Lato LXYH
pflOUM ▼
/ C]u«w f mto, foi & mm 133b

Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
Telefoni aredniHra la apravet IMS, «M», »M, 40-98 — Izhaja vsak daa ijntraj razea ponedeljka la dneva p« praznika
Cek. račnn: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Proga-Dunnj 24.797
U pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Obravnave v skupščini Finančni odbor pretresa:
PriTnali' ia fr^ko A r,	s______i	^
Priznati je treba, da slovenske javnoeti nI bilo lahko zopet zainteresirati za obravnave v narodni skupščini. Kajti naše ljudstvo je bilo 10 let brez svojega pravega političnega zastopstva, ki bi izražal neponarejeno mišljenje slovenskega naroda. Oni, ki jih je v Belgrad pošiljala ljubljanska Kazina, oziroma jenesarska diktatura, so se zavedali, da ne predstavljajo narodne večino in da so bili izvoljeni — v kolikor so sploh bili voljeni — na pritisk oblasti in ne po svobodni volji ljudstva. Po tem 6poznaniu 60 se tudi ravnali. Malokdo med njimi je poznal potrebe ljudstva in se za nje tudi ni orignl. Zato tudi nismo slišali stvarnih govorov v prid našemu gospodarstvu in naše kulture. Svojo »usposobljenost« za vodstvo naroda so morali ti eksponenti Kra-nierjeve JNS le neprestano dokazovati s tem, da eo znali gladko frazariti o »edinstvu nacije« in pa kar moč denuneirati klerikalce kot protidržavne eleme.To je bil ves njihov, nikdar izčrpan »državniški« program. Zato eo se iz njih ust slišali govori, od katerih je komaj kdo po svoji vsebini presegal znano plehkost govorov Kramerja in Puclja in 60 ti »narodni zastopniki« postali v skupščini prosluli po svojih izvajanjih, v katerih so kaj pogosto blatili in denuncirali večino slovenskega naroda.
Nasprotno tej žalostni in res edinstveni karikaturi političnega zastopstva pa je slovenski narod pri svobodnih volitva 11. decembra lanskega leta izvolil in poslal v zakonodajno skupščino poslance, o katerih bo tudi političen nasprotnik moral priznati, da se pošteno trudijo v smislu nalog, ki so jih z izvolitvijo prevzeli. Že iz dosedanjega njihovega dela se vidi, da se živo zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli pred celim narodom kot njegovi politični zastopniki. Njih govori niso izraz kakega klikarstva, še v misli jim ne pride, da bi koga denuncirali ali blatili, — kar je bilo glavno opravilo jenesarjev v skupščini. Naši sedanji poslanci se prizadevajo, da bi kaT moč uspešno zastopali koristi vsega naroda in vseh Njegovih stanov, brez razločka, ali bodo dobrine, ki jih bodo izvojevali, prišle v korist klerikalcu ali liberalcu. Kdor je pretekli teden zasledoval temeljite obravnave naše parlamentarne delegacije o naši prosveti, o vprašanjih naše notranje politike, o razmerah pri železnici, na pošti iin drugod, bo moral nepristransko priznati, da gre ea vpraSanja, ki se tičejo vsega našega naroda Jbrez ozira na strankarsko pripadnost in da so naši poslanci nasvetovali in zahtevali tako rešitev, od katere bi ves narod imel koristi. Naša borba na belgrajskih parlamentarnih tleh gre v glavnem za tem, da se za Slovenijo doseže enakopravnost na vseh področjih javnega življenja, gospodarstva in politične uprave. Prepričani smo namreč, da je enakopravnost vsega prebivalstva najboljši temelj za trdnost države in v današnjih razmerah najbolj gotova pot do trajnega političnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi.
Enkrat ali dvakrat so se oglasili poslanci, ki zastopajo južne pokrajine naše države in slovenskim poslancem očitali, da za Slovence preveč zahtevajo in da hočejo vse dobrine državnega preračuna pobasati za Slovenijo. Na ta dokaj neslan in neutemeljen očitek je slovenskim poslancem bilo kaj lahko odgovoriti: Za Slovence ne zahtevamo nobenih privilegijev, toda od zahteve |po enakopravnosti z ostalimi deli države ne bomo nikdar odnehali. Predlagamo, da se preračun razčleni po območjih posameznih finančnih direkcij, da se bo natančno in v podrobnosli lahko videlo, koliko poedine pokrajine prispevajo in koliko dobivajo iz skupne državne blagajne. Druga zahteva naših poslancev je, naj državna uprava v poedinih panogah ne zanemarja še dalje svojega upravnega aparata v Sloveniji kakor je delala dosedaj. Pošta ali železnica na primer poslujeta danes v Sloveniji mnogo 6labše kakor pred 15 leti, pa čeprav smo obmejna pokrajina, ko se iz vseh inozemskih oglov lahko vidi in meri naša nemarnost in revščina. Varčevanje državne uprave ne gre tu le v škodo prebivalstva, ki ima pravico zahtevati za drag denar tudi brezhibno funkcioniranje teh ustanov, ampak se dela škoda tudi sami državni upravi, ker nima toliko dohodkov, kakor bi jih z boljšo upravo lahko dosegla. In tretja naša zahteva je, naj se davčna praksa na isti način, kakor se izvaja v Sloveniji, izvaja po vsej državi. Čim bo to osnovno načelo socialne pravičnosti izpolnjeno, da bodo namreč finančna bremena enakomerno in davčni moči primerno porazdeljena na vso prebivalstvo, potem ne dvomimo niti trenutek, da bo prav za vse potrebe, ki jih ima državna blagajna, dovolj denarja na razpolago. S takimi ukrepi pa bo tudi misel sporazuma najhitrejše napredovala.
Slovenska parlamentarna 'delegacija naj pričelo delo za enakopravnost Slovenije le krepko na daljiuje ter naj v pravcu svoje priznane predanosti jugoslovanski državni misli po 6vojih najboljših močeh tudi prispeva za takšno notranjepolitično ureditev, da bo naša lepa Jugoslavija na znotraj in na zunaj čim trdnejša in vsi njeni državljani Čim bolj zadovoljni in čim bolj ponosni na svojo 6kupno veliko jugoslovansko domovino.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zjasnilo v vseh predelih. Snežilo bo morda še v gorskih krajih in na jugovzhodu države. Ponoči mraz.
Zemnnska vremenska napoved: Hladno vreme. Postopna zjnsnitev povsod. Nekoliko snega utegne biti v gorskih predelih in v južnovzhodnem delu Iriržave. Ponoči mraz.
Dunajska vrem. napoved: Počasi se bo zjasnilo. Tu in tam malo snega. Ponoči mraz.
Pooblastila k llmnmmnu zakonia
Pooblastila finančnega ministra
Belgrad, 11. marca. m. V skupščini se Je danes spet sestal finančni odbor ter je pričel pretresati amandemente, ki jih je predložila kr. vlada k finančnemu zakonu.
Fond za narodno obrambo
V	finančnem zakonu se e posebnim dopolnilom ustanovi fond za n a r o d n o o b r a m b o. Da
bi se dobila sredstva za ta fond in da bi se deloma mogle pokrivati obveznosti 6% posojila za javna dela, je uveden poseben prispevek \ obliki doklad na neposredne davke, {'osebni prispevek se bo pobiral od vsakega davčnega zavezanca, torej od pravnih in fizičnih oseb. Podlaga za od-meritev prispevka je celokupni predpis preteklega leta na vse davke, ki 6e sumarno knjižijo, torej zemljari.no, zgradarino, pridobnino, rentni davek jx) razporedu in službeni davek pri davkih, ki se pobirajo po odtegljajih, torej pri uslužbenskih davkih in davkih na rente iz čl. 71 ter davkih na dividende, ki služijo za podlago vplačila v tekočem letu.
V	podlago za odmero prispevkov se ne vrain-
najo: davek na poslovni promet, davek na luksus in vojnica. Poseben prispevek se pobira po progresivni lestvici, ki se pričenja s 15% od skupne vsote davka do 10 din, in pri skupni vsoti 200.000 din doseže 25%, v katerem odstotku se potem pobira od 200,000 din dalje. Osebe, ki imajo tri ali štiri otroke, plačajo prispevek po n i ž j i stopnji, oni pa, ki imajo pot ali več otrok, pa še ono stopnjo nižje. Neoženjeni, 6tari čez 30 let, plačajo prispevek po višji stopnji, kot bi ga sicer. Od službenih prejemkov se pobira prispevek samo v polovičnem znesku. Na prispevek se ne morejo nalagati nikake samoupravne doklade niti se ne jemlje pri davčnem, cenzusu. Od plačanega prispevka se bo letno dajalo v fond za narodno obrambo 350 milijonov, ostanek se bo porabil za izpolnitev obveznosti iz 6% posojila za javna dela. Plačevanje tega posebnega prispevka stopa v veljavo 1. julija letos. Pobiral se bo deset let, to je do 30. junija 1949.
Davčna oprostitev zadrug
Odredba § 19., točka 12. finančnega zakona za Kfeto 1934—1935, torej davčna oprostitev zadrug, ki dajejo obresti od deležev in delijo višek iz poslovanja, ki je veljala za davčno leto do 1. 1935, so podaljša še davčno leto 1936-1937.
Druga določila
Povišane so kazni za nerednosti pri plačevanju takse pri tarifni postavki 99 a na kino vstopnice in vstopnice pri javnih prireditvah.
Dalje so povišane takse iz tarifne postavke 270 do 222 v postopanju pri carinjenju in uvedeno novo takso za polaganje izpitov oseb trgovsko mornarice.
Finančni minister se pooblašča, <1a sporazumno s pravosodnim ministrom z uredbo predpiše enoten postopek pri ugotavljanju prednosti podlago za odmero naslcdstvcnih in darilnih taks in pristojbin.
Gledališki dinar se bo lahko uporabil tudi za banovinska subvencionirana in nesubvencionirana gledališča v banovinskih in ostalih mestih.
Banovinska trošarina na obutev, ki se je doslej pobirala tudi od obutve domače produkcije, se bo v dosedanjem obsegu pobirala samo od uvožene obutve. Na obutev domače produkcije jo zdaj uvedena enotma banovinska trošarina v višini 3 din za par. Pobira se samo od obutve, ki ni izdelana iz usnja. Namesto dosedanje banovinske trošarine na obutev in na plašče iz usnja se bo pobiralo 4% od vrednosti kože obenem s skupnim davkom na poslovni promet.
Odpravljena jo tudi banovinska trošarina na klinice za britje.
25% odpisu kmečkih dolgov, ki gre po čl. 10 uredbe o odpisu kmečkih dolgov v breme denarnih zavodov, se priznava davčna prostost v smislu predpisa točke 6 člena, 83 zakona o neposrednih davkih. Ta odredba velja za nazaj od dne, ko jo uredba stopila v veljavo.
Pooblastila
pravosodnega ministra
Ministrski svet ima pooblastila, da na predlog kmetijskega, pravosodnega in finančnega ministra predpiše uredbo o notranji kolonizaciji.
Z uredbo se lahko izpolni in dopolni uredba o ureditvi kazenskih zavodov, uredba o uslužbencih in drugih podobnih zavodov, uredba o organizaciji in uporabi ter povečanju kaznilniških delovnih moči. uredba o uniformiranju in o oborožitvi jetniških paznikov, uredba o posebnih dodatkih v denarju in nalirri za državne uslužbence državnih jetniških zavodov, uredba o ustanovitvi in delovanju državnih zavodov za vzgojo in po-boljševanje otrok in mlajših mladoletnikov.
Prav tako lahko pravosod. minister izda uredbo z zakonsko močjo o ekspropriaciji, dalje uredbo z zakonsko močjo o prenosu premoženja in imovine verskih ustanov katoliške vere v lastništvo in upravo katoliške Cerkve. S to uredbo se bo predpisalo vrhovno državno nadzorstvo za upravo tega premoženja kakor tudi odredilo prenos uprave.
V sporazumu s finančnim ministrom pravosodni minister lahko izda uredbo t zakonsko
močjo o nedvign,jenih sodnih depozitih', uredbo o disciplinskih predpisih za sodno administrativno osebje.
Pravosodni minister lahko z uredbo tudi spremeni in dopolni zakonik o sodnem postopku v civilnih tožbah.
Prav tako ima pravosodni minister pooblastilo, da lahko spopolni izpraznjena mesta pomožnega škofa v Makarski, ter da pravosodno ministrstvo lahko izdaja svoj uradni list.
Nadalje ima pravosodni minister pooblastilo, da lahko v sporazumu s kmetijskim, notranjim in vojnim ministrom predpiše omejitev glede odtujevanja in obremenitve nepremičnega premoženja kakor tudi odnosni postopek in da lahko žo izdano uredbo po potrebi spremeni in dopolni.
Pravosodni minister ima nadalje pooblastilo za ustanovitev upravnega sodišča v Novem Sadu.
Glede sodnikov je v finančnem zakonu določeno, da sodnik, ki kandidira za poslanca ali namestnika, za tri leta od njegove izvolitve ne more biti postavljen za sodnika na področju okrožnega sodišča, kjer kandidira. Prav tako je za sodnike določeno, da se strogo prepoveduje sodnikom izrabljanje oblasti v strankarske namene.
Pooblastila prosvetnega ministra
Prosvetno ministrstvo ima pooblastilo, da lahko po odobritvi ministrskega sveta izdela iu predpiše naslednje uredbe: uredbo o spremembi in dopolnilih zakona o učbenikih, uredbo o umetniškem svetu prosvetnega ministrstva, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona: a) o srednjih šolah, b) o učiteljiščih, c) o meščanskih šolah, uredbo o državni tiskarni kraljevine Jugoslavije, uredbo o ekonoinsko-komercialni visoki šoli v Belgradu in Zagrebu, uredbo o muzejih, uredbo o zaščiti starin, uredbo o knjižnicah, uredbo o arhivih, uredbo o gledališčih, uredbo o umetniških šolah, uredbo o ureditvi in poslovanju akademskih menz v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, uredbo o ustanovitvi in ureditvi instituta Nikolaja Tesle, uredbo o ustanovitvi in ureditvi arheološkega in-sftuta kraljevine Jugoslavije v Belgradu, uredbo o nreditvi bogoslovnega semenišča v Splitu in bo-grislovja v Mariboru ter uredbo o rangu katoliških bogoslovij t naši kraljevini.
Za ljubljansko univerzo 31 milijonov
Prosvetni minister ima pooblastilo v finančnem zakonu, da lahko najame iz Drž. hip. banke posojilo do zneska 130 milij. din za jx>trebe, ki so določene v raznih predpisanih odločbah ministrskega sveta. Iz tega zneska so tudi določeni krediti za potrebe belgrajske, zagrebške in ljubljanske univerze. Kakor smo že poročali, dobi ljubljanska univerza 31,100.000 din.
Nadalje ima še prosvetni minister pooblastilo, da izda uredbo o ustanovitvi književnega fonda za podpiranje in pospeševanje nacionalnega knji-ževništva ter uredbo o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske fakultete v Sarajevu.
Za učileljstvo
in hateheie
Nadaljnja pooblastila za prosvetno ministrstvo v finančnem zakonu so naslednja:
Okrajni iu mestni šolski nadzorniki imajo pravico na stanarino v smislu § 29 zakona o narodnih šolah.
Vcroučitelji na ljudskih šolah, ki so državni uradniki, imajo pravico do stanarine v istem znesku kakor učitelji ljudskih šol.
Izjemoma se od čl. 7 in 146 zakona o ljudskih šolah dovoljuje, da lahko anaflabctske tečaje vodijo tudi privatne osebo j>o predhodni odobritvi prosvetnega ministrstva.
Za učiteljsko pripravnike ljudskih šol se lahko postavijo tudi dosedanji ali bivši pogodbeni učitelji ali učitelji-dnevničarji, ki' so poleg zrelostnega izpita na učiteljišču v tujini dosegli no-strifikacijo tega izpita. Pogodbeni učitelji ter učitelji dnevničarji s položenim zrelostnim izpitom, odnosno z diplomskim učiteljskim izpitom, delajo izpit iz nacionalne skupine predmetov ter se po položitvi praktičnega izpita lahko postavijo za učitelje ljudskih šol s tem, da so jim dosedanja služba prizna po odredbi uradniškega zakona iz § 54 v zvezi s § 53 zakona o državljanstvu.
Izjemoma od odredbe § 120 zakona o ljudskih šolah in čl. 24 uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva se lahko v teku proračunskega leta 1939-40 postavijo za banovinske šolske nadzornike tudi osebe, ki so dokončalo nižji tečaj višje pedagoške šole ter imajo najmanj 15 let službe.
Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofskih fakultetah in napravili profesorski izpit, se prevedejo za profesorje analogno predpisom po točki 22 g 62 finančnega zakona za leto 1932-33. Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofskih fakultetah in položili profesorski izpit, lahko prestopijo tudi v srednje in učiteljske šole v skupino, v kateri so bili pri prehodu. Oni, ki ostanejo na meščanski šoli, napredujejo kot profesorji srednjih in učiteljskih šol.
Duhovnikom priznahih Veroizpovedi se pri
vstopu v državno učiteljsko službo na srednjo šolo prizna čas, ki so ga prebili v dušnopastirskl službi, v lela državne službe. Duhovniki priznanih veroizpovedi lahko vstopijo v državno učiteljsko službo na srednjo šolo po predhodnem položenem drž. izpitu. Ob tej priliki vstopa v državno učiteljsko službo na srednjih šolah se jim ne more priznati več kot 20 let duhovniške službe. Duhovnikom-Ternučiteljcm. ki bodo 1. aprila 1939 v državni službi na srednji šoli, se bi priznala duhovniška
služba, prebita r cerkveni službi za napredovanj« in pokojnino tako, da so naknadno prevedejo po letih službe, prebitih v službi Cerkve in državo.
Vsa prednja pooblastila je sedanji skupščinski finančni odbor že sprejel.
Pooblastila zunanjega ministra
Zunanje ministrstvo ima pooblastilo, da lahko izda uredbo o ureditvi zunanjega ministrstva ter diplomatskih in konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavijo v tujini, da lahko posamezna poslaništva v tujini poviša v stopnjo veleposlaništev.
Dalje ima pooblastilo, dn lahko najame pri Drž. hipotekami banki posojilo 5 milijonov din za nakup poslopja za naše poslaništvo v Budimpešti ter posojilo 10 milij. din za zidanje potrebne zgradbe za naše poslaništvo v Sofiji.
Notranfe
ministrstvo
Nolranje ministrstvo ima pooblastilo, da sporazumno z vojnim ministrom po odobritvi ministrskega sveta izda uredbo o spremembah in do-polnilih zakona o orožništvu, nadalje o nošenju in izobešanju zastav na poslopjih, nadalje uredbo o izdajanju in vidiranju potnih listov, uredbo o policijski kontroli tujcev.
Prav tako ima pooblastilo, da lahko z uredbo ustanavlja ter menja področja meja in sedežev okrajev v smislu določil čl. 50 in 51 zakona o notranji upravi, in to vse, ne da bi se menjalo meje banovinam.
Nadalje ima pooblastilo, da lahko menja spremembe in dopolnila uredbo, izdane na podlagi čl. 55, 56 in 58 zakona o notranji upravi, ter pooblastilo, da lahko izda uredbo, s katero se bo uredila celokupna služba požarne hrambo v Jugoslaviji.
Vofno mini
Vojno ministrstvo ima pooblastila, da pri Drž, hip. banki najame posojilo 20 milij. din zn zidanje in ureditev častniških domov v večjih mrvsl-nih posadkah, da lahko odobrava brezplačno prostore priznanim organizacijam športnega letalstva in njihovih motorjev na vojaških letališčih, tla daje organizacijam športnega letalstva športne motorje po kupni ceni in da popravljajo letalske motorje, izvršene v vojaških delavnicah, po režijski ceni.
Vojni minister ima tudi jiooblastilo, da za potrebe novega letalskega oboroževanja lahko po najkrajšem postopku sprejme v službo potrebne državne inženirje in tehnike in drugo specialiste kot pogodbene uradnike.
Izjemoma od odredbe tretjega odstavka čl. 42 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice se pooblašča vojni minister, da lahko pokliče v odslužitev obveznega roka službe v stalnem kadru tudi one rekrute, ki so žc ilopolnili 25 let, toda naj-delj do 27. lela starosli.
Nadalje ima vojni minister pooblastilo, da se na onih mestih ali prostorih, ki jih vojni minister posebej določi s svojim odlokom, ne more brez predhodnega pristanka vojaških oblasti dovoljevati tujini državljanom, da bi jemali v zakup lovišča, ter tudi naši državljani ne morejo brez posebnega dovoljenja vabiti v svoja lovišča tujih državljanov. Na teh prostorih, ki jih bo minister posebej označil s svojim odlokom, se tudi ne more brez predhodne soglasnosti vojaških oblasti izdati odobritev za stalno stanovanje.
Vojni minister ima v finančnem zakonu pooblastilo, dn po odobritvi ministrskega sveta predpiše uredbo z zakonsko močjo o petih letih delovnega načrta za razvoj in propagando civilnega letalstva.
Ministrski svet se pooblašča, da na predlog gradbenega ministrstva izda uredbo o spremembah in dopolnilih uredbe o državnih in banovinskih cestnih fondih ter uredbo o melioracijskem fondu.
Nadalje se pooblašča gradbeni minister, dn lahko po odobritvi ministrskega sveta ustanovi podjetje za proizvajanje cementa v državni režiji iz sredstev državnega cestnega fonda. V ta namen luhko gradbeno ministrstvo najame posojilo v smislu čl. 6 uredbe o državnih iu banovinskih cestnih fondih. Gradbeni minister lahko tudi predpiše, za katera državna in samoupravna dela se ho moral cement v celoti ali samo delno nabaviti iz gornjega državnega podjetja.
Nadalje ima gradbeni minister pooblastilo, da lahko izda uredbo o nadzoru in plačevanju tnks in povrnitvi za pregled parnih kotlov, daljo uredbo z zakonsko močjo o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanja električne energije, uredbo o ureditvi gradbenega ministrstva ter njegove zunanje službe.
Gradbeni minister ima pooblastilo, dn lahko v sporazumu s finančnim ministrom predpiše tarifo za nerazvrščeno tehnično osebje v tiskarski delavnici v Zavodu za proučevanje in preizkušanja gradbenega mnterinln v gradbenem ministrstvu, nadalje, tla predpiše uredbo, s kn tero bo uredil način potrošnje dohodkov od plačanih tnks za preučevanje in preizkušnjo materialu v gradbenem ministrstvu.
Nadalje ima pooblastilo, da lahko v sporazumu s trgovinskim ministrom predpiše uredbo, pravilnik ali predpis za instalacije vodo-
Skupščina končala proračunsko obravnavo
Preračuni za kmetijstvo, telesno vzgojo In socialno politiko sprejeti
Belgrad, 11. marca. m. Nočna seja narodne
skupščine, na kateri je bila razprava o preračunu kmetijskega ministrstva v podrobnostih, j« trajala do 4 zjutraj. Od slovenskih poslancev so govorili Ivan Štrcin, Martin S t e b I o v n i k in Vekoslav K i g I e r.
Sobotna seja
Na današnji dopoldanski seji je bila skupščinska razprava o proračunskem predlogu ministrstva za telesno vzgojo ljudstva v podrobnostih. Govorilo je več poslancev. Od slovenskih poslancev je govoril dr. Albin Šmajd, ki se je bavil z vsemi vprašanji, ki spadajo v resor ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Zavzemal se je tudi za reorganizacijo tega resora.
Na izvajanja poslancev Je odgovoril resorni minister Djura Cejovič. Izrekel je priznanje nacionalnemu delu Sokola, kar pa je nezdravega v njem, bo vestno proučil in bo storil potrebne korake. Glede Zveze lantovskih odsekov jo dejal, da
je ia t« organizacijo v preračuna s posebnim nmandmanom zagotovljena podpora 500.0(10 din. Prav tako je minister izjavil, da bo gledal, da se gasilski zakon primerno spremeni v smislu zahtev, ki so bilo izražene v zadnji resoluciji zvezno uprave. Končno je minister poudaril, da bo storil vse |)otrebno, da se bodo obvezni vzgojni tečaji vršili ne samo ob nedeljah, temveč tudi druge dni. Strokovni tečaj za inštruktorje obvezne telesne vzgoje pa bo skušal organizirati po banovinah, ako bodo to dopuščale razmere v dotičnih banovinah.
Po sprejetem proračunskem predlogu ministrstva za telesno vzgojo je skupščina prešla na razpravo o proračunskem predlogu ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje.
Po poročilu resornega ministra Miloja Kajako-riča je prosilo za besedo več govornikov in ob času, ko to poročamo, seja še traja. Od slovenskih poslancev je doslej govoril Rudolf Smersu, govorila pa bosta še tudi dr. Maksim Sevšek ln dr. Klar. Seja narodne skupščine ho trajala pozno v noč in bodo na nocojšnji seji sprejeti tudi v podrobnostih rezervni krediti.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vodov, kanalizacijske naprave kakor tudi zn vse vrste osebja, zn napravo parnega, vodnega in zračnega gretja, za električne instalacije vseh vrst ter izdelavo električnega materiala.
Nadalje ima pooblastilo, da lahko izda pravilnik, s katerim se zaizvedbo regulacijo rek in potokov predpiše uporaba ljudskih moči v slučaju, če je izvedba teh del neobhodno potrebna za javno varnost in asanacijo poplavljenih ali nezdravih krajev.
Gradbeni minister je nadalje pooblaščen, da se lahko na področju, kjer so se zemljišča me-liorirala z delom, izvedenim za obrambo države, kakor tudi na veleposestvih, ki jih upravljajo veleposestniki sami, na podlagi zakona o vodnem pravu tudi brez pristanka zainteresiranih osnuje vodna zadruga za vzdrževanje vodnih naprav.
Gradbeni minister ima pooblastilo, da lahko spremeni in dopolni uredbo o službenih odnosih državnih cestnih nadzornikov ter o njihovih prejemkih. Prav tako lahko spremeni uredbo o službenih odnosih državnih cestarjev in o njihovih prejemkih.
Po odobritvi ministrskega sveta lahko gradbeni minister predpiše tudi uredbo z zakonsko močjo o cestah in s to uredbo se bodo menjale dosedanje odredbe zakona o državnih in zakona o nedržavnih cestah.
Pooblašča se tudi gradbeni minister, da predpiše potreben pravilnik in potrebna navodila za izvajanje zakona o izkoriščanju vodnih sil. Prav-tako ima pooblastilo za izdajo pravilnika za izvajanje posameznih odredb gradbenega zakona.
V	sporazumu s pristojnimi ministri in po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic ima pooblastilo, da izda pravilnik o nagradah za pooblaščene inženirje.
V	sporazumu z notranjim ministrom gradbeni minister lahko predpiše uredbo z zakonsko močjo o zaščiti in uporabi javnih cest. S to uredbo se bo zamenjala sedanja uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. lun. 1029.
Gradbeni minister ima v soglasju s finančnim ministrom poblastilo, da lahko najame pri DNB posojilo 50 milijonov din za zgraditev objektov zaradi preskrbe z vodo brezvodnih krajev. Ta kredit se Ho v prvi vrsti uporabil za dovršitev že započetih naprav.
Doprinos za izredno izkoriščanje državnih cest se bo moral v bodoče plačevati samo v gotovini.
Gradbeni minister ima pooblastilo, da izjemoma od predpisanega zakona o pooblaščenih inženirjih in pravilnika o razdelitvi delokroga posameznih strokovnih pohlaščenih inženirjih lahko dovoli, da gozdni inženirji na področju njihovega službenega delovanja kakor tudi kvalificirano gozdne strokovnjake za ona posestva, kjer so upravitelji, lahko izdelujejo gospodarske načrte v zvezi z eksploatacijo gozdov, in to za pogozdovanje posestev do višine 50 ha na področju dravske banovine.
Vodno zadruge, ki so so zadolžile v času od 1. januarja 1919 do 31. decembra 1934 zaradi izvedbe investicijskih del za melioracijo zadružnega področja, bodo plačevale, pričenši od prvega plačilnega roka, ki nastopi dno 1. aprila 1939, pa nadalje v prihodnjih mesecih, obrestno mero 4Vs% letno za te dolgove, v kolikor ni dogovorjena nižja obrestna mera. Ta odredba velja tudi za dolgove Glavn. odbora za osuševanje Ljubljanskega barja.
Prednjim zadrugam, ki so se zadolžile v času od 1. januarja 1Q1Q do 31. decembra 1034., se zniža dolg, računajoč njihovo stanje nn dan 1. aprila 1939, za 25%, če so ti dolgovi' pri D1IB, pri PAB ali ostalih samoupravnih in privatnih denarnih zavodih ali drugih ustanovah. V primeru, da kljub temu znižanju višina preostalih dolgov predstavlja znatno obremenitev, ki jo zadruga zaradi tehničnega in finančnega stanja ne bi moda prenesti, se dolg lahko zniža tudi do 50%. Prošnje zainteresiranih zadrug se morajo predložiti gradbenemu ministrstvu najkasneje jlo 1. julija 1939. O njih bo odločeval finančni minister v sporazumu z gradbenim in kmetijskih ministrom. Tudi odredbe veljajo za •
dolgove Glavnega odbora za osuševanje Ljubljanskega barja.
Nazadnje se v finančnem zakonu pooblašča gradbeni minister, da oglasi za državne ceste naslednje, doslej bnnovinske ceste: Banovinsko cesto I. vrste Krška vas—Kriko— Zidani most—Celje. Ta cesta je odslej državna cesta št. 2. Murska Sobota—Maribor—Dravograd je odslej državna cesta št. 58. Cesta Ljubljana— Jelen je—Sušak je odslej državna cesta št. 59. Bnnovinska cesta 1. vrste Kranj—Jezersko— državna meja je odslej državna cesta št. 58.
Nazadnje ima gradbeno ministrstvo pooblastilo, da se celokupni gradbeni material, ki je potreben za groditev, popravilo in vzdrževanje državnih cest in naprav na njih oprošča plačevanja trošarine, mitnine, mostnrine in drugih samoupravnih taks in dajatev.
Prometno
ministrstvo
Prometno ministrstvo ima v finančnem zakonu pooblastilo, da lahko na podlagi § 45 uredbe za zavarovonje državnega prometnega osebja za primer bolezni in nesreč v zvezi z določili zakona o lekarnah in nadzorovanju nad upravo humanitarnih fondov v prometnem ministrstvu odpira v sedežih oblastne uprave bolniškega fonda lekarne ter lekarniška in sanitetna skladišča za člane bolniškega fonda držav, prometnega osebja in njihovih družin.
Nadalje se pooblašča prometni minister, da lahko najame posojilo v znesku 500 milijonov din.
Prometni minister lahko določi, da se uradniki, ki so bili dne 1. novembra 1923 prevedeni in razvrščeni po odredbi zakona o državnem prometnem osebju in tega dno tudi v službi državnega prometa, računa tudi čas, prebit pri bivši južni železnici, kot da bi bili v državni službi.
Nazadnje se prometni minister pooblašča, da pri postavljanju delavcev in dnovriičarjer kot državnih regularnih uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju lahko izda odlok, da so tem dosedanja leta dela vračunajo v leta regularno službe, v napredovanje in pokojnino, tako da bo plačane vlogo v pokojninski fond prenesejo v uradniški fond državnih uslužbencev, odnosno da se razlika naknadno vplača v določenem roku.
Pooblastila ministra za gozdove in rudnike
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da izda uredbo, s katero bo uredil službo gozdarskih paznikov, logarjev, nadlogarjcv in upravnikov državnih gozdov, nadalje, da v soglasju z ministrskim svetom lahko že izdano, ali pa pridobljeno pravico za preiskovanje in pridobivanje mineralnih olj, zemskih smol m plinov lahko razveljavi ali razlasti, v kolikor se delo že ni pričelo, in sicer v splošnem državnem interesu, ali pa v interesu državne obrambe.
Pooblastila poštnega ministra
Poštni minister se pooblašča, da v sporazumu s finančnim ministrom in ministrom za soc. politiko in narodno zdravje v § 90 uredbe o invalidih in ostalih vojnih žrtvah 1. decembra 1938 določi, na katere vrste poštnih pošiljk se bo poleg predpisane poštne takse moralo obvezno lepiti tudi invalidske znamke.
Da se omogoči kmečkim občinam telefonska zveza s svojimi okrajnimi ndčelstvi, odnosno neposredna zveza z državno pošto, se kmečke občine pooblaščajo, da lahko pri Poštni hranilnici v Belgradu ali pn pri mestnih hranilnicah najamejo posojila zn gradnjo telefonskih prog. Posojila bodo občine lahko dobivale po 5% obrestovanja, odplačati pa bodo morale ta posojila v roku od 5 do 10 let.
Nova oddajna postaja v Ljubljani in Mariboru
Poštni minister se dalje pooblašča, da v soglasju z ministrskim svetom lahko z uredbo odvzame podeljene koncesije društvom Radio n. d. in Radio d. d. Zagreb, ali da sklene z omenjenimi društvi z vsakim posebej pogodbo za zgraditev in eksploatacijo novih radijskih postaj v Belgradu in Zagrebu, na njunem dosedanjem pogodbenem področju r relejnimi po-stajami v Skoplju, Sarajevu in Splitu.
Glede državne radijske oddajne postaje v Ljubljani se poštni minister pooblašča, da v soglasju z ministrskim svetom sklene za njeno dosedanje pogodbeno področje pogodbo s Prosvetno zvezo v Ljubljani glede zgraditve in eksploatncije nove oddajne radijske postaje v Ljubljani in relejne postaje v Mariboru.
