PROLETAKEC JE I) F. I. A V S k I I. IST ZA MISIJE ČITATELJ E
PROLETAREC
Official Organ Yugot»lav Federation, S. F. - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO
PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
ST. - NO. 1737.	M	rn*%m. ®*s c. 1907. s( m pasi «t*m «
IN.. HM fes Af sl
« ». ui« CHICAGO, ILL., 2ft. DECEMBRA (December 25), 1940. Publl*h#<i W.«kly st 2801 8. Lawnda)« Avt.
... LETO—VOL. XXXV.
JOHN L. LEWIS IMA ŠE VEUAVO
Nn gornji »liki v sredi j« Jokn L. Lowis, bivši prodsodnik CIO. kn jo kil nedavno v Wnshingtonu prod proiakovalno komisijo, ki ga ja vpraiovala, kdo
ma jo plačal radijsko omrcijo aa fovor, v katerem ja indorairal VVillkiaja. Radijsko omrežje ga jo stalo hI is« $50,000. Koliko jo dobil aa svoj govor, ni snaao, kajti Lewis pravi,, da ni bil plačan annj.
Po 15 mesecih
vojne se še nič ne ve, kdo bo zmagal
FRANCIJA V PRIZADEVANJIH, DA SE 0TME HITLERJEVE NADVLADE. — ITALIJI POKA .. LED POD NOGAMI. — PODJARMUENI NARODI SE BRANIJO ZASU2NJENJA
Ako je stari maršal Petain, ki je v kritični uri poraza francoske armade prevzel vlado, mislil delati samostojno, to je, edino v korist Francije, je storil usodno zmoto, ko je vzel v svoj kabinet Pierre Lavala.
Nihče izmed vodilnih francoskih politikov ni deloval za Hitlerja in Muasolinija toliko kakor Laval in nihče ni kriv francoskega poraza bolj kakor on. Vzlic temu ga je Petain imenoval za ministra vnanjih zadev in za podpredsednika vlade.
Prepozno dognanje
Ker je Peiain že zelo star in betežen, ga je nadomeščal v delikatnih pogajanjih z Nemčijo podpredsednik vlade Laval. Petain in njegovi kolegi so baje mislili, da bo Laval vsled svojega prijateljstva s Hitlerjem izpostava I za Francijo čim milejAe pogoje in, dalje, da bo izpostava! pri njemu odpoklic nemAke armade, ki vlada nad dvema tretjinama Francije. A v resnici je Laval pomagal Nemcem le kako uposliti vse sile, kar jih Francija še poselijo, za vojno proti Angliji.
Račun brez krčmarja
Na njegovo mesto je imenoval drugega francoskega državnika, ki se je v času mona-kovskega sporazuma tudi proslavil z "apizanjem", toda Hitler stvari ni hotel vzeti kar tako na znanje in je poslal v Vi-<hy h Petainu posebnega odposlanca g uHimatumom, da I41-vala izpusti iz "zabite" in pa da pojasni, kaj francoska vlada namerava s svojo reorganizacijo.
Laval je bil izpuščen in je »dAel v Pariz, kjer vlada nem-*ka komanda, Petain pa je obljubil, da se bo politika prijateljskega sodelovanja Francije z Nemčijo nadaljevala.
Narod proti
Vsa znamenja pa pričajo, da je francoski narod absolutno proti hlapčevanju Hitlerju in Je dal Petainu signal, da je
boljše, ako se zoperstavi in vzame Hitler ie ostalo tretjino Francije, kot pa da bi se mu nečastno podala. Vlada v VI-chyju sicer ni šla v te ekstrem-nosti, pa tudi Hitler si jih ne želi, ker ima drugega posla čez glavo.
Težak siti laki problem
V okupiranem delu Francije je nastalo silovito pomanjkanje živil. Pomoči iz . Zed. držav najbrže še dolgo ne bo vzlic Hoovrovemu prizadevanju, torej se mora nemška vlada brigati, kako prehranjevati prebivalstvo v okupiranih krajih.
Naklonjenosti ljudstva si nI dobila ne v Franciji, ne v Belgiji in ne na Nizozemskem, na Norvežkem pa se ji odkrito upira.
Tudi Jugoslavija skuša Nemčiji dopovedati, da ne more poslati vseh živil nji, ker strada njeno lastno ljudstvo. Enaki protestni glasovi se čujejo iz Bolgarije.
Grčija jim dala pogum
Vzrok temu odporu je v veliki meri Grčija, ki je s svojo ofen-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
HVALA ZA VOŠČttA
Smo v sezoni voščil, ki bo kmalu končano Ampak pomen voščil lahko ostane v veljavi. Prejeli smo jih te dni mnogo v prid vseh ustanov našega
gibanja
Tajniki podpornih in kulturnih društev, ki so ta mesec sporočili Prosvetni matici, da ostanejo v nji, so svoja pisma zaključili z voščilom, da bi imela v prihodnjem letu še več organizacij kakor v tem.
Prijatelji Proletarca, ki so te dni obnovili naročnino in drugi, voščijo listu v prihodnjem letu mnogo novih čitateljev
Precej pozdravov je prejel tudi Slovenski delavski center. Kajti tudi ta ustanova je uspeh naše skupnosti.
Vsem, ki so nam pisali, izreka uredništvo in upravništvo, tajništvo JSZ in Prosvetne matice, ter tajnik Slovenskega delavskega centra iskreno hvalo, z želio, da bi oni in mi skušali s skupnimi močmi vsa voščila čimboljše uresničiti.
Fronk Zaitz, Charles Pogorelec, Joseph Drasler.
KAMPANJA 'PROTI' VOJNI PREHAJA V HISTERIČNOST
Tri nate organizacije Imajo priredbe na Silvestrov večer
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Letošnja božična sezona je
bila najboljša, kar jih pozna Zgodovina te dežele, so poročali trgovski krogi. Kar pomeni, da so prodajalne utržile minule tedne več kot kdaj kok prej v enakem času.
- Italijanski vojaki v Afriki
niso dobili za božične praznike niti pisem, ne brzojevov, ne paketov z doma. Kriva je uspešna angleška blokada, pomanjkanje papirja v Italiji m pa negotovost, kje bodo italijanski vojaki jutri, kajti angleške čete jih stalno silijo spreminjati naslove.
Dohodki ameriške pošte so meseca novembra znašali nad $64,000,000 ali čez po ki rug milijon dolarjev več kakor lanskega novembra. $e bolj zvišali pa so se ta mesec. Vojna pro-speriteta je torej spet v deželi.
Anglija je naročila v naših ladjedelnicah za nad 100 milijonov dolarjev tovornih ladij, za katere se ji zelo mudi, ker jih ji Nemci potapljajo hitreje kot pa more izgube nadomestiti z novimi pamiki. Ameriška korporacija Todd Shipyard* je dobila naročilo za 60 tovornih parnikov in več ali manj je naročenih, ali pa so v teku pogajanja za naročila, tudi vse druge ladjedelnice v Zed. državah. Povprečno bo vaak sta i M,600,000. Ob enem Anglija apelira, da naj ji Zed. države prodajo kolikor največ mogoče starih parnikov. Več sto jih je že prešlo v angleško posest. Izgleda torej, da bodo ladjedelnice imele prosperiteto ne sa-
mo z graditvijo vojnih ladij nego tudi tovornih.
C&aški šupaa je dobil za božično darilo nov avto, ki stane $3,J16. Kupil mu ga je mestni svet, seveda is občinske blagajne. Vai večji politiki v mestni sluibl imajo ne ie avte ne ljudske stroške nego tudi šoferje.
Obvecna vojaška služb* v
Zed. državah bo v prihodnjem letu dobila nekaj sprememb. Kongresu bo predložen načrt, da postane "dreft" stalna u-stanova, kakor v večini evropskih dežel. Vsak mttfki, ki dopolni 21. leto, se bo moral javiti naborni komisiji in ako bo zmožen, -bo moral v vojaško službo leto dni ali kolikor bo še znašal termin. Mnogi kongres-niki pravijo, da bo ta sistem pravičnejši kot sedanji, po katerem sme naborna oblast pozvati v armado vsakega zdrs-vega moškega med 21. in 36. letom starosti.
Walter C it rine, ki je eden
glavnih voditeljev angleških delavskih . unij in predsednik strokovne intemacionaie (v kolikor še obstoji), je že več tednov v Zed. državah na predavateljski turi. Povabljen je bil tudi na zadnjo konvencijo A. F. of L., na kateri je izjavil, da od visi bodočnost svobodnega delavskega gibanja v Angliji in na evropskem kontinentu od tega, kdo zmaga v vojni. Ako Hitler, bo svobode za delavstvo in demokracije konec tudi
(Nadaljevanje na 5. strani.)
V tem Proletarcu oznanjajo tvoje prireditve, ki jih kodo imele aadnji večer tega leta, tri naše organizacije. Namreč klub št. 1 JSZ v Chicagu jo bo imel 31. decembra ▼ Lawndale Masonic Temple, klub št. 222, Girard, O., ki te bo vršila isti večer pri Nagode tu v Avon parku, v VVaukeganu, lil., pa praznuje na ta večer slavje 30-letnice z obširnim sporedom čitalnica Slov. nar. doma. Naše občinetvo v teh treh krajih je vabljeno, da te jih udeleši, ker to vredne poaeta.
Na božični dan 25. dec. je imel prireditev klub št. 49 JSZ v Collinwoodu.
Grški komunisti za obrambo
Kmalu, ko so Italijani vpadli na Grčijo, so listi poročali, da so grški komunisti izdaJi proglas, v katerem so pozvali narod na obrambo proti Mussoliniju. Komunistični Daily Wor-ker v New Yorku je na to "iz dobro poučenih virov" trdil, da se grški komunisti niso dali u-kaniti "imperialistični" vojni, kajti izzvala jo je grška vlada s svojo zvezo z Anglijo. Doti-čju letaki so biii potem takem potvorba.
"Nova linija" izza avgusta lanskega leta torej Še deluje.
Nemčija svoj živilski problem dobro rešuje
Nemška vlada se je pohvalila, da pride sedaj na vsako osebo na teden 10 tinč mašče 1 masla, masti* margarina in olja), v času (prejšnje svetovne vojne pa 4yj unče. Torej sedaj se enkrat več kakor takrat. Ako je takim poročilom verjeti, je življenski standard v Nemčiji vzlic vojni veliko boljši kot n. pr. v Jugoslaviji, ki je nevtralna. Treba pa je pri -tem upoštevati, da je Jugoslavija Nemčijo primorana zalagati z živili več kot jih more utrpeti* in enako tudi okupirane dežele, Madžarska, Rumunij* in Bolgarija. Tudi ruski trg ji je odprt.	x ;
NEMČIJA IMA V ZED. DRŽAVAH MNOGO PRIJATELJEV. — V BORBI RADI ANGLIJE JE NAJTI NA OBEH SPORNIH STRANEH POLEG POŠTENIH TUDI VELIKO NEISKRENIH NAMENOV. — DRAGO PLAČANA "POMOČ"
V kampanji proti zapletu Zedinjenih držav v vojno so v ospredju interesi, ki nimajo prav nič iskrenih namenov. Cela n«e*anica je združena v nji. Pacifisti, ki so proti vojni z načelnega stališča, ne pridejo več v upoštev, ker so jih odrinili elementi, ki kaj štejejo v javnosti. Uporabljajo jih le, v kolikor služi to njihovim namenom,
drugače pa vodijo borbo proti Rooseveltu in drugim "war mongerjem" (netiteljem vojne) na svojo roko po svojih načrtih. Toda njim ni za obvarovanje Žed. držav pred vojno nevarnostjo, pač pa enim za o-hranitev hitleri-zma. drugim pa zgolj za pora? Anglije.
Nihče ni za vojno
Le malokdo, ki kaj pomeni v ameriški javnosti, propagira vstop te dežele v vojno. Kdor se je oglasil za vojno napoved, ni dobil opore.
Velika večma ameriškega ljudstva pa je za podpiranje Anglije materijalno, dočim si manjšina prizadeva to pomoč preprečiti ali vsaj zmanjšati s propagando "proti" vojni. To manjšino tvorijo fašistične stru-je. katerih je v Zed. državah par ducatov. Dalje sovražniki Anglije, katerih je mnogo tudi v visokih kapitalističnih krogih. Pacifisti, kot sta na primer Henry Ford in Ch. Lindbergh.. Oba imata Hitlerjeva odlikovanja. Dalje časopisi, kot je Chicago Tribune, s svojo milijonsko cirkulacijo in z bogastvom, kolikoršnega ne poseduje menda noben drug časopis v Zed. državah.
Raketirttvo a pacifizmom
Poleg teh krogov se v proti-vojni propagandi skušajo uveljaviti razni bivši oficirji, politiki, časnikarji itd., ki so si u-stanovili posebne organizacije In si iščejo službe v njih. Kajti denarja je mnogo na obeh straneh. Nobena skrivnost ni, da Nemčija troši milijone dolarjev v ta namen in še celo revna Italija veliko izda v tej propagandi.
Zvezni justični department je odJcril ie precej teh propa-
gandistov, ki prejemajo tisoče dolarjev -— ne na leto, nego na mesec, toda so se "legslno" tako zavarovali, da jim je v "normalnih razmerah" (namreč brez izjemnih zakonov) težko priti do iivega. Pred nekaj tedni je italijansko poslaništvo v Washingtonu poslalo v Mehiko v enak namen več sto tisoč dolarjev v gotovini. Stvar bi se izvršila tajno, pa so jo izvohali detektivi zvezne vlade in justični department pa je nato poskrbel, da je prišla v javnost tukaj in v Mehiki.
Zlorabljanje patriotizma
Elementi vseh vrst, ki so bodisi iskreni izolacionisti, ali pa "proti vojni" le iz sovraštva do Anglije, ali vsled investicij, ki jih imajo v Nemčiji in na Japonskem. širijo svojo propagando proti "umešavanju" pod patriotičnimi gesli, češ, "vse za našo obrambo, niti enega dolarja. niti enega moža za tuje vojne P
Ustanovili so si za to kampanjo mnogo organizacij, izmed katerih uspevajo posebno "A-merica Finet Committee", "No ForeHm War Committee", "Citizens Committee to Keep America Out of War" itd.
Poleg teh delujejo razne pacifistične skupine, med njimi ena, v kateri je udeležena tudi Thomasova, dalje je v "mirovnem" gibanju jako aktiven "father" Coughlin s svojo "socialno pravico", kardinal Wil-liam 0'Connell v Bostonu in katoliška cerkev v Zed. državah, ker je pod kontrolo Ircev. Irci namreč sovražijo Anglijo, irska katoliška duhovščina pa še posebno, ker je Anglija protestantska dežela.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Mnogo masla in kononov
Nemški poljedelski minister Walther Darre pravi, da producira Nemčija sedaj 30 odstotkov več masla kakor pred vojno, in tudi topov ima v izobilju. Norčuje se iz Anglije, ki je hotela Nemčijo izstradati z blokado, pa je .sama prišla v pomanjkanje.
•sli
Nad 30 milijonov delavcev še neorganiziranih
Statistični biro AFL pravi, da je v industriji Zed. držav zaposlenih, nad 46 milijonov delavcev. Le kakih detet milijonov izmed teh jih dela v t* bratih, v katerih je unija priznana, bodisi AFL, CIO. ali pa bratovščine železničarjev. Poleg teh je organiziranih par ste titoč drugih, toda družbe, sa katere delajo, unije ie niso,priznale.
Ena izmed njih je Fordova v Detroitu, v kateri se UAW res-nično trudi, da bi jo pridobila, pa ima teftave, ker je Ford unijam tovraien, vrh tega pa je s tvojimi pomočniki isboren propagand ist v dokazovanju, da imajo delavci pri njemu boljše
pogoje ko« pa v drugih sličnih obratih, v katerih je unija pri-
UAW je potrošila še velike IHv prizadevanjih, da pridobi Fordove delavce v unijo in Forda k pameti, da jo bi priznal. Njegov glavni pomočnik v "delavskih zadevah9' Bennet pravi, da more UAW pri Ferdu gati edino s sodelovanjem vlade, drugače nikdar.
Druga ogromna industrija, v kateri je unija ie razmeroma jako šibka, )e jeklarska. Tudi tam, kjer je priznana, delavci niee primeram spadati v unije, razen v par manjših jeklarskih
podv*et,.h
Ker te tedaj vrši močna kampanja, da se proglasi podjetja, v katerih se izvršujejo vladna naroČila v svrho eberoše vanja, za odprto delavnice, in ker je možno, da bo krmp 11 tak predlog tudi sprejet, bi te pomenilo udarec za unije, kakršnega ti ne morejo dovoliti, ako jim je sa bodočnoit.
CIO si je dal sa nalogo organizirati delavstvo v masnih industrijah. Izvršil jo je še pH-
lično, a ie vedno je tri četrtine delavcev uposlenih v obratih, ki ne prisnavajo nikake unije, ali pa le kake samostojno ( kompanijtko ) • Edine ako Se CIO fat^FL sporazumeta sa
skupno organizatorično kampanje, bi bilo upati, da se jima | bi do konca prihodnjega leta posrečilo organizirati nad polovico, mogoče celo tri tretjine ameriških delavcev. Ako se voditelji CIO in AFL tega ped-vzetja čimprej ae lete, bodo unije spet potisnjene v stagnacije, ket se bile pod Gomper-tom In »kozi dokler jim ni dal šrvljentkega u brizga s svojimi zakoni in naredbami Rooeevelt ki njegov new deal. Z njegove strani pa unije v bedeče nimajo več kaj prida pričakovati, torej se smeje zanesti le nase bi se lotiti kampanje brez sa-našanja na vnanjo zaščito.
Z velikimi mulami v Novo leto
Joseph Snoy, ki v dopisih dostikrat rad pojamra, je v tej številki kar izredno šegav in optimističen. "Delo za JSZ in Prosvetno matico nam gre izpod rok jako dobro," pravi v pismu. "Naloge izvršujemo, kakor smo sklenili na zboru 4. julija, da jih bomo," dostavlja h koncu.
