z bankami)
naj bi prišel tudi obratni denar in denar za dokončanje naložbe. Na novo naj bi zaposlili 1.700 delavcev, v IMV predvidevajo vnovično uvedbo potrošniških posojil za avte (do 70 odst. prodajne cene), zmanjšanje prometnega davka na avtomobile in odlog plačila posojil. Eno k drugim: 3 milijarde dinarjev naj bi zadostovalo za sanacijo IMV.
Pa je tako zastavljen sanacijski program uresničljiv? O tem je podvomil republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo, zanj je vprašljiva možnost povečanja proizvodnje in prodaje avtov na 75 tisoč letno; sporno je to, da IMV za naslednji dve leti še zmeraj računa na izgubo, ne primerja pa lastne in prodajne cene izdelkov- Ob nizki
Začetek novega
Učenci, učitelji in skrbi so se vrnili s počitnic in napolnili „učilne zidane". Danes, tretji dan novega šolskega leta v razredih že normalno teče nam tako znana procedura. Morda so misli tega ali onega še na samotnem in brezskrbnem potepu, toda začelo se je. Za tisoče otrok, ki 'so stopili v prvi razred, je to prvi resnejši in samostojnejši korak v življenje. Za generacijo zadnjih osmošolcev, vpisanih v prve letnike srednjih šol usmerjenega izobraževanja, pa prvi korak do poklica. Dozdajšnje srednje šole, ki so bile le nekakšna stopnica za višješolski študij, so začele odštevati zadnja leta svojega obstoja in način dela. Ko bodo letošnji prvošolci srednjih šol novega tipa postali maturanti, jih ne bo več.
Usmerjeno izobraževanje kot najpomembnejšo pridobitev preobrazbe vzgojnoizobraževalnega dela na srednji stopnji uvajamo v Sloveniji prvič in enotno. Programi so po krajih in območjih razporejeni tako, kot to najbolje ustreza kadrovskim načrtom združenega dela pa tudi samim učencem. Znano je, da je tako imenovana mreža šol nastala na podlagi potreb po poklicih v posamezni panogi. Tudi na Dolenjskem, v Posavju in kočevsko — ribniškem koncu so poskušali šole in oddelke usmerjenega izobraževanja razporediti kar najustrezneje.
„Na Dolenjskem ugotavljamo, da se interesi medsebojno dobro pokrivajo v kovinskopredelovalni, elek-tro, ekonomski in zdravstveni usmeritvi, v drugih manj. Opaziti je tudi, da je nekako prevladalo zanimanje za srednje programe, še posebno za pokljc tehnikov, medtem koza tako imenovano šolanje po skrajšanih programih ni bilo navala,” je ob času vpisa ugotavljal Ivan Šantelj, strokovni sodelavec za usmerjeno izobraževanje pri občinski izobraževalni skupnosti v Novem mestu. Razveseljivo pa je, da se bo večina, ki se je odločila za usmerjeno izobraževanje, za poklic lahko izšolala v domačem ali temu najbližjem kraju, kjer bodoče tehnike in druge čaka tudi prva zaposlitev. Združeno delo je kajpak še kako zainteresirano, kdo bodo te stotnije mladih in za neposredno vključitev v delo in samoupravljanje usposobljenih fantov in deklet.
I. ZORAN
Rezervni sklad ni brez dna
Sanacijski program IMV je treba uskladiti s stvarnimi možnostmi — Odločijo naj vsi zaposleni, tudi njihova odrekanja bodo pripomogla k uspešnejšemu poslovanju
delovni storilnosti je dvorezno zanašati se na morebitna potrošniška posojila in nižji prometni davek. Iz republiškega sklada skupnih rezerv pa je IMV že dozdaj dobila skoraj toliko denaija, kot ga teija za pokritje lanske izgube.
Zadnji rok za izdelavo sanacijskega programa je konec tega leta, zato je še čas, da program uskladijo s stvarnimi možnostmi. O tem naj bi odločali vsi zaposleni, saj se bodo morali marsičemu odpovedati, da bi prišli na zeleno vejo pri poslovanju. Omenjeni republiški sklad ni brez dna, samo nanj se ne kaže zanašati.
(po Delu)
Častno opravilo - stane
Nunčič, ki. mu je slovenska poslovna skupnost za vinogradništvo za zasluge podelila zlato plaketo, je prerezal vrvico pred novo polnilnico.
Hram za rujno kapljico
V Leskovcu odprli novo avtomatsko polnilnico vin
NASVIDENJE NASLEDNJE LETO - Brigadirji ZMDA „Suha krajina ’81“ so se v soboto razšli v razne kraje naše domovine. Združeni in enotni so zaplesali in zapeli v slovo. (Foto: J. Pavlin)
Petkova otvoritev nove sodobne polnilnice tozda Vinogradništvo—kleti krškega Agrokombinata v Leskovcu je pomembna ne le za krške vinogradnike, marveč tudi za tiste iz širšega posavskega območja. Letos bodo zavoljo bistveno slabše letine odkupili največ okoli 300 vagonov grozdja, čeprav bo pridelek bolj kakovosten in bi ga lahko sp ra vib v klet blizu 400 vagonov.
Celotna naložba je veljala 64 milijonov dinarjev, od tega je petina lastnih sredstev, pomagali pa so si tudi s posojili LB-TPB, Beograjske banke, Zavarovalnice Triglav sredstvi interne banke sozda Mercator in gospodarskih rezerv občine.
Tehnologija v novi polnilnici z zmogljivostjo 2000 litrov cvička,
sremičana ali drugih sort vina, na uro, ki bodo še obogatila asortiman, se ne menja. Ostaja pri hladilno-sterilnem polnjenju, le da, so s polavto matike prešli na samodejno linijo Seitz, ki seveda bistveno povečuje zmogljivost polnilnice. Ta poskusno obratuje že od 23. julija.
Zaenkrat so letno izvažali le pet. vagonov vina, predvsem v Nemčijo in Avstrijo, poslej pa se bodo vrata izvozu bolj odprla. Da pa bocio lahko uresničili te cilje, bodo poskrbeli za spretnejše in spod-budnejše plačilo prevzetega pridelka, veliko pa obeta družbena pomoč zasebnikom - kooperantom pri posodobitvi vinogradov. Tako so uredili 700 ha vinogradov, 100 ha je obnovil Agrokombinat sam, 200 ha kmetje, 200 hektarjev vinogradov pa bodo obnovili v kratkem
P. PERC
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Ta teden je minilo dvajset let, ko je svečano okrašeni Beograd sprejel udeležence prvega srečanja predsednikov 25 držav oziroma vlad neuvrščenih držav, ki ga danes upravičeno imenujemo zgodovinski Če je bilo prvo vrhunsko srečanje neuvršče-
Dvajset let neuvrščenega gibanja
nih izrednega pomena za sodelujoče države, to še posebej velja za našo državo, saj ji je namreč pripadla tudi čast prve gostiteljice. Tako je naše glavno mesto 1. septembra 1961 postalo nekakšno „središče sveta": predsednik Tito je sprejemal in pozdravljal državnike, ki so se odločili, da kot prvi izoblikujejo politiko neuvrščenosti, med njimi Naserja, Nehruja, Sukama, Nkruma-ha, Sihanuka, Makariosa, Sa-lasija, Bandaranaikejevo in druge.
Šestdnevni zbor 25 voditeljev držav ali vlad v prostorih zvezne skupščine je, razumljivo, odmeval tudi v „ostalem“ svetu, še zlasti zaradi tega, ker so rezultati konference pomenili alternativo dotedanjim neenakopravnim odnosom v svetu, kakršne so si zamislile velike sile oziroma voditeljici na novo izoblikovanih vojaško - političnih blokov: ZDA in SZ. Temeljna načela, izoblikovana pred dvajsetimi leti, v celoti veljajo še danes.
Odmev, ki ga je imela beograjska konferenca, je znan. V obdobju dveh deset-letjij se je namreč gibanje razširilo domala že na blizu sto držav, ki predstavljajo kar dve tretjini človeštva.
Gibanje neuvrščenih, če ponovimo, se je ^rodilo v času hladne vojne, v času nove preizkušnje za svet, ko se je nad njim ponovno nevarno zamajal Damoklov
meč novega vojaškega spopada. Danes mnogi upravičeno zatrjujejo, da bi bil svet
videti precej dejavnosti držav.
Borba za enakopravne
drugače brez neuvrščenih
mir, varnost, politične in gospodarske odnose ter odpravo politike sile oziroma vsakršne oblike nadvlade predstavlja osnovno dejavnost neuvrščenih, ki pa jim je končni cilj vendarle ukinitev blokov, zavedajoč se dejstva, da kot edina ogrožata svetovni mir. Te nevarnosti se zaveda vedno več držav, zato je med neuvrščenimi tudi iz leta v leto več novih članov - mnoge države pa se odločajo tudi zategadelj, ker spoznavajo, da samo med neuvrščenimi lahko ohranijo svojo neodvisnost.
NOVI ATENTAT NA IRANSKI VRH
Iranski predsednik Mohamed Ali Radžai in premier Mohamed Džavad Bahonar sta izgubila življenje v eksploziji peklenskega stroja, ki so ga postavili v pisarni iranskega premiera. Do eksplozije je prišlo v trenutku, ko sta Radžai in Bahonar imela sestanek s svojimi sodelavci.
Za atentat so prevzeli odgovornost	pripadniki
muslimanske	levičarske
organizacije „Mudžahedin halk". Predstavnik vlade Behsad Nabavi je izjavil, da je bilo v prostoru, kjer so podtaknili razstrelivo, i> času atentata 15 oseb.
Atentat na iranski vrh je že drugi po vrsti na najvišje iranske funkcionarje. 28. junija letos je eksplozija na sedežu vladajoče Islamske republikanske stranke terjala 70 življenj. Med ubitimi je bil tudi vodja stranke ajatolah Behešti, ki ga je na tem položaju takoj zamenjal včeraj ubiti Bahonar. Radžai pa je bil na mestu iranskega predsednika vlade vse do padca predsednika Banija Sadra, nakar je 2. avgusta postal predsednik Irana.
VASO GASAR
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p. o.
Novo mesto. Glavni trg 11, komisija za delovna razmerja
objavlja
proste naloge in opravita:
1. KOMERCIALNI REFERENT II i. ADMINISTRATOR II 3- VOZNIK—DELAVEC v poslovni enoti Metliki
4 PRALEC AVTOMOBILOV Avtomobilski servis Trebnje
št. 7
v poslovni enoti
POGOJI:
Podil
srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
VKV izobrazba trgovske smeri in 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 2)
poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 3)
dokončana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj ter opravljen vozniški izpit „B" kategorije, poskusno delo 2 meseca;
pod 4)
NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj ter opravljen vozniški izpit „B" kategorije, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge na naslov v 15 dneh po objavi. Vse kandidate bomo v 30 dneh po poteku objave obvestili o izbiri."
650/36-81
Sevnica brez vode
Kje je bil dežurni?
V ponedeljek popoldne je v Sevnici prišlo do večkratnih prekinitev električne napetosti. Že zvečer ni iz pip mestnega vodovoda pritekla niti kaplja vode. Ob 18.30 je bila elektrika po izjavi Janeza Kranjca z delovodstva sevniškega Elektra v redu. Prišlo je namreč do prebijanja visokonapetostnega kabla med dvema transformatorjema.
Elektrikarji so vedeli, da ob takih prekinitvah pride do samodejnega izklopa vodovodnih črpalk. Žal dežurnega za vodovod pri sevniški Komunali niso našli. Ko so se elektrikarji ob 21.30 napotili na črpališče, so tam naposled le našli komunalce. Po izjavi ljudi je voda ponovno pritekla v nekatere mestne predele šele okrog 21.20, pritisk pa še ni bil ustaljen v torek dopoldne.
Zaradi izpada vode so imeli težave posebno v večjih obratih družbene prehrane. Ekipa Elektra Krško je v torek z instrumenti iskala domnevni kraj prebijanja kabla. Sumi, da ga je poškodoval graditelj hiše ob izkopu za temelje, okvara pa je pokazala zobe šele sedaj. Pri Komunali so proti dežurnemu, ki v ponedeljek popoldne to ni bil, nemudoma sprožili disciplinski postopek.
OGLAŠUJTE V DL!
Delavcem padajo drobtinice
Odločajo le o malo dohodka in s tem o malo oblasti — Zakaj trganje vezi v združenem delu? — Kam vodi poplava najrazličnejših organov, ki si jemljejo pristojnosti?
Analize kažejo, da se združeno delo v zadnjem času razdvaja in razdružuje, namesto da bi se povezovalo, združevalo in poenotilo svoje načrte razvoja. Nenehno ponavljamo, daje to edina ekonomska utemeljena pot in možnost za stalno in trajno povečevanje dohodka vseh ter glavni pogoj za dolgoročnejšo in hitrejšo stabilizacijo gospodarstva, vendar se razmere kljub temu ne spremenijo. To dokazujejo zlasti podatki o združevanju dela in sredstev.
V lanskih investicijah so sredstva, ki smo jih v državi zagotovili z združevanjem na osnovi skupnega dohodka, znašala le 6,7 %. Pa še od teh so jih dve tretjini združili z odloki, to je z republiškimi zakonskimi predpisi. Delavci torej niso samoupravno odločali o razširjanju materialne osnove svojega združenega dela.
Zastavlja se vprašanje, ali so delavci v resnici povsem neinformirani, ko nočejo delati tako in tistega, kar je v njihovem interesu, ali pa gre še
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Priprava osnutkov kongresnih dokumentov ni zamrla niti v poletnih mesecih, ko je čas dopustov. V delovnih skupinah posameznih komisij za pripravo 9. kongresa ZKS razpravljajo o posameznih segmentih dokumentov, ki jih pripravljajo in dopolnjujejo. Tako bodo delovne skupine, ki pripravljajo poročilo o uresničevanju resolucije 8. kongresa ZKS, upoštevale pripombe, ki jih je dalo predsedstvo CK ZKS na prvi osnutek poročila na
Priprave na kongres
julijski seji in poglobilo ocene. S tem gredo v širino, saj bodo v razprave o tem osnutku že v začetku septembra vključili tudi sekretarje občinskih komitejev in medobčinskih svetov ZKS, sekcije marksističnega centra CK ZKS in tudi komuniste — strokovnjake na posameznih področjih, ki bodo lahko veliko prispevali k objektivnosti ocen. Razprave bodo potekale tudi v komisijah predsedstva CK ZKS, tako da bo podlaga poročilu res najširša razprava o posameznih nalogah, ki jih je postavil zadnji kongres, ocena, kaj in koliko smo realizirali pa tudi dogovor, zakaj nekaterih usmeritev nismo uresničili.
V razpravah je še zlasti poudarjena nujnost, da se realno oceni družbenoekonomski in politični razvoj v letih po zadnjem kongresu. Potrebno je opozoriti na zastoje na posameznih področjih, hkrati pa tudi na uspehe, ki smo jih dosegli. Aktivnost Zveze komunistov je bila v tem obdobju izredno dinamična in raznolika, ugotovitve pa kažejo, da rezultati niso tolikšni, kot so bili vloženi napori. Zato bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kje so vzroki za to, da marsikje ni bilo idejnopolitične enotnosti, zaradi česar je akcija ZK dajala manjše rezultate. Iz vseh teh ugotovitev in
spoznanj pa je potrebno iskati usmeritve za prihodnjo aktivnost Zveze komunistov.
VEČ ZA OSEBNE DOHODKE!
Kot ugotavljajo v Zvezi sindikatov Jugoslavije, realni osebni dohodki nenehno padajo, kar se jim zdi nerazumljivo predvsem zato, ker so rezultati gospodarjenja v velikem delu združenega dela takšni, da bi lahko osebnim dohodkom namenili večji delež. Tako so osebni dohodki padli za 7 odstotkov, produktivnost pa seje povečala za odstotek. Za okoli 10 odstotkov pa so padli osebni dohodki zunaj gospodarstva in za 11 odstotkov v organih družbenopolitičnih skupnosti. Tem vprašanjem bo Zveza sindikatov Jugoslavije posvetila vso pozornost in o tej temi bo njeno predsedstvo razpravljalo že na prvi jesenski seji. Zdaj pripravljajo analize o gibanju osebnih dohodkov in gospodarjenju v posameznih republikah in pokrajinah, ki naj bi pripomogle k realni oceni in odločitvi, katere ukrepe naj bi sprejeli, da bi preprečili nadaljnje padanje standarda in da bi dosledno uresničevali resolucijo na področju investicij, splošne in skupne porabe, kije še vedno čezmerna.
POGOVORI Z ZAHODNONEMŠKIMI BANČNIKI
Predstavniki 21 zahodnonemških bank — pri nas so bili gosti Narodne banke Jugoslavije in jugoslovanskih poslovnih bank - so zaključili dvodnevni obisk v Šibeniku.
Razpravljali so z zveznim sekretarjem za finance Petrom Kostičem in guvernerjem Narodne banke Bogocvim. Razgovori so se nanašali na sodelovanje bank v interesu gospodarstva Jugoslavije in 7.R Nemčije.
MILAN MEDEN
za kaj 'drugega. To „drugo“ pomeni, da se veliko govori o koristih delavcev, njihovih interesih, vendar vedno v njihovem imenu ali brez upoštevanja njihovih pobud in predlogov.
Neposredni samoupravljala odločajo le o osebnih dohodkih in o enostavni reprodukciji, a še to odločitev si prilašča njihov „ožji“ tehno-politični, samoupravni, strokovno-birokratski „vrh“. V ustavi in zakonu o združenem delu je jasno zapisano, da v naši samoupravni družbi delavci upravljajo z vsemi sredstvi razširjene oziroma družbene reprodukcije.
Da bi delavci dobili oblast nad dohodkom, je nujno treba podružbi-ti materialno osnovo bank, sisov, skladov za določene namene družbenopolitičnih skupnosti in vse monopoliste. Vendar se tisti, ki enkrat „oblast“ dobi, zanjo tudi krčevito bojuje, čeprav trdi nasprotno. Le kako naj „vlada“ tisti, ki formalno upravlja z dohodkom, če ima dohodek v rokah nekdo drug, ki ga ne ustvarja. V imenu delavcev odločajo ljudje zunaj proizvodnje, ki pa seveda ne bodo nikoli prostovoljno odločali o razlaščanju svoje oblasti.
• Da oblast ni v rokah delavcev, da se o razšiijeni in družbeni reprodukciji še vedno odloča „v imenu delavcev41, dokazuje med drugim tudi prava poplava organov za koordiniranje44 družbenopolitičnega dela, in to na vseh ravneh od OZD in KS do federacije. To je splošna značilnost naše družbe. Računajo, da je v sleherni jugoslovanski občini najmanj po deset različnih koordinacijskih organov, komisij, štabov, ki se ukvaijajo z različnimi vprašanji od setve in žetve poljščin do kadrovske politike. Zato bi bilo še kako potrebno oceniti, odkod in zakaj poplava takšnih oiganov in koliko resnično prispevajo k razvoju delegatskega sistema, koliko pa prevzemajo njegovo vlogo, koliko se preko njih izčrpava aktivnost družbenopolitičnih organizacij, namesto da bi spodbujali, udclaje-vali in analizirali uresničevanje družbenih akcij.
Vse torej kaže, da sprejetja ustavnih amandmajev in kolektivno delo nekaterih še vedno pojmujejo kot čarobno formulo, ki bo rešila vse
probleme in bodo zato vsi drugi ukrepi za demokracijo in podruž-bljenje politike odveč. Pozabljajo pa, da se demokratični značaj kolektivnega dela lahko izrazi šele v povezavi z drugimi demokratičnimi procesi, katerih cilj je združevanje politike in dela oziroma politične oblasti z najširšo samoupravno bazo. Kolektivnost ne pomeni — samo zato, ker omejuje oblast posameznika in preprečuje njegovo samovoljo in voditeljske ambicije -- avtomatično tudi demokratizacije. Če kolektivni organi niso odprti za vpliv širokih slojev delovnih ljudi, je proces demokratizacije oviran, saj je oblast posameznika omejena samo v korist kolektivnega vodstva. Kolektivno delo je torej treba pojmovati kot naravni rezultat samoupravnega delegatskega sistema in hkrati kot vzvod za njegovo nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj. In končno je bistveni pogoj za kolektivno delo jasna opredelitev posamezne in kolektivne odgovornosti. Samo ob resnični odgovornosti bo kolektivno delo imelo svoj demokratičen smisel, sicer bo kljub vsemu uspeh te velike pobude dvomljiv.
VINKO BLATNIK
MESTNI SVET V CALDER-DALU v Zahodnem Yorkshiru je vsem inovatoijem, ki svojih genialnih idej ne morejo uresničiti, ker nimajo sredstev, dal na razpolago dve delavnici z vso opremo. Zaposlil je tudi štiri inženirje, ki bodo izumiteljem brezplačno svetovali. Prijavilo se je že 35 inovatoijev. Celotni program stane okoli 2000 funtov (približno 150.000 din), za propagando pa bodo porabili še dodatnih 500 funtov (pribl. 37.000 din). Mestni svet upa, d8 bodo vse inovacije in nove izdelke uporabili v domačih tovarnah in tako povečali število delovnih mest.
Švicarski kanton
BERN JE PREVZEL „tajno*| orožje,' ki so ga v boju proti steklini že zelo uspešno uporabljali v kantonu Wallis. Gre za posebej pripravljene kurje glave, ki jih pustijo v gozdu in jih požrejo lisice, prenašalke stekline. V kurjih glavah je ampula s cepivom, ki skozi sluznico v gobcu pride v telo lisice in uniči povzročitelja stekline.
BRITANSKA VLADA JE MARCA POVIŠALA DAVEK na cigarete za skoraj 12 din pri škatlici. Zaradi protesta kmetov je moral junija finančni minister sir Geoffrey liou e za polovico zmanjšati davek na dieselsko gorivo. Da bi pokril izgubo dohodka v proračunu, je še za 2 dinarja povišal davek na cigarete. Vendar vse kaže, da davek na tobak ne bo napolnil državne blagajne. Vedno več Britancev opušča kajenje. Vzrok za to so visoke cene in številne kampanje proti kajenju. Poraba cigaret se je tako zmanjšala, da se to že krepko pozna na celotni trgovinski strukturi. Velike tobačne tovarne imajo izgube, Skrajšujejo delovni čas in odpuščajo delavce. Lc nasprotniki kajenja so navdušeni.
KOT OZNANJA KOMUNIKE, KI CA JE POSLAL v javnost Pentagon, ameriški vojaki odslej ne bodo več smeli nositi brade, dolgih las, turbanov in obrednih zapestnic. Konecjc triindvajsetletne strpnosti, ko so zaradi verskih razlogov dopuščali omenjene svoboščine. Sporočilo pojasnjuje, da sc jc Pentagon odločil za ta ukrep zaradi skrbi za zdravje in varnost vojakov. Brada dolgi lasje, turbani in verski amuleti so vojakom v napoto pri vojaških operacijah. Prepoved zadeva v glavnem vojake, ki pripadajo verskim manjšinam.
Izvoz zahteva ustvarjalen pristop
ta&gjsap m m>_ ~
i
Skrb za delavce
m
mm*
Ivan in Tone Jazbec: v na-
 »	'-.Ti	•-
DOMAČE dobrote izvabljale sline -
Aktiv kmečkih žena pri TOK Kooperacija je pripravil v petek kulinarično razstavo. Dobrote kmečke kuhinje, ki sicer prihajajo na mizo le ob kmečkih opravilih in praznikih, so, kot te iz Mladja, nazadnje le končale v želodcih. (Foto: P. Perc)
NOVO OB STAREM - Stari Sevničani pogosto z. nemalo zagrenjenosti potožijo, češ da napredek starega dela mesta vse preveč zamuja. Počasi tudi ta del ponuja novo panoramo. Na sliki: gradnja novih blokov na nekdanjem sejmišču; v teku so izkopi še za nove (Foto: A. Železnik)
BREZ NEGE KRAJŠE ŽIVLJENJE - Med vzdrževalnega dela jamborskih transformatorskih postaj, kamor sodi tudi tale, ki napaja PodgOije, sodi tudi pleskanje. Do konca minulega tedna so delavci, zaposleni pri Antonu Radiju iz Krškega, prepleskali 12 trafopostaj okoli Sevnice. (Foto: P. Perc)
OBNOVA SV. JAKOBA — Eno najstarejših stavb v Kostanjevici, cerkev Sv. Jakoba, so pričeli temeljito obnavljati. Najprej bodo zgradili nov stolp in obnovili streho, zatem pa se bodo postopoma lotili tudi notranjosti. Pri delu pomagajo domačini s prostovoljnimi prispevki. (Foto: Pavlin)
KOPITARNA ZA SCHOLL
Najstarejša sevniška tovarna Kopitarna je tudi ob letošnjem polletju dobro gospodarila. Indeks izdelanih plastičnih polizdelkov znaša npr. 203, še višji je za izdelane lesene podplate, namenjene svetovno znani tvrdki Scholl, namreč kar 273. V Jugoslaviji so trenutno še vedno brez resne konkurence na trgu z leseno obutvijo. Kupce morajo celo zavračati. Konec leta bodo verjetno pričeli s sodobnejšim načinom sušenja lesa. Sedanje, večinoma naravno sušenje, namreč veže velika obratna sredstva.
Vino 81 preseglo vse dozdajšnje
tem pričajo podatki o razstavljalcih vin in drugih pijač — Na Gospodarskem razstavišču si je moč ogledati marsikaj, kar sodi k vinogradništvu in vinarstvu
Sejmišča
NOVO MESTO in nespremenjene
Slaba ponudba cene sta spet značilnost ponedeljkovega sejma. Naprodaj je bik) 183 pujskov in 9 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 155. Pujski so stali od 1.900 do 2.800 din, starejši prašiči pa od 2.900 do 3.400 din.
BREŽICE: Precej bolje je bito .založeno” brežiško sejmišče, saj so prodajalci ponujali 412 pujskov in 16 starejših prašičev. Vendar kupčija ni ravno cvetela, saj so prodali prvih le 234, drugih pa 11. Pujski so stali do 100 din, starejši prašiči pa do 70 din kilogram žive teže.
Poznavalci vin in sejmarskih razmer, v kakršnih po svetu kažejo ta „opojni čudež“, ki ga ob pomoči narave plemenitijo človekove roke in znanja, so si enotni, da ni* boljše tovrstne prireditve od ljubljanskega vinogradniškega in vinarskega sejma. Tako se z Vinom 81 že sedemindvajsetič nudi priložnost pobližje spoznati, kakšna vina pridelujejo po svetu in v tukajšnjih krajih, razstavljajo pa (od 31. avgusta do 6. septembra na Gospodarskem razstavišču) tudi izdelovalci žganih in brezalkoholnih pijač.
Glavno merilo uspešnosti ljubljanskega sejma je njegova odzivnost, ta pa je letos presegla vse dozdajšnje, saj sodeluje 520 razstavljalcev iz 25 držav. Vino 81 se je tako rekoč začelo že julija, ko so tri mednarodne komisije enologov ocenjevale 180 vzrocev žganih in 63 vzrocev brezalkoholnih pijač največ opravka pa so strokovnjaki imeli s 1422 vzorci vin. Jugoslovanski delež je obsegal slabo tretjino vseh vzorcev pijač, velika je bila tudi bera priznanj, našim vinom so npr. podelili 28 velikih zlatih medalj (tudi en naziv šampion), 58 zlatih in 150 srebrnih medalj. (Veliko častno diplomo s srebrno medaljo je prejel Lorenci iz Trebnjega za lansko modro frankinjo, za cviček pa so ob
Kmetijski
Urea oplemeniti koruzo j
Njega dni so se razhajala mnenja, kdaj daje pravi trenutek za siliranje koruze, zdaj pa je stroka dokončno razčistila: najbolje je silažno koruzo silirati v času njene voščene zrelosti. Ta nastopi tedaj, ko je notranjost zrnja že toliko trdna, da jo je mogoče švaljkati med prsti, podobno kot vosek. Koruzni listi so tedaj še zeleni, razen najbolj spodnjih. V tem času, torej nekako sedaj, silirana koruza daje najboljšo kisal z največjo škrobno vrednostjo.
Kornzna silaža, ki daje med vsemi krmilnimi rastlinami največji pridelek hranilnih snovi na hektar (in se zato tudi tako skokovito povečujejo koruzne njive), ima vendarle eno pomanjkljivost, ki pa jo je mogoče odpraviti. Sorazmerno malo beljakovin ima, te pa je mogoče dodati v obliki splošno znanega umetnega gnojila — uree ali sečnine.
Urea je kaj preprosta kemična spojina, ki jo je znal človek umetno narediti že pred več kot 150 leti. To je bila druga organska spojina, ki jo je kdajkoli naredil kemik. Urea kot umetno gnojilo vsebuje 46 odstotkov dušika, torej je najmočnejše dušično gnojilo, razen tega pa dušik v njej lahko prežvekovalci uporabijo zase kot vir dragocenih (in dragih) beljakovin.
Pri krmljenju prežvekovalcev (govedo, ovce, koze) s sečnino je treba biti izjemno previden in vesten. Teletom seje sploh ne sme pokladati, govedu do 200 kg žiw teže le 50 g, do 400 kg le okoli 100 g in težjemu največ 150 g. S pretiravanjem v količini lahko rejec kaj hitro izzove zastrupitev, ki se zaradi prevelike količine amonijaka v krvi že v kakih 15 minutah razločno pokaže. (Mimogrede: prva in dokaj zanesljiva pomoč je, da zastrupljena žival popije zlepa ali zgida 4 do 5 1 kisa).
Previden je zato treba biti tudi pri dodajanju uree koruzni silaži. Največ 5 kg sečnine se sme dodati na tono kisali. Silos mora obvezno imeti spodaj odtok ali vsaj na dnu nasuto plast žaganja, da popije nabran sok, ki vsebuje škodljivo količino uree. Sečnina mora biti kar se da enakomerno razporejena po vsem silosu, saj le tako pravilno dopolnjuje silažo, razen tega pa deluje tudi kot njen konzervans.	Inž. M. L.
omenjenem trebanjskem vinogradniku dobili častno diplomo še Miklič, Martinčič in Sever.)
Vino 81 še traja, za dostopno ceno obiskovalci lahko pokušajo kakovost vseh nagrajenih vin, poskrbljeno je za hrano in zabavo, v vinoteki je moč kupiti nad 400 različnih domačih vin in žganih pijač, pozornost vzbuja razstava vin in drugih pijač, na ogled so oprema, stroji in drugo, kar je potrebnega za vinogradništvo in vinarstvo; dodajmo, da vinarsko opremo razstavlja tudi SOP iz Krškega.
Kulturna potrošnja vina je na Slovenskem šele v zametkih, zato ima ljubljanski sejem dokajšen pomen tudi za tovrstno vzgojo.
D.RUSTJA
»Rešilni pas” za Jugotanin
Mnenje Belinkinih strokovnjakov, kako do uspeha
Sevniški Jugotanin ne bo šel na boben, kljub stečaju. Navsezadnje to tudi ni bil namen. Edina taninka bo torej ostala.
Naj večji up so strokovnjaki Belinke. Ob zadnjem obisku predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja v Jugotaninu je trojica strokovnjakov povedala svoje mnenje. Inž. Anton Arzenšek je navedel poglavitne smeri potrebne sanacije sicer rekonstruirane tovarne.
Več furfurala je treba izcediti iz kubika taninovih izlužencev. Če bi, denimo, zmogli vsaj 5 kg več kar je po besedah inž. Arzenška še vedno dokaj nizko zastavljen cilj, bi to pri 60.000 kubikih lesne mase vrglo 20 milijonov dinarjev. Tudi pri proizvodnji osnovnega taninskega ekstrakta bi bito treba iztisniti vsaj 20 odstotkov več. Nadaljnjih deset milijonov dinarjev bi po besedah inž. Arzenška lahko prihranili s proizvodnjo lastne električne energije. V Jugotaninu je sicer zmontirana
turbina zavidljive moči 1.300 kW, a še ni bila pognana. Po ponovni rekonstrukciji energetike se bodo verjetno otresli kurjenja z mazutom ali ga vsaj zmanjšali. Letno pokurijo tudi 3.300 ton tega goriva, prav lahko pa bi pri tem uvoženem energetskem derivatu lahko prihranili nadaljnjih 10 milijonov dinarjev.
Pomemben cilj je dvig storilnosti. Slednja je po mnenju Belinkinih strokovnjakov slaba. Učinek na zaposlenega mora biti dohodkovno znatno višji.
A. 2.
Odkrili napake
Posavje: črne' sečnje, pomanjkljiva evidenca Slovina in Agrokombinata
Blagovna proizvodnja lesa zaostaja za načrtovano, narašča pa obseg nedovoljenih sečenj in nedovoljene prodaje, zlasti iglavcev in hrasta. Ta ugotovitev gozdarske inšpekcije pri medobčinskem inšpektoratu treh posavskih občin za letošnje polletje pripelje k zaključku, da se je stanje v zasebnem sektorju poslabšalo. Poleg tega se vse bolj pomanjkljivo izvaja preventivni ukrep zoper škodljivce - beljenje iglavcev, na drugi strani pa so pogostejši pojavi spomladanskega požiganja trave. Tudi to, da brežiško gozdno gospodarstvo ne opravlja zadostnega nadzora nad zasebnimi gozdovi, ni nič kaj razveseljivo, čeprav je res, da prijavljanje prekrškov ni učinkovit ukrep.