Pooblastila kmetijskega ministra
Kmetijski minister se pooblašča, da lahko z uredbo spremeni in dopolni zakon zn pospeševanje kmetijstva glede financiranja občin, kmetijskih zaklodov in okrajnih kmetijskih odborov. Dalje se pooblašča, da lahko izda uredbo o srednjih kmetijskih šolah, uredbo o srednjih kmetijskih gospodinjskih šolah, uredbo o nižjih kmetijskih šolah in uredbo o posebnih kmetijskih šolah in tečajih, nadalje uredbo, s katero bo uredil stabilizacijo površine hmeljskih nasadov, prisilno organizacijo hmeljarjev, trgovino s hmeljem, kot tudi zaznamovanje hmelja. Prov tnko ima pooblastilo, da lahko z uredbo predpjše vse potrebne ukrepe za sanacijo in pospeševanje zadružne zveze.
V	sporazumu z notranjim ministrom lahko kmetijski minister izda pravilnik za izvajanje določb čl. 98. zakona o pobijanju kužnih živinskih bolezni in da izda uredbo o svilarstvu. S to uredbo se bo predpisala ustanovitev privilegirane delniške družbe »Državna tvornica za svilo«. Minister za kmetijstvo ima dalje v finančnem zakonu pooblastilo, da lahko iz viškov državnega kmetijskega zaklada iz prejšnjih let do zneska 1,000.000 din nabavi objekte in ustanovi postaje za odgoj žrebet iz kraškega področja, dravske in savske banovine. Nadalje lahpo premesti državni mlekarski zavod iz Škofje Loke v Kranj in da vse določene kredite za ta zavod v Škofji Loki porabi za isti zavod v Kranju ter iz viškov državnih kmetijskih zakladov iz prejšnjih let porabi znesek 1,000.000 din za zgraditev potrebnega poslopja za ta zavod v Kranju.
V	sporazumu z ministrom za socialno politiko m narodno zdravje lahko kmetijski minister izda tudi uredbo o zavarovanju ržblčev, ki delujeja na področju sladkih voda, po odobritvi ministrskega sveta pa uredbo o veterinarski službi.
S pooblastilom za kmetijsko ministrstvo se pooblašča tudi pristojni ban, da z odobrenjem kmetijskega ministra ter ministra za gozdove in rudnike izda pravilnik o gozdovih, ki so bili razlaščeni po odst. 9, § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme.
Prav tako se pooblašča ban dravske banovine, da po zaslišanju bonskega sveta lahko z uredbo izmenja in dopolni uredbo o viničarskem redu z dne 20. iu-nija 1928.
| V
Pooblastila trgovinskega ministra
Minister ea trgovino in industrijo se pooblašča, da objavi v sporazumu z interesiraniml ministrstvi spremenjeno besedilo obrtnega zakona.
Pooblastila ministra
za soc. politiko
Minister zn socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da lahko spremeni pravila o zdravilih in o zdravilnih posebnostih, nadalje du lahko najame posojilo pri Drž. hip. banki v Belgradu za dovršitev pričetih pavi-ljonov v državnih bolnišnicah v Ljubljani, Nišu, Splitu in Belgradu v znesku 7,500.000 din.
Nadalje lahko izda uredbo z zakonsko močjo o delavskih zbornicah. V času, dokler ministrski svet ne izda uredbe o delavskih zbornicah, ima minister za socialno politiko in narodno zdravje pooblastilo, da razreši člane delavskih zbornic, ki so bili izvoljeni na občnem zboru.
Dalje ima pooblastilo izdati uredbo o spremembi in dopolnitvi zakona o izseljevanju zaradi ukinitve izseljeniških taks.
^Minister ima dalje pooblastilo, da izvrši razširitev obveznega zavarovanja tudi na trgovske pomočnike, na zobotehnike in strojnike s strojniškim izpitom.
_ Dalje lahko z uredbo razmeji obstoječa privatna društva bolniških blagajn po področju pokojninskih zavodov in predpiše lahko uredbo o organizaciji ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Prav tnko lahko izda uredbo, s katero se lahko izvršijo spremembe uredbe o invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne 2. decembra 1938.
Spremeni in dopolni lahko uredbo o preskrbi brezposelnega delavstva in izda lahko uredbo z zakonsko močjo o zdravstveni službi nn vasi. Po tej uredbi bo moral vsak zdravnik, preden bo dodeljen bolnišnicam, poprej gotovo število let služiti nn rasi.
Minister za socialno politiko in narodno
zdravje lahko najame posojilo za zgraditev,
dovršitev in nreditev državnih bolnišnic v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Belgradu in Nišu v znesku 10,500.000 din. Za odkup zemljišča za razširitev bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju lahko najame 904.600 din posojiln. Dalje je pooblaščen, da lahko najame pri Drž. hip. banki v Belgradu nli pa pri Ljudski posojilnici v Ljubljani posojilo 2,600.000 din za odkup zemljišča z.a državno bolnišnico za duševne bolezni v Ljubljani-Studcnec. Prav tnko lahko izvrši zemljiško-knjižni prenos zdravilišča Golnika na dravsko banovino.
Pooblastila ministra za telesno vzgojo
Minister za telesno vzgojo ljudstva se pooblašča, da lahko da iz proračunskih sredstev Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani podporo 500.000 din in da lahko izda uredbo z zakonsko močjo, s katero bo spremenjen in izpopolnjen zjikon o organizaciji gasilstva.
Druga pooblastila
Važno za uradnike in železničarje
Med drugimi določbami finančnega zakona so najvažnejša pooblastila, da pričenši s 1. aprilom 1939 prenehajo veljati določbe 8 263 zakona o uradnikih z dne 31 .marca 1931, 8 252 zakona o držav, prometnem osebju od 22. junija 1931, čl. 387 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931 in 8 4 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k preračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1933-34.
Pričenši s 1. aprilom 1939 prenehajo veljati čl. 9 uredbe o znizanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev in 8 5 zakona o znižanju prejemkov iz leta 1931 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Zveza fantovskih odsekov na srednjih šolah
Dalje se naraščaju Zveze fantovskih' odsekov v Ljubljani in naraščaju Zveze dekliških' krožkov v Ljubljani ter Dijaški zvezi v Ljubljani dovoljuje delovanje na srednjih šolah.
Prav tako je v ostalih odredbah določeno, da se bodo absolventke višje državne Krekove gospodinjske šole v Ljubljani lahko nastavljale za učiteljice tudi izven področja Slovenije.
Prof. dr. Tišler prestavljen na Predarlsko
Celovec, 11. marca, m. Profesor dr. Tišler v Beljaku je dobil od notranjega in kulturnega ministrstva dekrfet, s katerim je do* deljen na službo v območje deželnega šolsko« ga sveta na Predarlskem.
Nova uredba o strokovnih šolah
Belgrad, 11. marca. "AA. Minister za trgo,vln» in industrijo JevTem Tomič je na podlagi § 75 t. i finančnega zakona za 1938-39 in po odobritvi ministrskega sveta od 6, marca 1938 predpisal uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah ct šolskih zakonih. S to uredbo so na eni strani _ razporejeni administrativni posli in dana večja pristojnost banskim upravam glede šol, na drugi strani pa so se strokovne šole še bolj približafe praktičnemu življenju današnje dobe z namenom, da te šole dajo čim boljše rezultate in dajo tudi čim sposobnejše strokovnjake za razne gospodarske poklice. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenih Novinah.
Belgrajske novice
Belgrad, 11. marca. m. Z nocojšnjim vlakom je odpotoval v Slovenijo minister Franc Spoj, ki se udeleži jutri velikega shoda poljedelskih delavcev v Murski Soboti.
Belgrad, 11. marca. m. V Belgradu je bila danes seja tarifnega odbora. Na dnevnem redu je bila edina točka, to je povečanje blagovne tariie linearno za 5%. Po daljši razpravi je bil predlog sprejet in bo nova zvišana tarifa postala veljavna 1. aprila.
Belgrad, 11. marca. AA. Ravnateljstvo »Putnika« sporoča, da je šlevilo udeležencev družabnega potovanja v Newyork za otvoritev mednarodne razstave omejeno. Zato naj se interesenti prijavijo Putniku še pred potekom roka, to je pred 20. marcem, če nočejo, da bi imeli kakšne težkoče.
Belgrad, 11. marca. AA. Državni odbor za propagando za pogozdovanje bo imel v petek, 17. t. m. ob 17 v knjižnici ministrstva za gozdove in rudnike sejo s temle dnevnim redom: 1. Pitanje zapisnika prejšnje seje, 2. dnevi zasajanja drevja in propagande za pogozdovanje, 3. sporočila in predlogi.
Nudimo Vam priliko za malo d
Za dame:
Volneno blago, šir. 70 cm v vseh
modnih barvah.....Din 16-50
.Volneni ond6, šir. 70 cm v krasnih
barvah........Din 22-75
Modno karo blago za obleke in
kostume, šir. 70 cm . . . Din 29 50 Volneno blago za obleke v zelo dobri kakovosti in najnovejših barvah, šir. 130 cm . , . Din 40'—j
Volneni fris6, šir. 130 cm, vse
modne barve . . . Din 46-_,
Gladko volneno blago za obleke,
šir. 130 cm.......Din 57
Štof za kostume in plašče, širok
140 cm........Din 38
Enobarvno ali vzorčasto blago za kostume in plašče, šir. 140 cm Din 49 —,
Najmodernejše karo blago za plašče ...... Din 79-—,
Krasni angora štofi za kosfume
48-—.	in plašče.......Din 86-.
Češki in angleški štofi za kostume in plašče . . , Din 93 —, 150 -
Za gospode:
Domači volneni športni štofi, šir,
66-—.	140 cm........Din 40 -
Domači kamgarni . . Din 59—, 68--86-— Češki kamgarni . . . D.n 74—, 85--
Češki fresko in kamgarni v najnovejših karo- in črtastih vzorcih .......Din 95-—, 105-—
Prvovrstni češki kamgarni, za katere kakovost jamčimo D,n 134-—
KUPONI raznih domačih in čeških kamgarnov v velikosti od 3 do 3-20 m . .Din 120-— do 220 —
(za celi kupon)
Med navedenim blagom je sigurno tudi za Vas nekaj primernega. Pridite torej k nam in si ga brez-obvezno oglejte. Nikdo Vas ne bo silil k nakupu.
LJUBLJANA
MESTNI TRG
Od nedelje - do nedelje
Zunanji pregled
Med dogodke, ki so v preteklem tednu imeli odmev po vsej Evropi, spada jasni govor našega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar - Markoviča o zunanji politiki Jugoslavije v prošlosti in v bodočnosti. Osnovna črta naše zunanje politike je mir, za katerim teži vsa država in vse njeno prebivalstvo. Za to si je Jugoslavija prizadevala, da vodi izrecno mirovno politiko, ki k starim prijateljstvom pridobi še nova in se skrbno ogiblje vsakega vmešavanja v nesoglasja med drugimi državami, ki nje same ne prizadenejo. S toplimi besedami je Cincar-Markovič poudaril prijateljstvo z bratskimi slovanskimi državami, z zanosom opisal mirovno delo Jugoslavije na Balkanu, podčrtal iskreno prijateljsko razmerje do Francije in Anglije ter prijateljsko sožitje in sodelovanje z Italijo in Nemčijo, ki sta naši neposredni sosedi na važnem srednjeevropskem prostoru. »V službi kralja, pod modrim vodstvom kneza namestnika in oslonjena na proslavljeno hrabrost naše vojske bo Jugoslavija šla v bodočnost«, je zunanji minister končal svoj govor. Odmev je bil po vsej Evropi zelo prisrčen brez izjeme.
Na Češkoslovaškem so se pretekli teden pripetili zelo važni dogdki. Predsednik države Hacha je na nasvet slovaških, ukrajinskih in čeških svetovalcev storil usodne ukrepe v obrambi državne skupnosti. Odstavil je slovaško vlado in imenoval novo, ki je takoj proglasila nagli sod, zaprla prof. Tuko in propagandnega ministra Macha, razorožila Hlinkovo gardo in napravila red po deželi. Kaj se je zgodilo? Nekateri več ali manj odgovorni slovaški voditelji so se mimo slovaške vlade in čez njeno glavo začeli pečati z mislijo, da se naj Siovaška odtrga od skupne države s Čehi in spremeni v samostojno državo. Ti ljudje so bili v plačani tuji službi. Saj je tujina komaj čakala, da bi se Čehi in Slovaki med seboj pojedli, ker bi bilo potem za tujino lahko, da oba naroda brez nadaljnjega podjarmi. Hlinkova garda pa se je izneverila onim idejam, o katerih je ob svoji ustanovitvi govorila, da jim hoče služiti. Segla je čez zakoniti okvir in pričela samovoljno nastopati po metodah, ki niso združljive z bistvom katoliške organizacije. Nastal je tudi oster spor med njo in cerkveno oblastjo na Slovaškem. Predsednik države je moral poseči vmes, dokler je bil še čas, da reši državno skupnost in da reši — to je resnica — Slovake same, Čehe in Ukrajince. Sedaj je nevarnost mimo in obstoja upanje, da je češko-slovaška zvezna država oteta iz velike nesreče, ki ji je grozila. Podobne ukrepe je moral predsednik države ukreniti tudi v Karpatski Ukrajini, kjer so zaradi pritoka številnih beguncev, ki so začeli razvijati vsa mogoča gibanja, razmere postale nevzdržne. Ljudje niso plačevali davkov. Sosedne države, predvsem Poljska, so začele groziti s zasedbo dežele, ako agitacija ne poneha. Predsednik republike je imenoval novo vlado, v kateri je sedaj najmočnejša osebnost generala Pr-chala, ki ima nalogo, da napravi red, obnovi zakonitost in tako prepreči, da se ne bi tujci polastili te zemlje pod izgovorom, da morajo varovati javni red in mir na svojih mejah.
Tudi Španija je bila v preteklem tednu pozorišče pomembnih dogodkov. Medtem ko se na Francovi strani ni zgodilo ničesar novega, razen, da se njegova armada pripravlja, na napravi zadnji odločilni naskok na rdeče in jih požene iz Madrida in z "ozemlja, ki se še nahaja v rdečih rokah, so si v nasprotnem taboru skočili med seboj v lase rdeči sami. Najprej so nekateri častniki — morda z iskreno željo, da napravijo konec bratomorni vojni, morda z željo, da poženejo iz rdečih vrst vse tuje moskovske vplive, morda pa tudi izr preračunjenosti, da samim sebi v usodnem trenutku rešijo glave — pregnali komunistično vlado Negrina in sami prevzeli oblast. Toda komunisti so udarili nazaj in v Madridu je med rdečimi so-drugi nastala prava vojna s topovi, strojnicami in bombami. Častniki so menda v premoči. Sedaj pričakujejo, da bodo Francu ponudili mir in mu stavili pogoje. Toda iz Francovega tabora prihajajo vesti, da se nacionalisti ne bodo ozirali na to, kar imajo rdeči med seboj, marveč da bodo z lastno močjo zavzeli še preostalo Španijo ali pa sprejeli brezpogojno predajo.
V	trenutku, ko bo Franco gospod Španije, se Začne v Evropi velikadiplomatskabitka. Takrat bo Italija odpoklicala svoje vojake iz Španije — ali vsaj morala bi jih odpoklicati — in takrat bo tudi objavila svoje zahteve napram Franciji. Takrat bo važno, kako se bo zadrževala Francova Španija. Ali bo držala z Italijo ali s Francijo, ali bo ostala nevtralna? Od tega bo v veliki meri odvisen izid italijansko-francoske diplomatične borbe.
Domači pregled
V	nedeljo, 5. t. m., je bilo v Celju zborovanje Kmečke zveze, ki je v njej včlanjenih 80.000 slovenskih kmetov. Med drugimi je na tem zborovanju govoril predsednik senata naš voditelj dr. Korošec, kateri je dejal, da je naš narod kmečki narod, ki nima denarja za vojskovanje ter je zato miroljuben. O notranji politiki je dejal, da je treba podpirati vlado, da se sklene sporazum. Govoriti se da o vsem, le o dinastiji ne. Naj nas ne moti, če ministri gredo. Kateri so pametni, se bodo še vrnili, kateri pa niso pametni, se ne bodo več. — Poslanski klub JRZ je izvolil v Belgradu svoje predsedstvo. Podpredsednik tega kluba je slovenski poslanec g. Fran Gabrovšek.
Sicer pa je najvažnejša stvar tega tedna bila preračunska razprava, ki v skupščini traja že ves teden. Slovenski poslanci so pridno naglašali zahteve Slovenije. O invalidih je govoril poslanec dr. Ogrizek, o pravosodju posl. Veb.e, o financah pa dr. Golia. Prosvetni minister čirič je imel znamenit govor, v katerem je naglašal važnost vero za vse javno življenje in tudi v vzgoji. K prosveti sta še govorila slovenska poslanca Do-lenec in Teuerschuh. — Ko je bilo na vrsti gradbeno ministrstvo, ki ga upravlja sedaj dr. Krek, so od slovenskih poslancev govorili Brodar, dr. Ogrizek in Špindler o naših cestah in javnih delih.
Pri tej priliki pa je črnogorski poslanec Zugič žalil Slovence, češ da hočejo vse sami imeti. Slovenski poslanci mu niso pustili več govoriU. Pri poštah sta govorila poslanca Stare in Gajšek, pri železnicah Mašič in Zebot, pri trgovini pa dr. Golia in Bajlec.
Višek te obravnave je bil v petek, ko je m i -"..,.!.,.1 Predsednik govoril o naši notranji politiki ter o sporazumu s Hrvati. Dejal je, da se hoče lotiti tega vprašanja odločno in naglo. »Hrvatska naj dobi pravno in stvarno enakopravnost v mejah državne skupnosti.« Njegov govor so vsi poslanci burno odobravali. Za njim so je oglasil k besedi zcmljoradniški poslanec dr. Tupanjanin, ki je kot opozicionalec napadel dr Korošca zaradi volitev. Takoj je vstal predsednik vlade g. Cvetkovič, ki je v novem govoru naglašal zaslugo dr. Korošca za to državo ter potem ugotovil, da je dr. Koroščeva zasluga, da so bilo volitve tako mirne m da ni bilo prelivanja krvi. Vsa zbornica je prirejala dr. Korošcu navdušene pozdrave. Potem je predsednik vlade dejal, da mu nekateri zamerijo, češ da prepočasi dela. Opozicija se je dolga leta sporazumevala z dr. Mačkom. »Jaz pa se ne mislim pogajati dolga leta, marveč naglo storiti, kar je treba. Govoričenja jo bilo dovolj. Jaz bom delal!«
Za njim je takoj spregovoril g 1 o ▼ en s k i poslanec Marko Kranjec, ki je v daljšem govoru povedal, kako smo mi Slovenci bili vajeni samouprave in kako nas centralizem boli. Naglaša, da je po svetu več držav, ki imajo samouprave, kakor pa takih, ki so centralistične. Tudi po sedanji ustavi je mogočo dobiti gospodarsko in politično samoupravo. Banovina naj upravlja vse zadeve
Pranje je postaTo cenejše^
SecfaJ pa? fafiko v $*a k a tjo» spodinja (pere s Persilom irt Henkom ter tako Izkoristi vse prednosti, ki jih nudita oba pralna pripomočka.*.. Po danili navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miljenja perilo belo kot sneg. (No*; benega drgnjenja več).
Persil in Henko
Jamčita za presenetljiv uspehi
razen vrhovne državne uprave, vojske in zunanjega ter skupnega finančnega ministrstva, vse drugo naj ima banovina. To vodijo izvoljeni poslanci, ki volijo izmed sebe banovinski odbor. Taka samouprava, ki je takoj mogoča, kakor hitro se sklene tak zakon, naj bo važno razdobje na potu h končni ureditvi naše države, brez ozira na to, kakšen bo končni sporazum s Hrvati.
Sen o srežS
Vesela in razkošna glasbena romanca!
V glavni vlogi ORAČE MOOR, očarljivi holly-woodski slavček. poje najlepše ariie iz klasičnih oper: Traviata, Marta, Madame Buterfly in Manon
Danes ob 10*30, 15., 17., 19. in 21. uril
Kino Sloga
Tel. 27 30
Sosedi ČSR pozorno sledijo dogodkom
na Slovaškem
Kardinal Maglione
papežev državni tajnik
»Nemčija ne more ostati brezbrižna, a zaenkrat zavzema samo stališče čakanja...«
Berlin, 11. marca. AA. Havas: V dobro poučenih berlinskih krogih se širijo glasovi, da ee je ustanovila nova slovaška stranka pod predsedstvom dr. Tisa, ki ga je pred dvema dnevoma praška vlada odstavila. Nemški krogi eo za to, da ohrani Nemčija »stališče čakanja«, zavračajo pa glasove, da bi bila nemška vlada izdala kakršnekoli ukrepe na meji proti ČSR.
Berlinski krogi spremljajo dogodke ▼ CSR s kar največjo pozornostjo. Poročila s Češkoslovaškega prinašajo Hitlerju vsako uro in fiihrer jih proučuje s svojimi najbližjimi sodelavci.
Več članov slovaške vlade Je pobegnilo r Nemčijo. Smatrajo, da je nemški voditelj Karmasin s svojim pomočnikom Matijem prav tako jx)begnil v Nemčijo. Durčanski se baje nahaja na Dunaju. Prisotnost bivših članov slovaške vlade v Nemčiji je dalo povod glasovom, da so prišli v Nemčijo, da prosijo Nemce za pomoč. V Berlinu izjavljajo, da o tem nimajo nobenih podatkov. Toda v nemških obveščenih krogih ne prikrivajo mnenja, d a Nemčija ne more ostati brezbrižna glede delovanja Čehov proti Chustu in Bratislavi. V Berlinu dolžijo Prago, da želi odvzeti ugodnosti, ki jih je bila dala po oktobrskem sporazumu ne samo Slovakom in Ukrajincem, temveč tudi Nemcem in Madžarom. Oktobrski sporazum vsebuje obljubo, da se bodo omenjeni narodi lahko svobodno opredelili. Nemčija ne more mirno gledati nerede na svoji meji.
Berlin, 11. marca. b. Spor med Prago tn Bratislavo grozi imeti težke zunanje politične komplikacije, ki bodo še enkrat pokazale, da doba, ki je pričela z monakovsko konferenco, pomeni za jugovzhodno Evropo verigo kriz in novih pomikanj sil v korist Velike Nemčije. Berlin je na strani slovaške vlado in dajo slutiti, da ho berlinska vlada tam naglo posredovala, in sicer diplomatskim potom. Za tem posredovanjem pa bo seveda stala odločnost Nemčije, da se mora prostor med Bratislavo in Karpatsko Ukrajino smatrati kot področje, ki spada v nemško interesno območje. S tem je prevzela Nemčija vlogo zaščitnice češko-slovaške države, kakor je izjavil prof. Tuka.
»Poljska je neposredno interesirana« »Madžari so na dogodkih interesirani«
Varšava, 11. marca. AA. Dogodki na Slova-5kem so zelo močno odjeknili na Poljskem. Številni listi so izdali popoldne izredne izdaje, v katerih so poročali o dogodkih v Bratislavi. Listi pravijo v svojih komentarjih, da je kriza, ki je nastala na Češkoslovaškem, prav tako težka kakor septembrska, dasi je popolnoma notranja. V zvozi s tem piše tisk, da se češkoslovaška kriza ne more smatrati za končano, ker obstojajo še nadalje težavo glede ureditve odnošajev mod Čehi, Slovaki in Ukrajinci. Na češkoslovaških dogodkih je Poljska neposredno zainteresirana. V političnih krogih trdijo, da bodo slovaške nacionalne težnje v primeru, da bodo Slovaki smatrali češko-slovaško-pol.jsko mejo za dokončno, vedno našle popolno razumevanje.
Budimpešta, 11. marca. AA. Reuter: Tukaj z
največjim zanimanjem spremljajo dogodke v Pragi in na Slovaškem. Trdi 6e, da bo ohranila Madžarska stališče opazovalca, ki je na dogodkih interesirana.
Upor bi Imel Izbruhniti jutri
Bratislava, 11. marca. AA. (Havas) »Narodni Noviny«, glasilo pravosodnega mini stra, so prinesle senzacionalen članek pod naslovom >Tuka in Mach sta pripravljala upor Hlinkine garde«. Članek trdi, da bi do separatističnega upora moralo priti y ponedeljek, dne 18. marca.
Razmerje med Hlisikovo gardo in Nemci
Bratislava, 11. marca. AA. DNB: češke čete so snoči napravile kordon okoli nemškega konzulata, ker so pričakovali, da bodo Slovaki manifestirali za Nemčijo pred nemškim konzulatom. Čete so zasedle tudi prostore nemške stranke.
Nemški voditelj Karmasin je imel govor, v katerem je naglasil mirno sožitje med Nemci in Slovaki, ki živijo v isti državi. Manifestanti so Karmasinov govor navdušeno pozdravljali. Policija je preprečila drugo manifestacijo, na kateri bi moral istotako govoriti vodja nemške stranke.
Načelnik političnega štaba Hlinkine garde M u r -g a s je izdal proglas, v katerem med drugim pravi: »Slovaki, združite se s svojimi nemškimi tovariši lz nacionalnosocialistične stranke, da boste lahko ščitili Slovake proti vladi m češkim osvajačem. Živelo nemško-slo vaško sodelovanje. Na naši strani sta dr. Tiso in Durčanski, ki nista izdala naroda!«
Za časa manifestacij |e masa večkrat pela Horst Weselovo narodnosocialistično himno. Po govoru, ki ga je imel voditelj Nemcev Karmasin, je bila izobešena na poslopju nemške stranke zastava 8 kljukastim križem.
Bratislava, 11. marca. AA. Šef nemške patriotične propagande na Slovaškem prof. Hauskhert je izjavil, da se nemški narodni manjšini na Slovaškem ni ničesar bati, ker za njo stoji velika Nemčija. V primeru potrebe bo nemžka stranka sklicala Nemce, za zdaj pa naj se ne vznemirjajo,
Dr. Tiso spet predsednik slovaške vlade...
Hlinkova garda obnovljena in spet zaseda poslopja
Bratislava, 11. marca. b. Vse kaže, da je slovaška kriza prebrodena in da je dosežen sporazum, glasom katerega ho ostalo dosedanje stanje. Iz zanesljivega vira poročajo, da bo nova slovaška vlada sestavljena iz sledečih osebnosti: ministrski predsednik dr. Tiso, člani kabineta Sokol, Zdanov, šatko in Sivak. Zdanov in Šatko pripadata Čehom, ki se naslanjata na krilo slovaškega poslanskega kluba Predsednik deželnega zbora Sokol je danes odpotoval v Prago, da izroči dr. Ilachi seznam nove vlade. Ta vlada pred-
I
luis Trenker-lev
Planinski vrhovi v beli krasoti — gorska smuka ln bravurozne zimske gorske ture
najnovejši in edini alpinski film, veseloigra
KINO UNION, tel. ZZ-ZI
Predstave danes ob 10-30 dop. 'po znižanih cenah) ter ob 15., 17., 19. in 21 uri R
LAVINA LJUBEZNI I
Monnmentalno filmsko delo,
ponos Fra produkcij«
CfflCAGO ¥ PLANINI
©!D €R!€AGG (R€R!<h! dialog)
Največja požarna katastrofa vseh časov prikazana v pretresljivi drami ljubezni, sovraštva in strasti. Režija Henry Kine. Filmski zvezdniki: TYRONE POVVER, ALICE FAYE, DON AMECHE
Kfno Matica
Telefon 21-24
Predstave 10.30., 15..17..19..21. uri
Rim, 11. marca. A A. Štefani: Kardinal msgr. Maglione je postal državni tajnik.
Novi državni podtajnik msgr. Maglione priredi v ponedeljek v Castel-Gandolfu sprejem, ki se ga udeleže italijanski misijoni in vsi tuji mi-sijoni, ki se pravkar mude v Rimu.
Kardinal Luigi Maglione se je rodil v Cas-soliji blizu Neaplja 2. marca 1877. Doktorat filozofije je napravil v Neaplju, nato je pa postal doktor bogoslovja na Gregorjanskem vseučilišču in doktor kanonskega prava na vseučilišču sv. Apo-linarja. Posvetitev za duhovnika Je dobil 5. julija 1901, novembra 1905 jo pa stopil v plemiško duhovno akademijo. Po dveh letih je napravil izpite iz diplomacije^ Od leta 1908 dp 191$ je bil profesor diplomacije na tej akademiji. Leta 1918 je odšel v Švico kot zastopnik sv. stolice, dve leti pozneje je pa postal apostolski nuncij v šviri. Leta 1925 je odšel v Francijo, 16. decembra 1935 je pa postal kardinal.
^Kino Kodeljevo teh 41-64^
Danes ob pol 3., pol 6. In pol 9. ter jutri ob 8. uri
Pustolovščine Marka Pola
Oarry Cooper v svojem najsenzacijonal-nejšem filmu, ki je ves kopiran v sepia Ionu. Naj neverjetnejše pustolovščine velikega morjeplovca.
Vse za ljubezen
V glavni vlogi Ro/f Wanka, nenadkriljivi »Pater Vojteh«.
Prihodnji spored : Krit ob potoku - Hadžl Murat
stavlja nadaljevanje dosedanjega kurza z izključitvijo vsakega radikalnega stremljenja.
Na temelju tega sporazuma jo češkoslovaška vojska pričela okrog poldneva izročati vse javne zgradbe Hlinkovi gardi. V Bratislavi so bili danes dopoldne razdeljeni letaki, z vprašanji: »Kje je Sidor? Kam to vodi? Ali naj Slovaška ostaiie še nadalje pod pritiskom češkega terorja? Ali naj nas Sidor zopet proda? Kje je Tuka? Kje je Čer-mak? Tukaj naj nam pove, kaj nam delajo. Bratje, pridite na ulico, mi manifestiramo za svobodo Slovaške!«
»Nemčija — zaščitnica češko-slovaške države«
Praga, 11. marca. b. Kriza vlade v Karpatski Ukrajini je tudi prebrodena. Ministrski predsednik Vološin 6e je pomiril z imenovanjem generala Prchale za notranjega ministra, ker sta bila dva Rosina imenovana za državna podtajnika. Minister Vološin je vrgel z vodstva zedihjene stranke v Berlin pobeglega bivšega ministra Revaja, na njegovo mesto pa je imenoval novega državnega tajnika Bcrovnika. Prav tako je vržen s svojega mesta tudi šef za propagando. Osrednja vlada v Pragi je obljubila kredit 300 milijonov Kč za kritje primanjkljaja. V Chustu ni se moralo odpreti ukrajinsko vseučilišče. Deželni zbor, ki je bil izvoljen v mesecu januarju se bo sestal bržkone 21. marca.
Hlinkova garda še razgraja
Bratislava, 11. marca. AA. DNB: Snoči ob 8 se e zbrala v bližini mostu, ki vodi na nemško ozemlje, množica ljudi, ki je manifestirala proti češkoslovaškim vojaškim edinicam m žandarmeriji, ki se jc tu nahajala. Padlo je veliko klicev proti Čehom. Na drugi strani so pozdravljali manifestanti vsakega Nemca, ki je prišel na most. Kmalu je prispelo sedem tovornih avtomobilov policije, ki je razpršila manifestante. — Manifestanti so zahtevali, nai se umaknejo češke čete in naj se prepusti vzdrževanje javnega reda članom Hlinkine garde. Pozno ponoči ie bilo videti po bratislavskih ulicah člane Hlinkine garde, kako s puškami - ramenih patrulirajo po mest«
C^mpo-datetvo
čuvajmo Pokojninski zavod
Volitev nave samouprave pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu je razpisana. Glasovanje bo 4. aprila t. 1. v primeru, ako bo vloženih več kandidatnih list v i«ti volivni skupini, Ako pa bo potrjena v posamezni volivni skupini le ena kandidatna lista, bo glasovanje v dotični kandidatni listi odpadlo in bo proglašena kandidatna lista za izvoljeno. V celoti «o Štiri volivne skupine, name-ščenska in službodajalska v Sloveniji ter name-ščenska in službodajalska v Dalmaciji.
Zanimanje za sestavo nove samouprave, ki ba vodila posle ljubljanskega Pokojninskega zavoda v naslednjih petih letih, je zelo veliko v vrstah interesentov, to je zavarovancev — zasebnih nameščencev in njihovih službodajalccv. Je to tudi razumljivo.
Pokojninski zavod je edina javnopravna soci-alnopolitična ustanova, pri kateri se člani samouprave volijo iz vrst interesentov. Mimo tega je ljubljanski Pokojninski zavod brezdvomno najpomembnejša javna ustanova v Sloveniji glede svojih socialnopolitičnih in finančnogospodarskih nalog.
Prvenstveno je Pokojninski zavod nosilec rentnega zavarovanja zasebnih nameščencev, to je socialnega zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti. Ta estanova daje gospodarsko eksistenco številnim zasebnim nameščencem, ko so izgubili svoje službe zaradi onemoglosti ali starosti, kakor tudi njihovim rodbinam, ki so izgubile svoje rednike.