Sodružni list Delavska Politika v Mariboru, ki se bori se z vse večjimi težkočami kot mi, piše o sedanji vojni kolikor pač sme pod nadzorstvom cenzorjev in en svoj članek o nji takole zaključuje:
"Priti mora nov red pa tudi red nove civilizacije. V tem duhu mora delovati socialistično gibanje."
Neki večer se je oglasil v našem uradu John Rak. "Drugo nedeljo grem spet naokrog prodajati koledar," je sporočil. Pripravite jih toliko in toliko. Omenil je, da bosta šla skupno s Fr. Bizjakom. "Zadnji dve nedelji smo opravili s tem delom prav dobro," je pojasnil.
Mnogo jih je, ki pomagajo pri istem delu tu in v drugih naselbinah. Njihova zasluga je, da bo koledar ves razprodan.
In pa glas iz Milwaukeeja: 'Tu se je par ljudi nekako 'spuntalo' proti 'Čikažanom', a verjemite, da bomo imeli tu s časoma boljši klub JSZ kot kdaj prej. Saj dobro vemo, da kar imamo, smo skupno zgradili vi kot mi."

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
1*4*j* Jttfo«lov«a»k* Dalavaka Tiskovna Druib«. Cbicag«. III.


GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNIKA v Zedinjenih driavah ta celo leto $3.00; za pol let* $1.75;
sa četrt leta $1.00. Inotrmstvo: sa eelo leto $3.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglati morajo biti r uit A« m urada n^jposneje do ponde^jka ppfokjne y priobčite v jLjjffi&jBfatjlV
PROLETAREC
Publlsked every Wodnesday by tbe JugoaUr Workmen's Publisbing Co.,
loc. Establisbfd 1906.
TEIEF0HISTKE BREZ JAKLONISC
Editor--------------------------------------------------------Frank Zaits
Business Manager............................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $8.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
TeUphoae: ROCKWELL 2M4.
n, ——	■ ■ y .. , -----uit. „ v :■■. ■ ■ .
Spremembe v letu 1940
Leta 1940 so brzeli dogodki kakor v kinu. V njemu smo se naučili besede blitzkrieg, ki jo je uveljavil Hitler s svojimi osvajanji preko noči.
Nemčija, ki zahteva zase večji živi jonski prostor, si ga je razširila po vsi Evropi. Le še Ukrajina ni njena in ne ostali del Rusije, toda to oboje je v območju njenega sodelovanja vsled sporazuma med njo in vlado v Kremlinu.
Pri nas v Zed. državah imamo spet "vojno prosperiteto". Dividende se namreč nagloma višajo in tisti, ki delnic v zadnji krizi niso izgubili, ali pa si novih kupili v zadostni množini, so spet "na konju".
Za Anglijo je bilo leto 1940 težka mora. Blitzkrieg se je uletel sele pred njenim pragom. Toda četudi ni v Angliji uspel kakor v drugih deželah v Evropi, se mu je posrečilo porušiti velik del njenih mest. Sploh je nemška vojna z Anglijo brez primere v zgodovini.
Na morju potapljajo nemške podmornice angleške tovorne parnike kot da so igrače. Z njimi se je pogreznilo na dno sto-tisoče ton žita, mesa in drugih živil, bombaža, olja in nič koliko ton rud. Anglija je v krizi in njen imperij visi na nitki. Brez pomoči Zedinjenih držav ga ji ne bo mogoče oteti.
. Demokracija je v tem usodnem letu doživela silovite udarce. Tradicionalno demokratične dežele, kot so Norvežka, Danska, Belgija, Nizozemska in Francija, je pogoltnil Hitlerjev imperializem.
V	Aziji vztraja v vojni s pomočjo Zed. držav, Anglije in Sovjetske Unije že par let Kitajska. Tam gradi "nov red" Ja-oonska, v Evropi Hitler. Italija pa ga je koncem leta pričela izgubljati.	'
Delavsko gibanje je prvič v zgodovini manj svobodno kot pa v dobi svojega postanka, ko se je borilo v carski Rusiji, Bis-marckovi Nemčiji in drugje, da se uveljavi. Prvič, od kar je bilo odpravljeno telesno suženjstvo, je v sedanji dobi spet uveljavljeno. Milijone ljudi moških in žensk — mora na ukaz garati na odkazanih mestih. Prej so morali moški le v armado, a sedaj je "konskripcija" razširjena na vse ljudi od rojstva do groba. Kajti to je doba "total itarnooti", v kateri ni nihče svoboden, razen diktatorji. In tudi oni »o v nevarnosti toliko, da so zastraženi kot Še ni bil v tolikšni meri noben car, noben cesar in noben kralj v zgodovini.
V	Zed. državah smo v tem usodnem letu dobili obvezno vojaško službo, — prvič v "mirnem času". Vsa dežela je v političnem vretju ogromnega obsega. Imejmo tudi v uvidu, da so Zed. države ameriške velikega pomena za ves svet. Nobena !zmed sedanjih velesil ni neodvisna od njih, niti Rusija ne.
V	letu 1940 imamo dovolj nauka, da je rešitev človeštva le v odpravi sistema kakršen je, toda edino, ga nadomestimo s socialističnim. To ni enostavna naloga. Zahteva ljudi, ki so res ljudje, ne pa roboti in sužnji.
Pristopnina in članarina v unijah
Listi plutokracije z zgražanjem ugotavljajo, da so delavci, ki jih najemajo pri gradnjah barak za vojake in pri drugih pcdvzetjih za narodno obrambo primorani pristopiti v unijo ki zahteva od njih od $50 do $100 pristopnine in visoko članarino.
Pristopnina je v marsikateri uniji res pretirano visoka. Ara-psk kapitalističnim listom ni hudo zaradi pristopnine, pač p« vsled unije. Oni so namreč proti unijam tudi če ne bi računale nobenega centa pristopnine.
jatelji kluba iz najboljšega! rnaterijala, ker hoče odbor lju-, dem posreči kot se spodobi.
O polnoči bomo imeli nekaj i programa. Kakšen bo, je skriv-l nost.	—-
Tudi plesali bomo in to še ce-1 v amerjAkem . periodičnem lo taki ki pravijo, da jim ni m tbk|| ki na ap|oAno ne posveča ples. Kajti Joe Pucelj in trije pttinje problemom tujerodne-njegovi godci se pridno vadijo prebivalstva te dežele, na-da bodo na tej priredbi fcra ,eUte od ^ do rta kak
tako da se bo vsakdo počutil članek 0 ameriškem tujejezič-
PISMO IZ CLEVELANDA
Piše IVAN JONTEZ
i i
Telefonittke v Londonu in v drugih angluakih milili morajo ostali pri »vo>«iu dolu neglede na bombno napade. Gornja »lika jih predstavlja v klobukih is jekla ia pa plinske maske tarnajo pripravljene sa slučaj, da Nemci prič no sipati tudi strupene kemikalijo, ne samo dinamit in plamene.
RAZNOTEROSTI
Za "tretje stranke" izid nerazveseljiv
. Končni podatki o izidu glasovanja 5. novembra so za tako-zvane "tretje" stranke zelo nerazveseljivi.
Earl Browder, kandidat komunistične stranke, je dobil manj ko 50,000 glasov. Izgovarja se, da je vzrok temu, ker ga v večini držav niso pustili na glasovnico. Komunisti trdijo, da čc ne 'bi imel te ovire bi prejel nad 100,000 glasov.
Tudi Norman Thomas jih je dobil najmanj v zgodovini soc. stranke. Posamezni kandidati so dobili glasov:
Roosevelt, demokrat..............27,241,939
VVillkie, republikanec.............22,327,226
Norman Thomas, S. P.............. 110,796
Roger Babson, prohibicionist........ 58,600
Earl Brovvder, komunist............ 48,789
John Aiken, eselpist (SLP)......... 14,861
Gornji izkaz dokazuje, da je delavstvo letos bolj kot kdoj prej pustilo "tretjo" stranke na codilu in glasovalo "a Roosevelta, kar poudarja v svojih komentarjih tudi Norman Thomas.
Socialistični stranki je ta isid nauk, da je brez opore v unijah delavska stranka nemogoča. Le dokler je imela zaslombo v njih, je bila stranka. In to zopet postane, ko jo unije obnove.
smo se pri njemu in se zabavali ob njegovi gostoljubnosti. Lata
D ..	e .	' 1936. ko se je tu dogodil silovit
Bridgeport O. -- Spet se stu-, Mal| • mu je povodenj hudour-hm v cajtenge . Ampak do- nika vw uničila Pa je težave
kler bom poročal dobre novice.	prematfnl in življenje mu teče,
ne bo slabo. Vest mi ne da m:-	Je kar vesel
ru, da ne bi povedal vsem. kako	' To w ^rej dobre novice in
uspevamo v agitaciji in "kako	ne bi bi!o praV, jih ne bi gp0,
se šmarno	rodil. Kajti vse, kar se tiče Pro-
Na zadnjem zboru JSZ in svetne matice in ua4ega gi5a.
Prosvetne matice 4. julija to|lija vobče, je dobro, da izvemo, leto smo si naložili dolžnosti in Torej 8poročajte, kako mi jih vi^mo. Torej je prav. da o njih poročamo v javnosti.
V nedeljo 15. dec. sem se podal na misijo za Prosvetno ma- j * . ...	, tico namesto s. Jos. škofa. Da Clkaioni, pridite 31. dec.
no zobavo kluba št. 1 JSZ!
uspevate v aktivnostih, tudi iz drugih krajev. Joaepb Snoy.
povem kot je bilo. On je tisrte dni klobase delal, ki so naša narodna jed, pa je sporočil: "Naj me kdo drugi nadomesti." Zapregel sem torej svojo staro "šajtergo" in naložil vanjo naša sodruga Viteza in Matkota. Pa smo se vozili "čez hribe in doline", dokler se nismo ustavili pred Poljsko dvorano na
Cfcicago, UI — Po dolgem
času se bomo spet enkrat lahko v veliki druŠbi posedli okrog miz, peli, pili, ako bomo žejni.
kot da mu je elektrika šinila v nofce.
Vstopnice v predprodaji so samo po 25c. Prodajajo jih člani in Članice kluba in dobite jih lahko tudi v Centru.
Da, saj res, kje pa bo ta zabava? V Lawndale Masonic Temple, 23rd in Millard Ave. Prične se ob 7. zvečer v torek 81. decembra in bo trajala do jutra. Pridite in povabite a sabo prijatelje, da se bomo z njimi skupno zabavali. — P. O.
Klub v Girardu vabi na Silvestrovo zabavo
Girard. O. Klub At. 222 JSZ ima običaj prirediti zabavo na starega leta večer že precej let. Tako jo bo imel dne 31. decembra tudi letos. Vršila se bo v Avon parku v Nagodetovih prostorih. Itgral bo Jože Umeck in njegov orkestor. Zabava se prične ob 7. zvečer. Nanjo vabimo prijatelje kluba in delavskega gibanja. Zagotavljamo jim ne le obilo veselja nego tudi dobro postrežbo.
*
Dne 20. decembra je poteklo dvajset let, od kar je bil naš klub ustanovljen. Ta jubilej bomo praznovali enkrat v pri-
nega? Kakšne sq bile potrebe, ki so ga rodile?, ' J
2.	Začetki loga Eska; njegovi pionirji; njegovi začetni problemi, uspehi in neuspehi.
3.	Njegova vloga na ame« liški pozornici: naloge, ki jih je vršil ali bi jih moral vršiti.
4.	Značilne' poteze, po katerih se razliku^o^Kd domačega ameriškega tiska, kakor tudi ti*te, po katerih se mu približuje. Politična, spcijaina iu ideološka opredelitev.
5.	Razmere, v katerih deluje; težkoče, a katerimi ne mora boriti.
6.	Sadovi njcijpvega prizadevanja.
7.	Današnji položaj tega tiska. Ali je še potreben? Zakaj?
8., Bodočnost.
Enakega načrta bi se moral držati v slučaju, da bi se omejil, recimo, na slovensko vejo tega tiska (kajti navsezadnje bi točna analiza vsake posamezne veje pokazala vse bistvene ne^ s po min jam" Pisec je bil neki značilnosti, naloge in probleme!
nem časopisju, o katerem je splošna ameriška publika slabše poučena kfct na primer o prilikah na Marsu. Jaz sem v zadnjih letih našel tri ali štiri, zadnjega v reviji Fortuae, o katerem sem bil poučen, da ga j? napisal dr. Stojali Pribičevič. zadnje čaae član uredniškega štaba te revije. Toda vsi dosedanji taki poskusi, kar mi jih je znanih, so bili prepovršni, da bi si mogel čitatelj ustvariti 0 predmetu vsaj približno jasno sliko. Vtis, ki so ga napravili name, je bil, da piscev ni vodila želja, da bi točno obdelali svoj predmet, temveč le želja, napisati nekaj, kar bi vplivalo senzacionalno in jim odprlo pot v ameriške magazine.
Pred leti sem naletel na tak članek v neki reviji, ki se je več
bivši ameriško-ruski časnikar, članek se je bavil v prvi vrsti z načinom urejevanja ameriškega tujejezičnega časopisa,
celotnega tujejezičnega tiska; razlike, ki so najdejo med posameznimi vejami, so najbrž zgolj krajevnega enačaja). T<>
toda na tak način, da je postav-'^ namreč edini način, po kate-
ljal to časopisje v smešno in ce-	rem bi 8€ mo?la Predočiti ame-
lo slabo luč. čitatelju, katere-	ri*ki Javnosti stvarna in po*t< -
mu je bil predmet vsaj od da-	»lika tujejezičnega tteka v
leč znan, je zlahka presodil, da	Ameriki, da bi spoznala, da ta
je bil piščev glavni name«,	tisk ni bil produkt kake kapri-
ugajati urednikom omenjala	Priseljencev, temveč nujnih
magazina, in ne, podati točno,	^treb in da Je vrh tega tati«k,
hod njem letu.	•■« • »-^»n ^ »v.	SE
To ni edina obletnica ki io I objektivno sliko tujejezičnega "bstoJ p<>p°lnoma opravi-JZ Let Ono stran oh?^ časopisja v Ameriki, vključi (^f meje. v sosednem Farrellu. bo ""jnoati. ki so rodile, pro- •
slavilo v soboto 22. marca 25-letnico društvo št. 262 SNPJ. To društvo je včlanjeno v Pro-
strežajke pa nam bodo nosile svetni matici in v federaciji dobrine iz kuhinje. Kot *mo že SNPJ. Vsi tod okrog, rezervi-omenili, bomo imeli večerjo rajmo si datum 22. marca 1941 prav po starokrajsko priprav-j za poset jubilejne priredbe te-| 'jeno. Namreč kislo repo, ki si-1 ga društva.
Maynardu, v kateri se je vršila	...... ..	, .	...	,
seja društva »t. 276 SNPJ. Po- ccr del,kat1eM4; " "^L,1" na "^enje v torek veier trkam n i vr itn redite!) odpre	je vendarle dobra. John SI. dec. v Nagodetovih prorfo-
poja^nim. kdo «HO. namreč da je f^ff 7"r't|aki"je' 1 ih ! *** Bo««t»j -smo odposlanci iz "velikega JO	^prav.U in » ima .. ---
mesta" Bridjreport, in vrh tega	')ar duca-, Obrombq Stane
vsi tudi čUni SNPJ.	tov galonov. f	^ "T ^ ,,
Komur m za repo, si bo la- Ameriško pripravljanje na
h ko naročil zelje, in bodisi k obrambo bo stak> ogromne vso-repi ali k zelju pa še razno te. Cenijo, da okrog 35 mili-klobase, vse domačega izdelka. < jard, tudi če se ne zapletemo v Naredili jih bodo namreč pri- vojno. Zasluga je Hitlerjeva.
Prišel je k nam tajnik, nas pozdravil, ker nas pozna, in oznanil, da smo OK. Dovolili so nam vstop in živahno je nastalo, ko so nam od kazali prostor.
Ravno so volili odbor. Pa' sem si mislil: Motimo jih pri važnem opravilu. Sedli smo in čakali, da druiktvo skonča svoj dnevni red. A že med tem je nekdo izmed članov dejal, ko so razpravljali o neki zadevi:] "Vprašajmo Snoyja, on ve!" Isto se je ponovilo še v par dru-
-»«. v
Kampanja 'proti' vojni prehaja v histeričnost
(Nadaljevanje s 1. strani.)
gih razpravah, da bi bil lahko Okrog dvajset milijonov lju-že skoro ponosen sam na?e. dj v Zed. državah je nemškega če*. morda pa res kaj vem! pokolenja. V tej masi jih je "Well, preklemana mast, do- mnogo, ki hitlerizem odkrito
Siromaštvo ni sramotno. — Beseda, ki so jo skovali nalatt »a bogataše. Siromaki namreč ne verujejo v to.—(JuHJ Knopf.)
bro so nas sprejeli," sem si mislil.
V tem društvu so člani tudi drugih narodnosti, kar pomeni ligo narodov v malem. To sem vedel že prej, zato sem spil, predno sem se odločil iti na njegovo sejo, pehar surovih jajc, da bom laglje govoril in čimbolj pametno odgovarjal na vprašanja, v slučaju, da bi bilo to potrebno.
Pa so me zares vpraševali, češ, kaj mislim o tem, kaj o onem itd. Odrezal sem se v vsakem slučaju kakor najboljšo mogoče in tisto okrepčilo mi jo menda zelo prav prišlo. Govorili smo v obeh jezikih. Jamrali smo zaradi brezposelnosti, ki se v naših krajih pozna vzlic oboroževanju. Kajti vladna naročila menda sem sploh ne pridejo, nego le v velika industri-alna mesta. Zborovanje društva se je gladko vršilo. Sklenilo je pristopiti v Prosvetno matico in ostalo bo v federaciji SNPJ. člani so naročili tudi nekaj izvodov Am. druž. koledarja, na Proletarca pa se je naročil naš stari pionir Frank fcpendal.
Grede s seje smo obiskali Martina Bončino, ki je član kluba Naprej. Pred nekaj tedni se je preselil na Maynard. Obljubil je, da ostane član kluba.