Kmetijska inšpekcija pri nadzorstvu nad pridelavo in prometom grozdja in vina ugotavlja, da brežiški Slovin in krški Agrokombinat pomanjkljivo vodita predpisane evidence. To otežuje nadzor, hkrati pa organizacijam omogoča razne nepravilnosti Zasebnim vinogradnikom naj bi občinski upravni organi malce pogledali pod prste, če izpolnjujejo vse predpisane pogoje za vpis v register proizvajalcev vina.
P.P.
V korak s časom
Jazbečeva kmetija, kakršnih naj bi bilo več
V sevniški občini je le malo tako trdnih kmetij, kot je prav Jazbečeva na Šetenju. Odlikuje jo umno gospodarjenje Toneta Jazbeca, ki mu je v veliko pomoč 23-letni sin Ivan, saj je pred šestimi leti končal poklicno kmetijsko šolo.
Ce k temu dodamo še par pridnih rok gospodinje oz. matc-
črtu 30.000 litrov mleka
re in seveda vso pomembnejšo mehanizacijo, potem je pojasnjeno, kako zmorejo Jazbečevi krmiti hkrati kar 47 glav živine v posodobljenem hlevu na rešetke z odplakovanjem. Pomoč kombinata z 270 tisočaki posojila pred petimi leti se obilno obrestuje.
„Od 1976, ko smo se preusmerili na molžo mleka in pitanje, so stvari krenile precej na boljše. Letno oddamo okoli 15.000 litrov mleka, čez nekaj let pa načrtujemo že 30.000 litrov," pripoveduje Ivan, sicer kontrolor mleka pri sevniškem Mercatorju. Zaljubljenost v zemljo, kot pravi, ga je zadržala na kmetiji in za njeno bodočnost res ni strahu.
In nenazadnje: letos so na Setenju ustanovili Jazbečevi, Jazbinškovi in Ocvirkovi strojno skupnost in tako je silokombanj oz. sejalka za koruzo prinesla napredek tudi v te kraje, precej visoko v hribih.
P. P.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja; Tit Doberšek
Kaj bo obveljalo o stekleničenju vinskega pridelka
V Dolenjskem listu smo v tej rubriki 9. julija poročali o sestanku zastopnikov društev vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine, ter zastopnikov organizacij združenega dela jugovzhodnega (posavskega) vinorodnega območja Slovenije, na katerem je bil obravnavan (po tolmačenju inž. Bajuka iz Metlike) pravilnik o kakovosti vina (Uradni Ust SFRJ št. 17/81), zlasti 51. člen pravilnika, ki določa, da smejo biti v prometu le stekleničena vina.
Ker se bUža čas trgatve, vinogradniki sprašujejo glede izpolnjevanja tega zakonskega dotočila v zvezi s sklepi tega sestanka. Čeprav zadeva (izpolnjevanja tega zakonskega določila) še ni dokončno razčiščena, dajem članom društva in ostaUm vinogradnikom naslednjo informacijo:
Društvo vinogradnikov Dolenjske je 10. julija poslalo vloge glede napadenega pravilnika naslednjim:
- republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
- Zadružni zvezi Slovenije;
- Gospodarski zbornici Slovenije - splošnemu združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrane;
- poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Styria;
- vodji slovenskih delegatov v zboru republik in pokrajin;
- izvršnim svetom občin: Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško, Brežice, Metlika, Črnomelj, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Obe društvi vinogradnikov in OZD tega območja vsem navedenim
pred 1 ag aj o
naj izposlujejo, da se 51. člen Zveznega pravilnika o kakovosti vina, ki ga je izdal direktor zveznega zavoda za standardizacijo ne uporablja, če ne za celo slovensko vinorodno območje naj odprava velja vsaj za jugovzhodno (posavsko) vinorodno območje Slovenije. Ker v SR Sloveniji vpraša nje točenja odprtih vin ureja že pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih, ki ga je izdal repubUški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list SRS štev. 18/77), izvajanje dotočil 51. člena pravilnika o kakovosti vina v SR Sloveniji ni potrebno. Zato obe društvi vinogradnikov in OZD predlagajo, da navedeni prejemniki vloge v
okviru svojih pristojnosti preko delegatov izposlujejo dodatek k 51. členu pravilnika (ta dodatek je treba objaviti v Uradnem Ustu SFRJ), da ta člen za SR Slovenijo ne velja, oziroma se v SR Sloveniji ne uporablja, ker ga nadomešča ustrezen republiški predpis.
V obrazložitvi te vloge so bila navedena dejstva iz člankov v Dolenjskem listu, priložene so bile tudi njihove fotokopije. Pripisana je še pripomba, da so vinogradniki jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije v preteklosti vložili veliko truda in materialnih sredstev tako v nasade vinogradov kakor tudi v opremo kleti na že tako in tako pasivnem območju Slovenije, kjer pomenita grozdje in vino enega važnih dohodkov toga predela Dosledno izvajanje napadenega 51. člena pravilnika bi zadalo težak udarec kmetijstvu tega predela in razvrednotilo dosedanja prizadevanja za kvalitetne nasade in povečanje pridelka vina, ker bi tržnih presežkov sicer kvalitetnega vina ne mogli vnovčiti
Na vlogo društva vinogradnikov do 27. avgusta še nobeden od prejemnikov ni dal pisnega odgovora. Zato društvo vinogradnikov ne more dati svojim članom in ostalim vinogradnikom potrebne informacije. Na nedavni telefonski poziv zastopnika društva vinogradnikov je odgovorna oseba pri republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovorila, da je ta komite poslal ustrezno vlogo direktorju zveznega zavoda za standardizacijo. Vsebina te vloge ni znana in ne vemo, ali v celoti ustreza poslani vlogi društva vinogradnikov. Ko se bo delegacija obeh društev vinogradnikov v prihodnjih dneh pogovorila o vlogi na republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bomo o zadevi zvedeli kaj več in bomo o tem vinogradnike obvestili prek Dolenjskega lista. Prav tako bi želeli zvedeti, kaj so pokrenili glede vloge društva vinogradnikov v zvezi z napadenim predpisom ostali prejemniki Moge.
Mošt bomo lahko točili
Napadeni pravilnik mošta ne obravnava. Zato bomo mo št e (po tolmačenju odgovorne osebe republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) lahko točili nevstekleničene do 15. novembra 1981. Tako ni ovire za točenje portugalke, tanine in rizvanca. Vinogradniki pričakujemo, da bodo gostinci točili mošt v večjem obsegu in da bodo s tem pomagali vinogradnikom pri razmeroma težki situaciji bodočega vnovčevanja vinskega pridelka.
DT
Domovi za štiri regije
Uspešno sodelovanje impoljskega Doma počitka
Pri Domu počitka Impoljca so gradbinci spet zavihali rokave. Tokrat zidajo novo kuhinjo. Naložba je vredna nad 17 milijonov dinaijev, denar zanjo je zagotovljen že od marca. Do konca leta nameravajo v tem domu posodobiti še stari trakt, urediti gretje ter sanitarije.
Na skupnosti invalidsko-po koj-ninskega zavarovanja v Ljubljani navajajo impoljski dom kot zgled, kako je mogoče s sodelovanjem v regiji s pridom obrniti denar za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Z lučjo pri belem dnevu bi v Posavju
Brezobzirni posegi v krajino Krke
Več črnih gradenj v Ga-zicah pri Cerkljah
Od leta 1970 je bilo doslej zgrajeno oz. je še v gradnji 36 vinskih zidanic, a dovoljenje za gradnjo si je pridobilo le osem lastnikov objektov. Največ jih je že preseglo tretjo gradbeno fazo, zato bo o njihovi usodi odločal komite za družbeno planiranje in gospodarstvo brežiške občinske skupščine.
Medobčinski inšpektorat za Posavje je ugotovil, da štirje investitorji ne gradijo zidanic skladno z lokacijskimi pogoji, zato so gradnje ustavili, o objektih pa bo dokončno odločil upravni organ občine. Dvema investitorjema so odredili, da morata zgrajene dele objektov odstraniti in vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje. Trije objekti so zgrajeni celo brez lokacijskega dovoljenja, a so bili zgrajeni še pred uveljavitvijo spremenjenega zakona o urbanističnem planiranju, zato bodo morali tudi o teh reči zadnjo besedo na brežiški občini.
Celovit pregled na novo zgrajenih objektov in tistih, ki so še v gradnji, je pokazal, da je zgrajeno v katastrski občini Bušeča vas, v vinogradniškem kraju Belije in v k. o., Stojanski vrh, in sicer v krajih Jugove in Veseljak, kar 29 novih objektov - vinskih zidanic. Dovoljenje _si je priskrbelo le pet lastnikov objektov, vseh lastnikov pa niti niso še ugotovili.
Pri vsem tem je najbolj zanimivo in zaskrbljujoče, kot ugotavljajo inšpektorji, da gre na tem območju za enega najbolj množičnih pojavov nezakonitih posegov v prostor, kar so jih doslej odkrili v Posavju Da bo imela krajevna skupnost Cerklje precej težkega družbenosamo-zaščitnega dela, potrjuje dejstvo, da skoraj vsi investitorji še sploh niso zaprosili za izdajo dovoljenja za gradnjo.
P. P.
lahko iskali naložbe za podoben namen, zgrajene po dogovorjenem redu v vseh treh občinah. Tako imajo poleg impoljskega doma lepe domove upokojencev v Brežicah, Krškem in Sevnici. To niso zgolj zidovi, z oblikami varstva segajo npr. v Krškem tudi v okolico doma.
Se bolj kot naložbe je zanimivo odpiranje Doma počitka Impoljca na območje dosedanjih neustanovi-teljskih občin. Direktor dr. Cveto Gradišar se lahko pohvali, da so pred nedavnim za domsko varstvo težje pokretnih in prizadetih oseb ter njihovo celostno rehabilitacijo pritegnili še celjsko regijo oziroma občine Celje, Laško in Šentjur. Ostali ne bodo zgolj pri tem. Dr. Gradišar navaja tudi novi srednjeročni načrt za varstvo teh oseb po organizaciji teh domov (drugi na območju občine je v Loki pri Zidanem mostu), kjer je predvideno tesnejše sodelovanje med njimi. Ko bo izpeljano tudi to, bo domsko varstvo zaokroženo celo na štiri regije (saj loški vključuje tudi zasavske občine).
A. ŽELEZNIK
BORCEM 12. SNOUB
Borce 12. SNOUB, živeče v občinah Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Krško in Brežice, obveščamo, da bo srečanje borcev brigade 12. septembra na Poljanah pri Šmarju, in sicer pod pokroviteljstvom skupščine občine Koper. Za prevoz bodo organizirani avtobusi, ki odpeljejo navedenega dne ob
7.	uri izpred hotela Metropol v Novem mestu. Cena prevoza po osebi je 100 din. Prijavo zase in za ženo ali drugega družinskega člana opravite na recepciji hotela Metropol v Novem mestu osebno, pisno ali telefonično na št. 22-226 najpozneje do 10. septembra 1981. S tem seznanite tudi soborca, ki morda še ni o tem obveščen. Pridite z odlikovanji in spominskim znakom!
Območni odbor skupnosti borcev 12. Snoub Novo mesto
VRH: KAR TISOČ DOBITKOV
Prizadevni gradbeni odbor, tokrat za cesto na Vrhu nad Boštanjem, prireja to nedeljo že dvajseto veselico s srečelovom. Glavni dobitek bo pralni stroj. Priloženih bo tisoč drugih praktičnih nagrad. Zgolj zadetek na srečelovu ni poglavitna stvar. Več je vredno dobro počutje, za to pa bodo na Vrhu ob zvokih Seplana tradicionalno dobro postregli z domačo jedačo in pijačo. Cisti dobiček bo tudi tokrat šel za dober namen. Po referendumskem programu boštanjske krajevne skupnosti nameravajo asfaltirati cesto na Vrh. Ob pomoči družbe, predvsem pa lastnega dela in iznajdljivosti so doslej postorili že mnogo. Pred leti so napeljali velik vodovod, pred nedavnim telefonsko omrežje tako, da tudi velik nov cilj - asfalt - ni nedosegljiv.
V
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE Začasni kolektivni organ
objavlja prosta dela in naloge:
1. STROJNEGA VZDRŽEVALCA - dva delavca Pogoj:
poklicna sola ključavničarske ali mehaniške stroke s tremi leti delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih in nalogah.
2. KOVINOSTRUGARJA — en delavec Pogoj:
poklicna šola za kovinostrugarje in tri leta delovnih izkušenj na istih ali podobnih delih in nalogah.
3. E LEKT RO VZDRŽEVALCA — en delavec Pogoj:
poklicna šola elektro smeri in pet let delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih-
Navedena deia in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poizkusno dobo tri mesece. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
RAZPISNA KOMISIJA pri OSNOVNI ŠOLI VELIKA DOLINA, 68261 JESENICE na DOLENJSKEM,
razpisuje naloge in opravila
ravnatelja
Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v 511. členu zakona o združenem delu, pogoje zakona o osnovni šoli in družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Brežice, med njimi:
— srednja ali višja izobrazba,
— opravljen strokovni izpit,
— najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
DRUŽBOSLOVNA IN ŠOLA NOVO MESTO
EKONOMSKA SREDNJA
objavlja
razpis za šolsko leto 1981/82 za vpis v:
1. POSLOVNO FINANČNI PROGRAM - SMER EKONOMSKI TEHNIK
2. UPRAVNO ADMINISTRATIVNI PROGRAM -SMER ADMINISTRATOR.
Prijavo za vpis, kolkovano s kolekom za 4,00 din, je treba vložiti najkasneje do 18. septembra 1981 in priložiti:
— spričevalo 8. razreda osnovne šole,
— izpisek iz rojstne oziroma poročne matične knjige,
— potrdilo o zaposlitvi,
—izjavo o plačilu šolnine.
Sestanek z vpisanimi slušatelji bo 21. septembra 1981 ob 16. uri v prostorih Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3a. Vpisovanje v 2. razred poklicne administrativne šole in v 3. razred ekonomske šole bo 21. septembra 1981 ob 16. uri. V oddelek za organizirano samoizobraževanje za poklic ekonomskega tehnika bo vpisovanje 21. septembra 1981 ob 17. uri.
  --------------------------------------
OBRTNA ZDRUŽENJA ČRNOMELJ, METLIKA, TREBNJE IN NOVO MESTO
VABIJO VSE OBRTNIKE, PRI NJIH ZAPOSLENE, DRUŽINSKE ČLANE IN POSLOVNE PARTNERJE, DA SE UDELEŽIJO
II. SREČANJA OBRTNIKOV
IN PRI NJIH ZAPOSLENIH Z DOLENJSKE IN BELE KRAJINE.
SREČANJE BO V SOBOTO. 12. SEPTEMBRA, NA VINO-MERU PRI METLIKI S PRIČETKOM OB 9. URI.
ZA JEDAČO, PIJAČO IN ZABAVO POSKRBLJENO.
658/36-81
V______________________________________
ZlTO - TOZD PEKARNA KRŠKO
razpisuje
javno licitacijo
ZA PRODAJO TOVORNEGA VOZILA TAM 2001 (krušnik)
v voznem stanja leto proizvodnje 1974.
Izklicna cena 50.000 din.
Licitacija bo 10. 9. 1981 ob 10. uri na sedežu TOZD v Krškem, Cesta 4. julija 86. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10-odstotno varščino. 644/36-81
/  \
DELAVSKI SVET „ZlTO" - TOZD PEKARNA KRŠKO
objavlja
za nedoločen čas — s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom — prosta dela in naloge:
1.TEHNOLOŠKA DELA V PEKARSTVU IN SLAŠČI CARSTVU TOZD
2. STROJNO OBLIKOVANJE TESTA - 2 IZVAJALCA ZA OBRAT BREŽICE, od tega:
a) strojno oblikovanje testa — 1 delavec,
b) strojno oblikovanje testa in občasni razvoz proizvodov — 1 delavec.
Pogoji: pod 1.
— visoka ali višja izobrazba živilske ali kemijske tehnologije,
— dve oz tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih;
pod 2.
a) — popolna ali nepopolna osnovna šola, možnost priučitve v pekovski stroki,
b) — enako kot pod tč „a" ter izpit C kategorije.
Objavljena dela in naloge se opravljajo delno tudi v nočnem časa Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ŽITO — TOZD PEKARNA KRŠKO, Cesta 4. julija 86. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb. 645/36/81
v_ )
Sola je končno zaupana praksi
O novem šolskem letu, v katerem je uvedeno usmerjeno izobraževanje v vse prve letnike srednjih šol
Novo šolsko leto, v katerega smo pravkar vstopili, prinaša novosti in nemalo odgovornosti. Odgovornosti za prosvetne delavce, učence, njihove starše, strokovne službe in vse tiste družbene dejavnike, ki naj, tako smo se dogovorili, prispevajo svoj delež, da šola ne bo osamljeno capljala za družbenim in gospodarskim razvojem, kot se je to v preteklosti nemalokrat dogajalo. Marsikaj smo že dosegli, toda to naj bodo samo spodbude, da bomo napravili še več.
Nič novega ni, če pravimo, da je dolžna predšolska vzgoja doseči še boljše rezultate tako na pedagoškem področju kot pri podružbljanju svoje dejavnosti. Enako velja tudi za osnovno šolo. Celodnevna oblika življenja in dela osnovne šole je sprožila že vrsto pobud za uspešnejše delo tudi v tistih vzgojnoizobraže-valnih organizacijah te stopnje šolanja, kjer še ni vseh pogojev za tako
sodobno organizacijo vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti..
Najpomembnejša novost za to šolsko leto pa je uvedba usmerjenega izobraževanja v vse prve letnike
srednjih šol, kar pomeni, da so se teoretične zamisli preobrazbe srednjega šolstva končno začele uveljavljati v neposredni pedagoški praksi. V nekajletnih pripravah smo v Slo-
veniji strnili vse pozitivne strani dosedanjega srednjega šolstva in jih obogatili z novimi zamislimi, pogledi in rešitvami. Nihče ne trdi, da so rezultati teh naporov stoodstotno brez pomanjkljivosti. Najprej bo treba vsa gradiva (smotre, učne vsebine, učbenike, delovne zvezke, priročnike itd.) temeljito preizkusiti v praksi in šele nato dati posameznim zamislim tudi negativen predznak.
Šola in njena družbena vloga
Se vedno se oglašajo posamezniki, ki menjjo, da je šola izgubila svojo nekdanjo veljavo in ugled. Takih idealnih šol, ki naj bi, osrečevale slovenski narod, pravzaprav nikoli ni bilo, zato se nanje tudi sklicevati ne moremo. Nesporno pa je dejstvo, da sc je šolstvo v zadnjih desetletjih demokratiziralo, da je postalo dostopno domala vsej doraščajoči mladini in se s svojo vlogo že močno uveljavlja kot nenadomestljiv dejavnik v razvoju in utrjevanju samoupravnega socializma. V teh premikih, ki jih je sprožil in porajal celoten razvoj naše družbe, pa so se poleg pozitivnih rezultatov kopičih tudi problemi sistemske, vsebinske, pedagoške in družbenoekonomske narave. Zato jc tudi prišlo do celovi-
te reforme šolstva, ki naj sprosti nove moči in omogoči, da se bomo odločneje kot doslej opirali na znanje delavcev vseh profilov oziroma poklicev. Pravico do znanja, ki je potrebno za delo in samoupravljanje, ima sleherni mlad in odrasel človek. Nič presenetljivo novega ne povemo, če pravimo, da si nekateri ta kapital težje pridobijo kot drugi, saj vemo, da smo si ljudje po sposobnostih različni. Vsakemu pa je treba omogočiti, da se čimbolj oboroži z znanjem, potrebnim za življenje in delo. Vsako delo je častno, za vsako delo je vendarle odgovoren človek, vsako delo pa terja tudi primerno usposobljenost. Znanja ni nikoli dovolj. Nenehno ga je potrebno obnavljati in bogatiti z novimi spoznanji in dognapji. Vse bolj se torej potrjuje pravilo, da se človek uči vse življenje.
Smotri in vsebine; način dela
Za vsako stopnjo vzgoje in izobraževanja, torej za vsako vzgojnoizo-braževalno organizacijo so opredeljeni in potrjeni temeljni družbeni smotri. Vsak predmet (in vsaka dejavnost) pa ima še svoje smotre, ki so nadgradnja širših družbenih smotrov. Tem smotrom so v učnih načrtih za posamezne predmete dodane učne vsebine, primerne in potrebne za vzgojnoizobraževalno delo. V šoli je že tako, da z vsebinami v vzgojnoizobraževalnem procesu ne moremo po svoje ravnati. Z vsebinami, ki jih po potrebi tudi posodabljamo in aktualiziramo, uresničujemo zastavljene smotre. Smotri, torej cilji za vzgojnoizobraževalno delo so enotni, poti do teh ciljev pa so lahko različne. To je odvisno od tega, katere metode in oblike dela učitelj pri delu upošteva. Seveda si učitelj ne more privoščiti zastarelih delovnih poti, ker je sodobna pedagoška znanost v teoriji in praksi dokazala, da so uspešni postopki, pri katerih so učenci usmerjeni, aktivni, delavni, seveda v skladu s svojimi sposobnostmi in trenutnim predznanjem. Učna načela in poglavja iz psihologije, primerna za starostno stopnjo učenca, morajo biti nenehno prisotna v učiteljevi zavesti, sicer ne bo moč vzpostavljati ustvarjalnega sodelovanja. Zato bodo tudi rezultati prizadevanj manj uspešni, česar pa si ne želita niti učitelj niti učenec.
jože Škufca (Nadaljevanje prihodnjič)
IGRE JE KONEC — Prvošolčki so se s kančkom zaskrbljenosti v torek dopoldan ločili od svojih staršev in prvič sedli v šolske klopi. Na osnovni šoli „Katja Rupena”, kamor jih je prišlo 110, sojih razdelili v 4 celodnevne oddelke. Prvi dan so imeli na klopeh še slaščice namesto „učenih” knjig. Mnogi so se z nezaupanjem ozirali nazaj, kjer sojih samo še danes čakali starši. (Foto: Pavlin)
kultura
in
izobra-
ževanje
Preuranjena vest
Dolenjski list je 30. 7. 1981 objavil članek o velikih izgubah, ki jih ima naš zdravstveni dom, nastalih menda zaradi preštevilnih nadur, slabe organizacije, preveč dežurstev itd.
Netočna informacija je nastala na podlagi ustmeno podanega, preura-njenega in netočnega zaključka našega odgovornega finančnega delavca. Zdravstveni dom Kočevje torej po zaključenem polletnem obračunu ne izkazuje izgube, kar je rezultat uspoštevanja stabilizacijskih ukrepov in dobre, ne pa slabe organizacije dela, kot pavšalno piše nepodpisani pisec. Nadure so, ker zdravstveno varstvo našega občana ne traja samo 8 ur dnevno, ampak 24 ur; to seveda zahteva zadostno število kadra, ki pa ga iz objektivnih razlogov ni mogoče vedno zagotoviti. Glede domnevne slabe organizacije dela bi pripomnili le toliko, da mora ob skoraj stalnem pomanjkanju kadra ravno organizacija dela biti na ravni, če hoče zadostiti vsem naraščajočim potrebam po zdravstvenem varstvu; ne moremo pa tega trditi o številu kadra zdravstvenih delavcev.
Za ilustracijo še tole: v prvih 6 mesecih leta 1980 je Zdravstveni dom Kočevje izplačal za delo preko polnega delovnega časa 34 % več kot v istem obdobju tekočega leta.
ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE
pisma
in
odmevi
KAKO V ZAGREB?
Večkrat sem na poti, ker delam kot monter pri IMP Črnuče. V petek, 21. avgusta, sem ostal na novomeški avtobusni postaji in nisem nikakor mogel priti v Zagreb, ker ni bilo na nobenem avtobusu prostora zame. Hoteli so imeti plačano rezervacijo, do nje pa v Novem mestu nisem mogel, najsi sem še tako želel. Nikjer je ni mogoče kupiti. Upam, da bodo Novomešča-ni kmlau prišli do prepotrebne avtobusne postaje, kjer bodo lahko urejali svoja potovanja tako, kot jih urejajo meščani drugih naših mest.
IVAN BAZDIOVSKI Zagreb
OGLAŠUJTE V DL!
Dobitka še nisem dobil
Minila sta že dobra dva meseca, ko sem na tomboli zadel 5 kubikov drv, zdaj pa sem moral organizatorje tožiti
Na tomboli kegljaškega kluba v Kočevju, ki je bila.že 21. junija letos, sem zadel 5 kubikov bukovih drv. Vsi dobitniki so svoje dobitke prejeli, jaz pa svojega še do danes ne.
Komisija, ki je vodila tombolo, mi je takrat izdala uradni klubov dokument, ki se glasi: „5 metrov bukovih drv, dvig Snežnik Kočevje.” Na klubski blagajni sem takoj plačal 10-odstotni davek na dobitek, ki je znesel 500 din, in tam sem dobil tudi listek, na katerem je stalo: „5 m-etrov bukovih drv. 15. 6. 1981“ (podpis je bil nečitljiv) in žig »Kegljaški klub Kočevje”. Ta listek so mi dali v kuverto, na kateri je bilo napisano: „Dvig v Ribnici". Ob prejemu kuverte sem dal 100 din
kot darilo klubu, ker je pač tak običaj, da dobitnik nekaj daruje organizatorju tombole.
Potem seje začelo moje »vandra-nje“. Drv nisem dobil ne v Kočevju ne v Ribnici in ne pri kegljaškem klubu. Čeprav je od tombole minilo že dobrih 60 dni, drv še vedno nimam. Vsi ostali dobitniki so dobitke dobili.
Zaradi tega sem vso zadevo predal najprej odvetniku, ki je poslal kegljaškemu klubu dva opomina pred tožbo. Na nobenega ni bilo odgovora. Zato sem te dni vložil pri sodišču tožbo. Upam, da bom tako le prišel do dobitka. Vse skupaj me je veljalo veliko potov in živcev.
JOŽE OŽBOLT Kočevje
Kdo je miniral kretnico?
Dolenjsko - posavsko gibanje?
Kretnico na kandijski železniški postaji je pognal v zrak Albin Novak — Neresnični podatki v Obrambi
Pred dnevi sem pregledoval eno od lanskih številk revije „Naša obramba" in v nji opazil članek o sabotažah. V njem je pisalo, da je Ferdinand Kapš miniral kretnico v skladišču Kandija, zaradi česar je prihajajoči vlak zavozil na napačni tir in se zaletel v stoječe vagone. Članek me je presenetil, ker so podatki neresnični.
Leta 1941 Kapš ni mogel minirati kretnice, ker je k železnici prišel šele leta 1943. Resnica je takšna: kot ključavničar sem bil zaposlen v kurilnici Novo mesto, stanoval pa sem v neposredni bližini postaje Kandije. Franc Potokar, sorodnik mojih stanodajalcev, mi je nekega dne v drugi polovici avgusta 1941 prinesel eksploziv in detonator ter me podu-
čil, kako se pripravi. Ob 9. uri zvečer sem pripravljen eksploziv odnesel na postajo Kandija do kretnice. Ob 11. .uri je kretnica zletela v zrak. Ker je bila kretnica le kakih 30 m od italijanskega bunkerja, je eksplozija povzročila pravi preplah med italijanskimi vojaki. Pričeli so streljati vsevprek. Po sabotaži je moral Potokar voditi patruljo na pregled proge. Nalašč jih je vodil proč od kretnice.
Naslednji dan sem si ogledal prizorišče. Delavci so kretnico že zamenjavali. Sabotaža je naredila precejšnjo škodo, pa še veliko časa je vzela delavcem, da so kretnico usposobili.
ALBIN NOVAK Sela - Semič
Zveza s petimi kontinenti
Semiški radioklub Iskra je uspešno sodeloval z brigadirji MDA „Bela krajina 81" -- 44 novih radioamaterjev
Tudi na letošnji MDA Bela krajina 81 je sodeloval radioklub Iskra iz Semiča. Kot že pet let je klub za vsako brigadirsko izmeno zagotovil aparature in enega člana, ki je vodil radioamaterski tečaj za brigadirje, skrbel za ozvočenje in vzpostavljal radijsko zvezo med naseljem, deloviščem in kombijem. Poleg tega so semiški radioamaterji kot domačini pomagali brigadirjem pri organizaciji športnih in kulturnih prireditev.
V vseh štirih izmenah je radioamaterski tečaj, ki so ga vodili Zvone Butala, Oskar Čas in Jope Butala, obiskovalo 56 brigadirjev, končni izpit pa je uspešno opravilo
O nadaljevanju akcije »Spoznajmo se" bo govor na današnjem posvetu predstavnikov ZKO iz dolenjskih in posavskih občin v Črnomlju — Uspehi prvega kroga medobčinske kulturne izmenjave spodbudili organizatorje, da so se odločili območje se razširiti
44 udeležencev. V času MDA so radioamaterji vzpostavili več kot 900 zvez z radioamaterji vseh petih kontinentov- Pozivni znak YZ 3 S, ki gaje dobila MDA Bela krajina 81, so slišali v več kot 80 državah. Vzpostavili so tudi zveze z mladinskimi brigadami v Sloveniji in sosednji Hrvaški.
Tudi sodelovanje pri delu razglasne postaje je bilo zelo plodno. Radioamaterji in brigadirji so skupaj pripravili zabavne večere, plese, brigadirska poročila in brigadirski radio, ves čas pa seveda skrbeli tudi za zabavo ob ploščah in kasetah.
O. ČAS
Ciklusna medobčinska kulturna izmenjava pod geslom »Spoznajmo se”, prirejena v drugi polovici minule sezone v občinah dolenjske regije, je pomenila izvirno, še nikjer preizkušeno novost, zato je kljub nekaterim spodrsljajem pretežno organizacij ske narave, vendar pa z nadvse spodbudnimi uspehi postala odmevna in nemara celo zgled.
Ker kaže, da se bo akcija pod istim geslom nadaljevala tudi v sezoni, ki se začenja s to jesenjo, naj se še nekoliko pomudimo pri prvi in spomladi končani izmenjavi. Celotno dogajanje lahko ilustriramo z že publiciranimi številkami. Te povedo, da se je v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini zvrstilo kar 33 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo okoli 5.700 gledalcev in poslušalcev. Vključenih je bilo 40 najrazličnejših kulturnih skupin (pevski zbori, folkloristi, likovniki, instrumentalisti, lutkarji, recitatorji itd.) iz 22 društev oziroma okoli 870 nastopajočih. Prireditve so bile pretežno v manjših občinskih središčih oziroma v krajevnih skupnostih.
Tudi kar zadeva porabljeni denar je moč prvo kulturno izmenjavo na Dolenjskem šteti za uspešno. Še več, računi potrjujejo, da so bili izdatki za prireditve malone simbolični, saj je celotna akcija veljala le nekaj več kot 30 starih milijonov. Z drugimi besedami povedano je bilo za malo cvenka izredno veliko narejenega, kar je v obdobju zategovanja pasov izjemen in vse pozornosti vreden pojav. Ne tako nepomembna je kaj-
pak tudi ugotovitev, da je bila-kul-turna ponudba kvalitetna, kar dokazuje, da je v samih kulturnih društvih in njihovih skupinah prišlo do razveseljivih premikov. Društvom in skupinam, ki so nenadoma dobile možnost, da gostujejo v drugih občinah,' ni bilo več vseeno, ali so njihovi dosežki slabi ali dobri. Vse to torej pomeni, daje akcija povzročila nekakšno selekcioniranje tudi na področju amaterizma, kar je v danih primerih nedvomno dobro.
O tem, kakšno vsebino in obseg naj zajame drugi krog akcije »Spoznajmo se”, bo govor na današnjem posvetu v Črnomlju. Črnomaljska ZKO kot sklicateljica je povabila na posvet predstavnike ŽKO iz ostalih treh dolenjskih občin in tudi iz vseh
treh občin posavske regije, poleg tega pa medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, ki je bil pokrovitelj v minuli sezoni izvedene ter 40-letnici ustanovitve OF in 40-letnici vstaje slovenskega naroda posvečene medobčinske kulturne izmenjave. Očitno je, da želijo organizatorji, naj bi bilo v omenjeno kulturno akcijo vključeno tudi Posavje, saj bi s tem celotno prireditev še popestrili in vsebinsko obogatili. Nastalo naj bi gibanje, ki bi zajelo vsa amaterska kulturna društva, skupine in ZKO iz občin, ki so sicer članice medrepubliške kulturne zveze »Bratstvo in enotnost”, katere delovanje paje skoroda že dve leti sila slabotno, zreducirano na vsega nekaj skupnih prireditev.	I.	ZORAN
Še brez odločitve o novomeškem »bolniku”
ZKO še nadalje bije plat zvona za usodo doma
Novomeškemu kulturnemu domu resno grozi zapora, saj v času, ko to pišemo, še vedno ni povsem znano, kako bo z njegovo sanacijo. Okoliščine takim opravilom niso kaj prida naklonjene, nejasnosti in zapleti so glede sredstev, poleg tega očitno ne bo moč v roku izvesti ukrepov, ki so navedeni v dveh odločbah uprave inšpekcijskih služb.
Stanje je torej tako, da se ljudje pri Zvezi kulturnih orga-
c 1	n za	ka		bi	po domače!
36. izjava Jezikovnega razsodišča					
ZVEZA Z VSEM SVETOM - Radioamateiji na MDA Bela krajina 81 so vzpostavili preko 900 zrez z radioamateiji več kot 80 držav. Na sliki: Oskar Čas, vodja radioamaterskega tečaja.