Številke o zavodovi rentni službi v zadnjih 18 letih sa najzgovornejši dokument naše trditve o pomembnosti njegovih socialnogospodarskih nalog. V tem času je zavad izplačal na zavarovalnih dajatvah (rente), odpravnine, povračila premij, zdravljenje, okrog 134 milijonov din, kar pomeni, da je zavod vrnil zavarovancem skoraj tretjino vseh predpisanih prispevkov. Konec 1. 1937 je imel zavod že 2378 rentnikov. Danes izplačuje zavo,d rentnikom skoraj poldrug milijon dinarjev na rentah mesečno.
Pokojninskemu zavodu je dana še druga naloga, ki sicer izhaja iz prve naloge, a je prav tako važna in pomembna. Zavod je dolžan pobirati prispevke od službodajalcev in nameščencev v času njihovega zavarovanja. Ta denar ie treba nalagati tako, da bo naložen varno, likvidno, donosno in koristno za produktiviteto v splošnem narodnem gospodarstvu. Pred očmi je treba imeti finančno zagotovitev vseh bodočih rentnih izplačil zava-
rovancem, ne sme pa naložbena politika iti mimo interesov narodnega gospodarstva, ki zavarovance zaposluje Čim večja je zaposlitev zavarovancev, tem večje je jamstvo za ugoden razvoj njihovega
pokojninskega zavarovanja.
Breme prispevanja v Pokojninski zavod je razdeljeno na službodajalce in na nameščence, vendar formalno neenako. V letu 1937 je odpadlo vseh predpisanih prispevkov v Sloveniji okrog 70% (skoraj 16 milijonov din) na službodajalce, 30% (skoraj 7 milijonov din) na zavarovanec.
Na poslovanju in bodočem poslovanju Pokojninskega zavoda so torej zainteresirani zavarovanci in njihovi službodajalci, torej naše narodno gospodarstvo v najširšem funkcionelnem obsegu. Interesi obeh vrst interesentov so med seboj ozko povezani in neločljivi, zlasti v danem položaju zavoda, ki temelji na načelu neenake samopomoči teh interesentov, ko država ni dolžna tudi kaj prispevali. Spričo tega ie položaj ljubljanskega Pokojninskega zavoda delikatnejši od pojožaja ostalih novih Pokojninskih zavodov, ker je pričel svoje poslovanje 1. 1919 z velikim milijonskim deficitom. Saj je moral takrat prevzeti vse obveze iz pokojninskega zavarovanja za deset let nazaj, ni pa imel nobene imovine, ki so jo uničila avstriiska vojna posojila. Vsako vprašanje glede zavarovalnih dajatev je funkcionelno povezana * vprašanjem prispevkov (kritja). Prvo zanima zavarovance, drugo pa službodajalce. Vsako zvišanje dajatev zahteva zvišanje prispevkov, vsako znižanje prispevkov pa okrnjenje dajatev. Posebna v današnjih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah v svetu je ta povezanost obojnih interesov občutljivejša in kritičnejša
Trezna in pametpa preudarnost je zmagala v veliki večini nameščencev in službodajalcev. V slovenski nameščenski volivni skupini je 38 na-meščenskih strokovnih organizacij sklenilo vložiti sporazumno »Združeno listo zasebnih nameščencev«. Sporazumni nastop so ponudili dvema manjšima skupinama, ki pa sta ga odklonili in sedaj sestavljata neko »koncentracijsko« listo. Tudi ogromna večina službodajalcev v Sloveniji je sklenila spoiazumno listo.
Samo manifestacija lojalnega sporazumevanja, skupne volje in solidarnosti pri volitvah nove samouprave more biti porok za miren, harmoničen in koristen napredek in obstoj ljubljanskega Pokojninskega zavoda! — Združena lista zasebnih nameščencev.
Tvrdka Julio Mcinl d. d. ▼ Zagrebu, ]e imela
dne 9. t. m. svojo XVIII. redno glavno skupščino, na kateri so bili sklenjeni zaključni računi in ugotovljen dobiček 7.a poslovno leto 1938 v znesku 4W).882.86 din. lz izvestja ravnaleljskega sveta, predloženega glavni skupčini, je razvidno, da je družba dva krat povišala delniško glavnico, ki /nH$a danes skupno 8.500.000 dinarjev. 'S tem povišanjem se je znatno okrepila majoriteta jugoslovanskih lastnikov delnic, obenem pa tudi domači značaj vsega podjetja. Novoizvoljeno ravnateljstvo sestavljajo sledeči gospodje: Josip Luck-man, Ljubljana, Avgust Tosti, Ljubljana, Julius Meinl, Wien, dr. Stjepan Srkulj, Zagreb, Julio Meinl, Zagreb, Gustav Kafka, Zagreb, Dimitrije Magaraševič, Reograd.
Nov« kreditna zadruga. Ustanovljena je bila Splošna posojilnica Kozarje-Vrhovci, ki je bila registrirana dne 28. decembra lani. Res je, da obstojata hranilnici na Dobrovi in Viču, pa vendar se je pokazala potreba, da se ustanovi nova zadruga, ki bo skrbela zlasti za preskrbo delavstva s stanovanjskimi hišicami. Delokrog zadruge obsega občina Dobrovo in vse okoliške zadruge. Do sedaj ima nova zadruga že 40.000 din hranilnih vlog in je dala že 5 posojil. To je za začetek prav lep uspeh.
Izpremembe Imen. Banska uprava savske banovine je odobrila naslednje izpremembe imen: ind. Deutsch Manojlo v Duič, Leonu Hirschlu v Rodin in Eckstein Milanu v Egič.
Borze
Devizni trg
Tečaj funtSterlinga je ostal ves teden na isti
višini. Znašal je 238 din z ažijom od 8.4%, skupaj lorej 258 din.
Klirinška marka im Se vedno tečaj 13.70 do 13.90.
Promet na ljubljanski borzi je v preteklem tpdnu znašal 10.30 milij. din v primeri s 6.221, 14.277, 9.119 in 13.581 milij. din v prejšnjih tednih.
Na zagrebški borzi je devizni promet v preteklem tednu znašal 17.8 milijona napram 17.5 milijona din v prejšnje mtednu, na belgrajski borzi pa 21.9 milij. din napram 23.3 milij. din.
Na vseh borzah vlada veliko pomanjkanje deviz, tako da povpraševanje ni bilo skoraj nikoli v celoti krito. V Ljubljani je bilo nekatere dni krito samo 40% povpraševanja, danes pa celo samo 20%. Večino je krila privatna ponudba in je bila med tednom intervencija Narodne banke le nezantna. Šele danes je intervenirala s svojim blagom v nekoliko večji meri, vendar pa je bilo povpraševanje kljub tej intervenciji le malenkostno krito.
Vidi se, da je Ljubljana v pogledu preskrbe x devizami precej zapostavljena, kajti na obeh drugih borzah je bila intervencija Narodne banke močnejša ter je bilo več povpraševanja kritega.
Tudi v klirinških markah privatna ponudba ni zadostovala ter je dajala blago tudi Narodna banka. Kot v prejšnjem tednu, tudi v preteklem tednu do terminskih kupčij v markah skoraj ni prišlo. Obstoja pa povpraševanje po tečajih, ki so deloma višji kot proinptno blago.
Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev ter tečaja 255.94 do 260.00 (285.—) za funtsterling, so bili danes:
Newyork	54.55— 55.43
Pariz	144.65—14fi.98
Amsterdam	28.99— 29.45
Rruxelles	9.18— 9.33
ZOrich	12.41- 12.61
Gornji tečaji »o skoraj isti kot pretekli teden in ni bilo nobenih bistvenih izprememb.
Za valute in šalterske devize so plačevali konec tedna denarni zavodi približno naslednje cene: valute Šalterske devize ameriSki dolar	54.50	54.37
funtsterling	257,—	255.04
francoski frank 145,—	144.19
Švicarski frank	12.40	12.36
holandski goldinar 29,-	28.89
belga	8.15	9.15
NaS devizni trg ]e stal res pretekli teden v
znamenju pomanjkanja deviz. Kot že omenjeno, je bilo povpraševanje po devizah krito le deloma ter se je nekriti ostanek povpraševanja prenašal z enega dneva na drugega. Stanje postaja nevzdržno ter povzroča nesigurnost v trgovskih krogih, kateri so mnenja, da je pričakovati zvišanje tečajev.
Narodna banka skuša sicer z raznimi ukrepi, ki jih pa stalno izpreminja, urediti to pereče vprašanje, vendar brez vidnega uspeha.
Konec tedna je Narodna banka ukinila plačilo potom kompenzacij v blagovnem prometu z Združenimi državami.
Danes velika mednarodna smučarska prireditev v Planici!
Denar
Črnih. Belgrad 10, Pariz 11.6575, London 20.625, New York 43975, Bruselj 73975, Milan 23.13, Amsterdam 233.50, Berlin 176.35, Stockholm 106.20, Oslo 103.625, Kopenhagen 92.075, Praga 1503, Varšava 83.—, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.095, Buenos-Aires 101.625, Sofija 540.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 10. marca. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 124 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90 do 110 din, 7—9 tednov 115—140, 3—4 mesece stari 200—208, 5—7 mesecev 330—450, 8—10 mesecev 470—500, 1 leto stari 730—980 din za glavo; kilogram žgve teže 6—8 din, kilogram mrtve teže 8 do 11 din. — Prodanih je bilo 118 svinj.
Ptujski živinski sejem 7. marca 1989. Prignanih jc bilo (v oklepajih število prodanih glav); 43 (23) volov, 131 (50) krav, 11 (5) bikov, 16 (2) juncev, 35 (17) telic 209 (26) konj in 21 (7) žrebet, skupno 476 (130) glav. Cene so bile naslednje: voli 2.50—4, krave 2—3.350, biki 3 20—3.80, telice 3.50—4.50 din za 1 kg žive teže, konji 500-^4000, svinje 6—7.25 din za 1 kg žive teže. — Prihodnji sejem bo 21. marca 1939.
Ptujski svinjski sejem 8. marca 1939. Prignanih jc bilo 163 svinj in 63 prascev, skupaj 226 glav, od teh prodanih 89 glav. Cene so bile tele: prašički od 6—12 tedno slari 105—200 din za komad, pršutarji 7—7.50, debele svinje 7.75—8, plemeiske svinijc 6—7.25 din za 1 kg žive teže. — Prihodnji svinjski sejem bo 15. marca 1939.
iif
v •'■•:>
. ■ *
mi i... ,

' • v" . j« tir Bi S,
Si
Pomlad...
Kakor narava, tako Je obnemoglo tndl naSe telo ter ■« U s
težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo potnHgatl ln ga napraviti odpornega In zdravega. Očistiti gn moramo telesu Škodljivo nnvlnke tor mu dovajati nove, osvežujoče sokove. Zato se priporoča naravno zdravljenje 8
„PLANlNS£A"-ča]em
ki Je večinoma pripravljen I« najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanj« priznava ie znanstvena medicina.
Dolgoletna sknSnJa nam potrjuje, da J* »Plnnlnka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavin« vzet« 1« znunstvone, doloma pa tudi iz ljudske m»" diolne.
»Planlnka« zdravilni flaj Je dober regulator ia čiSfenJo In obnavljanje. Zato Je zdravljenje H—12 tednov s »Planlnka« čajem „
Bahoveo Izredno dobro:	S
*
pri slabi prebavi ln zaprtju^	o
pri nerednem delovanju črevesja	j
pri napetosti In omotici, glavobola,	£
nespečnosti In zgagi,	j!
pri oholonjlh sečne kisline,	« pri obolentu jeter In hemoroidov, pri nervozl In živčnih bolesnlh.
Zdravilni čaj >Plnninkn« pospeSuje tek. Za- " hteva.1t« v apotoknh izrecno »Plnninkn« čaj S Bnhoveo, ki Je samo tedaj pravilen, če je .2 zaprt in plombiran ter nosi ime:
MR.BAHOVEC
LJUBLJANA
	rti'|iy h	. i
		
p
PORT
Jadran : Reka
V	Koleziji na igrišču Jadrana bo ot> 15.15 največja in najprivlačnejša nogometna prireditev, ki bo privabila tudi širše sloje. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu s predtekmo ob 13.30. Pred-tekmo igrata rezervi obeh klubov.
Smuški tek na 30 km
BmmftarsM tek na M km za zvez.no prvenstvo bo
as. marca na Pokljuki v i«vedt>i Sniučarnkega kluba LJubljana, fttart Jc oh 8 zjutraj pred Siiort-hOtelom, »Ilj istotam.' 1'dolef.hn Je dovoljena le verificiranim tnkmovalrom. Prijave do 'M t. m. opoldne na naslov tehničnega roferenta kluba g. Zupana Bogdana, LJubljana, Finnnčna direkcija, |K>7.noiSe prijave pa vodstvu tekme v Si>ort-hotolu na Pokljuki najkasneje do 35. t. m. svečer.
Naši ping-pong igralci se odlično drže v Kairu
V	Kairu, kjer so tekme v ping-pongu za svetovno prvenstvo, so dosegli naši reprezentanti tele rezultate: Jugoslavija : Fiancija 5:0, Jugoslavija : Anglija 5:3, Jugoslavija : Luksemburška 5:1, Jugoslavija : Egipt 5:0. — Stanje tekmovanja je naslednje: 1. Češkoslovaška 5 točk, 2. Jugoslavija 5, Anglija 4 točke.
I. orodne tekme za prvenstvo ZFO v Celju (S. marca
Prihodnjo nedeljo, dne 19. marca, bodo v Celju prve orodne tekme za prvenstvo posameznikov Zveze fantovskih odsekov. Dopoldne bodo obvezne vaje, popoldne pa poljubne in bodo ob tej priliki nastopili tudi člani, članice, mladci in mladenke celjskega odseka in krožka z raznimi prostimi vajami. Dopoldne se prične
Erireditev ob 9, popoldne pa ob 3 in bo v dvorani judske posojilnice.
To tekmovanje, za katero vlada ▼ Celju veliko zanimanje, bo izredno zanimivo, saj nastopijo najboljši telovadci ZFO. S svojimi vajami na vseh štirih glavnih orodjih (drog bradlja, konj, krogi) in v poljubni prosti vaji nam bodo pokazali svoje sposobnosti. Vprav v poljubnih prostih vajah in na orodju so naši fantje v zadnjih mesecih zelo napredovali. Ker je tudi število priglašenih precejšnje (14), se obeta izredno napeta borba za naslov prvaka in sploh za vsa prednja mesta. Podroben program te zanimive prireditve, na katero že danes opozarjamo vse prijatelje lepe telovadbe, bomo objavili v prihodnjih dneh.
Telovadna akademija radovljiškega F0 in DK
Na praznik st. Jožefa, v nedeljo 19. marca ob 8 zvečer priredita radovljiški Fantovski odsek in Dekli-
Zahvala
Vsenf, B T lako velikem številu spremili naSo predrago, nepozabno mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo
Zofijo Šerko
roj. Obreza
na njeni RndnjT poli, ki rte pol a žil i toliko cvrtja na njen groK in ki ste sočustvovali z nami, se najiskreneje zahvaljujemo.
Žalujoči ostali
Ski Erožek v Ljudskem domu t Radovljici svojo običajno vsakoletno telovadno akademijo.
Na izbranem sporedu, ki obsega 15 točk, so med drugimi tudi letošnje pestre vaje članov in mladcev, zlasti pa lepe simbolične vaje članic.
Izvajane bodo tudi vaje na drogu tn bradi}!.
Pri akademiji sodeluje nad 100 fantov in deklet.
Fantovski odsek in Dekliški krožek vljudno vabita prijatelje mladine in ljubitelje telovadbe na akademijo.
III. akademija F0 In EK št. Vid nad Ljubljano
bo danes foSno ob pol 4 popoldne v LjudsRem domu. Sodeluje godba »Sloga«. Predprodaja vstopnic do 14. Blagajna se odpre pol ure pred pričetkom. Do tega časa morajo biti naročene vstopnice dvignjene, sicer zapadejo. — Bog živil
Vesti Športnih zvez, klubov In MeV
S K Korotan. Občni zbor kluba bo danes ob 1» v dvorani na Ilakovniku. Udeležba za članstvo obvezna. — Tajnik.
Moto-Herme*. nanos dopoldne ob pol enajstih se vrfti v prostorih kavarne «Evropa< v Celju članski se-stanok celjske sekcije moto kluba Herme«. Vsi člani sekcije se nujno pozivajo, da »e tega sostanka udeježe, ker se bo na njem obravnavalo notranjo orgn-nizato-rično delo in pa določili termini za vožnje, ozir tekme v Celju.
Gimnastiino-vlavalni teta.H ta dame ln gosrpode v
zimskem kopališču SK Ilirije se pa-iftno 15. t. m ob 20. Prijavnlna 7-a tečaj, ki bo trajni okoLi dva meseca po dvakrat tedensko, je W) djn. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evropa.
tSK tHerme.it — nopometna *ekr\ja. - »luibeno.
Obveščam vse naSe igralce, da je umrl na« član Gor-Sič Franci. Pogreb prdragega naSega tovariSa bo v nedeljo 12. marca oh lfi izpred mriiSke veže rt o?. H no bolnišnice. Po7,ivaim vse članstvo, da ee pogreba polno-, Stovilno udeleže. — Načelnik.
Konkurz za pilotske učence
Komanda vojnega zrakoplovstva to »prejela
letos izdatno število mladeničev za svoje gojence v civilnih pilotskih šolah.
Kandidati morajo izpolniti sledeče pogoje:
1. Da so po poreklu jugoslovanske narodnosti; 2. da so fizično in duševno zdravi ter sposobni za letalska službo; 3. da so v civilu primernega obnašanja; 4. da niso sodnijsko kaznovani in da niso v prehodni ali redni sodni preiskavi ali pred sodiščem sploh; 5. da niso oženjeni; 6. da imajo dovoljenje staršev (varuhov), da lahko stopijo med letalsko osebje; 7. da ni6o mlajši od 18 in starejši od 26 let ter da izpolnjujejo pogoje za napredovanje v čin rezervnega podporočnika ali narednika pa toč. 1 in 2 čl. 49 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice; 8. da se obvežejo, da bodo po končani civilni pilotski šoli vstopili na odslu-ženje kadrskega roka v zrakoplovstvo kot piloti; 9. da nimajo ugodnosti po Uredbi o oprostitvi obveznikov od poziva v vojno službo v miru ali v vojnem času; 10. da se ne okiristijo z ugodnostmi za krajše služenje v kadra
Prijave je poslati komandantom pristojnih vojnih okrožij najdelj do 5. aprila t. 1. g svojeročno pisanimi prošnjami.
Vsa podrobnejša pojasnila o pogojih konkurza samih, a vsebini prošnje, o prilogah, ki jih je treba priložiti prošnji, in vse ostalo, se lahko vidi v konkurzu V. K br. 269, od 7. marca 1939, katerega V6ak kandidat, ki ustreza zgoraj navedenim pogojem, lahko dobi osebno ali po pošti, če plača zahtevano poštnino, pri Komandi voj. zrakoplov-stva, Zemun, pri vseh vojnih okrožjih in na vseh fakultetah v državi.
Pripominjamo, da vse stToške za Ža«a Šolanja teh gojencev, t. j. za njihov prihod na zdravniški pregled, pošiljanie v šolo, stanovanje in hrano, nosi Komanda vojnega zrakoplovstva, oz. Uprava šole.
Prošnje, ki bodo vposlane po 5. aprilu t. 1., ne bodo prišle v poštev.
Komanda vojnega zrakoplovstva, V. Dž. St, 5207, Zemun.
Jegličev akademski dom
Poročilo ob koncu prve poslovne dobe
Tiho tn brez posebnega zunanjega hrupa je odbor za postavitev Jegličevega akademskega doma opravljal svoje delo v prvi poslovni dobi. Tako je bilo to delo, da so se mnogi vpraševali, ali sploh kaj delamo, ali je vse skupaj zaspalo. Pred kratkim pa je odbor polagal račune pred občnim zborom in pokazal, da je njegova delo v prvi poslovni dobi lepo uspelo. Čutimo dolžnost, da ob tej priložnosti poročamo o tem delu tudi javnosti.
Naša prva skrb je veljala zemljišču. Kje naj bi stal akademski dom? Zelja nas vseh je bila, da bi bil kar se da blizu univerze. Oči mnogih so obvisele na zemljišču pred Srednjo tehnično šolo. Svet je bil sicer že deloma odločen za druge vse-učiliške naprave, ali prav na vogalu kot podaljšek Gorupovih hiš je bil še prost. (Črka C predstavlja bodoči projekt Jegličevega akad. doma. Zaradi uvidevnosti nemškega viteškega reda, lastnika tega zemljišča, se nam je posrečilo, da smo 6i zagotovili to stavbišče. Kdor ve, kaka so razporejene V6eučiliške stavbe (glej priloženi načrt), bo tega stavbišča še prav posebej vesel, saj leži sredi vseučiliške četrti. Od osrednje stavbe na Kongresnem trgu (A) preko univerzitetne knjižnice (B), strojnega (E) in rudarskega instituta (F) in še drugih univerzitetnih stavb, ki bodo tod stale, vodi pot naravnost mimo stavbišča Jegličevega akademskega doma. Če še pomislimo, da so oblasti prav na tem stavbišču odbrale prostor za akademsko menzo (D), bomo še bolj razumeli, kako primeren je ta kos zemlje za naš Akademski dam. Akademikom ne bo treba izgubljati ča6a z letanjem od enega do drugega objekta, domala vse fakultete bodo imele svoje laboratorije, predavalnice in knjižnice okoli novega doma, le me-dicincem bo nekoliko dlje v bo.lnišnico, a to vprašanje se tako mora rešiti z zidanjem nove bolnišnice.
Druga naša skrb je bila, da nabiramo denar in sredstva za zidanje. Pri neštetih prošnjah, ki z njimi oblegajo javnost časopisi in organizacije, pri nadležnosti, s kakršno se mno.ge stvari vsiljujejo, smo se vpraševali, aH naj tudi mi hodimo po poti hrupnih prireditev. Odločili smo se za pot tihega nabiranja v prvi delovni dobi, ker smo hoteli najprej na tihem ustvariti trdne temelje, potem šele stopiti pred javnost z močnejšo besedo. Prepričani smo, da jc bila ta pot pravilna. Razposlali smo v teh dveh letih okoli 5000 prošenj. Odgovor nanje je bil močno različen, vendar moramo v čast našim oblastem, podjetjem in posameznikom povedati, da 6e zavedajo, kaj pomeni dom za mladega človeka. Nekatera podjetja in ustanove so se oglasila s presenetljivo lepimi zneski, bodi jim na tem mestu izrečena iskrena zahvala, ker mnogi, med njimi največji, ne žele, da bi bili imenovani. Tudi posamezniki so mno,gi pokazali veliko razumevanja za Jegličev akademski dom; sezname smo že sproti objavljali v časopisju. Po zaslugi takega razumevanja se je odboru posrečilo, da je zbral že dobro četrtino vseh stroškov, ki jih računamo nekako na 3 milijone, S tako podlago 6mo prav gotovo lahko zadovoljni ob koncu prve delovne dobe. To je tako močna po/stavka, da danes ne more biti nobenega dvoma o resnosti in izvedljivosti našega prizadevanja. Vsaka maladušnost, vsako zmajevanje z glavo je zgrešeno, treba je le še ene take delovne dobe, pa bomo lahko zasadili lopato v stavbišče. Zato pa lepo prosimo: nikar na6 ne puščajte sedaj, ko imama dane vse pogoje za srečno izvedbo načrta. Saj priznamo potrebo vseh drugih akcij in nabirk, tudi podpirali jih bomo in delali zanje, ali prav zato pa tudi računamo, da nas samih — mladih akademikov — ne boste puščali nepreskrbljenih, brez strehe.
Naša univerza sc lepo izpopolnjuje. Prav te dni smo imeli priložnost brati, kakšne kredite ji je stavila država na razpolago. Zdi se, da smo na tej točki že prebili led, da bomo v kratkem dobili primerne stavbe s tako opravo, da bo mogoče uspešno delati. V kratkem bomo dobili lepo knjižnico, obeta 6e nam novo poslopje za univerzo samo, tehnika si bo postavila celo vrsto institutov. Pa drugih mestih imajo v univerzitetni četrti povsod tudi akademske domove, da v njih dobivajo dijaki primerna in poceni stanovanja. Tudi v
Znižanje cene
NAGGr
Kocke za govejo juho
stanejo sedaj samo
Din.l-
po Komadu.
Ljubljani se je koj z ustanovitvijo vseučilišča začutila potreba takega doma; zato so v prvi sili postavil zasilni akademski dom na Miklošičevi cesti. Toda danes tak dom ne more več zadostovati ne številu ne potrebam akademikov; to je bila rešitev v sili, kakor je bilo tedaj pri univerzi sploh vse le zasilno. Sedaj pa, ko se univerza dograja sistematična v vseh smereh, ko raste akademska četrt okoli začetne stavbe, moramo dobiti v njej tudi primeren akademski dom. Če tega ne bomo dogradili sedaj, bomo krivi težkih in usodnih zamud.
Ob tej priložnosti se zopet obračamo na vse zavedne Slovence, naj se okoli potrebnega akademskega doma 6trncjo tako složno, kakor so se strnili še zmeraj okoli vsega, kar je bilo zares slovenskega in domačega. Slovenski narod je moral biti zmeraj mcccn samemu sebi, najbolj svoje ustanove si je zmeraj moral postavljati sam. V tem je naše siromaštvo, a je tudi naša moč, zakaj ob vseh takih naporih rastema zmeraj sami v svoji zavednosti in kulturni moči. Saj je hudo, ko si moramo odreči to in ono, ali pomislimo, koliko je nravne vrednosti v taki žrtvi. Pomislimo, kako žilavo si pomagajo drugi narodi do veličine v svetu, s kakšnimi odpovedmi in bremeni dograjajo svojo narodno stavbo. Če hočemo, da nas v tem prerivanju kdo ne pohodi, moramo biti enako močni tudi mi. Zato nam je nenavadna delavnost v do-grajanju narodnih središč ne le trenutna potreba, marveč naravnost narodna preskušnja: ali smo toliko zreli in zavedni, da si znamo naložiti žrtev za to, kar nam je kot narodni skupnosti potrebno? Če boma to preskušnjo dobro prestali, smo lahko mirni, zakaj narod tolikšne zavednosti bo zdržal tudi drugačne. Zato prosimo vso slovensko javnost, naj naših prošenj ne zametuje kot nadležno prosjačenje, marveč naj se zaveda, da ob njih odloča v veliki meri oceno naših narodnih moči. Poleg Slovenskega doma in Baragovega semenišča je tudi Jegličev akademski dom eno tistih središč, ki si jih moramo dograditi, če hočemo, da bo naše kulturno prizadevanje urejeno. Ljudska prosveta, duhovno življenje in narodovo izobražen-stvo bodo slej ko prej odločali usodo naroda. Kdor bi zanemaril le enega teh treh činiteljev, bi narodu usodno škodoval. Zato si prizadevanja za ta središča niso nikakor v nasprotju, marveč se podpirajo in dopolnjujejo. Veliko je, ali tudi časi in njih preskušnje za narod so velike. Zato moramo
Še enkrat:
»Otroško trupelce zakopala na vrtu«
Od pisarne advokatov dr. Milana Koruna in dr. Celestina Jelenca v Ljubljani je uredništvo »Slovenca« prejelo dopis z dne 28. februarja 1939, ki se glasi:
Vaš časopis je prinesel v nedeljski številki 24 od 29. januarja 1939 na osmi strani dopis iz Dovje-Moj-strane dtto 28. januarja pod naslovom »Otroško trupelce zakopala na vrtu«.
V tem dopisu sc nahajajo trditve, ki so za moja klijenta, ki jih sicer ne imenujete s polnim imenom, ampak označujete samo z začetnimi črkami, kar pa je zadostovalo, da so vsi ljudje vedeli, kdo da sta mišljena, namreč za Škrabar Jožico in Ovčaka Rudolfa, žaljive in neresnične. V številki 27 z dne 2. februarja 1939 na strani 6. ste sicer deloma, vendar na nedovoljen način prinesli nekakšen popravek, ki se pa v ostalem nanaša samo na g. Ovčaka Rudolfa.
Da so bile navedbe v Vašem dopisu popolnoma napačne, sledi že iz tega, da imam v rokah sklep okrajnega sodišča v Kranjski gori od 15. februarja 1939 Ki 17/39, s katerim je postopanje proti Škrabar Jožefi in Ovčak Rudolfu radi zločinstva po § 171 k. z. že 14. februarja 1939 ustavljeno,
Dognano je, da ni Škrabar Jožefa niti plod poskušala odpraviti, niti tu poskušala mrtvega otroka skrivno pokopati.
Moja klijenta imata zaradi navedenega dopisa občutno škodo, kajti Škrabar Jožefa in Ovčak Rudolf sta zgubila zaradi navedenega dopisa službo in ne moreta nikjer v bližini Dovje-Mojstrane najti zaposle-nje, 6ta tamkaj osramočena, poleg tega pa še tudi v svojem domačem okraju.
Imam nalog, da vložim proti Vam tožbo, ako ne bi pokazali se voljne, da stvar mirno uredite, za kar Vam moja klijenta dajeta priliko pod sledečimi pogoji:
1,	da prinesete v prihodnji nedeljski številki »Slovenca«, t. j. 5. t m. na sličnem mestu kakor prvič pod isto značko »Otroško trupelce zakopala na vrtu« priloženo notico;
2,	da jima plačate za odškodnino na moje roke 600 din, kateri znesek si pridržujeta moja klijenta povišati v primeru, da se\ zadeva ne bi mimo uredila;
3,	plačati moje do sedaj v tej stvari narasle stroške na informaciji, pooblastilu in tem dopisu v znesku 250 din, za kar vse Vam prilagam položnico.
Moja klijenta opravičeno pričakujeta, da boste težko krivico, ki ste jima jo napravili, brez nadaljnjega pripravljeni poravnali in jih odškodovati, tembolj, ker je ves dopis pisan z animoznostjo »privandra!«,
»brezvestni fant« itd., ki kaže, da ni posredi samo netočno poročanje, ampak tudi žaljiv namen.
Dne 5. marca je »Slovenec« ugodil zahtevi gori imenovanega dopisa pod točko 1. in plačal tudi zahtevano odškodnino in advokatske stroške.
Z ozirom na našo objavo v 54. štev. »Slovenca« smo prejeli sledeči dopis župnega urada na Dovjem z dne 7. t. m.:
Resnica o otroškem trupelcu
V »Slovencu« št. 54 z dne 5. marca t. 1. ste pod naslovom »Otroško trupelce zakopala na vrtu« objavili popravek, v katerem je med drugim tudi stavek, da je bil otrok natakarice J. Š, popolnoma v redu pokopan. Prosimo, da priobčite naslednje uradne ugotovitve k omenjenemu članku:
1. Otrok gdč. J. Š.. natakarice v gostilni Poje na Dovjem, je bil rojen 19. januarja t. L in je še isti dan umrl. (Dopis orožniške postaje v Mojstrani župmemu uradu na Dovjem 30. januarja 1939, št, 200.)
2 Sodnijski ogled otroka je bil 28, januarja t L (Uradni akt okr. sodišča v Kranjski gori, odd. II., ki 17/39 z dne 28. januarja 1939.)
3, Med 19. in 28 januarjem, torej v dobi 9 dni, otrok ni bil cerkveno pokopan. (Dokaz: mrliška knjiga župnije Dovje.)
4 Kje je otrok gdč. J. Š. v teh devetih dneh bil?
5.	Župnik o otroku, rojenemu 19. januarja t. 1. (gl. št. 1) do 28. januarja t. 1. sploh ni ničesar vedel. Izvedel je to šele iz uradnega akta okrajnega sodišča v Kranjski gori (glei št. 2), kateri akt mu je bil poslan po končanem ogledu 28. januarja t. 1. Ogled je bil v soboto popoldne, grob ni bil pripravljen, v nedeljo ga ni nihče izkopal, zato je bil otrok pokopan šele v ponedeljek, 30. januarja t. 1. Navzočna sta bila samo župnik in cerkovnik Matere ni bilo zraven in tudi še do danes ni prišla v župnišče v zadevi pokopa.
6.	Kako je bil izpolnjen predpis, da je treba rojstvo otroka župniku naznaniti v teku 24 ur? Otroško trupelce je šele deseti dan po rojstvu v škatli prinesel na farno pokopališče neki moški.
7.	Rojstvo mora javiti babica. Zakaj ni bila ona poklicana k porodu? — Saj imamo na Dovjem vendar izprašano babico.
8 Kljub temu, da je bila preiskava glede guma detomora in suma pokopa otroškega trupelca na vrtu, ustavljena, ostanejo zgoraj navedena dejstva vendarle dejstva, potrjena po uradnih aktih.
Župni urad ss Dovjem.
bili veliki tudi mi vsi, ki v teh časih in v tem narodu živimo. Naj ga nc bo med nami strahopetca, naj ga nc bo med nami ubežnika, vsi pogumno na delo — boste videli, kako bomo po nekaj letih ponosni na spomenike slovenske podjetnosti!