Ali bi čitatelje mikalo iti tu* di na farmo k s. Johnu Slanov-cu? To je res sodrug! Kdor ga pozna, bo to potrdiL Pomudili
podpirajo, drugi pa svoje pro-oemško nagnjenje zakrivajo s podpiranjem prej omenjenega ameriškega "mirovnega" gibanja.,
• -.	.1
Zavajalna kampanja
Ako bi Človek poslušal le razne Cgughline, 0'Connelle, Mc-Cormicke, senatorja Ho Ita in druge njim enake, bi bil prepričan, da se Zod. države vsled Roosevoltovega hotenja do kosti izmoagavajo v prid Anglije.
V resnici jo Anglija doslej plačala vso takozvano "pomoč", zapopadena v blagu in živilih, z dobrim denarjem. Torej ni prejela Še ničesar zastonj, Čeprav trdijo, da je vojna Anglije z Nemčijo tudi ameriška vojna, i
Za "aporasumen mir"
Omenili smo že v enem prejšnjih čiankov, da delujejo mogočni ka filial (stični* interesi v Ameriki, katerim sta na čelu James S. Kemper>. predsednik ameriške trgovske komore (U. S. A. Chamber of Commerce) in general sednik buck &
sklenitev "sporazumnega miru med Anglijo in Nemčijo in to iz razloga, ker se boje, da če Anglija zmaga, bo to ob enem zmaga angleške delavsko stranko in kapitalizma bo v nji konec. Tega mnenja je tudi bivši ameriški poslšnik pri angleški vladi Kenned.v in velik del angleškega Kapitalizma*
blemov, s katerimi se mora bo- naD1 ameriške publikacije nu-
Drug argument teh ljudi jc, da če se Anglija in Nemčija v vojni izčrpata do kraja, bo v njima zavladal "komunizem", pisja. ki bolj ali manj odprto torej je treba na Churchilla simpatizira z evropskimi tota-
riti in nalog, katere opravlja.
Toda tudi ta situacija ima dve strani in precejšen del krivde je treba naprtiti ameriškim urednikom, ki so prepojeni s predsodki proti temu časopisju. Meni je na primer znana zgodba o nekem člankarju, ki je ponudil svoj članek o a-ineriškem tujejezičnem časopisju neki znani ameriški reviji in dobil od uredništva odgovor, da bi bili pripravljeni stvar sprejeti, če bi jo predelal tako, da bi postavljala tujejezični tisk v neugodno luč. Tako razumevajo amerikanizem nekateri ameriški uredniki. Menda ni treba pristavljati, da je tak "amerikanizem" prav toliko soroden pristnemu amerikani-zmu kot fašizem demokraciji.
članek, ki ga je o tem predmetu prinesla Fortune, je toliko boljši, da skušs hiti objektiven in pošten napram tujejezič-nemu tisku, dasi je senzacij-skega značaja, ker v glavnem opozarja na tisti del tega časo-
pritiskati, naj se pobota s Hitlerjem.
čudno je, da tem kapitalističnim predstavnikom pomaga v enaki propagandi tudi ves komunistični aparat po svetu. Na primer, komunistična stranka v Angliji neprenehoma zahteva, da naj vlada vpraša Hitlerja za mirovne pogoje in preneha z vojno. Enako kampanjo, ki je v prid Nemčije, vodi tudi komunistična stranka v Zed. državah in vse druge.
Kaj pa, če se oboji boje, da Anglija v slučaju zmage postane prv« demokratična socialistična država? Jasno je, da je kapitalistov strah za svoja bogastva in to je vzrok, čemu pritiskajo, da bi se Anglija z Nemčijo rajše sprijaznila in sodelovala z njo, kot pa jo premagala.
Precej kapitalistov je sicar tudi na nasprotni strani, med njimi nekaj Morganove žlahte, toda ameriški kapitalizem kot razred ni sa poraz hitlarisma. Njegova borba 'za
dile doslej, tega ne morejo doseči, temveč ustvarjajo le še večjo zmedo in celo poživljajo stare predsodke proti tu je jezičnemu časopisju.
Kdaj bomo našli v ameriškem titfku pošten, objektiven pregled delovanja našega tujejezičnega časopisja ^.Gotovo ne prej, dokler se ne bodo našli ljudje, ki ga bodo hoteli in znali napisati, in ameriški uredniki, ki se bodo znali otresti starih predsodkov in jih bo vodila želja, seznaniti svoje čitatelj? z dejansko, sistematično in nepristransko podano sliko tujejezičnega tiska, godeč po lastnih izkušnjah/sg tajci uredniki v Ameriki bele vrane — in ja: doslej še nisem vi^el nobene. Izgovori, ki se jih poslužujejo, kadar jim kilo predloži nekaj takega, so bistveno enaki: predmet "ni dOv,plj zanimiv" ali pa "je bil že obdelan", pri čemur seveda "pozabijo" povedati, zakaj se jim ne vidi zanimiv in kje je bil- že obdelan.
Dokler se ta situacija ne iz-premeni, tako dolgo ne moremo pričakovati, da bi ameriški tisk seznanil svojo " publiko z našim tujejezičnim časopisjem in razpršil krivične/predsodke proti njemu, ki jih goji ta pu blika, kolikor se z^nj sploh zanima.
mil-
ni
ral R E Wood pred- proU ^J'^*™ Angliji je torej I	, P 1.• 7 linUmn,h
direMoriia S FU*. »oUkr^a in ameriško ljudstvo j f^ih s slovenskim delom tega
Co T Čim pre j^n jo 10 ve! **> ^ ohranilo	^ ,et' Vendar
kjv,, ah čimprejšnjo t.___, , ________■ M, ,lnft n
litamimi režimi in propagira njihovo ideologijo. Vendar pa kritičnega čitatelja, kateremu ameriško tujejezično časopisje ni "španska vas", ne zadovoljuje, ker je preveč površen: nikjer ni besedice o nujnostih, ki so to časopisje ustvarile, o |
nalogah, ki jih je vršilo ali; Ste $i Ameriški družinski zgrešilo.itd. Jugoslovansko ča- . . . . . inii ;ABfl •opisje v Ameriki na primer koledar ia leto 1941 ze na-
mimo grede ošvrkne s porazno rocili? sodbo, da prinaša večinoma — osebne polemike in dolgočasne fraternalistične zadeve. Ta sodba je seveda krivična in ne demonstrira nič drugega kot to, da je bil obdelani predmet avtorju tuj in da se ni skušal temeljito poglobiti vanj. Zato je njegov članek, vzlic nedvomno dobremu namenu, zgrešil svoj smoter, ki je bil, oziroma bi moral biti, seznaniti splošno a-meriško publiko z našim tujejezičnim časopisjem. Slika, ki se čitatelju ponuja, je enostranska, netočna in predsodke vzbujajoča.
Pisati o ameriškem tujejezičnem časopisju, ni labko delo., Jaz sem na primer v intimnih
Tole mi lič gre vglavofij
brez take pomoči.
oi si ne upal pihati o tujejezič-
_____nem	celoti ne da
j bi ga v celoti točno proučil, če-'
Ntmci izgubili mnogo letal prav rai je *n*no' d* trakte*
i izirajo njegove -posamezne ve-Angleška vlada pravi, da je je v glavnem sorodne značilno-bilo v Angliji in na morju okrog sti. Sele potem se lotil dela Anglije od početka vojne do 1. po sledečem načrtu: decembra zbitih na tla 3,018 1. Ali je bil ameriški tuje-nemških letal, Angleži pa so jezični tisk produkt nujnih po-jih izgubili 846.	treb ali zgolj nekaj izumetnič-
Ako %o ljudje re» za "srečno »n vrtelo Novo leto", čemu »i g« »amo voščijo, ne pa tudi ure»-ničijo?

froietarac,
S6, 1940
IZ VIKOVE ZAPUŠČINE
■ IVAN VUK:
' PO VALOVIH DONAVE
s ■
:
ŠIROKE.. J
Beležke iz popotnega dnevnika.
(Nadaljevanje !n konec.)
"Ko so prišli Madžari v ba-natske kraje/' je rekel Tein opremljevalec, "jc bilo Rumu-nom zopet onemogočeno, da ai ustvarijo svojo državo. Morali so se zopet samo boriti. Daike dežele so si razdelili Madžari, Bolgari in Grki, a narod se je zopet umaknil v gore, aH pa je kot suženj delal na poljih, živel je v podzemskih bajtah. Vendar je v spomin na rimsko kulturo in slavo ohranil jezik, običaje in ustna rzročila, da so noleg vseh težav in trpljenja ohranili narodno zavest in običaje, kar se je v drugi polovici 13. stoletja začelo javljati v konkretnejši obliki, v samostojnih kneževinah: Karavlaški in Karabogdanski, ki sta se imenovali V laška in Moldavija. L. 1859. pa sta se obe kneževini zedinili v eno državo — Rumu-nijo, pod vlado izvoljenega kneza, polkovnika Kuze, ki je dobil ime Aleksander Jovan X. Ta država je bila formalno priznana od evropskih sil šele leta 1866., ko je zasedel prestol hohenzolemski princ Karel I. Po svetovni vojni pa so se njene meje še bolj razširile."
"Mi pravimo Rumunom 'Vla-*»'," je rekla Tea.
"Tako so že stari Slovani menovali Rimljane, a pozneje tudi druge polatinjene narode."
"Mi pa jim — Italijanom namreč — pravimo Lahi," je rekla gospa Marija. Mln če bi bili Rumuni bliže nas, bi jim gotovo tudi tako rekli."
Tea se je nasmejala, Zdrav-ko pa je vzbočil prsi in pripomnil:
"Včasi tudi meni kakšen Gorenje reče, da sem Lah, če ga ne morem v čem razumeti."
"Počakaj s tvojo gorenjsko zgodovino," je rekel Matevž in se obrnil k Teinemu spremljevalcu.
"Rumunski jezik, kakor sem slišal, ima mnogo slovenskih
besed."
"Rumunski jezik," je rekel Tein spre mi je valeč, "je sicer latinskega porekla in najbližji italijanskemu. Koliko je Rumunom ostalo od jezika in običaja starih Dakijcev, se ne more zagotovo oceniti. Vendar mešanje raznih narodnosti, ki se je vršilo v Dakiji vse do 10. stoletja, je zelo vplivalo na rumunski jezik. Posebno je čutiti vpliv slovenskega jezika, od katerega je še v danaAnjem ru-munskem jeziku mnogo korenov. Novejša doba je ustvarila književni jezik z italijanskim pravcem in pišejo z latinico, a rumunske cerkvene in druge knjige so pa pisane s cirilico ali tflagolico, torej s starosloven-*ko abecedo."
t i
"V narodnostnem oziru so Rumuni vztrajni, naravnost trdovratni," je rekla Tea. Njen spremljevalec pa je nadaljeval:
"Da, noben narod ni tako vztrajen kot rumunski. To se vidi najbolje v Banatu. Oni se z uspehom upirajo Madžarom in Nemcem... Tu se čuti rimljan-ska preteklost. Oni se nečejo naučiti jezika svojih sosedov, ne sprejeti njihovih običajev, kratko: prisilijo svoje sosede
Nekoč je bila plovba po Donavi ovirana tudi z velikimi carinami, ki so jo pobirali po Gornji Donavi avstrijski cariniki, na Dolenji Donavi pa turški. Bile so, kakor pravijo, v "železnih vratih" kot zapor, verige z ene skale preko Donave na drugo, da se ni mogel nikdo pritihotapiti. No, od let* 186«. je Donava postala internacionalna reka, pristopna ladjam vseh narodov. In zato nadzira in regulira Donavo in plovbo po nji posebna komisija, takozvana "Donavska kominij*", kl ima svoj sedež v Galcu in ka» tera sestoji iz sedem zastopnikov evropskih držav. Z berlinskim dogovorom 1. 1878, je potrjena svobodna plovba po Donavi, regmliranje Železnih vrat pa je bilo poverjeno Avstro-Ogrski, Kulija-rokav pa prepuščen Rusiji na svobodno razpolago. ..
Tako je bilo. ..
Danes plovejo'ladje po nji pod vsemi zastavami in mi smo srečali vsak hip katero, ki je }>ozdravila naš parnik s kri
da se morajo naučiti rumunski. (kom sirene in naš ji je istotako Pri nas Srbih velja pregovor: odgovoril.
Dovolj je, da pride ena Vlahi-nja (Rumunka) v srbsko hišo, pa bo v kratkem času vso hišo porumunila. .. V t?m je razlog, da se tako trdno drže in širijo v svojem starem elementu. Odtod razlog, zakaj so poru-munjene srbske vasi, ki so prišle v dotiko z Rumuni..."
"Pa ao, pravijo, Rumunke lepe ženske", je rekel Zdravko.
"Da, le hitro ovenejo. Okrog 30 let stara Rumunka je po večini že starka in ima vnuke. Zgodnja možitev je eden izmed vzrokov fizičnega in psihičnega opadanja. So pa delovne. Delajo vse in pridno, in so takorekoč one tiste, ki vzdržujejo hišo, živino, obdelujejo polje itd. A moški so v splošnem leni. Rumunke se oblačijo priprosto, a zelo pisano, poleg tega pa okusno. Srajca in krilo je navadno okusno okrašeno in izšito s črnimi in sinjimi trakovi."
Lepi so takšni pozdravi.
Solnce je zašlo. Somrak je počasi objemal parobrod. Električne luči so . razsvetljevale krov in migotale v valovih Donave. Pluli smo mimo obale Male in Velike Vrbice. Rtkova in Karlova in drugih vasi...
"Zdi se mi, da plujemo vedno počasneje," je rekla gospa Marija.
"Nagnite se čez krov. gospa," je dejal Tein spremljevalec, "pa boste čutili, da plove-mo s polno paro. Vendar, enakomerna voda, večer, nič pečin, pa se zdi, da stojimo... Malo še potrpljenja, kmalu smo v Radujevcu. Tam pred cerkvijo, pod lipo, zaplešemo kolo, kaj?"
Obrnil se je k vsem, kakor da čaka na pristanek.
Zdravko je odgovoril za vse:
"Gotovo zaplešemo. V staro-slovanskih krajih smo, narodni, staroslovenski običaj rajanja pod lipo oživimo."
Godba je zaigrala, kakor da ga je sliAala, kolo. Tea in njen spremljevalec sta vstala. Zdravko je prijel gospo Marijo in tudi drugi smo se oprijeli. In po celem 'krovu smo zaplesali kolo.
:
i SILVESTROVA ZABAVA i

■ ■
KLUBA ST. 222 JSZ V TOREK 31. DECEMBRA 1940
v NAGODETOVIH PROSTORIH V AVON PARKU
GIRARD, OHIO.
Pričetek ob 7. zvečer.
GODBA JOE UMECKA.
J Rojaki 12 Girorda in bližnjih naselbin, udeležite '	se te zabave v obilnem številu!
Večer je tpoljubil Donavo, parnik in vse naokrog...
Tam doli, na obrežju je za-grmel strel. Pamik je zavriskal z dolgim vriskom. Za&umelo je na krovu. Nad parnikom se je zaiskrila raketa.
"Pozdrav Radujevcu..je bilo v ustih vseh.
Zapenjale so se suknje, u-ravnavali plašči dam. dasi je bilo vroče...
Na obrežju, sicer slabo razsvetljenem, množica ljudi Kakor da so v gosti travi vzcvetele marjetice, se je zdelo, ?akaj njih obleka, noša, je bila tako slikovita.
Parnik je vžigal raketo. Godba je igrala pozdrav, a tam na obrežju je odgovarjala druga.
Kolega parnika so udarila po vodi, da se je zapenila še huje. Parnik se je prislonil k pristanišču, vrv je zletela na obrežje in parnik je bil privezan.
Mogočni stroj je obstal, kolo je otrpnilo in zdelo se mi je, da se je globoko oddahnil. Kako tudi ne, saj je bilo veslanja polnih 12 ur ... —-----------
Izstopimo... Godba na obrežju igra, godba na krovu igra... V mikavnih nošah pa stoje tam Radujevčani in Ra-dujevčanke, kakor marjetice v gosti travi. .. 3topali smo skozi špalir teh marjetic in *li na vrt hotela, da se okrepčamo. ..
"Kakšna obleka", je rekla gospa Marija, »n Tea ji je kazala: "Vidite, to je vse domače delo. ženske obleke so bolj pisane, posebno rokavi in srajca. Največja razlika v noši je ! na glavi "račine" (nekake mreže), ki so narejene iz rdečega sukna in obšite s črno vrvico. Odrasla dekleta imajo fes, a žene takoimenovane "krpe" (rute); z veže jo krpo in glavo do polovice z robcem, a oba konca pustijo na hrbet..."
Zaplesali smo kolo pred ra-dujevško cerkvijo pod košatimi, mogočnimi lipami. Otroci, dekleta, fantje in mi s parnika .... Igrala je domača godba, igrala je nada godba... Bilo je prisrčno, kakor še nisem videl...
Prijatelj Zdravko in Matevi, gospa Marija in Tea, njen spremljevalec in jaz smo bili vsi med domačini kakor svoji in plesali smo po širokem dvorišču pred cerkvijo pod šumenjem košatih lip, kakor nekoč stari Slovani... Lepe Krajin-ke so gibčno poskakovale ter nam, ki nismo znali plesati kola, pomagale. In veriga kola je bila v lika, dolga, saj je plesalo nad 300 ljudi. ..
Po noči opolnoči se je zasvetilo v zraku. Raketa je počila tam nekje v noči in razsipala svetle zvezde v noč.
Pamik je zval.
Sirena je kriknila, kratko, odtrgano, kakor ukaz.. ♦
Stisnil sem roko mladi, kakor fajgel lepi Krajinki in ona mi je vrnila sti^k... Nato pa *o kolesa parnika udarila po vodi in parnik se je odmaknil.
Godba na obrežju in godba na parniku sta igrale pozdrav — slovo, roke so mahale, a rakete švigale v zrak.
Pozdravljeni...
Noč je, parnik reže vodo. Plava proti toku. Petnajst ur in bomo v Belgradu. Na obrežju, tik pri vodi, levem in desnem, se pojavljajo drobne lučke in kakor mežikajoč izginjajo, da se nato zopet pojavijo.
Tudi svetilniki čuvajo naš povratek...
Zato brez skrbi. .. Lahko noč!...
Ali noj pribočujemo v Am. drui. koledarju več čtiva v angleščini?