V
K svojemu dopisu z dne 23. 5. t. 1. Vam pošiljam izrezek pisemske glave nekdanjega zdravilišča ČATE-ŠKE TOPLICE, ČATEŽ OB SAVI, ki se sedaj imenuje TERME ČATEŽ, ČATEŽ OB SAVI in so del EMONA HOTELOV o. o. LJUBLJANA. Prilagam tudi izrezek iz cenika HOTEL TERME,ker za novi hotel očitno niso našli slovenskega imena. (Za zgled bi jim lahko bile Dolenjske Toplice, kjer imajo Kopališči dom in Zdraviliški dom.) - Prepričan sem, da bodo nekoč Slovenci spet govorili pravilno slovenščino!
Da bi jo le!
Jezikovno razsodišče je že večkrat obsodilo zapostavljanje slovenskih izrazov, oblik in pisave pri poimenovanju naših stvari, pa naj bodo podjetja, ustanove, njihovi d^li ali izdelki ipd. Zato se seveda pridružujemo vaši graji tega, kar počno EMONA HOTE-
LI (tako se sami imenujejo) na Čatežu. Predstavljamo si, da je tistim, ki so v okviru E.mone pokopali ČATEŠKE TOPLICE, slovenščina veliko premalo imenitna, da bi smela služiti temu podjetju. Torej so pogledali k imenitnejšim jezikom in rodile so se TERME, ki pomenijo sicer natančno isto, imajo pa predvsem to »prednost”, da jih bolje razumejo tujci kot pa Slovenci in drugi Jugoslovani. Vendar menimo, da tudi tuji ptiči ne bodo sedali na te imenske limanice, ampak da neprimerno več dajo na tisto, kar v takih ustanovah dobijo za svoj trdni denar.
Ker nas odgovorni (beri: odločujoči) ne bodo slišali, se pač ne bodo vrnili k staremu imenu (ČATEŠKE TOPLICE in nato: STARI ali DOMAČI HOTEL, GOSTINSKI DOM ah ZDRAVJE, KOPALNI DOM, TOPLI-ŠKA VAS, KEGLJIŠČE itd.). Tako nam ne preostane nič drugega, kot da proti takim poimenovanjem protestiramo, pa obenem hvalimo podobne ustanove, dokler ostajajo pri domačih TOPLICAH in SLATINAH.
nizacij kot upravljalci doma upravičeno boje, kaj bo s to stavbo in s prireditvami, ki potekajo v njej. Ker ne vidijo zadovoljivega izhoda, so zagnali do zdaj naj večji preplah. Pri vsem tem pa jim gre, kot kaže, tudi za to,.da bi vsaj del odgovornosti nosil še kdo drug.
Izvršni odbor kulturne skupnosti je prejšnji teden vzel na znanje informacijo, ki mu jo je poslala Zveza kulturnih organizacij. Sklenil je, da bo o sanaciji doma kulture ponovno razpravljal potem, ko bo sestavljen dokument, ki ga pripravljajo strokovni sodelavci v Pionirjevem projektivnem biroju. Le-—tem je namreč Zveza kulturnih organizacij poverila podrobnejši pregled doma, izdelavo statične presoje za posamezne dele stavbe ter izdelavo ovrednotenega sanacijskega načrta. Na podlagi sanacijskega dokumenta se bodo odločili, kako bo potekalo »zdravljenje” tega novomeškega »kulturnega bolnika.”	I-	Z.
ADAMIČEVE
SLOVESNOSTI
Ob 30-letnici smrti pisatelja Louisa Adamiča bo danes in jutri več spominskih svečanosti. Na današnji prireditvi pred pisateljevo rojstno hišo v Prapro-čah pri Grosupljem bo o Adamičevem lifcn govorila pesnica Ana Praček - Krasna, povratnica iz Amerike. Na podobni slavnosti, ki bo jutri zvečer v avli grosupeljske osemletke, pa bo govoril dr. Joža Vilfan. V petek, 11. septembra, bo v grosupeljskem kulturnem domu literarni večer, na katerem bodo recitatorji domačega kulturnega društva brali odlomke iz Adamičevih knjig.
»Pulj po Pulju” v Novem mestu
Pod naslovom »Pulj po Pulju” bodo filme, prikazane na letošnjem in prejšnjih festivalih v tem istrskem mestu, vrteli tudi v slovenskih kino dvoranah. Različne programe izbranih filmov bodo obiskovalci videli v petih mestih, med drugim tudi v Novem mestu.
Žoharjevi
kurenti
Od jutri v Trebnjem na ogled razstava slik Borisa Žoharja, samorastnika iz Ptuja
Jutri ob 17.30 bo Roman Ogrin, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov odprl razstavo slik ptujskega slikaija Borisa Žo-: haija, ki se je udeležil tudi ! zadnjih treh taborskih srečanj naivnih v Trebnjem. Pred otvoritvijo bo trebanjski pihalni orkester izvedel koncert.
Žohar postavlja v Trebnjem na ogled 45 slik. To so olja na platnu, lesu in celo steklu. Na vseh prevladuje edini motiv kurenta. Zakaj? »V okolici Ptuja je ohranjenih veliko običajev iz preteklosti, najbolj znan pa je kurent. Prav on mi daje velike izrazne možnosti in neomejen vir motivov," pravi Žohar.
Boris Žohar sodi med tiste mlade ustvarjalce, ki so že s prvimi deli prijetno presenetili trebanjske prireditelje razstav in taborskih srečanj samorastnikov. Ob pričujoči razstavi je Janez Gartnar med drugim zapisal:
„V času slabo obiskanih razstav, vse manj prizanesljivih kritik in splahnelega razpoloženja za gromke in dolge aplavze, je samostojna razstava huda preizkušnja. Toliko bolj za nekoga, ki ga širša javnost še pred dvema letoma ni poznala .. . Toda velika Žoharjeva prednost je v tem, daje mlad in ne poželjiv cenene slave.”
Razstava bo odprta do 20. septembra.
Nekateri najboljši filmi z letošnjega puljskega festivala bodo na sporedu v kinu Krka že ob koncu prihodnjega tedna — „Teden" jugoslovanskega filma bo še v štirih slovenskih
mestih
ka druga ženska”, „Z vlakom proti jugu”, »Erogena cona” in drugi.
F. Š.
Kurent - neizčrpen motiv za slikaija Žohaija.
Novomeški teden puljskih filmov bo predvidoma od 11. do 17. septembra. V kinu Krki bo na sporedu
SOD VINA ZA SLIKO
Šestnajsti mednarodni slikarski ckstempore, ki sc je v nedeljo, 30. avgusta, končal v Pirariii, je spet prinesel uspeh Novomeš-čanom. Tokrat sta se odrezala slikarja Jože Kotar in Marjan Maznik, člana likovne skupine Vladimira Lamuta. Prvemu je mednarodna strokovna žirija dodelila praktično nagrado - sod vina, drugemu pa diplomo.
Letošnjega piranskega ekstem-pora sc je udeležilo 133 likovnih ustvarjalcev. Žiriji so predložili več kot 200 del, 4zmcd katerih je najboljša nagradila, vsa kvalitetna pa pripravila za razstavo.
sedem filmov, ki bodo predstavljali tako imenovani »Mali Pulj”. To bodo: lani nagrajeni film »Kdo tam poje” Slobodana Šiljana, letošnji uspešnik »Padec Italije” Lordana Zafranoviča, Emira Kustorice »Se spominjaš Dolly Bell? ” (film, kije dobil zlato areno za scenarij, bo zastopal jugoslovansko kinematografijo na beneškem festivalu), Dušana Vukotiča »Gostje iz galaksije” (film je dobil priznanje v Trstu), Gorana Markoviča »Mojstri, mojstri”, Veljka Bulajiča »Visoka napetost” (film obravnava stanje z začetka napada informbiroja na našo državo leta 194«), le-tem pa bo najbrž pridružen še fUm Petra Latinoviča »Široko je listje”.
Za ogled puljskih filmov bo moč kupiti vstopnice po znižani ceni, vsi filmi pa bodo sicer v rednem programu novomeških kinov. Letos bodo na sporedu v Novem mestu tudi drugi filmi, ki so jih vrteli v puljski areni: »Sezona miru v Parizu”, „Ne-
Na ogled umetnost na svili
V galeriji Kompas v Ljubljani razstava indijskega in tajskega batika iz zasebne zbirke R. Malenška
V ljubljanski galeriji Kompas bo do 10. septembra odprta razstava »Indijski in tajski ba-tik“. Na ogled je 27 slikovnih eksponatov iz Indije in 13 iz Tajske. To so dela iz zasebne zbirke ljubljanskega zbiratelja in ljubitelja Rada Malenška. Vsa so izdelana v tehniki batik.
Na indijskih slikah prevladujejo motivi iz mitologije in folklore: bogovi, plesalke, ljubezenski prizori Svilene sličice iz Tajske pa obsegajo cikel upodobitev iz tamkajšnje različice indijskega
epa »Ramajana". V filozofskem pogledu gre za motive, ubrane na temo večnega,boja med dobrim in zlim.
Razstava je le manjši izbor iz Malenškove zbirke. Zbirateljeva želja paje, da bi bfli vsi eksponati te vzhodnjaške umetnosti dostopni kar največjemu številu ljubiteljev. Zato se je odločil, da bo prihodnje leto ob svoji 70-let-nici kakih 50 del podaril muzeju neevropskih umetnosti v Goričanih pri Medvodah.
(TELEVIZIJSKI SPORED
4.	IX.
petek
17.35	POROČILA
17.40	ANSAMBEL MAKSA KUMRA
18.05	OBZORNIK
18.15 ŽIVLJENJSKE POSTAJE MARXA IN ENGELSA
19.00	NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	VITEZ V MODREM
20.55 ŠTIRIDESETLETNIKI
21.40	V ZNAMENJU
21.55 NOČNI KINO: TANKA NIT V bolnišnici, katere glavna naloga
je pomagati ljudem v .sili, se zaposli študent. Hitro se vživi v okolje, ki od delavcev terja težka in odgovorna opravila. Po telefonu ga pokliče ženska, ki kani storiti samomor, fant jo prepričuje, naj ne obupa do kraja, policija pa beleži njun pogovor, da bi tako prišla na sled duševni bolnici. Taka je vsebina ameriške
melodrame, ki začuda ni poplitvena s sentimentalnostjo, temveč dokaj napeta. Glavne vloge igrajo Anne Baneroft, Sidney Poitier, Števen Hill in Telly Savalas, režiserske posle pa je opravil Sydney Pollack.
17.25	Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik -
18.15	Mali svet - 18.45 Pesem, ki traJa ~ 19.30 Dnevnik - 19.55 Atletika za svetovni pokal (prenos iz Rima) — 22.10 Poročila
5.	IX.
sobota
13.50	POROČILA
13.55 SZ: MADŽARSKA, prenos veterpolske tekme
14.55 ATLETIKA ZA SVETOVNI POKAL, prenos iz Rima
18.55 NAS KRAJ: LOJE
V Kneški grapi na Tolminskem leži stisnjena med hribi vasica Loje. Pred zadnjo vojno je nudila domovanje sto ljudem, dandanes pa je domala prazna. Šole ni že dvajset let, obdelovalne zemlje je malo, ljudi pa nista mogla zadržati niti elektrika niti urejena dovozna cesta. Kaže pa, da bodo Loje vseeno spet oživele, saj obstajajo uresničljivi načrti za kmečko delo in živinorejo, le
ljudi bo treba prepričati, da bi se vrnili.
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ZMEŠNJAVA, ameriški film
21.35	DOMAČE USPEŠNICE V TUJI IZVEDBI
Na sporedu bo posnetek z dnevov slovenske zabavne glasbe, na katerih so tuj. pevci zapeli vrsto skladb slovenskih ustvarjalcev. Pevce bo spremljal revijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožet Priv-
22.25	TV KAŽIPOT
22.45	POROČILA
16.20	— Test — 16.35 Povest o Janezu in Marinki (češki mladinski film) - 17.40 Jugoslavija: Španija (prenos vaterpolske tekme) - 18.45 Poezija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Otvoritev evropskega prvenstva v plavapju (prenos iz Splita) - 21.15 Poročila - 21.25'Feljton - 21.55 Športna sobota
6.	IX.
nedelja
9.10 POROČILA
9.15 ŽIVŽAV
10.15 ŠOFERJA
11.10 TV KAŽIPOT
11.30	NARODNA GLASBA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, posnetek in prenos iz Muenchna
15.15 ŽENSKA Z OTOKA KOBRA, ameriški film
Na otoku Kobra se dogajajo nenavadne reči, življenje pa se vrne v običajni tek šele, ko z otoka zgine
ženska, ki si je prilastila prestol. Njena dvojčica je pravična in dobro vlada y zadovoljstvo vseh. Scenarij za ta fantazijski film je spisal Gene Lewis, 1944 ga je zrežiral Robert Siodmak, igrajo pa Maria Montez, John Hall, Sabu in drugi.
16.25	ATLETIKA ZA SVETOVNI POKAL, prenos iz Rima
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	BAZA NA DONAVI Težki so bili dnevi borbe in ilegalne dejavnosti v Sremu in sploh v Vojvodini med NOB. O tem bo govorila nadaljevanka novosadskih televizijcev. Scenarij sta napisala A. Diklič in V. Radovanovič in sicer po knjigi Jovana Veselinova-Žarka. Nadaljevanko, ki ima šest delov, je
zrežiral Mario Fanelli, igrajo pa Nikola Milič, Bora Todorovič, Novak Bilbija, Neda Arnerič, Mira Banjac in drugi.
21.05	ZANIMA ME
21.40	V ZNAMENJU
22.00	ŠPORTNI PREGLED
22.30	SKOKI V VODO, posnetek iz
Splita
16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Velika Niagara (ameriški film) -
19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik -
20.00 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru -
20.40	Jugoslavija: SZ (prenos vaterpolske tekme iz Splita) - 21.40 Poročila - 21.50 Prva sobota
7.	IX.
ponedeljek
17.20	POROČILA
17.25	CICIBAN, DOBER DAN: PAJAC
17.40	POLJUDNOZNANSTVENI FILM
18.05	JEDRSKA REVOLUCIJA: SKRIVNOST ATOMA Na sporedu bo prva od sedmih polurnih oddaj, ki bodo predstavile odkritja na področju jedrske energije. Seznanili se bomo z vplivi tovrstnih dognanj za človekovo preteklost, zdajšnjost pa tudi prihodnost. Prva oddaja bo govorila o
seda bo tekla o življenju in delu znamenite znanstvenice Marie Curie. Z raziskavami atoma sta se naprej ukvarjala zlasti E. Rutherford in N. Bohr.
18.35	OBZORNIK
18.45	POP GODBA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. Papler: DOBROTNICA Ne prava drama ne zgolj komedija to lahko zapišemo o delu Alberta
Paplerja. Zgodba bo tekla o temle. Nekje na Slovenskem je stavila spominsko obeležje pobožni
stari gospe. In ta kamen je izhodišče za pripoved o preteklih časih, ko je imel škof lepega kaplana le za nekakšno zapuščinsko vabo. Kapla-
odkritju naravne radioaktivnosti, be- novat je moral vselej tam, kjer se je
8.	IX.
torek
17.05	POROČILA
17.10	BELI DELFIN, francoska risanka
17.25	V DUHU IZROČILA: KLASIČNI PLESI INDIJE
18.00	PISANI SVET: PLANŠAR
18.35	OBZORNIK
18.45	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
Prvi prispevek bo prikazal, kako
je bila ustanovljena mornarica NOV Jugoslavije. Začelo se je v Podgori pod Biokovim in sicer pred 39 leti, prvi mornariški odred je prerasel v močno ladjevje, ki je veliko prispevalo k osvoboditvi domovine. Današnje življenje mornarjev graničarjev bomo spoznali na obisku televizijcev pri nekaterih enotah tega rodu naše vojske. Drugi prispevek pa bo govoril o padalcih, ki v okviru vojnega letalstva in protiletalske obrambe izvršujejo posebne naloge.
19.15	RISNAKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
smrt bližala pobožni, a premožni božji podložnici. Dušnemu pastirju ni bilo težko doseči, daje umirajoča premoženje zapustila cerkvi. Zgodilo pa se je lahko tudi drugače.. V Papleijevi igri nastopajo Zvone Agrež, Duša Počkajeva, Branko Miklavc, Andrej Kurent in Majda Ko-hek, že 1977 pa jo je zrežirala Marija Šeme.
20.50	35 mm, oddaja o filmu
21.30	V ZNAMENJU
17.00	Skoki v vodo (prenos tekmovanja moških iz Splita) - 17.25 Finalna tekmovanja v plavanju (prenos iz Splita) - 19.30 Dnevnik -
19.55	Jugoslavija: Madžarska (prenos vaterpolske tekme iz Splita) -
20.50	Zagrebška panorama - 21.15 Strah vlada svetu
20.00	IGRE BREZ MEJA, prenos finalne prireditve
21.35	V ZNAMENJU
21.50	STUDS LONEGAN
17.00	Skoki v vodo (prenos tekmovanja žensk iz Splita) - 17.25 Finalna tekmovanja v plavanju (prenos iz Splita) - 19.30 Dnevnik - 19.55 Jugoslavija: Romunija (prenos vater polske tekme iz Splita) - 20.55 Portreti: Petar Zečevič - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Dokumentarni film
9.	IX.
sreda
17.15	POROČILA
17.20	PIONIRJI MODERNEGA KIPARSTVA V zadnji oddaji o začetnikih modernega kiparstva se bomo seznaniji z naj novejšimi smermi, ki so zaključile Picassova snovanja s t. L postkonceptualističnimi stvaritvami.
17.50	ZA PESMIJO NA KORČULO
18.10	OBZORNIK
18.25 DANSKA: JUGOSLAVIJA, prenos nogometne tekme
20.15	RISANKA
20.26 ZRNO DO ZRNA
20.30	DNEVNIK
21.00	FILM TEDNA: TIHI DOGOVOR
Ameriški pisatelj se v času pred desetletji, ko je bilo na višku preganjanje Zidov, izdaja za pripadnika židovstva, ker želi skusiti, kaj pomeni biti tiste narodnosti, ki ji čas ni naklonjen. Doživi seveda marsikaj, o tem nas bo prepričal film Elic Kazana iz 1947, igrajo pa Gregory Pečk,
Dorothy McGuire, John Garfield, Celeste Holm in drugi.
22.55	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
23.00	POROČILA
17.00	Skoki v vodo (prenos finalnega tekmovanja za moške iz Splita) -
17.25	Finalna tekmovanja v plavanju (prenos iz Splita) - 20.00 Glasbena oddtga - 20.20 Šoferja - 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Knjige in misli
10.	IX.
četrtek
17.35 POROČILA
17.40	DIVJA LETA
18.10	NOVA OBZORJA
18.35 OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE: MATURANTSKI IZLET
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	STUDIO 2, kulturna oddaja
21.30 PIRANSKI GLASBENI VEČERI
Z julijske glasbene prireditve v Piranu bomo tokrat spremljali izvajanje komornega orkestra RTV Ljubljana, ki je pod taktirko Marka Muniha izvedel Mozartovo Malo nočno glasbo, Griegovi Dve elegiji, Čajkovskega Andantc cantabilc in
Štiri slovenske ljudske pesmi Janija Goloba.
22.00	V ZNAMENJU
17.25	Finalna tekmovanja v plavanju (prenos iz Splita) - 18.45 Kabaret - 19.30 Dnevnik - 19.55 Jugoslavija: Nizozemska (prenos vaterpolske tekme iz Splita) - 21.10 SZ: Italija (prenos vaterpolske tekme iz Splita) — 22.10 Poročila
DANA
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA
objavlja javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev. Licitacija bo 9. septembra 1981 ob 10. uri na dvorišču „DAlViE" na iviirni, in sicer:
- tovorni avto „OM" CERBIATIO, letni* 1968, nevozen, izklicna cena	20.000	din
- tovorni avto IMV 1600 super B, letnik 1972, nevozen, izklicna cena	20.000	din
Ogled predmetov je mogoč 1 uro pred licitacijo na kraju licitacije. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10 % od izklicne cene vplačate 1 uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije. Vse stroške prepisa in davka plača kupec. Izlicitirano sredstvo mora biti plačano in odpeljano v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu varščina zapade.
662/36-81
LICITACIJA
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO RABLJENIH MOTORNIH VOZIL IN DRUGE OPREME
— 1 osebni avtomobil FIAT 125 S
— 2 osebna avtomobila ZASTAVA 101
— 2 osebna avtomobila ZASTAVA 750
— 6 osebnih avtomobilov VW 1200
— 1 moped COLIBRI
— 5 pisalnih strojev
Licitacija bo v soboto, dne 12. 9. 1981, ob 08. uri na sedežu UNZ Novo mesto. Jerebova ulica 1. Ogled vozil in opreme je mogoč pred licitacijo. Interesenti morajo predložiti 10% varščino pred začetkom licitacije. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec. Nakup vozil na javni dražbi je po sistemu „VIDENO-—KUPLJENO".
657/36-81
DES LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRŠKO, b. o.
razpisuje javno prodajo rabljenih avtomobilov
ki bo dne 10. septembra 1981 ob 12. uri v prostorih garaž tozd Elektro Krško, c. 4. julija 32., Licitacija bo ustna.
1. Tovorni avto IMV cestar, leto proizvodnje 1972, CE 470—46 izklicna cena je 45.000 din.
2. Osebni avto zastava 750, leto proizvodnje 1974, CE 647—68 izklicna cena je 16.000 din.
3. Osebni avto zastava 750, leto proizvodnje 1976, CE 900—93 izklicna cena je 20.000 din.
4. Osebni avto zastava 750, leto proizvodnje 1977, CE 102—752 izklicna cena je 20.000 din.
5. Osebni avto lada special 1500, leto proizvodnje 1975, CE 761-81 izklicna cena je 60.000 din.
Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10% varščino začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. 656/36-81
MK
Metlika BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
Razpisna komisija DSSS objavlja prosta dela in naloge' delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
KOMERCIALNEGA SVETOVALCA Pogoji:
— visoka ali višja ekonomsko komercialna šola;
— 10 let delovnih izkušenj na enakih delih v tekstilni industriji, od tega 5 let na vodilnih delih in nalogah;
— moralna in politična neoporečnost.
Razpis je odprt 15 dni od objave. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za dobo 4 let. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. Prijave zbira kadrovska in splošna služba Beti v Metliki. 654/36-81
V.
TURNIR V LESKOVCU
Pri osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu bo 12. septembra že tretjič velik turnir v malem nogometu, združen s streljanjem 1 zračno puško. Glede na izkušnje pričakujejo znova več sto tekmovalcev, saj je turnir odprt in so nanj marljivi organizatorji - domače telesno-vzgojno društvo - posebaj povabili tudi Brežičane in Sevniča-
DOBOVA: PONOVNO V REPUBLIŠKI LIGI
Rokometaši Dobove so st letos s | prvim mestom v Zasavski ligi priigra- j li pravico do nastopa v II. slovenski ligi - zahod in tako najavili, da se po krajšem mrtvilu dobovškemu rokometu ponovno obetajo boljši časi.
Po letu 1976, ko je klub izpadel iz prve republiške lige, je delo v klubu povsem zamrlo in šele lani je bil izvoljen nov upravni odbor, kije takoj pričel z delom. Zastavili so si nov program, ustanovili štiri selekcije (dve pionirski, mladinsko in člansko) in tudi rezultati niso izostali. Vse ekipe v okviru RK Dobove nastopajo, v rednih ligaških tekmovanjih, kar je tudi porok, da v novi rokometni sezoni, ki se prične 5. septembra, ne bodo lahak zalogaj za nasprotnike.
S.	OSTRELIČ
INLES ZAPUSTIL IGRIŠČE
Na tradicionalnem rokometnem turniiju „Gnomelj 81“, ki ga je priredil črnomeljski rokometni klub, so nastopila moštva Jggoturbi-ne iz Karlovca, Inlesa iz Ribnice, Krškega in domačinov. V finale so se uvrstili Ribničani in Črnomaljci, vendar tekme niso odigrali do konca, saj so igralci Inlesa tri sekunde pred koncem pri rezultatu 27:27 demonstrativno zapustili igrišče, ker sta sodnika dosodila najstrožjo kazen za črnomaljske rokometaše. Rezultati:	Črnomelj	—
Krško 22:21 (10:8), Inles — Jugo-turbina 22-12 (13:5), Krško -Jugoturbina 27:35 (12:191, Črnomelj - Inles (27 - 27) 14 - 10). Vrstni red: 1. Črnomelj, 2. Inles, 3. Jugoturbina, 4. Krško.
A. S.
JUTRI OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH KOŠARKARJEV
Košarkarji Košarkarskega kluba
Novo mesto so pričeli s pripravami za novo tekmovalno sezono 1981-82. Zaradi odhoda v JLA so ostali brez treh standardnih igralcev prve peterke - Muniha, Župevca in Petra Scničarja. Zato bodo v novem prvenstvu dobili možnost, da se izkažejo mlajši igralci, ki so zrasli v Košarkarskem klubu Novo mesto. V petek, 4. septembra, ob 18. uri se bodo zbrali na rednem letnem občnem zboru v sejni sobi skupščine občine Novo mesto na Ljubljanski cesti 2 in se dogovorili za nadaljnje delo. Vabljeni so tudi drugi prijatelji košarkarske igre iz Novega mesta in okolice.
NOVOMEŠKI ATLETI V TRBIŽU
Skupina sto venskih atletov je nastopila na mednarodnem mitingu v Trbižu Novomeški atleti so dosegli naslednje rezultate in uvrstitve: Koleta je v skoku s palico zmagal s 460 cm, Mohorovič je bil na 800 m drugi za stovenkim rekorderjem Janom (01) s časom 1:56,9. Jan je bil za dve desetinki pred njim. Žužek in Bučar sta se na 5 km uvrstila na 2. in 3. mesto. Zaradi močnega vetra so bili rezultati v tekih povprečni. Nastopili so tudi veterani v teku na 5 km, vendar slovenskih predstavnikov v tej disciplini ni bito.
J. P.
KOLESARJI PO POMURJU
Novomeški kolesarji so se zadnjo soboto udeležili tradicionalne dirke po Pomurju, na kateri je sodelovalo 150 kolesarjev iz slovenskih in hrvaških klubov. Med pionirji A je na 30 km dolgi progi Srečko Glivar zasedel tretje mesto, Sribar je bil 10., Božič 12., Udovč 14. in Bele 15. Tretji je bil tudi mlajši mladinec Papež na 51 km dolgi progi. Starejši mladinci so vozili s člani na 100 km, Bojane je bil 8., Zagorc pa je moral zaradi okvare odstopiti.
MIRNA: TURNIR • V CAST PRAZNIKA
V okviru praznika občine Trebnje bo v nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri na nogometnem igrišču na Mimi turnir v malem nogometu. Na njem bodo poleg dveh izbranih moštev iz trebanjske občine sodelovali še NK Brinje, (v njem igrata Oblak in Klamfer), NK Meštar z Reke in še dva noEOmetna kluba iz Lhibllane.
DOLENJSKI LIST
Pavlič tik pod vrhom
Drugi v Karvini in Požegi — Tudi Hmeljak dober
Druga polovica avgusta je za novomeška hitrostna motociklista Alojza Pavliča in Roberta Hmeljaka minila v znamenju velikih mednarodnih preizkušenj in tretje dirke za državno prvenstvo. Najprej sta se pomerila z močno mednarodno konkurenco v Karvini v ČSSR. Čeprav je Pavlič startal z zadnjega, 45. mesta, je skozi cilj pripeljal drugi, le šest sekund za zmagovalcem. Tudi ostala dva naša dirkača sta se dobro uvrstila: Janez Pintar iz Kranja je bil šesti, Hmeljak pa sedmi.
S SREBRNIM VENCEM - Za najlepšo dirkaško predstavo na prireditvi v Karvini v ČSSR je bil Pavlič nagrajen z vencem in velikim kristalnim pokalom. (Foto: Jiri Franek — Ostrava)
Naslednjo nedeljo sta Novo-meščana nastopila v Nuerburgirngu na ..Deutsche Tourist Trophy”, kjer se je poleg kompletne svetovne elite zbrala tudi množica močnih dirkal-cev, ki zaradi omejenega števila na dirkah za svetovno prvenstvo ne nastopajo. Pavlič in Hmeljak sta zasedla 18. oz. 19. mesto, to pa pomeni, da so jima vrata na dirke za SP v prihodnjem letu na stežaj odprta.
Predzadnji dan avgusta je 'bila v Slavonski Požegi tretja dirka za državno prvenstvo. Z najboljšim časom treninga je Pavlič startal zanesljivo in si že v prVem krogu pridobil prednost, ki bi zadostovala za zmago, če ne bi na polovici dirke motor pričel izgubljati moč. Zmagal je Zagrebčan Leljak, Pavlič pa je bil s štirimi sekundami zaostanka drugi.
MARKO KLINC
PIONIR -KARLOVAC 2:3
V okviru priprav na tekmovanje v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod je novomeški Pionir odigral z zveznim Ugašem Karlovcem prijateljsko tekmo in jo izgubil z najtesnejšim izidom 2:3 (15, - 9, - 13, 10, - 7). V predtekmi je moštvo domačega Partizana Belt premagalo novomeško Krko z 2 : 1 (10, - 6, 13).
Danes ob 17.30 bo v športni dvorani v Novem mestu prijateljska tekma Pionirja in Pakraca iz I. B zvezne lige.
Pet naslovov prvaka Slovenije v Novo mesto
Najboljši posameznik Andrej Lapanje dosegel kar dve zmagi
MNOŽICA NA STARTU, SKUPINICA SKOZI CILJ - Uspešni novomeški kolesaiji dobivajo vse več pristašev med kolesarji in gledalci, kar je bilo potrjeno na sobotni dirki v spomin na tragično preminulega kolesarja Milana Novaka. Drago Frelih (na suki v ospredju) ni vzdržal naporne proge (25 krogov — 70 kilometrov) in je kot favorit med člani moral pokal prepustiti Ljubljančanu Juretu Pavliču. (Foto: J. Pavlin)
Novomeški atleti so na mladinskih prvenstvih Slovenije v Celju in Mariboru osvojili 10 kolajn, od tega kar 5 zlatih. Dva sta dosegla celo republiška rekorda: Greta Hren je v teku na 80 m z ovirami skoraj za sekundo prehitela drugo in z 11,7 postala Slovenska rekorderka. Primc je skoraj za 4 m presegel svoj osebni rekord in z 52,18 m tudi postal rekorder. Seveda ni imel pravih tekmecev, saj je n. pr. tretjega prehitel kar za 18 m!
Najboljši posameznik je bil Andrej Lapanje, ki je zmagal v metu kopja (54,10 m) in v skoku v višino. Tu je z 207 cm kar za 10 cm premagal drugouvrščenega Celjana Kača, ki je spomladi, ko Lapanje še ni , vedel", da je boljši skakalec v višino kot metalec kopja, osvojil državno prvenstvo.
V Celju je Gačnik, ki letos skorajda ni nastopal, pravi trenutek zbral moči in z metom 41,54 m osvojil naslov slovenskega prvaka v metu kladiva.
Z d vrana osebnima rekordoma ter po eno srebrno in bronasto kolajno se je med mlajšimi mladinci izkazal Robert Šikonja. Na 400 m je bil drugi z 51,9, v teku na 1000 m pa je bil tretji z enakim rezultatom kot drugi (2:37,0).
Tretja mesta so osvojili še Primc v metu krogle (12,98 m), Hrenova v daljini (523 cm) in Erženova v daljini pri starejših mladinkah.
Sandi Papež doma nepremagljiv
V otganizaciji marljivih delavcev kolesarskega društva Novo mesto je v soboto, 29. avgusta, minila 4. krožna kolesarska diika za memorial Milana Novaka, ki se je je udeležilo več kot sto kolesaijev iz Slovenije in Hrvaške.
V izredno kakovostni in zanimivi dirki, kije potekala po ulicah Grma, Šmihela in Kandije, so številne ljubitelje kolesarskega športa navdušile vožnje Novomeščana Sandija Papeža, Kranjčana Janeza Lampiča in Ljubljančana Jureta Pavliča.
Krški dirkači se vztrajno prebijajo k vrhu
Speedway:	nova	vidna
uspeha 2iberta inGerjeviča
V petek in nedeljo sta Krčana Jože Zibert in Zvone Gerjevič na republiškem oz- državnem prvenstvu posameznikov 1. lige znova dokazala, da se obetajo Krčanom tudi po tekmovalni plati v tem športu lepi uspehi.
Na stadionu v Zgornji Šiški sta bila Krčana v petek tik za našim najboljšim voznikom Kekcem; Zibert je zaostal le za točko, Gerjevič pa je na republiškem prvenstvu osvojil tretje mesto.
Nedeljski obračun jugoslovanske speedway'ske elite je zmotilo močno neurje, a kot da bi to dalo tekmovalcem po krajšem predahu še več volje, da pogumno speljejo do konca nekoliko okrnjeno dirko. Kekčev večni rival Kocuvan je sicer osvojil državno prvenstvo, toda na nedeljski dirki je bil dirkač in trener lendavskega Gorenja-Varstroja spet spretnejši. V boj dveh slovitih tekmecev sta se vmešala tudi Krčana — Zibert, ki je osvojil 3. mesto, tik za njim pa je pristal Gerjevič. V skupni uvrstitvi državnega prvenstva je Zibert zasedel odlično 5. mesto, usodo pa si bosta krojila sama Gerjevič in dolgo poškodovani Omerzel na kvalifikacijskih tekmah.