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve časi naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35-
Skrivnostno prevažanje emigrantov po Jadranskem morju
Iz Splita nam poročajo sledečo: Tu je v teku preiskava o prevažanju beguncev iz Nemčije, ki ga menda opravlja neka mednarodna družba. 9. t. in. je, kakor smo poročali, parnik »Colorado«, ki pripada grškim lastnikom, a jilove pod panamsko zastavo, na Sušaku ukrcal 377 nemških beguncev, ki so prišli na Sušak iz Nemčije s posebnim vlakom. 9. t. m. pa je parnik »Colorado« prispel v Split, toda brez vsakega |>otnika. Poveljnik parnika Venerigos Demetrios je pri zaslišanju na pristaniškem poveljstvu izjavil, da je na nekem mestu med Korčulo in Lastovom prekrcal vse begunce na parnik »Astratto«, ki je last isto družbe. Parnik »Colorado« ima 327 ton. Listine, ki jiii je predložil kapitan, so izkazale, da potuje na njem 377 nemških beguncev v Grčijo. Parnik »Colorado'!: kakor tudi vse moštvo so splitske pristaniške oblasti zad ržale v splitski luki. S jiarnika so odnesli del parnega stroja, brez katerega parnik no more nadaljevali poti. Pristaniške oblasti so ugotovile, da so je prekrcavanjo potnikov s »Colo-rada« na »Aslratta« izvršilo v bližini ftolte, deloma pa v bližini Visa, ne pa med Korčulo in Lastovom, kakor je izpovedal kapitan »Colorada«. Čemu jo kapitan pristaniško oblasti napačno obvestil, preiskava še ni mogla dognali. Pričakujejo pa, da bodo s preiskavo prišlo na dan zanimive stvari.
Prvi letošnji likof v Ljubljani
Veliki prizidek Slajmerjevega doma je zrastel do vrha
Ljubljana, 11. marca.
Od 1. 1932., ko je Šlajmarjev dom odprl vrata članom Trgovskega bolniškega in podpornega društva, je ta zdravstvena institucija trpela na pomanjkanju prostora. Zavod je mogel sprejemati le bolnike, kalerih stanje je zahtevalo nujne operacije. Zasebnikov sploh ni mogel sprejemati, ker je bilo celo za člane premalo prostora. Zato je TBPD sklenilo povečati to zdravstveno institucijo in lani so se tudi začela zidarska dela za veliki dvonadstropni prizidek, ki bo omogočil, da bo razširjeni Šlajmarjev dom mogel sprejeti do 90 bolnikov. Načrte za novi trakt sta po željah odbora izdelala arhitekta inž. Serajnik in inž. Omahen. Stavbno podjetje E. Tomažič iz Ljubljane pa je prevzelo stavbna dela ter začelo z delom lani 11. oktobra. Kljub hudi žitni so zidarska dela počivala lo dva meseca in po 57 delovnih dnevih je 11. marca zrastel prizidek do vrha, nakar so delavci z velikim navdušenjem postavili na vrh okrašeno smrečico v znamenje srečno dokončanega dela. Tudi TBPD je počastilo ta praznik v soboto popoldne s prisrčnim likofom, na katerega je povabilo vse delavstvo. V veliki dvorani novo sezidanega prizidka je bil prirejen 90 delavcem, zidarjem in težakom, likof, kjer je pozdravil v imenu gradbenega gospodarja delavstvo predsednik TBPD g. E. Gomhač s prisrčnimi besedami vse delavce in se jim zahvalil za ves trud, ki so ga vložili v stavbo. Prav tako se je zahvalil stavbnemu podjetju in vsem drugim, ki so po-
magali, da je stavba šla tako smotreno in hitr> izpod rok.
Veliki prizidek je bil sezidan izključno v zimskih mesecih. Zato jo bil dosežen s to zidave prav poseben rekord, zlasti čo upoštevamo, da je že pred dvemi leti zrastel v neposredni bližini Šlajmarjevega doma novi prizidek kirurgičnega oddelka občo državne bolnišnice, ki še danes čaka na nadaljnjo dograditev. Novi prizidek pa bo mogel sprejeti bolnike najkasneje v oktobru leto šnjega leta. Za likof, pri katerem je prejelo okrog 90 delavcev vsak po hleb kruha, dva štruklja, kranjsko klobaso, kos sira, liter vina in zavojček cigaret, so se delavci predsedniku društva TBPD prisrčno zahvalili. Prav zanimivo je bilo gledati, kako so delavci, večinoma vsi družinski očetje, z nasmejanimi obrazi spravljali jedila in pijačo v nahrbtnike in jih odnašali domov — svojim družinam. Likofa, ki ni bil samo praznik TBPD-, ampak tudi praznik vodstva »Šlajmarjevega doma, so se poleg predsednika TBPD in članov uprave in nadzornega odbora udeležili tudi šef-zdravnik doma dr. Kramarič, hišni zdravnik dr. Cehohin, upravnik zavoda, nadalje stavbenik g. Tomažič in tehnično osebje. Upamo, da bo gradbeni načrt v teku letošnjega leta izpeljan in da bomo na jesen lahko pozdravili v Šlajinarje-vem domu najmodernejšo zdravstveno institucijo, ki jo je beli Ljubljani postavila zasebna podjetnost
ZAHVALA. Ob priliki težke izgube dragega soproga, dobrega očetn, starega očeta tasta in svaka, gospoda
Kvirina Pertla
šol. upravitelja v pok.
izrekamo prisrčno zahvalo gosp. prim. dr. St. Lutmanu, gosp. asist. dr. M Rozmanu ge. dr. Janji Knafličevi in gosp. h išnemu zdravniku dr. V. Cremošniku za ves njihov trud in izredno požrtvovalnost za časa njegove bolezni. Nadalje se zahvaljujemo častitim gg. duhovnikom, zlasti onim, ki so od daleč požrtvovalno prihiteli na njegov grob čč. sestram usmiljenkam za nadvse skrbno nego in vsem darovalcem prekrasnega cvetja' in vencev, zlasti Učiteljskemu društvu v Ljutomeru in Jadranski straži Maribor — Gor. Radgona. Prav posebno zahvalo dolgujemo gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam. ki so se od blizu in daleč, a predvsem iz ljutomersko-gornjeradgonskega okraja, poino-številno udeležili njegovega pogreba z g. nadzornikom Fr. Karbašem na čelu. Iskrena hvala g. župniku M. Škofiču, g. K. Mnuriču, g. I. 1'ircu in g. Zu|iančiču za lepe in tolažilne poslovilne besede, cenj. pevskemu društvu »Drava« za globoko občutene žalo-stinke in vsem prijateljem s Kapele in iz Gor. Radgone za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu. Vsem, ki ste nam ob bolezni in smrti dragega pokojnika stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, naj Bog obilno povrnel
Gor. Radgona, Negova, Maribor, 11. marca 1939.
Žalujoče rodbine: Pertl, Pcjcha, Krašovic, Lah.
e novice
Koledar
Nedelj«, 12. marca: Tretja postna nedelja,
Gregorij Vel., papež; Bernard, škof. Zadnji krajec ob 22.37. Herschel napoveduje lepo vreme.
Ponedeljek, 13. marca: Teodora, mučenica; Kristina, devica mučenica.
Torek, 14. marca: Matilda, kraljica; Pavlina.
Novi grobovi
+ V Buenos Airesu v Argentini ▼ Južni Ameriki
je umrla dne 13. februarja t. L v 38. letu starosti daleč na okrog, posebno pa v mariborskih krogih dobro znana in priljubljena, vedno vesela gospa Pinica Ma-rasovič rojena Žunkovič. Prerano umrla je bila edina hčerka gospoda Janka Žunkoviča, nadučitelja v p„ posestnika in bivšega dolgoletnega župana v Narapljah pri Ptujski gori ter sestra g. Vladimirja Žunkoviča, okrajnega veterinarja v Kruševem in g. Bogomirja Žunkoviča, inž. kapetana 1. ki. v Karlovcu. Naj v miru počiva v tuji zemlji!
+ V Rožni dolini ▼ Ljubljani je umrla g. Marija Armič, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo dane« ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na farno pokopališče na Viču. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
•f" V Dol. Logatcu bodo danes ob 5 popoldne pokopali gospo Ivano Tršar roj. Kremenšek z Broda. — Naj v miru počiva! Žalujočim našo sožaljel
Osebne novice
= Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil včeraj promoviran za doktorja filozofije gospod Š k e r 1 Franc iz Stožic pri Ljubljani.
— Iz finančne kontrole. Premeščeni so: preglednik Cankar Pavel iz Leskovice v Karlobag; preglednik Cvar Bogomir iz Toplic, podpregledniki And-lovec Jožef iz Loža, Cctinski Mihael s Kaple, Herič Josip iz Loža, Šumandl Janez z Radija, Tumšek Edvard iz Radoncev, Valderštajn Franc iz Gradišča in Žvan Janez z Remšnika ter pomožni podpreglednik Balian Anton iz Rogašecev, vsi na Sušak; s Sušaka: preglednik Štingl Franc v Toplice, podpreglednik Baltič Ilija na Kaplo, Paunovič Radomir v Gradišče, Pišek Anton v Lož, Plivelič Milan v Rogaševce in Kara-pandža Peter na Remšnik; preglednik Furlan Jakob iz Bakra v Loskovico in podpreglednik Velel Franc iz Djevdjelije v Sv. Jurij on Ščavnici. — Imenovan je podpreglednik Sobakin-Fadejev Sergej za preglednika.
Vedno večje zanimanje za loterijska žrebanja v Sloveniji
Državna razredna loterija, ustanovljena v pomoč narodnemu gospodarstvu in zaradi regulacije loterijskih žrebanj 6ploh, je zavzela mogočen razmah s 6vojo uspešno organizacijo. Po svojem sodobnem načrtu žrebanja spada med največje ustanove te vrste v Evropi. Zanimanje igralcev za to koristno igro raste iz dneva v dan po V6ej državi, celo v Sloveniji.
Zanimive podatke o tem nam Je. dal znani belgrajski kolestor, Slovenec g. Milan Lavrič, ki je uspel, da je otvoril veliko kolektorsko trgovino, ki je med vodilnimi v naši državi. To je obenem tudi največja slovenska kolektura.
»Naši Slovenci so realisti,« je rekel g. Lavrič. »Težko se odločijo za posle, ki so vezani tudi z majhnim odstotkom sumnje. Zaradi tega je tudi igra Državne razredne loterije kaj težavno prodirala v Slovenijo. Tako je bilo v začetku. Danes pa je v Sloveniji veliko število igralcev, in sicer stalnih. Končno so tudi tam uvideli, da je to zelo Koristna ustanova, ki daje velike in številne dobitke svojim igralcem. Jaz sem imel sam priliko že večkrat izplačati premije in velike dobitke v Sloveniji ter sem spoznal, da se zanimanje za loterijo stalno veča in zavzema širši obseg tudi v vrstah najširšega meščanstva, zlasti odkar se je uvedla navada, da se žrebanje zadnjih 10 dni vrši v banovinskih centrih, kjer so 6e mnogi lahko osebno prepričali o neoporečnosti te ustanove ob priliki žrebanja v Ljubljani. Tako se je doslej vršilo žo v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu; prihodnjič pa se bo vršilo v sedežu Primorske banovine, v Splitu.
To zanimanje je seveda veliko tudi v drugih krajih naše države, tako da misli loterija povečati število 6rečk. da bi mogla zadovoljiti vedno večje število odjemalcev. Karakteristično je, cla so za prihodnje kolo prodajalci prevzeli že sedaj vse loterijske srečke, kar so doslej še ni zgodilo.
Končno naj omenim, da bo loterija kmalu proslavila 50 letnico, odkar so je ustanovila prva državna loterijska ustanova v Srbiji,« je zaključil g. Lavrič.
LJubljana
Komenskega uL4 Telefon It. >621
Dr. Frane DrrgaM fcf-priauij kinrg.Wt.Tf. Ordinira: LL—L
—	Duhovniške plače. Duhovniki že dva meseca niso prejeli svojih skromnih plač in je vznemirjenje med njimi umljivo. Obrnili smo se na bansko upravo in zvedeli, da je banska uprava že posredovala v Belgradu in je upanje, da bo zadeva v najkrajšem času urejena,
—	Belgrajske Slovence opozarjamo na predavanje, ki ga bo imel dr. Drag. Cvetko, profesor ljubljanskega konservatorija, v ponedeljek ob četrt na 7 zvečer v belgrajski Kolarčevi univerzi. Predaval bo o problemu: Popularizacija muzikalnc vzgoje.
—	Z bojevniki na soška bojišča. Za velikonočne praznike, 9. in 10. aprila 1939, priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani dvodnevni izlet. Izletniki si bodo ogledali Postojnsko jamo, Trst,
pokopališče Sredipolja, Doberdobsko planoto s
Sv. Mihaelom, Gorico, Oslavijo z znamenito grobnico padlih vojakov in Vipavsko dolino. Odhod 9. aprila ob 5 zjutraj izpred hotela Miklič. Celokupni stroški za potni list, vožnjo, prehrano in prenočišče znašajo 220 din, kdor si pa hoče ogledati še Postonjsko jamo, mora doplačati 25 din za vstopnino. Točnejša navodila daje Zveza bojevnikov, Ljubljana, hotel Miklič (desni stranski vhod, I. nadstropje) med 5 in 7 zvečer. Prijave so sprejemajo samo do 30. marca t. 1.
ekskluzivnih kuponoT
A. & E. Skabernž
_Ljubljana_ v
— Največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji, Stermecki — Celje, je izdala 57. štev. svojega »Cenika« za pomlad 1939. Stermeckijev »Cenik« je med najboljšimi, redno izhajajočimi ceniki v Evropi, tako glede uredbe, ki je res strokovrjaška, kakor glede oblike, Saj pa tudi za izdelavo svojega »Cenika« tvrdka Stermecki najame za risanje modnih in drugih slik najboljše domače in inozemske umetnike specialiste. Po številu izvodov presega »Cenik« vse druge tiskovine; izide namreč v 140.000 izvodih, za kar se porabi 4 vagone papirja, — Cenik je pa tudi za vsakogar zelo koristen, ker imate v njem točen pregled vseh mogočih potrebščin, tudi do najmanjše podrobnosti.
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI
—	V Poljanah nad Škofjo Loko grade prosvetni dom. 2e skoraj 20 let so v Poljanah premišljevali, kako bi si postavili prosvetni dom, letos so pa sklenili, da bodo kar začeli z delom. In začeli so kopati, v kamnojomu je pa začelo pokati. Zgi-bala se je V6a velika fara in pripravlja potrebni materijah Stavbišče za dom je na lepem kraju blizu cerkve. Pred domom bo še velik prostor za zunanje nastope in zborovanja, Novi dom bo v kras va6i in ponos župnije,
—	Zveza katoliških nameščenk v Ljubljani vljudno vabi vse uradnice in trgovske nameščen-ke, ki bi bile pripravljene delati pri KA duhovne vaje in tečaj KA, ki bodo v dneh od 22. do 26. marca v Domu duhovnih vaj v Lichtenthur-novem zavodu; Začetek prvi dan ob osmih zvečer. Prijavite se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Ljubljana, Masarykova cesta 12.
—	Smrtna nesreča železničarja. V noči od četrtka na petek zjutraj ob 4 se je smrtno ponesrečil g. Martinšek Franc, sprevodnik brzo-tovornega vlaka Postojna-Ljubljana. Približno ob 4 zjutraj je privozil tovorni vlak na Verd, kjer pa se ne ustavi. Ker ima proga med Logatcem in Borovnico precejšen padec, je sprevodnik Martinšek zaviral zavore kar pri treh vagonih, pri čemur mu je spodrsnilo in je padel pod kolesa, ki so 11111 prerezala prsni koš. Rajni je iz ugledne železničarske družine iz Kresnic. Zapušča starše, brate in sestre. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim domačim naše iskreno sožalje!
Išče se izurjen strokovnjak za vodstvo pisarne
večjega podjetja (izdelava in prodajal železninske stroke. Pogoji: Jugoslovanski državljan, uljuden, energičen, reprezentativen, zmožen vseh pisarniških del ter hrvaškega, slovenskega in nemškega jezika Ponudbe s curriculum vitae in zahtevami na upravo lista pod »DOBRO MESTO«
—	Železniški popusti za Planico. Za »Teden v Planici od 12. do 19. marca« je dovolilo ravnateljstvo državnih železnic posebne popuste. Potniki, ki gredo v Planico že med tednom, kupijo vozni listek in legitimacijo K-13, katero jim v Planici potrdi prireditveni odbor. S takim voznim listkom je mogoč brezplačen povratek od 12. do 19. marca. — Na dan zaključne prireditve dne 19. marca potujejo potniki s prog od Ljubljane, Tržiča in Bohinjske Bistrice ter se vračajo še istega dne z navadno celo vozovnico, ne da bi jim bilo treba preskrbeti si potrdilo prireditvenega odbora. Potniki oddaljenejših postaj pa potujejo 19. marca z nedeljskim povratnim listkom, ali z zgoraj omenjenim listkom z legitimacijo K-13. Nedeljski povratni listki ostanejo v veljavi. Glede posebnih vlakov dne 19. marca bodo objavljena točna pojasnila in navodila sredi tedna.
—	Najrevnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev bo podel i I Hranilni in posojilni konzorcij kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani 30 podpor po 200 din. Prošnje, ki morajo hiti glede siroinašnosti potrjene od pristojne oblasti, naj se vlože na naslov imenovane kreditne zadruge najpozneje do 1. aprila letos.
—	Glavna skupščina Zveze lovskih društev ▼ dravski banovini bo v nedeljo 2 aprila 1939 ob 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. 22.
Za sv. Jožefa in Veliko noč
kupite najugodneje v novi modni trgovini sa dame in gospode
Kina
Miklošičeva c. 12
nasproti hotela Uniona
kjer se Vam nudi največja izbira raznovrstnega dam-skega in moškega perila, srajc, rokavic, nogavic, robcev, kravat ter vse ostalo modno blago najnovejših vzorcev v samo prvovrstni kvaliteti in najnižjih cenahl
i— Letošnjo noro bok pivo pivovarne Union, Ljubljana, ki je izdelano iz špecialnega slada in je izbor-nega okusa, pride v petek, dne 17. marca 1939 v promet. Pivopivcem bo to novo bok pivo sigurno prijalo.
—	Slinavka in parkljevka se je pojavila ponovno v ljubljanskem okraju v občinah Vrhnika, Št. Jošt, Horjul in Dobrova. Zato se do preklica za okraj ljubljanski odreja: 1. prepovedano je izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje v vseh občinah okraja ljubljanskega; 2. prepovedani so v vsein okraju ljubljanskem živinski sejmi za parkljarje; 3. prepovedano je na ozemlju okraja ljubljanskega goniti parkljarje peš po javnih potih, na kar so posebno opozarjajo trgovci z živino, mesarji in živinorejci.
—	Iz stare slovensko zgodovine (Probleme aus^ der Frtihgeschichte der Slowenen) je najnovejše delo o naši narodni preteklosti, samobitnosti in svobodnosti; ker je knjiga namenjena tudi za zunanji svet, je pisana v nemškem jeziku, zanimati pa mora v prvi vrsti nas same! Delo zasluži in terja vse naše pozornosti. Izšlo je pri Novi založbi v Ljubljani.
—	Razpis zdravniško službe. V Službenem listu banske uprave v Ljubljani z dne 8. marca 1939 kos 19 je razpisano meslo zdravnika združene zdravstvene občine Loče. Vabimo zdravnike, da so ban. upravi za to mesto prijavijo. Občina jo za zdravnika oskrbela krasno stanovanje v novi vili v Ločah, ki obstoja iz 4 (po potrebi iz 5) sob, kuhinje in kopalnice ter ima vodovodno in električno instalacijo. K najemnini je pripravljena občina prispevati polovico. — Občina Loče, 9. marca 1939.
—	Za izlet, ki bo od 24. do 26. t. m. v Gorico in Trst, sprejema prijavo do 18. t. m. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
—	Da boste 9taIno zdravi, Je potrebno, da
redno pijeto Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vara ohrani zdravje in mladostno svežost
—	Zopet zločinski strel r gozdn. Po nboju pokojnega lovskega čuvaja Škapina v Sodražici, se je včeraj pripetil ponovno podoben, dasi manj nevaren primer v cerkniški občini. 68 letni pre-užitkar Janez Kranjc iz Grahovega je šel v gozd sekat les. Tam ga je počakal neki njegov osebni sovražnik, ki je ustrelil proti njemu z očitno namero, da ga ubije. K sreči pa je starega moža zadel le v desno roko. Kranjc je sicer občutno, toda ne nevarno ranjen. Že včeraj je bil Kranjc prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf« grcnčice.
—	Čemu služijo Maggijeve kocke za govejo juho? Da na najpreprostejši način, brez truda in potrate časa hitro pripravite čisto, redilno, zelo okusno govejo juho, kakršno rabimo dnevno v kuhinji. Cena Maggijevih kock za govejo juho je znižana; 1 kocka velja"od6lej 1 dinar.
*	Za vpostavitev trgovinskih odnošajev s Španijo. »Jutarnji list« poroča iz Šibenika: Preden je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, so med našo državo in Španijo obstojati zelo živahni trgovinski odnosi. Naša trgovinska bilanca s Španijo je bila vedno aktivna. Naš les, živina in šc nekateri drugi proizvodi so našli v Španiji vedno dober trg in da bi se trgovinska izmenjava med obema državama še bolj poživila, je bila ustanovljena v Barceloni špansko-jugoslovanska trgovska zbornica, ki je s svojim delovanjem zelo koristila. Nekatere naše paroplovne družbe so zaradi tega upo-stavile redne 15 dnevne zveze med našimi in španskimi lukami. Državljanska vojna v Španiji pa je prizadejala izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Španijo hud udarec. Trgovinski odnosi so čedalje bolj padali, dokler niso slednjič pred poldrugim letom jiovsem prenehali, seveda največ na našo škodo. Zdaj pa, ko je državljanska vojna v Španiji že takorekoč končana in je tudi že naša vlada de iure priznala generala Franca, v čigar oblasti je večji del španskega ozemlja, pričakujejo naši gospodarski krogi, da se ponovno upostavijo normalni trgovinski odnosi med našo državo in Španijo. Pričakujejo, da bodo ti odnosi hitro upo-stavl.jeni ler da se bodo ogromne izgube, ki jih je naše gospodarstvo utrpelo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov, kmalu nadoknadile. Zlasti upajo tako izvozniki lesa ter izvozniki živine, kajti pomanjkanje teh dveh proizvodov se v Španiji zelo težko občuti.
*	Novo zdravilišče za jetiko v Bosni. Te dni je bila v Sarajevu konferenca, katere so se udeležili zastopniki SUZORJ-ja in zastopniki sarajevskega OUZOR-ja. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se delavsko zdravilišče Kasindoi izpopolni v veliko in moderno okrevališče za jetične bolnike. OUZOR je izdelal obširen načrt, po katerem naj bi novo zdravilišče moglo sprejeti do 200 bolnikov. Zgradili bodo šo dva nova paviljona, dosedanje poslop-jo pa bodo dvignili še za eno nadstropje.
*	Kongres vinogradnikov v Vršcu. V Vršac so že prispeli zastopniki vinogradnikov in sadjarjev iz skoraj vse države na kongres, katerega slovesna otvoritev je bila včeraj. Vinogradniki pričakujejo tudi prihod ministrskega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča ter ministrov poljedelstva in trgovine. Kongres bo sprejel važno sklepe, ki bodo posegli v naše vinogradniško gospodarstvo, poleg tega pa je na sporedu tudi več strokovnih in poučnih predavanj.
ZAPOMLAD - NOVA OBLEKA
||||| Elegantne, moderne vzorce kvalit. blaga za oble-III ke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka
Dmm Sriinmli
||||| Moška in deška konfekcija vedno na zalogi.
Na željo prvovrstna izdelava po meri v lili I a s t ne m m o d n em salonu.
* Preiskava o aferi tihotapstva i valutami v Bolgradu se nadaljuje s polno paro. Doslej so zaprli že 50 oseb. Aretirani odvetniški pripravnik Emil Weis« je priznal, da se je havil s ponarejanjem krstnih listov skupno še z nekaterimi zaprtimi židl. Priznal je tudi, katerim osebam je ponaredil krstno liste ter se bodo zaradi tega aretacije nadaljevale. Predsednik novoustanovljenega »Bridge-kluba« v Belirradu Hugo Schiifer je priznal. da je pretihotapil za nad 1 milijon dinarjev valut v funtih in dolarjih. Policiid je po Schiifer-jevem priznanju prijela v Novem Sadu nekega Boldošija, pri katerem jo našla večjo količino valut in čekov ler nekaj samokresov.
Anekdota
Slavni skladatelj Haydn jc (\b svojem bivanju v Londonu večkrat obiskal odlično pevko Billing-ton. Znani slikar Reynolds je pevko naslikal kot »v. Cttiliju, ki ima uči uprte proti nebu in posiuša
Ljubljana, 12. marca
Gledališče
Drama. Nedelja. 12. marca ob 15: Hollywood.
Izven. Znižane cene. Ob 20: Upniki, na plani Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 13. marca ob 20: Hlapci. Red B. — Torek, 14. marca: zaprto. — Sreda, 15. marca ob 20: Potovanje v Benetke. Red Sreda.
Opera. Nedelja, 12. marca ob 15: Trubadur. Izven. Znižane cene. Ob 20: Ančka. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 13. marca: zaprto. — Torek, 14. marca ob 20: Štirje grobijani. Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 15. marca: zaprto (generalka). — Četrtek, 16. marca ob 20: Werther. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Nedelja. 12. marca: 8 Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Roman Tominec) — 10 Tercet Stritar pojo narodne ob spremijevanju harmonike (g. A Stanko) — 11 Pisan drobiž (plošče) — 1130 Koncert opernih dvospevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva, gosp. Svetozar Bonovec in Ragijski orkester. Dirigira D. M. Šijanec — 13 Napovedi, poročila — 14 Operetni zvoki (plošče) — 17 Kmet. ura: Vzorni nasadi (g. Fr Kafol) — 17.30 Veseli godci, vmes slavni glasovi ( plošče) — 19 Napovedi, poročila
—	19.30 Nac. ura: Predav. inšpekcije Drž. obrambe — 19.50 Klavirski koncert lahke glasbe — 20.15 Vesele volje! (Radijski orkester in Fantje na vasi)
—	22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek).
Drugi programi
Nedelja, 12. inarca: Belgrad: 20 Nar. pesmi.
—	21 Pihala. — 22.15 Operetni napevi. — Zagreb: 20 Komorna glasba. — 21 Zabavni koncert. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.45 Salonski orkester. — 20.30 Orkester in otroški zbor. —i 21.10 Filharmonični koncert. — 22.35 Plesna glasba. — Sofija: 19 Narodna glasba. — 19.30 Godalni trio. — 20 Pevski koncert. — 20.55 Operetni odlomki. — Varšava: 21.20 Lahka glasba.
—	Budimpešta: 19.30 Vojaška godba. — 20.30 Orkestralni koncert. — 22 Ciganski orkester. —• Trst-Milan: 17 Plesna glasba. — 21 Komorna glasba. — 22 Pihala. — Rim-Bari: 21 Plesna glasba.
—	22.10 Koralni koncert. — Firenze: 15 Verdijeva opera »Aida« — 19 Operetna glasba — Dunaj: 20.10 Simfonični koncert. — Berlin: 20.10 Orkestralni koncert. — Vratislava: 20.10 Filharmonični koncert. — Lipsko: 20.10 Wagnerjev večer. — Koln: 20.10 Portugalski koncert. — Stutt-gart: 21.10 Opera »Eroica«. — Strasbourg: 20.15 Alzaški večer.
Prireditve in zabave -
Za današnjo predstavo »Stolne prosvete« v frančiškanski dvorani 3 pričetkom ob 8 zvečer, se prodajajo vstopnice dopoldne od 10 do 12 in od 6 do 8 zve-1 čer pri blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano. Ker je čisti dohodek namenjen za kongres Kristusa Kralja in novi Prosvetni dom, vabimo člane in prijatelje prosvetnih organizacij, da s svojim obiskom pripomorejo do čim lepšega uspeha.
V počastitev režiserja Milana Skrbinška ob priliki njegove 50. reži;e dramskih predstav na odru Frančiškanske prosvete MO sc uprizori danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Max Halbejcva drama v 3 dejanjih »Reka«, ki jo bo režiral jubilant sam.
Prosvetno društvo Moste-Ljubljana. Drevi ob 8 v »Domu« drama »Vest«.
Opozarjamo na kitarski solistični večer, kt ga bo izvajal g. Stanko Prek jutri, v ponedeljek, ob 20 v mali filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Skladatcljski večer Pavla Šivica bo v petek 17. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani kot skupna prireditev Glasbene Matice in Radio oddajne postaje v Ljubljani. Vstopnice bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Karitativno predavanje KZ (zadnje v zimi 1938/39) bo prihodnji torek, 14. t. m., ob osmih zvečer v beli dvoran: hotela »Union«. Predaval bo univ. prof. dr. Fr. Ks. Lukman o predmetu: »Podoba krščanske dobrodelnosti v 3. stoletju«. Vstopnine ni.
Krščansko žensko društvo vabi članice in eo-mišljenice k predavanju g. dr. T. Debeljaka, ki bo v sredo, 15. t. m. ob 8 v Akademskem domu. Tema: »O Prešernu«.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek 14. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani potopisno skioptično predavanje »Dalmacija-Črna gora-Albanija«.
Ljubljana — Sv. Peter. V sredo, 15. marca ob 8 zvečer predava'v prostorih šentpetrske prosvete o »Novi Češki« g. dr. Tine Debeljak, urednik »Slovenca«. Vsi člani ženskega, moškega, dekliškega in fantovskega odseka sa k predavanju vabljeni.
»Da bi na svetu luštno b'Io.« O tem bo predaval v ponedeljek 13. t. m. ob 20 v samostanski dvoran: v Šiški g. Franc de Cecco.
Prirodoslovno društva Mesto najavljenega predavanja g. univ. prof. dr. Albina Seliškarja o živčnem zburjenju bo predaval v torek, 14. marca ob 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta g. univ, prof. dr. Jovan Hadži o temi: »Vpliv ledene dobe na živi svet«.
Sadjarska podružnica Šiška. V torek, 14. t. m. ob
pol osmih zvečer predava v osnovni šoli Sp. Šiška g. Demšar o obrezovanju rodnega lesa pri sadnem drevju.
Sestanki
Ženski odsek Slov. kat. akad. starešinstva ima
v torek, dne 14. t. m. ob 20 zvečer redni sestanek v društvenem lokalu v Akademskem domu.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja "danes ob 4. 6 in 8 najlepši film sezone »Gospodarji valov in viharja«. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šo-lenburgova ulica 7.
zbor angelov. Billinglomova je vprašala Haydna za njegovo mnenje o sliki.
»Slika je podobna, ima pa samo eno veliko napako,« je dejal Haydn.
»In ta bi bila?« je vprašala pevka vsa radovedna.
»Slikar je naredil veliko napako. Naslikal Vas je, kakor da bi Vi poslušali angele. Naslikati bi pa mevai angeic, kakor da bi ti poslušali Va.š dlas.«
Darujte za prosvetni Slovenski dom
V	nedeljo je bila v Ljubljani velika prireditev Fantovskih odsekov in dekliških krožkov v veliki dvorani hotela Union. Pokazali so na akademijah uspehe svoje pridnosti in izvežbanosti v telesnem pa tudi v duhovnem smislu, izpričali svojo požrtvovalnost, vztrajnost v svojem delu, do konca zvesti, kakor so bili tudi zvesti tedaj, ko je politična 6lana uničila toliko njihovih domov po deželi in vse njihovo delo. Toda iz nič so zopet pognali v uvaževanja vredno organizacijo, ki je življenja zmožna in hoče živeti in rasti, rasti tako, da bo s svojim duhom prekvasila vso slovensko mladino, ki mora tudi v bodoče biti slovenska in katoliška. Po tem uspehu se lahko spomnimo, da ta mladina še nima svojega osrednjega doma v Ljubljani, kjer bi bila njihova centrala v stalni zvezi z vsemi drugimi panogami slovenskega katoliškega prosvetnega delovanja] Fantovski in dekliški krožki, prosvetni domovi po deželi, Katoliška akcija, Ženska zveza itd itd. — vse to, ki ima skupen namen slovensko deželo prekvasiti z narodno zavestjo in versko vnemo, vse to tnora dobiti čim prej skupno ognjišče, resnični monumentalni Slovenski dom v Ljubljani, skupno matico vsega njihovega dela, motor, ki naj ves aparat drži vedno v delovanju in napredku. Danes po akademiji slovenskih fantov in deklet se spomnimo tudi Slovenskega doma ter darujmo po svojih močeh: saj darujemo za svojo bodočnost, za bodoče rodove, ki nam bodo za to hvaležni 1
Posnemajmo zglede in vpišimo med darovalce in zidarje prvih kamnov tudi svoje ime, kakor so ga poleg že v našem listu imenovanih imen, vklesali s svojimi darovi tudi naslednji: dr. M. Natlačen, ban, 3000 din; po 5000 J. Bahovec; K. Č.; I. A.; po 2000: Ivanka Goričar, trg.; O. S.; Pehani Josip, gen. ravnatelj Vzajemne zavarovalnice; dr. Stanislav Bitko, odvetnik; Novak Avgust, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice; dr. B. J; po 1000 dinarjev: dr. Anton Kodre; ga. Mara dr. Brej-čeva; S. P.; J. S.; dr. Dominik Žvokelj, odvetnik; dr. M. A.; prof. Dobovšek Marjan; inž. Josip Do-vič, prof. sred. tehn. šole; Keržan Adolf; M. T.; dr. M. V.; Mišvelj Miha, posestnik in mizarski mojster; M. C.; Lenasi & Gerkman; Smersu Rudolf; Vončina Josip, šef Borze dela; Zupančič Alojzij, živinozdravnik; Zabret Valentin, dekan; Zupan Miroslav, stavbenik; V. F.; dr. Viktor Korošec; dr. Ivan Drobnič, šef-zdravnik OUZD; Dolinar Andrej; inž. llrovat Alojzij, niv. prof.; inž. Škof Rudoif, prof.; Jeric Jože, posestnik; Pehani Heda, uradnica; B. A.; dr. Debevec Franc, primarij; Mavrič Jože; Selan Franc, višji račun, inšpektor; Wagner Rudolf, referent banske upr.; dr. Kovačič Josip, banovinski tajnik; dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine; dr. Orel Filip, načelnik fin. odd. banske uprave; dr. Hribar Leopold, vet. inspeklor; Rado Šturm. ravnatelj Vzajemne posojilnice; dr. Logar Franc, banovinski inšpektor.