Peter Renedict v Detroitu, ki pomaga Ameriškemu družinskemu koledarju jako mnogo z nabiranjem oglasov, piše med
drujrim: ~
"Novi letnik A. D. koledarfa sem mnogim pokazal, posebno oglaševaJcem. ki niso Slovenci. Rekel sem jim. da je fino urejen in da ima prvovrstno vsebino. Glede ureditve so vsi pritrdili. a glede spisov pa rekli, škoda, ker ni*o angleški. Tudi tu rojena naAa mladina je večinoma ne more oziroma ne zna čitati.
"Priporočam vsled tega, da bi imel koledar v bodoče vsaj eno četrtino gradiva v angleščini. Mi starejši izumiramo, pa bomo itak morali iskati odjemalcev drugje, ali pa bo koledar zginil z nami vred.
"Imamo že precej Slovencev, ki pišejo dobro angleško tudi črtice in članke, pa bi si jih morda na ta način ohranili med nami. Kaj mislite vi o tem?"
Peter Benedict.
Občni zbor Slovenskega delavskega centra
Ckicago. — Na seji direkto-rija Slovenskega delavskega centra dne 17. decembra je bilo aklenjeno,. da se vrši občni zbor delničarjev v soboto 26.
januarja 104).
Vse delničarje na to že sedaj opozarjamo, kajti podana bodo razna poročila in čull bomo predloge za nadaljne predelave ter sklepali o njih.
Vsi delničarji dobe letno poročilo in pooblastilo po potti. Kdor se seje ne bi mogel udeležiti, je povabljen, da imenuje zastopnika. Kajti Center je sedaj ena najvažnejših ustanov našega gibanja in na prihodnjem zboru bomo čuli proračune in predk>ge za nadaljne predelave. Joseph Drasler.
Frank Crosswaith izstopil iz socialistične stranke
Znani zamorski socialiat, ki je fevoril tudi že na shodih JSZ, med njimi na neki veliki priredbi kluba At. 1, je šel v razkolih v SP 1. 1936 z militan ti, dasi ne kot eden izmed njih nego kot človek, ki hoče ostati v stranki.
Meseca decembra to leto je v javnem pismu oznanil, da je izstopil h nje, ker se ne strinja z njeno taktiko. On de vedno veruje, da je mednarodno delavsko gibanje eno in ga je treba podpirati v borbi s faiiz mom, dočim je sedanje vodstvo S. P. efektivni pomoči nasprotno. Pravi, da je ta svoj korak storil iz zvestobe do naukov Karla Marksa in do mednarodnega socializma. "To je edini vzrok, čemu čutim za svojo dolžnost odstopiti od S. P/\ je izjavil v svojem pismu.
LUKA GROSER
k • f ' t
vošči vsem
srečno Novo leto!
Vsem, ki so ml poslali vottil-ne karte, in drugim mojim znancem ter prijateljem voščim na tem me*tu res srečno in veselo NOVO LETO!
Kart letos nisem pisal, zato hvala vsem, ki so mi jih poslali k božičnim in novoletnim praznikom.
LUKA GROSER in družina
2301 So. La%mdale Avenue Chicago, lil.
Slovenci v Argentini žele sodelovanja Prosvetne matice
V	Buenos Airesu v Argentini je precej velika slovenska naselbina in tudi v nekaterih drugih mestih. Kulturnih društev imajo precej. V Buenos Airesu izhaja slovenski tednik in en mesečnik.
Naii rojaki v Južni Ameriki so se priselili tja večinoma po prejšnji svetovni vojni iz Goriške, Trsta in Istre. Med njimi je precej izobražencev. Za delovanje na kulturnem polju se v splošnem zanimajo. Imajo pa težave vsled pripomočkov pri tem delu, ki so jih prej dobivali iz starega kraja.
V	teh okolščinah se je Delavsko kulturno društvo Ljudski oder obrnilo na Prosvetno matico s sledečim pismom:
Prosvetna matica Mr. Charles Pogorelec Chicago, (II. — U. S. A.
Po nalogi propagandnega odseka D. K. D. Ljudski oder, s sedežem v Buenos Airesu, republika Argentina, vam pišemo pričujoče pismo v svrho potrebnih informacij in navodil.
Že več časa prejemamo tednik Proletarec, v katerem smo že večkrat čitali, da obstoja v Sev, Ameriki "Prosvetna matica", ki dobavlja učlanjenim društvom potrebne partiture, igre itd.
Radi današnje vojne smo mi tukaj ostali popolnoma brez vsake zveze s sodrugi v Jugoslaviji, ki so nam oskrbovali potrebne pevske partiture in igre. Zategadelj se mi danes obračamo do vas, ako bi mi, naAe društvo lahko postalo član Prosvetne matice, pod kakšnimi pogoji in koliko bi morali plačati članarine in če bi veljale iste ugodnosti za nas kakor za druga društva. V nasprotnem slučaju, da bi nam tega ne mogli ugotoviti, vas tem potom naprošamo, da nam bi poslali seznam iger, pevskih partitur itd., katere ima v arhivu Prosvetna matica, z označbo koliko stane posamezna knjiga ali partitura, dobrodošle bi nam tudi fore v rokopisu, kakor tudi recitacije, kolektivne recitacije. V slučaju, da je potrebno položiti varščino v gotovini, tu-di to napravimo.
Ako bi vas zanimala kaka igra ali pevska partitura, bi vam mogli iste poslati, namreč takoj ko dobimo vaš cenjeni "odgovor, vam bomo poslali seznam našega arhiva iger in pevskih partitur.
Pred dvemi leti smo dobili rz Jugoslavije Tolstojevo dramo "Vstajenje" v spisu H. Batail-le-Nučič. To dramo mislimo v prizor iti prihodnjo zimsko se-zono, ako bomo dobili potrebna navodila, kar se tiče odrske priprave, kostumov, scenerije, luči itd. Ako bi vi kaj vedeli o stvari, če je to delo katero dramsko društvo uprizorilo v Ameriki, bi nam lahko vi o tem kaj poročali, v nasprotnem slučaju, kakor nam je znano, je to delo uprizorila "Svoboda" v Ljubljani. Želeli <bi po možnosti naslov režiserja, ki je reži-ral to delo pri Svobodi, da bi se mi obrnili do njega pismeno, po zračni podti.
Želeli bi, da nam bi takoj odgovorili na to pismo in sicer po zračni pošti, kar bo stroškov, vam "bomo povrnili s pošiljatvi-jo, ki jo bomo poslali za knjige, katere bo < naročilo društvo pri vas.
V	pričakovanju vašega odgovora beležimo s sodružnimi pozdravi za propagandni odsek D. K. D. Ljudski oder.
Rudi Guštin.
Božič in tuberkulozni
Chicago ima ustanovo, ki se imenuje Tuberculosis Institute. Bori se proti "beli kugi" že mnogo let, namreč, od kar je bila ustanovljena.
K praznikom koncem leta Izda posebne znamke, v namenu, da si dobi gmotna sredstva. Kajti če bi mogla ustrezati potrebam jetičnih, bi rabila mnogo višjt dohodke od sedanjih.
V	tem mestu vzdržuje sana-torij za tuberkulozne. Dalje razne klinike. Pomaga kjer more. Torej je vredna gmotne podpore, kdorkoli jo ji le more dati.
BOJ PROTI HAZARDNIM IGRAL NICAM V CLEVELANDU
Milan Medvešek
Igranje za denar je že stara stvar. Izvira v prvi vrsti iz želje dobiti nekaj zastonj. Ha-zardnih iger se ne bo nikoli zatrlo, prav tako kot alkoholnih pijač- ne, ali kaj podobnega. Seveda, kadar pa strast človeka tira v eni ali drugi stvari predaleč, v ekstrem in ga tako fizično in moralično uproipašča, je potrebno, da se ga ustavi, da se <ga obvaruje pred neizogibno tragedijo. Tisto brezobzirno stališče nekaterih ljudi, ki pravijo "naj pije, saj sebi v škodo!" ali "naj igra, saj za svoj denar!", ni pravilno. Ako se ne more človeka odvrniti od enega ali drugega škodljivega nagnjenja, pa se mu naj ne nastavlja prilike za oprostitev njegovih strasti.
V Clevelandu je gamblar-stvo že od nekdaj cvetelo, kakor po drugih večjih ameriških mestih, a zadnja leta, zlasti odkar so se razmere zboljšale, pa je postalo naravnost notorično.
O tem je napisal Frank Česen zanimiv Članek v zadnjem Družinskem koledarju, člankov zelo posrečen naslov je "KoAcek močvirja", česen piše: "O igralnici kluba "Zvezde", ki ima svoje prostore o-koli trideset milj južno od Clevelanda, krožijo neprestano več ali manj verjetne govorice. Vse pa so tesno zvezane z družinskimi tragedijami in brezobzirnim izsiljevanjem denarja, ki ga svobodno uganjajo nižinski elementi, časopisje je že ponovno poživljalo oblasti, naj zapro beznico. Ali vsi ti pozivi so vsled pokvarjenosti javnih uradnikov vedno naleteli na gluha ušesa. In tako nemoteno dalje vrši to umazano obrt, ki ima kakor prostitucija korenine v krivičnemu socialnemu redu."
Kakor pravi česen, igralnice vrše svoj posel, a oblasti nočejo nič ukreniti proti njim. Saj ni Čudno, ko so protektirane za hrbti politikov in celo od samega šerifa 0'Donella.
Pred nekaj meseci pa se je pričel hud boj med raketirji, ki lastujejo igralnice, politiki, ki jih protektirajo, in sodnijo. Ta boj je za elevelandske Slovence toliko bolj zanimiv, ker v njem igra glavno vlogo poznani Slovenec, okrajni sodnik Frank Lausche (Lovše). Lausche je bil namreč 1. septembra t. 1. premeščen na kriminalno sodišče, in sicer kot predsedujoči sodnik (presiding judge). Pred veliko poroto so neprestano prihajale žrtve, ki so jim profesionalni igralski raketirji uničili življenje in jih pahnili v zločin.
Lausche se je trdno odločil očistiti okraj Cuyahoga teh brezvestnih raketirjev, pa če se vse podere. Toda njegov boj ni noben Špas, kajti na eni strani so politišni, na drugi raketirji, on pa je v sredi za tarčo. Razumljivo, da je nastal med njim in šerifom velik konflikt in pa tudi v notranjosti demokratske stranke, kajti oba sta demokrata.
Zaenkrat sta velika porota in sodnik Lausche zmagala, kajti vse tri glavne igralnice v Cuyahoga okraju so zaprte, odprt je le Arrow klub (to igralnico je opisal česen v Družinskem koledarju), a ta je v Geauge okraju, kateri ni v območju sodnika Lauscheta. Vendar pa indirektno tudi ta
igralnica čuti njegovo roko. kajti ustavil je transportacijo, ki je bila brezplačna za "su-ckerje", ki so se vozili igrati iz našega okraja v Geauge Lake.
Boja pa še ni konec. Pred kratkem je igralnica Harward zopet odprla vrata. Lausche je takoj izdal zaporno povelje in ga izročil detektivu Harryju Brovvnu z 'besedami: "Glej, da boš delo dobro izvršil. Ne dopusti, da bi iz cele stvari nastala komedija. Ako ti ne odprejo vrat, jih razbij!"
Ker pa tudi detektivom ni vedno zaupati, je detektiv Brown imel za hrbtom še enega "detektiva", ne da bi vedel zanj, kateri pa ni bil nihče drugi kot Lindy Lokar (bivši gl. odbornik SNPJ), sedaj bailiff sodnika Lauscheta.
Iz cele afere se je res razvila komedija, kot se je bal sodnik. Lokar in druge priče so izjavile, da detektiv Bronw ni izvršil sodnikovega povelja tako kot bi ga moral, temveč opozoril igralnico na prihajajočo nevarnost, tako da so raketirji imeli dovolj časa poskriti opremo za igranje hazardnih iger. Lausche je dal poklicati detektiva pred sodišče, da poroča, kako je izvršil zaporno povelje za Harward klub. Detektiv se je uprl ter poslal na sodnijo le pismeno poročilo. Komedije je bilo nato tudi sodniku dovolj in izdal je zaporno povelje za detektiva Browna, kateri je glavni pomočnik okrajnega šerifa.
Prav sedaj, ko pišem te vr-tsice, se vrši obravnava proti detektivu Brownu. Kako bo izpadla, je težko reči. Ne verjamem, da bi ga doletela huda kazen, kajti v ozadju so močni pritiski, moža pa zagovarja eden izmed najbriljantnejših odvetnikov.
Vsi časopisi trdno stoje za Lauschetom. Na primer, cleve-landski "Press" piše med drugim: "Obdržimo Lauscheta na kriminalnem sodišču. On je napadel veleigralnice z velikim pogumom in energijo, zato bi moral še nadalje ostati predsedujoči sodnik kriminalnega sodišča. Tako odločnega in efektivnega boja na ta strupena igralska močvirja še nismo videli v tem okraju. Naj nasledi Lauscheta kdor koli, nihče ne bi mogel nadaljevati njegovega dela z isto odločnostjo in efektivnostjo."
Seveda, vprašanje je, ali si Lausche še nadalje želi tega napornega in nevarnega dela? Ko je zadnjič govoril na proslavi društva Brooklyn 135 S. N. P. J., je humoristično izrazil svoj položaj s temi besedami: "Veste, prijatelji, jaz se tako počutim, kakor da bi velikega bika za rep zagrabil, sedaj se ga pa bojim izpustiti." Da, politiki in raketirji so Često še bolj nevarni kakor biki!
Ta spis sem zato napisal, da pokažem, kako se eden izmed slovenskih sinov trudi, da izsuši močvirje nižinskih elementov. S 1. januarjem ima Lausche nastopiti termin na civilnem sodišču.
Ali je starost vzrok?
čikaški mrliški oglednik A. L. Brodie navaja iz podatkov, da je bilo v tem okraju letos ubitih v avtnih nezgodah nad polovico takih ljudi, ki so že nad 50 let stari.
3 OBOI
IODOI
lomoi
SILVESTROVA ZABAVA1
(NEW YEAR'S EVE DANCE)
kluba št 1 JSZ, CHICAGO. ILL \
V TOREK 31. DECEMBRA
LAWNDALE MASONIC TEMPLE 23RD STREET IN SO. MILLARD AVENUE.
Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam vel&o prihranit«.
Vstopnice v predprodaji po 25c. Dobite jih pri članih in članicah kluba ter v Slovenskem delavskem centru.
Dobra godba., Okusna večerja. Obilo zabave, j

locaoi
loeaoi
I0C30I
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
ZA VAROVANJE PANAMSKEGA PREKOPA
V Clevelandu so imeli minulo nedeljo pontifikulno mašo v spomin dr. Antonu, Korošcu. Maševal je Ponikvar, govoril Vitus Hribar, Jugoslavijo pa je uradno zastopal častni konzul dr. J. W. Mally. Tako je zade-
iuioj »meric ko j domovini čuva i pro-mičc demokratsko i |radjan»ka prava naroda, da »e naš narod očuva od rata, da mu w aajamči trajni mir, da te racvtja socijalna sigurnost i tako omoguči ekonomsko, politicko i soci-jahto napredovanje. On ce podupirnti t ve organizacije i skupine, bea raslike
ra njihovu poiitičku, v jersku ili ras*
v a za neba^ko stran rešena, o j PU pnp«dno»t, ko je *e budu aaUgale vsem drugem pa se bo O nji i trkreuo radile sa ove »vrbe. zmenila Zgodovina.	.	GU.nik e. omajati dose
' Ijcae Hrvate da postanu dobri gra-
Demokracija je stvar, ki ima	Sjedinjenib Država. On čo pro-
V demokratičnih deželah naj- n,icali rad —^	Hrvati-
rečje sovražnike med onfmi, ki jo zlorabljajo. Kajti mcgoča je le, ako se ljudje ravnajo po nji.
ZVONKO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
PAH BESED Q "APIZANJU"
Poi
ma sa boli« raaumijevanje i podupi* I sanje svih naprednih pokreta %aiori-čkog uaroda. On čo podupirnti rad sa jacanje »vih hrvatskih narodnih orga-( risacija i aa bolje raaumijevanje i ! »logu medju njima, da »vi aajedno Hrvatski komunisti SO svoje- j "»o«*«"® čuvati naša demokratska i
mu listu ime spet spremenili.!	L™ J^l^T!^
n • i i	i ai • >«i i .» kulturne i odgojne djelatnosti nateg
Prej je bil "Radnički Glasnik .Hrvatsko, ».roda i u tom »muiu .ta-	-	_ .
sedaj pa se imenuje "Narodni | jati na raspolacnnju svim kulturnim	Ameriška vlada budno skrbi sa varnost panamskega prekopa, ki J« *»v-
Glasnik". Od kar je nastala * pro.vjetnim organiaacija ma. bes Ifc,^ iiU nase mornarice. Delavci grade utrdbe ob njemu noc in dan.
"nova linija", SO komunisti pri- rM'ike niih°r ^fe*!*!?! Na gornji .liki .o topovi ob kanalu, namočeni, d. g. bran.,o prot, napa-... . , , ^ i • a. \ * naklonosti. Jednom njeii, Narodni j_m »_ -P-L.
šli pri demokratski stranki v ( gu.«* im nastojati d. posten« ab-l	_-__^=========
nemilost in boje se celo, da se vina sveukupnog brvaukog naroda u
jih V slučaju, da se Zed. drŽave Sjedinjcnim Državama Amerike i da vpletejo v vojno z Nemčijo,	^jbolji« interesi«..