Vožnje in forma nasploh so pri krških speedwayistih v stalnem vzponu, kar kaže, da se po dobrih zimskih pripravah in okrepitvi moštva s svežimi močmi obetajo Krčanom velike možnosti, da ponovno prodrejo do samega vrha jugoslovanskega speedwaya.
Sandi Papež je v skupini 23 tekmovalcev že v prvem krogu (vozili so jih, deset) dokazal, da mu zmage nihče ne more vzeti. V zadnjem krogu sta z Dragom Lahom skoraj za tri kilometre pobegnila večji skupini. Skozi ciljno črto je Sandi pripeljal s prednostjo ene minute. Drugi junak spominske dirke je bil mladi Ljubljančan Jure Pavlič, ki je zmagal v članski konkurenci. Za dva kroga je prehitel vse zasledovalce in brez težav osvojil dva pokala. Prvega je prejel za leteči cilj na deset krogov, drugega pa za zmago. Junak nedavne dirke „Okoli Grma" Drago Frelih je zaradi bolezni kmalu po štartu odstopil. Med domačim kolesarskim podmladkom velja pohvaliti še pionirja Igorja Bobnarja, ki je prejel pokal za tretje mesto v skupini pionirjev-B,
. TEKMA Z OBSOJENCI
V prijateljski tekmi v malem nogometu, ki je bila v petek, 28. avgusta, na nogometnem igrišču v Slovenski vasi pri Šentrupertu med NK Šentrupert in obsojenškim klubom Polet polodprtega oddelka KPD Dob pri Mirni, so igralci Poleta zmagali s 6:3.
Zmagi Dolenjcev
Nogomet: Kočevje premagalo Domžale, Elan Litijo
V rednem kolu slovenske nogometne lige - zahod so nogometaši Kočevja igrali v Domžalah z moštvom Domžal in zasluženo zmagali z rezultatom 3:2 (2:0). Pred 200 gledalci je sodil Pavlica iz Litije.
Pred komaj 50 gledalci je novomeški Elan na domačem igrišču zasluženo premagal litijske nogometaše z 1:0 (0:0). Strelec edinega zadetka je bil Litijčan Piki, ki je dosegel avtogol v šestdeseti minuti. Tekma je bila zanimiva in borbena, čeprav je potekala v hudem nalivu.
R. D.
POTA
m sTit^
Rebrca pred sodiščem
Kočevsko gostišče Rudarje dobavilo delavcem Melamina malico, ki je smrdela — Kaznovali podjetje in kuharico
dežurni
poročajo
Dirka za memorial Milana Novaka - Sandi Papež med mlajšimi mladinci brez težav| ugnal zasledovalce — Drugi junak dirke Jure Pavlič
in Srečka Glivarja, ki je med pionitji-A zasedel četrto mesto. Rezultati: pionirji-B (8,4 km):
I. Cvet (17,10), 2. Obrez (oba Hrastnik), 3. Bobnar (Novo mesto), 10. Zrimšek, 13. Fink, 14. Muhič (vsi Novo mesto). Pionirji—A: Urankar 23,90, 2. Pirh, 3. Lebar (vsi Sava) 4. Glivar, 7. Božič, 10. Bele,
II. Udovč (vsi Novo mesto). Mlajši mladinci (28 km): 1. Papež (Novo mesto) 4 42,57, 2. Lah, 3. Gale (oba Rog), 13. Črnič (Novo mesto). Starejši mladinci: (56 km): Lampič (Sava) 1.24, 2. Kosirnik (Rog), 3. Zevnik (Savj), 9. Bojane (Novo mesto). Člani A in B (70 km): 1. Pavlič (Rog), 1,40 09, 2. Penko (Rog), 3. Povirk (Astra), 16. Štih (Novo mesto).	J.	PAVLIN
V BARAKO - V noči na 24. avgusta je nekdo vlomil v barako na gradbišču v Cesaijevi ulici v Novem mestu. Iz barake, ki je last Cirila Pirnarja v iz Novega mesta, je odšlo nekaj pijače in hrane ter ura. Škode je za 2.000 din.
UMRL V AVTOBUSU - V Sapo-vem avtobusu, ki je 24. avgusta zjutraj pripeljal iz Ljubljane v Novo mesto, je od kapi umrl 75-letni Janez Traven iz Tacna pri Ljubljani.
NA HLADNO - Novomeški miličniki so v soboto popoldne dali v prostor za pridržanje 27-letnega Andreja Goseneo iz Novega mesta, ki se je v restavraciji Pri vodnjaku neprimerno vedel do gostov in natakarice.
TAT V HOTELU GARNI
V noči na 19. avgust seje neznani lopov s pomočjo stola splazil na balkon sobe hotela Garni na Otočcu. V sobi sta spala nemški turist in njegova žena. Nepridiprav je skozi odprta balkonska vrata prišel do Nemčevih hlač in si vzel 1.000 mark, 7.000 din, za nameček pa še fotoaparat znamke Yashika.
TATINSKA
SAMOPOSTREŽBA
V noči na 26. avgust je bflo vlomljeno v ograjeno parkirišče za skladiščenje avtomobilov servisa Novo-tehne na Šmihelski cesti v Novem mestu. Iz treh nezaklenjenih fičkovje neznanec ukradel razne rezervne dele - kolesa, dvigalke, okrasne kape, rezervne žarnice, armaturna stikala itd. Škode je za 10.000 din.
Pred temeljnim sodiščem v Ljubljani (oddelek za gospodarsko sodstvo je bilo minuli teden obsojeno gostinsko podjetje Rudar iz Kočevja na 40.000 din kazni, kuharico v tem podjetju Marijo T. pa na 3.000 din kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Gostinsko podjetje in kuharica sta kršila zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Kemični tovarni Melamin Kočevje so namreč 26. novembra lani dobavili 92 obrokov malice s kuhanimi rebrci, ki pa so smrdela in
TATINSKI
BERAČEK
V noči na nedeljo je nekdo vlomil v osebni avto Antona Golobiča iz Črnomlja. Potem ko je na silo odprl leva vrata, je nepridiprav, beraček tatinski,(!) odnesel krpo vileda in očala.
ČEBELE V PLAMENIH
V nedeljo je na Bučki pri Škocjanu pogorel čebeljnjak Jožeta Mrgoleta iz Godešiča pri Škofji Loki. Mrgole je točil med, za kadilo pa uporabljal ploščo „foča”. Ploščo je po končanem delu ugasnil na tleh v čebeljnaku, nato pa jo vrgel v kovinsko škatlo. Ob 15.30 je bil ves čebeljnak v plamenih. Zgorelo je 33 polnih panjev, škode je za 200.000 dih. Goreti je začelo, ker Mrgole ni do konca pogasil plošče ,/oča”.
imela okus po zatohlem in žarkem, razen tega pa so bila tudi rumene barve. Iz Melamina so nato poklicali sanitrnega inšpektorja, ki je vzel vzorec malice za analizo. Ta je pokazala, daje bila malica neprimerna za uživanje.
Predstavnik podjetja in kuharica sta na sodišču povedala, da so meso dobili 15. novembra, nakar je bilo v skladišču do 25. novembra, ki so ga skuhali in čez noč spet shranili v skladišču, nato pa ga je kuharica dala v segreto pečico. Prav v pečici pa naj bi se bila rebrca navzela neprijetnega vonja, barve in okusa, ker je bila poleg posoda s staro mastjo. Kuharica je na sodišču dejala, da je sicer sumila, da z malico ni vse v redu, vendar so jo kljub temu poslali v kemično tovarno.
Zaradi skesanosti in priznanja je sodišče izreklo tako podjetju kot kuharici omiljeno kazen. Oba do zdaj nista bila kaznovana.
J. P.
IZSILJEVAL
PREDNOST
V soboto dopoldne je 39-letni Matija Rus iz Novega mesta peljal z osebnim avtom od Mačkovca proti mestu. Ko je pripeljal do bencinske čepalke v Ločni, je zavil v levo na črpalko v času, ko je iz nasprotne smeri z avtom pripeljala 29-letna Marija Barbo iz Sevnega. Rus je med izsiljevanjem prednosti trčil v avto Barbove, pri čemer je bila laže ranjena njena sopotnica Vera Zago-ranski iz Novega mesta. Škoda je za okoli 40.000 din.
Kakšna vloga avtobusa?
V trčenju vlaka in osebnega avta pri Gor. Ponikvah umrl Ludvik Majcen
V soboto ob 22.35 se je pri Gor. Ponikvah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl
DVOJNI VLOM
V noči na petek je bilo vlomljeno v dva avtomobila na dvorišču poslopja kmetijske zadruge v Trebnjem. Neznani storilec je vlomil v Trimov kombi in odnesel akumulator, 25 rezilnih plošč in baterijsko svetilko. Škode je za 30.000 din. Vlomil je tudi v osebni avto Gozdnega gospodarstva in odnesel rezervno kolo, vredno 2.500 din.
Srebrno srečanje delavcev EGS v Krškem _
5. septembra se bo pomeri-1 lo 860 tekmovalcev iz vse| Slovenije____________________
Po trinajstih letih so Krčani znova organizatorji športnega srečanja delavcev elektrogospodarstva Slovenije, a tokrat jubilejnega - 25. Srebrni jubilej je od organizatorjev DES TOZD Elektro, nuklearke in brestaniške elektrarne terjal obilico organizacijskih priprav in kot vse kaže, bo v Krškem v soboto, 5. septembra, vse nared za 860 tekmovalcev iz 21 delovnih organizacij.
Moški in ženske, razdeljeni v starostne skupine, bodo tekmovali v odbojki v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem in Doma štirinajste na Senovem. Tudi kegljači se bodo pomerili na Senovem, šahisti v hotelu Sremič, tekmovalci v streljanju z zračno puško pa v leskovškem zadružnem domu in na strelišču Elektra. Namizni tenis bo prit ego val pozornost navijačev pri leskovški šoli, prav tako mali nogomet. Na stadionu Matije Gubca bodo med drugim na sporedu teki na 800 in 1000 metrov. Kdo bo ujel največ rib, se bo izkazalo na brestaniškem ribniku.
Za prve tri uvrščene ekipe so pripravili medalje po zasnovi me-daljerja Vladiinira Stovička.
P.P.
NESREČA SLADKEGA TOVORA - V četrtek dopoldne seje na mostičku pri Dobovi tovornjak s prikolico karlovške registracije umikal osebnemu avtu in zdrsnil s ceste. Nihče ni bil ranjen, pa tudi tovor, nekaj ton nepodraženega sladkoija, jo je srečno odnesel. (Foto: J. Pavlin)
PADEL Z MOTORČKOM - V četrtek popoldne je 45-letni Vinko Gričar iz Ribjeka pri Trebnjem peljal z motorčkom od Zbur proti Trebnjemu. Med zaviranjem je v Mokronogu padel in se ranil, tako da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Kaže, da sta nesreči botrovala neizkušenost in kakšna kaplja preveč.
V LEVO - Osebni avto francoske registracije je v ponedeljek, 24. avgusta, dopoldne vozil od Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Draga je v blagem levem ovinku prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Božidar Bračun iz Velikega Kamna pri Krškem. Takrat je Francozu pripeljal nasproti tovornjak neugotovljene registracije, za njim pa še tovornjak, ki ga je
vozil Alojz Palčar iz Novega mesta. Francoz je zapeljal nazaj na svojo desno. Neznani tovornjakar je močno zaviral, za njim pa tudi Palčar, katerega tovornjak je zaneslo v levo, tako da je trčil v Bračunov kamion. Palčarja so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 250.000 din.
PRED AVTO - V soboto zvečer seje 69-letna Terezija Štrk iz Dobravc pripeljala z avtobusom do gostilne Selak v Dobravi, od koder se je peš napotila proti domu. Po nekaj metrih hoje sc je nenadoma odpravila čez cesto in zaprla pot osebnemu avtu, ki ga je iz Škocjan k e smeri pripeljal 24-letni Jože Jcrak, študen' iz Dobrave. K sreči Štrkova ni bila huje ranjena.
25-letni Ludvik Majcen z Vrha pri Trebnjem.
Majcen je vozil z osebnim avtom od Novega mesta proti Ponikvam. Tu je pripeljal do prehoda ceste za železniško progo v ravnini. Na semaforu je gorela rdeča luč, vendar jo je voznik prezrl, oziroma mu jo je pokril avtobus, ki je stal pred progo. Ko je Majcen zapeljal čez progo, je iz Trebnjega pripeljal vlak, ki ga je vodil strojevodja Jože Turk iz Novega mesta. V strahovitem trčenju je bil Ludvik Majcen takoj mrtev, njegov sopotnik Ignac Gregorčič (38 let) iz Šentruperta pa ranjen. Preiskava o nesreči še teče, predvsem bo treba videti, kakšno vlogo je imel v tragediji pred semaforom stoječi avtobus.
MALIGANI NA TRAKTORJU
V ponedeljek, 24. avgusta, zvečer je 52-letni Alojz Jesih z Belčjega vrha peljal s traktorjem proti domu. Nekoliko okrogel je nenadoma zapeljal v desni breg, zadel v drvarnico in se prevrnil nazaj na cesto. Jesih se je malo potolkel, škode pa je za
20.000 din.
POŽAR NA TOVORNJAKU
V soboto zjutraj je začelo goreti na tovornjaku, ki ga je od Zagreba proti Ljubljani vozil neki Grk, ki je tudi lastnik vozila. Ko je pripeljal po karteljevskem klancu navzgor, je začelo goreti na motorju. Ogenj je zajel kabino in del kesona s tovorom - Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci. Škode je za okoli
400.000 din. Promet na magistrali je bil enosmeren skoraj 3 ure.
KDO JE ZASTRUPIL RIBE V LAHINJI?
Ljudje so 19. avgusta popoldne v Lahinji pri vasi Zagarci opazili nekaj deset poginulih rib, velikih od 10 do 30 cm. Z najdbo so takoj seznanili veterinarskega in vodnogospodarske^ ga inšpektorja ter seveda ribiče. Vzeli so vzorce poginulih rib ir vode. Ribe so že zaudarjale, pogin'!' so torej že pred časom.
»Dolenjski lis: v vsako družin
Nič več med manj razvitimi!
Letošnji praznik občine 4. september praznujemo v jubilejnem letu, ko mineva 40 let od vstaje slovenskega naroda, od tistih dogodkov, ki so svoj revolucionarni vzgib dobili v delavskem in kmečkem gibanju že pred vojno. Leto 1941 je s svojim revolucionarnim valom v odporu proti nacizmu in fašizmu in podjarmljenju zajelo tudi območje naše občine. Svojo oporo za začetke organiziranega boja proti okupatorjem je KP Jugoslavije tedaj našla v skupinah, ki so delovale v društvih kmečkih fantov in deklet, v Klubu študentov mirenske doline, v naprednem učiteljstvu in posameznikih, kot sta bila narodna heroja Jože Slak — Silvo in Jože Borštnar ter drugi.
Iz teh jeder in vztrajnega dela posameznikov, članov KP, so že 1941 nastali na območju naše občine prvi odbori O F in organizirane oborožene partizanske skupine z Mokronoško partizansko četo. Vse to je pogojevalo nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in s tem delovanje in ustanavljanje večjih partizanskih enot na območju naše občine, kot so bile
II.	grupe odredov, Zapadnodo-lenjski odred, slavna Gubčeva brigada, katere dan ustanovitve smo izbrali za svoj praznik.
V teku teh štiridesetih let, potem ko smo Jugoslovani z lastnimi močmi izbojevali svojo svobodo in izvedli socialistično revolucijo, smo tudi v trebanjski občini dosegli ogromen na-
predek v materialnem razvoju in v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Na osnovi zgodovinskega boja delavcev in kmetov pod vodstvom ZKJ smo zabeležili vsestransko socialistično preobrazbo in nove medčloveške odnose. To nas še posebej ohrabruje, da smo in da bomo kos tudi najtežjim nalogam s tem, da bomo dosledno uresničevali cilje, h katerim so stremele generacije borcev delavskega razreda in naprednih ljudi naše domovine, torej tiste cilje, ki imajo svoje razsežnosti tudi v naši občini.
S preteklim letom se je izteklo srednjeročno obdobje 1976 — 1980, v katerem je občina Trebnje izšla iz kroga manj razvitih občin v Sloyeniji. Za njen nadaljnji razvoj je to
odločilna prelomnica, ki v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah zahteva še večje napore, odrekanja in zelo trezno presojo. S težavami se srečujemo na vseh področjih dela in življenja, čeprav je še vedno dovolj optimizma in pripravljenosti za odrekanje in de-
lo.	Mislim, da je to ogromen vir naše moči in da bomo tudi v prihodnje dosegali uspehe in napredek. Ta optimizem potrjujejo izredno lepi rezultati, kijih dosegajo nekatere organizacije združenega dela, kot so: Donit v Veliki Loki, Elma na Čatežu, Kolinska na Mirni, kmetijska zadruga Trebnje, Dana, Treles, Knetijsko gospodarstvo Slovenska vas in še nekateri. Resje, da imamo tudi nekaj takih, ki delajo z izgubo. S problematiko
znotraj njih smo se resno spopadli, upam, da tudi uspešno. Dosedanji največji „proizvaja-lec" izgube IGK Račje selo že kaže obetavnejše rezultate. Pričakovati je, da bo s pomočjo družbene skupnosti in sanatorja, sedaj Novolesa iz Novega mesta, v prihodnjem letu začel uspešno poslovanje. Negativni rezultat izkazuje sedaj IMV TOZD Mirna, kar je v veliki meri posledica prestižne politike prejšnjega vodstva delovne organizacije IMV do dislociranih TOZD. To bo imelo daljnosežne posledice in treba bo veliko naporov, razumevanja, pa tudi dobre volje, da se bo stanje saniralo.
Čeprav imamo opravka s takimi nevšečnostmi, smo tudi v tem letu doslej uresničili večino nalog, ki so opredeljene v druž-'benem planu občine. Med pomembnejše pridobitve prištevamo izgradnjo nove osnovne šole v Trebnjem, pekarne v Trebnjem, trgovine v Velikem Gabru, izgradnjo vodovodnega
omrežja v suhokranjskem predelu občine, ki se gradi s pomočjo zvezne mladinske delovne akcije in enot JLA, nadalje je obrat „lnduplati" v Mokronogu pridobil nove (adaptirane) prostore, moderniziranih je bilo 24 km cest, predvsem v KS Mokronog, Knežja vas, Šentlov-renc in Velika Loka. V tem letu je bilo dograjenih 61 družbenih stanovanj na Mirni, 22 v Mokronogu, začela se je tudi gradnja 42-stanovanjskega bloka v Trebnjem. Veliko sredstev je bilo vloženih v modernizacijo in tehnološko popolnitev industrije, kmetijstva in gozdarstva. Na račun vlaganj in posodobitev se zboljšujeta ekonomičnost in akumulativnost. V prvem polletju tega leta je v občini celotni prihodek porastel za 36 odst., dohodek pa 34 odst., kar je v mejah slovenskega povprečja. Omeniti je potrebno tudi prizadevanja za izvozno usmeritev organizacij združenega dela. Med temi so: Trimo Trebnje, Donit Velika Loka, Dana Mirna, Iskra Mokronog,
IGK Račje selo. Labod -TOZD Temenica Trebnje in še nekatere manjše organizacije in poslovne enote.
K dokaj uspešnemu delu za uresničevanje programskih usmeritev je nedvomno veliko prispevala družbenopolitična aktivnost v krajevnih skupnostih in občini. Zelo veliko političnega dela in aktivnosti je vloženo v utrjevanje in usposabljanje delegatskega, skupščinskega in političnega sistema samoupravljanja. K temu mo- j ram pripisati veliko pripravljenost naših delovnih ljudi in občanov, tudi na področju krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To se je še posebej izkazalo v številnih vajah civilne zaščite in enot ter organov SLO. Zato sem globoko prepričan, da bomo tudi vnaprej, pod sicer težjimi pogoji kot doslej, uspešno uresničevali naše programske cilje, ker se vsi globoko zavedamo, daje napredek v združeni moči vseh organiziranih socialističnih sil.
Na koncu želim našim delovnim ljudem in občanom izreči najboljše želje in čestitke za praznik občine.
TONE ŽIBERT predsednik skupščine
občine Trebnje
j* j.
* -
: p
Nov obrat pekarije v Trebnjem
V gradnji nova Mercatorjeva samopostrežba v Velikem Gabru
INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE RAČJE SELO - TREBNJE
*
RUSTIKALNE KERAMIČNE PLOŠČICE IGK TREBNJE
Rustikalne keramične ploščice se izdelujejo po novem tehnološkem postopku suhe priprave surovine in istočasnega suhega stiskanja mase in glazure ter žganja na zelo visoki temperaturi do 1150°C, kar daje izdelku vrsto posebnih lastnosti:
izredno trdoto in odpornost glazure: 6- 7 po MOHS-ovi lestvici, ter min. 3 - 4 po REI normah 28 -36 N/mm2,
izredno upogibno trdnost: 280 - 360 kp/cm2,
odpornost na vremenske vplive: temperaturo, sonce ter popolna odpornost proti mrazu, vpijanje vode 1 — 3 %,
odpornost na kisline in luge,
odpornost na mehansko obrabo: zaradi izredne trdote in debeline plasti glazure je le-ta neuničljiva, uporabnost: za zunanje in notranje oblaganje, za tla in fasade, za industrijo in gospodinjstva, za balkone in terase, za posebne namene nedrseče in kislinoodporne ploščice, izvedba: glazirane in neglazirane v rumeni, rdeči in črni barvi, gladke in nazobčane — nedrseče, dimenzije: 100 x 200 x 10 mm do 14 mm, kalibrirane v 5 nazivnih področjih plus— minus — 4 mm, ki se posebej pakirajo in paletirajo s toleranco plus-minus 0,4 mm.
DUSTRIJSKA PRODAJALNA — V sklopu tozd IGK Račje selo posluje tudi industrijska rodajalna, ki vam nudi keramične ploščice po tovarniških cenah ter v vseh kvalitetah. V prodajalni so kupcem na voljo tudi vse vrste zidne opeke - modular, modularni blok, BH-4, BH-8, zidaki 1/1, strešna opeka, siporeks vseh dimenzij, hidrirano apno, beli in portland cement in mreže za armiranje betona.
Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure.
ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE KOLEKTIV INDUSTRIJE GRADBENE KERAMI KE TREBNJE ČESTITA VSEM UPORABNIKOM NAŠIH IZDELKOV POSLOVNIIV PARTNERJEM IN OSTALIM OBČANOM!
Kljub težavam pri pomanjkanju reprodukcijskega materiala, ker ga je večina iz uvoza, je Iskra TOZD ELEKTROLITI iz Mokronoga v zadnjem letu v novih proizvodnih prostorih, odprtih za lanski občinski praznik, poslovala pozitivno.
Proizvodni program obsega izdelavo elektrolitskih kondenzatorjev za TV, radio, akustiko in profesionalno vgradnjo ter kondenzatorje za zagon elektromotorjev. Dvestočlanski kolektiv sestavlja predvsem ženska delovna sila iz Mokronoga in okoliških krajevnih skupnosti, za bolj oddaljene, ki prihajajo na delo s Trebelnega in Vrha nad Mokronogom, pa je organiziran avtobusni prevoz.
V novih proizvodnih prostorih in z novo opremo je kolektiv Iskra v Mokronogu ob nespremenjenem številu delavcev v prvi polovici letošnjega leta proizvedel dvakrat več kot lani v celem letu.
KOLEKTIV ISKRE - TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM!
i'.	■'-------------------------------------------------------------------------        J
20
LET TREBANJSKE KOVINSKE INDUSTRIJE
V tej stavbi, nekdanjem Pavlinovem hlevu, se je rojevala trebanjska kovinska industrija, iz katere je kasneje zrasel TRIMO.
Z ODLOKOM OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TREBNJE JE BILA 15. JUNIJA 1961 USTANOVLJENA »SERVISNA OBRTNA KOVINSKA DELAVNICA".
Pogled na proizvodne prostore trebanjske industrije montažnih objektov THliviO iz zraka
Tako je bil skovan prvi člen verige, to je današnje industrije montažnih objektov Trimo v Trebnjem. Občinski ljudski odbor Trebnje je imenoval tudi upravnika te delavnice, to je bil Ivan Gole, današnji predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije Trimo.
Pred dvema letoma se je y Trimu pridružilo tudi Obrtno kovinsko podjetje OKP Dobova z okoli 100 delavci in že v istem letu (1979) je bil realiziran sanacijski program z vloženimi 45 milijoni din.
Investicijski programi, ki zajemajo povečanje kapacitet v
izdelavi sendvič plošč, nabavo kompletne opreme za izdelavo jeklenih konstrukcij in lakirnico ter industrijski tir, so realizirani s skupno naložbo 150 milijonov dinarjev.
Trimo je tako postal v desetih letih največji proizvaja-
lec montažnih objektov v Jugoslaviji, vse bolj pa se vključuje tudi v mednarodno delitev dela. Kolektiv Trima pa se zaveda, da je pogoj za še uspešnejše uveljavljanje na domačem in tujem trgu predvsem v večji produktivnosti in še boljši kvaliteti izdelkov.
TREGRAD
TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE
Objekt v gradnji — Izvajalec TREGRAD Trebnje
izvodne objekte, a je že 1965. leta zabredla v velike težave, katerim je sledila prisilna uprava in težka leta sanacije. V tem obdobju so proizvodni program preusmerili v izdelovanje cistern.
1.	januarja 1966 se je Kemo-opremi priključil obrat IMP, leto pozneje pa še obrat Litostroja. Takratnih 120 delavcev je pričelo s proizvodnjo serijskih elementov za montažne hale, v letu 1970 pa je bil narejen investicijski program za izgradnjo nove proizvodne dvorane za izdelavo jeklenih konstrukcij. Z otvoritvijo novih delovnih prostorov pa je podjetje dobilo tudi novo ime: TRIMO — trebanjska industrija montažnih objektov.
V letu 1973 se je Trimu priključilo še poslednje trebanjsko podjetje kovinske branže Inkot — industrija ktimoodzra-čevatnih naprav in predelava plastike. V tem letu je bit izdelan tudi nov investicijski program za izgradnjo nove hale za proizvodnjo sendvič plošč, njena otvoritev pa je bila ob občinskem prazniku leta 1975.
SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
NOVOTEHNA TREBNJE
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA
TOZD »ELEKTROLITI” MOKRONOG
ca
trimo
Pavlinova „štala", katero je občina adaptirala in preuredila, je bila prvi prostor, kjer so 15. junija 1961 delavci pričeli žagati, piliti, variti in kriviti kovino. Občinski možje so novorojencu dodelili 4 milijone kredita za nabavo najnujnejših strojev. Na osnovi potreb po uslužnostnih dejavnostih v občini Trebnje pa so se v okviru podjetja razvile štiri delavnice: mehanična, ključavničarska, vodovodna in kleparska. Ob pomanjkanju kadrov za mehanično delavnico se je dejavnost vse bolj preusmerjala v stavbno ključavničarstvo. Leta 1962 spremenijo ime v Kovinsko podjetje Trebnje in že
prevzemajo kooperantska dela večjih gradbenih in kovinskih podjetij:	Kovinarska	Krško,
OKP Dobova, Litostroj Ljubljana, Tehnika Zagreb in drugih. V dobrem letu se je število zaposlenih povečalo na 50 in prostori so za razširjeno dejavnost kmalu postali pretesni. Zato so se delavci odločili za gradnjo novega objekta, ki so ga zgradili z udarniškim delom in že v naslednjem letu je okoli 100 delavcev pričelo z delom v novih proizvodnih prostorih. V istem letu sta bili v Trebnjem ustanovljeni še dve novi podjetji: Kemooprema z nalogo izdelave opreme Za potrebe kemične industrije in obrat IMP s proizvodnim programom razdelilnih omaric, koncem leta 1964 pa še Kovinska delavnica. Kovinsko podjetje pa se je priključilo ljubljanskemu Litostroju in dalje poslovalo kot njegov obrat Ob priključitvi naj bi pričeli z izgradnjo velike ploče-vinarne, kar pa gospodarska reforma ni dovoljevala.
Na sedanji lokaciji Trima je ob pomoči kreditov tedanja Kemooprema zgradila nove pro-
žtif ;
m x!• II iin II
D.O. DONIT MEDVODE
TOZD »TESNILA” VELIKA LOKA
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
DELOVNI KOLEKTIV D. O. DONIT MEDVODE - TOZD TESNILA VELIKA LOKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE!
DANA
DELAVCI DANE MIRNA ČESTITAMO ZA PRAZNIK ORČINE
Obstoječi proizvodni program TOZD TESNILA Velika loka zajema proizvodnjo tesnil za vso jugoslovansko motorno industrijo, obenem pa kooperirajo za skoraj vse evropske proizvajalce motorjev in avtomobilov, in to za osebne avtomobile ter tovorni in traktorski program. Razen tega pa imajo precej razvit asortima industrijskih tesnil — za radiatorsko industrijo, živilsko in druge.
V letošnjem letu so v Donitu — TOZD Tesnila zastavili veliko investicijsko izgradnjo. Novi objekt, ki bo končan še letos, predstavlja 2200 m2 novih proizvodnih prostorov, skupna investicijska vrednost z opremo pa znaša sto milijonov dinarjev. V novih prostorih načrtujejo razširitev proizvodnega programa, s tem pa še boljše vključevanje v mednarodno delitev dela in še večji promet na konvertibilno področje. Število zaposlenih se ne bo bistveno povečalo, pač pa se bo izboljšala bilanca uvoza in izvoza ter močno povečal obseg poslovanja.
V proslavljanje praznika občine Trebnje se vključuje tudi Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto z otvoritvijo svoje nove ekspoziture v Mokronogu.
Za varčevalce in občane Mokronoga in okolice bo banka opravljala:
— dinarske in devizne hranilne vloge,
— menjalniške posle,
— potrošniška posojila,
— poslovanje po žiro, tekočih in deviznih računih,
— mladinsko varčevanje.
DELOVNI ČAS ZA STRANKE V EKSPOZITURI MOKRONOG BO'
- VSAK DAN OD 6,30 DO 13. ure
- OB SREDAH OD 6,30 DO 15, ure
- ENO SOBOTO V MESECU OD 7,00 DO 10,30.
LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO, EKSPOZITURA MOKRONOG SE PRIPOROČA S SVOJIMI STORITVAMI IN OBČANOM OBČINE TREBNJE ČESTITA ZA PRAZNIK
Poslovni prostori banke so v prenovljenih prostorih bivše lekarne v Mokronogu.
Sodobne destilacijske naprave v tovarni DANA
Sfelesnik
KIT
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
vsem svojim članom in ostalim občanom
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCfNE!
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE
MIRNA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
TOZD Kmetijska mehanizacija obrat Milan Majcen
Šentrupert
ČESTITA ZA PRAZNIK
novoles
PROIZVODNJA AKRILNIH PLOŠČ IN PREDELAVA AKRILNIH PLOŠČ V GRADBENE ELEMENTE:
- SVETLOBNE KUPOLE
- SVETLOBNE TRAKOVE
MONTIRANJE TEH GRADBENIH ELEMENTOV
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
MERCATOR - ROŽNIK Mercator TOZD »GRADIŠČE” TREBNJE
ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V NAŠIH PRODAJALNIH IN GOSTINSKIH LOKALIH.
V_  _________________________________________________________________
r    —“
ZA PREDELAVO KROMPIRJA Kolinska MIRNA NA DOLENJSKEM
vam predstavlja svoj bogati proizvodni program:	-g a «•
•	otroška	hrana	•, THOMY
hren
• 'TčhCVi pire krompir • evo česen
nunvo i nuu 1-dUULdMIVM
’v- Draga 41*
TOZD KM - LJUBLJANA
obrat Ljubljana
— izdelava kmetijskih strojev in opreme
- izdelava namakalnih naprav za vse vrste kmetijskih kultur
— izdelava plastenikov
OBRAT IVANČNA GORICA
— izdelava poliestrskih silosov in cistern
— izdelava pripadajoče mehanizacije in opreme
OBRAT UMETNE SMOLE - LJUBLJANA
- plastificiranje z umetnimi masami v kmetijske, živilske, gradbene in industrijske namene
OBRAT MILAN MAJCEN ŠENTRUPERT
— odlivanje barvnih kovin v kokile
— izdelava silosne opreme
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE TREBNJE
razpisuje na podlagi sklepa 18. redne seje z dne 25. 8. 1981 naslednja prosta dela in naloge:
ELEKTRIKAR — 2 delavca
Pogoji za sprejem:
KV delavci elektro stroke,
moški z odsluženim vojaškim rokom,
delo je troizmensko delo.
VILlCARIST-1 delavec
Pogoji za sprejem:
izpit za voznika viličarja,
moški z odsluženim vojaškim rokom,
delo je troizmensko.
PK, PU DELAVCI - 2 delavca Pogoji za sprejem:
polkvalificirani ali priučeni delavci, z dokončanimi vsaj 6 razredi osnovne šole, delo je troizmensko.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v i 15 dneh v tajništvo TOZD Industrija gradbene keramike I T rebnje.
■k mBj, sestavi/ena organizacija združenega dela zo dejavnost k metijstva mdustn/e trgovine. :■ 3|Pl lili gostinstva in storitev.
Mercator n sub o. Ijubl/ana
KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA SEVNICA TOZD TRGOVINA
Izkoristite izredno priložnost od 5.9. do 19.9.1991 RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA v dvorani TVD Partizan Sevnica Popust, dostava na dom....