Bog plačaj za darilo in hvala za lep zgledi
Modne in Irofne barve
ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam odgovarjajoče blago za dame in gospode dobite po nizki ceni v manufakturni trgovini
]anko Češnik
Ljubljana, Llngarjeva ulica
Skrb za pohabljeno deco
V	Ljubljani ie bilo '.e dni ustanovljeno novo društvo »Naša skrb za pohabljeno deco«. Namen novega društva je skrbeti za zdravljenje pohabljene dece in poskrbeti za to, da se pohabljena dcca usposobi za koristne člane človeške družbe. Pri drugih narodih imamo v ta namen že ustanovljene posebne klinike, ki se brigajo samo za to, pri nas pa je delo šele v začetkih.
Pobudo za ustanovitev novega društva je dal »Ro-tary Club Ljubljana«, ki je sklenil, da bo delovanje tega društva tudi v bodoče vsestransko in izdatno podpiral. Sam ljubljanski Rotary Club je dal kot osnovno glavnico temu društvu znesek 40.000 dinarjev.
Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo tudi veliko število Ljubljančanov, ki so pristopili društvu kot redni člani, deloma pa tudi kot ustanovni člani. Članarina novega društva znaša za redne člane samo 24 dinarjev letno, za ustanovne pa 500 din. Ustanovni občni zbor je vodil podpredsednik Rotary cluba Ljubljana g. Jos. Ljubič.
Na občnem zboru je bil za predsednika društva izvoljen g. Rihard Skubec, glavni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, za podpredsenika primarij dr. Božidar Lavrič in odvetnik dr. Viljem Krejči (slednji je tudi opravil vsa pripravljalna dela za ustanovitev novega društva, za kar mu je občni zbor izrekel prisrčno zahvalo), za tajnika g. Alfonz Lorger, za blagajnika pa g. Rajmund Ranzinger. Vse, ki hočejo pomagati pri izboljšanju usode pohabljene dece, pozivamo, naj podpirajo društvena stremljenja zlasti s tem, da pristopajo k društvu kot člani.
1 Lepa francoska prireditev. V petek zvečer so v kinu »Union« pod pokroviteljstvom ljubljanskega francoskega konzula g. Remeranda predvajali film o potovanju, ki ga je h koncu lanskega leta napravil francoski ministrski predsednik Daladier z mornariškim ministrom Campinchijem in drugimi visokimi civilnimi in vojaškimi osebnostmi na Korziko, Tunis m Alžir. Dvorana je bila nabito polna, med odličnimi gosti pa so bili general Dedič s soprogo, češki konzul inž. Mi-novski, podžupan dr. Ravnihar in drugi. Za uvod je spregovoril konzul g. Rcmerand, ki je poveličeval veliko ljubezen in povezanost vseh delov francoskega imperija med seboj. Natj ie tekel film, ki na lep in posrečen način kaže zmagoslavno Daladicrovo pot po francoskih kolonijah in tudi veliko moč francoske kolonialne afriške armade, Občinstvo je bilo s predvajanim filmom zelo zadovoljno in je zadovoljstvu dalo na koncu duška z dolgotrajnim ploskanjem.
Športniki! za Vaše zdravje je neprecenljive vrednosti Abesinskl Čaj
„Karkade"
ker ne vsebuje teina. Dobite ga pri Vašem trgovcu.
1 Poučno predavanje za rezervne častnike. Dne 17. marca ob 20 in 25. marca ob 10 bosta poučni predavanji in sicer prvo v prostorih oficirskega doma, vojašnice vojvodo Mišiča, a drugo na dvorišču vojašnice 16. artilerijskega polka. Pozivajo se vsi rezervni oficirji tukajšnje garnizije, da se predavanj v čim večjem številu vdeleže. Seboj naj prinesejo izkaznice.
1 Duhovne vaje za akademsko izobražene žene bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani od 24. do 26. marca. Začetek v petek 24. marca zvečer ob šestih.
Pozor! — Cenj. občinstvu se toplo priporoča ANTON BLAZNIK
soboslikarstvo in pleskarstvo, Poljanska cesta 43 (nasproti Marijanišča). — Vsa meni poverjena dela izvršujem točno po dogovoru. — Solidno delo. — Zmerne cene.
1 Namesto venca na grob blagopokojne ge. Tilke Šarabonove sta darovali ga. Marjeta Vilfan z Ježice in ga. Neža Vilfan-Rogovilčeva s Črnuč vsaka po 100 dinarjev za šempetersko Vincencijevo konferenco. — Iskrena hvalal
1 Društvo Krščanska šola na Viču je priredilo vrsto vzgojnih predavanj za starše. Prvo predavanje je imel minuli ponedeljek šolski upravitelj g. Pero Ilorn o družinski vzgoji v predšolski dobi. Takoj naslednji večer je predaval gimn. ravnatelj g. dr. Karel Capuder. Obdelal je posebno S' pomočjo statističnih tabel zelo zanimiv tema: Pogled v našo srednjo šolo. Nadaljna predavanja bodo: V ponedeljek 13. marca: Otrokovo šolsko delo in slarši (gdč. Krista Hafner). V torek 14. marca: Zdravstvo šolskih otrok (g. dr. Matej Justin). V sredo 15. marca: Krščanski vzgoji nevarni činitelji posebno za srednjo šolo. (g. dr. Vilko Faj-diga). Predavanja so v dvorani Društvenega doma na Glincah ob pol 8 zvčer. K tem predavanjem vabimo vse, posebno pa starše.
1 Popravi! Zadnjič smo objavili, da je na 20. prosvetnem večeru predaval g. dr. M. Justin: Z našimi vojaki po bojnih poljanah, in da je
gosp. predavatelj služil med svetovno vojno pri
17. pešpolku. Pravilno pa je, da je g. predavatelj služil pri 6. sanitetni koloni.
1 Podružnica IIJNŽH Ljubljana II. sporoča
svojemu članstvu, da se je tovariš Martinšek Franc, delavec zavirač, v službi smrtno ponesrečil. Pogreb bo danes ob 15 v Kresnicah, Službe proste člane prosimo, da se udeležo pogreba v čim večjem številu.
Vse informacije v zvezi s potovanjem na svetovno razstavo v New York, se dobe v vseh biljetarnah Putnika.
1 Jugoslovansko kirurško društvo — sekcija Ljubljana ima dne 14. marca 1939 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Primarj dr. Milan Čer-vinka: Dojmi iz letnega potovanja po Nemčiji, Švici in Italiji ter socialno skrbstvo za matere v navedenih državah. Dr. Rakovec Slavko: Operirana hydronefroza. Vabljeni vsi zdravniki!
1 Dr. Ahčin Marjan, Korylkova 18, zopet redno ordinira od 2—4.
1 Kino Kodeljevo v marca. Mnogi Ljubljančani, ki v nedeljo popoldne tako radi gredo na sprehod proti Mostam, Kodeljevu, Štepanji vasi, Fužinam, morda še ne vedo, da imajo priliko na povratku ob prav ugodni uri ob pol 18 popoldne ogledati si v kinu Kodeljevo vedno skrbno izbrani spored dveh filmov za nizko vstopnino. Dvorana je prav udobno urejena, zvočna kakor tudi projekcijska aparatura pa je brez dvoma ena najboljših. Če se je občinstvo že doslej vedno prav laskavo izražalo o dobrih filmih, ki jih vrte na Kodeljevem, moramo še prav posebno opozoriti, da bo kvaliteta dosegla svoj višek v marcu in aprilu. Tako vzbuja prav upravičeno zanimanje film »Pustolovščine Marka Pola«, ki ga predvajajo še danes in jutri. Že nedeljo kasneje bodo postregli svojim vernim obiskovalcem z umotvorom češke filmske umetnosti »Križ ob potoku« z Jirino StepničkoVo. Obenem s tem filmom bo na sporedu film nedavno umrlega Ivana Možuhina: »Hadži Murat« (Beli vrag). Da bo pa »Snegulčica« umetnina, ki nima v filmskem svetu para in tekmeca, po divnih melodijah, po edinstveni inscenaciji in pa tudi po ogromnih stroških, doživetje prve vrste za Kodeljevo, o tem ni dvoma. Predvajali jo bodo na dva praznika, in sicer od 23. do 28. marca. V dodatek pa napeto »detektivarico« »Charlie Chan v cirkusu«. Za kasnejše nedelje pa so razvrščeni: »Poročnik Rjepkin«, »Samostanski lovec«, »Dih smrti«, »Velika iluzija«, »Vest človeštva in »Orkan«. Predstave so na Kodeljevem dnevno ob 20, in sicer v torek, sreda in četrtek vedno nov spored in po znižanih cenah. Ob nedeljah in praznikih so tri predstave, in sicer ob pol 13 (dva sporeda — znižane cene) pol 6 in pol 9. Obvestila o sporedih dobite vsak torek, petek in nedeljo v »Slovencu«.
1 Dela za tramvajsko čakalnico in podzemeljsko stranišče na Masarykovi cesti so bila v četrtek pri dražbi z večino že oddana, za ključavničarska dela, ki so preračunana na 12.532 din, in za vo-govodno instalacijo, ki bo veljala 38.450 din, je pa razpisana nova licitacija do 20. marca do 11.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
m 30 let vestnega službovanja. Pretekle dni je obhajal 30-letnico, kar je uslužben kot hišnik v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli g. Jakob Lepej, ki se ga z veseljem spominja vseh 900 absolventov te šole. Zavednemu slovenskemu in katoliškemu možu k lepemu jubileju dela čestitamo in mu želimo, da bi v krogu svoje družine mogel obhajati še več tako lepih jubilejev.
m 170 dclavcev je stopilo v stavko. V Misli-nju je stopilo okrog 170 delavcev v tovarni lepenke dr. Arturja Perglerja v stako. Delavci so zahtevali kolektivno pogodbo in zvišanje mezde, ker pa ni prišlo s podjetnikom do sporazuma, je nastalo mezdno gibanje.
Pladrace, žične viozhe,
afrik žimo, vato, volno, kupite najceneje pri
»OBNOVA", Jurčičeva ul. fe
m Važni govori za moŽ9 in fante. Prihodnjo sredo zvečer ob pol osmih pričnejo v cerkvi sv. R. T. v magdalenskem predmestju govori (ne pridige) za može in fante. Štiri večere bo kolo-nijski duhovnik g. Drago Oberžan imel govore za uradnike, delavce, obrtnike in dijake in sploh za vse može in fante, ki so h govorom lepo povabljeni.
m Za mariborsko železniško delavnice sta pri prometnem ministrstvu posredovala naša slovenska poslanca Žebot in Mašič ter dosegla za mezde delavcev v mariborskih delavnicah naknadne kredite. Delavstvo bo odslej do konca proračunskega leta polno zaposleno in bo odpadlo nesrečno praznovanje ob delavnikih.
ni Pevsko društvo »Maribor« v ljubljanskem radiu. Pevsko društvo »Maribor« bo v soboto zvečer v Karlinovi dvorani za ljubljanski radio pred-
Ris drnncin nI pccirci!
Toda vzlic temu se lahko vsakdo lepo in po najnovejši modi obleče, zakaj izbira prelepih oblek in plaščev za dame in oblek, površnikov in dežnih plaščev za gospode po les ugodnih cenah pri
Lukič, Stritarjeva ulica 9
je
popolna
1 Visoko odlikovanje bivšega policijskega ravnatelja. Danes dopoldne je izročil g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, g. dr. Guštinu Alojziju, bivšemu ravnatelju ljubljanske policije in banovinskemu inšpektorju v pokoju, odlikovanje sv. Save III. stopnje. Svečanosti so prisostvovali gospodje načelniki banske uprave ter višji uradniki banske uprave. Ob priliki izročitve odlikovanja je g. ban dr. M. Natlačen imel krajši govor, v katerem je rekel, da je Nj. Vel. kralj odlikoval g. dr. Guština na predlog notranjega ministra v znak priznanja za vestno delo v službi kot ravnatelj policije v Ljubljani in inspeklor na banski upravi. G. ban je odlikovancu iskreno čestital z željo, da bi dolgo nosil visoko odlikovanje. G. dr. Guštin se je za odlikovanje in čestitke prisrčno zahvalil in prosil g. bana, da naj sporoči tudi na najvišje mesto njegovo zahvalo in izjavo globoke vdanosli Nj. Vel. kralju in državi.
vanja. Mariborčane že sedaj ojx>zarjamo na ta večer, ki jim bo gotovo nudil obilo užitka.
m Kctehetski sestanek bo v mesecu inarcu zaradi zaposlenosti gg. katehetov s pripravami za veliko noč — odpadel.
in Mohorjani! Zadnji čas je, da obnovite naročnino za Mohorjeve knjige. Storite to čim prej pri svojih župnijskih uradih.
m Sofoklcjov kralj Ojdip. To dramo bodo uprizorili dijaki mariborske klasične gimnazije v sredo, 15. marca. Vabimo občinstvo, da ne zamudi te izredno zanimive predstave.
m Nagla smrt četniškega borca. V noči na soboto je zadela smrtonosna kap 45-lelnega dimnikarskega mojstra Ludvika Puclja. Bil je v Mariboru splošno znan. Zadnja lela je hudo bolehal na živcih ter jo veliko trpel zaradi padavice. Pucelj se je boril za časa balkanske in svetovne vojne zeio hrabro kot oetmk v vrstah znanega
vajalo pester večer z običaji Jožefovega prazno-četniškega vojvode Vtika. Dobil je celo vrsto od-likovnj za svoje junaštvo ter lastnoročno podpisano priznanje od kralja Aleksandra. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 4 popoldne na Pobrežju. Naj počiva v miru!
m Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo »Štev. 72«, ki jo v priredbi Koviča študira mariborska drama. Je to eno najnovejših del znanega češkega dramatika Fr. Langerja.
m Fantovski odsek Maribor II. Jutrišnji sestanek odpade. V četrtek zbor vsega članstva ob tri četrt na 20 v običajnih prostorih.
m Pripravljalni odbor za mladinski tabor ima svojo redno sejo v torek ob pol 20 na Aleksandrovi cesti 6.
m Fantovski odsek v Kamnici priredi danes popoldne po večernicah ob treh telovadno akademijo s pestrim sporedom. Vabljeni!
m Vzgojni teden v Mariboru. V dneh od 20. do 24. marca ho v Mariboru zopet vzgojni teden, ki ga vsako leto prireja podružnica Slomškove družbe v Mariboru. Spored predavanj bomo še objavili.
m Prosvetni večer, ki bi se moral vršiti v sredo, 15. marca, je zaradi predstave Sofokleje-vega kralja Ojdipa preložen na petek, 17. t. m. Predaval bo g. prof. Baš o prevratu na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju.
Svilene robce, volno, Helene
in druge pomladanske novo-	nnvr m o
sti v največji izbiri, priporoča *	^^
m anu fa ktnrna trgovina GLAVNI TIHI 13
m Občni zbor Podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru se vrši v četrtek, dno 30. marca 1939 ob 19.30 uri v lovski sobi hotela Orel s sledečim dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, volitve novega odbora, volitve delegatov, obravnava samostojnih predlogov iu slučajnosti. Odbor.
m Obrtniški očni tečaji v Mariboru. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj začne v torek, dne 14. marca ob 8 zvečer v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Predavanja bodo v večernih urah.
ni Revizija članstva Maistrovih borcev. Novo vodstvo Zveze Maistrovih borcev je sklenilo, da se izvrši revizija vsega članstva. Revizija je potrebna, ker je v vrstah Maistrovih borcev tudi nekaj ljudi, ki se borb na severni meji pod vodstvom generala Maistra nikoli niso udeleževali.
m Ubegli kaznjenec prijet. Iz preiskovalnega zapora v Murski Solioti je pobegnil 18-letni Fr. Mulec ter se je mesec dni klatil po Slovenskih goricah. Muleca so sedaj izsledili orožniki pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ter so ga aretirali.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč zavarovancev OUZD ima danes (v nedeljo) zdravnik dr. Ivan Turin, Maribor — Linhartova ulica 12.
Gledališče
Nedelja, 12. marca ob 15: »Vse za Salo.« — Znižane cene. — Ob 20: »Matura«. Znižane cpne. Ponedeljek, 13. marca: Zaprto,
Celje
c Prve orodne tekme ca prvenstvo
ZFO bodo v Celju v veliki dvorani Ljudske posojilnice v nedeljo, dne 19. marca dopoldne in popoldne. — Popoldne krasna telovadna akademija ZFO, FO I. Celje in DK Celje. Nastopili bodo najboljši telovadci.
c Opozarjamo na koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Jutri, v ponedeljek, bosta v Celju prav za prav dva koncerta, prvi ob četrt na 6 jo namenjen izključno le mladini naših srednjih šol; drugi, večerni koncert, ki bo točno ob četrt na 9, pa ostalemu občinstvu. Oba koncerta vodi zborovodja Matičnega zbora ravnatelj Mirko Polič. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar v Celju.
Naznanilo
Dovoljujem si Vas vljudno obvestiti, da sem odprl v Ceiju, Aškerčeva ul. 6 lastno ključavničarsko delavnico. Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi strokovna popravila vseh vrst tehtnic in meril. Za cemj. naročila sc najvljudneje priporočam.
Ivan Kolenc, splošno ključavničarstvo, Celje.
c Mladinski dom v Gabrjih priredi danes ob pol 5 in zvečer ob pol 8 krasno špansko zgodovinsko dramo v 5 dejanjih »Žareče oglje«. Prva predstava je namenjena mladini in okolici, druga predstava pa celjskemu občinstvu. Ne zamudile ugodne prilike in prisostvujte pomenljivi in času primerni igri,
c Prekinitev električnega toka. Zaradi nujnih del na omrežju bo mestna elektrarna ukinila dobavo toka danes od 7 do pol 12 za mesto, za okolico in Baboo pa od 7 do 1 popoldne.
c Savinjska podružnica TK »Skala« bo imela v soboto, dne 18. marca, svoj redni občni zbor v klubovi sobi hotela Evropa ob 8 zvečer.
c Na praznik sv. Jožefa v nedeljo 19. marca bodo v Celju trgovine odprte od pol 8 do pol 1 popoldne.
Srečka
državne razredne loterije štev. 16.154 prodana v Celju zadela 200.000'-din.
Kupl;ena pri
Miian Lavrič, Beograd. PaiKeva 20
c Velik živinski in kramarski sejem bo v ponedeljek 13. marca v Št. Jurju pri Celju.
c Apologetični krožek v Celju ima jutri ob pol 8 zvečer v Dcmu svoj redni sestanek. Vabljene!
c Mladinska kmečka zveza v Št. Jurju pri Celju je priredila tridnevni tečaj za izsuševanje močvirnatih zemljišč. Tečaja se ie udeležilo lepo število fantov, ki so z veseljem sledili tečaju.
Ptuj
Modni salon »Elite« v Ptuju vam nudi najlepšo in najnovejšo pomladansko izbiro damskih klobukov ter različnih modelov.
Kmečka zveza za ptujski okraj bo imela v sredo, 15. marca t. 1., ob 8 zjutraj svoj redni letni občni zbor v društveni dvorani minoritskega samostana z običajnim dnevnim redom.
Prireditve po deželi
Dev. Mar. v Polju. Danes ob pol 4 v Prosvetnem domu II. »kademiia FO in DK. Vsi vabljeni!
Roteče pri škofji Loki. Današnje gostovanje »Mrakove skupine« je zaradi obolelosti enega iz* med članov — odj>ovedano.
Hoče pri Mariboru. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita na Jožcfovo ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu akademijo z zelo bogatim sporedom.
Ljutomer. Na praznik sv. Jožefa bo v Katoliškem domu po večemicah akademija našega Fantovskega odseka. Spored je zelo pester.
Slovenj Gradec. Naši nameščenci prirede danes ob 3 popoldne v društveni dvorani v Starem trgu Prešernovo proslavo. Na sporedu tudi drama »Tekma«.
Vodice nad Ljubljano. V nedeljo, 19. marca ob 3 popoldne bo v Društvenem doimu v Vodicah II. akademija Fantovskega odseka Vodice. Spored je zelo bogat.
V Hočah pri Mariboru bo II. akademija FO in DK na Jožefovo ob 3 popoldne in ob 7 zvečer. Vabimo.
št. Ilj v Slov. gor. Danes ob 3 |M>poIdne gosluje v Slovenskem domu dramatska družina društva Rdečega križa iz Krčevine pri Mariboru s tride-jansko komedijo »Peg, srček moj«. Čisti dobiček je namenjen naši obmejni revni deci. Vstopnina 7, 5 in 3 din.
Polzela. Na Jožefovo, dne 19. marca, ho priredilo Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Prosvetnem domu na Polzeli akademijo z zelo pestrim sporedom. Začetek ločno ob 3 popoldne.
Vrhnika. Prosvetno društvo ima svoj materinski dan v nedeljo 12 marca ob 3 popoldne. Na sporedu je petje, simbolične vaje, fanlovska zaobljuba in mladinska igra s peljem Sirota Jerica. V ponedeljek 13. marca ob 8 zvečer bo Cankarjeva proslava združena s koncertom.
Velika tatvina v tovarni „Semperit" v Kranju
Kranj, 11. marca. Šele dobrih 14 dni je v Kranju državna policija in vendar jc že dosegla zelo lepe uspehe. V petek večer je zajela policija tatove, ki so kradli iz skladišča tovarne »Semperit«. Včeraj je namreč nekega delavca, uslužbenega v tovarni »Semperit«, nagovarjal brezposelni delavec Š. s Kalvarije pri Stražišču, naj kupi od njega večjo balo močnega platna. Izdajal se je, da je potnik tekstilne tovarne in da mu bo nudil platno prav poceni. Dogovorila sta se, da mu bo prinesel platno zvečer, ko sc bo delavec vrnil od dela v tovarni. Delavcu se ponudba »potnika« ni zdela nič kaj zanesljiva in poštena ter se ie o ceni platna zanimal ter tudi poizvedoval o tej kupčiji. Vsa stvar je prišla na uho policiji, ki je snoči naredila pri tovarni zasedo. Brezposelni delavec Š. je res prišel pred tovarno in peljal dotičnega delavca proti pokopališču. Tam 6e jima jc približal tretji moški z večjim zavitkom v roki in nato so vsi trije krenili proti Primsko-vem. Nedaleč od primskovega mostu jih je policija ustavila in odpeljala na policijsko stražnico, kjer so bili takoj zaslišani. Že snoči je bila na stanovanju omenjenega brezposelnega delavca hišna preiskava.
Dosedanje preiskave so pokazale, da je kradel iz skladišča tovarne »Semperit« skladiščnik j. S., in sicer je kradel samo močno platno. V večernih urah v času okrog 6 do 10 je odnašal blago iz skladišča na dvorišče, kjer ga je vrgel čez ograjo brezposelnemu delavcu Š. Ta je blago odnašal ob strugi reke Kokre v jamo med pečinami nad Kokro blizu pokopališča, kjer so tudi našli nekaj platna. Na omenjenega skladiščnika se je vodstvo vedno zelo zaneslo, ker je bil videti pošten. V tovarni »Semperit« je uslužbena ludi žena skladiščnika, ki o tatvinah ni prav nič vedela in jo je vest o tatvinah njenega moža hudo zadela. — Policija je dokazala, da je bilo dosedaj ukradenega blaga po teh tatovih za okrog 3000 din
Z današnjim dnem se Pija XII, začno šteti papešha teta
Najvišji cerkveni dostojanstveniki ob ganljivih obredih obljubljajo novemu papežu popolno pokorščino
Spored današnjih
slovesnosti v Vatikanu
Odlično priznanje tujine slovenskemu duhovniku
Nadškof v San Franciscu o f Francu Turku
Franjo Neubauen
Ob kronanju papeža Pija XII.
P ozdravljeni Castito bo glavo ovenčal tiare Ti kras, iz večnega, svetega mesta apostolski dvignil boš glas.
TI vseh al vladarjev najmanjši, in vendar največji *i kralj, iz majhne dežele bo segel Tvoj glas do najskrajnejših dalj.
Vsa zemlja bo povpraševala,
kaj Ti govoriš in veliš, in slišala bo, da oznanjaj odpoved, pokoro in križ.
Vsem ljudstvom po zemlji vesoljni besedico klical boš: mir! Učil jo po Svojem vstajenjn najvišji je Kralj in Pastir.
Pozdravljen, ki slavne tiare blestel Ti na glavi bo žari Ti prvi slnžahnik si Njega, ki vseh je vladarjev Vladar!
Po okrožnici papeškega viSjega eere-moniarja, apost protoootarja Karla R e i -pighija (»Osservatore Romano«, z dne 9. marca) bo spored kronanja Nj. Svetosti papeža Pija XII. naslednji;
Slovesnost papeževega kronanja bo tretjo postno nedeljo,' dne 12. marca. Začetek ob pol devetih.
Kardinali, patriarhi, nadškofje, škofje itd. se zbero v določenih vatikanskih dvoranah in čakajo na prihod sv. očeta. V cerkvi sv. Petra so zanje pripravljeni parainenti, ki jih bodo imeli pri cerkvenih obredih.
Sv. oče bo dospel, v spremstvu kardinalov, na no-silnici (»selila gestatoria«) v preddvor (»porticus«) bazilike in bo tu sprejel, na manjšem prestolu sedeč, po-klon kanonikov in drugega klera vatikanske bazilike (poljub noge).
Nato bodo sv. očeta nesli skozi glavna vrata (•porta argentea«) v baziliko, v kapelo presv. Trojice (Capella del Santissimo Sacramento), kjer bo izpostavljeno sv. Kešnje Telo. Po kratki molitvi pred Najsvetejšim bodo nesli sv. očeta v kapelo sv. Gregorija (desna stran, 4 kapela). Tu bodo poljubili kardinali papežu roko, škofje pa nogo, nakar bo papež podelil slovesen blagoslov. Kardinali se potem oblečejo v obredna oblačila, enako tudi patriarhi, nadškofje in škofje. Pripravljen je tudi baldahin, pod katerim bodo nosili papeža k glavnemu oltariu sv. apostolov pod kupolo, po končani pontifikalni sv maši v cerkvi in po kronanju do vatikanskih stopnic (Scala Regia«),
Pred pontifikalno papeško mašo bo pevski zbor pel četrto dnevnico (»Nona«), nato papež pristopi k oltarju.
Po uvodnih molitvah (»Confiteor«) in po pokaditvi oltarja bodo kardinali sv. očetu, sedečemu na prestolu, ponovno obljubili pokorščino s poljubom noge, roke in lica. Škofje bodo poljubili papežu nogo in koleno, ostali, opatje itd. pa nogo.
Po papeževi pontiiikalni maši se bo razvrstil sprevod na ložijo nad glavnimi vrati bazilske (»aula bene-dietionum), kjer bo pravi obred kronanja. Nato bo sv. oče podelil ljudstvu slovesen blagoslov.
Po končani slovesnosti kronanja bodo kardinali spremili papeža v vatikansko palačo, kjer bo v dvorani paramentov odložil sv. oblačila, nakar bo dekan kardinalskega zbora v imenu vseh kardinalov sv. očetu čestital in mu voščil srečo.
Palij. K obredu kronanja papeia spada tudi izročitev palija, kar se zgodi že v začetku sv. maše. Odene se okrog vratu in pripne s tremi zlatimi iglami
(O paliju glej naš članek z dne 4. marca.)
Papeška krona: tiara
Tiara ni liturgično pokrivalo papežev, ampak samo znamenje njihove vrhovne oblasti v Cerkvi,
Papež je en sam na vsem svetu. Njegovo prvenstvo se izraža tudi v množici obrednih oblačil, ki so nastala z zgodovinskim razvojem litur-gije in papeStva in so danes znamenje njegove prvenstvene oblasti. Teh oblačil je toliko, so lako bogato tkana z zlatom in srebrom, da bi tudi orjak pri dolgih obredih omagal pod njihovo težo. Zato papeža, kadar nastopa v vsem svojem sijaju, nosijo ru. nosilnici, kar torej ni samo zaradi slovesnosti, ampak tudi iz potrebe, zlasti še, če upoštevamo, da so papeži večinoma že — starčki.
Nad belim duhovniškim talarjem (sutana) mu najprej v bogatih gubah pada svilena »falda«, ki sega do tal. Nad njo mu oblečejo >allKK, belo mašniško srajco iz platna s čipkami, ki si jo čez pas prepaše z vrvjo, v katero so vpletene zlate niti in se na obeh straneh končuje v težke šope. Preko ramen mu čez albo ogrnejo običajni maš-niški prekoramnik iz beleča nlatna. nato na še
po papežu Inocencn III. pa je bila tndi znamenje njihove svetne oblasti. Zato papež pri cerkvenih obredih in nikdar kadar nastopa kot duhovnik, nima tiare na glavi. Ob njegovi maši stoji na glavnem oltarju. Pač pa jo nosi na glavi ob slovesnih prilikah in v slavnostnih sprevodih. Kakor vse drugo v Cerkvi, ki pomni že 2000 let, ima tudi tiara svojo preteklost in svoj razvoj. Nastala je iz pokrivala »camelaucum«, bele, šle-mu podobne kape, kakršno so nosili papeži nekako od 7. ali 8. stoletja in je bila po obliki zelo podobna škofovski kapi. Šele v dobi renesanse se je to pokrivalo razvilo v današnjo obliko zaokroženega stolpa in je bilo tja do 13. stoletja iz pločevine. V 9., najpozneje v 11. stoletju so to pokrivalo začeli spodaj krasiti z robom iz dragih kamenov, od 13. stoletja dalje ima zadaj že tudi dva široka pasova, ki padata papežu preko tilnika, kakor pri škofovski mitri. Do 15. stoletja sta bila ta dva pasova črne barve. Pod papežem Bonifacijem VIII. po 1. 1295. so začeli tiaro krasiti še z drugim robom (pač znamenje dvojne
papeževe oblasti) in pod Benediktom XI. ali Kle-mentoin V. s tretjim. Seveda je vsaka doba tiaro, kakršna je takrat pač bila, skušala okrasiti z največjimi dragocenostmi, kar jih je tista doba poznala, in po okusu in spretnosti svojega časa. Pri slavnostnih sprevodih nosi tiaro pred papežem »varuh papeževih tiar«-, ki je član »Cappella Pontificia«. (Na sliki tiara, ki jo je mesto Milan podarilo papežu Piju XI.)
»fanon«, dvojnato ogrinjalo iz bele svile z zlatimi in srebrnimi našivi in robovi. Zgornji del tega ogrinjala se pri oblačenju pokrije čez glavo. Nato mu oblečejo tri mašniška oblačila, »tuniko« sub-diakona, »dalmatiko« diakona in čez vse to mašniški plašč — torej vsa znamenja duhovstva na najvišjem predstavniku duhovniške službe v Cerkvi. Nato se zgornji del ogrinjala spusti na tilnik kot nekak ovratnik. Preko ramen mu po-lože palij iz bele volne. Preko vsega tega pride težek zlat križec, ki mu visi Čez prsi na zlati verižici. Na rokah ima dragocene rokavice iz bele svile z zlatimi našivi, na prslancu leve roke pa papeški prstan. Preko zapestja desne roke mu visi težek rmanipel« isto barve in iz istega blaga kot plašč. K vsemu temu pride še posebno oblačilo, ki ga nosi samo papež: nogavice iz izredno močnega blaga, ki so tako obložene z zlatom. da so videti kot čevlji in morajo biti s po-
sebnimi trakovi privezane pod koleni. Težko breme oblačil, kakor da bi liturgija hotela s tem izraziti, kako težko je to breme najvišje časti in največje odgovornosti v Cerkvi, ki teži umrlji-vega človeka. Pri največjih slovesnostih pride še zraven težko valujoče, dolgo ogrinjalo z vlečko bele ali močne rdeče barve — prava umetnina dragocenega tkalstva. Tako obložen z oblačili sedi papež na nosilnici, ko ga nosijo skozi množico. Ko ga prinesejo do glavnega oltarja, duhovnik, ki vodi obrede, trikrat sežge pred njim na sveči ščepec suhega prediva in svojega vrhovnega predstojnika opominja z besedami: »Sveti oče, tako mine slava svetal« Mine zlato in srebro, mine svila in žamet — vse to je »slava tega sveta«; ne mine pa Cerkev in njeni obredi, ne mine velika, večna misel, ki jo dragocena oblačila izražajo.