, ,	,,	,, . i Mi moltmo it* nase prijatelje i sve
proglasi za "prcngermane ozi-	Hpvat. koji Mu „ orim ^^
roma "pronacije". Iz tega raz-	ma, da nam pomognu u poduaetom
loga je postal Dailv \Vorker Že	rMl» obliku dobivanj novib iita-
minulo poletje privatna svojina	tc,j* * ■ ob!ik» J*
^ u * i d . 'iii	"i S. Cracek, A. Jur»c, N. J. Nikolac.
treh žensk, Radnički Glasnik
pa se je takrat proglasil za po- j Hrvatskim komunistom se v polnoma neodvisen hrvatski njihovi sedanji akciji lahko vz-list. V izdaji z dne 17. decem-jlic prej citirani njitiovi izjavi bra je na 1. strani priobčil v da eno priznanje. Njihov na-okvirju z naglašenimi črkami men je v slučaju opaanosti va-izjavo, da je z omenjeno števil-. rovati SEBE, njihovo tiskarno ko postal popolnoma privatno in NJIHOV list. V tem oziru so lastništvo in da bo vzgajal Hr- j poštenejši kot pa tistih par slo-vate za dobre državljane, se t venskih "socialistov", ki si na
val v druge koristne namene,	bi bilo čimprej konec Proletar
Te vrste pojavi so značilni za-	ca in JSZ. Smo pač v dobi Bla
to, ker so ti ljudje nekoč silo-	za Mrmolje. To so bolezni, ka-
vito vpili proti "oportunizmu"	kor epidemije, ki bodo prešle,
in črnili vsakega, ki ni bil noč	naše gibanje pa bo živelo, in dan za revolucijo. A sedaj
Italijani ne bodo Mussoliniju * rili naši otroci "Jolly Juveni-na>brž nikdar pozabili muk, ki! les" pod vostvom Christine so jih ali jih še bodo to zimo Stritar. V solospevih bosta na-prebili v albanskih gorah. V stopila naša zmožna sopranist-Albaniji je pozimi mraz, kakr- ka Dorothy Judnich in mladi snega Italijani niso vajeni. £dward Udovič iz Chicaga, ka-Mussolini je sicer vojno z Gr- terega se še gotovo spominjate čijo pravočasno začel, to je, s prireditve 20-letnice Zadru-predno je pritisnila zima. Uka- žne zveze. Sestri-dvojčki Zni-nil se je le, ker so njegovi voja- dar&ič bosti nastopili z dvo-spe-ki ostali v albanskih gorah, na- vom. Njih srebrni glasovi so mesto da bi prezimovali v topli nas zabavali na konvenčnem
Grčiji. Stoteri so ozebli toliko,	programu. Upamo, da nas tudi
da so ob prste, ali ob roke.	pevski zbor SND preseneti s
mnogim pa so morali tudi noge	kako lepo pesmico,
odrezati, čemu jim je bilo	V počast čitalnice bo prire-
boril za demokracijo in delo- vse kriplje gnjavijo z željo, da spioh treba v Albanijo? Itali-	jena živa slika z deklamacijo.
vol v H rn trt» knrisifnt. nnm,»m> Ui hiln rimnrpi konec Proletar- janj sami vprašujejo bolj in	Deklamirala bo Anna Mah-
bolj in se lahko primeri, da bo	nich. O polnoči vam bodo pred-
O SOVJETSKI RUSIJI
IV.
Odkar je prešla vlada na Ruskem v buljševiške roke, se je šolstvo sila povdignilo in raz-mahnilo tamkaj.
Šolsko vzgojo vzdržujejo posamezne zvezne republike in krajevne oblasti. Le za višje učne zavode skrbi zvezna blagajna. Splošna obvezna šolska vzgoja je sedaj raztegnjena na sedem let.
prej smo mislili, da Imamo
prav, če pišemo: 'Premodre
glave so krvavi pot potile, da
silno nam bi ukaželjnost ute-
____* šile'.
.	Sedaj pa pravijo naši pero-
prave za proizvajanje gonilne praskif da je pravilno> pUe.
sile. Poljedelstvo je bilo preos- jo. .premodre ^lave v mukah
novano na kolektivni podlagi. kri M Avicale, da ukaželjnost Med drugo petletko so se vse te nažo bi apfaaie'f in <apjzanju'
'	. i,,, ^ . , „ " | ni konca ne kraja.
gla se je zboljšana ekonomična povezanost. V tej dobi se je v veliki meri zbolj&al železniški sistem in tudi vodna pota so S3 razširila. V prvi petletki so porabili za grajenje industrijskih naprav vač kakor deset milijard rubiov, v drugi pa še več kakor dvakrat več. V prvi fcet-
Ubogi pater Marko Pohlin bi sedaj lahko uvidel, da niso bila njegova prizadevanja zaman, a naš Breznik se prav gotovo praska za ušesi ter si misli: "Naka, kaj takega pa še meni ne bi prišlo na misel!"
Pismenost ruskega ljudstva j letki so se industrijski izdelki
letno sejo kluba št. 1 JSZ
skrivajo prepričanje, ako ga imajo, česar niso socialisti še nikdar počeli, ne tu. ne dru-
Ivan Jerič si ne da počitka niti ob praznikih. 44Mir ljudem na zemlji", ali "mir ti bodi!" rp .	. D , ... njemu nič ne pomeni. Ko hitro
PLl^t™1«^	i-Sleda v kak ^venski "brez-
verski časopis", pa zarenči in zahteva račune JRZ, čeprav so mu bili že neštetokrat pred nosom. Ako bi mu bilo res kaj za javne račune, bi lahko pričel pri svojem podvzetju, kako se je namreč dokopal vanj ne da bi ga kaj stalo. Vrh tega bi on
Glasnik sam..Sledeče je iz njegove izjave vse dobesedno:
IZJAVA
Mi niže potpiaani, S. Gracek, A. •'uric i N. J. Nikolac, dajemo do ana-nja svim pretplatnicima Radničkog Glasnika, svim našim ličnim prijate-Ijima i rnancima i sveukupnom hrvat-skom narodu u Sjedinjenim Državama Amerike, da smo kupili Radnički mor(Ja JahkO poilVedel, kam SO Glasni ujegove protplate i sav ured^ ^ jj subvencij<?f kj j1h je • k» nam jesta j. Ovim činom novtna od *	... *! ,	_
sada postaje n.se vla.niitvo.	dajala amenska vlada v času
Počam »a ovim iadanjem, kad je prejšnje SVetOVne Vojne jUgO-vlasnistvo novine prešlo u naše ruke, ' slovanskemu VijeČU, P H kate-
l^tT.^	rcm je bil zastopan tudi kro-
N! GLASNIK. Novina ca talaaiti jod-, . , . , .... « , nom na tjedan u osam stranica. Cijo- !	kateri JC UstOVal prednika
na pretplati če biti $3 na godinu, |sedanjega "Am. Slovenca", ki
$1.75 sa sest mjeseci i $1 sa tri raje- Ae HeJa j baha, da SG bliža V 50-
••c* Sa •^r>t,OTima novi,ie: *to letnico. Sicer pa je z Janezom
Jeričem kak stvaren pomenek
čo naai prijatelji: Daniel Lepo, Ivan nemOgOČ. Se Celo frančiškani, Mavrovič i A. Getto.
Narodni Glasnik če braniti smeri' čki ustav i američku demokraciju od svik neprijatelja. On če podupirati svaki pokret, osobito unijski, da se u
bolj	■■
moral vsled tega tudi Mussolini stavljeni tudi ustanovitelji Cikam na hladno.	italnice. Razna novoletna raz-
t,* vedrila pa so še od borova taj-Inšenir Ja«er (arhitekt v nogt Med yH€m tem bado stre.
Minneapolisu) je pred par te- R|e Rostom naie izkušene ku-
dni dobil rz Beograda orden harice jn špretn[ natakarjj. ob-
J ugasla venske krune pnoga einstvo ^ v v,eh ozirih poSlre.
stepena" v priznanje za njego- it|K> |n zabavano.
vx) delo (v prid osvoboditve c|ane kj imajo s pripravami
Slovencev in Hrvatov). Ne*a- j	dela# ae navadno poza-
teri se čudijo, a prijatelj Ličan, bi zaradi tega naj omenim. da
ki se na kolajne razume, pravi, ^ ^ y zmoinih rokah Johna
da so ordeni največji švindel. j Mahnichat Pavla
se je 1. X935. cenila na 92^, med tem ko je bilo 1. 1913 le 27 do 30% ruskih ljudi pismenih. Med prvo in drugo petletko so so sprejele nove pismenke za 50 manjših narodnosti, ki niso imele poprej nobenega pismenega jezika. V veliki večini teh slučajev se je uvedla latinica.
I>. 1940 je znašalo število šolskih otrok in dijaštva 8,-137,000, a v šolskem letu 1938-1939 pa že 47,442,000. Na sekundarnih šolah je bilo 1. 1914. le 995,000. a 1. 1939. pa že 12,-076,000 učencev. Visokošolcev je bilo 1. 1914. le 112,000, a v šolskem letu 1938-1939 pa «01,000. V času od 1. 1933. do 1. 1938. je bilo sezidanih nič manj kakor 20,607 novih šol. Šolnine ni sedaj na Ruskem nobene. Pouk je prost. Za dijake so večinoma ustanovljene štipendije in preskrbljeno je tudi za njih no prehrano. Pred tremi
povečali za 119%, med drugo in zobava
pa za 121% (do aprila 1937) v času štirih let in treh mesecev). 2itni pridelki so se med tem načrtnim razdobjem pomnožili za 30%.
Prihodnji teden mislim zaključiti podatke o Sovjetski Rusiji.
SPARTACUS
Ko Čitam med poročili o težkih porazih laških vojska v Al-
Chicago, III, — Klub št. 1 JSZ vrši v tej naselbini od vsega početka, torej nad 35 let, zek) važne funkcije na vseh poljih naprednega delavstva. Treba je k temu dejstvu dodati ?e to, da pomaga s svojimi aktivnostmi tudi na splošno in je v tem oziru ena izmed n&jener-Kičnejših skupin med ameriškimi Slovenci.
V petek 27. decembra se vrši baniji in Afriki tudi to, da se | redna 8ejat ki bo ob enem tako_
italijansko ljudstvo samo že u- zvana |€tna seja. To pomeni,
pira Mussolinijevi sužnosti, rai|da bomo imeli volitve odbora.
nehote pride na misel vse tisto,, In kat jZ)ri€<ja, ne bomo imeli
kar sem v svojih šolskih letih te£av z besedo "odklanjam".
zvedel o Spartaku.	£asi ^ resnj in poj^t potrebu-
Ta je bil voditelj takozvane . je takih^ ki znajo poudariti be-
suženjske vojne proti Rimu v sedo "sprejmem"! Ker se bodo
Peklavia > I
Tinti, ki jih imajo največ, so si j	Johna Ze-' * f****^1* ^maknil°
jih najmanj zaslužili. Ko je v lonika	j M* 126,000,000 .
času prejšnje svetovne vojne Cena VHtopnic je samo 35c, S
ua 70,000. To leto je bilo v njih ter se zatekel z večjim številom nič manj kakor 86,000,000 svojih tovarišev na goro Vezuv, knK£. Ali že lani. t. j. 1. 1939., kjer so se jim pridružili še dri!
ki so njemu enaki, ne morejo shajati z njim. Le zaradi vernikov se delajo, kakor da niso na smrt skregani med sabo.
prišel na dopust v svoj rojstni, Rar je „ novoletno kraj Gospič, je bil on edini vo- ^	DabUe j.
prireditev jih v pred
jak brez kolajne. Poveljujoči	ri članih ^ članicah jf >• ^
častnik njegovega oddelka jc J^, alj pa pri vratJh na 2 500 000 jnož. V o število >o dobil dovolj medalj za v«, a j sifvtMtrov večer.	.uključeni tudi teritonjalni ka-
jih je razdal takim, ki so jih Dagj tejfa mnoRi ne zave.
bili najmanj vredni, in pa no- |damo ima ^j^lnica danes večji vincem, ki so šele priSli na fron- romen kakor kda^ lM>prej. to. Ko je omenjeni Ličan prišel Medtem> ko nam je tukaj v
drugič na dopust, je imel me- Ameriki ^ mogoče čiuti koli-dalj kot jih ima Hitlerjev mini- Ror ,n kar nam je drajf<) dru.
dri in obmejne straže. Ruska armada je v veliki meri mehanizirana. Za število letal ni sicer nobenih uradnih podatkov, ali sodi pa se, da jih ima Sovjetska Rusija najmanj 3,000.
ster Goering. Kupil jih je v j ™	™™mbn} .	.
Splitu za okrog 25c v ameriški >
^lil/ttnn i n I iiwlo(^'ll i	J	"
PRISTOPAJTE K
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
--S
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

NAROČITE SI DNEVNIK
PKIOSVETA
veljavi. Pazil je. da ni nihče izmed onih, ki so znali čitati, prišel preblizu njih. Le neki častnik ga je zalotil, pa mu je Ličan odvrnil, da bo vojne kmalu konec, pa ne bodo ne take ne drugačne medalje kaj vredne. Kdor ima res zasVuge, so lahko zabeležene boljše kakor z medaljami na suknjičih.
Letne ieje naših društev in klubov so domalega končane. Boja za "čast" (odbore) je bilo malo, ker niso več v modi. Sedaj so plačane službe veliko važnejše kot pa še tolikšna čast, kajti slednja nič ne dona-ša, povzroča pa onim, ki jo imajo, delo in stroške. — J. P.
Tridesetletnico "Čitalnice"
99
i ■ - „ ■ % Waukegan, III. — Vem, da
Ki »te VVaukegan-North Chicaža-I Korpu s|uij komunistična
fini čitali dopis Andrew Možeka, TJT l a h::? 31 v katerem je prav spretno opi- franka V Angll^
io knjige in diktirajo ljudstvu
kaj naj čita. Zaradi tega apeli-
. * . . • 425,000 ramo na vas rojake, da se tri-1
desetletnice te nesebične, izobraževalne ustanove polnošte-vilno udeželite.
Pri čitalničnih knjigah ste že mnogi užili nešteto krasnih u-ric, ako jih pa še niste, poslu-žite »e prilike v bodoče. Na razpolago so vam knjige za zabavo in knjige v pouk. Izberete si lahko kakoršne si hočete.
Torej rojaki in rojakinje na svidenje na Silvestrov večer v Nar. domu, da se bomo zopet enkrat prav po domače zabavali. Ples se prične ob osmi uri, program pa ob deveti. Ne zamudite ga! Želimo vesele božične praznike. Novo leto si bomo pa voAčili tisfrmeno.
Za odbor Čitalnice, ,
Alf.
ča.«u od 1. 73. do 1. 71. pred Kr. predlaganci večinoma ravnali r. Spartacus je bil doma iz Tra- po njejt bo ^^ kmalu izvo_ cije in je *lu*il v rimski legiji, j ljeilf nato pa ^^ ob lunču Ker pa ni mogel več prenašati pivu in ^davici še malo pome-pasjega življenja pri vojakih. uUi in se zabaVali kot skupina leti je bilo na Ruskem 600 vse- je pobegnil. Toda svobode ni sodrugov in sodružic, katera je učilišč in kolegijev. Štirideset dolgo užival. Bil je kmalu ujet dej0 skozi to ieto uspešno vrši-odstotkov vseh slušateljev na ter prodan za sužnja. Njegovi ja jn gR bo v bodo^e. teh šolah so tvorile dijakinje, j gospodarji so ga določili za Izvoliti imamo tajnika-bla-L. 1938. je bilo v Sovjetski gladijatorja v areni, kjer si je gajnika, organizatorja, tri čla-R usi j i 8,521 časopisov, katerih pokvarjena rimska gospoda pa- ne v nadz0rni odbor, tri v skupna cirkulacija je znašala v sla oči na krepkih golih telesih uram^ki in tri v prosvetni od-tVtem letu 37,500,000 izvodov, nesrečnih sužnjev. Pa so ga za- sek knjižničarja in druge po-Na koncu 1. 1933. je bik) 40,000 to posjali v gladijatorsko vad- trebne odbore, javnih knjižnic. Ali do sredi 1. nico (73). Ali tudi tu mu ni bi- q raznjh aktivnostih in o pri-1938. je tisto število narastlo lo obstanka, pa je zopet ušel praVah za zabavo, ki jo bomo
imeli na zadnji večer starega leta, je razpravljal že sedanji odbor kluba na seji 11. decembra, o Čemer je bilo poročano v prejšnjem Proletarcu.
Člani in članice, pridite na letno sejo 27. decembra vsi. Prične se ob 8. zvečer. — P. O.
Nekaj iz spominov
Jenners. Pa. — V Proletarca sedaj prvič pišem in upam, da mi bo uredništvo dalo prostor za te vrstice.
Proletarca čitam že od leta 1922. Bila sem še dekle, 19 let stara, ko sem si ga naročila. Predsodkov proti njemu je bilo med ljudstvom nič koliko. Bila sem takrat članica nekega ka-Mussolini je v hudih škripeih (toliškega društva, v katerem je in zdi se, da se njegov pajdaš bila spoved obvezna dolžnost, v Berlinu prav nič ne zmeni za Ko so izvedeli, da sem se naro-to njegovo smolo. Najbrž mu jo čila na Proletarca, so mi pričeli še privošči, če bo laški tiran pretiti z izobčenjem iz društva poražen na celi črti, se Hitlerju in me karali, ker čitam časopis, ne bo treba več ozirati na za- , ki je zoper sveto vero. vezniSke obveznosti in Italija, Veste, kaj sem storila na te bo lahko kar čez noč nemška pretnje? Sama sem društvo pu-
Vou4ka služba je, kakor sem že omenil, obvezna na Ruskem. Po izjavi komisarja Vorošilova
Naročnina mm Zdruiene driave (iaven Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 aa pol letat $150 sa četrt letat «• Chicago in Cicero $7.60 sa celo letot $3.78 sa pol letat t« inosemstvo $9.00.
Naslov zc list in tajništvo |e; *
20.17 Ko. Liiwii«lale Avenue < hiraifo*
sal naše decenrvberske priredit re. Vseeno vas odbor čitalnice Slov. nar. doma ponovno opozori, da ne pozabite njene tridesetletnice, katera se bo vršila na Silvestrov večer v prostorih Nar. doma.
Delavski minister Ernest Be-vin je deležen na shodih med-klicev iz komunističnih vrst, pit tudi provokativnih demonstracij malih komunističnih skupin Na shodu v Gla*gowu dne 15. dec. je izjavil, da služijo Hit
Program bo zanimiv in raz-(|erju bodisi na svojo pest, ali vrščen tako, da bo ugajal mla- pa po navodilih svojih višjih it dim in starim. Med raznimi to- j urada kominteme. A v vsakem čkami bo vedno prešledek za j slučaju so v pomoč nacizmu, ples. Lahko se bo vsak zavrtei Kaj neki bi rekli ubiti in zaprti

ne da bi se preveč utrudil. Igrala bo godba mladega Roberta Zakovška. Program bodo otvo-
komunisti v Nemčiji, ako b' mogli in smeli izvedeti, kaj se godi z njihovim pokretom?