663/36-81
    - - - - -- - - -    -------------------------
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
   /
(DSbSd TOŽB TEMENICA" nov« m.„,o TREBNJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
stilles
v
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo
razpisuje dela in naloge:
1.	VODENJE TOZD STILNO POHIŠTVO IN VODENJE SEKTORJA PRODAJE
Poleg splošnih zakonskih in moralnopolitičnih pogojev in kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- imeti morajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 - 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let, delovno razmerje pa bomo sklenili za nedoločen čas Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh do poteku razpisnega roka.
01
.NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO-STRAZA, n. sol. o. novoles kadrovsko socialna služba TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA NOVO MESTO, TRDINOVA 45
VABILO K SODELOVANJU
K sodelovanju vabimo več delavcev za opravljanje različnih del v proizvodnji. Zaželeno je, da imajo kandidati končano osnovno šolo, z delom pridobljene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 45-dnevnkn poskusnim delom. Delo poteka po vnaprej doMčenem razporedu v dveh izmenah. Vsem delavcem je zagotovljen topli obrok.
Interesenti naj oddajo svoje prijave ali pa naj se osebno oglasijo v kadrovski socialni službi ali pri vodji splošnega oddelka v TOZD, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o samem delu in akontaciji osebnega dohodka. Možnost zaposlitve takoj.
Vabimo vas k sodelovanju!
Notranja oprema nove poslovne stavbe Zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu je delo Trelesovih mizarjev.
KOLEKTIV MIZARSKEGA PODJETJA TRELES TREBNJE ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE IN SE PRIPOROČA!
HUZARSKO PODJETJE TREBNJE
TRELES danes posluje mnogo uspešneje kot v preteklih letih, saj ima v sedanjem obdobju mnogo več naročil, ki so vezana na investicije iz preteklosti. Z omejevanjem investicijskega vlaganja pa se že postavlja vprašanje, kako bo v bodoče..
Kolektiv Treles vidi velike možnosti za nadaljnje uspešno poslovanje v izvozu opreme preko gradbenih podjetij in Slovenijalesa, delno pa tudi s preusmeritvijo proizvodnje oz. razširitvijo proizvodnega programa na stanovanjsko opremo po naročilu.
Letos so delavci Trelesa opremili na Dolenjskem novo poslovno stavbo Zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu ter ekspozituri Ljubljanske banke v Ločni v Novem mestu ter v Mokronogu. Pripravljajo pa se za opremo LJU BANKE v Beogradu — poslovne stavbe Ljubljanske banke in slovenskega gospodarstva, sodelujejo pa tudi pri opremljanju objektov za olimpijske igre v Sarajevu.
Treles zaposluje 53 delavcev, od tega jih je v neposredni proizvodnji 48. 38 je kvalificiranih mizarjev, ostali pa so priučeni delavci oz. kvalificirani delavci drugih strok. Vsa dosedanja dela Trelesa temeljijo na individualnih naročilih za proizvodnjo notranje opreme. Letna bruto proizvodnja v letu 1980 je znašala 20.830.000 dinarjev, v prvem polletju 1981 pa so realizirali že 68 odstotkov letnega plana, ki znaša 28.473.000 dinarjev.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO -v ustanavljanju, 68270 Krško,
objavlja prosta dela in naloge v obratovanju elektrarne:
1. INŽENIRJA ZA ANALIZO SISTEMOV IN PROGRAMIRANJE AOP
2. PROGRAMERJA - OPERATERJA AOP
3. VODJE ODDELKA ZA GENERATOR IN MOTORNI POGON
4. DELA IN OPRAVILA NA STROJNEM VZDR2EVANJU
5. ELEKTROMEHANIKA ZA PREVIJANJE MOTORJEV a VZDR2EVALCA - DVIGALNlCARJA
7.	POOBLAŠČENE OSEBE ZA VARSTVO PRI DELU
Pogoji: pod 1.:
— opravljena tehnična fakulteta,
— 30 mesecev delovnih izkušenj,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod Z:
— elektrotehnik,
— 18 mesecev delovnih izkušenj,
— znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 3.:
— dipl. inž. elektrotehnike — smer jaki tok,
— 42 mesecev delovnih izkušenj,
— znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 4.:
— opravljena poklicna šola,
— 15 mesecev delovnih izkušenj,
— poskusno delo 3 mesece; pod 5.:
— KV električar,
— 12 mesecev delovnih izkušenj,
— poskusno delo 3 mesece; pod 6.:
— KV strojni ključavničar,
— 12 mesecev delovnih izkušenj,
— opravljen izpit za strojnika na dvigalu,
— poskusno delo 3 mesece; pod 7.:
— inženir za varstvo pri delu,
— 24 mesecev delovnih izkušenj,
— pasivno znanje angleščine,
— poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
653/36-81
na dalja■ /o delu-ioCa bsiaiaa
dvožen
stvo
barvi-
tost
kralj
Škratov
jap mesto na xmšu|u
urednik
gr.mo-
oriian
vrsta
uaiii2.
odmev
evr.
narod
oranje
bakrov;
palica
odziv
Rešitev iz prejšnje številke
Zakaj pomote?
Ko dandanašnji ugotavljajo vzroke za mnoge nesreče na eestah, na morju in v zraku, morajo strokovnjaki največkrat zapisati, da je bil krivec človek. V modernem svetu se človek prav tako moti, kot se je v starem, le da so pomote bolj usodne. Kot tipičen primer navajajo napako nekega kontrolorja poletov, kije pilotu potniškega letala sporočil, naj zavije na levo namesto na desno. Tak-: šen jezikovni spodrsljaj je vsakdanja zadeva, trdijo psihologi, pa vendar bi kmalu povzročila strahovito letalsko nesrečo, do katere v omenjenem primeru k sreči le ni prišlo.
Zakaj se ljudje motijo pri tako očitnih zadevah, je po svoje poskušal razložiti že S. Freud, vendar danes njegovo teorijo delno zavračajo. Vse bolj pridobiva na veljavi t. i. računalniška teorija, po kateri človekovo mišljenje razlagajo kot obdelavo podatkov. Človek naj bi torej razmišljal podobno, kot deluje računalnik. Če pride do očitne napake, potem je to znamenje, daje ,, obdelava" na neki stopnji odpovedala. Kaj je temu razlog, pa je seveda več odgovorov. Med njimi so utrujenost, stresno stanje, razmišljenost, čustvena vzburjenost ipd. Lahko pa napako v „obdelavi“ podatkov povzroče tudi kompleksna duševna dogajanja, katerih korenine lahko odkrije samo psihoanalitik.
Človek se bo še motil, zatrjujejo strokovnjaki, zato je potrebno v stroje, s katerimi upravlja, vgraditi čimveč zaščitnih mehanizmov.
MARJAN
“ —
V času, ko astronomi govore o nebesnih telesih, ki so strahotno oddaljena od našega planeta, ko preučujejo zagonetne kvazarje milijone svetlobnih let daleč, ko poskušajo razkriti uganko črnih lukenj in prisluškujejo šibkim signalom z obrobja vesolja, bi človek pomislil, da je naš sončni sistem za znanost navadno domače dvorišče, kjer pozna vsak kamenček in vsako travno bilko. Pa ni tako. Že William Hersc-hel, sloviti astronom, je pred 175 leti zapisal: „Najbrž ni nebesnega telesa, ki bi nam kazalo toliko različnih nenavadnih pojavov, kot nam jih kaže Saturn." Tem besedam lahko znanstveniki danes samo pritrdijo. Vesoljska sonda Voyager 2 (Popotnik 2) je v zadnjih dnevih avgusta od blizu pogledala skrivnostni Saturn, znanstveniki pa so z njeno pomočjo ugotovili, da je res skrivnostno nebesno telo.
Prvi bližinski obisk do Saturna je 12. novembra lani naredila že vesoljska sonda Voyager 1, vendar pa seje njena dvojčica Voyager 2 doslej najbolj približala oprstanemu planetu. Kamere so na Zemljo pridno pošiljale posnetke, katerim po jasnosti doslej še noben ni kos. Sicer pa so kamere snemale planet le z razdalje 101.385 kilometrov, kar je za vesoljske širjave resnično blizu. Omeniti velja, da je sonda od 5. septembra 1977 preletela poldrugo milijardo kilometrov dolgo pot z osupljivo natančnostjo: časovno je zgrešila programirani čas najbližjega srečanja le za 2 sekundi, od teoretične poti pa se je dejanska pot odklonila za borih 48 kilometrov, kar skoraj ni omembe vredno.
In kaj sta videli obe sondi? Drugi največji planet v našem osončju je zavit v oblake plinov, ki se na planetnem ekvatorju podijo v viharjih, katerih hitrost znaša tudi 1.800 kilometrov na uro.
Strokovnjaki v kontrolnem središču v Pasadeni, kamor je Voyager 2 pošiljal posnetke vsake 3,2 minute, so z največjo skrbnostjo opazovali znamenite Saturnove prstane. Lep čas so prstani predstavljali uganko, ki so jo najrazličnejše razlagali, danes pa je že jasno, daje pas prstanov izjemno tanek in da ga sestavljajo kamniti in ledeni delčki, katerih velikost je različna: nekateri so drobni kot prašni delci, drugi veliki kot stanovanjska hiša. Delci so razvrščeni v več kot tisoč samostojnih prstanov.
Astronome je najbolj presenetilo dejstvo, da se prstani ne obnašajo tako, kot bi po zakonih fizike pričakovali. Nekateri so namreč skodrani kot prameni las, drugi imajo v sebi
vzorce, podobne naperam v kolesu, nekaj prstanov pa se zvija okoli planeta v nepravilnih krožnicah. Kako so takšni pojavi mogoči, zaenkrat znanstveniki še ne znajo prav razložiti, najverjetneje pa imajo prste vmes magnetne sile planeta. Po neki drugi teoriji naj bi delovale elektrostatične sile samih v prstanih.
Te sile naj bi prašne delce dvignile iznad ravnine prstana ter tako tvorile skrivnostne vzorce naper v nekaterih od prstanov. Enake sile naj bi tudi ,,skomponirale“ Saturnovo glasbo oziroma zvoke, ki jih je vesoljska sonda na svoji poti skozi prstane posnela in je začudujoče ubrana.
Natančno število vseh prstanov okoli Saturna še ni znano, vemo pa, kako jih je Voyager 2 prešteval. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Popotnik 2 ponesel s seboj napravo folopolarimeter. Med letom skozi prstane se je naprava usmerila na oddaljeno zvezdo Delta Scorpii ter nato merila, kolikokrat in za kako dolgo je izgubila svojo svetlobno jakost ali utripnila. Računalniška obdelava teh podatkov bo podala natančno število prstanov, njihovo širino in globino. Pri Voya-gerju 1 je fotopolarimeter odpovedal.
Med pomembnimi nalogami, ki jih je Voyager 2 že opravil, je tudi snemanje Saturnovih lun. Odkril je, da se okoli planeta vrti 17 naravnih satelitov (prej so jih našteli le 12). Najbolj se je približal Enceladusu. Z razdalje 87.000 kilometrov so kamere naredile posnetke, ki so presegli vsa pričakovanja. Fotografije so pokazale, da je na Saturnovi luni sredi poledenelih prostranstev več hribov in dolin. Ob gledanju posnetkov so strokovnjaki postavili podmeno, da se pod ledom najverjetneje skriva tudi nekaj vode.
Popotnik 2 zdaj z manjšo okvaro - Saturnove prstane je preletel z veliko sreče, saj so se strokovnjaki bali, da ne bo cel prišel skozi -nadaljuje pot proti zadnjima dvema planetoma našega osončja: proti Uranu in Neptunu. Prvega naj bi srečal 24. januarja 1986, poslednjega v verigi pa 24. avgusta 1989. Ce mu bo pot uspela, bomo dobili prve uporabne posnetke obeh planetov.
Kot zanimivost navedimo eno od teorjj, P° kateri naj bi v ledenem ovoju obeh planetov pod strašanskim pritiskom nastalo na milijarde diamantov. Tudi če bo Voyager 2 potrdil teorijo, se ni bati, da se bomo na Zemlji z diamanti obmetavali. Prostranstvo med našim rodnim planetom in Neptunom ter Uranom • je zaenkrat še vedno stopnica, ki je človeštvo ne more prestopiti.
Ken je prvikrat stal v areni. Prvič je na sebi čutil poglede tisočev - med njimi pogled nje, ki mu je pomenila vse.
Kljub temu, če ne prav zato, je bil miren kot malokdaj doslej. Odločno je zrl v .sive Udurikove oči. Vedel je, daje že zadal prvi udarec nasprotniku pred seboj: pozval je na bojno polje potem, ko je le-ta že sprejemal venec zmage. Vsadil mu je v ledeno srce pekoč dvom v nepremagljivost, vsemogočnost!	•
On, neznan Ilir!
Boj se je pričel, kot se prične vsak boj. Sprva počasni, tipajoči prijemi, ki še iščejo svoj stil, so postajali živahnejši in drznejši. Napadal je predvsem Udurik. Vrgel je ,,na mizo” vse svoje adute: izkušnje, moč. prekanjenost. Hotel je hitro odločitev.
Samo ta bi mu povrnila ranjeno samozavest in le taka bi v očeh množice na 'oskrunila ugleda'ptvfcga Inbža Gradišča 1..' '	’
No, junak se je uštel. Ken ni bil običajen bojevnik. Nobenega znanja, nobenih izkušenj ni nosil s seboj in zato tudi ni bilo mogoče predvideti nobene njegove poteze. Vodil ga je namreč gol, skoraj živalski instinkt in zdrava pamet.	-
Udurik, mož pravil, mu ni mogel do živega. Minute so tekle, množica je nemirno valovala. Njena naklonjenost se je pričela nevarno nagibati na stran neznanega mladeniča,
' IcTkijubuje šamtemii Udufiku.	'	*	*	*
Ko je plemič uvidel, da po običajni poti ne pride do učinkovite zmage, se je zatekel k ukani, ki jo poznamo. Tudi Ken je čakal le še na to, da začuti jekleni palec na svoji vratni žili...
Ni čakal dolgo.
Stemnilo se mu je pred očmiopalec je zažel odvodnico. Še sekunda in Ken bi telebnil na steptano zemljo - ko bi ne imel pripravljene kovaške desnice prav za ta trenutek! Usekal je po Keltovi roki š silo medveda !
josip
Stritar
mesto v ivici
Najbližji pogled na Saturn doslej — Zagonetno premešani in skrivljeni prstani — Led in voda na luni
Dragocena goba na način „naredi sam”.
..Domača” goba
Na Kitajskem so za časa dinastije Ming imeli v velikih časteh gobo iz rodu nazobčank lentinus edodes, ker so menili, da pripomore k dolgemu življenju Imenovali so jo celo eliksir življenja. Takšne čudovite lastnosti nazobčanki ni mogoče dokazati, še vedno pa drži, da je hudo redka in zaradi tega na vrhu lestvice kitajskih gobjih specialitet. In ker je kitajska kuhinja dandanes doma po vsem svetu, se cedijo sline po nazobčanki tudi Evropejcem. Ne brez vsakega upanja!
Neka angleška tvrdka je začela prodajati dragoceno gobo v paketih „naredi sam”. Ljubitelj redke na-zobčanke mora zmes posebej pripravljenega gnoja in spor nazobčan-ke postaviti na senčen prostor primerne temperature in že mu po nekaj mesecih zrastejo lepi primerki čudežne kitajske gobe.
Kitajska nazobčanka je v naravi zelo redka, za nameček pa še zelo počasna v rasti. V naravnem okolju potrebuje dve leti, da zraste do prave velikosti
Za naše razmere velja, da bi takšno gobo zaman iskali. V naših gozdovih raste le 10 vrst nazobčank, a nobena ni ,kitajska” goba za dolgo življenje.
nadav
Posnetek Saturna in risba, ki ponazarja pot Voyageija 2 skozi njegove prstane.
Kaj je videl Popotnik 2
Ornitologi so se zelo razveselili, ko so zapazili več ptic njork, kako love ribe okoli čeri v zalivu Muscongus. A ne samo zato, ker so te ptice v tem delu sveta redkost, temveč zato, ker so bile dokaz, da jim je uspel dolgoletni poskus.
Pred petimi leti so namreč z dovoljenjem kanadskih oblasti vzeli sto njorkinih mladičev z Novofundlandskih otokov in jih preselili na obalo Maine. Sprva so jih strokovnjaki morali sami | hraniti, ker staršev preseljeni piščanci niso imeli, kasneje pa so se ptice naučile same loviti ribe. Ko so odrasle, so po prastarem nagonu odletela na odprto morje, kjer njorke prežive nekaj let do zrelosti. Šele ko so zrele za razplod, se vrnejo na obalo, kjer so se zvalile.
Ornitologi so dvomili, ali se bodo umetno preseljene ptice
Njorke so lovci že hudo razredčili, zdaj jih ornitologi želijo naseliti še po drugih krajih.
vrnile v zaliv Muscongus. Nihče ni še raziskal, kaj žene ptice v domače gnezdo in kako najdejo pot. Če bi jih v domače gnezdo vabil nagon, potem bi morale preseljene njorke poleteti na Novofundlandske otoke. A zgodilo se je drugače: njorke so priletele gnezdit na obalo ameriške zvezne države Maine.
Naftni eks
Vstekleničena nafta
Vse na svetu je mogoče prodati, če je trgovec domiseln in kupec dovolj prismuknjen. Nihče se temu ne čudi, če varčni Škoti prodajo ogromne količine vseh vrst svojega slavnega viskija, nenavadno pa je, da najdejo tudi dovolj kupcev za vstekleničeno škotsko studenčnico, za katero naj bi veljalo, da se edina primerno meša z viskijem. V ZDA je neki domiseln trgovec naredil še bolj čudno kupčijo. Na tržišče je poslal steklenice z vodo iz newyorskega vodovoda. Buteljke z etiketo „Slovi-ta newyorška voda - pijača milijonov ljudi” kupujejo celo v New Yorku kjer si lahko natanko takšno pijačo natočijo pri vodovodni pipi v stanovanju
Za ljubitelje surove nafte - kaže, da so tudi takšni ljudje na svetu -so trgovci poskrbeli z zalogo vstekle-ničene arabske nafte. V steklenicah, v kakršnih sicer hranijo slovita bordojska in burgundska vina, prodajajo surovo nafto iz Abu Dhabija in Saudske Arabije. Buteljke gredo lepo v prodajo. Spadajo pa nedvomno bolj v garažo kot v vinsko klet.
Le od vriih naučiš se vrlosti. TEOGNIS Stvari so boljše, kot je dobra fena, ne dobi mož, ne slabše, kot je slaba SIMONIDES Našo resnično podobo vidijo navadno drnci bolje od nas samih. A. TRSTENJAK
tur.
gora
Odredili so jim nov dom
Uspel poskus preselitve ptic — Ukanjeni nagon
ČETRTKOV INTERVJU
i; Presaditi na domača tla
o Do 20. septembra naj bi vse sindikalne organizacije 31 obravnavale socialno problematiko v svojem okolju
Novembra letos je predvideno zasedanje III. konference slovenskih sindikatov, na katerem bodo obravnavali socialno problematiko in socialno varnost delavcev. Priprave na ta pomemben dogodek so že stekle, kako je s tem v novomeški občini, pa je povedala pravnica Cilka Smolič predsednica komisije za socialno politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov.
»Naša komisija je pripravila akcijski program, ki zahteva od osnovnih organizacij in občinskega sveta uresničitev njim določenih nalog”.
Cilka Smolič: ..Priprave na III. konferenco sindikatov imajo ta namen, da bi obelodanili konkretne žgoče primere in za problematiko predvideli tudi rešitev v skladu z zdajšnjimi možnostmi."
- Kakšne so naloge sindikalnih organizacij v združenem delu?
..Najprej je treba pripraviti gradivo, ki naj ga izdelajo strokovne službe: oceno dosežene stopnje pri razreševanju socialnih vprašanj glede na gradivo za III. konferenco, analizo opredelitev socialne politike v planskih dokumentih za zdaj šnje srednjeročno obdobje in oceno ustreznosti socialne politike, kakor se ta odraža v samoupravnih aktih. Do 20. septembra naj bi o teh gradivih tekle javne razprave v delovnih organizacijah. ”
- Ali bodo člani sindikatov ob tej priložnosti lahko kon-
kretno razgrnili žgoče primere iz svojega okolja?
,,Ptav to je namen in lepa priložnost. Hkrati pa je potrebno oblikovati stališča (v dokumentih) do potrebnih sprememb in določiti prednost posameznih nalog. Ker računamo, da je ponekod veliko težav s področja socialne problematike, ni verjetno, da bi zmogli vse naenkrat rešiti, lahko pa določimo prednostni red.”
- Kaj še zajemajo priprave na HI. konferenco sindikatov?
„Vrsto tematskih razprav s posameznih področij socialne dejavnosti. Tako bo v tovarni Krka razprava o stanovanjskem gospodarstvu, v Novolesu o zaposlovanju in izrabi delovnega časa, v 1MV o zdravstvenem varstvu in v Novoteksu o invalidskem varstvu in poklicnih obolenjih. Tudi te tematske razprave se bodo zvrstile do 20. septembra ,kot tudi posebni razpravi o učinkih participacij v zdravstvu in o romski problematiki.”
— Verjetno bodo vse ugotovitve s tematskih razprav in iz sindikalnih organizacij podlaga za oblikovanje stališč občinskih sindikatov?
„Tako je. Gradivo za III. • konferenco bodo posebej obravnavah fe v interesnih skupnostih ■ s področja socialnih dejavnosti pa na izvršnem svetu, v Z K in ’ SZDL. Ctto pa bo pod vsem tem 1 potegnil občinski sindikalni svet ' oz. njegovo predsedstvo, ki bo v . zvezi z razmerami doma obliko- ‘ valo tudi pripombe na gradivo. 1 Izvoljeni bodo tudi delegati za « konferenco, ki bodo morali vse J to dobro poznati. Tretja konfe- < renca je priložnost, da se social- * na problematika v delovnih < organizacijah prvič kompleksno < obravnava. To se je doslej < odrivalo zaradi obilice drugih < nalog. Pogledali naj bi, do kod J smo na tem področju prišli, < koliko zmoremo in katerih nalog < se bomo najprej lotili. Nič pa ne \ bo rešeno samo z govorjenjem < na sestankih, če ne bo vse \ zapisano v ustreznih aktih”
R.B.
VfcC GA BO, KOI SO KACU1NAL1 — Letošnjo krompirjevo letino je pohvalil Jože Krevs, kmet iz Biške vasi 6, ki je ondan s svojci in sosedi izkopaval ta pridelek. Za 2.000 kilogramov ima pogodbo za odkup z zadrugo. Bodo kmetje letos lahko prodali vse tržne viške krompirja? Trdnega zagotovila jim še nihče ni dal in vprašanje je, če ga sploh lahko da. (Foto: R. Bačer)
Pred vstopom na isto tirnico
8. septembra bo referendum, na katerem se bodo delavci in kmetje s področja novomeške in žužemberške zadruge odločali o združitvi
Težko bi v Sloveniji našli primer, kakršnega imamo v novomeški občini, ko delujeta dve zadrugi vsaka s svojo politiko in brez sodelovanja. Spraviti celotno kmetijsko politiko v občini na isto tirnico, ki vodi k hitrejšemu razvoju, je osnovni namen združitve.
Kmetijska zadruga Žužem-
berk se organizira kot temeljna zadružna organizacija in se kot taka združi s KZ Novo mesto, hkrati pa bodo na referendumu sprejeli tudi dopolnitve samoupravnih aktov. Referendumi 8. septembra bodo organizirani na stalnih voliščih po temeljnih zadružnih organizacijah in tozdih, priprave na ta pomemben dogodek pa so tekle že od začetka letošnjega leta.
Zadnje tri mesece so potekale javne razprave, kjer so kmetom in zaposlenim v obeh zadrugah pojasnjevali smisel združitve in ugotovitve analize, ki ju je izdelala posebna strokovna komisija. Delavci in kmetje so ob nepričakovano dobri udeležbi v glavnem podprli novo usmeritev in politiko, bilo pa je tudi več pripomb.
Na javnih razpravah je bilo najbolj čutiti bojazen, češ da
obe zadrugi skupaj nimata dovolj močne pospeševalne službe, ki bi bila na terenu najbolj potrebna. Prav zato so še pred referendumom predvideli novo organiziranost pospeševalne službe. Samoupravni organi so sklenili, naj se organizira v združeni zadrugi raziskovalno pospeševalna služba z znatno večjim številom pospeševalcev. Ker se je občinski skupnosti za pospeševanje letos posrečilo združiti znatno več sredstev, bo tak sklep možno uresničiti. In
Pri večjih delih so zastoji
V krajevnih skupnostih letošnji smelo zastavljeni načrti ne bodo uresničeni - V mestu brez dodatno združenih sredstev ne bo končana gradnja S kanala
malenkostna sredstva, ki pa skupaj le pomenijo zagotovitev končanih deL
PRODAJA KATRC SE ODPIRA
V tovarni IMV so v prvi polovici letošnjega leta prodali vsega okrog 950 , jcatrc” na domačem trgu, v zadnjem Času pa se prodaja občutno popravlja. Odkar so dali kupcem možnost nakupa na kredit, so v enem mesecu prodali okrog 1000 R—4 raznim kupcem po Jugoslaviji.
tudi kadrovsko so stvari že zastavljene.
Za nove skupne službe so potrebni strokovni kadri, kot tudi za temeljne zadružne organizacije po terenu, na razpise pa je doslej že zbranih nekaj prijav.
Med vprašanji, ki so jih v javnih razpravni pogosto zastavljali, je bilo tudi to, kdo bo komu kaj dal. Povsod so dobili jasen odgovor, da pri združitvi ne gre za to, ampak da bi združili službe, povečali produktivnost in začrtali enoten razvoj.
Na žužemberškem področju je bilo precej vprašanj glede „izgube” samoupravnih pravic, a se je izkazalo, da je bojazen neutemeljena, kajti vse samoupravne pravice in dolžnosti ostanejo na ravni nove TZO. Združujejo se delo in službe, ne pa samoupravni organi.
Končna ugotovitev iz javnih razprav je, da odporov proti združitvi ni in tudi ne tehtnih pomislekov proti. Trdno je torej upati, da bo na referendumu ta ugotovitev potrjena, sicer bo potrebna čez 6 mesecev vnovična procedura in novi referendumi, kar pa pomeni le zavlačevanje. Medtem bi se lahko že marsikaj naredilo!
R.B.
Investicije se povsod omenjujejo.do bančnih kreditov je vse teže priti, interesne skupnosti so domala »suhe”, tako je samoprispevek v krajevnih skupnostih ostal trenutno edini trden vir investicijskega dohodka. Žal premajhen, da bi lahko zastavljene načrte uresničevali ob tolikšnih podražitvah del.
Občani iščejo pravico
V novomeški občini je v gradnji vrsta družbenih objektov po večjih in manjših krajih zunaj mesta, a se trenutno za noben objekt ne ve, kdaj bo zares gotov. V Podgradu in Bučni vasi gradijo družbene domove z lastnimi silami in sredstvi, podobno še kje, povsod pa so tiho računali na družbeno finančno podporo, ko bodo že imeli kaj pokazati. Trenutno je položaj tak, da so se interesne skupnosti, na katere največkrat računajo, v hudi finančni stiski in da zlasti komunala nima denarja. V gradnji je tudi vrsta gasilskih domov itd.
Gradnja osnovne kanalizacije S kanala v mestu se sicer nadaljuje in naj bi bile ogromne cevi položene še pred zimo (okrog mesta vse do Seidlove žage), pa tudi za ta dela zmanjkuje denarja. Razen hudih podražitev pri gradnji je prvotni načrt financiranja v praksi postal veliko manjši, ker ni 1-odstotnega dohodka tozdov.
Da pa bi za letos predvidena dela pri gradnji kanala S in deloma R kanale vendarle dokončali, priprav lja komunalna skupnost program oz.
ZDRAVSTVO ZAČENJA SEZONO
Letos zelo kratke počitnice za delegate v novomeški občini prva prekinja zdravstvena skupščina, ki je za 10. september sklicala redno zasedanje obeh zborov. Ker gre za obravnavo poslovanja v prvi polovici leta, ki je bilo vse prej kot donosno, bo seja „vroča”. Želeti je le, da delegatov ne bi manjkalo in da bi bila vsaj sklepčnost zagotovljena.
družbeni dogovor, po katerem naj bi delovne organizacije s področja mesta dodatno združevale sredstva. Menijo, da gre pri vsakenl tozdu za
Kar pa zadeva komunalna dela na podeželju, ki se v poletnih mesecih odražajo predvsem pri popravilih cest, se bo potrebno odločiti: kaj iz obširnih načrtov bo lahko počakalo boljših časov. Verjetno pa vse laže čaka kot vodovod.
V prvem polletju 16 pritožb pred občinsko komisijo, večina pa je s področja stanovanjsko komunalnih zadev
EDEN IZMED MNOGIH — Gasilski dom v Straži je pod streho, podobnih zgradb, četudi v druge namene, je po občini še precej’ skoraj nikjer pa ni finančnih zagotovil, da bi gradnje lahko kmalu’ dokončali. Lastnih sredstev tudi močne krajevne skupnosti nimajo dovolj, ker so zlasti notranja obrtni&a dela zelo draga. Odkar je omejeno kreditiranje takih investicij, več stavb čaka. (Foto: R. Bačer)
V letošnjem letuje s področja novomeške občine nekaj več občanov naslovilo prošnje ali pritožbe na razne organe kot prejšnja leta. Pri občinski komisiji za prošnje in pritožbe so v prvi polovici leta rešili 6 zadev, ki so ostale neurejene od lani, dobili pa so 16 novih spisov v reševanje.
Kar 10 od teh je bilo naslovljenih na občinsko komisijo, ostale pa so dobili v reševanje iz republike, ker so občani svoje pritožbe naslovili na razne republiške ali zvezne organe.
Kot ugotavljajo, je največ letošnjih pritožb s področja stanovanjsko komunalnih zadev. Medtem pa premoženjsko pravnih zadev, ki so bile v večini prejšnja leta, skoroda ni več.
Pri stanovanjskih zadevah se občani ne pritožujejo toliko glede dodelitve stanovanj kot zaradi pridobitve lokacij in dokumentacije za gradnjo. Zamislijo si hišo na kraju, • kije določen za druge namene.
Omeniti velja še 10 prispelih pritožb na občinsko komisijo iz raznih krajev Jugoslavije glede nevrnjenega vplačila za avto s strani tovarne IMV. Ker pa v teh pritožbah občani le kritizirajo IMV in njihov odnos do kupcev in ne zahtevajo posredovanja komisije, jim tudi niso dolžni odgovoriti. Znano je, da se taki zahtevki urejajo preko rednega sodišča.
Od letos prispelih zadev na občinsko komisijo je 7 že rešenih, ostale, predvsem stanovanjske zadeve, pa še
niso toliko razčiščene, da bi prizadetim lahko odgovorili.
S pomočjo krajanov
Šmarjeta dokaz, da uspehov ne manjka kjer je volja
Čeprav se krajevna skupnost Smarjeta kot mnoge druge stalno srečuje s pomanjkanjem sredstev za pokrivanje številnih skupnih potreb krajanov, pa v te kraje ob veliki pomoči in delu ljudi le prodira napredek. Potrebe so seveda velike, predvsem na komunalnem področju.
„V zadnjem času smo uspeli posipati vse najbolj razdrapane ceste in poti v krajevni skupnosti," pravi njen predsednik Jože Cvelbar. »Usposobili smo tudi izredno slabo pot v zaselek Strmico, ki je bil zelo težko dostopen. Že pred leti so bila tu opravljena minerska ^dela in urejena trasa, letos pa smo pot
Jože Cvelbar
posipali z gramozom. 1.500 kubičnih metrov peska, ki smo ga potrebovali za ureditev poti, nam je odstopila Krka od izkopavanja za novi hotel v Šmarjeških Toplicah.” fti vseh delih so veliko pomagali krajani. Tako bo tudi z urejanjem in asfaltiranjem okrog 1.400 metrov ceste do vasi Brezovica. Vaščani so že pričeli urejanjem zemljišča, vsako gospodinjstvo pa bo za novo cesto prispevalo kar 39.000 dinarjev; nekaj v denarju nekaj s prostovoljnim delom. Upajo, da ob takšni zagretosti ne bodo ostali praznih rok, ko bo novomeška komunalna skupnost razdeljevala sredstva za popravilo cest v krajevnih skupnostih. Se letos bodo začeli z urejanjem Šmarješkega pokopališča in gra-ditvgo mrliške vežice', za kar bo komunalna skupnost prispevala 125 tisoč dinarjev.
Največji zalogaj bo za krajane gradnja družbenega doma, ki ga elo potrebujejo, saj sedaj pravzaprav nimajo prostora, ki bi omogočal razvoj družbenega živ-jenja. Da si ga krajani želijo, dokazuje samoprispevek, ki ga zbirajo že več let in se je do sedaj nabralo 150 starih milijonov. Dom bosta gradila krajevna skupnost in gasilsko društvo. Stal bo nasproti sedanjega gasilskega doma, v katerem naj bi kmetijska zadruga Krka uredila prodajni center. V družbenem domu bodo poleg prostora za gasilce še sejna soba z 200 sedeži, prostori krajevne skupnosti, knjižnica itd. Trenutno zanj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo, fazna gradnja pa naj bi se začela prihodnje leto.