Pa tudi za ostale primere papeževih nastopov, izven najslovesnejše službe, je papežev obleka strogo predpisana po nepisanih pravilih, v katerih se zrcalijo stoletja papeštva. Njegovo najenostavnejše oblačilo, v katerem sprejema vsakdanje avdience, je talar iz bele volne, ki sega do gležnjev, s kratkim prekoramnikom, majhnim okroglim pokrivalcem iz bele svile in nizkimi čeveljčki iz usnja ali svile z všitirn križem na prstih. Čez prsi mu na zlati verižici visi škofovski križec, čez pas ima opasan širok pas iz svile, ki se končuje v vrsto zlatih nitk. Zunaj vatikanskih soban ima poleti ogrnjen še bel površnik,
mmmmmBmmmmmmtmmmBmmmmamamm
Pred kratkim smo poročali, da je v San Franciscu v Kaliforniji v noči od sobote na nedeljo, 12. februarja t. 1., umrl preč. gosp. F r a n c T u r k , ki je bil 35 let župnik ta-mošnje slovensko-hrvatske župnije Kristusovega rojstva.
Njegov nadškof John J. Mitty je poslal v Ljubljano njegovemu bratu univ. prof. dr. J. Turku naslednje pismo, ki je značilno za čast, ki jo je jx)kojni delal 6voji domovini na tujem Zato je prav, da ga priobčimo, duhovnikom v spodbudo, našemu narodu pa v ponos.
Pismo ee v prevodu — v izvirniku angleško — glasi:
Dragi moj dr. TnrkI
Dovolite, da Vam ob nenadni smrfi Va-iega pobožnega brata, gospoda Franca Turka izrazim svoje iskreno sožalje. Minuli teden ga jo zadel mrtvoud in v nekaj dnevih je izdihnil.
Njegova smrt je ia nadšknfijo velika izguba. Ni ga tu duiiovnika, ki bi deloval bolj svesto, kakor je on. Deloval je izredno nesebično, vzgajal svoje vernike, naj bodo dobri člani svojih krajevnih župnij.
Duhovščina te nadškofije je njegove zmožnosti in njegovo duhovsko vedenje visoko spoštovala in čislala in jaz kot njegov nadškof naj dodam še svoje priznanje: bil je odličen d u h o v n i k. Mi ga bomo zelo, zelo pogrešali. Bodite prepričani, da ga v naših molitvah ne bomo pozabili.
Prosim vsega blagoslova za Vas in Vam želim vse dobro!
Vaš udani
J. 3. MTTTV
nadškof v San Franciscn.
Naj k temu odličnemu priznanju dodamo nekaj življenjepisnih jx)datkov o rajnkem:
Pokojni se je rodil 1879 v Verdunu pri Sto-pičah. Ko je končal šest razredov gimnazije v Novem mestu, kjer je bil član Kettejeve literarne zadruge, je z več drugimi dijaki odšel v Ameriko pod vodstvom slovenskega škofa S t a r i h e. V Ameriki je najprej dovršil gimnazijo in bogolovne študije v St. Paulu, Minn., kjer je bil posvečen v duhovnika 12. junija 1903, nato pa je odšel pasti-rovat med Slovence in Hrvate v San Francieco. Tu je ustanovil zanje posebno župnijo, ki jo je potem vodil do svoje smrti. Po uspešno začetem delu, ko je že zgradil župno cerkev in župnišče, je mladega duhovnika zadela bridka preizkušnja.L. 1906 je San Francisco razdejal strašen potres in požar, ki tudi njegovim stavbam ni prizanesel. Sam si je komaj rešil življenje, da je mogel potem zapeti žalostinko:
Dies irae, dies illa osemnajstega aprila: cerkev 6e je v prah zdrobila.
(Glej njegovo poročilo v »Domoljubu 1. 1906). A z nezlomljeno podjetnostjo je zopet vse znova zgradil in sčasoma poplačal vse dolgove.
V Ameriki je preživel 40 let od svoje dijaške mladosti pa do smrti. Evropska mesta in svoj rojstni kraj je obiskal dvakrat: leta 1913 in 1922. Njega pa je v San Franciscu obiskalo več naših rojakov, tako prof. dr. Pavel Brežnik, ki ga je v »Jutru« opisoval kot župnika, ki spoveduje v sedmih jezikih, in akad. slikar Božidar Jakac, ki se ga spominja v svoji knjigi »Odmevi z rdeče zemlje«, dalje barski nadškof dr. Dohrečič, ljubljanski škof dr. Gregor Kožman, generalni ravnatelj dr. Slokar in g. Vital Vodušek. Vsem je rajnki ostal v najlepšem spominu.
Dasi Je še kot mlad dijak odšel v Ameriko, ni svoje domovine nikdar pozabil. Svojim prijateljem in znancem je znal tako živo predočiti svojo rodno grudo, da je nedavno eden izmed njegovih slučajnih znancev pri obisku v domovini natančno sam spoznal po imenih vse opisane cozdnve, njive in bregove. Ko se je leta 1933 poslavlial iz San Francisca jugoslovanski konzul, je svojemu bralu pisni, kaj mu je tedaj dejal: »Pri slovesu sem naročil konzulu, naj pove kralju, da sem pn državljanstvu Jugoslovan, po narodnosti in jeziku Slovenec, po veri katoličan in tak hočem ostati do smrti — non obstantibus quibuscunique,< (naj pride kar hoče).
pori mi pa rdečega. Za pokrivalo mn poleti služI rdeč slamnik, prevlečen s svilo, pozimi pa nizek klobuk.
Papeži po svojem porekla
Pri pogledu ▼ zgodovino papeštva ce nam odkriva zanimiva slika, kakšni ljudje so tekom 2000 let sedeli na papeškem prestolu. Prišli eo iz vseh stanov in vseh družabnih slojev. Sarto je bil občinski sluga, njegov sin papež Pij X. Nič ga ni njegov rod oviral pri stopnji do te časti, kakor pri papežu Benediktu XV. ni bilo odločilno, da je bil iz rodovine grofov della Chiesa. Papeški prestol je bil vedno dostopen V6em vrednim in sposobnim in če je kdaj v žalostnih dobah cerkvene zgodovine imel pri tem kaj besede nepotizem ali prazno častihlepje velikaških družin, je bilo to le izjema od velikega pravila, ki kot zlata in poživljajoča nit spremlja Cerkev skozi njena dobo. V časih, ko je bila Cerkev preganjanja, so bili papeži po večini iz Rima, ki so se odlikovali po pobožnosti in verski vnemi in so imeli v Rimu domovinsko pravico — tako je bil papeški prestol bolj obvarovan pretresljajev, kakor pa če bi na njem sedel kdo, ki bi bil v Rimu tujec.
Med papeži so tudi nekateri, ki so izšli iz starih plemiških rodbin poganskega Rima. Sikst I. (umrl 1. 125) je bil iz rodu Elvidijev, Kalikst I. (umrl 222) iz rodu Domicijev, Poncijanus (umrl 235) iz rodu Calpurnijev, Fabian (umrl 250) iz rodu Favijev, Štefan I. (umrl 257) iz rodu Julijev — pa jih njihov visoki rod ni obvaroval mučeniške smrt. Pozneje vidimo na papeškem prestolu sinove iz italijanskih plemiških družin, n. pr. grofov tuskulanskih, ki so imeli v svoji vrsti osem papežev, Colonov v Rimu, ki jih imajo pet, Medici v Florenzi, ki so štirikrat imeli na papeškem prestolu moža iz svojih vrst. Poleg teh pa stoje tudi papeži iz vrst najbolj preprostega ljudstva: Gregor VII. (umrl 1085) je bil sin hišnika iz Soane, Urban IV. (umrl 1264) sin Čevljarja iz Troyes-a, Benedikt XI. (umrl 1304) sin hlapca iz Trevisa; oče Benedikta XII. (umrl 1342) je bil pek v Sa-verdunu, oče Hadrijana VI. (umrl 1523) je bil tkalec v UtTechtu in Sikst V. (umrl 1590) je bil v mladih letih pastir.
Ta njegova ljubezen do domovine je btla vfr
njegove ljubezni do naših izseljencev, ki jih je vzel v svojo oskrbo. Ko ee je z neumornim delom med njimi že postaral, ga je začela skrbeti temna 6lutnja, kaj bo z njimi po njegovi smrti. Dne 15. junija 1934 piše o tem svojemu bratu: »Vidiš, mi se staramo. Čez nekaj let ne bo več duhovnikov iz Slovenije v Ameriki. Kar je mladega duhov-skega naraščaja, jih je pa jako malo, ki bi znali pridigati v jeziku naših priseljencev. Tako imenovane »narodne« cerkve so se že začele vsako leto bolj in bolj amerikanizirati. Greš v nemško ali francosko cerkev, pa slišiš oznanila, evangelij in pridigo večinoma samo v angleškem Jeziku. Mladnia to zahteva. Starim je pa materinska govorica še vedno najbolj všeč. V takih cerkvah mora župnik biti poliglot. Za »narodne« cerkve tukaj prihodnosti ni, ali jih moramo držati, dokler stari živelj živi. Potem pa: »Lahko noči Ker smo delo dokončali, bomo tudi sladko spali.«
Snaga k zdravju pomaga!
čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130— din dalje.
Zadnji vir njegove ljubezni do stare in nove domovine pa je bila njegova ljubezen do naše skupne večne domovine, ki je svojo srečo v njej skušal doseči s svojim deiom in trpljenjem na zemlji. Dne 21. novembra 1935 je svojemu bratu pisal takole: »Junija meseca tega leta sem uredil vse, kar se tiče moje lastnine na tem svetu. Nobene oporoke jx> meni ne bo,' torej tudi nobene zapuščinske razprave na sodni ji. Izročil sem vse, kar imam, v druge roke. Nadškofu v San Franciscu sem izročil moj grob in dovolj denarja za moj pogreb in za maše po moji smrti zame in za moje starše in sorodnike, itd. — Tako vidiš, da moje duše ob smrti ne bo nič zadrževalo od ravnega poleta v nebesa, samo moji grehi. Ta dolg pa ne more biti poravnan in zato bom prosil Gospoda, da bi me pustil in ves dolg odpustil. A [>ropos, poznal sem žo davno umrlega starega škofa Law-rence Scanlana iz Salt Lake v državi Utah. Starček je dolgo vrsto let misijonarji po svoji obširni škofiji. Nekega poletnega dne, ko je sonce strašno pripekalo, je ves dan jahal na konju po puščavi v zelo oddaljeno naselbino po misijonskem poslu. V tej puščavi ni bilo žive duše, ne živali, ne trave, niti grma. Bil je truden in otožen. Začel je sam s seboj govorili, pa ie rekel sam sebi: ,Lovrenc, bodi dober in glej, da boš šel v nebesa: ker ako misliš iti v pekel, si si izbral prekleto težko potl'c
Če vse to ujioštevamo, potem lahko razumemo pohvalno priznanje, ki ga je o rajnkem poslal njegov nadškof Mitty, ne da bi se mu bilo treba ravnati po pravilu, da je treba o mrtvih govoriti samo dobro. Saj ga je še za njegovega življenja proti njegovemu bratu enako pohvalil v Riniu prednik sedanjega nadškofa, znani nadškof Hanna.
S svojim odličnim delovanjem in e svojo priljubljenostjo v vseh krogih je pokojni, ne da bi se tega zavedal in proti svoji slutnji, dosegel — kar je nov dokaz za resničnost polivale — da hoče sedaj njegov nadškof imeti za njegovega naslednika zopet slovenskega duhovnika in se je glede tega že obrnil na njegovega brata v Ljubljani.
Ta spomin naj bo Časten venec na prob možu, ki ni iskal svojih osebnih Časti iu je tudi vse ponujene časti prijazno odklanjal.
BANKA RARUCfl
11, Rue Aubcr, Pariš (9°)
odpremlja denar » Jugoslavijo najhifre|e fn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Postni uradi v belciji, Franciji. Holandijl in Luksembuigu sprejemajo plačila na naše ček. račune. Belgija: št. 30i>4-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6H, Ned Dienst; Luksemburg: številka 6967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Slovesna papeževa
obredna oblačita
Kdo ho zmagal Stalin ali armada
Tajinstvena dogajanja v Sovjetski Rusiji
Iz sovjetske Rusije prihajajo redke vesti, pa še te si zelo nasprotujejo. Danes je v nemilosti Ježov, naslednji dan pa mu sledi Litvinov, ki pa nekaj dni nato še v tej ali oni priložnosti s svojo navzočnostjo zanika »vesti«, ki so prejšnji dan krožile o njem. Dimitrov bi tudi že moral izginiti iz prvih vrst, kakor je baje Bela Kun, dokler se njegova senca zopet ne pojavi nad kakšno državo v Južni Ameriki. Kdo vlada v Rusiji? Osrednja vlada ali kominterna. Pred leti je izgledalo, da se je morala kominterna v delu na zunaj javno umakniti v ozadje, z Litvinovim je namreč zunanje mi-
Vorošilov
nistrstvo prevzelo vodstvo sovjetskega dela v mednarodni politiki. Toda nekaj mesecev nato je že izbruhnila državljanska vojna v Španiji in kominterna priplava zopet na površje. Toda tudi ta navzočnost kominterne je šibka in tajinstvena: v septembrskih dogodkih leta 1938 se je morala sovjetska Rusija popolnoma umakniti iz evropske politike in sporazum v Miinchenu je bil najhujši udarec za sovjetsko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih, to je po prvi zaključeni petletki v sovjetski Rusiji. Kot meduzin rep pa se po kominterni sedaj opleta konec španske žaloigre: sovjetska diplomatska zastopstva v rdečem delu Španije so prva zapustila Madrid in nato Barcelono in ko so se rdeči oblastniki v zadnjih dneh obrnili na Stalina s prošnjo, da bi naj rdeči miličniki pobegnili v večjem številu v sovjetsko Rusijo, je Stalin to prošnjo odklonil. Sovjetska Rusija niti ne mara sodelovati pri denarni akciji za pomoč rdečim beguncem, ki so sedaj padli na breme Franciji
Polom sovjetske politike
Ti zaporedni dogodki dokazujejo, da je sov-ietska politika v Evropi doživela v nekaj mesecih
prav enak polom, kakor ga je Stalinova politika doživela v notranjosti Sovjetske Rusije in so se ti polomi najnazorneje razkrinkali t številnih procesih, ki so morali spraviti s sveta vso staro Ljeni-novo gardo. Izginili so Zinovjev, Kame-nev, Piatakov, Rikov, Buharin, Jagoda in Gamernik, da naštejemo le najvažnejše osebnosti pri sovjetskih vladah.
Vsi so morali iti in nad vso Rusijo je zavladal strašen molk. Prevpiti ga ne morejo niti najrazličnejši reklamni in propagandni triki, ki so lahko še tako bučni in iznajdljivi.
Vsa sovjetska Rusija je postala ječa molka in najpodlejšega medsebojnega vohunstva. Redka pisma, ki prihajajo iz sovjetske Rusije, vedo povedati samo to, da se medsebojno nezaupanje med prebivalstvom širi. Nikdo ne sme niti najbližjemu omeniti ničesar, ker ne ve, če ni zaupnik policije in nikdo ne upa z besedo omeniti nikomur dejstev, ki so sicer tako vidna, da so namreč v bistvu vse petletke propadle in da je gospodarstvo na vseh poljih popolnoma zavoženo,
Trocki—Buharin
V nekem oziru je Stalin sam nazoren dokaz te nestalnosti, ki vlada v sovjetski Rusiji. Poraz na eni strani mora brž nato zmanjšati in zakriti z umikom na levo ali na desno, kakor mu pač najboljše kaže v taktičnem in propagandnem oziru. Ti znaki negotovosti in nestalnosti so že prečesto izbruhnili javno na dan. Trockega je Stalin zavrnil s tem, da je odklonil njegovo levičarsko pravo-vernost v vprašanju potrebe svetovne revolucije in se izrekel za pot socialističnega konformizma, to je za izvedbo socializma v okviru ene same države. Naslonil se. je na armado in se je z njo branil s tem, da je skušal propadajoči ugled v sovjetski vojski rešiti na ta način, da je dovolil propagandi, da je izdajala brošure in letake o velikanih bivše carske Rusije, o Aleksandru Nev-skem, ki je celo svetnik pravoslavne cerkve, netil je propagando za Pet^a Velikega in je smel roman Alekseja Tolstoja o Petru Velikem v štirih knjigah iziti ravno zato, ker pisatelj med vrsticami nič kaj prikrito ne vzporeja Stalina s Petrom Velikim. V vojašnicah so se smele prirejati proslave velikih ruskih generalov iz preteklosti. Predavalo se je na široko o Suvorovu, Kutuzovu in o junakih, ki so se pri Borodinu borili proti Napoleonu. Toda tudi ta propaganda je trajala samo nekaj časa, dokler Stalinovi vohuni niso ugotovili, da se v vojski širi »fašizem« in se je zato čez noč moralo nehati s temi proslavami in se sedaj poučuje samo še zgodovina komunistične stranke v Rusiji po kateki-«mu, ki ga je napisalo tajništvo kominterne. »ABC komunizma«, knjiga, ki jo je napisal Buharin, je morala izginiti, ker je moral Buharin umreti kot »izdajalec« in »zaveznik Nemčije«. Novi komunistični katekizem se imenuje »Zgodovina komunistične stranke« in ne nosi več imena pisatelja. Ta priročnik je zopet strogo marksističen in bi to dejstvo dokazovalo, da je trenutno Stalin končal v plužinah pravovernega marksizma.
Doba razkošja
Ta Stalinova nestalnost najjasneje dokazuje vio šibkost sedanjega režima v sovjetski Rusiji.
Med prebivalstvom se vzdržuje navidezno navdušeno razpolozenjo s sredstvi propagande in vohunstva, notranja politika pa je ravno tako odmaknjena od javnega mnenja kakor je vse ostalo delo kominterne. Petletke so razkrojile gospodarstvo, kolhoznistvo med kmeti se je ponesrečilo, med delavstvom pa se ne govori več niti o stahanovcih.
Tako vlada sedaj nad vso sovjetsko Rusijo ozračje ki ga številni publicisti in pisatelji na-zivajo dobo defetizma, to je dobo razkroja. Ce hočemo to dobo pravilno razumeti, moramo poseči nazaj na znano zadevo maršala Tuhačevskega in njegovih tovarišev, ki so se tako čez noč morali umakniti iz ruskega javnega življenja kot »prijatelji fašizma in izdajalci Rusije, ki so hoteli prodati Rusijo Nemčiji«.
Toda vprašati se moramo, ali je bil maršal Tuhačevski res tisti, ki je hotel Rusijo »prodati« Nemčiji. Ta pesem o prodajanju sovjetske Rusije Nemčiji se je začela že s procesi proti Zinovjevu, Kamenevu in njegovim tovarišem. Proti svojim bivšim političnim sodelavcem je Stalin naperil tri velike politične procese in med drugim in tretjim procesom je obračunal z maršalom Tuhačevskim in njegovimi tovariši. Prva dva procesa sta bila proti Zinovjevu in njegovim tovarišem, ki so morah izginiti s površja kot Trockijevi zaupniki in prijatelji fašizma. Drugi proces je bil naperjen proti Piatakovu, Sokolnikovu in Radeku in tretji proces je bil organiziran proti Rikovu, Jagodi in Buharinu. Med tem pa so že v tajni razpravi morali izginiti Tuhačevski in cela vrsta vodilnih sovjetskih generalov.
Kaj je hotel Tuhačevski
Pri obeh prvih razpravah so vsi obtoženci kar jasno in javno priznavali, da so bili res plačanci Nemčije in da so res zahrbtno izdajali Stalina in sveto komunistično stvar. Vse je bilo tako soglasno, da je bila tudi obsodba pri obeh razpravah ista in kratka: vsi so bili obsojeni na smrt! Samo pri drugi razpravi dva vodilna zarotnika nista bila obsojena na smrt in
to sta bila Radek in Sokolnikov. Oba sta odnesla zdrave glave z obsodbami na 12, oziroma 10 let prisilnega dela. Radek pa si je rešil življenje na ta način, da je Stalinu izdal načrt, ki ga je imel Tuhačevski in povedal tudi imena njegovih sodelavcev.
Toda Stalin proti tem ljudem ni mogel takoj nastopiti. Sicer jih je lahko nadziral, toda tisti, ki je poznal vso zadevo in ki je tudi čakal na uspeh upora proti Stalinu in njegovo obglavljenje, je še bil na čelu GPU, to je sovjetskega notranjega ministrstva. Zato je Stalin odstavil Jagodo iz vodstva GPU, Ježov šele je odkril vso politično
Tuhačevski
ozadje zarote, ki se nI ustavljala samo pri Tuha-čevskem in je sprožila proces še proti tretji skupini bivših najožjih Ljeninovih tovarišev, to je proti Rikovu, Buharinu, Serebrjakovu, Rakovskem in drugim. Vsi so nato izginili kot izdajalci Rusije, kot zavezniki nemškega fašizma, pri zadnjem procesu je obstal samo Rakovski, ki je prejel več let robije.
Toda zakaj 6e je proti vsem uveljavljala ta stalna obtožba, da so prijatelji fašizma, fašisti in nemški plačanci. Vsi so tudi sami pred sodnim zborom kar na izust to priznavali in se hvalili, kakšni nemški vohuni so bili kar deset ali vsaj pet let.
Ljudje, ki so mogli spoznati nekoliko bliže ves ta postopek, šele sedaj prihajajo z jasnejšimi dokazi na dan. Vsak osumljenec, ki pride v klešče sovjetske justice, mora namreč
med dvema smrtima. Na razpravi je obsojen na eno smrt, toda pri tej razpravi si mora s svojim navdušenim priznavanjem vseh grdobij, ki jih sodišče potrebuje za javni proces in obsodbo, kupiti še drugo, to jo izvršitev smrtne kazni. Smrt po smrtni obsodbi bo tem lažja in hitrejša, čim hitreje in prostovoljneje bo obtoženec pred kazenskim senatom povedal, kar sodišče, to je Stalin, želi. Ta privid druge smrti, to je izvršitve smrtne kasni, je moral biti Uko strašen in
mučen, da so vsi kar zaporedoma pripovedovali to, kar jim je državni tožilec polagal y usta.
V vsem je torej šlo skozi sodišče četvero skupin, ki so bile tako nevarne, da je Stalin tvegal vse in se jih otresel. Tvegal je ugled svoje armade, ki je nekoč vedela toliko povedati o sebi v Evropi in drugod, tvegal pa je končno tudi razkroj v pravovernem komunizmu, ko je izzval nastanek tako imenovane četrte internacionale, ki je izobčila Stalina iz vrst mednarodnega socializma.
Val obupa
Vsi ti procesi pa so znnk globljega razkroja v sovjetski Rusiji. V zadnjih letih je sovjetsko Rusijo zajel hud val obupa, vse se je obrnilo proti Stalinu in vodilni politiki so mislili, da bodo lahko s strujarstvom ali pa z razkolom vrgli Stalina, ki je bil kriv vse notranje ruske nesreče. Trockega je poslal Stalin za mejo, notranje nasprotnike pa je obglavljal na teh zaporednih procesih. Maršal Tuhačevski in njegovi tovariši pa so verjeli, da bodo lahko na stari ruski način, to je z zaroto v dvoru — v Kremlju odstranili Stalina.
Vsa ta sovraštva in nasprotja pa so le deloma slonela na želji po zavezništvu z zunanjimi prijatelji, posebno pa z Nemčijo. Ljudstvo je vedelo
samo to, da je ruska politika zavožena in da je vsega kriv Stalin. Ker se Stalin drži s policijo in državnim aparatom, ga jo treba vreči s pomočjo iz tujine.
Tako je del nezadovoljnežev želel zavezništva z Nemčijo in Japonsko, da bi se tako odstranil največji vir ruske nesreče. Pieree Berland, dolgoletni dopisnik pariškega »Tempsa« v Moskvi je nedavno predaval v Parizu, da so celo sovjetski uradniki in javni delavci želeli zbližanja z Nemčijo in Japonsko, ker je sovjetska Rusija prešibka, da bi se lahko uprla tema dvema zaveznikoma. To razpoloženje med uradništvom pa se je med ogromno večino nezadovoljnega prebivalstva razširilo s prepričanjem, da je res nujno, da poseže zunanji svet v ruske zadeve, da podpre ruski nsrod v borbi proti Stalinu, pa naj bi to stalo tudi odcepitev enega dela Rusije. Nezadovoljstvo med kmeti je doseglo že to stopnjo, da so vojaki prejemali od svojih ljudi z doma pisma, »češ da naj Stalinu povedo, kakšno je gorje, ali pa bodo prišli sami v Moskvo ter s svojimi sinovi z orožjem v roki poklali vse, ki so krivi to velike ruske nesreče.«
To razpoloženje je mislil zagrabiti Tuhačevski v svoje roke ter izvesti »dvorsko revolucijo« proti Stalinu. Videl je, da je zaradi enega človeka v nevarnosti vsa Rusija. Kakor drugi Stalinovi politični nasprotniki,- je tudi on sklenil odstraniti Stalina, ker je bila vsa Rusija v nevarnosti. Razkroj v Rusiji je treba zavreti s tem, da se odstrani glavni krivec tega razkroja.
Tuhačevski se je torej odločil za svoj korak iz rodoljubnih razlogov, da bi ohranil Rusijo v celoti in da bi zavrl malodušnost, ki so polašča ruskih ljudi. Stalin pa tega ni smel dopustiti na razpravo in zato so se morali vsi zagovarjati prod sodniki, da so bili fašisti in tuji plačanci, v službi Nemčije, ne pa ruski »rodoljubi«, ki so uvideli hrezupnost ruskega položaja ter so hoteli Stalina naslikati kot krivca vsega tega. Tako so pa smeli izginiti s površja kot fašistični zapeljivci, ki so bili tako slepi, da niso izprevideli, da je edino rešilen Stalinov konformistični marksizem.
Izginili so vodilni možje
Stalin se je s svojim policijskim aparatom še prekopal čez te ogromne težave, ki so trajale več let in ki so bile tako globoke, da so oslabile Rusijo, da se je morala čisto umakniti iz mednarodne politike v dveh zadevah, kjer je bila tudi pr&stižno zelo zapletena Izginili pa so v Rusiji sami vodilni možje in Stalin postavlja v ospredje čisto nove ljudi, ki pa jim tudi ne zaupa. Tako je moral pred kratkim izginiti Ježov, ki najbrž čaka na razpravo, kjer bo zopet moral govoriti tisto, s čimer
Stalin
bo Stalin hotel zakriti pravo stanje notranjega in zunanjega položaja. Skrit je tudi maršal Blucher, ki bo tudi obsojen tedaj, kadar se bo Stalinu zdelo potrebno. Nikdo ne ve za usodo tega satrapa iz Sibirije; da ne more biti rožnata, se vidi iz tega, da so vsem trgovcem in slikarjem prepovedali razstavljati ali pa prodajati njegove slike.
Poznavalci, ki prihajajo iz Rusije, menijo, da se sovjetska Rusija hitro razvija v smeri nekega totalitarnega sistema, ki je še najbližji fašizmu. Sedanja ruska diktatura bi naj bila podobna mnogo bolj fašističnim režimom drugod po svetu kot pa organizaciji družbe v socialističnem smislu. Ljenin je prerokoval, da se bo komunistična družba v Rusiji in drugod razvijala tako, da bo počasi sploh izginilo ogrodje države. Danes pa je Stalin zagrabil državno ogrodje v Rusiji tako in državo postavil tako visoko, da ta način vladanja popolnoma odgovarja fiirerstvu. Toda kakšen je ta rod, ki sedaj 6ledi Stalinu in ali ni bližji tistemu, kar se vzgaja v armadi, kjer njeni člani prejemajo taka pisma z domačij in se vračajo s takim poslanstvom domov, kot pa tistim, ki mislijo, da je mladina še lahko komunistična tedaj, ko so vsi komunistični voditelji sami morali izginiti pod pezo takih obsodb in sumničenj.
3 maršali, 13 armadnih poveljnikov, 15 poveljnikov armadnih zborov, 397 generalov, 18 admiralov...
Moskva, 7. marca. TG. Transconti javlja, da Je bil politični komisar za sovjetsko brodovje Sapošnikov odstavljen in aretiran, Sapošnikov je prišel na to mesto pred dvema letoma, ko je izpodrinil Grišina. Njegov naslednik je Nadješin. Sapošnikov jo obtožen, da je bil »pri zasledovanju narodnega sovražnika premlačen«.
__ V zvezi s to obglavitvijo v sovjetski vojaški službi jo-bivši .vrhovni šef carskega generalnega štaba general IIeroys, ki živi sedaj v Romuniji, sestavil pregled vsega »čiščenja«, ki ga je Stalip opravil v zadnjih letih v sovjetski armadi, letalstvu in vojni mornarici. Ustreljeni, zaprti, odstavljeni ali drugače odstranjeni so po njegovih podatkih bili:
Od peterih maršalov trije maršali.
27 generalov višjih poveljstev in političnih armadnih komisarjev, in sicer: Alknis, Ame-lin, Bjelov, Djakonov, Dubovoj, Dibenko, Eide-mann Feldman, Fischmann, Garkavi, Gamarnik, Gorbačev, Grjaznov, Germanovič, Kaširin, Kujbi-šev, Kork, Levandovski, Muralov, Uborevič, Pe-trovski, Primakov, Putna, Semenov, Sofronov, Vencov (prej Krantz) in Jakir.
18 admiralov: Aleksander, Gervais, Dje-jenhov, Dušenov, Koroškin, Ivanov, Kirejev, Ko-dacki, Kojanov, Levčenko, Ludri, Mukljevič, Orlov, Petrov, Šivkov, Smirnov, Viktorov, Jumašev.
Osem političnih komisarjev višjih činov v oboroženi sili: Antonov, Batorski, Baranov, Bitte, Iza-jenko, Slucki Slomko in Trojanker. Sapošnikov je torej deveta žrtev.
Vsega skupaj je bilo ustreljenih ali dmgače odstranjenih 13 armadnih poveljnikov od 19, ki jih šteje sovjetska armada; 15 poveljnikov armadnih zborov od 85, ki jih je v sovjetski vojski, od 195 divizijskih generalov 110, od 406 brigad-nih generalov 202. nju godbe v cerkvi.
V znamenju zbližanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo: Angleški predsednik vlado Chamberlain v razgovoru s sovjetskim poslanikom Majskim. Rilo jc prvič da Je angleški ministrski predsednik prestopil prag sovjetskega poslaništva ' ...... J"
MEJ&-DI S£OZ>JBN£C
Živ odmev
Pri bogatem grofu se j« nekega dne zbrala družba samih odličnih ljudi. Pa kakor no bili gosposki in odlični, so bili vendarle 7.ačuda podobni nam, navadnim ljudem: glavo so imeli na vratu, noe 6redi obraza, oči nad njim, usta pod njim in ušesa ob krajih. In tudi dve roki in dve nogi so imeli — prav kakor mi, navadni ljudje.
Po gostiji je grof povabil svoje goste v sobo za kadilce. Beseda je dnla besedo In nazadnje so se spomnili odmeva. Vsak izmed gostov je povedal kakšno zgodbico, v kateri je glavno vlogo igral odmev. K besedi se je oglasil tudi gostitelj grof in ponosno rekel:
»Najimenitnejši odmev je vsekakor v mojem gozdu. Naravnost čudovit Je, vam rečem 1 Pomislile: če enkrat zakličete, odmeva vaš glas natanko tridesetkrat iz gozda.«
Gostje mu niso hoteli verjeti. Grof pa je samozavestno rekel:
»Dokazal vam bom. Jutri zjutraj pojdimo vsi skupaj tja. Na svoja ušesa se boste prepričali, da govorim resnico.«
Zvečer je ogrof poklical k sebi pastirčka Greg-ca in mu rekel:
»Gregec, ti si pameten dečko, čeprav nisi plemenitega rodu. Ali hočeš prevzeti vlogo odmeva?«
»Zakaj pa ne,« je odgovoril Gregec. »Dobro vem, kako so to naredi. Vi boste zaklicali: hej! hej!, jaz pa bom zakliical nazaj: hoj! hej!«
»Dobro si povedal,« ga je pohvalil grof. »Poslušaj in zapomni si. Jutri zjutraj se skrij sredi gozda v bližini jezera. Vsako hesecio, ki jo boš slišal, ponovi tridesetkrat in sicer zmerom Mšo. Ne povoj tega nikomur!«
»Brez skrbi!« je obljubil Gregec. Drugo jutro je grof res odšel s svojimi gosti v gozd Ko so prišli do jezera, je grof rekel:
Tako, zdaj bomo pa poskusili. Kdo 7akliče prvi?«
»Kar vf datje, gospod grof!« so soglasno zahtevala gosjte.
Grof se je obrnil proti jezeru, nastavil dlani na usta in zakričal na vse grlo: »Hej, hej, ali si tu?«
In odmev Gregec mu je Iz gozda odgovoril: »Seveda sem tukaj, gospod grof, že dve uri vas čakam!«
Prva bomba
Prvo bombo je iztuhtal in naredil neki možakar v mestu Venloo na Nizozemskem in sicer ieta 1581. Mestni očetje so bili na svojega izumitelja hudo ponosni. Ko jih je nekega dne obiskal visok dostojanstvenik, so ga hoteli prav posebno liočastiti s tem, da so i>oizkusil)i učinek prve bombe.
Vse mesto je bilo zbrano okoli hiše, katero so nameravali žrtvovati imenitnemu izumu. Godba je igrala in zastave so plapolale. Na dano znamenje je izumitelj vrgel bombo na hišo. Močno jo počilo in se zablekalo. Hiša je bila takoj v plamenih. Ljudje so se v strahu razbežali na vse trani. Bomba je bila res dohra: ni tlžgala samo hiše, v katero je treščila, temveč tudi hiše v soseščini. Dve tretjini mesta sta pogoreli do tal.