044,100,000 rubljev ali 5,408,-dolarjev v ameriški
valuti.
Sovjetska mornarica je v procesu preosnove in sestaja iz treh bojnih ladij rn sedmih kri-žark. L. 1938. pa je bilo v delu 23 rušil k, 134 podmornic, 18 torpedovk, 130 motornih tor-l>edn\h čolnov, več minskih po-kladalk, potem minskih odstranjevali in pa raznih drugih povodnih vozil. Program za leto 1939. je določal izgotovitev ene bojne ladje od 35,000 ton in započetek še nadaljnjih dveh.
Po odloku sveta ljudskih komisarjev z dne 29. septembra 1935, so bile kooperativne organizacije odpravljene in njih-na imovina pa kupčija je prešla v področje kupčijskega ljudskega komisarijata.
Sistem načrtnega razvoja, ki ne uključuje samo celotne ekonomije. nego tudi vse kulturne, znanstvene in zdravstvene zadeve, je uveden Širom po Zvezi sovjetskih socijalističnih republik! Ta se razvija v obliki zapovrstnih petletnih načrtov ali petletk z vmesnimi letnimi j! vzporedi. Sovjetska zveza je ; dne 31. decembra, 1937, do-|; končala svojo drugo petletko ter prešla v tretjo.
Med prvo petletko, ki se je zavnftila na koncu I. 1932., so bili položeni obsežni temelji za težko industrijo in množna produkcija je bila organizirana V mnogih panogah,- Zgrajene so bile v več krajih ogromne na-
gi pobegli sužnji.Ta sila je pobila dve rimski vojski zaporedoma in na koncu tistega leta je štela že 90,000 mož, pa je kmalu dobila skoro vso južno Italijo v svojo oblast.
Sledeče leto sta bila rimska konzula poslana proti njim. Toda Spartaku se je posrečilo poraziti oba ter izvojevati pot tja gori do Alp. Tu ga pa sažnji niso marali več poslušati in njegova velika vojska se je razcepila. Spartacus, ki je bil zelo sposoben in Človekoljuben človek, je v vročem boju padel in te znamenite vstaje za svobodo je bilo konc.
drajna.
Italijansko ljudstvo naj ne čaka tega. Upre naj se z vso svojo silo ter se otrese Musso-
linija in njegovega neznosnega ! stopom, kajti pristopila sem v
stila in jim prihranila obravnavo in izključenje. Nisem pa pustila Proletarca. Tudi društvom se nisem odpovedala s tistim iz-
jarma, do-kler je še čas. Posta-1 ne naj Spartacus, se znajde ter vrne solnčno Gorico, Trst z vso okolico. Vipavsko dolino, Postojno in Idrijo Sloveniji, ki ji edini gredo ti lepi kraji s slovenskim prebivalstvom po vseh božjih in človeških pravicah.
Temu laškemu upbru naj se pridružijo še Nemci in vsi drugi podjarmljeni narodi, pa bo brž konec vojne, obeh trinogov in strašne sijžnosti v Evropi.
SNPJ. V njemu smo danes vsi Štirje Člani naše družine. Ko seni se poročila z Jože-
tom Tuisichom, sva sklenila, da bova Proletarca čitala oba. In tako vam ob tej priliki spet obnavljam naročnino.
Naj še omenim, da smo Am. druž. koledar prejeli in Jože ga razpečava.
Pozdrav čitateljem in mnogo napredka v letu 1941!
Mary Tur»»ch.
.....................um.....................
ZA LIčNE TISKOVINE __ VSEH VRST PO ZMERNIH CENAIL -SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Pyinting Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ....................................»'
VOJNA ZA "ŽIVLJENSKI PROSTOR ALI PA ZA NOVO CIVILIZACIJO?
tf

prehoden pojav, temveč politi-) PO NAD 15 MESECIH
fni preobrat velikega politih uega in časovnega obsega.
Mi ne nc damo varati po mo- VE, KDO BO ZMAGAL
čeh in alabostik Sovjetske ttu-
VOJNESE ŠE NIC NE
Pisati socialistične članke v rodno gospodarsko ln politično 8*je- Poznamo njeno vrednost
Jugoslaviji ne da jih bi cenzor sodelovanje z vsemi narodi in z do kraja zmrcvaril, je umet- vsemi driavami. Velesile toga nost. Sledeči članek je iz De- niso hotele, kar je večalo med-lavske politike, ki jo urejuje} narodne razpoke in nasprot-sodrug Viktor Eržen. Cenzor t* stva, katerih posledica jt sedala je le na nekaterih krajih do- • nja vojna, taknil. Priobčen je z naslovom Med temi državami, ki bo "Delavsko igibanje v sedanjih j po vojni najbolj trpele, je bila
(tedanja demokratično usmer-
razmerah" In se glasi:
Ukinjajo se svoboščine, kadar je vojna ali vojna nevarnost. To smo doživeli že v prvi svetovni vojni. V sedanji vojni razširitev vojne nevarnosti ni nič manj&a kakor je bila v prvi vojni. Razlika med metodami prve vojne in današnje je pa velika. Razlika ni samo tehnična, ampak tudi duhovna ali
za nas, pa tudi na*o za njo. Ko likor iskreneje o tem govorimo, toliko bolje. Rusi so dostopni za drastične argumente. Dogodki so pokazali tako njim kakor nam, v kako nevaren položaj bi priAli, če bi nas tretja stran izigrala. Složna Nemčija in Rusija sta nepremagljivi.
(Nadaljevanje z 1. strani.)
živo proti Italiji svetu pokaza d« po; poraz
Griki čete v
(Nadaljevanje s 1. atrani.) ih* angleških otokih. Naobrat
jena Nemčija. Močno razvita Spopolnjujeta se na srečen na-industrijska država je potrebo- čin z*to *> demokracijo vala surovine in tr*. Ali go*po- tttko trudile, da bi preprečile darsko je bila šibka zaradi ia-IZ(iružitev nemAkega organiza-
V nevarnosti je le Italija, ki pa tudi ako propade ne pomeni odločitve v vojni.
Najbolj razveseljiv pojav v tej krvavi igri |e nezadovoljnost pod jarmi jenih ljudstev in odpor nevtralnih dežel, kot es
Ia, da se lahko tudi mala del?-1 ftvica'	Švedska, pa tudi j no pa bo delavstvo dobik) pri-
I« postavi v !>ran, čeprav ji i J«'®ff0!,,<lvU«. kot te rečeno, no- iolao^t obnoviti avoj mednaro-neizpodbitno predpisan ( t 1 Nemčijo čez drn in str.i. dni pokret. Citrine kajpada ie-
Kar se tiče Rusije, je pa Se ve-|li, da bi Angliji bolj pomagali napa h na italijanske dno uganka. Josef Stalin m .m- kot doslej, ko je dobila pomoč
▲#«Uri >a,ni4' 'n	v da čaka, na katero stran st bo samo v blagu, ki pa ni bila po-
Atriki so položa j Italije, kar se obrnila vojna sreda, pridno bo 1 moč, ker je morala vsako stvar njenega ljudstva tiče, silno poknzal *e druge svoje karte, i plačati v zlatu. "AnglsAko dcv
-lavatvo se mora v tej borbi silo-
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
črpanosti in vojnih bremen.
Temu nedoatatku bi bilo moti Io le od pomoči mednarodno sodelovanje in pomoč, ki ju pa ni bilo.
V tem položaju je nastal
cijskega talenta z neizčrpnim bogastvom sovjetske dežele."
Nato pravi revija, da se bo nemsko-rusko prijateljstvo spo-polnilo ie v ru*ko-japonsko po-
slabšali, k temu pa priliva olje na ogenj angleška bloka la. ki
pazi, da ne dobi Italija po morju skoro nič potrebščin, Nam-či.ia po jih ji po suhem tudi ne moro kaj prida pošiljati.
Nobfcvc nagrade letos ne bo
vito žrtvovati", pojasnuje Ci-
Cene življenskih potrebščin
v Angliji so se minule tedne dvignile za nadaljnih par odstotkov. Draginja narašča vzlic vladnim regulacijam, ker je vsled nemške protiblokade za ček) zmanjkovati živil po vsi Angliji.
Japonska je določila v svojem proračunu za prihodnje tiskalno leto še okrog $300,-000,000 za ojačanje svoje boj-
Ker je Norvežka pod Hitlerjem, letos Noblove nagrade za književnost, kemijo, zdravstvo
,*, v Va	, nemški nacionalni aocia z*n! ^o-kitajaki spor in na novo u- Ce veiieli. K<to bo zmage
ideološka, kar daje sedanj, ^^ zbudil nJ^ko ^ Ireditev	v Hko spl°h kd°' Ncmčija
vojn, poseben pečat.	« Jt »bud 1 n.msko^energUo Moskvi U|fodno poeutijo ob tej omajana, njena armada .
prvi svetovni vojni je Al o'
zaradi zgoraj navedenih nedo-
. .. „„. . . .Htatkov ob ireslu "boja /a živ-za imperializem Nrhte n. teKa, ,jerw)ki pr08t3r... To ,0 jp
tajd. Se le prot,koncu vojne m , odgoyor 2a kr|v, kj <0 8e
^pojavilo 14 VVilsonovih točk. dile Ntmeiji in rav zar<i(ii u.h
Položaj v negotovosti
Vzlic temu pa je vojna situ
godbo, ki boliva!, na japoa-1	.....ki je pod na-
ni CIJ 0 °*uP*cfJo odpravljen.
je mo-
svoji politiki, ker se čutijo bolj ^n^na morju prizadeva An- Katastrofe v rudnikih se vame.	A	--1 ;
trine, kajti s produkcijo »e mu- ne mornarice. Pravi, da je v to di in delavnik je podaljian s primorana vsled oboroževanja 44 na 68 in v mnogih obratih držav, tudi na 70 ur v tednu. Angleški Na Finskem so obvezno vo-delavski razred ve, kaj ga ča- jasko službo podaljšali z enega m, za druge vede ne bodo odda- ka» ak<) zm*ga Hitler in je za- na dve leti. Izgleda, rla se m-d ne. Določal jih je poseben od-	pripravljen storiti vse svojimi sosedi nič kaj varno ne
v svoji moči, da izide Anglija	- "
zmagovita iz borbe.
V Chicagu je mestna občina potrpitta skupno z družbo cest-
počuti vzlic sporazumu z Ranijo in Nemčijo.
(Delavska Politika.)
ki so zagovarjale osamosvojitev narodov in sporazumevanje med narodi za sodelovanje. V ta namen je bilo ustanovljeno tudi društvo narodov, ki naj bi
krivic je na&el tako močan od« mev.
1 Borba za "življenski prostor" je dejansko tudi osvoje-
, .. .... .	, . .valnega značaja. Zaradi tega
bilo sredtsče ,n posredovalec 3e ^e^nj^
mednarodnega sodelovanja.
\Vilsonove točke so pravzaprav tudi napravile konec prvi svetovni vojni, ne oborožena zmaga ali izčrpanost držav. Zmage, ki so pozneje končno odločile usodo vojne, so bile bolj sporednega pomena kot posledica Wilsonovih točk, ki so mogočno vplivale na naroda v obeh taborih.
vojna v bistvu ne razločuje od prve, kjer je Ak> istotako za razširjenje raznih imperijskih oblasti.
Enakih vojn smo imeli že več. Napoleonove vojne, vojne rimskega imperija, vojne Aleksandra Macedonskega itd. Vse te vojne so se vn&ile "za življenski prostor".
Današnja vojna je pravzaprav nadaljevanje prve svetov-
gečna, na morju pnzaaeva An- Katastrofe V rudnikih se ne električne in nadulične že gležem s,lov,te udarce in njeno . . . , .	ieznice v zadnjih 14 letih nad
, letalstvo je boljAe in jačje Voi ^9Q\Q\0 tudi brez VOjne dem hlilijonov doUrjev ppf
katerokoh drugo na svetu. | y premogovniku v Lupentu sestavljanju "nairtm" za iz-A tudi Anglija ie vzlic bom-J v Romuniji se je dogodila 16. boljsanje prometnega sistema bardiranju Ae toliko trdna, da decembra ekspk>zija in zajeda in za šc>Un^>e vložnikov, ki la-
stujejo bonde transportacijtkih družb. Vseh sedem milijonov je šlo advokatom in raznim "veičakom", sistem pa je ostal akozi vso to dobo starinski kakor je bil. Vzrok temu je, ker je ljudstvo v mestni zbornici
na njeno kapitulacijo ni misliti. jttOO rudarjev. Trupla so pričeli razen, ako se Hitlerju posreči odnašati ves dan pozneje, čim kak nov "blitzkrieg".	' je rezilno moštvo prišlo do njih.
življenje i V VAHVAVI j
Varšava, do lanskega septembra ponosno mesto poljske republike, je bilo po enomesečni vojni in nemškem obleganju dve tretjini v razvalinah.
zePp?v iu pr«j"Izd e Une m ^n a čr L "" Jf T"? '"TT, "	^^ ^ ^TSSS	I
2	, k	: <J/CU' pr0dafatl Am' drU2IOSkl koledar brOŠUre in ktt,ige' nai piše v volilnih bojih, drugače pa le
\Jvo Gradit?	UPfaVmifVU' ^ 60 pC5,aI° P°tr'bn*	ia	svoje koristi in pa interese pri-
fZrt« predele pre.lmeSii priobČ€ne **stoPnik* 'Paramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri.	vatnih družb, pa sn pustili le Z;t Silo popra- Uk* Pridobivati »močnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- V Rumuniji se je 15. dec. v
'	kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo	nekem premogov nI *u ao>;odila
Proletarec.	eksplozija in zajela aH pa ubila
PIII It E Illl E
KLUBOV
J* S. X«
Imenik zastopnikov Proletarca
Med tem je nemška vlada
Današnja vojna se vrši v dru-Ine vojne. Posledice prve vojne prakticirala z raznimi metoda- Ako fe imc kak(t8^ zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
i /• nom ra -/marin L nt nwi-u Vi« , I_ _:___s______< n	.	: 1. — 4 _ L._____J _ » - - - ■*» ni nam f rt rt r<\/ i rt a tiAmn in^n.L	f.'
gačnem razmerju kot prva. Nje in miru niso pomirile narodov, vzroki so istotako v gospodar- ker tega niso mogle storiti. Ali
stvu. Verzajski mir je obljubil, dokler ne bodo izpolnjeni mo- ** 2* raznaroditev in sistemati- _ da izpolni vsaj generalno Wil- ralni in etični problemi kultur-uničenje velikega poljske- oIkuld
mi, katerih namen je dognati. *** nsm sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. kakšna sredstva bi bila naibolj-	california
Anton Blstirh.
.	. . ...	,	- ---------,	- - Q*kU»d Anton Tomšič.
sonove točke ter ,zroč, izvedbo nega človeštva, bo vprašanje ** naroda. Poslužili so se mu-|u», a»(.u.: Frmnk Novsk.
Društvu narodov, ki pa ni bilo-miru in medsebojnega sodelo-	vr»t; vzeli poljakim s*. fr«»c,^o a. Lek>sn.
kos svoji nalogi. Ni se izvedlo vanja prihajalo vedno v krizo. I kmetom domačije in jih dali	colorado
gospodarsko in politično sode-1 Tn da krizo prepreči, je misi-
lovanje narodov. Velike impe-jja človeške civilizacije. Priti
rialistične države so vodile da- \ mora novi red pa tudi red nova
ije svojo sebično politiko, ne da civilizacije. V tem duhu mora
bi hotele organizirati medna- delovati socialistično gibanje.
in okolic«! Frank L.
Nemško-rusko prijateljstvo
(Kakor ga pre<b»tavlja nemška vojaška revija)
Nemška vojaška revija "Mi- z Rusijo. Zato je bilo za Nem-!it&r-Wissenschaftliche Rund-1 čijo velikega pomena zbližanje schau" je objavila zanimivo; z Rusijo; to sta potrdili i FVan-razpravo o nemško-ruskih od- cija i AngKja, ki sta se trudili, nosajih z vojaško-političnega večati kolikor mogoče med-staliSča. V^ srbskem prevodu je narodne razpoke in nasprotja,
da bi Rusijo ločili od Nemčije.
WaU«aburg
TiattL
illinois. CIm«s|o} Frsnk Bitjek, JoM»ph Drs-»lei. .Jotteph OUsk, Chsa. Poirore-Utc, PeUr Vettornik. Frank Z«itx in John Rak C»c«r«-B«rwyn: Kriniiiia Turpin. l« S-lIr Ofleabr: Frsnk Msrtinjak In Anton Udovich.
Jossph Oves in
Waak«gan-No.
nich.
Girard: John Kosin in John Ko^atsy Ul«K«r: Allur.a Kravanja. i L>ibon-Power Point: Jacob Bergsnt. Pi«ey Fork: Frsnk ZsvHtnik. Warr«n: Ju^epU Jet.
iziel ta članek tudi v našem vojno - znanstvenem časopisu Ratnik', ki ga urejuje brigad-ni general Ljubomir Stefano-
vic.
pa čeprav bi za to žrtvovali svoje lastne interese.