Novomeška kronika
ZADETEK V CRNO - Odkar so poleti v proizvodnih prostorih IMV namestili avtomate s hladno pijačo, je okrog njih vselej gneča. Ugotavljajo tudi, da je manj „čmih” izhodov iz tovarne zaradi žeje in steklenice ne ležijo več vsenaokrog, pač pa se pojavlja nova nevšečnost: uporabljeni plastični kozarci ne ležijo v koših za odpadke, ampak na tleh.
RAZUMEVANJE DO MOTENJ - Prejšnje dni, ko so tik pred začetkom šolskega leta pospešeno dograjevali prizidek ekonomsko-administrativni šoli, je bil zaradi urejanja okolja in navažanja ter odvažanja materiala dokaj moten promet na ozki Ulici talcev. Vozniki so s precejšnjim razumevanjem sprejeli to nevšečnost
BOGATI Z NARAŠČAJEM -Minuli teden je bil v novomeški porodnišnici zelo živahen. S področja mesta je bilo rojenih 8 otročičkov. Rodile so: Hamida Medžanovič s Ceste brigad 13 - Merimo, Cirila Kušer z Ulice na Tratah 3 - Naceta, Štefanija Gorenc s Kristanove 34 — Andreja, Nina Vidiček z Nad mlinov 4 — Matejo, Karmen Kraševec z Ulice Maijana Kozine 11 - Roka, Jožefa Dragan z Ulice like Vasletove 23 - Barbaro, Alojzija Bašejj iz
Dilančeve 1 - Majo in Jožica Hrovat iz Ulice k Roku 81 - Marka.
VSEGA NA PRETEK - Glede na letni čas je bila v ponedeljek novomeška tržnica zelo dobro založena. Sadja in zelenjave za ozimnico je bilo na voljo po zmernih cenah, saj so lepe breskve za vlaganje prodajali po 30 din kg. Sicer pa so jajca veljala 7 din, solata 40 din za kilogram, paprika 15 do 20 din za kilogram paradižnik 20 dinarjev itd.
. Ena gospa je rekla, da so občani Brega že pred tremi leti zbirali po 2.000 din od hiše za asfalt, pa se še danes vijejo oblaki prahu pred hišami...
^lisjak lisjaku
» Dolenjski Tist« v vsako družino
TREBANJSKE NOVICE
BRE2IŠKE VESTI
KRŠKI TEDNIK
smkimTiVH
Kmetija brez naslednika
Pri Zupanovih na Metnem vrhu: kako bo naprej?
A
NEIZPROSNI ROKI - Do 20. oktobra morajo delavke Laboda izdelati 100.000 otroških (moških) srajc in otroških (ženskih) bluz za Bližnji vzhod. Da bodo pošiljke pravočasno v Iraku, se ne ogibtgo niti delu ob prostih sobotah, saj gre za devize. (Foto: P. Perc)
V pridnosti se kosajo s tujino
Ob prostih sobotah delajo za izvoz - Zastarelost strojev vse večja ovira
„Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo med tozdi Laboda med prvimi po smotrnem gospodarjenju, kar se kaže v zmanjševanju stroškov in seveda izpolnjevanjem planskih obveznosti nad pričakovanji,” je označil poslovanje 323-članskega tozda Libna v tem polletju direktor Edo Komočar.
Ob teh naporih pa se srečujejo z nemajhnimi težavami pri oskrbi z uvoženimi in domačimi surovinami
Med pomembne uspehe štejejo zlasti preseganje izvoznih obveznosti za 6,7 odstotka. Izvozili so, predvsem na zahodni trg, za 516.982 dolarjev izdelkov, kar pomeni 24 odstotkov celotne proizvodnje. Zanesljivo bodo letne izvozne načrte
• Delavci tozda Libna so v tem polletju ustvarili. 130.819 dinarjev dohodka na zaposlenega in 99. 23 dinarjev čistega dohodka na delavca, kar je za več kot 30 oz. 20 odstotkov boljši rezultat kot lani.
(dober milijon dolarjev) krepko presegli, saj marljive delavke avgusta skoroda ne poznajo proste sobote. Celo ob sobotah popoldne bodo za stroji tudi prihodnji mesec, da bi selile dovolj ženskih bluz in srajc za tuja tržišča.
oziroma repromateriali. Kakovost domačih tkanin nenehno pada in Labodovim izdelkom bi huda predla na zahtevnem trgu, če bi bili odvisni le od domačih proizvajalcev. Za uspešno kosanje z mednarodno konkurenco bi morali v kratkem zamenjati precej strojev; čeprav
KRŠKO: SEDEM DISCIPLIN DŠI
Do 25. novembra se bodo zvrstila tekmovanja v plavanju, lahki atletiki, rokometu, vlečenju vrvi, namiznem tenisu in kegljanju; s turnirjem štirinajstih ekip v odbojki pa bodo počastili dan republike in sklenili letošnje jubilejne 20. delavske športne igre. Za vsakega tekmovalca je na voljo jubilejna značka DŠI.
Ugodne dosežke najeda inflacija
Produktivnost po dohodku na delavca nominalno višja za 34 odstotkov
Za sredo, 9. septembra, je sklicana seja občinske konference ZK z osrednjo razpravo o polletnih rezultatih gospodarjenja. Samo poročilo že uvodoma opozarja, da temelji na nepreverjenih podatkih, saj bo uradno poročilo po običajni poti morala dati SDK. To pa poteka počasneje
imajo denar za uvoz sodobne tehnologije, do te zaradi znanih ukrepov sploh ne bo lahka pot.
P. P.
KRŠKE NOVICE
NAČRTUJEJO POHOD - Delegacija mladincev iz ljubljanske občine Bežjgrad si je v petek družno z mladimi iz OK ZSM Krško ogledovala kraje, koder bo konec septembra krenilo na pohod po poteh XIV. devizije 60 mladih Ljubljančanov. Pri pripravah na to manifestacijo obujanja revolucionarnih tradicij NOB se povezujejo tudi z Laščani. Upajmo, da ne bo število pohodnikov manjše, kot načrtujejo in kot se, žal, često dogaja.
KDAJ START JEDRSKE - To so hoteli zvedeti novinarji na torkovi tiskovni konferenci v krški nuklearki, kjer so bili zbrani tudi predstavniki republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo. Savskih elektrarn in zagrebške Elektroprivrede. Pojasnjeno je bilo, da je točen datum težko napovedati zaradi številnih testov, ki so v teku in katerih namen je odpravljanje manjših pomanjkljivosti, možnih v poznejšem obratovanju Slej ko prej pa drži, da bo jedrska elektrarna v Krškem proizvedla prve kilovate najpozneje oktobra. Izčrpneje prihodnjič.
Skrbno analizo je vseeno pripravila plansko analitska služba pri komiteju za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve pri skupščini občine. V primerjavi s prvim tričetr-tletjem letošnjega leta so doseženi indeksi poglavitnih ekonomskih kategorij nižji. Analitiki opozarjajo na delež cen pri teh podatkih. Le-te so namreč višje v primerjavi z lanskim polletjem kar za 48,8 odst.
Skopo odmerjen prostor nam ne dopušča nadrobnejšega pregleda. Na sami konferenci bodo naposled ti podatki še v marsičem nadrobneje osvetljeni, kot so že bili na vrsti dosedapjih obravnav. Zanimiva je
SEVNIŠKI PABERKI
DEJAVNIKI PLANINCI - Štirideset planincev PD Lisca Sevnica -Krško se je v prvi polovici julija raudik) na najvišjih vrhovih v sosednji Bolgariji in Grčiji - na Musah in Olimpu Nepozabne vtise z romanja po domačih pogorjih pa prinašajo tudi planinci planinske skupine Jutranjke. Se zlasti se je konec minulega tedna 46 Sevniča-nov naužilo lepot našega očaka Triglava. Spet se je potrdita gesta počitnikarjev: »Spoznavaj svojo domovino in še bolj jo boš ljubiti”
rast dohodka nekaterih tozdov, ki prednjačijo. Najvišjo rast dohodka je imel temeljni obrat za kooperacijo Gozdnega gospodarstva v Sevnici - kar 72,2 odstotka v primerjavi z lanskim polletjem, tozda Gradbene
operative GIP Beton (67,7 odstotka) in Liscine sevniške Šivalnice (50,2 odstotka).
In kako so ti rezultati v skladu s planom? Družbeni proizvod je za 13,4 odstotka nad planiranim. Ce pa ta dosežek primerjamo z rastjo cen na drobno, je realni družbeni proizvod nižji in ne dosega načrtovane rasti. Enako velja tudi za dohodek.
A. Ž.
- Nekaterim obrtnikom pa stabilizacija očitno ne more do živega, če si lahko privoščijo dopust na Copacabani...
- Morda pa bodo taki le bolj na očeh tudi pri davkariji!?
je oddajal letno do šest bikcev, zdaj pa oddaja okoli 30 litrov mleka dnevno. V hlevu ima 10 glav živine. Pri delu pridno pomaga še ne 16-letni Roman iz Trbovelj, ki se mu pozna, da se mu po žilah pretaka kmečka kri, a zatrdno se še ni odločil, če se bo odpovedal poklicu kovinarja. Kmetija tako še vedno nima naslednika, čeprav bi temu deta lajšata številna mehanizacija od traktorja, nakladalke, kosilnice, puhalnika pa do raznih bran in plugov.
„Vsa leta sva delala samo za stroje. Lani sva kupila nov traktor, saj je enega uničil na slabih cestah, ki se pri nas vzpenejo do 600 metrov nadmorske višine.” malce zagrenjeno doda žena Vera. Zupan namreč v petek ali svetek, torej vsak dan, pripelje od 300 do 400 1 mleka z Metnega vrha in Drožanja v Sevnico. Franček, ki je bil tudi predsednik vaškega odbora SZDL in občinski odbornik, se rad spomni udarniškega dela vaščanov za utrditev dveh kilometrov strme vaške ceste od Kumena do Metnega vrhaj opravili so 600 prostovoljnih ur, sam pa je 12 dni vsak dan napravil zastonj 10 voženj s traktorjem, naloženim s kamenjem iz Drožanja. Bosta Franček in Vera vendarle našla toliko željenega naslednika?
PAVEL PERC
ja tudi zmanjševanje dela čistega dohodka za poslovni sklad. Ce upoštevamo to kot znak bližajočih se težav, potem lahko naštejemo več tozdov. Med njimi so: Rudnik Globoko, Agraria Kooperacija in Vrtnarja, GG tozd Gozdarstvo, Trimo Dobova, Emona Posavje, tozd Trgovina na malo in tozd Gostinstvo.
Skupna in splošna poraba se gibljeta v pravilnih mejah, za osebne dohodke pa strokovne službe pri občinski skupščini prav tako ugotavljajo, da so usklajeni z družbenim dogovorom. Gospodarstvo je zanje razporedilo osem odstotkov manj sredstev, negospodarstvo pa jih je zmanjšalo za pet odstotkov.
J.T.
Franc Zupan: ,Jmam razkosano zemljo, zato sem za takojšnjo komasacijo.
Bolje samo na papirju
Upočasnjen razvoj brežiške občine — Polletje boljše od četrtletja — Opekarna nič več med izgubarji
Na prvi pogled so polletni rezultati gospodarjenja v brežiški občini precej boljši kot ob Četrtletju. Rast dohodka in družbenega proizvoda je poskočila od 119 na 127 odst., rast bruto osebnih dohodkov pa se je upočasnila od 118 na 116 odstotkov.
Številke, žal, ne kažejo realne slike. Razvoj zaostaja za resolucijski-mi predvidevanji in marsikje so le s težavo sledili dogovoru o razporejanju dohodka. Izgub je bilo za 31 milijonov dinarjev v štirih delovnih kolektivih: v Termah na Čatežu, v tovarni prikolic IMV, v Dekorlesu in Posavskem veterinarskem zavodu. Anhovo, se je tokrat izvleklo in sanacija pod družbenim nadzorstvom uspešno poteka.
Seveda pa ob zaostrenih pogojih gospodarjenja še nekateri tozdi komaj lovijo ravnovesje, zavedajoč se, da jih lahko vsak večji pretres pripelje do nerentabilnosti. Na to opozar-
NOVO V BREŽICAH
enotno za direktorje -
Pretirane razlike pri nagrajevanju direktorjev tozdov v brežiški občini so spodbudile sindikat k razmišljanju o drugačnih merilih. Končno ni vseeno, če je nekdo na čelu delovne organizacije s 15 zaposlenimi ali pa kolektiva s 400 delavci. V kratkem je torej pričakovati predlog za enotnejše nagrajevanje direktorjev v brežiški občini.
KDAJ DRUGAČEN ODNOS? -1 delom zbora združenega dela v Brežicah niso zadovoljni. Družbenopolitične organizacije kljub dodatnim vabilom za DPO v tozdih niso dosegle temeljitejše obravnave gradiva o katerem je razpravljala in odločala občinska skupščina. Delegati so večinoma prihajali na seje brez stališč in ustrezno temu je bilo tudi odločanje. Še slabše je bilo na skupščinah interesnih skupnosti. Tam pogosto niti sklepčni niso bili. Torej imajo dovolj povoda za to, da se v delovnih koletivih vprašajo, kako je pri njih z odgovornostjo, osebno in kolektivno.
SILOSI IN HLEVI IMAJO PREDNOST
Pri naložbah so letos omejitve največje. Tako so na primer v Brežicah planirali kar 16 investicijskih projektov, vendar bo začetih oziroma realiziranih samo pet. Ena naj večjih naložb so žitni silosi, ki jih financira konzorcij šestih delovnih organizacij, med njimi brežiška Agraria. Ta sodeluje pri 220-milijonski investiciji z 11,6 odstotki. Agraria bo skupaj z Grudo iz Ljubljane gradila tudi hleve za pitanje 2000 goved v Globokem. Ta naložba velja 140 milijonov dinarjev.
Za letos napovedujejo začetek gradnje kovinsko predelovalnega obrata DO Slovenija ceste v Krški vasi, drugo fazo vozovnih delavnic v tozdu PPV v Dobovi ter s sanacijskim programom zastavljene investicije v opekarni.
Na negospodarskem področju bo prišla na vrsto mrliška vežica v Brežicah, večnamenski prostor v Pišecah in osnovna šola Globoko (dograditev), zdravstveni dom in vrtec pa sta že dograjena.
Knjige ne zaklepajo vrat
| Trebanjska ljudska knjižnica, ki je odprta tudi ob sobotah, ima že okrog 20.000 knjig in zveste bralce — Plodno sodelovanje z Novomeščani
Ljudska knjižnica v Trebnjem je v borih 18 letih obstoja dosegla zavidaj vredne uspehe pri razšiijanju knjige med prebivalce in [ bralnih navad. Začela je leta 1963 s 1.000 knjigami, današnji knjižni fond pa obsega že okrog 20.000 knjig. Med njimi je poleg leposlovja tretjina literature poljudno-znanstvenega značaja, saj I knjižnica vse bolj dobiva funkcijo izobraževanja in ne le kulturnega osveščanja ljudi.
Trebanjska knjižnica se stiska v ne najbolj primernih prostorih, ki so I jih pred leti sicer preuredili, vendar ' v njih ne bo mogla ostati dlje časa. Večino knjig imajo namreč v teh | prostorih matične trebanjske knjižnice, manjši del pa tudi v izposoje-vališčih na Mirni, v Mokronogu in Šentrupertu. Pred leti so poskušali še s potujočo knjižnico, vendar se akcija ni obnesla. Da bi bila knjižnica kar najbolj dostopna in prilagojena potrebam bralcev, je odprta cele dneve in tudi ob sobotah. Poleg tega ne poznajo izposojevalnine za vse, ki niso zaposleni.
„Ugotavljamo, da se zanimanje za knjigo povečuje. Med bralci - vpisa-
nih imamo 2.700, redno pa jih knjižnico obiskuje okrog 1.500 - je največ osnovnošolske in srednješolske mladine ter upokojencev. Najmanj bere aktivno prebivalstvo.
Vsekakor je povečevanje zanimanja za knjigo zelo odvisno od tega, ali lahko knjižnica ponudi bralcu tisto, kar želi in potrebuje. Braiec ne sme nikoli oditi praznih rok. Da to lahko uresničimo, izredno dobro sodelujemo z novomeško študijsko knjižnico. Naše knjižničarke so vedno pripravljene svetovati in pomagati pri izbiri knjig in zbiranju različnega gradiva,” je povedal vodja knjižnice France Režun. Knjižnica se veliko prilagaja programom šol in je izpo-
soja zelo povezana z njimi. To se vidi po obisku, ki je naj večji med šolskim letom, in po izbiri knjig, kjer v počitnicah prevladuje „lažja”, leposlovna literatura.
V letu 1979 so odprli tudi čitalnico, kjer imajo v glavnem družboslovje, časopise, revije, ljudje pa idealno možnost za študij in branje literature, kije ne izposojajo. Gneče v čitalnici še ni, čeprav sovknjižni-
Franče Režun
Se praded Jur je menda pred 300 leti ves čas povečeval kmetijo, čeprav se je bolj kot s kmetovanjem ukvarjal s tkanjem lanu in konoplje. Frnc Zupan z Metnega vrha, po domače Sapnov Franček, ki je avgusta 1964 prevzel kmetijo, gospodari na 24 hektarjih površin, od tesga je blizu 9 ha obdelovalne zemlje.
„Bil sem pri prvih kooperantih sevniškega kmetijskega kombinata. Komaj 15 nas je bilo leta 1972 in še 50 jurjev članarine je moral plačati vsak,” pripoveduje Franček, ki se je že leta 1970 pričel ukvarjati s pridobivanjem mleka. Ko je postal kooperant,
ci optimisti „Za vse je potreben čas. Preden smo ljudi navadili na branje, je minilo 10 let,” meni Režun. V čitalnici organizirajo tudi literarne večere, ure pravljic in tematske razstave.
Načrti knjižnice za naprej niso majhni. Do leta 1985 so hoteli knjižni fond povečati na 30.000 knjig oz. 2.000 novih knjig letno. Vendar že ugotavljajo, da tega ne bodo mogli uresničiti. Vzrok je seveda pomanjkanje sredstev. Letni finančni načrt za knjižnico je le 120 starih milijonov, od tega za nakup knjig 30 milijonov, kar je veliko premalo. Do leta 198 bodo uredili še izposojevališča v Velikem Gabru, Dobrniču, na Trebelnem in Čatežu, s čimer bo mreža splošnoizobraževalnih knjižnic v trebanjski knjižnici izpopolnjena. Novi prostori pa so še povsem v zraku.
Z. LINDIČ - DRAGAS
VOLJA IN PRIDNE ROKE ZMOREJO VSE - Podvoz dolenjske magistrale na Dolnji Dobravi pri Trebnjem, kije dolga leta povsem ustrezal potrebam krajanov, je postal ob uporabi sodobnih polje-delskih strojev preozek in prenizek. Zato so vaščani Dolnje OTROŠKI VRTEC DOGRAJEN — V Brežicah so z novim šolskim I Dobrave in Lukovka zbrali denar in podvoz tudi sami obnovili, letom odpili tudi nove prostore za otroško varstvo. Letos so prvič I Rezultat je za meter in pol razširjen ter za pol metra poglobljen sprejeli vse otroke, ki doma nimajo možnosti za varstvo. Zdaj imajo I podvoz, uredili pa so tudi nasip bližnjega potoka, tako da podvoza že 94 varovancev. Otroci imajo v novi zgradbi tudi zaklonišče. I več ne zaliva voda. Poleg denarnih prispevkov so vaščani sami delali (Foto: J. Teppey)	I	460 ur. (Foto: Fanika Mališič)
Čistilna naprava skoraj nared
Potrebno bo urediti še predčiščenje v delovnih organizacijah, kot so klavnica, mlekarna, v podjetjih, ki uporabljajo topila in raztopine težkih kovin
V Kočevju dokončujejo čistilne naprave, do katerih je speljana kanalizacija z levega in desnega brega Rinže ter Rudnika Gradnja je bila potrebna, ker so se odplake stekale v Rinžo. Voda v Rinži zato še vedno — posebno zaradi odplak iz klavnice in mlekarne -smrdi, kar občutijo prebivalci spodnjega dela Kočevja, Dolge vasi in Livolda.
Dograjene so naprave predčišče-nja za 50.000 enot (E), čistilni blok za 20.000 E (rezerviranje prostor za še en čistilni blok za 30.000 E), gnilišče za 50.000 E in plinohram. V gnilišču se bodo nekateri odpadki predelali, da jih bo možno uporabiti kot gnojilo za travnike in polja; med .gnitjem” se bodo ustvarjali plini, ki jih bodo uporabljali za ogrevanje objekta in druge potrebe.
Pri čistilnih napravah opravljajo zaključna dela, urejajo prihode,
robnike, ograjo, zelenice in podobno. Kdaj bo začela naprava delati, se še ne ve. Tajnik SIS za komunalno in cestno dejavnost Vinko Zajc je poudaril, da je treba že pred obratovanjem zagotoviti nekatere zadeve, kamor šteje tudi predčiščenje v posameznih tovarnah oz obratih. V čistilne naprave ne bi
občan	
vprašuje	
J	/ V P \
	)
	/medved
* odgovarja	
- Bližajo se volitve, evidentiranje, kandidiranje itd., in kaj meniš o omejenem mandatu?
- Bolje, da je omejen mandat kot kandklat.
NARAVI VRNITI ČISTO VODO — Na fotografiji je v ospredju del glavne čistilne naprave, v ozadju sta dva „stolpa” gnilišča, desno pa še manjši stolpič plinohrama. Sama čistilna naprava pa še vedno ni porok, da bo voda čista, zato bo treba v nekaterih obratih oz. tovarnah poskrbeti za - kot pravijo strokovnjaki - predtretman, čemur bi lahko rekli predčiščenje. Vedeti pa moramo, da to ni isto predčiščenje, kot ga ima tudi ta čistilna naprava in je namenjena predvsem odstranjevanju trdih predmetov. (Foto: Primc)
smela kri (ki jo šc zdaj spuščajo v Rinžo), ampak bi morala v kafilerijo. Kemična tovarna in drugi raznih topil (bencin, nitrolak itd.), ne bodo smeli spuščati v čistilno napravo, ker ne bo delovala biologija v gnilišču Tudi raztopine težkih kovin (svinec, baker, srebro itd.) je treba prej odstraniti, ker te kovine ne smejo na travnike in polja; preko rastlin, živine, mesa in mleka bi prišli v človeško teto in škodovale zdravju ljudi. Vinko Zajc je poudaril, da je treba že zdaj začeti z zbiranjem denarja za novi čistilni blok (za 30.000 E), da bomo imeli dovolj denarja, ko ga bo treba graditi.
J. PRIMC
DROBNE IZ KOČEVJA
DOPUSTI IN POPUSTI. - Dopusti so v glavnem zaključeni in mesto je spet oživelo. V trgovinah so razprodaje s 30 in 40-odstotnim popustom To je pritegnilo v Kočevje precej kupcev tudi iz ribniške doline in celo s hrvaške strani Kolpe vse do Delnic.
LEPI BALKONI - Balkoni stanovanjskih hiš po mestu so polni cvetja. Lep je pogled na okrašena pročelja hiš. Nič hudega ni, če so med cvetjem tudi plenice, saj je to znak, da bo mesto še živelo. Seveda pa to ni pohvalno za arhitekte, ki so pozabili načrtovati dovolj velike sušilnice. Tudi na drvarnice in garaže so pozabili, saj so bloki kot cvetoči otoki sredi pločevine in skladovnic drv. Stojna in Mestni vrh že spreminjata barvo, kar pomeni, da bo zima prišla zgodaj.
PRAZNIK SE BLIŽA Le mesec tjpi nas toči od občinskega praznika. Do takrat bi morali očistiti nesnago po mestu, prebeliti »punk” napise na pročeljih, hiš, odstraniti material, ki je ostal od raznih popravil itd. Urediti je treba tudi zelenice. Za vse to bi bila potrebna delovna brigada, kot so jo tč asih organizirali pred praznikom.
KOČEVSKE
SEDAJ ŠE GREJE SONCE — Vendar je treba misliti naprej, ko bo ,>nebeške“ zastonjske toplote vse manj. Za kurjavo je bilo treba poskrbeti že prej, saj ima kanižarski rudnik že vnaprej prodano vso proizvodnjo.
Največ prevoznikov
V Črnomelj ski občini število rednih obrtnikov sicer počasi narašča, to pa v poklicih, ki ne predstavljajo uslužnostne obrti, kjer je očitno premalo zaposlenih. Ob polletju letos je bilo v občini 200 rednih obrtnikov, od teh kar 45 avtoprevoznikov, 19 gostilničarjev, več plastičarjev in izdelovalcev drobnih predmetov, imajo pa samo 1 uradnega popravljalca gospodinjskih aparatov in samo 1 za popravilo televizorjev. Šivilj, krojačev in čevljarjev skoroda ni, zato nemalo občanov tovrstne usluge išče celo v sosednjih občinah.
Tudi zdomci, ki so v regiji iz črnomaljske občine najbolj zastopani, ob vrnitvi domov ne odpirajo delavnic v deficitarnih poklicih, ampak postajajo obrtniki plastične dejavnosti ali nudijo usluge gradbene mehanizacije. Ta posel je vsekakor mnogo bolj donosen.
Vse večje število čakajočih
Ob začetku avgusta so 104 ljudje v črnomaljski občini iskali zaposlitev
Resda število nezaposlenih ni veliko in za zdaj še ne predstavlja v
k AlMfl MAOM	 N-	A	-_  i.	.	J	.	••	t	•	4	•	•	•	«	|	|,
elali,;
Ker so imeli v več delovnih organizacijah z njimi slabe izkušnje, se jih branijo.
,	.	 1----***** *** ' *"**w	^ ut picuoia
občim resnejšega problema, toda posameznikom, ki bi radi de.<ui, <. zaposlitve ne dobijo, je težko. Na zavodu za zaposlovanje so bili v
začetku avgusta letos prijavljeni za delo 104 občani, od teh jih je Aminu m	nnnn.n
40 prvič iskalo službo. Med 39 moškimi in 65 ženskami, iskajočimi ČRNOMALJSKI DROBIR zaposlitev, je 68 nekvalificiranih, 10 polkvalificiranih, 9 kvalificiranih, 13 s srednjo šolo in 4 z višješolsko izobrazbo.
Prav uvrščeni v slednji dve kategoriji najteže sedijo doma, saj so se vendar šolah za poklic. Najteže je zaposliti gimnazijske maturante in medicinske sestre pa vzgojiteljice in trgovke. Trenutno zanje ni delovnih mest in tudi delovne organizacije, ki
PIJAČA Z IZJEMO
Če si zaželiš kozarček hladne pijače v času malice v Viatoijevi restavraciji v gradu, je vprašanje, če se ti bo želja izpolnila. V tem času namreč lahko dobiš pijačo samo, če naročiš tudi malico. To bi bilo končno še razumljivo, ker je s strežbo malice veliko dela, samo natakarji bi morali biti dosledni. Tako pa nekateri lahko dobijo samo pijačo, drugi pa ne ...
so jih štipendirale, jih zaenkrat ne morejo sprejeti.
Po drugi strani ni zasedeno večje število delovnih mest v rudarstvu in gradbeništvu Tu potrebujejo močnejše fizične delavce, a takih na domačem območju skoroda ni. Ko bodo v rudniku odprli novo jamo, bodo takoj potrebovali 60 rudarjev. Pa tudi gostincev očitno manjka, saj domala vsi zasebni gostilničarji v Črnomlju iščejo natakarje ah kuharje-
Kot večinoma povsod je najteže zaposliti Rome. Teh je na spisku za zaposhtev 27, vresnici paje še dosti več za delo sposobnih, a niso uradno prijavljeni kot nezaposleni.
PRAZNE DENARNICE? - V obeh večjih črnomaljskih konfekcijskih trgovinah so dobili te dni prve pošiljke novih jesenskih plaščev, oblek itd., pa imajo trgovci zelo malo strank. Ob splošni draginji ljudem zmanjkuje denarja za obleko, zlasti jeseni, ko so v družinah potrebni nakupi za šolo in ozimnico. V trgovinah nudijo sicer posojila za nakup tekstila, vendar kupci tudi za polog nimajo denarja.
NA TAK NAČIN BI ŠEL ŠE KDO - Štiridnevni izlet na Ohrid, ki ga prve dni septembra organizirajo v obrtnem združenju, je del dovolj prijavljencev med zasebnimi obrtniki in njihovimi delavci. K ceni 5.700 din za posameznika je dal podporo tudi sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju, ker bodo izlet šteli za poučno ekskurzijo ...
»Dolenjski list« v vsako družino
"IBšrtfc
»*?:
KOVAČA
Se poceni jo je odnesel — Tale znak v Hrovači pri Ribnici jo je še poceni odnesel, saj so običajno znaki polomljeni ali pa kar izginejo neznano kam. (Foto: M. Glavonjič)
Polomljeni znaki
Odkriti in kaznovati je treba vsakega, ki poškoduje skupno lastnino
Zadnjih nekaj let vlagajo v ribniški občini kar precej denarja za opremo cest s preletnimi znaki. Leta 1979 je bito v ta namen porabljenih 400.000 din. Na žalost se večina prometnih znakov ni dolgo obdržala, ker so bih nekaterim „napoti”. Precej znakov je podrtih, polomljenih ali pa so izginili.
Neznani storilci se seveda ne zadovoljijo z uničevanjem prometnih znakov. Vsak dan smo priča uničevanju koškov za smeti, razbijanju stekel, oglasnih omaric, luči, klopi v parkih, cvetličnjakov, pisanju po pročeljih hiš, uničevanju okrasnega drevja in drugega. Takih dejanj je vedno več, čeprav smo včasih menili, da jih bo vedno manj, češ: ljudje bodo bolj kulturni in se bodo zavedali, da ne kaže uničevati sadov dela za skupno korist.
Če torej, ne pomaga vzgoja, bo treba v splošno korist seči po strožjih ukrepih. Tudi navidezne malenkosti v seštevku pomenijo kar veliko denarja, ki ga morajo plačati vsi delavci.
M.G.čin J. P.
Gumijast jez dokončan I Dohrn, če hi sc narfaljoualn
To je tretji tak jez v Sloveniji - Kupljen v CSSR ■---------------- ^
Na Bistrici v Ribnici so konec julija dokončali tako imenovani „gumijasti jez”, katerega gradnjo je finansirala območna vodna skupnost Ljub-Ijanica—Sava, izvajalec del pa je bilo Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, tozd Hidro-gradnje. Jez je kupljen v ČSSR in tudi načrt zanj so napravili v Pragi.
»Doslej so v Sloveniji postavljeni šele trije taki jezovi, in sicer na Savi pri Kranju kjer je največji, ter v bližini Celja”, je povedal tehnični direktor tozda Hidrogradnje Anton Rigler, ki je pojasnil, da taki jezovi delujejo po načelu »izmenjave pritiskov”. Če je voda visoka, pritisne jez dol, da voda hitreje odteka. Če pa je voda nizka, se jez dvjgne in tako preprečuje prehiter odtok vode. Kadar je voda najnižja, je jez v Ribnici visok 60 cm, kadar je n^jvišja, pa le nekaj-cm.
Na gradnjo tega jezu so se v Ribnici pripravljali nekaj let. Gradnja se je začela minulo jesen, rok dograditve pa je bil letošnji junij in ta je bil le malo prekoračen. Za montažo je bila potrebna temperatura vode v Bistrici 18 stopinj C.
Jez je veljal blizu 1,3 milijona '
UKROČENA VODA? - Od novega gumbastega jezu pričakujejo Ribničanje predvsem tu, da ho preprečeval poplave. Menijo namreč, da je za prejšnje hude poplave kriv predvsem „ trden iez“, zato so ga podrli in napravili gumijastega, ki je na fotografiji. (Foto: Primc)
din, gradbena dela (ureditev bregov in zid do starega grajskega mostu) pa 2,5 milijonov din.
Jez je tehnično že prevzet. Kako se bo obnesel, bo pokazal prvi višji vodostaj. Bo trditvah predstavnika izvajalca del sta oba podobna jezova v Sloveniji dobro prestala preizkušnjo, zato Krajnčani in Celjani načrtujejo nove tovrstne jezove.
J. PRIMC
— Kako si zadovoljen z novim avtobusnim voznim redom proti Sodražici?
— Tako, da se vozim v službo in domov kar z biciklom. -
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KRPE NE VZDRŽE - Vsako leto pred zimo in po njej vidimo na cestah v ribniški dolini delavce cestnih podjetij, ki krpajo ceste. Tako je tudi letos. Posamezni deli magistralne ceste dobivajo asfaltne krpe. Vendar sp tak način dela doslej m posebno izkazal, saj krpe ne zdrže dolgo.
NOVI ŠOFERSKI TEČAJ - 24. avgusta, se je začel nov tečaj za voznike motornih vozil, ki ga organizira AMD Ribnica. Tečaj, ki je letos že četrti, poteka v domu JLA.
DOBRA LETINA - Te dni so oživela polja v ribniški dolini. Povsod kopljejo krompir. Letina bo dobra, čeprav je bito spomladi bolj slabo vreme. Kaže, da bo tudi koruza dobro obrodila. Manj bo fižola, vendar temu ni krivo vreme in drugi škodljivci, ampak predvsem divjad.
REŠETO
Glede na razmere je bilo v metliški občini gospodarjenje v prvem polletju kar ugodno — I	Izguba samo v gradbeništvu in še ta se od trimesečja občutno zmanjšuje
Prvi računalniški podatki SDK kažejo, da je metliško gospodarstvo v letošnjem prvem polletju ustvarilo za 1,6 milijaide dinagev celotnega prihodka, kar pomeni dobro polovico več kot lam v tem času.