Če so bili prebivalci mesta Venloo kaj ponosni na ta prvi poizkus, zgodovina ne ve povedati. Vsekakor je preteklo sto let, preden je nekdo spet upal izdelati drugo bombo. Bog nas obvaruj takšnih »imenitnih« izumov!
Draga svila
Svila je bila včasih na vso moč draga. Tako
draga, da si je moral neki škotski kralj za dvorno rveČanost par svilenih nogavic izposoditi, ker si jih ni mogel kupiti. Rimski cesar Avrelian pa je moral svoji ženi odbiti prošnjo, da bi ji kupil svileno obleko, ker je bila predraga. Dandanes si svilene robce, sanioveznice in nogavice lahko privošči skorajda vsak delavec.
V deželi sladkosti nI zidanih hil — pred hišico vsako zavzet obtftojiš. Lesd ni ne stekla v tej hišici nič, od vrha do tal je iz samih slaičič. Si lačen? Kar stopi pogumno tja k njej, kos stene odkrhni, lepč ga pojej, Si žejen? Pod streho se zlekni na 6tol, po žlebu sara med ti priteče navzdol. Pot tjakaj pozna 1» □ai ded Škrbolin; skrivnoit to izve, kdor mu pošlje cekini
V deželi sladkosti

■57?. sjss^
Stričkov kotiček
Dragi Kotičkov stričekl — Danes Ti tudi jaz pišem, ker si tudi moj etriček.
Star sem 9 let. Zelo rad zvonim, a kar brez tzvonav. Pošiljam Ti tudi pesmico, ki je kar na našem vrtu zrasla. Mama pravi, če bom to pesem in vsebino desetih božjih zapavedi izpolnjeval, bom fant od fare. Striček, prosim Te, odpiši mi, kaj je to — fant od fare.
Lepo te pozdravlja Rajko Kureš, učenec ? razreda, v Ratečah.
Dragi Rajkol Brez zvonov znaš zvoniti? Le kako7 Strešno sem radoveden. Kaj takšnega ne zna noben cerkovnik po naših farah. Marsikje faranom trda prede za denar in si ne morejo kupiti novega zvonS. Če izvedo, da se tudi brez zvonov d& zvoniti,Te bodo noč in dan oblegali s prošnjami, da jih naučiš tc umetnosti. Daj, zaupaj meni to skrivnosti Nemara pa brez zvonov zvoniš tako, da sedeš na visoko klop in binglfaš z nogami sem in tja? S takšnim zvonenjem pa ljudje ne bodo nič kaj zadovoljni. Cerkovnik jim bo na tak način lahko tri ure skupaj zvonil, pa še ne bodo vedeli, da je treba k maši iti.
Prvo kitico Tvoje pesmi sem objavil, drugo pa sem izpustil. Rad bi vedel, kdo je fant od fare? Fant od iare je vsak, ki ljubi svoj dom in svoj jezik, ki spoštuje starše in se trudi, da bi iih razveselil z dobrimi deil, s pridnostjo in ubogljivostjo, ki ima v srcu pogum in v pesteh moč — pa ne zato, da bi se pretepal za prazen nič, ampak zato, da se krepko postavi v bran za pravicc svojega naroda in za vse, kar je na tem svetu dobrega in plemenitega. Lenuhi, delomržneži, suroveži, pre-klinjevalci in pretepači — pa naj imajo še tako krepke pesti in najlepše krivce za klobukom — niso fantje od iare. Takšni delajo svoji fari samo sramoto.
Tako. Zdaj pa že veš, kdo je pravi fart od iare Upam, da boš takšen fant od fare tudi Ti!
Lep pozdravčekl — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov »tričekl — Težko pričakujem nedeljskega »Slovenca«, v katerem najdem Tvoj kotiček. Rad berem pesmi in pripovedke. Hodim v III. razred ljudske šale in odločil sem se, da tudi sam začnem dopisovati s Teboj. Počasi se bom že navadil
Danes Ti bom opisal, kako smo obhajali pusta. Prav prijetno smo se imeli v Ljutomeru v naši Prlekiji. Trije tavorni avtomobili so bili polni pustnih šem Morda Te zanima, kakšne običaje imajo na kmetih na pustni torek? Pred sončnim vzho* dom morajo iz brezovih vej splesti metlo, potem pa hišo pomesti in vse smeti adnesti k sosedu. Pa
šc nekaj. Kuram moTajo dati v obroč hrane. Pravijo, da potem nesejo jajčka v eno gnezdo. Kako ste se pa vi Ljubljančani imeli?
Lepo Te pozdravlja — Rado Dvoršak, učenec III. razr. ljudske šole v Ljutomeru.
Dragi Radol — V Ljubljani me v pustnih dneh ni bilo, zato — hvala bodi Bogul — ljubljanskih šem nisem videl. Slišal pa sem, da so bile te šeme tako šemaste, da bi se jim celo krave smejale, če bi ph v Ljubljani kaj bilo. Nekaterim se niti preobleči ni bilo treba, pa so bili vseeno od nog do glave — šeme. Hudo se mi toži po tistih časih, ko so liudje obhajali pusta še tako, da so uganjali imenitne burke in šale. Prelepi pustni običaji so pozabljeni. Ljudje se zdaj ob pustnih dneh spremenijo v — zveri. Tulijo, preklinjajo in pretepajo se kakor za stavo. Nobeden ne zna več iztuh-tati kakšne res posrečene šale. Bil sem ob pustnih dneh tam nekje pod Triglavom in reči moram, da sem bil tudi tam hudo razočaran. Videl sem nekaj »šem« na cesti — a kakšne so bile? Nekaj fantov, v umazane cunje zavitih, se je pri belem dnevu klatilo no cesti sem in tja. Kričali so kot obsedeni in preklinjali, da se je kar kresalo. Niti ene dostojne pustne šale niso znali iztuhtati. Pozno v noč so prodajli svoje surovosti po cestah Eden izmed t?h »šem« ie še ob 3 ponoči pijana rogovilila po vasi 'in kričala na korajžoj »Auf!« Pijano fanti si je menda domišljcvalo, da se na vso moč postavi. Koraiža, porojena iz surovosti, ni vredna počenega grošal
Vidiš, takšno mnenje imam jaz o pustnih 5e-mah. A kakor vidim, ste pri vas v Prlekiji ven-dal-! ehranili še nekaj lepih pustnih običajev, ki :aslržiio vso hvalo in priznanje. Naj si jih pride;! še drugi k vam učit!
Pa se še kaj oglasil Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
Listnica Kotiikovega strička
R02AMARIJA, CELJE. - Pesniško Silim imaš, a vprašanje je, če bodo ii te žilice kdaj vrelo pesmi, v katerih bo dihal otroški svet. Veni ti gladko tekč, motijo pa tu pa tam nesmisli in mašila, ki neubrano laivene. Tudi primere so vča-žih preveč dnine. V pesmi »Vlak« poješ:
Vsak dan, vsak daa
ko žalostni vran
vlak v «lvo daljino drvi
Prvič vran ne drvi, ampak leti, frči, hiti, drugič pa je ta primerjava, tako se mi fdi, vsiljena samo rimi na ljubo. Dalje poješ:
In ritem kole«, elij naših sloves, (t) nam v dušo bolno drhti.
Ali čutiš, kako je to prisiljeno, nedognano? Kam bi pa prišli, če bi po tvojem viorcn ie mag v množini imenovali snegovi, blago blagovi, mlek« mlekovi, vino vinovje?
Prav takšne hibe ima pesem »Noj ob roki«.
V čistih kristalih, komaj nastalih...
Rima »nastalih« človeka kur udari po glavi. To je proza. Tenki prisluhni tu« ia nam kaj neprisiljenega zapoj!
Tretja pesem »Utrip« je kar dober pesotSki izliv, »štimunga«. Ni pa mladinska pesem. Malo jo te opili in poSlji morda »Vigredi«.
Na vprašanje glede članka v »Slovenen« Ti odgovarjam, da je bil objavljen prejšnji mesec. Katerega dne, se več ne spominjam.
J. 2., KOMEND.A — Dvakrat si mi poslal iste pesmi v strahu, da se ni prvi rokopis ■ »dragoceno« vsebino izgubil. Ta Tvoj strah je ganljiv, a na žalost čisto odveč. Veš, fantič moj, ni šo vsak pesnik, ki verze kuje, kakor ni vsak mojster, ki za svojo uporabo škarpete šiva. Če imaš veselje t slaganjem pesmic, jih kar zlagaj, le kdo bi Ti mogel to zameriti? Mnogo lepše je to, kakor če bi žogo bfl in se okoli klatil. A sprijazniti se moraš z mislijo, da te skromne pesmice za drnge ljudi nimajo nobene vrednosti, da jih boš moral prebirati kar sam. Shrani jih. morda Ti bodo v poznih letih vesel spomin na mlada leta! D r n g i m — drugič.
Tudi velblodi kadijo
Velblod (kamela) je trezna, odporna, večkrat pa tudi zelo muhasta žival. Večkrat je niti najhujši udarci ne premaknejo z mesta. Nekateri gonjači uporabljajo posebno sredstvo, da trmoglavo žival ukrotijo. Spoznali so, da je velblodom na vso moč všeč tobakov dim. Od časa do časa jim pritrdijo pod gobcem mošnjičke, v katerih tli tobakov prah. Velblodi vdihavajo tobakov dim z velikim užitkom. Ko se tega dima navadijo, ne morejo več strpeti brez njega. Ubogljive postanejo, ker zmerom upajo, da jim bodo gonjači postregli z dišečim dimom.
Mlada njiva
Jakec moli
Oče naš... Ti, ki si ljubezen in dobrota, k Tebi v grenkih urah pribeži sirota in prav toplo, iz dna duše te poprosi: • sončniih žarkov, rož med nas natrosi!
Prazna, prazna, glej, je moja roka, iz oči ihti bridkost otroka. A srce imam še čisto, verno, v njem ljubezen vročo, neizmerno.
0, da mogel bi s teboj hoditi in srce ti drobno posvetiti! Noč in dan vse srečna in veeela Tebi duša bi kot elavček pela.
Olga Kuretova, Zagorjer ob Savi.
Mladi Slovenec
Jaz zaveden sem Slovenec, neomajen kot Triglav, neustrašen in ponosen kakor orel »red višav.
Rajko Kureš, učenec? razr. v Ratečah.
fPraSjice in pripovedke izpod Triglava
ZVoričevem Froncem v Blaiičevi jami
(Dalje.)
V samotni kotlini Mlinškega potoka je hrabri vojščak Sabljica postal krotek kot jagnje. Miroljubno je na klopi ob bajti posedal, preudarno diin iz stare čedre puhljal, skrivnostni govorici mokrih jezikov, ki so se hlastajoč iz potočne strugo zaganjali, tenko prisluškoval. Od časa do časa je potegnil čedro izza brezzobih čeljusti, zaupno pokinial s koščeno brado in zainomljal: »Aha!« liazumel je pač, kar so mu vodeni jeziki na ušesa žužnjali in jim je verno pritrjeval. Bridko sablji-co, ki jo je pod Radeckijem bojevito vihtel, je zamenjal z zakrivljenim pipcern. Ta pipec — neznansko star vam je že bil in ves skrhan — je bil kaj pohlevno orožje v starčkovih rokah. Špilje za klobase je z njim delal, runce za ograjo rezljal. Tudi tiste čase je bil že močno v veljavi pregovor: lirez dela ni jela, za lenuha ni kruha.
In še eno važne opravilo vam je puščavnik Sabljica imel. Na mline je pazil z budnimi očmi. Kakor Radeckl jih je včasih z jezikom ljubeče žgečkal: »Meine Kinder!« Skrbneje ne more noben oče varovati svoje otročadi. Pa je bila ta skrb kar razumljiva. Kaj lahko hi se, postavim, primerilo — človek nikoli no ve. kje- nanj nesreča preži — da bi sam velikan Teleban izpod Boro-velj priroitipljal in mline kot drobne igračke z lopatastimi nogami pomendral. Ne boš, klada nemarna! V puščavniku Sabljici bi pri priči oživela stara Radeckega kri. Neustrašeno bi se postavil robavsu po robu in mu s pipcem pokazal pot v divjo gmajno nazaj.
Da, da, tudi v Mlinški kotlini je puščavnik Sabljica marsikaj razburljivega doživel. Ni mu
zadnja postaja življenja obtičala ondukaj kot za-smrajena nilakuža. Prečudna srečanja so mu pre-mnogokrat križala pot, kadar je v dolino na kratko moževanje skočil in se pozno vračal domov.
Videl je, postavim — veščo. Kar iz niča se je vzela. Kot ognjen ptič je švignila mimo njega. Puščavnik Sabljica ne bi bil Radeckega vojščak, sramoto bi dela! slavnemu vojskovodji, če bi se vešče bal. 0, celo za njo se je pognal. 0, celo ujeti jo je hotel. Predrznost pa takšna! Vešča ne-ješča ni bitje iz mesa in kosti. Naj je šapnil po njej, kolikorkrat jo hotel, v praznino je zamahnil, kot vrtoglav se je opotekel, z nosom je podrezal tla. Ure in ure je kolovratil za njo in se nazadnje znašel nekje visoko pod Belo pečjo. Prav do tjakaj ga je vešča neješča zvodila, šele tamkaj mu je kot hudoben duh izginila izpred oči. Dolga in bridka je bila za starega Sabljic« pot po strminah in grapah v Mlinško kotlino nazaj.
In kaj vam rečem, tudi pregrozni škopnik se je puščavniku Sabljici nekajkrat prikazal. Kakor da bi ga bil satn zlodej Iz pekla napodil, se je izluščil iz noči. Podoben je bil škompu slame, ki ga pokonci postaviš in zažgeš. Iskre so od njega frčale, da so človeku pamet in vid jemale. Opletajoč se je pomikal ob potočni strugi navzgor in se izgubil nekje v Hudem Kamnju pod Mlinškim robom. Ob vodi, tako pravijo modre starine in z z njimi vred .Voričev Fronc, se kaj rad drži. Pre-čudno je to, nerazumljivo je to: ogenj se brali z vodo! Kar pomni svet, sta si bila ogenj in voda hudo navzkriž. Škopniku pa je bila druščina Mlin-škega potoka kaj ljuba in draga. Zamotana skrivnost 1k> tu po sredi.
Puščavnik Sabljica se nI bal vešče In tudi Skopnik mu nI spravil pokonci las. Ampak divja jaga — o, ta je pa huda! Človeka kar zdrobi in
potepta, če se ji ponižno ne umakne. V desno ko-lesnico mora leči ali pa počepniti v jarek pod jtoljo, drugače je po njem. Kar ušesni bobenček mu hoče raznesti, tako ti divja jaga grmi, buči, bobni, tako ti laja, piska vriska, tako ti cvili, stoče, joče. Vse živalske glasove daje od 6ebe, od tožečega jagnjetovega bleketanja do grozečega medvedovega renčanja. Puščavniku Sabljici tudi divja jaga ni mogla do žrivega. Izkušen vam je pač bil vojščak. Kar v jarek se je zakotalil, kar ušesa ei je zamašil, pa je bilo.
Vsem nevarnostim — od laških krogel do zlodejevih vragolij — je puščavnik Sabljica srečno odnesel pete. Še danes bi nemara zemljo tlačil, če ne bi nadenj prihrumela botra Smrt. Njej tudi on, hrabri Radeckega vojščak, ni bil kos. Čedro mu je neusmiljeno iz ust izbila, na bolnišlko posteljo ga je ko nebogljenega otroka položila. Takrat je v oči puščavnika Sabljice prvič v življenju šinil tesnoben slrah. — Radecki, Radeckl, kje si? je tožeče klical lz predsmrtnih blodenj, šo enkrat stisni svojemu zvestemu vojščaku bridko sabljico v roko, še enkrat odrini z njim na boj! Po zmago, po zmago, po zmago!
Radecki že na konju sedi, svetlo sabljo v rokah drži, »meine Kinder 1« ljubeče govori, svojemu zvestemu vojščaku na pomoč hiti. Puščavnik Sabljica gn čaka z žareoimi očmi.
Hej, hej. botra Smrt, kaj trepetaš? Kar beži, kar beži, če ti je življenja mar! Radecki, vseh ju-' nakov junak, ne pozna šale. Z enim samim zamahom ti glavo oddrobi, s konjskimi kopiti te potepta v prah. Hej, hej, botra Smrt, kaj trepetaš?
V nevidnih vratih večnosti je tiho zaškrtal ključ. Botra Smrt se je bliskovito sklonila in upi-hnila umirajočemu vojščaku zadnjo luč. Radecki, Radecki. kje hodiš?
Radeckl že na konju sedi, svetlo sabljo v ro-hak drži, »meine iKnder!« ljubeče govori, zvestemu vojščaku na pomoč hiti. Prepozno prihajaš, Radecki, vseh junakov junak! Tvoj zvesti vojščak Sabljica je že omahnil kot pokošen snop. Turobno je zaklenkal dovški zvon: bim, bom, nov grob, nov grob ...
Zbogom, mili starček, puščavnik Sabljica, Radeckega vojščak, zliogoml
.Sonce je z ognjenimi svedriči preluknjalo oblak, ki se je bil izza Triglava priklatil in ge uod
njim utaboril. Skozi izdolbeno okence je pogledal obraz, ves svetal in nasmejan.
Na streho spodnje bajte v Metni vasi je kot pisana strelica priletel droben ptič. Z repkom je poinigal kot pevovodja s frakom, kljunček je na stežaj odprl. Pa je siromaček zastonj drobne glasilke napenjal, zastonj z mogočno pesmijo Mlin-škega potoka tekmoval. Kakor kapljica v morje je njegova srebrna pesem v preglušujočem bu-čanju utonila.
Voričev Fronc je s kazalcem pomeril vanj in otožno izustil:
»Lejte, v tej bajti je puščavnik Sabljica živel. Dober človek je bil, nitri črviča ni mogel pohoditi, čeprav je bil Radeckega vojščak. In pripovedovati vam je znal, zgovorno in lepo, kakor bi rožice sadil. Pa tudi ongavi Golobov Janez, da ne pozabim, vam je marsikatero bistro razdrl. V mlinu je mlel, včasih pa je na klopd lenobo pasel in nam grozljive storije pravil. Duh nekega Dovžana. ki je bil že dvajset let na farnem pokopališču pokopan, je hodil k njemu v vas, nam je pravil. Kakor kakšna baba vam je bil radoveden in klepetav. Ven in ven ga je izpraševal, kako je kaj doma. Nismo hoteli verjeti, Golobov Janez pa se je na žive in mrtve rotil, da ne laže. No, prav lahko, da je bilo res. Saj sem tudi jaz že marsikaj slišal in videl: divjo jago pod Rožco, goreči zaklad na Janševih Ogrijah, veščo na Ravneh. Veste, nekega večera je pa Golobov Janez pognal mlin in hotel mleta. Pa je zamoklo jeknilo iz noči: »Angelsko češčenje je že zvonilo, ti pa še nisi molil!« Janezu so se zašihile noge in prav malo je manjkalo, da se ni sesedel. Takšna groza ga je obšla. Nekai časa je kot pribit sredi mlina stal in prisluškoval. Potlej ee je pa vendarle ojunačil In šel pogledat, kakšen epak se okoli mlina potika. Vse je pregledal, pa ni bilo nič. Za tisto noč pa mu je bilo samote in strahu kar dovolj. Ročno je ustavil mlin in jo urnih krač odkurll na Dovje. Tam je na vso sapo in v dušku izpil merico žganega. Takole, lejte 1«
Voričev Fronc je dvignil glavo kot kokoš, za-mižal, vtaknil steklenko v usta in potegnil, da je kar zažlanipalo. Resnično, resnično, Voričev Fronc vam zna čudo":,~ natančno in lepo pokazati tudi takftne reči I	(Dalje prih. nedeljo.)
(Dalje prih. nedeljo).
2) K Ž
N M
Mačeha ?
»Ubogi otrok, mačeho ima It To no besede,
kJ jih epet in spot slišiš in ki so povzročile že toliko hudega. Kaj neki ohčuti otrok, ko ga tako netaktno obžalujejo, in kaj občuti žena, ki zv6 za tako nepremišljene besede?
Poklic mačehe je silno težaven. Ženska, ki prevzame dolžnosti, da postane namestnica prave matere enemu otroku ali celo več otrokom, jo vsega spoštovanja vredna. Že vnaprej se mora odreči marsičemu, kar nudi dekletu, ki so poroči s samskim fantom, vsaj prve čase zakona dosti veselja in sonca. Ze koj od prvega dne dalje čakajo nanjo resne, svete dolžnosti, ki jim mora posvetiti mareikako brezskrbno urico. Ona se tudi zaveda, da mora hiti vedno na to pripravljena, da jo bodo mož in sorodniki primerjali z njeno predhodnico, da jo bodo tako presojali starejši otroci in tudi služinčad. Trva žena. ki ostane še zmeraj v duševni zvezi z možem in z otroki, venomer živi v družini in jo nova, mlada žena občuti kot 6enco za primerjanje.
V takem primeru ima mlada mačeha jako težaven položaj, zakaj, vsa ta mladež kaj kmalu spozna, da ima zaveznike zoper svoio novo mater in da zavezniki kaj radi prisluhnejo njih pritožbam. Če pa so sorodniki in znanci pri srcu in pri ušesih mlademu, v drugo poročenemu možu, očetu otrok, so na sitežaj odprla vrata nesporazumu med materjo in otroki in nezadovoljstvu v zakonu. V najlKiljišem primeru si bo mož dopovedoval, da ima mlada žena veliko dobre volje, a da ji ne-dostajajo zmožnosti, da bi si pridobila ljubezen in zaupanje otrok. Če ima mlada žena že koj spočetka take težkoče, tedaj je že v začetku nesoglasje, sreča je zasenčena, dasi je bil zakon sklenjen iz ljubezni in zau; anja drug do drugega, in otroci, ki so vendar nujno potrebni materinske skrbnosti in ljubezni, postanejo zakrknjeni in mrki.
Če se kaka ienoka odloČi, da ho nadomesto-vala otrokom mater, prevzame nase resne dolžnosti in skrbi za vzgojo in za telesni procvit otrok, ki jih sprejme v 6rce, kot da bi bili njeni. Če bo imela še svoje lastne otroke, tedaj ji bo treba močne duševne sile in trdne samozataje, da ne bo v vzgoji razlikovala svojih otrok od pastorkov in
da bo zmeraj pravična in nepristranska. Ženska, ki je zares materinska, more ustvarjati neskončno mnogo blagoslova in nujati otrokom brez matere dosli sreče v njih mladosti. Zatorej ne smemo ni-
koli metati polen na pot mačeham, marveč je
potrebn®, da vse pojasnimo zakrknjenim in nespametnim otrokom, da bodo znali ceniti žrtve nove matere.
Vzgoja slovaške mladine na krščanski podlagi
Karel Sidor, 38 letni slovaški poslanec in voditelj slovaške Hlinkove stranke, je nedavno sprejel zastopnike listov, pri čemer je govoril tudii o mladinski vzgoji v avtonomni Slovaški:
»Po Italijanskih ln nemških zgledih smo posneli najboljše in prilagodili slovaškim razmeram. Naša stranka je zatorej na strogo krščanski podlagi.
Msgr. dr. Korper, znani in priznani katoliški duhovnik, mi pomaga pri vodstvu našega gibanja. V slehernem mestu in v vsaki vasi bo voditelju mladine stal duhovnik ob strani. Vse naše prireditve se bodo začenjale s sveto mašo in vsi naši oddelki bodo vsak teden prirejali posebne verske večere s predavanji.
Mimo tega bomo svoje m očke člane vzgajali, 'da bodo zmeraj pripravljeni potegniti se ia našo stvar. Saj je naš program in smoter to, da bo naš rod krepak in odločen. Vse moške od 6. do 60. leta bomo razdelili na tri starostne razrede. Prvi razred bo obsegal mladino od 6. do 14. leta; drugi mladino od 14. do 18. leta in tretji razred skupino od 18 do 60. leta Poslednji razred bomo organizirali na vojaški podlagi. Vlada ho skrbela za orožje in bo člane, kadar l>o treba, vpoklicala v službo policije in deželne hrambe.
Ustanovilii bomo tudi četo najboljših za gardo; tt člani bodo morali biti vedno pripravljeni, da
Eriskočijo v pomoč stranki in domovini. Sleherni lovak more prostovoljno pristopiti k nam, vendar ne bo nihče sprejet v naš krog, kdor je bil prej član komunističnih in socialdemokratskih društev. Za zdaj šteje clllinkova garda> 150.000 udov, kar je izredno veliko spričo treh in pol milijona vsega prebivalstva Največ je mladih članov, vendar so se nam tudi starejši pridružili, zlasti še na deželi.c
Preizkušnja za dojenčke
Življenje je preizkušnja. Od zibelke do ■ba je človcik večno preizkušan. in nikogar ni, da bi mu bile prihranjene vse preizkušnje.
groba ie človcik večno preizkušan. in nikogar ni, da bi mu bile prihranjene vse preizkušnje. Šolske skušnje so le del tega. vse, karkoli počenja človek, liodi v delu ali igrj| je skušnja njegovih zmožnosti. Saj še takrat, ko se na zadnjo uro odpravlja k večnemu počitku, stopi zdravnik k njemu in ga preizkuša, ali je zares mrtev in ali ima slednjič pravico za večni mir.
Pa v šolski dobi? Že v rani detinski dobi vadijo in preizkušajo otroka s pripovedovanjem pesmic in čestitk, s pokloni in poljubljanjem rok. Celo dojenčka preizkušajo, ali že ima kak zobček. In nekoč jo neka dojilja držala toplomer pred dojonč-kovim noskom in £a vprašala: »Kolik-o stopinj pa imamo danes?«
Ta in oni dojenček bi se upravičeno pritoževal, da mu nalagajo preveč .dela in pre-
Naočniki
Moderni naočniki ne skazijo obraza, če pravilne kupimo. Skažen pa bo obraz če ga brez naočnikov kremžimo ker se napenjamo, da bi l>olje videli. Zatorej jc treba kupiti naočnike, čim opaziš, da so oči presni««. 'Urez zdravnika seveda ne smeš ponje.).
izkuSenj. Tznašli so več nalog za dojenčke, ki jih z njimi preizkušajo, ali so normalno razviti in kako napreduje njih umski razvoj. Knjiga pravi, da odpre dojenček v prvem mesecu življenja usta, če se mu izmakne izvor hrane. V drugem mesecu obrne glavo tjakaj, od koder je zaslišal kaik šum. V tretjem opazi predmete in jih zasleduje z očmi, v šestem sc zna osvoboditi plenic itd.
Naloge za poz.nejšo dobo » prav za prav zaloga igrač. Poglavitno vlogo imajo tedaj votle kooke, ki so ena od najbolj korist.nin iznajdb industrije igrač. Od meseca do meseca se igra otrok na drug način z njimi. Če ga veseli in z nožico sune v kopico kock, ki jih je kdo drugi postavil, to še nič slabega ne pomeni. Nasprotno. Iz takega razgrajača lx> še kaj prav dobrega v teh naših srboritih dneh.
Jako prijeten predmet za preizkušnjo je medvedek z životkom na gumbe. Odpenjanje in zapenjanje gumbov je primerna vaja za triletne fant.ke, deklice znajo to seveda že prej.
Težavna naloga za pet- in šestletne je »trgovina« z različnimi barvastimi predalčki. Otrok si mora zapomniti, v katerem predalčku je ta in oni predmet shranjen. To bi bila tudi za starejše ljudi huda vaja. Kdo izmed nas ve na pamet, v katerem predalu so robci In v kuterem nogavice? Neki kumorist pripoveduje o možakarju, ki si je vse svoje reči uredil po abecednem redu in napisal na papir. A je tisti papir izgubil ...
Mnogo stvari je, ki nam sleherni dan razodevajo nova pota v razvoju dojenčka. Po ure in ure se moreš zabavati z otročičkom in se veseliti svojskih in iznajdljivih otrokovih do-misleikov. To veselje je povsem razumljivo. Mani razumljivo pa je, da se dandanes toliko žensk rajši igra s psičkom...
^ OkUUUb
je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in ibrez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Pomagaj si!
Če je štedilnik rjast, ga namaB z voskom, rob pa očistiš s limonovim sokom.
Jod in vodikov dvokis riista neomenjeno npo-rabna; prav tako ne smeš drugih zdravil hraniti dolgo, marveč jih vrzi kmalu proč, ker 60 zastarela strupena.
Lesenih predmetov ne čisti z vodo, ampak s peskom.
Roženih ročajev nikoli ne umivaj z vročo vodo, ker razpokajo; tudi jih ne pusti ležati v vodi, ampak brž uinij z mlačno vodo in jih dobro obriši.
Jedila ne smejo ostati v kovinastih posodah, ker je zdravju škodljivo, tudi žlice vzemi koj iz jedi.
Zlatnino snaži v mlačni vodi z milom.
Če od pipe kaplja ...
Sicer je treba za razne poškodbe poklicati obrtnika, vendar se pa ne izplača, da bi ga za vsako malenkost klicali v hišo. Če, na primer, od pipe kaplja, to lahko sami popravimo. Dosti je, če obnovimo gumijasti obroček na pipi, ki naj bi jih imeli zmeraj nekaj doma. — Najprej je treba v kleti zapreti glavno pipo ln pustiti, da se voda iz cevi odteče. Nato pa z vijačem odvijemo vodoravni del pipe. vzamemo jo ven. odstranimo obrabljeni obroček (ali usnjalo ploščico) in damo novega. Potem pipo spet privijemo na njeno mesto in odpremo poglavitno pipo v kleti.
Pražnji solni
naj bi se po sprednjem delu zmeraj ujemali z barvo okraskov na obleki. A kdo bi si mogel nakupili toliko šolnov? Pa imaš lahko samo en par in si sprednji del sama prevlečeš z močno, umetno svilo. Blago jemlji zmeraj počez, ga najp.-ej pritrdi z bucikami in ga z majhnimi šivi prišij. Svileni šolni se spredaj zmeraj kmalu ubijejo; zato bo naš nasvet prikladen.
Pogled v lonec drugih narodov
Francija je dežela mnogostranske kuh«. Prod-vsom so ondi takšna razna ribja jedila, kakršnih ne dobiš izlepa ;>o drugih deželah. Kihe so na mizi slavnostnih pariških pojedin, pa tudi pri vsakdanjem obedu preprostogn človeka. Francoska gospodinja zna tudi najcenejšo ribo okusno pripraviti. Pri tem ji je seveda v pomoč to, da ima Francija zaradi dolgo obale In številnih rek jako veliko izbiro rajrazličnejših rib in pa, da je ondi vino tako poceni, da ga more uporabljati tudi za kuho. Zatorej skoraj ni rihie jedi brez vinskega dodatka, ki tako izvrstno poživi sleherno ribjo jed.
Nedavno je madame Prunier v nekom gospodinjskem zavodu v Londonu predavala, da je moči vino nadomestiti s kancem jesiha ali citronovlm sokom. Ta zavod so havi z razniotrivanjom o gospodinjstvu in poučuje in zabava s svojimi časopisi mnogoštevilne angleške čitateljlce in čitatelje. Ker zavod zmeraj išče novih tamisli in napotkov, se je obrnil tudi do madame Prunier, ki ima na področju francosko kuhe ribjih jedil pač največ izkušenj. Gospa Prunier je vnukinja velike pariške restavracije ribjih jedi »Prunier« in sama vodi angleško podružnico te slavne hiše, ki segajo njeni začetki do leta 1872. Ker je bila njena babica prava pravcata kuharska umetnica, se je iz preproste krčmo razvila kmalu slavna restavracija. Skoraj že ni mogla mala dvorana v Ruo Du-phot nič več obsoči vseh številnih gostov in tako se je morala hiša povečati in je pod njenim sinom Emilom Prunierom zaslovela po vsej Evropi. Bazen raznih ostrig iz vsega svetn imajo tu tudi naj-odllčnejša ribja jedila in klet z dvema milijonoma steklenic vina. Mimo gospodarja samega vodi kuhinjo tudi glavni kuhar, ki je izdal kuharsko knjigo z več ko 100 navodili za kuho rib. Podjetje je tako obsežno, da izdajo vsak dan po 14 do 15 tisoč jedil, ki jih pripravi In postrežo z njimi več ko 700 uslužbencev, večidel ženskih oseb Na leto razprodajo tu 5 milijonov ostrig in 30 tisoč kilogramov školjk. Vsak dan prihajajo številne po-šiljatve rib iz Bresta, Lorienta in Bretonskega. Pa vendar niso le dragocene ribe tiste, ki tvorijo najboljša ribja jedila. Tako je glavni kuhar londonske podružnice tvrdke Prunier predvajal v omenjenem zavodu, kako se more z različnimi omakami spremeniti okus preproste ribe. Predvsem je važna ribja kva!a. Pripravljajo jo lz ribjih odpadkov, iz koščic. česna, čebule, peteršilja, lovorja, žbic in timijana. Potem pridejo še drugi dodatki, ki nato začinijo ribjo jed. — Londonska hiša Prunier razpiše vsnko leto posebno nagrado za tistega ribiča, ki v jeseni nalovi kot posameznik največ slanikov in jih pripelje v Lofe6toft ali v Yarmouth.
Dve kraljid mode
Gospa Antenor Patino, sinaha cinkovega kralja in bolivijskega poslanika v Parizu, Iturija Patina, ki spada k petiin najbogatejšim možem sveta, jo letos dobila naslov kraljice mode.