Danes se v Kemčiji pogosto opozarja na škodo, ki smo jo Zaradi prostora moremo mi imeli, kadar je bila Nemčija v povedati svojim čitateljem sa- ne prijateljstvu z Rusijo, in na mo glavne zanimivosti in pre- koristi, ki smo jih imeli, kadar tfled te razprave, ki pravi med smo se sporazumeli. Zato la-drugim:	hko mimo rečemo, da nacional-
" Nac iona laocia listič na Nem-i soci!l,i8^nli Nenr^iJ,» ki Je že Cija in komunistična Rusija sta ^)rez,velai komunizem, ne preti se sporazumeli v odločilnem pra.'. naLbena	ako
trenutku evropske zgodovine. Nasprotniki se tolažijo, da ta nemško-ruski sporazum ne more dolgo trajati zaradi velike razlike v obojestranskih nazorih in ideologijah. Vznemirja Jih skupna meja med Rusi in Nemci, kakor tudi napredovanje Rusov na zapad. Toda tega ni povzročila Nemčija, temveč Vnglija s svojo politiko obko-Ijevan ja. V pogledu obkoljeva-n.ia je bilo za Nemčijo od nekdaj važno "poljsko vprašanje". Nemčiji je bilo jasno, da more to vprašanje rešiti samo
proži roko sovjetski armadi. Nemčja more imeti od tega samo koristi.M
Nato razlaga nemška revija strateški, gospodarski in politični položaj in zaključuje svoja obširna izvajanja takole:
"Prepad, ki je deHl Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, smo premostili. .. Realno politično gledanje je potisnilo v stran vse ostalo... Složni smo v boju proti demokratičnemu in kapitalističnemu svetu... Vsem u-videvnim je jasno, da nemška naklonjenost napram Rusiji nI
Nemcem, prejšnjim gospodar- Cra»tad Butta: Ant. Slohodnik. jem pa so ukazali, da morajo PeeMe« Fr. B«it*>iar. postati njihovi hlapci.
Poljskim mestom je dala* nemška komanda s pomočjo napisov nemški značaj. Vse j boljše trgovine Poljakov in poljskih 2idov so dobili Nemci. Vse dobre službe imajo Nemci. Poljaki pa le podrejena dela, da se jib na ta način zlomi psi- Si~,.ff,.M h o logično in se bo samo po sebi Goriek. razumelo, da se smatrajo za	Ilcrsish.
"manj vreden narod".
Varšava je imela pred vojno	indianaJh
nad 1.300,000 prebivalcev. Iz- cii«io., Igns* sandal, med teh je bilo samo 50,000 loaunapoh*: Mary Stroj. Nemcev, ki so sedaj dobili v	kansas.
posest glavni in najlepši del Araia: Anton Anlar. mesta. Poljaki niso smeli vzeti w#,t M«»«r«l: John Msrolt, i sabo niti opreme, nego le ob-	michican.
leko, kolikor jim jo je dovolila D*lr*«»: Zornik. Jowph Klarah j boy.
pennsvlvania.
Aitquippa: C so. Srn r^ kar, Bartol Ys-rant.
Bur|fM»townSloT«n: Jo«^ph Krmel. Cambria ia Saaiertat okraj* Frank
Cvetan.
Craftea-Maoa Run: Jennie Jerala.
Canonibur«-Strabane: John Tev^elj
in Murko Tcksvc.
Export: Jcs. Brit t.
_ . ; For«»r Citjr: Anthony Dra^ler Jr. John*! „
Point Marion: Tony Zupančič. Hrrmiaia: Anton Zornik. Ckicago: Martin Jud- Imparial: Frank Auri4tm.
Jokn»town in okolica: Andr<>w V-
drieh. John Lunsreiholr in Ilij:<. Bul»alo.
Latroba: John ,n Mary Fradel. Liwrmcf: Louis Brili. Ltbrarj: Nick Triller. M»adowland»: Martin Baitz.
Park Hill - Concmaugh: Frsnk Pod
Klcint Peter Vellsr.l Itad L odg«: K. Erznoinik.
nemška oblast. Tako je postal1 ,n John p,«chUr-glavni del Varšave čisto "nem-	Minnesota.
ški" po vnanjosti. Milijon Po- Buki, Max Maru. Uakov je dobilo za svoje b^i-šca proletarske predele, 2idje ei7: John Teran pa "del mesta", ki so ga obzidali, in to je sedaj njihov	montana. "ghetto", v katerem naj zaprti.Easl mihelich. v njemu žive kakor vedo in znajo.
V predelih Vartave, ki so do-	*tw '«»ET.
ločeni za bivališča Poljakov, je Eli-a^b^tK* Amalia Obisk, mnogo poslopij še nepoprav-	nevv vork.
Ijenih in porušenih. "Naj si po- I Gowanda. Jamen Dekleva. mahajo, da jih popravijo," jim pravijo Netmci, ki sedaj na račun razbitega, krvavečega pod-jarmljenega naroda, udobno iiva in gospodarijo.
Skaron: Joseph Cv»»lbsr. St. Micbaal: Frank Kunntek.
300 delavcev. Par dni pozneje »o prišli do njih. Bili so mrtvi.
žična sezona v tamkajšnii vaseh je bila žalostna in je žalostna tudi drugače po vsi deželi, po kateri terorizira sedaj prebivalstvo fašistična železna garda in pa nemške Čete.
Unija pomorskih delavcev (CIO) s sedežem v Ne\v Yorku je predlagala masni pohod v VVashington, z zahtevo, da se Zed. države ne umešajo v vojno. Zahteva je dobra, če bi bila narejena s poštenim namenom, j ! toda bila je skovana v Br;nv-derjevi pisarni. Namen tega pohoda naj bi bil obenem demonstrirati proti predlogam v kongresu, ki so naperjene zo-j per unije. Toda za efektivnost bi bilo potrebno, da bi demonstracije res priredile unije, ne! pa komunistična stranka pod i masko unij.
Zed. države so dovolile prihod v svoje meje nadaljnim 200 beguncem. Največ med nji-' mi je Židov, ki so sedaj v večini (evropskih dežel silovito zatira-' ni in preganjani.
1 ■■ 1 — i
DECEMBER
GIRARD. O. — 20-lel niča kluba it. 222 JSZ ▼ petek 31. decembra v Nagodatovib prostorib.
CHICAGO, ILL. — Silvestroma sa. kava klaba at. 1 JSZ v Maioai« Tam-ple, 23rd St. ia MiUard Ava.
1941.
JANUAR
CHICAGO. ILL. — Občni »bor Slovenskega centra v soboto 25. januarja.
MAREC
CHICAGO. ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedelja 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CLEVELAND, O—Koncert "Zar-ja" v nedelja 6. aprila v SND aa St. Clair Ave.
CHICAGO. ILL. —- Koncert Save, v nadeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Keg^a e Willow Springsu.
JULIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 ia "Zarjo" na izletniakik
štorih julija.
Federacija SNPJ v
NOVEMBER
pro-nedelja 6.
CLEVELAND, O.—Koncert "Zarje" na Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ave.
Kadar
spomnite se
želite kaj oglašati, "Proletarca".
MHMIRIMIMHIHIHIH
NAROČITE SI DNEVNIK
: ••PROSVETA"
Sjrgaa: Lovrenc Kavčič. Potovalni zastopnik Proletsres, A-1 meri*k<»gA druiinskeg* koledarja i
(I Ihss za zapadno Zornik, Herminie
,ucs* Debeljsk.
SaEČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MOHAWK 4707
L
m N. Halsted Street, Chicago, III.
Polževo brigo 20 ljudstvo
V Chicagu se mestna uprava "trudi" za "koordiniranje" trans po rtacijskoga sistema že 14 let. V tem Času so dobili advokati, politiki (večinoma advokati) in razni 'inženirji" blizu osem milijonov dolarjev, ne da bi bil ta za rtotisoče čika-ških delavcev kaj bližje rešitvi kakor pred 14. leti. S tistim denarjem pa bi se lahko kupilo bodisi 467 modernih "street kar", ali 207 modernih vagonov za nadulično in podzemsko železnico, ali pa 745 busov.
Koliko je rodio postaj v Zed. državah?
V Zed. državah j« 862 radio postaj. Vst večje in tudi mnogo manjših so pridružene enemu ali drugemu izmed treh radijskih omreJfj, ki sn NRC, CBS in MBS.
OHIO.
Akran - Kenmore • Barberton: Max
Kotnik tn Mike Kopach. Blaiaat John Vites. Bridgeport: Jo*eph 8noy. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich, Jennie Dairarin in Jo*eph
in Majskega
Pen no Anton
I
.	s WASHlNGTON.
WEST VIRGIN!A. Star City: iAurenee Se lak. Tkomast Lenhsrt Werdinek.
WISCONSI N.
Milwaukee: Mary Mrhelčič. Shebojrgan: Kr. Stih. West Allist Mary Musieh. Willard: Mike KrulU.
I^ever.
WYOMING. Kemmerer in akolieat Anton Tratnik
in John H. Krzisnik. Ročk Spri as s: John Jereb.
Wins Commonwealth Edison Electric Range
Glas iz Wyominga
Kemmerer, Wyo. — Ko sem
prejel knjige Prosvetne matice 4'Senca preko pota" za druitvo it. 267 SNPJ, sem jih takoj razdal članom. To je res fino' izvirno delo, na kateremu Jon-tezu iskreno čestitam.
Omenjeno društvo ostane v Prosvetni matici, čemu tudi ne! Saj ta ustanova vrSi dobro delo za nas delavce od svojega začetka in ga bo v bodoče. Za to je na&a dolžnost, da smo zraven in jo podpiramo.
Izvode Ameriškega družinskega koledarja, katere smo naročili, sem tudi razdal. Rečem. da je zlata vreden. Kdor tegs koledarja *e nima. mu priporočam, da si naj ga čimprej naroči.
♦
Decembra smo imeli letne seje. Vse .so se lepo izvršile in odbori so taki, da se nanje lahko zanesemo.
Leto 1940 bo kmalu končano. fcelim vsem srečno in veselo Novo leto. Anton Tratnik.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI JEDNOT1
Stane sa pol
celo leto $6.00, leta $3.00
Ustanavljajte .nova drnitva. < Deset članov (te) je treba r.a J noto druStvo. Naslov za list in «
za tajništvo je:	!
<
2657 S. Lavvndale Av* CHICAGO, ILL.
IMIIIIIMIMI
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE IIOURS: 2:0C—4:00; 7:00—«:80 Daily At 3724 W. 261 h Street
Tol. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Dsiljr Tel. Caaal 1100 Wednesdsy snd Sundsjr by sppointments onhr
Residence Tel.t Crawfoed S440 If ao ansvrer — Call Aastin 5700
I
■ ■ B
r— ——
Around Chrtafnsa time eseh yesr the »OO.OOOth viaHor to Common-w« slth Edison compsny's Home for Eleetric Livin*, wiih its unu^usl lijrhtin« and decorative effecta featured for the holiday ^saon, is snnounced and
ViKK u- * Pn*' Thti yi'*T tho rtO0s'00rtth	w«m M rs, Elbert GuUler,
Warner Avenue, ahoan ahove, and the prir.e s new Hotpoiai autoinstic 1 ic ' ange.
Listen to
PALANOECH'S TU60SLAV-AMERICAN RADIO BROAOCAST
Evtrj Ssturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1490 kilocyclet (Firat Ststlon on Tour IHal)
Fsstariag a progrsm of
(Yugoslav Folk Music
POSLUŠAJTE
vsoko iiedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan

> BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
I	Tsl. 1475
424 Bros d Streef JOHNSTOWN, PA.
HM»»MMM>MKIIIHH
A Yutfo*Uv Weekly Devoted to the Interest of tht Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1737.
Published Weekly at 1301 So. Lavndale Av«.
CHICAGO, ILL., December 25, 1940.
VOL. XXXV.
END OF A SAD YEAR
Many things could be said about the mi«ery which man hat wrecked upon mankind during the year that U just coming to a cloae. Mankind ia taking a terrific beating, but not at the hand« of natural elements.
No, indeed not. It is entirely ol his own making.
Inhuman, »a v age, barbarous, eruel and brutal have been his actions, and certainly any affected di«play of brotherly love at this sea son of the year must appear hypocritical and unreal.
Throughout much of the world Nature'« feathered messen-gers of song and cheer have been replaced by death-loaded bomb« of deotruction.
Man calls himaelf civilized, but hi« every aetion mock« the
term.
Great books are vvritten, marvelous in ven t ion« made. We call it all culture then turn around and u»e it a« Middle-Age savage« never even rerootely thought of.
We stride forth rapidly in conquering the «ky with new and mightier airplane«, but only to u«e them for mere i le«« defttruction of men, women and even new-born children.
We are back where the Romana were who took undeair-able children away from their mother« at birth and da«hed them off a mountain diff, ezcept that we are not a« di«criminat-ing. The Roman« deetroyed only the puny-looking weakling« and »aved the «tronf. Our bomb« kili everything in their path.
King Ivan "The Terrible" ruled with all the cruelty a human being U capable of, but he had nothing on the modern dietators who order forth «quadron« of bomber« loaded with thousand of ton« of bomb« and instruct them to de«troy totally -old men, youn« men, women, children, babe«, art trea«urie« ihcusands of year» old, anything, regardle«« of its value.
Enthusiastic Plans Made For ISetv Year'» Eve Dance
! CHICAGO__No un« with « upnik
of life in their old or young bone« i« free of the urge to go out and cele-brute on New Year's Eve.The «pirit of the season «tirs every human being, and all except those physically incap-acitated go out to one plače or another and drink a glas« of wine or
j beer to the health of their friends. In fact. most people drink to the health of their friend« too heartily cn that particular night. But, be that «« it is, for there ia nothing ve can do about it, at any rate we can aafely prediet that the party and dance of Branch No. 1 JSF. at Ae Lawndale Maaonic Temple will »ee the gather-ing of a good many friend« and ac-(juttintances to "ring in the new and jing out. the„old."
We'd like to »e* you there.. too, of course. For the committee in charge of preparation« ha« spared no effort, in fact, it ha« gone the limit to plan thing« in super style.
Pucel'« popular orchestra will keep both young and old in an unending t viri vith valze«, polka« and fox-trot«. Colorful decoration«, mid-night entertainment, «pecial lighting, noi«e-maker« and all the Nev Year atmo«-phere will abound.
Get your tkket« now, from any one of the Branch member« or at the Proletarec office. Invite your friend* along. The more the merrier. for thi« i« sure to be one of the biggest doing« in the neighborhood that night.
THI MARCH OF LABOR
.(,' 'HI f tlNNl «1 m * Mtit Ml 41 5 r M4I»( MIIUR (NU(AM» HAD l#
14	04UV m IM«
»«MCfM1U»> AKO Mili »U«ilC1 TO T Ml »OtkOWlM« MMAiTlt*
if HtAtP *msrim$i urnim** /1 KMM0 mm un wtrnom m/* • n f*v** tMmmt »m &u /'«*/ on T00i<m*- m tm .ikmm -
i »tmtmmum
____IMPORTANT MEETING
Through the page« of hi«tory marched many Napoleon«, i OF BRANCH NO. 1 JSF
lut a« each had hi* "hour of glory" »o each had a Waterloo.
Likewi«e in the present, all that i« good and decent in man mu«t eventually rise up and triumph over hi« en»lavement.
IN THE NEWS
RELIEF EMPLOYMENT DECLINING
The level of employment on WPA project« declined sligbtlj in Septem-ber, according to a U. S. Department of Labor report.
SPEEDI
A rapid inerease in passenger train speeds i« shown by figure« published rečen t ly by the Association of American Railroad*, giving the number of daiiy run« at »n average speed of
Approximately 1,637,000 workers more than a mile a minute, had job« under the program of the| There are 1,226 suoh run« now, a
Work Projeets Administration, eompared with 1,647,000 in August. Total earnings of WPA vrorkers amounted to $90,300,000 in September as against about $94,800,000 in tile pre-cedirvg month.
OCC and NYA — Th« Civilian Conservation Corpa eroployed 294,-(.00 enrolled workers, camp super-v i.ho rs, and inatmetors in September ai a total pay roll of $13,620.000, the Labor Bulletin states. The National Youth Administration provided jobs
2S per cent inerease over the 997 of laat year. and more than double the 579 of only four year« ago.
The number of mile« covered by these faat pas»enger lun« also more than doubled, from 29.301 in 19.16 to 63,447 miles in 1940.
UNIONISM PAYS
A monograph just published by the j Temporary National Economic Com-' niitce makes the point that, where unions funetion, the wage-earners
CHICAGO.—The most imporUnt meeting of the year for Branch No. 1 JSF, vrill be its annual meeting this Fiiday, Dec. 27, at the Slovene Labor Center.
Differentiating it from all others is the fact that at thi« meeting officers are elected to guide the »hip on it« course throughout the ensuing 12 month«. It goe« vrithout «aying that this i« a very important ta«k and should be regarded a« such by the entire memberahip. Every last member should attend the annual meeting and participate in elections, and, of course, also in the aocial which ha« been arrapged folloving the busineas part of the meeting.
Our New Year's Eve dance vili be on the agenda and suggestions for making it a colossal fun fest vel-pomed.
Thi« i« the time to straighten up those back due«, also, and start the nev year off with a clean sla te.
The meeting will get undervray at
R P. M.
TM« »l«H OS« A M i LAT KMS 0» »OH« MhUVlU «1 BI
t mi mrmm Atucmrm*
ifTTtO CAOSMM1 Ml t Ml
•iraak »titanom o*
M(r	CliMMS -
OM*«tlte * >B9o.
THf CtOAft MAKERS INTf BMATIOMAJ UNION	W
mamuiaciuKI iii Omn Ci«ABt AMD 0«vl 1H» MATIOM IM Al ' tOO$ ftvi CiM J C*6AM • UMDIt IM* MAMI 0» SAMO/1 bOMfitOi Mil WMWMH' O* IMI A
OMDCB TM( &w|a1«AMD 0» A UM »ON • MADf M Al tov i l »IND IMI* l ASI | • A eOADAMTH O* — tti¥¥ M A rt »tAl s - TMt BUT C*AfTS*A*: IMtP am« FAt* lAŠOtt COHOmOMi
•M&IST O* VMi» IA«II I« »i!v vou« hat
CLEVELAND REFLECTIONS
By AN DRE W TURKMAN
_	T OUR
35

=
REFLECTIONS
By RAYMOND S. HOFSES
to 261,200 boys »nd girl« in Septem- j sh«re with their emplo.vers the profits ber. Their e«rnings for the month uggregated $4,920,000.
AFL UNEMPLOYMENT FIGURE
The American Federation of Labor put« the number of un«mployed in October this year at 8,130,000.
9 MILLION HOMES NEEDED BY POOR
Urgent need for vast extension of low-cost housing construction was stiessed in a report of the 0'Mahoney Monopoly Investigation Committee. The need for a large-scale housing project has been urged by progress-ive labor group« for a good many years.