Dohodek se je povečal za 49 odst. in čisti dohodek za 44 odst., žal pa so tudi porabljena sredstva poskočila za 56 odstotkov. Tudi
PRIČAKUJEJO ODLIČNO LETINO
Pred kratkim je metliška Vin-■ ska klet sklicala sestanek z vino-| gradniki, kjer so se pomenili o letošnjem odkupu grozdja. Pričakujejo namreč odlično letino, zato pripravljajo vse potrebno, da bo odkup kar najbolje organi-I ziran. Uradno še ni določen rok trgatve, pričakujejo pa, da bodo zgodnje sorte grozdja, kot sta Portugalka in šentlovrenka, začeli trgati že po 15. septembru, ostale sorte grozdja pa deset dni kasneje. Cene za odkup grozdja I dokončno še niso določene, bo-I do pa za posamezne vrste grozdna za 10 do 20 odstotkov višje, j kot so bile lani.
PRIDELATI VEČ PŠENICE!
Te dni potekajo po vsej metliški občini sestanki s kmetovalci, | ki jih sklicuje domača zadruga. Razpravljajo o splošni letošnji akciji za večjo tržno proizvodnjo pšenice in s proizvajalci sklepajo pogodbe o kooperaciji. Na 540 hektarih (približno enako kot j doslej) bodo z boljšo obdelavo, I izdatnejšim gnojenjem in zanten-I javo semen skušali doseči znatno večji pridelek, ki ga bo zadruga odkupila. V zadrugi zagotavljajo, da gnojil in semen ne bo manjka-I lo. Gnojila so že na zalogi in še I prihajajo, semena pa bodo dobili Iv kratkem.
tako so lahko v primerjavi z ostalimi občinami regije v Metliki zadovoljni, saj je bil planirani dohodek celo presežen za dobrih 8 odstotkov.
Z izgubo je poslovala le ena tozd, in sicer Gradbeništvo v sklopu TGP Metlika. Ob polletju je izkazan primanjkljaj v znesku 2,5 milijona dinarjev; povedati pa je, da se je izguba od tromesečja že zmanjšala za polovico.
Pohvalno je, da so najhitreje rasla sredstva za poslovne sklade in sicer z indeksom 274, akumulacija pa se je letos povečala za 156 odstotkov. Ugotovljeno je tudi, da osebni dohodki in skupna poraba zaostajajo za rastjo dohodka, kar je v skladu z resolucijo in usmeritvami. Zaostajanje je sicer večje, kot bi bito potrebno, je pa treba upoštevati, da pri porabi letošnjih podatkov z lanskimi ne gre primerjati, ker je bil spremenjen način financiranja
OB KONCU SEZONE - Konec avgusta je Kolpa že prehladna za kopanje, njeni bregovi spet samevajo, če izvzamemo ribiče. Na metliškem mostu lahko domala ob katerikoli uri dneva naletiš na nek^ vnetih metalcev trnkov. (Foto: R. Bačer)
16
DOLENJSKI LIST
zdravstvenega zavarovanja in plačevanja stroškov za prehrano. Če pa bi podatke o osebnih dohodkih iz leta 1980 prilagodili letošnjim, bi videli, da so se osebni dohodki povečali za 39 odstotkov.
Zaskrbljivo pa rastejo izdatki za splošne in skupne potrebe, saj so metliške delovne organizacije s področja gospodarstva letos za te stvari namenile kar 53 odst. več kot v prvi polovici leta 1980. Prav tako zaskrbljivo rast izkazujejo neplačani računi. V gospodarstvu so imeli v šestih mesecih za 77 odst. dolžnikov več kot lani ob tem času
R. B.
SPREHOD PO METLIKI
POD NASLOVOM BELO, KI LJUBIM BELO so imeli tamburaši, folklora in Vitis zaključni nastop sezone 1980/81, in sicer prejšnji petek v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Gledalci niso mogli mimo ugotovitve, da je kvaliteta nastopajočih v zadnjem letu precej porasla, četudi je bilo videti na odru zgolj mlade ljudi. Tamburaše in folkloro je dobro izpilil Stanko Križ, Vitis pa Branko Herak.
ZVONE CEJ PA RESNO trenira žensko rokometno ekipo, ki se je pomerila z Novomeščankami že dvakrat. Uspeha Metličank ni pričakoval nihče, saj trenirajo kratek čas, je pa pomembnejše dejstvo, da seje pričelo v Metliki premikati tudi ha področju ženskega športa. Tu namreč zeva že vrsto let velikanska praznina. Zanimivo je, da je sestavil zensko ekipo človek, ki sicer ni telesno-kulturni delavec.
UČENKE PRVIH RAZREDOV poklicne tekstilne šole Beti bodo imele en dan pouka tudi v prostorih Centra srednjih šol Črnomelj, ker šola Beti nima specializiranih učilnic za kemijo, biologijo in fiziko. Tako bo vse dotlej, dokler se ne bodo v Metliki odločili razširiti prostore zdajšnjega izobraževalnega centra. To pa naj bi se zgodilo, tako zatrjujejo nekateri, do jeseni 1982.
metliški tednik
emona giobtour
novo mesto
Sejemski program Giobtour jesen 1981
SICOB-PARIZ
Mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 23. septembra
A + A DUESSELDORF
Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela, 4 dni, letalo, odhod iz Zagreba 5. oktobra
MODEVVOCHE - MUENCHEN
Mednarodni sejem mode, 3 dni, avtobus, odhod 5. oktobra
PRODUCTRONICA - MUENCHEN
Mednarodni sejem elektronske industrije, 3 dni, avtobus, odhod 10. novembra
ANUGA '81 - KOELN
Svetovni sejem prehrane, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 12. oktobra in iz Zagreba 9. oktobra
SECURITY-UTRECHT
Mednarodni sejem varnostnih naprav, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 12. oktobra
BAUTEC - BERLIN (Zahodni)
Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem 4, dni, letalo, odhod 30. oktobra
IGAFA — MUENCHEN
Mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo, 3 dni, avtobus, odhod 23. septembra ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO DOMOVINI INTOJINI! INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Sta nega 19, telefon (068) 25—125 in 25—789
576/30—81
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
SV. STEFAN-HOTEL MAESTRAL
7 DNI, 5.300 din (letalo, avtobus)
ODHODI: ob nedeljah zvečer,
POVRATKI: ob sobotah dopoldne SEPTEMBER: 13., 20. in 27.
OKTOBER: 4., 11. in 18.
IZLETI: Ogled Sv. Stefana, Budve, Cetinja, Lovčena in Skadarskega jezera
DOPLAČILO ZA IZLET V ULCINJ: 450 din s kosilom MOŽNOST KREDITA!
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
POSLOVALNICE KOMPASA v NOVEM MESTU, RIBNICI, LJUBLJANI in v ostalih poslovalnicah ter pooblaščenih agencijah.
N
Hertz
| RentaCar\
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja TOZD KOMPAS HERTZ RENT a CAR, Ljubljana, Pražakova 4,
objavlja
prosta dela in naloge
REFERENT I. AP/DT
v depoju Nov mesto (za nedoločen čas)
Pogoji:
srednješolska izobrazba, aktivno znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje „B" kategorije (najmanj 2 leti), enomesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh na naslov:
KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD Kompas Hertz Rent a Car, komisija za delovna razmerja, 61000 Ljubljana, Pražakova 4.
Kandidata bomo izbrali najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb, o izidu pa bomo kandidate pismeno obvestili.
649/36-81
SV. STEFAN - NOVA KOMPASOVA DOPUSTNIŠKA TOČKA
Kompas je vključil v svoj program „Moja domovina” novo dopustniško točko v posezoni v hotelu Maestral (A kategorije) na Sv. Stefanu. Prijetna klima črnogorskega Primorja
žman, da znesejo stroški 7-dnevnega bivanja komaj 5.300 din na osebo. Če pomislimo, da ta cena vključuje tudi letalski prevoz v obe smeri, potrebne avtobusne prevoze, polne penzione in še izlet na Lovčen, Cetinje, Skadarsko jezero itd, je več kot očitno, da se izplača izkoristiti izjemno priložnost.
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
PROSTE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI — Hoteli so večinoma še povsod zasedeni. V zasebnih turističnih sobah je še prostor. Potrebne pa so rezervacije.
CERKNICA - V nedeljo, 6. septembra, bo zbor notranjskih aktivistov na Kožljeku nad Cerknico.
Sklad za dopolnilno in dodatno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Črnomelj,
razpisuje
štipendijo pomoč pri študiju
delavcev v zasebnem sektorju.
Interesenti dopolnilnega ali rednega izobraževanja v svoji stroki - drobni obrti — v času 1981-82 naj se prijavijo v pisarni obrtnega združenja Črnomelj — Kolodvorska 25, vsak dan od 7. do 11. ure, kjer bodo dobili potrebne informacije.
647/36-81
AVGUSTOVSKI TURNIR POVŠETU
Zmagovalec hitropoteznega i hoVskega turnirja Milan Majcen iz Sevnice za avgust je Martin Povše iz Radeč z 9,5 točke. Sledijo: Maurer 9, J. Blas 8, Derstvenšek 7,5, itd. V skupnem seštevku osmih turnajev vodi J. Blas z 62 točkami pred Maurerjem 57, Šorlijem 52, Derst-venškom 47, itd.
J.B.
NA MIRNI USTANOVILI NOGOMETNO SEKCIJO
Pred kratkim so na Mirni v okviru društva Partizan ustanovili nogometno sekcijo. Kot je po vedal Zoran Videnovič, eden glavnih pobudnikov, je Partizan do t<ga športa pokazal veliko zanimanje. Tako so že kupili mreže za goje, drese in žoge, v kratkem pa bodo kupili še kosilnico. Treningi pod vodstvom Ivana Slunjskega že redno tečejo. Igralci, katerih povprečna starost je 18 let, so svojo privrženost nogometu pokazali tudi s prostovoljnim delom pri urejanju igrišča, ki ga nameravajo naslednje leto temeljito obnoviti. V kratkem bodo sestavili tudi mladinsko in rekreacijsko moštvo.
J. PLATIŠE
BRIGADIRJI V POMOČ KRAJANOM
Brigadirji, ki so delali na letošnji zvezni MDA Suha krajina ’81, so poleg rednega programa na delovišču krajevne skupnosti Svetinje v trebanjski občini opravili še več udarniških akcij v občini. Uredili so lužo v taboru 2. grupe odredov na Kremenjaku in očistili gozd, pomagali pri urejanju spominskega obeležja mokronoški četi v Zabukovju ter cčste od Trebelnega do Zabukovja, skupaj z vojaki pa so izkopavali vodovodni jarek od Velike Loke do Korenitke. Na pomoč so priskočili tudi pri urejanju bankin ob poti proti Selu pri Mirni in pri urejanju ceste Sela Šumberk - Orlaka.
omogoča kopanje tudi septembra. Letos bodo jugoslovanski gostje prvič v tem letnem času lahko bivali v Maestralu, ki nudi vrsto udobnosti svoje kategorije.
Turistični „EI Dorado" na Sv. Stefanu je bil do sedaj le malokomu dostopen. Kompas je pa uspel s hotelom skleniti tako ugoden aran-
NARODNE VIZE V PTUJU -
4. in 5. septembra bo v Ptuju že 12. festival domače zabavne glasbe; pripravljata ga Zavod Radio - Tednik Ptuj in RTV Ljubljana. Prvi večer bodo nastopili domači ansambli s pevci, drugi večer bodo priznani slovenski ansamblf s pevci izvedli 20 novih melodij. Med ansambli se bodo na prvem večeru predstavili tudi dolenjski muzikantje: Slavček iz Novega mesta, ansambel Tonija Ilervola iz Brežic, ansambel Jožefa Škoberneta iz Brestanice in Dobri prijatelji iz Dobove.
Na polovici bolje od začetka
| Polletni rezultati gospodarjenja trebanjskega gospodarstva ugodnejši od tromesečnih Problemi ostajajo - Izgube glede na lani večje za tretjino
Kot večinoma vse naše gospodarstvo se tudi delovne organizacije v trebanjski občini še naprej srečujejo s številnimi problemi. Največ težav imajo pri oskrbi z repromaterialom, tako domačim kot iz uvoza. Slabša se likvidnostni položaj gospodarstva, zaskrbljujoče pa I je tudi povečevaje izgub. Kljub temu je slika poslovanja za letošnje prvo polletje znatno boljša od rezultatov v prvih treh mesecih.
Gospodarstvo trebanjske občine je v prvih šestih mesecih ustvarilo 2,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za skoraj 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Enako pa so porasla tudi porabljena sredstva, ki znašajo 1,7 jnilijardc dinarjev. V tem času doseženi dohodek 564 milijonov dinarjev je večji za dobro tretjino. Najboljšo rast dohodka so zabeležili v Donitu, Elmi, Kolinski, kmetijski zadrugi, Dani, Trelesu in Gozdarstvu Puščava, največ težav pri tem pa so imeli v mirenski IMV, IO Pohorje, Iskri, Trimu, Mercatorju in GOP. Zaradi skoraj 39 odstotkov večjih obveznosti iz dohodka, se je čisti dohodek povečal le za 19,2 odstotka. Delež sredstev za osebne dohodke se je povečal za 22,6 odstotka, skupna poraba pa se je zmanjšala za 34 odst. glede na enako lansko obdobje, kar je pripomoglo k večji akumulativni sposobnosti gospodarstva.
Ob analizi gospodarjenja ne gre prezreti izgub, ki so letos v trebanj-
skem gospodarstvu večje za dobro tretjino. Industrija gradbene keramike, ki je bila leta nazaj glavni izgubaš, je letos uspela zmanjšati izgubo na vsega 7,57 milijona dinarjev. Večji problem je sedaj mirenski tozd IMV Tovarna opreme, ki je polletje zaključil z 22-milijonsko izgubo, kar je precej več, kot so predvidevali. Z izgubo sta v prvem polletju poslovala še Kmetijsko gospodarstvo Slovenjska vas (41 odst. manjša kot lani) in Rog.
Medtem ko je bilo v prvih treh mesecih kar precej kršitev dogovora o razporejanju dohodka, polletni podatki kažejo, da so se delovne organizacije v glavnem držale sprejetih usmeritev, kjer pa odstopanja so, niso velika. Nekaj delovnih organizacij v občini je velik delež celotnega prihodka ustvarilo z izvozom in te lahko dodatno povečajo rast osebnih dohodkov (npr. Donit, Labod, Kolinska, Trimo, IMV, Gozdarstvo Puščava). Sicer pa je povprečni čisti osebni dohodek na delavca v občini znašal 8.943 dinarjev, razporejeni
bruto osebni dohodek pa 12.945 dinarjev. Najvišje povprečje izplačanih osebnih dohodkov so dosegli v Gozdarstvu Puščava (povprečni bruto osebni dohodek je bil 17.215 dinarjev), Trimo Marketing, v Tre-gradu, Donitu itd., najnižje pa v Krojaškem podjetju - 9.678 dinarjev.
A. M.
Za setev dovolj gnojil
Trebanjske kmetijee rešujejo stare zaloge gnojil — Dovolj tudi semenskega zrnja V pripravi analiza
Akcija „Za kruh in sladkor”, kot je imenovana kampanja priprav na letošnjo setev, da bi prišli do večjih tržnih pridelkov pšenice in drugih poljščin v Sloveniji, teče tudi v trebanjski občini.
[jesenske setve namreč ni moč '\ pričakovati bogatega pridelka za trg prihodnje leto.
S pšenico bodo Trebanjci zasejali 14 hektarov družbenih polj, v tržno pridelavo pa bodo s pogodbami vključili še 100 hektarov zasebnih njiv, kjer naj bi kmetje poželi za prodajo ali zamenjavo s koruzo 15 stotov pšenice na hektar, kot so se enotno dogovorili za vse dolenjsko in posavsko območje. V Kmetijski zadrugi Trebnje pravijo, da umetnih j gnojil za jesensko setev ne bo manjkalo, saj imajo še stare zaloge, skupaj pa jih za občino potrebujejo okrog 500 ton. Večji problem bo za njih verjetno ob spomladanski setvi in saditvi krompirja, ki je v Trebnjem vendarle ena glavnih poljščin. Kmetijci se boje, da se kljub zagotovilom ne bi ponovila letošnja pomlad.
Preskrbeli so tudi dovolj kakovostnega semena za setev. Zamenjava doma pridelanega zrnja za semensko pšenico je dobro tekla že prejšnja leta. Vsako leto so kmetje zamenjali za setev afoog 30 ton žita. Letos računajo na 35 do 40 ton, ker | je bil pridelek slab in neprimeren za setev,. •
- V ustanavljanju 'je tudi posebni |-£>bčinski štab, ki bo okvirno vodil | ’)wiPrave na jesensko in kasneje tudi pomladansko setev in saditev v | okviru celotnega plana kmetijske proizvodnje. Kot njegovo nalogo omenjajo tudi poglabljanje odnosov med kmetijsko zadrugo in zadružniki, ki so marsikje precej trhli zaradi
neurejenih razmer in cenovne politike. pa skrb za popolno izrabo kmetijskih zemljišč itd. Poleg tega v objlini pripravljajo celovito analizo 'g^podarjenja v kmetijstvu v občini, ^iWfeer1£|bo v oktobru tekla široka ■	J	i	tudi	trdne
Nemarnost, ki bode v oči
Naš odnos do zgodovine se kaže na zelo različne načine. Eden od teh je prav gotovo skrb za spomenike, ki ponazarjajo ali obeležujejo dogodke iz zgodovine, predvsem iz časa NOB. Tudi ta. je, žal, zelo različna. Kot da nekaterim za zgodovino sploh ni mar!
Kako sicer razložiti nemarnost, ki jo zapazi oko slučajnega obiskovalca - domačinov očitno nič ne moti - na Mamicah, hribčku nad Dobrničem? Tu je postavljen spomenik na grobu 366 padlih borcev. Sam spomenik je sicer lepo urejen, kar še daleč ne velja za bližnjo okolico. Ta je skrajno zanemarjena, verjetno pa tudi ni najbolj prav, da postavljeni električni pastir tik ob spomeniku dopušča kravam na paši tako rekoč sprehajanje po skupnem grobišču borcev.
Za tovrstne priče preteklosti v drugih krajih skrbijo sami krajani ali borci, kolikor jih je še, največkrat pa osnovnošolska mladina. Ampak vseh teh kot da v Dobrniču ni! Nihče se ne najde, da bi pokosil in pospravil travo.	Z. L.-D.
-',1 -	V
-	‘	V	.	';\r
*A- ■ -	.'-a	■	:	s»:
„ZA TAK DENAR ZADNJIČ PO KOLENIH!” - Vsak lep dan v tem času kmetje izkoristijo za spravilo letošnjega pridelka krompirja. Posnetek je nastal prejšnji četrtek na njivi Drenikovih iz Trebnjega, kjer so s pobiranjem hiteli vsi od najstarejšega do naj mlajših v družini. S pridelkom so zadovolj ni, saj je krompir bogato obrodil in ga bodo 2 toni prodali Kolinski za predelavo. Bojijo pa se, da bo obilna letina zmanjšala že tako nizke cene krompirja. Gospodar je pribil, da se za tak denar ne misli več plaziti po kolenih. (Foto: Z. L. — D.)
IZ KRAJA V KRAJ
DOBRO SPREJET FRANCOSKI KRUH
Čeprav je 1)110 še nekaj problemov, je obrat novomeške pekarije Žita v Trebnjem 25. avgusta začel s polnim obratovanjem. Imeli so težave s prevozom, tako da preskrbe s kruhom niso mogli razširiti še na Mirno in nekaj drugih krajev, pa tudi ena od peči ni v redu delala. Trebanjci spečejo na dan okrog 2 toni kruha in peciva različnih vrst, vendar vsega, kar imajo v programu, še ne pečejo. Ljudje so s kvaliteto kruha in peciva izredno zadovoljni, še posebno dobro pa je bil sprejet francoski kruh.
NOVA ŠOLA NA OGLED
Nova osnovna šola v Trebnjem, ki sicer še ni dokončana, bo doživela otvoritev za občinski praznik, 4. septembra. Prostori bodo na ogled občanom 4. septembra od 13. do 19. ure in 5. septembra od 7. do 12. ure. V soboto dopoldne bo v novi telovadnici tradicionalni odbojkarski turnir.
SEMAFORI, ki so jih že lani postavili na železniškem prehodu pri mokronoški železniški postaji, še vedno ne služijo svojemu namenu. Ne le, da luči na njih ne utripajo, tudi prekriti so še. Ljudje pa še naprej prečkajo tire na nezavarovanem prehodu.
Železniška postaja na Mirni, ki ima sicer veliko in dokaj sodobno urejeno postajno poslopje, se ne more ravno pohvaliti z lepo urejenim prostorom, „kamor gre še cesar peš . WC na štrbunk je še izpred vojne, to pa na progi Trebnje-Sevnica sploh ni edini primer.
tri®, ki so ga Člani
PARTIZANA vložili v organizacijo nedavne tombole na Mirni, ni bil zaman, saj bodo z okrog 50 starimi milijoni izkupička lažje vzdrževali dom, ki jih letno stane okrog 16 milijonov. Več denarja bo tudi za razvoj športa in rekracije na Mirni. Koliko ta prihodek pomeni društvu, jasno pove podatek, da dobijo letno od telesno-kulturne skupnosti
Trebnje za svojo dejavnost le 20 starih milijonov.
NOVA TELEFONSKA CENTRALA na pošti na Mirni je bila postavljena že pred časom, vendar je ne morejo vključiti, ker do Mirne vodijo preslabi telefonski kabli. Med Mirno in Trebnjem je sedaj le okrog 8 telefonskih linij, od katerih sta dve izredno slabi. Ce bi centralo priključili na sedanji kabel, bi bile zveze še slabše. Poštarji imajo menda nov kabel že pripravljen, treba pa ga je položiti. Ne bi bilo napak, da bi se dela čimprej lotili, sicer jih bo spet prehitela zima.
ČEPRAV SO HITELI, jih je začetek novega šolskega leta prehitel. Graditelje nove trebanjske osnovne šole, namreč. Ker pa bo kljub temu za občinski praznik njena otvoritev, so priskočili na pomoč pri urejanju okolice mladinci iz trebanjske občine. Pretekli četrtek in petek je 20 mladincev iz brigade Matija Gubec, ki je delala na mladinski delovni akciji Brkini ’81, veselo vihtelo lopate, motike itd. na domačem terenu.
TREBANJSKE NOVICE
d
p
b
'j
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO,SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, IN2ENIRING
tedenske
Četrtek, 3. septembra - Dora Petek, 4. septembra - Zalka Sobota, 5. septembra - Lovrenc Nedelja, 6. septembra - Zaharija Ponedeljek, /. septembra - Marko Torek, 8. septembra - Marija Sreda, 9. septembra - Peter Četrtek, 10. septembra - Dan mor. JNA
LUNINE MENE
6.	septembra ob 14.25 — prvi krajec
BREŽICE: 4. in 5. 9. ameriški barvni film Zvezdnate postaje. 6. in 7. 9. japonski barvni film Kamikaze na kolesih. 8. in 9. 9. ameriški barvni film Fliper.
ČRNOMELJ: 3. in 5. 9. angleški
film Smrt na Nilu. 4. in 6. 9. ameriški film Maščevanje človeka Pajka. 6. 9. film Ljubezen in samopostrežba. 7. in 8. 9. francoski film Strah ima hitre noge.
KOSTANJEVICA: 5. 9. ameriški film Pasje popoldne. 6. 9. ameriški film Maščevanje zelenega obada. 9. 9. italijanski film Nori seks.
KRŠKO: 5. in 6. 9. ameriški film Galaktika - vsemirska križarka. 9. 9. nemški film Erotika na delovnem mestu. 10. 9. ameriški film El maco — kavboj.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 3. 9. ameriški barvni film Razkošje v travi. Od 7. do 9. 9. ameriški barvni film Otok na strehi sveta. 7. in 8. 9. španski barvni film Sedem januarskih dni. 9. in 10. 9. italijanski barvni film Dobre vesti.
SEVNICA: 3. 9. italijanski barvni film Zvezda disco kluba. 4. 9. angleški film Spijon, ki meje imel rad. 5. in 6. 9. ameriški film Roj ubjjalk. 9. in 10. 9. ameriški film Dvoboj do iztrebitve.
STANOVANJA
OPREMUENO SOBO oddam študentu ali študentki. Vrhovčeva 12, Novo mesto.
SOSTANOVALKI sprejmem v centralno ogrevano sobo. Gubčeva 38, Novo mesto.
DVE DVOPOSTELJNI SOBI s centralno kurjavo in pranjem perila oddam v centru Dolenjskih Toplic 5 - Eva Pelko.
Motorna vozila
126 P, letnik 1979, prodam za
60.000	din. Bogdan Kren, telefon 24-207.
ZASTAVO 750 de luxe, dobro ohrapjeno, letnik 1976, registrirano do marca 1982, prodam. Dušan Žbogar, Semič 1.
MZ 250 TS/1, 7000 km, prva registracija april 1981, prodam. Stanislav Malerič, Podlog 8, 68343 Dragatuš.
Z 750, letnik 1979, poceni prodam. Tel.: 85-222, Škocjan 9.
FIAT 850 ŠPORT COUPE, letnik 1971, prodam. Brane Šeruga, Crmošnjice pri Stopičah 28.
WARTBURG KARAVAN, brezhiben, ugodno prodam. Registriran do 6. 1. 1982. Selak, Dobrava 32, Škocjan.
FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 1980, prodam za 7,9 M. Telefon 71-309, Krško.
ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Ivan Slak, Stari trg 18, Trebnje.
FIAT 850 SPECIAL prodam. Pavlin, Žužemberk 29.
WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, prodam. Telefon 22-013.
126 P, letnik 1979, ohranjen, ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 72 —405 od 1. ure dahe. Petrovič
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, registrirano do aprila 1982, ugodno prodam. Ponudbe vsak dan razen sobote na telefon 25 -728 od 18. do 21. ure.
MOTORNO KOLO elektronic 90
ugodno prodam. Janez Bučar, Rajnušče 2, Novo mesto.
ŠKODO 105 L, staro 2 leti, prevoženih 13000 km, prodam. Viktor Zupančič, Regerča vas 68 a, Novo mesto.
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 22-903.
TOVORNI AVTO MAN 415 kaso-nar prodam. Feliks Ahlin, Brinje 4, Šentrupert.
Z 750, letnik 1977, prodam. Jože Lužar, Mirna peč 61, ogled po 15. uri.
OPEL KADET 1200, letnik 1979, poceni prodam. Štefan Grahek, Ul. 21. maja, Brežice, tel. 61-212.
ZASTAVO 750 special, letnik julij 1979, prodam. Informacije po telefonu 21-653 v četrtek, petek in soboto od 17. ure dalje.
Z 750 poceni prodam. Podturn 74, Dolenjske Toplice.
KOMBI IMV RENAULT serviser prodam za 2,6 M. Interesenti naj se oglasijo na plinski postaji IMV Novo mesto.
ZASTAVO 750, obnovljeno, letnik 1972, prodam. Jože Franko, Sela 20, Straža.
KATRCO, letnik 1978, 36.000 km, garažirano in dobro ohranjeno,
Sredam takoj. Cesta herojev 19, lovo mesto.
AVTO WARTBURG, letnik 1973,
frodam po ugodni cenL Branko trahan, Jugoije 9, Brusnice.
FIAT 750, letnik 1978, v dobrem stanju, prodam. Franc Bevc, DoL Krenovo 33, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Vid Brezovar, Gor. Gradišče 11, Dol. Toplice.
FIAT 850 ugodno prodam. Gašperšič, Vrhovčeva 2, Novo mesto.
R 12 prodam. Prevoženih 41000 km. Jože Urbančič, Dolenjske Toplice, telefon (068) 85-739.
NUJNO PRODAM dobro ohranjen avto Z 101 S, letnik 1978. Ivan Gerjevič, Zg. Obrež 9, 68253 Artiče.
NEREGISTRIRAN TAM 4500 prodam za 3 M. Naslov v upravi Usta (3708/81).
NOVO PRIKOLICO za osebni avto (nosilnost 1000 kg) prodam. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski Ust, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočeroe Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge) Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože' Air"0’ Prag0 ^us^a> J°že Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Sige in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din aU 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni stranr 300 drn, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 drn, vsaka nadaljna beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28 3. 1981) se za Dolenjski Ust ne plačuje davek od prometa proizvodov.
pri P°družnici S°K V Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23—606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
NOVO KAROSERIJO za R 4 prodam. Informacije v soboto 5. 9. po 16. uri na telefon (068) 85-933.
MOTORNO KOLO Tomos 14 M prodam za 1,7 M. Miro Bašič, Stranska vas 46, Novo mesto.
SPAČKA letnik 1976, prodam. Informacije na telefon (068)
24-926 od 15. do 20. ure.
R - 4, letnik 1974, registriran do maja 1982, zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Janez Tomc, Crmošnjice 47, Stopiče.
JUGO 45 in ZASTAVO 101 prodam. Ogled po 16. uri. Rado Prpič, Kambičev trg 2 C, Kostanjevica.
ZASTAVO 101, delno karamboU-rano, prodam po ugodni ceni. Janez Japelj, Slakova 10, Trebnje.
■■■■■■■■■■■■■■■IB
li Kmetijski stroji U ■■ ■■
TRAKTOR DEUTZ 45 KS, še pod garancijo, prodam. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna peč.
NOV TRAKTOR „Same delfino", pogon na štiri kolesa, prodam. Vid Knez, Hrastovica, Mokronog.
TRAKTOR ZETOR 4911 s kosilnico in kabino prodam. Vinko Kos, Mihalovec 45, Dobova.
PRODAM
JKJHIŠTVO za dnevno sobo prodam po ugodni ceni. Trdinova 6, Novo mesto.
PISALNI STROJ „Unis” prodam. Korbar, Ljubljanska 38, Novo mesto.
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ „GRITZNER” brzo šivalko prodam. Zore, 68231 Trebelno 14.
TELICO 4 mesece brejo, prodam. Cena po dogovoru. Rajer, Loke 3 pri Straži.
PRODAM malo rabljeno trajno žarečo peč kuepersbusch. Ogled možen v popoldanskem času. Alojzija Kunčič, Bršljin 34, Novo mesto.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KW, prodam po ugodni ceni. Saje, Kettejev drevored 51, Novo mesto. Ogled možen vsak dan po 15. uri.
MLADO KRAVO s teletom prodam. Drenik, Cikava, teL
25-314.
TV ..GORENJE” elektronic ugodno prodam. Zupančič, Šegova 3, Novo mesto.
PRODAM kavč s klubsko mizico, več zimskih plaščev in pletenih kostimov (domače ročno delo). Dragica Badovinac, like Vašteto-ve 17, Novo mesto.
REGAL in sedežno garnituro prodam. Možnost odplačila na obroke. Zobarič, Rabovska 9, Novo mesto, telefon 22-074.
SPALNICO prodam. Mestne njive blok 9/19, Novo mesto.
RABLJENO STREŠNO OPEKO prodam. Kolodvroska 2a, Novo mesto, telefon 21-174.
SPALNIČO, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 85-172 po 12. uri
KUHINJSKE ELEMENTE poceni prodam. Nedanovski, Gradac 27 v Beli krajini.
PRODAM kavč in dva fotelja, kombinirani hladilnik in termoakumulacijsko peč 4,5 KW. Vene, Crmošnjice 61, Stopiče, ali po telefonu 21-826 int. 320.
UGODNO PRODAM skoraj nerabljeno oblečeno košaro za novorojenčka, stajico in svetlomoder prešit pajac za enoletnega otroka. Naslov v upravi lista (3704/81).
STRUŽNICO (1 m stružne dolžine) prodam. Informacije po telefonu (068) 23-998 popoldan.
BALKONSKO OGRAJO (600 x 100) in trajno žarečo peč kuep-perbuch prodam. Naslov v upravi lista (3705/81).
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (4 KW), malo rabljeno prodam. Telefon 21-398.
DVE LETI starega psa prodam. Alojz Habinc, Kremen 20, Krško.
MLADO BREJO KRAVO prodam. Bojane, Karteljevo 18, Mirna peč.
GARAŽNA VRATA poceni prodam. Lubej, Mestne njive 7, Novo mesto, telefon 22-877.
PO UGODNI CENI PRODAM harmoniko Melodija Mengeš in ozvočenje (50 vatov). Marjan Klemenčič, Radovlja 24, Šmaijeta.
200 OPORNIKOV (punt - 2,40 m) prodam. Marija Škrlj, 68233 Mirna 130.
GARAŽO v Kajuhovem naselju prodam. Telefon: Kočevje 852-144.
PSE JAZBEČARJE z rodovnikom, 10 tednov stare, odličnih staršev, prodam. Sreš, Zajelše, n. h., Dol pri Ljubljani 61262.
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Šmihel 11, Novo mesto.
BALKONSKA VRATA - OKNO z zasteklitvijo in roleto Predanu Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto, tel. 23-539.
HARMONIKA VRATA (mahagonij) prodam. Informacije na tel. 83-321 int. 240 od 6. do 14. ure.
dman, Mestne njive VIII/10, Novo mesto.
DVA OTROŠKA VOZIČKA prodam. Bursač, Zagrebška 13, Novo mesto, tel. 25 -659.
starejšega konja, težkega
440 kg, prodam. Jože Požek, Griblje 46, Gradac v BeU krajini, telefon 78-590.