More th«n 9,000.000 American families wifch income« beiow $1,500 a year need new homes, the report declared. If these homes were built, the depression would be cured to a "surprising" extent by 4,getting idle men back to work" and "finding an out-let for idle investment funds," it wa« found.
GUILD REPORTER GETS NEW EDITOR
from mechaniaation and "technolog-ical progre««." Where there'« no union, the bo«« get« all the gravy.
On Co-op Medicine
Th« problem of co-op«rttirc medicine, by V. J. Tereshtenko.
This pamphlet of 78 pages was prepared with the assistance of the Federal Works Agency Administration for the City of New York. It is intended to be a manual of facts and opinion«, leaving conclu«ions to the readers. The author is fitted for the job becau«e of the fact that he was former assistant Professor of Cooperation of the Co-operative Institute of Prague, Czechoslovakia. His present position as Technical Supervisor of the Co-operative Project, initiated by him in 1937, puts him in toueh with co-operative literature from all countries and further adds to his right to "speak out" on thi« intere«ting and timely subject.
Readers, thi« piece of vrork i« worthy of our attention. It i« a elear-eut, objective statement of the argument« vvhich have been to««ed around re-cently for and against Co-operative Medicine. It includes facts about the problem the average man ha« in getting ader>uate medical »ervice« and of hia effort« to «olve that pVoblem thru co-operative medicine.
Party Precede* "Sava*s" Holiday Vacation
CHICAGO.—If you wondered at the fun and gayety ringing throughout the Slovene Labor Center la«t Tue«day night, it wa« "Sava*«" poti-ca-and-wine party, preceding a two-weeks Xmas vacation for the chorus, due to the fact that the December 24th and 8lst rehearsals fall on the sea«on's holidays.
Commencing with the new year the enlarged choru« will begin rehearsing earnestlv again for its Spring concert scheduled for Sunday, April 20, 1941.
Clyde Beal«, editor of the GUILD nEPORTER, official organ of the American Newspoper Guild, an af-filiate of the CIO, has resigned and wlll be succeeded by Fred Myers, now an International representative.
Beals edited the Guild Reporter for the past six years. In his letter BOTH SIDES AIRED of re«ignation he aaid, "Even though the preaent acute phase in the Guild will pasa, much of thi« preoccupation, it aeem« to me, will be permanent. Therefore I feel that the Guild'« be«t intereata and my oarn vrill be aerved by making a change whereby I can turn to a type of vork more peraon-ally congenial and th« Guild can bring in aomeone vrith mor« ex-perience and incllnatlon for dealin« with the internal organitational problema."
Branch No. 22 JSF, To Celebrate New Ycar
GIRARD, O. — Branch No. 222 JSF, will hold ita cuatomary New Vear'« Eve partj' at Avon Park, vrith Joe Umeck'« orcheatra playing and a whale of a lot of fun in atore for all vvho will attend. Member« of the Branch are inviting all their frienda from among the progressive elements of the city.
December 20, this year, marked the twentieth anniversary of Branch No. 222, vrhich will be celebrated in appropriate style aome time thia coming summer.
masa produetion than individualism in the basic induatrie«. Science and technical equipment makea medical I service poaaible for the maaaea in The consumer of medical care j ample abundance to guarantee them standa "toe to toe" with the doetora. I health. So far the maaaes of con-the producera of technical advice and aumera have been blocked by low in
aervice. and "aluga it out." The author lays down the argumenta of both aide« but take« no aide in the iaaue. The reader may read between the linea that hia aympathy liea with j the "forgotten man," the consumer or proapeetive patient, particularly the 50 million who receive incomea of le«« than $1,000 a year, and the farmers who live in the rural areas.
comes and by the doctors' monopoly control of knowledge and the tools. Hov to break thia "jam" and guarantee juat and equitable reaulta to both doetor and patient ia the problem.
THREE-WAY SOLUTION
The book leana towaid a three-way aolution, or a balanced combination of three forms of aervlee: Private
ADOLPH HITLER'S SPEECH has been interprvted—and logically—as a challenge to the ayatem of capiUliat democracy vrhich ia atill staggering along. with the ttld of makeahifta and comproraisea, in our own United States.
In commenting upon what the Nasi feuhrer had to say, it should not be neccessary for me to deny any desire to reach a planned economy by the road vrhich the German people have been forced to travel. As an advocate of democratic Socialism,»I view the1 methoda of Natioiial Socialism as dis-tasteful and th« nationalistic and radical view^oint« of Nasism are falae and silly. .
Hovever, there were certain items in Herr Hitler'« apeech that are can study dispassionately and profit thereby.
*
IT IS TRUE that the economic and social system under which ve Americans funetion haa reaulted In the development of claaaes — and that a very small number of people have been beneficiaries of the labor of the vast majority.
It is also true that, despite the ex-t ploitation of India and other "infer-ior" peoples by British capitalism. the standard of Itving on the British Isles has been low.
And it i« likewise true that the liberty of the masses has been nega ted and destroyed by the freedom of an owning class to grab vealth »nd profits with little or no government control..
Tho»e thiaf* aro not onljr true but, boing true, t|wy aro our wooknoA«. Thojr aro tho pokiti upon vrhich Hitler boso« hI« confldence of future vlc-tory. Thoy aro tko things tkat must be chunged If Hitler « boo.lful pro-phecjr of ultimatu victory U to be denied by futuro event«.
*
THERE IS A vrorae probability than the victory of Adolph Hitler. The fuehrer and hia hordes may lose this war, but Hitlerism may stili win. And if ve, aa « people, continue to hold faat to the capitaliat economy— if we refuse to make the changes vvhich vili organhte our effort, unify our intereata and diatribute the pro-dueta of our toll on the baaia of aervice rather than privilege, veli be heading tovard the same hateful set-up that haa been eatablished in Ger-many.
"The struggle la betveen tvo vorlda, and one of these vorlds must break asunder," says Hitler.
But J aee H differently. To me the capiUliat %orld IS broaking asundet. The old ffeedoms ARE dtaappearing. Individualism IS being replaced by collectiviar^Hitler ian't making it so; n nev or<f^ Is ,'taking form. as ve c tod many years ago. old capitalist order has TltissVon. Capitalism no mankiAd; the vorkei-s
in »ocial-good enterprise«.
Hiter can save hi« face and deride America and other capitalist nations about unemployed millions, only because he ha« busied hi« peopl« vith vvar. And we, too, can find uae for our million« only by playing tbe same
anti-social, vasteful game.
•
THE KIND OF collectivlsni about vhidi Hitler boasts and, th« unlty in vhich he glories are vhat m«y bo ex-pected vhen collectivism and unity is1 accepted in desperation and impo»ed upon « people from «bove. They aro not vhat the Socialista have been «n-visioning for the past four dooadea. Socialism make« its appe«l tO the
That th« old ye«r ha« almost run it« course and that a nev year i« about to make it« «ntry U empha«i«ed by report« of the result« of »nnual meeting« of orpvnisationa. At the m-terenting annual meeting of Branch No. 27 JST, on December 14, the lollovving people vere installed into office: John Krebel, aecr«tary-treas-urer; Joe Jauch, recording «ecretary; I<oui« Zorko and Frank Elenich, organizem; and Sophie Turkman, treaa-urep of "Zarja." The choice of officer« is conunendable. Club No. 27 should go forvard in 1941.
e
Saturday evening, Dec. 28, is the tim« designated for the annual meeting of Soc. "Zarja." On th« Kinerary mUI be the meeting folloved by shoving of the "Zarja Movie«," and tben a social vili vind up the affair« ot the night. Give a thought to capable nominees and aaaure "Zarja"
another »ucceasful year. Will you? »
Vktor Vehar, youngest son of the well-knovn Vehar family, received a beautlful vateh from the family for hU seventeenth birtkday.. "Vic,** a« he i« commonly called, is that pleasant young man vhose unaelfish devo-tion to "Zarja" has prompted him to perform many taaks on his ovrn ac-cord in a «ucces«ful effort to make the cluhroom a more enjoyable meeting plače. His villingnes« to co-oper-ate coupled vith hi« good attendance and cheerful dispo*ition ha« made of
him a popular "Zarja" member. *
From Egypt and Libya, vrhere the Italian« have been making a hurried about-face to the rear march, come British reports that among the thousand« of Italian sold ie rs made prison-crs, there ^re not too fev command-ing officers, including general«. An unroraantic situation -vrhich prompts the folloaring interropition, "What good i« a general vithout an army?" Thi« query can be very appropriately Ukcned to g aituation vhich exista in Our economic life todey! "What good ia a capitalist vithout the vorkers?" Both the general and the capiUliat gre uiK|ue«tionably of the h ti man ra««.' Both are ^fperident for their •nisteneo on the .prepiration of the oxyg«n vhich akotmds f^eohr end In great <*u«ntity, and, stratigolj enough is stili on* of tho fevr' untaxed items in the worid; aad on the conaumption Of food «nd drink of a consid«rably spicier quality and vmriot^ than that
masses. The Socialist hope is in intol-ligent aetion BEFORE the old older' dlgeated by the av«i^t« m«n.
collapses. Not after the var lays th« old order in ruins, but before tbe de-bucle strikes, is the time to aafe-guard human freedom and advance human culture by social and economic changes vhich vili end ancicnt injusticea. Not by the beneficionc« of a fuehrer, but by the intelligent u«e of those povvers that stili remain to them, can people divest themselves of an old slavery vithout Uking on a nev slavery.
*
THE QUBSTION isn't vrhether Hitler and slavery vili vin or vvhether Hitler and slavery vili lo««. The question is vhether peopl« vho live in countries vhere social changes can stili be made by popular decision vHl act In time. If they do they may preserve the freedom and dignity of
kr.ovn factor. Pertaining to legal matters "X" has often been accepted a« the legitimate signature of an il-literate person. To designate a »peci-fie spot one applies the letter "X," hence a commonplace statement "X marks the spot." If one sums up thene fev common u«e« of the letter "X" he vili arrive at the conclusion that today ve celebrate not C hristnus, but «n "unknown, illiterate spot."
In today's Chriatma« honors, Christ run« ^ond in advertising and fan-inail-popularity to a cheerful, twin-kle-eyed, red-faced old man — Santa Claus. No doubt a much more appeal-iun «tory can be told to the kiddie« about the vonderful and generous old man vith hi« bag full of toys for good little girls and boyg. Many a purse is emptied to make this4,dream-man" (a man vho isn't there), a reality to wide-eyed, unsophisticated, and ever-believing youngsters. On the other hand, it vould be difficutt, indeed, to go about racounting the ex-ploita of Christ, the healer of vtounds and of tired and veary soul«. Ves, time bring« about many changes in the custom* and beliefs of the human race.
Some vili perhaps think that thi« i« much ado about nothing, hovever it is an observation—a reflec-tion.
ALMANAC WINS PRAISE
The 1941-edition of our Family Almanac has received commendable re-vievs in two Slovene dailies—Pro-sveta and Enakopravnoat—most of the Slovene vteeklie«, Cankar'« Herald, and the Croatian veekly, Zajed-ni^ar.
ANNUAL MEETINGS
Slovene Labor Center, Inc., vili hold it« annual stockholders meeting on January 25, 1941. . Jugoslav Savings and Loan As«o-ciation has announced its annual etockholdera meeting to be held Feb-
ruary 22, 1941.
t ■ '. .___
CO-OPERATION
There is one thing that organized labor must be impressed vith and that is, the best means of obtaining th« end desired is by thorough organized effort and support. When Trvb-iam had its day, it vas a necessity, and vhile it vas crnde, it had its benefits. The necessity of co-operation vas and is apparent in every
but not least, both aro dependent on the humans for companionahip vith- i	of our lives^But the trouble
out vhich life vould be unbearable. ^ do not it a passing thought. It is the height of absurdity to as-, |Mlt pjoc| on in our weary vay, never sume that Ae general alone could reaching the goal of our ambitions,
defend and protect hi« country, or that the capitaliat alone could tum the vheels of indu«try. Tke general i« dependent upon the army and like-
knoving not hov or vhy, and final-ty passing in our checks, an example of vhat ignorance has failed to ac-compliah. While ve live, ve live from
vbe the capitali«t ia dependent upon | day dayf not knoving vhat to-*	' morrov vili bring out. During our
Iifetime as vorkingmen, ve hsve to bo prepared for any emergency and in thia reapect nothing can be accom-plished vithout co-opei-ation.
labor simply becauae th« «rmy makes th« general and labor makea the capitaliat. In «thtr vord«, the ma«eee need not be dominated by a minorlty, for the masne« have the pover to ivap the b«nefit$ due them if they on lv will.
♦
One vay to diseover just hov auc-ceaaful a Christmas season has been
Help Fight Tuberculosis
CHICAGO. — From 1936 to 1930 through the cooperation of the Tub-
the individual If thev fail to act—if i^o^«^« the amount of cheer ercuiogill institute af diicaae and the tnamnuai. n tne> iaii io	i diatributed, vrhkh, in tum, i« measur-
they refuse to sbandon capitalism for ^ by ^ amooJ|t of money expended
democratic socialism—they, too, may |.	^ |0 prCH.urf re9ult
have to travel the German road ' other vorvl«, buainosa men of to-
NEW "PINS AND NEEDLES" SHOW OPENS IN CHICAGO
First staged by an amateur labor group from the International Ladies Garment VVorkers Union aa sidellne entertainment for it« union membera, "Pins and Needles" ha« grovn maglc-ally into one of the biggest stage hlts of the past fev yeara.
The play has M«n revised from I ime to time «nd nev numbers ad-ded. "Pins" opened at the Stude-baker Thealre in Chicago on December 17, for an indefinlte run, at prices vithin the reach of shop vork* ej s.
The vide gulf betveen the doetor aervice by those vho can afford it;
co-operative service for those vho feel that the people should keep the control in their ovn hands; and, state |aid, via some form of compulaory aud hoapital care can be obtained at inaurance for thoae in the loveat In-reaaonable prices set by the conaum-! com« ivnka for vhom «ny form of era themselves. These consumers si so j medical treatment Is nov a luxury
• nd the people has tO be bridged either by state effort via compulsory inaurance or via thc co-operative health asaociation thru vhich medical
though Adolph Hitler finally meets the name fate as other dietators vho
tried to conquer the vorld.
Thirtieth Anniversary Of Woukegon SND Library
WAUKEGAN, III.—On Nev Yearfa Eve, Slovene« of Waukegan and No. Chicago through vho«e loyal support the SND library, one of th« fineirt Slovene libraries in the country, has been serving literary-inclined folks for the past 30 years, vili celebrate the Thirtieth Anniversary of th« library.
From reporU of their arrange-ments committee it Is apparent that they are arranging a program cr«dlt-able to the occasion. It vili satisfy the taste« of both young and old, and at the admission priče of only r,5c is certainly a bargain for a Nev Year's Eve program.
Direetors of the library also urge all thoae vho are not takin»: advant-age of gaining knovledge from th« fine aelection of Engliah and Slov«n« books on the library ahelve«, to do «o.
d«y see to it that the cheer is derivod from tho pocket-book and not from th« heart. Cheer front the heart vould be an «U-year initiative on the part of men, to love, «ympathize, and «id in every vay their follov men; vhereaa, cheer from the pocket-book, in a great meny cases, ia the fulfill-ment of a business-m«de social obli-gation vhich falls on Ae tventy-fifth of December. Our money«d business-men friends, vrhose donations to
churches, «tc., are aWrays made pub-,	.	..
Ik, have flooded Ae nevspapers vith mor* tnd more d,ff 1lcult-advertise-menta of "Xmas Glfts" instead of ^Christmaa Gtftaw.ln order to aave on time, ink, and apace. This can be called a form of exjploitation. Christmas. deflned, i« the celebration of th« birthday of Chrl^ The letUr "X" hovr«ver, has quite a fev uses.
Cook county, the organization vhich conducts the annual Christmas Seal Sale, and the Municipal Tuberculosn Sanitarium. 167,000 children in the c»ty's schools vere tuberculin tested and 23,000 positive reactors vere X-rayed.
This is the kind of vork you help by responding to the current sale of Christmas Seals.
With Ae "team of death"—sleet, snov, darkness and the holidav ru^i —Uking on nev and fresh plsvers each year at this time, the job of motorista and pedesti ians becomes
The vorat banki-upt in the vorld i* the man vho has lost his enthusiasm
Socialista because
outlived __— —^.. ...Hi H^H H H	_	..
longer	mankifid; the vorkers Radio telephone seivic« has been
can't find jobs and Ae dollars of the | established in China betveen Kun ovning claaa can't find inveatmenta ming and Chengtu.
vould ovn »nd »dminiater theae aa-• ociationa and hire the doctor'a aervice«; In other vorda, the tablea are
turned, the doetor becomes the hon- successful co-operative medical a< ored servant of the people instead of' ciations established abroad and here
and to vhose aid the state must
come. ^
The author tells Ae story of the
the master.
Evidence is piled up to prove that individualism in the field of medicine is no more practical in the days of
In the United States, and pointa out the aucceasea achieved In Europe«n countriea thru forma of coiwpulaory inaurance.	>
AMERICAN FAMILY ALMANAC
ConUina 14 ahort atorlea, 7 poema, 8 hiatorlcal artlclea about Slovene«, % traveloguoa, 7 Informative artlclea and complete almanac daU for the year 1941. Richly illuatated thruout.	$1 por eopy.
Ordtr from PROLETAREC BOOK SHOP 2&I S. LAWNPALE AVE., CHICAGO, ILL.
We are ahra.va complaining oui daya are fev," and aeting as thougli there vould be no end of them. — In mathematica "X" la alvays Ae un- Seneca.
.......................................
Netv Vear's Eve
"" You Have A Date For
• r
Tuc«day Evening, December 311940 j
. DANCING MID-NIGHT ENTERTAINMENT £XCnXMENT — HILARITV — SLOVENE DINNER — COM RA DES HIP _ FUN
LAWN0ALE MASONIC TEMPLE
(W««t 23rd Street and MillaH Avenue)
SPONSORED »Y BRANCH NO. I J. S. F.
Plan to spend A« evening vith jrour boaom friends vhose thoa^hta and company yoo ahare throughout the year.
Ticket«: Sfte H advance — Mc at tke door. ....................................^