SMREKOVE PLOHE in deske Colariče prodam. Tel. 22-213 int. 245 od 8. do 12. ure.
KUPIM
OLJNI GORILEC, brezhiben, kupim. Selak, Dobrava 32, Škocjan.
GOZD v bližini Novega mesta kupim. Telefon 22-467.
MANJŠO STAREJŠO KMEČKO HIŠO ali zidanico v okolici Novega mesta kupim. Informacije na tel. 24-652 ali naslov v upravi lista (3706/81).
V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim starejšo hišo z vrtom ah prevzamem v oskrbo starejše osebe. Ponudbe za lokacijo in ceno pošljite na naslov, ki je v upravi lista (3707/81).
WV 1200, letnik 1975 ali mlajši, kupim. Telefon 21-135 do 14. ure. .
GRADBENO PARCELO v okolici Straže ali Dolenjskih Toplic kupim. Naslov v upravi lista (3698/81).
POSEST
V NEPOSREDNI BLIŽINI Novega mesta, ob glavni cesti prodam ali pa dam v najem enodružinsko hišo, primemo tudi za manjšo obrt. Naslov v upravi lista (3702/81).
HIŠO z vrtom v neposredni bližini Dolenjskih Toplic prodam. Naslov v upravi lista (3703/81).
HIŠO z vrtom v Novem mestu na Bregu prodam. Resni interesenti naj se javijo na tel. (068) 85-778 od 15. do 17. ure vsak dan ali na naslov Joža Lukšič, Dol. Toplice 130.
STANOVANJSKO HIŠO, zgrajeno do prve faze v bližini Novega mesta, prodam. Naslov v upravi lista (3699/81).
KMEČKO HIŠO s poslopjem, sadovnjakom, zidanico in vinograd ter več ha zemlje in gozda prodam. FANI HLASTAN, Uršna sela 72 pri Novem mestu.
VEČJO STAREJŠO HIŠO v Kostanjevici na Krki, Oražnova 12, prodam. Ogled vsako soboto od
8.	do 12. ure.
PARCELO (650 m2) z majhnim vinogradom v Mevcih pri Šmarjeti prodam. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (3700/81).
GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v Cegelnici prodam. Naslov v upravi lista (3701/81).
razno
SPREJMEM dekle, ki bi rado nadaljevalo šolarge, tečaje, se izučilo, zaposlilo, in fi pomagam. Resne ponudbe pošljite na Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
IZGUBIL se je mlad (eno leto) pes, črnotjave barve, nemški ovčar. Kdor bi kaj vedel zanj ali če se je h komu zatekel, naj proti nagradi javi na naslov Gazvoda, Ivana Roba 4, Novo mesto ali na telefon 21-005.
UČITELJA za kitaro iščem. Ponudbe pod šifro: „PRIDEM NA DOM”.
KAROL ZUPANČIČ, Verdun 6, Uršna sela, prepovedujem vožnjo na parcelah št. 1645/1635 Pleš. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARTINA JELER, Golobinjek 2, Mirna peč opozarjam FANI AVGUŠTINČIČ iz Trebnjega, da se javno opraviči za žaljive besede, ki jih je govorila o meni s sodelavkami v IMV-ju. V kolikor tega preklica ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala.
ALOJZ KOCJAN, Kleno vik 6, Škocjan, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji parceli v Zburah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
saasfflsmsi
POMIVALNI STROJ ..Gorenje PS 101“, malo rabljen, prodam. Ru-
Dragi hčerki in sestri SONJI BRUH 1/GABRJA želijo za 17. pomlad veliko lepega in da se ji izpolnijo vse skrite želje - mama, ata, sestri Zvonka in Jožica z možema, brat Vilko, sestrična Erika. Nečaki Zdenko, Dejan in Saša pa pošiljajo teti koš poljubčkov.
[■^OBVESTILA
bava materiala, lakiranje, demon-taža - montaža, vse to vam nudi avtokleparska delavnica JOŽETA AVGUSTINČIČA, - Prešernova 16, Brežice, pri starem mostu pri Savi.
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
IZGUBIL se je lovski pes, resasto črne barve, pasme terier. Na ušesu ima vtetovirano številko 61356. Poštenega najditelja prosim, če mi poroči na naslov: Čerman Martink, Stara Bučka, Škocjan.
CENJENE STRANKE obveščam, da izdelujem slike za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste in za mesečne karte. Slike dobite takoj in po ugodni ceni Odprto je samo ob ponedeljkih, neprekinjeno od 7. do 20. ure.
%
Namesto venca na grob pokojni Greti VRHOVNIK iz Novega mesta poklanja Franc BRAJER, Vel. Bučna vas 12, Novo mesto,
500,00	din Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
Od 20. do 26. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Marica Zupančič iz Podgozda - Andreja, Slavka Gerdenc iz Gornjega Kardeljevega - Majo, Martina Omerovič iz Mirne peči - Senado, Ivanka Struna iz Žužemberka - Simono, Dušanka Štefanič iz Črnomlja -Katarino, Cvetka Klobučar iz Velikega Nerajca - Simono, Marjana Strupeh iz Krškega - Aleša, Darinka Bukovec z Rateža - Petra, Marjana Mirtič iz Dolnjega Mraševega - Marjetko,Ljudmila Zukovec iz Migolice — Dušana, Fatima Hmjič iz Črnomlja - Arnelo, Marija Halas iz Dobrave - Blažanko, Anica Starič iz Rihpovca - Franca, Božena Stojak iz S molenj e vasi - Darjo, Anica Ivanetič iz Malin — Mirana, Irena Krhin iz Gornje Brezovice — Suzano, Ana Štampahar iz Vukovcev — Terezijo, Marija Radulovič iz Žabje vasi - Mirjano, Slavka Jereb iz Orehovca - Davida, Ivanka Rezelj iz Mirne peči - Adrijano. Olga Zupančič iz Velike Loke - Gregorja, Draga Koprivec iz Trebnjega — Jer-neja, Irena Jakofčič iz Brezovice —; Gregorja, Jožica Zlatkovič s Kota — Dragana, Radka Smolič iz Glinka -Petro, Milena Košak iz Gornje Brezovice - Igorja, Ana Gršič iz Metlike - Petra, Antonija Berus iz Srednjega Globodola - Primoža, Milena Jerič iz Gorenje vasi - deklico, Kristina Dolmovič iz Jelševca — dečka, Renata Bucik iz Črnomlja -dečka, Andža Lazarevič iz Vapče vasi — Saša, Nada Čadonič iz Črnomlja - dečka. Čestitamo!
nomoiitaža
gradbene instalacije n. sol. o. Novo mesto
Objavljamo
prosta dela in naloge ter vabimo k sodelovanju:
- VODILNEGA MONTERJA IZOLACIJ
Pogoj:
KV izolater z delovodsko šolo ali VKV izolater in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
- KV ALI PRIUČENEGA IZOLATERJA
Pogoj:
Končana poklicna šola za izolaterje ali interna kvalifikacija z vsaj s 3-letnimi izkušnjami.
- 4 VODOVODNE INŠTALATERJE
Pogoj:
Končana poklicna šola, zaželene so delovne izkušnje. V poštev pridejo tudi delavci z interno priznano kvalifikacijo.
- EKONOMSKI TEHNIK
-
Pogoj:
Končana SEŠ za opravljanje del in nalog saldakontista z 1-letnimi delovnimi izkušnjami.
Ponudbe zbira splošna služba delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Novomontaža Novo mesto, Mala Cikava 25, 68000 Novo mesto.
659/36-81
8 £
KARAMBOLIRAN AVTO pripeljite, popravljenega odpeljete! Na-
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi našega nenadomestljivega sinčka in vnučka
MIRANA ZAJCA
iz Kozjega 140
iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, sosedom, vaščanom, kolektivoma „Metka“ Kozje ter .Jzletnik" Celje za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti, z globoko bolečino v srcu iskrena hvala.
Žalujoči: mamica, ati, bratca Aleš in Joži ter vsi njegovi
0LENJSKI UST
Št. 36 (16/3) 3. septembra 1981
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC GRAHEK
iz Rožanca pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, Id so se poklonili njegovemu spominu na domu, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter pokojnega spremili na njegovi zadruij^tr Posebna druSvu in ZB Petrova vas za darovana venca in govora pri odprtem grobu, PTT Novo mesto m Črnomelj, GG Brežice BELT TOZD DSSS Črnomelj in GOK TOZD OBRT Črnomelj, godbi na pihala m župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Francka, hčerin Francka in Tončka, sinova Jože in Tone z družinami, bratje sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je zapustil
STANE TAVČAR
upokojenec iz Vavte vasi 32,
ter godbenikom za žalostinke.
darovali vence in cvede ter overa mestu za idravtjcnje, poslovilne besede, pevcem
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
REZKA VESEL
iz Šmihela, K Roku S
se iskreno zahvaljujemo sosedom in krajanom, znancem, prijateljem, sodelavcem ter sorodnikom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku za nenehno zdravniško pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Sinovi z družinami in sestri Novo mesto, avgust 1981
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustil skrbni mož, svak in stric
ALOJZ
MEDEN
iz Črmošnjic 3
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ki ste nam izreku sožalje, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo delavcem GG Crmošnjice krajevni organizaciji ZB, LD Smuk, govorniku tov. Puhanu za lepe poslovilne besede in kaplanu za opravljeni obred
Žalujoči: žena Maiči in ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soaeiavcem, znancem, soseaom, ou Črnomelj, zb Jr1?01?61-*-’ GOK Črnomelj, RFS Belt Črnomelj, TVD Partizan Črnomelj, godbi ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti ter S cvetiem zasuli niwnv nrerani ffrnh Pn«»hnn o». 7ahv9liiiip.mn onvnrnitnm tq
ganljive Crnomli
ZAHVA LA
Ob boleči izgubi našega ljubega
JOŽETA ADLEŠIČA
slikopleskarskega mojstra iz Črnomlja
n, sodelavcem, znancem, sosedom, GD Črnomelj, ZB
, Y.—- . ---------uauiu uu puitc	auMUjv	ui	ga	tanu	aicvuuu »picilliu
na njegovi zadnji poti ter s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo govornikom za ranljive besede slovesa ter delovni organizaciji TGO Gorenje in delavcem njenega obrata Kompresorji v Črnomlju za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Dina, sinova Polde in Branko, hčerka Jožica z družino, brata Slavo in Rudi z družinama, sestre Lojzka, Stanka, Mici in FanČKa z družinami
Dne 6. avgusta 1981
ZAHVALA
V 51 letu življenja nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
VLADIMIR
ZALETELI
iz Šmavra pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, organizaciji ZB Svetinje za izraze sožalja in sočustvovanja ter pomoč v tem .težkem trenutku- Prav tako se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so spremili našega dragega na zadnji poti.
Žalujoči: žena Amalija, sinova Stane in Lado, hči Slavka z družino, brat Drago z družino in ostalo sorodstvo
Šmarer.dne 24. 8. 1981
UBR{ŽIŠK£.jryi pokooniSni« •'r'
Od 22. do 28. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Katica Vovčko iz Dobrove — Bojana, Mara Maroš iz Brega ne - Natalijo, Marija Marti-
_______________i	Vrhja
jano, Frančiška Rožman iz Zg. Po-hance — Martino, Marija Bibič z Bizeljskega - Simono, Ljubica Jako-lič iz Kraja Donjega - Ivana, Zdenka Vugrin iz Samobora - Valentino, Marjetka Novak iz Sevnice - Urško, Smilja Kerac iz Samobora — Danico, Zvonka Zorko iz Velikega Dola -Brigito, Martina Stemberger iz Brežic - Tomaža, Ana Petruša iz Rozge - Zdenko. Čestitamo!
NI BILA POUČENA
V ponedeljek, 24. avgusta, zjutraj je 25-letna Jožica Jankovič iz Rožnega delala na novem stroju v obratu Slillesa v Kladju. Pred začetkom čiščenja stroja ni ustavila, ker je ni nihče poučil, in tako ji je eden od krožnih nožev raztrgal hrbtno stran desne roke. Jankovičevo so odpeljali v celjsko bolnišnico.
V SPOMIN
LJUDMILI ANTONČIČ
iz Gabetja pri Dobovi
Ko bi tebe, draga hčerka naša solza prebudila, ne bi te črna zemlja krila. Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
MARIJE MAVER
iz Martinje vasi
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje in vence. Pbsebno se zahvaljujemo sostanovalcem bloka na Ljubljanski 14, posebno družinam Jukovič, Verbič in Pavlič. Zahvala velja tudi duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče in brat
JOŽE GLOBAVS
upokojeni rudar iz Šmaija pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje. Zahvala pa velja tudi Sentjernejskemu oktetu. Društvu upokojencev Šentjernej za spremstvo pogreba in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
II.	GOZDNI TEK NA KOKRICI
V nedeljo, 6. septembra, prireja SD Kokrica za vse ljubitelje športa in rekreacije II. gozdni tek na Kokrici. Udeleženci bodo preverili svojo kondicijo na progi, ki je speljana po valovitih gozdnih stezah brez večjih vzponov, blizu letnega vadišča v Udin Borštu, s startom in ciljem v neposredni bližini kulturnega doma v Kokrici. Pisarna organizacijskega odbora in garderobe so v kulturnem domu, kjer se bodo tekmovalci lahko prjjavili za nastop na dan prireditve uro pred startom v različnih starostnih skupinah. Start je skupinski - za ženske ob 10. uri, za moške ob 10.30 in za trim-pohod ob 11.15. RAzglasitev 10 najboljših bo ob 12. uri.
UVRSTITVE NAŠIH LETALCEV
Na tekmovanju za lovoriko „Branko Ivanuš”, ki je bilo ob koncu tedna na letališču v Sečovljah pri Portorožu in na katerem je sodelovalo 57 posadk športnih letal iz Italije, Nemčije in Jugoslavije, so dolenjski tekmovalci zasedli naslednja mesta: 9. Iztok Pekolj, 13. Slavko Kos, 15. Srečo Kotnik, in 26. Adolf Šuštar. Zmagal je Oton Verbančič iz Maribora.
SEVNICA: POHIŠTVO NA KREDIT
Sevniški Mercator - tozd trgovina pri Kmetijskem kombinatu odpira v soboto v dvorani sevniškega
ZAHVALA
Vedno je bila skromna in tako tiho se je 17. 8. 1981 poslovila od nas naša draga mama, stara mama, teta in svakinja
IVANKA FABJAN
iz Zafare 9 pri Žužemberku stara 76 let
Vsem, ki ste z nami delili žalost in nam pomagali, zlasti sosedom, sodelavcem podjetij: NOVOLES Soteska, ZCNovo mesto-DSSS, VVZ Novo mesto, PTT Ljubljana 1 ter pevcem in duhovniku za opravljeni obred, izrekamo zahvalo.
Vsi njeni
Partizana prodajno razstavo pohištva okrog 20 jugoslovanskih tovarn. Najbolj privlačen bo verjetno sejemski popust 5 odstotkov za vse izdelke. Razstavljeni primerki, razen kuhinjskih elementov, bodo znižani celo za 10 odstotkov. Po zagotovilih trgovcev to ne bo nikakršna razprodaja, temveč ponudba pohištva, kakršne v Sevnici še ni bilo.
ZENSKA GARDEROBA PO NORVEŠKO
V noči na nedeljo je bilo v Novem mestu vlomljeno v osebni avto nekega norveškega državljana.
Nepridiprav, ki je prišel v avto skozi zadnja vrata, se je polotil ženske garderobe, ki je je bilo hitro za blizu
50.000	din.
OBA BREZ PAPIRJEV
V ponedeljek, 24. avgusta, popoldne je 65-letni Maks Drev iz Starega grada peljal traktor proti Krškemu. V Starem gradu je Drev, ki nima vozniškega dovoljenja, zavil v levo in izsiljeval prednost 52-letnemu Ivanu Breznardiču iz Starega grada, ki se je tudi brez papirjev pripelji na motorčku. Breznardič je bil laže ranjen.
p
p«
I
M
S«
Srečna v„moškem”poklicu
V Brežice je prišla pred petimi leti in počuti se kot doma. R umi ca Topič sodi namreč v krog tistih ljudi, ki se povsod hitro vživijo Govori sb vensko, le naglas še izdaja njene črnogorske korenine S shvenščino se je spoprijela takoj, ko je prišla za možem v Brežice Vpisala se je v tečaj in ga obiskovala tri mesece
- Imela sem precej težav s sbvnico - se spominja. — Tedaj sem se prvič srečala z dvojino, ki je bila zame nekaj čisto novega.
Vse to je Rumici olajšab vsakdanjik v službi in jo zbližab z ljudmi Zaposlitev je dobila v občinski upravi na . oddelku za ljudsko obrambo, kjer je od februarja letos tudi načelnica in trenutno najbrž edina ženska na tem pobžaju v Sloveniji Opravlja zahtevno in odgovorno deb, zato se na vsakem koraku trudi, da bi opravičila izkazano zaupanje Že po naravi je vestna in dosledna. Površnost odklanja in če se česa bti, je temeljita in vztrajna. Naporov se ne boji in ji tudi ni žal prostih ur, če jo kliče deb. To pa ni omejeno samo na pisarno, ampak zahteva tudi poznavanje krajevnih skupnosti Z ljudmi v njih zlahka navezuje stike, ti pa spoštujejo njeno doslednost, odkritost in občutek
odgovornosti, ki va z osebnim zgledom vceplja sodelavcem
- Svoje deb imam zeb rada, zanimivo je in ga z veseljem opravljam — je dejala Zanjo je to nekakšno nadaljevanje očetovega in stričevega poslanstva. Zrasla je v družini, kjer je že v otroštvu veliko slišala o obrambi Oče je bil prvoborec in je 1943 padel v partizanih, zato je pozneje živela pri stricu, oficirju JLA. Za širjenje načel splošnega ljudskega odpora je že 1975 dobila priznanje izvršnega sveta pokrajine Vojvodine. To pa ni bib edino priznanje Dobila jih je še več, vendar ji to največ pomeni Zaradi osebne skromnosti ne govori veliko o pohvalah, čeprav so spodbujale njeno družbenopolitično udejstvovanje Zase ji ostaja vedno manj časa Kadar le utegne, vzame v roke sbvensko knjigo, strokovno ali leposlovno, da bi čimbolje obvladala jezik in izrazila v njem stvari, za katere zdaj ne najde primerne besede
V Brežicah sbvi Rumica tudi kot izdelovalka dragocenih gobelinov. Poznajo jih j z vsakoletnih razstav ženskih ročnih del Najlepši razstav ni prostor zanje pa je njeno stanovanje, kateremu dajejo Z pristen osebnostni čar. Moti se, kdor misli, da so stene zatrpane z njimi, kajti Rumica ima izreden čut za pravo mero. Večino del ima shra-njenih v omari, predstavljajo " pa celo bogastvo in zlahka bi Z pripravila samostojno razstava Vse motive je delala po Villerjevih predbgah. Do zdaj ni prodala še nobene slike, čeprav bi marsikdo z veseljem kupil kako njeno deb. Rumica dela zase, za %. svoje osebno zadovoljstvo, 4 rada pa tudi kaj podari Z Marsikoga je že razveselila z J darilom, v katerem je uveze-nih nešteto njenih tihih, prostih ur, ki so vedno bolj redke in zato tembolj dragocene
JOŽICA TEPPEY
; ♦
Z
♦
——n—»-■
MESTO ROPA - Vhod v krajevni urad v Dobovi, v katerem ima prostore tudi pošta, iz katere je Tomislav Radoševič odnesel 190.000 din.
POGIN RIB V MIRNI
V ponedeljek okrog 12. ure so delavci kazenskega poboljševalnega doma v Dobu opazili, daje v Mirni med čistilno napravo in KPD poginilo več rib. Kdo je onesnažil vodo in za kakšne količine poginulih rib gre, bo pokazala preiskava.
SMRT V GOZDU
Pri podiranju drevja se je smrtno ponesrečil Ivan Hiti iz Koprivnika pri Kočevju. Nesreča se je zgodila 26. avgusta okoli 9.40. Tisti dan je Iv an Hiti, delavec pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje, z motorno žago podiral in žagal bukve. Ko je eno bukev nažagal, drugo pa podrl in ji začel žagati veje, je veter podrl nažagano bukev, da je padla Hitiju na glavo. Ranjenega so odpeljali v zdravstveni dom v Kočevju, kjer je podlegel poškodbam.
Zaradi pozdrava nazaj v zapor
Kako je potekal lov na Tomislava Radoševiča, ki je osumljen ropa v dobovski pošti Pobeg iz zapora tudi v ZR Nemčiji, od koder so ga izgnali
Poročali smo že, da so vaščani Velikega Obreža pri Dobovi v ponedeljek, 24. avgusta, prijeli 30-letnega Tomislava Radoševiča iz Brežic, ki je osumljen, da je 27. julija s pištolo v roki oropal dobo vsko pošta Radoševiča so takrat spravili za zapahe v manj kot 24 urah, prepeljali so ga v novomeške zapore, od koder pa je 8. avgusta pobegnil Na begu je bil Radoševič več kot dva tedna.
Na UNZ Krško so nam povedali, da je k ponovni aretaciji Tomislava Radoševiča bistveno pripomogel Franc Šavrič iz VeL Obreža, ki je Radoševiča videl iti skoz vas, nakar je stekel k telefonu, obvestil miličnike, v Velikem Obrežu pa sam organiziral skupino vaščanov, ki je začela zasledovati Radoševiča.
Ko smo minuli teden iskali Šavriča, da bi kaj več povedal o lovu na dobovškega roparja, ga, žal, ni bita doma. Naključje pa je hotelo, da smo srečali Savričevo sosedo Marijo Gtogovič; ki se je v času, ko je šel skoz vas Tomislav Radoševič, pogovarjata s Francem Šavričem in bita tako priča začetku akcije. Takole je povedala Gtogovičeva:
„S Šavričem sva se pogovarjata na ulici, ko pride mimo mladenič in naju pozdravi. Jaz nisem bita pozorna, Šavrič pa ga je pogledal in mi, ko je že šel mimo, rekel, da je pozdravil tisti, kije obkradel dobov-sko pošta Sosed je takoj zatem kar od nas telefoniral miličnikom, sam pa začel zbirati vaščane, ki so potem krenili za Radojevičem. Kako je bita naprej, ne vem, ženske nismo bile zraven.”
Pač pa se je lova na človeka, kije osumljen ropa skoraj 190.000 din, udeležil 23-letni Marjan Vočanjk iz Velikega Obreža. ..Nekoliko razburjen je tistega dne prihitel k meni Vinko Čančar, sosed, ki deta na teritorialni obrambi v Brežicah," je povedal Vočanjk. „ Pbjdi z menoj, je veleL Vprašal sem, zakaj. Boš že videl, je rekel Čančar in povedal, da mu je Šavrič rekel, kako je šel skoz Obrež človek, podoben dobovske-mu roparju.
S Čančarjem sva sedla v avto in se odpeljala v smer, kamor naj bi bil šel sumljivi moški Dohitela in prehitela sva ga na poti med njivami. Obrnil sem se, pogledal fanta in ugotovil, da je res podoben fantu, ki je pred ropom posedal pred trgovino v Dobovi. Za koruzo sva s Čančarjem obrnita in se dogovorita, da bova fanta legitimirala; Čančar je za to pooblaščen, saj deta na teritorialni
Marjan Vočanjk
obrambi. Ustavita sva se pred mladeničem, ki je za hip počakal, ko pa je videl, da gre Čančar ven, jo je potegnil v koruza Čančar je s službeno pištolo ustrelil v zrak. Takrat so že prišli drugi vaščani in miličniki. Z miličnikom Danetom Doberškom sva šla vsak z ene strani koruzne njive, v kateri naj bi se bil skrival 1 Radoševič. Doberšku sem rekel, da se v koruzi nekaj premika, no, čez hip ga je že imel.
Kot so povedali pozneje, je Radoševič dobesedno prosil boga, naj miličniki pridejo čimprej - tako se je namreč bal vaščanov, ki smo okoli njega spletli obroč.”
Znanih je tudi že nekaj več podatkov o Tomislavu Radoševiču in njegovi preteklosti. Ivan Marguč, inšpektor milice v Krškem, je povedal, da je bil Radoševič, ki je doma iz okolice Smederevske Palan-ke, stalno prijavljen v Brežicah od začetka leta 1978. Stanoval je pri Stanku Zakšku. Marca letos so Radoševiča po prestani kazni izgnali iz ZR Nemčije. V ZRN so mu sodili zaradi kraje, ropa in pobega iz zapora. Slednje naj bi bil storil tako, da je pazniku v kaznilnici od zadaj na vrat nastavil nož, nakar je moral le-ta odpirati vrata za vrati Tomislav Radoševič je po mnenju tistih, ki ga poznajo, priljudnega vedenja in videza.
To je navsezadnje tudi dokazal, saj je v Velikem Obrežu- pozdravil Franca Šavriča in Glogovičevo. Preveč vljudnosti včasih tudi škoduje, saj se je prav s pozdravom začel tov, ki je Radoševiča znova spravil v že skoraj preveč domače novomeške zapore.
Brigadirski
obleka -poročni kostii
V naselju ZMDA Suha krajina sta se poročila brigadirja Vera Putica inf Sretan Kapetanovič
27. avgusta so imeli v naselju ZMDA Suha krajina v Žužemberku	nevsakdanji dogodek.
Prvič v zgodovini brigad sta se poročita brigadirja. Nevesta je bita šestindvajsetletna Vera Putica, ženin pa dvaindvajsetletni Sretan Kapetanovič, oba iz Čapljine. Povabita sta skotaj dvesto svatov, brigadirjev zadnje izmene, priči pa sta bita njuna
POROKA V BRIGADI -Verica in Sretan
brigadirska tovariša Božo Katič in Ozrenka Šutalo. „Lepše poroke si človek ne more zamišljati. Brigadirska obleka je bita poročni kostim rajanje, darila, pravo brigadirsko slavje”, je navdušeno dva dni po poroki pripovedoval Sretan, prekaljen brigadir s štiriletnim stažem Ljubezen med njima ni od včeraj, čeprav je vzklila v brigadi. Zbližata sta se pred dvema letoma na brigadnih pripravah. Ko sta se letos prvič odpravljala na brigadirska delovišča v Slovenijo, sta sklenila, da se poročita prav v brigadirskem naselju, da bo to njun trajni spomin na brigadirsko življenje. Večkratna udarnika brigade Iva Lole-Ribarja odhajata domov, kjer ju gotovo čaka •„ drugo dejanje poroke” v krogu staršev.
J. P.
V nedeljo bo v Ribnici semenj
To bo že šesti semenj, ki ga organizirajo Narodopisni muzej. Turistično društvo Ribnica in Obrtno združenje Ribnica — Odprtih bo še pet drugih razstav
Ribniški semenj suhe robe, lončarstva, obrti in drugih domačih izdelkov bo v nedeljo, 6. septembra, v Ribnici. Odprli ga bodo ob 9. uri s sprevodom rešetarjev, lončarjev, zdomarjev, pevcev, godbe in narodnih noš. Ob 10. uri bodo odprli razstavo del likovnih umetnikov (v domu JLA), razstavo vezenin (v stavbi Delavske univerze in v stavbi nasproti nje), gobarsko razstavo (v bivši trgovini Oblačila in v domu TVD Partizan) in razstavo ptic (v gradu), v Petkovi galeriji pa razstavlja domači slikar Dušan Matoh.
VELIKAN SKORAJ DOVOLJ ZA OBED — Z letošnjo krom-piijevo letino se kmetje kar pohvalijo. Pri Ozimkovih iz Repelj pri Žužemberku so ga pobrali 8 ton, med njimi pa je zrasel tudi velikan, ki ga na sliki drži hči Ana Kar 7S dekagramov je tehtal in bi v loncu pri kuhanju za vso družino skoraj ne potreboval druščine.
Na sejmu bo okoli 600 izdelovalcev prikazalo, kako izdelujejo razne
• Med semnjem v Ribnici si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo del udeležencev letošnje ribniške likovne kolonije. Na območju gradu že stojita kipa „Talec“, delo akademskega kiparja Staneta Jarma, in .JCrošnjar", delo kiparja -samorastnika Lojzeta Čampe. V domu JLA bo na ogled okoli 45 slik, ki so jih ustvarili akademski slikarji Jure Cihlar, Bojan Golija, Ferdo Mayer, Janez Knez, Jože Centa in Dragica Davitkova ter domači slikar Milan Cirovič.
TRANSVERZALA
SLUŠNO
PRIZADETIH
Letos prvič je Zveza temeljnih organizacij slušno prizadetih Slovenije pripravita kolesarsko transverzalo „Skozi temeljne organizacije ZSPS”. Osem etap od Kopra preko Krškega in Novega mesta do Ljubljane, v dolžini' 835 kilometrov, je 30 kolesarjev prevozita v enem tednu (zaključek je bil v soboto) v počastitev mednarodnega dneva invalidov in 50-letnice delovanja slušno prizadetih v Sloveniji. Člani temeljnih organizacij slušno prizadetih v Posavju in na Dolenjskem so vzdržljive tovariše na poti skozi Krško in Novo mesto toplo pozdravili in jih seznanili s svojim delom.
izdelke suhe robe in druge. Ribniški semenj ima namreč namen ohraniti in oživiti starodavno lesno in lončarsko obrt v ribniški dolini. Suho-robarstvo in krošnjarstvo se je na tem območju začelo leta 1492, ko je cesar Friderik izdal tem krajem poseben „patent“, s katerim je dovoljeval prosto trgovino z živino, platnom in suho robo, da se je prebivalstvo lažje opomoglo od posledic številnih turških vpadov.
Sejem bo trajal vso nedeljo, njegov glavni del pa bo zaključen ob 15. uri, ko se bo začeta veselica pred domom JLA.
J. PRIMC
Tomislav Radoševič
Ivan Marguč
ARHEOLOŠKA RAZISKOVANJA NA MAROFU - Dolenjski muzej je pričel pod vodstvom arheologa Toneta Kneza raziskovati prazgodovinsko naselbino na Marofu. Namen raziskave je ugotoviti čas in trajanje naselitve gradišča v 1. tisočletju pred našim štetjem. Doslej so odkrili ruševine prazgodovinske koče iz 8. ali 7. stoletja pr. n. št. in močan zemljeni obrambni nasip na severnem robu gradišča. Raziskovanja na Marofu sofinancira občinska raziskovalna skupnost. (Foto; Stojan Pelko)
Do slovitih plastičnih vložkov
Pri preurejanju stanovanja mi je zmanjkalo dvanajst plastičnih vložkov. Takšnih za v zid, da vijaki trdno drže.
„Do trgovine skočim, takoj sem nazaj”, vržem svoji Micki, ki melje, da ne znam nobenega dela niti za silo organizirati.
V prvi trgovini mi povedo, da takšnih vložkov nimajo že več kot pol leta. V drugi trgovini me gledajo debelo, kot da bi vpraševal po kamenju z Lune. V tretji prodajalni so zadnja dva takšna vložka prodali točno pred pol ure, mi pa prodajalka svetuje, naj skočim do gradbenega podjetja Hitrograd, kjer imajo iskanih vložkov na kilograme.
Nasvet pograbim z vsemi štirimi. Iz tajništva Hitrograda me pošljejo v njihovoskladišče, ki je oddaljeno od poslovnih prostorov le tri kilometre.
potrebujem dvajset plastičnih vložkov,” povem skladiščniku. „Mi jih lahko prodate? ”
„Trenutek,” in skladiščnik je zavrtel telefon. Dolgo se je pogovarjal z direktorjem prodaje, naJcar je odložil slušalko pa rekel: „Dobili jih boste.” Ko je trikrat preštel do dvanajst in ko je izpolnil izdajnico, me je pogledal, rekoč: „Tu . imate dvanajst plastičnih vložkov in pet izvodov izdajnic. Z vsem skupaj pojdite v nabavo, to je v stavbo štiri kilometre od tu
ter povprašajte po oceni, kajti le nabava bo vedela, koliko stane dvanajst plastičnih vložkov.” S tem se me je rešil.
V nabavi ni bilo nikogar. Mimoidoča tovarišica mi je povedala, da se bo referentka nabave vrnila iz mesta čez dobre pol ure, ta čas pa da lahko prebiram prispevke njihovega stenčasa. Opozori me na oster članek o delovni disciplini. Stenčas sem prebral trikrat, ko seje končno vrnila refernetka nabave s še dišečim lakom na kostanejvih laseh.
„Rad bi plačal dvanajst plastičnih vložkov," dahnem in jih ji pokažem. Po krajšem listanju pravi: „Šestdeset dinarjev boste plačali na blagajni. Saj veste, kje je. V Ulici
zaspanih pisarn 7. Če ste z avtomobilom, dobrih pet minut.”
Blagajničarka je bila sitna: „Kaj bi? ”
„Prinesel sem vam šestdeset dinarjev za dvanajst plastičnih vložkov.” Dam ji drobiž in hočem oditi.
„Trenutek. En izvod izdaj-nice boste odnesli v skladišče, drugega v prodajni oddelek, tretjega pa v nabavo. Dva • zadržim jaz. Na svidenje." Najraje bi zatulil kot volk s Prokletij, a se obvladam, zaklel bi, pljunil, a se spomnim, da sem član kulturnega društva. Duška pa si dam, vendarle. S stenčasa odtrgam članek o delovni disciplini ter ga raztrgam na najmanjše možne kose
TONI GAŠPERIČ