Zmagala je v zanimivem modnein dvoboju z vojvodinjo Windsorsko, o katerem so v Parizu več mesecev govorili. Obe imata isto postavo In isti okus in obe še nekaj nenavadnega, svojskega v oblekah. Gospa Patino jo najrajši čimbolj preprosto, pa izbrano oblečena. Ker sta obe gospodarici v isti družahnih salonih, se je skoraj dvajsetkrat primerilo, da sta 6i kupili obe enake oblekel
Tega ne veš -
—	da laneno olje zamaši luknjice ln ipranje lesa (na primer podnic) in je les zato bolj trpežen:
—	da postanejo oljnate slike spet lepe, če jih obrišemo z vato. ki jo pomočimo v laneno olje;
—	da bo lakaslo usnje lepše, če ga obribaš s polovico čebule in ga nato usvetiš;
—	da odstraniš rjalte madeže, če jih namakaš v limonovem soku in nato izplakneš 6 toplo vodo;
—	da je pražen krompir bolj pikantnega okusa, če pražiš zraven nekaj koščkov preka-jene slanine;
—	da je vsaka me«na omaka mnogo boljša, če ji dodaš žličko ribezove mezge.
Poceni pa
le kako?
■nj
Hjiiti' l1^
Moderni pajčolan
So ženske, ki imajo prav z malo denarjem nove ali prenovljene obleke, pa so zmeraj lepo oblečene. Lo kako?
Najprej taka ženska pregleda vse obleke, kar jih sploh ima, m vidi, da je, na primer, plaščev ovratnik oguljen in sla tudi rokava že opešala. Tudi rjava domača obleka in črna večerna obleka sta že obrabljeni.
Zatorej
kupi za k plašču (T) kos kvadrastega tweeda, pri čemer pazi, da imajo temni kvadrati čim bolj podobno barvo z barvo plašča. Iz tega kosa naredi drug ovratnik, reverja in gumbe.
Rjava obleka dobi nov našiv, ln idcer iz zelenega duvetina Iz istega blaga naredi tudi ličen vložek (II). Iz kosa gorčičnorumenega duvetina napravi telovnik (lil).
Večerna obleka
se poživi z modernimi okraski (I). Verižica okrog vratu in za|>eslnira, ki se skladata, kar čudovito vplivata (II); pletena šerpa lepih barv (III) ali kaka cvetka pa dodastn šn iz svojega, da je VSO prav lepa
Naš domači zdravnik
R. L.: 44 let ste stari, samski, uradnik. Ste nekaj let čutite bolečine v želodcu, in sicer kadar prehaja hrana iz želodca v črevo. Večkrat ste se ze dali rentgenološko pregledati. Rane niso našli nikoli. Samo pobešen želodec in nekoliko oviran prehod. Po vsakem pregledu so vam dali navodila, kakšno hrano uživajte. Vprašujete, s čem bi nadlogo odpravili? Ali ho treba noža?
Zožen imate izhod iz želodca. Nadloga nastane na ta način, da je izhod stisnjen od zunaj ali pa nastane zožina znotraj izhoda samega. Najibolj pogosto opažamo zožen izhod v primerih po brazgotinah, ki so jih zapustile rane v dvanajstniku. Redkeje pa ga povzročajo brazgotine, nastale po ranah v želodcu. V primerih pa, kjer je zaradi vnetja žolčnika ali dehelega črevesa želodec zra-ščen 7, žolčnikom, oziroma s črevesom, pa stiskajo brazgotine izhod od zunaj. Tudi bule, ki nastanejo v okolici izhoda, ga lahko stisnejo. Zdravimo pa nadlogo z odgovarjajočo prehrano, katera ne povzroča težav pri presnavljanju. S tem moremo nadlogo toliko omiliti, da ne povzroča težav. Nadlogo odstraniti pa moremo le z operacijo, in sicer na ta način, da napravimo želodcu novi izhod. Pri današnji spretnosti in izurjenosti operaterjev naj vas prav nič ne skrbi, če bi se morali za to odločiti.
I)r. H. S.: Vaš napad bi moral videti, ne morem si ustvariti o njem nobene prave predstave. Menim, da je vaše živčevje v celoti slabo. Obrnite se na strokovnjaka 7,a živčne bolezni.
K. A. M.: Menim, da so Vaše skrbi odveč. Kosmiči, ki jih opažate na neimenovanem mestu, pridejo zaradi trenja čez dan na opisano mesto. Umivajte se redno.
M. Č. A.: Otroka sta pač razigrana. Ne vem, če je tu kazen na mestu. Mislim, da storite najbolje, če eo za njihove norčije ne zmenite. Ko bosta videla, da ne zbujata nobene pozornosti več, bosta prenehala.
F. Š. S.: Nad 20 let se vam dela ob zadnjem črevesu bula, iz katere večkrat stisnete gnoj. Od začetka vam bula ni povzročala nobenih težav, zdaj pa vas vedno bolj boli.
Ne razumem vas, kako morete nositi 20 let nadlogo a seboj, ne da bi vprašati strokovnjaka za svet. Podobne nadloge nastanejo po različnih vnetjih, včasih pa so tudi tuberkuloznega izvora. Odpraviti se dajo z operacijo.
Isti: Zona ima ploske noge. Od tod težave in bolečine pri hoji. Ra7.lične maže mi mazila tu ne lagajo nič! Pošljite jo na ortopedski oddelek, kjer ji morejo pomagati.
(i. F. K.: Rad verujem, da vam nadloga dela težke ure in greni življenje. Menim pa, da bi se je z malo dobro voljo lahko otresli. Da bi bili spolno bolni, ne morem oklepati iz znakov, ki jih Davajajte. Pot, ki pelje do tega, ni prava. Seveda, če niste ničesar zamolčali. Menim, da imate vnetje mehurja. Pojdite k strokovnjaku. Naj izcedek preišče tudi pod drobnogledom.
Informativna sekcija: Pred mesecem so se vam vnele krčne žile. Ležali ste 20 dni. Napravile so se vam rane, ki ste jih zdravili. Vendar pa vas noga še vedno boli, da pridete komaj do pisarne, čeprav imate nogo z dolgim povojem. Hodite zelo težko. Pa tudi sedeti ne morete, ker vam noga otrpne. Vprašali ste že večkrat za 6vet, pa vam niso nič konkretnega povedali.
Jaz bi vam svetoval tole: Vaša noga potrebuje predvsem miru in počitka. Zato ji prizanašajte, koliko največ morete. Povoj vam jo samo pripomoček. Odpravili z njim nadlogo ne boste. Ko bodo rane popolnoma zacefjene in Tie bo niti najmanjšega sledu o kakem vnetju več, pa se odločite za operacijo, ki vas more rešiti nadloge.
P. S. Z. • 8.: V vašem odgovoru v zadnji Številki je tiskarski škrat spustil cele stavke, več besed pa zamenjal. Odgovor se glasi pravilno takole: Često je vzrok zapeki pri otroku enostranska prehrana (mleko, jajca, meso). Po jedilnem listu, ki slo ga opisali, sklepam, da nam tu pri fantku ni iskati vzroka. Včasih je vzrok živčevje, včasih pomanjkljiva vzgoja. Tudi to dvoje, menim, da v vašem primeru ne pride v poštev. Najbolj trdovratno zapeko opažamo pri takozvanih Hirschprungovi bolezni. Značilnost za njo je razširjeno in podaljšano črevo, predvsem zadnji del. Ta bolezen 6e da prav lopo dognati z rentgenovi žarki. Mislim, da ima fantek poko v črevesiju. Od tod krvavo blato, bolečine pri iztrebljanju in iz strahu pred bolečinami zadrževanje blata. S tem. da ga namažete, mu izločenje olajšate, zato vas prosi. Peljite ga k zdravniku, da se ta nadloga odpravi. Hranite ga že naprej kakor do zdaj. Z mlekom ga ne silite, če ga ne mara. Dvakrat na dan mu dajte presnega sadja, enkrat koanpot Vživa naj veliko sočivja, pa no v košasti obliki (to je v obliki pirejev) predvsem kislo zelje, 6alato, itd.; je naj med in črn kruh, presno maslo, kislo mleko jogurth. Na tešče naj spije kozarec hladne vode. Giblje naj ee čimveč! Delajte z njim gimnastične vajet Včasih, kadar ima le prevelike težave, mu pomagajte s či-stilom. Tega pa ne uporabljajte redno, ker je nevarno, da preide potem to v navado in se brez tega sploh ne bo iztrebljal več.
F. L. Sv. L. m. P.: V vašem odgovora pa je
zamenjal tiskarski škrat Črevesno poko z črevesno zapeko. Krvavo blato in bolečine pri iztrebljanju so v zvezi z zlato žilo ali pa s črevesno poko. Če-slo najdemo oboje hkrati. Tako s« pravilno glasi odgovor.
Rožica; 17 let ste stari, dijakinja. Ze od nekdaj ste suhi in bledi, čeprav niste bili nikoli resno bolni. Zadnje dni ste čudno utrujeni. Dolga in hitra hoja vas močno utruja. Sili vas h kaši ju, da morate vedno pokašljevati. kar vam je ziasti v šoli neprijetno. v 14 dneh ste shujšali za 2 kg. Roke so vam postale čisto prozorne in čudno mrzle. Sestra vam je zbolela, ko je doštudirala, na pljučih. Bojite se, da greste tudi vi po njeni poti.
Bolj šipke konstitucije ste, le malo odporna že po naravi. Delo in študij pa sta odpornost še zmanjšala, K temu pride prehlad, okuženje, bolezen je tu. Zato morate v dvojni meri skrbeti za svoje zdravje! Menim sicer, da ne bo več tako hudo, vendar pa morate biti oprezni. So bolezni, ki veljajo za neozdravljive, pa se vendar dajo ozdraviti, če se zdravljemje o pravem času prične. Začnite torej takoj! Pojdite k svojemu šolskemu zdravniku, ki bo odredil in ukrenil vse potrebno. Držite se točno njegovih navodil, četudi vam bo morda težko. Ne obupajte! Pomlad prihaja v deželo, z njp po sonce in zdravje!
K. L.: Med spanjem se vam posušijo usta. Zbudite se zaradi tega, pa morate vzeti vode, da jih osvežite. To se ponavlja po večkrat in vam povzroča slabo spanje. Spile z zaprtimi usti, slari ste 82 let.
Vašo nadlogo si razlagam takole: Spite r, odprtimi ustmi če tudi se tega ne zavedate. Verjetno, da v snu ni nekaj prav kar vam potem oneino-gočuje dihanje 6kozi nos. Mogoče pa je tudi tole: V vaših letih postanejo mišice bolj ohlapne. V spanju napetost mišic še bolj popusti, tako da vam čeljust zleze navzdol. Posledica tega je dihanje skozi usta, ki vam usta suši. Stopite pa le do zdravnika in ga povprašajte, če morda le ni kakšne organske napake na vas.
Pravni nasveti
Rentnina. n. — Čeprav dolžnik upniku ni plačal obresti, do katerih ima upnik pravico, je upnki dolžan plačati rentnino. Na obresti od kmet-skih dolgov se odmeri rentnina le v toliko, v kolikor je kmetski dolžnik dolžan plačevati obresti.
Mlinarski vajenec. V. A. — Za vajenca se smatra vsakdo, ki je zaposlen v obrtu za to, da si pridobi z učenjem in praktičnim delom znanje, ki ga more usposobiti za pomočnika. Osebe, ki opravljajo takšna opravila, za katere ni treba znanja ne učenja in ki se ne more smatrati kot priprava za samostojni obrt, niso vajenci. V dvomu, ali je koga smatrati za vajenca, odloči pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju prizadete prisilne združbe. Če torej ne veste, ali ste vajenec ali ne, odnosno ali 6e bo vaše delo smatralo za učenje ali ne, vprašate pri domačem okrajnem na-čelstvu.
Pletilja. I. R. — Obrnite se na upravno oblastvo prve stopnje. Ce se iz tehtnih razlogov ne more predložiti učno izpričevalo, sme ban po zaslišanju pristojen prisilne združbe kandidata izjemoma oprostiti predložitve potrdila, ako se more z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da je prebil predpisani čas v uku ali zaposlitvi. — Besede, ki ste jih navedli iz izpričevala, so popolnoma jasne in nič drugega ne pomenijo.
Dedna pravica posvojenega otroka. A. 0. — Vprašate, kakšno dedno pravico ima posinovljenec v primeru, če posinovitelj umre brez oporoke. — Posvojeni otroci imajo napram posvojiteljem enako dedno pravico, kakor zakonski otroci. Če posvojitelj umre brez oporoke, nastopi dedovanje po zakonu. Če posvojitelj zapusti samo posvojenega otroka, pripada pri zakonitem dedovanju vsa dediščina temu. Če zapusti poleg otroka še zakonskega druga, dobi zakonski drug eno četrtino zapuščine, tri četrtine pa otrok (pri zakonitem dedovanju).
Vloga v hranilnici. V. F. — V hranjlnici imate večjo vlogo, ki vam je pa hranilnica noče izplačati. Izplačuje vam le man.iše zneske. Radi bi vedeli, ali hranilnico lahko tožite? — Če se je hranilnica okoristila z zaščito, vam je dolžna izplačevati vlogo po odobrenem izplačilnem načrtu. Drugače pa vam mora plačati vloge po pravilni odpovedi, sicer jo lahko tožite.
Prošnja za železniško službo. F. 0. P. — Vprašaje pri najbližji direkciji državnih železnic. Ker niste navedli kakšno kvalifikacijo imate, vam kaj več ne moremo povedati.
Čin (rang) državnih nsliijhencev. S. V. Radi bi izvedeli, kdo je po činu višji, ali uradnik X skupine, ali uradniški pripravnik IX skupin--? — Zakon o uradnikih ureja v § 102 le čin uslužben-
i OD REŽITE nmmnmmmmiiimimmnimimm
m
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | teriro je priložen tale odrezek. |
I Slovenec«' 12. marca 1939 j
iiHiniiintiiniiiiiiiiiniiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiNiiiimmitiiinnimiiiiiiii
cev, ki so razvrščeni v skupine, ne pa tudi pripravnikov. Zato smatramo, da je uslužbenec X skupine višji od pripravnika IX skupine, ki prav za prav še ni uradnik.
Delež pri trgovini. M. M. š. — Vaše vprašanje je nejasno, ker ne poveste, ali si vaša znanka želi samo pridobili pravico za poznejše samostojno izvrševanje obrti, ali pa si želi zavarovati udeležbo pri trgovini, ko bo morda ta prešla v druge roke. V prvem primeru 6e mora pač ravnati po predpisih zakona o obrtih in si jzposlovati dokaze o dvoletnem učenju kot vajenec in dvoletni zaposlitvi z lastnikom trgovine, odnosno naj z njim sklene in napiše primerno pogodbo.
Nadure. M. R. — Prekočasno delo se mora plačati s 50% poviškom, torej znaša plačilo nadur polovico več kot redna plača. Take terjatve zastarajo v treh letih, od dneva zapalosti v plačilo.
Priposestvovanje občinskega zemljišča. C. A. Če ste nad 40 let uživali občinsko zemljišče, ki ni pot ali cesta, 6te ga pri posest vovali in smerte zahtevati, da vam dosedanji lastnik prizna lastninsko pravico, če ne ga lahko tožite. Ako boste s tožbo uspeli, boste lahko dali_ priposestvovano in prisojena vam zemljišče vknjižiti na sebe.
Obveznosti nezakonskega očeta preidejo na njegove dediče. M. K. L. - Ker so starši nezakonskega očeta še živeli v času, ko je bil 6in ubit, verjetno ta kmečki sin — vaš oče — ob smrti še ni imel nobenega premoženja. Če pa je imel premoženje, se je o tem moralo vršili zapuščinsko postopanje in boste v sodnem spisu videli, kdo je njegov dedič. Ker preide obveznost vzdrževanja nezakonskih otrok kot dolg na očetove dediče, bi mogla vaša mati, v kolikor vas je z lastnimi sredstvi vzdrževala namesto nezakonskega očeta, zahtevati, da se ji ti izdatki povrnejo iz zapuščine, odnosno dedičev in zastara taka terjatev v 30 letih. Kot nezakonska hči nimate dedne pravice po očetu.
Neprijetna bližnjica. F. R. M. - Če nočejo ljudje kljub prepovedi opustili pešpoti preko vaše parcele, ki jo uporabljajo šele 18 let, bi morali pač vsakega posameznika tožiti na priznanje, da mu Ia pravica ne gre. Preden tožite, preudarite, čo bodo pravdni stroški pri nasprotniku izterljivi.
Jugoslovanski zakoni. D. V. - V vsaki knjigarni si lahko nabavite vse zakonike, ki 60 sedaj veljavni in jih uporabljajo sodišča.
Svet ob potokn. P. G. B. - Soseda ne morete prisiliti, da vam proda, čeprav za njega brezpomemben košček sveta ob potoku. Svojo škodo boste morali pač na drug način popraviti.
Različnost vere. Lj. D. - Zakon katoličr.na, sklenjen z ženo evangeličanko po rim. kat. ob-edu še pred vojno na ozemlju bivše Avstrije je veljaven. Tak zakon se da le ločiti, ne pa razvezati. Ločen katoličan iz tega zakona se ne more veljavno poročiti, dokler še živi prva žena. Zadržek »različnosti vere« je podan le v zakonu kristjana z osebo, ki ni kristjan. Tak zakon je neveljaven.
Hranilna knjižica v »prometu«. K. P. B. - Ko ste izročili hranilno knjižico v »promet*, ste se morali pač pogoditi, pod kakšnimi pogoji vam bodo vlogo brezobrestno izplačali. Če se ne držijo dogovorjenih obrokov, lahko vsak zapadli obrok 8 tožbo uveljavit«.
Skupen grob. K. P. B. - Dogovorit® se • pristojnim župnikom glede preureditve sedanjih dveh grobov v enega.
Zapustitev posestva tujemu državljana. H. J. H.
- Rejenka je i>o očetu nemška državljanka, čeprav sama ni nikdar živela v Nemčiji, ampak od rojstva živi pri vaši hiši. Vprašate, ali ji boste lahko zapustili posestvo? Ali bi s posvojitvijo rejenka tudi dobila naše državljanstvo? — Tuji državljan more pridobiti lastninsko pravico na. nepremičninah, ki leže na ozemlju naše države do 50 km od njene mejo ali morske obale samo z odobritvijo ministra za vojsko in mornarico in ministra za notranje zadeve. S posvojitvijo rejenka ne ho dobila našega državljanstva. Če jo ona žo polnoletna, naj sama vloži prošnjo za pridobitev državljanstva. Za po-svojitveni postopek, kakor tudi za pridobitev državljanstva so predpisane posebne takse. Koliko boste plačali takse za posvojitveni postopek, lahko izveste pri sodišču
Služba pri pošti. S. I. - Radi bi vedeli, ali zadostujeta za službo pri pošti dva razreda mešč. šole, in kakšne priloge je treba priložiti prošnji za sprejem v službo? — Za službo služilelja se zahteva najpotrebnejša pismenost in ni predpisana kakšna šolska kvalifikacija. Za zvaničniško službo pa se zahtevata najmanj dva razreda srednje ali nje enake druge šole in dve leti prav dobro ocenjene dnevničarske službe. Prošnji za službo je treba priložiti priloge, iz katerih je razvidno, da prosilec izpolnjuje pogoje § 3. uradniškega zakona za sprejem v službo. Uradniški zakon je objavljen v »Službenem listne banske uprave dravske banovine dne 15. aprila 1931. Vpogledate ga lahko pri vsaki občini.
VSak ntma toliko denarja, &m mo-re potovati v kopališče toda mM bi moral dati za zdravje letno 100— ^^U^ 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Bodanskl zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci is RADENSKEGA ZDRAVILNEGA K0PALI80A
SLATINA RADENCI
Najemnina. U. I. - Dolžni ste plačati toliko
najemnine, za kolikor ste se pogodili. To velja tudi za čas počitnic in vse je odvisno od najemne pogodbe. Ce gospodar dohodkov za odmero zgrada-rine pravilno ne prijavi, ga davčno oblastvo zaradi davčne utaje lahko kaznuje. Najemnik pa zaradi tega ni upravičen pridržati dela pogojene najemnine. Za vsako plačilo lahko zahtevate potrdilo.
Vknjižba brez sodelovanja notarja. M. V. -Zemljiškoknjižni predlog lahko stranka dA tudi sama pri sodišču v zapisnik in ni treba, da bi pri tem sodeloval notar. To velja i za vknjižbo izbrisa. Listina, na podstavi katere se ima izvršiti vknjižba, pa mora biti sestavljena v pravilni obliki in podpise na njej overoviti sodišče ali javni notar. Za nekatero pravne posle pa je predpisana oblika notarskega akta, tako n. pr 7,a ženitne imovmske pogodbe, za pogodbe, sklenjene med zakonci, in druge. Če se vknjižba nanaša na takšno pogodbo, se mora predložiti po notarju sestavljena listina.
Davčna posvetovalnica
A. G. v Š. — Dražbena taksa v zvezi s prenosno takso. Meseca avgusta 1937 ste kupili posestvo na javni 6odni dražbi. Davčna uprava Vam je k tej dražbi predpisala 6%-no prenosno takso in 3%-no dražbena takso. Ker dražbenih pogojev ne boste mogli izpolniti, bo sodišče na predlog zahtevajo-čega upnika odredilo ponovno dražbo. Vprašujete, če boste kljub temu morali plačati gornje takse, kot ta zahteva davčna uprava ali saj eno od gornjih taks.
V	6mislu tarifne postavke 81. zakona o taksah (glej Štefan Sušeč: Takse, stran 422 in si., ki je do 1. januarja 1938 pred sodišči še veljala, se plačuje za licitacije o prodaji, ki se vrše z javnim draženjem, razen takse za zapisnik v znesku 5 din še izvršilna taksa v višini 3% od izkupička in taksa za pravni posel in sicer za prodajo nepremičnin v višini 4% od prometne vrednosti teh nepremičnin, če je ta vrednost večja o,d izkupička; v nasprotnem primeru pa 4% od izkupička. V smislu čl. 90 taksnega in pristojbinskega pravilnika k citirani tarifni postavki se pobira 3%-na izvršilna taksa iz izkupička, čim postane prodaja izvršna. Če pa zdra-žitclj iz kakršnihkoli razlogov ne položi kupne cene oziroma izkupička v zakonitem roku, se izterja izvršilna taksa o,d tega zdražitelja eksekutivno in sicer prvenstveno iz položene kavcije; če pa ta ne zadošča, se taksa izterja iz zdražiteljeve ostale imovine. Pojem izvršnosti je pač identičen z dejansko uspelo in končano dražbo oziroma z domiko,m.
To takso boste morali torej brezpogojno plačati, oziroma Vam jo bo že sodišče samo odbilo iz položene varščine, čim bo postala pravomočna dovolitev ponovne dražbe, ki se bo itak vršila ob Vaših stroških in na Vašo nevarnost.
V	bistvu ista je s prenosno takso v višini 4% od prometne vrednosti zdraženih nepremičnin oz. od izkupička. Tudi ta taksa se v smislu čl. 90, točka 6 citiranega taksnega in pristojbinskega pravilnika plačuje takoj po izvršnosti prodaje. Ker pa nadomešča ta taksa prenosno takso iz tarifne postavke 12 citiranega zakona o taksah, veljajo sub-sidiarno tudi v primeru prisilne prodaje v izvršilnem postopanju vsa določila tarifne postavke 12 zakona a taksah. Ta tarifna postavka govori pa le o kupnih pogodbah. Taksni zakon smatra tedaj tudi prisilno prodajo za kupno pogodbo. V smislu pripombe 7 navedene tarifne postavke pa se plačuje prenosna faksa za vse sklenjene kupne pogodbe brez ozira na to, £e se izvrše ali ne.
Pojem izvršnosti je tudi tu razumeti tako kot pri izvršilni taksi. Nikakor pa ni pravilno Vaše stališče da je prodaja izvršna šele s plačilom kupnine oziroma izkupička. Razlika med plačilom izvršilne takse in prenoisne takse je po našem mnenju le ta, da se izvršilna taksa plačuje že iz položene varščine, dočim prenosna taksa ne uživa nikake prednosti in se izterjava pač iz ostale imovine zamudnega zdražitelja.
Banovinska prenosna taksa v višini 2% pa deli usodo državne prenosne takse, zato veljajo prednja pojasnila tudi za banovinsko takso.
Kljub temu našemu stališču pa se skušajo rešiti plačila državne in banovinske prenosne takse, sklicujoč se na drugi odstavek tarifne postavke 12, pripombe 7 v zvezi s členom 20, zadnji odstavek citiranega zakona o taksah, ki določa, da se na prošnja prizadete stranke vrača taksa, plačana od take pogodbe, katere veljavnost je odvisna od predhodne odobritve državnega oblastva, a se taka odobritev ne dobi. Navajajte, da je dražba neke vrste pogodba in če sodišče odreja ponovno dražbo iz kakršnihkoli razlogov že, odreja to pač zato, ker prve dražbe ni odobrilo. Morebiti boste uspeli. Nikakega upanja na uspeh pa ni pri izvršilni taksi.
Izvršilni in taksni zakon pač kruto kaznujeta vsakogar, ki se udeležuje sodnih dražb, ne da bi se predhodno dobro zavaroval pred nevarnostjo, ki mu preti, ako ne bo mogel izpolniti dražbenih pogojev.
K. G. R. — 1.) Kazen po členu 137 zakona o neposrednih davkih, se predpiše na osnovi predpisa onega davka, za katerega davčni zavezanec sploh ni vložil davčne prijave, ali jo je pa prepozno vložil. Davčna kazen sc vsled tega predpiše tako pri redno predpisanem davku kakor tudi pri naknadnemu predpisu davka.
2.) Člen 72. zakona o neposrednih davkih urejuje samo način plačevanja rentnine. Zato ostanejo
davčne stopnje iz člena 69. istega zakona tudi pri členu 72. v veljavi.
3.)	Posestnik (imetnik) zgradbe je oni, Iči uporablja hišo kot svojo ter ima tudi voljo, jo pridržati za svojo.
Uživalec zgradbe je oni, ki mu pripada brez vsake omejitve pravica, uživati tujo zgradbo, no da bi se kršila njena bistvenost.
Za nasledstveni zakup zgradbe gre takrat, Kadar se nekomu in njegovim naslednikom pogodbeno odstopi zgradba proti temu, da povrne koristi, ki jih ima od zgradbe, vsako leto v denarju, pridelkih ali dajatvah, določenih po dohodku, zgradbe. (Glej pravilnik k členu 33. zakona o neposrednih davkih v zvezi s pravilnikom k čl. 15. istega zakona.)
Zgradarina se predpiše v plačilo onemu, lcl jo naj po določbah člena 33. zakona o neposrednih davkih plača. Če je davčni zavezanec kmet, mu pritiče davčna prostost iz členov 33. t. 15. zgoraj citiranega zakona.
4.	Po členu 63. t. 12. zakona o neposrednih davkih so oproščene od plačila rentnine, ki jih dajejo zakonci drug drugemu, roditelji otrokom in otroci roditeljem.
S podporo odnosno vzdrževalnino (preživnino) se razumejo takšni prejemki, ki služijo za poravnavo dnevnih potrebščin. Dohodki, ki bi dejansko presezali to mejo, zgube značaj podpo,re, odnosno vzdrževalnine, ter so zavezani rentnini. Zato se mora vsak primer konkretno oceniti, da li ima svojstvo podpore ali ne. (Odlok ministrstva za fi-naci z dne 18. marca 1932, št. 15.303-111.)
Kmetijski nasveti
Rožičavost na češpljah. M. K., Št. I.! Vsalčo leto se vam na češpljah izkazi sad v rožičke tako, da nimati od tega drevja nikake koristi. Radi bi se poučili o kakem sredstvu zoper to bolezen ali škodljivca, ki uničuje ta sad. Morda je za to sedaj ugoden čas. — To bolezen na češpljah imenujemo rožičavost in jo povzroča glivica (taphrina pruni). Poleti, ko so češplje — sad v najboljši rasti, opazimo med zdravimi plodovi belkaste, rožičem podobne, napihnjene plodove ki kmalu odpadejo. Posebnih zanesljivih obrambnih sredstev proti tej bolezni ne poznamo. Nekoliko jo pa vendar omejijo razna škropiva, zlasti bakrenoapnena brozga, morda tudi žvepleno-apnena brozga, ki ju uporabljamo proti drugim gljivičnim škodljivcem na sadnem drevju. Znatno jo pa zmanjšujemo, če »rožičke« obiramo ter jih pokrmimo prašičkom ali jih pa sežgemo. Nikar jih pa nc zmetati na gnoj, ker se z njimi bolezen razširi. Ker tro,s prezimi na vejicah, je dobro, če na kratko obrežemo tiste, na katerih opazimo več tako bolnih plodov,
Zmrzla pesa se da krmiti. M. Š. G. R.: Želite vedeti, če se zmrznjena pesa da zopet pripraviti kot redilna piča za svinje. — Na to vprašanje smo odgovorili v 12. štev. letošnjega »Slovenca« od 15. januarja.
Njivo preurediti v sadovnjak. G. T. B.! Njivo kraj gozda v jugozapadni legi, 65 oralov o.bsežno, na Gorenjskem, blizu Karavank, nameravate preurediti v sadovnjak. Vedeli bi radi koliko in pa kakšno travno mešanico je posejati in katere jabolčne sorte so za ta kraj primerne. — Travno-deteljne mešanice do,bite pri zanesljivih trgovcih s semenom ali pri kmetijskih korporacijah. Vrsto teh pa dobite, če navedete kakovost zemlje: sred-njedobra, težka, lahka ali barska. Za 65 oralov potrebujete 32 kg te mešanice, ki jo morate sejati med bolj redek oves. — Katero jabolčno sorto naj vam priporočamo za tisti kraj, ne vemo, ker kraja ne poznamo in ne njegove lege. Gotovo boste našli tam nekaj veščih sadjarjev-domačinov, ki že dolgo let tamkaj sadjarijo. Vprašajte tiste, toda ne enega samega, katera sorta se najbolje obnese v tistem podnebju, pa boste gotovo dobro zadeli. Po sadnem izboru, ki ga je izdala banska uprava leta 1932, so za tisto sadno okrožje določene sledeče glavne sorte jablan: Baumanova reneta, Boikovo jabolko in ontario; prav dobre sorte: šarlamovka, kardinal, boskopski kosmač in landberška reneta.
Trije na postaji
Postaja je posredovalka med civiliziranim »vetom in med tistimi, ki imajo opravka na Ledenem morju. In to so lovci na morske pse in na kite. Tu je vremenska opazovalnica in hkrati čuvajnica. Posadka sestoji iz treh mož. John Bur-ton ni Williain Wood sta tu, dva stara možakarja, ki eta že deset let n« postaji, in pa Jackje Mar-lowe, to ee pravi, Jackie Marlo\ve je bil pred nekaj dnevi planil v noč in čez pet ur ga je morje vrglo na breg. Burton in \Vood sta ga molče za-grebla.
Cez štiri tedne se je z ledolomllcem pripeljal namestnik, Jim Higgms, še mlad človek; bilo mu je komaj trideset let. Ko je posadka z ledolo-milca povedala najnujnejše novice iz sveta, je Burton Čez dva dni vprašal Higginsa: »Odkod 6i pa prišel?«
»Vseeno odkod,« je odvrnil, »tu mi Je prav: nikogar videti, to je najbolje.« Nekaj časa je brskal po svojih stvareh in je slednjič varno postavil sliko neke ženske na mizo. Stara dva 6ta se spogledala in molčala.
Čez pet tednov je Higgins. stoječ pred kočo ln zroč na obzorje, vprašal: »V kateri smeri pa bi bila Minnesota?«
Wood je stal poleg njega, iztegnil je roko in dejal: »Tamle čez, približno!« Potem je odšel od njega.
Higgins se nt več bril in se je skušal vesti tako kot njegova tovariša. Zvečer istega dne je brezbrižno omenil: »Ali poznaš Minnesoto?«
Wood je dvignil pogled in odgovoril: »Takrat, da,« in je zamahnil z roko v prazno. To noč je zapadel debel sneg. Prvikrat je nastala noč, odkar je bil Higgins na postaji. Šel je k vratom, medtem ko 6ta tovariša smrčala pod odejo, in je strmel ven, mislil na Mary in mislil na njen porogljivi smeh, kako je šla z roko v roki s Tomom Cutterjem mimo njega. In v duhu je videl, kako je Cutter padel, in je videl sebe, kako stoji in drži v drhteči roki kiadivo, in kako je nato tri leta v ječi zaradi nevarne telesne poškodbe. In potem — kam? Pa se je prijavil za to postajo. Nikogar ni maral več videti...
Strmel je v gosti snežni metež in je komaj občutil mraz. Nenadoma je rekel glas za njim: »Ti moraš več delati, Jim Higgins!« Prestrašeno 6e je okrenil in je videl, kako je stari Wood pravkar šel spet nazaj v kočo. Drug dan je Wood tako mimogrede omenil: »Ladja bo prišla čez osem mesecev.« To je bil odgovor na vprašanje pred dvema dnevoma.
Jim Higgins ga je postrani ošinil s pogledom, rekoč: »Mogoče bi bilo dobiti nekega namestnika,
jaz mislim, 'da le ne bom zdržal tukaj.« Wood je porinil kozarček žganja predenj: »Izpij!«
Izpil je in si mislil: »Tu Čepimo za mizo kakor živali, pijemo in goltamo in ne znamo več ne misliti ne govoriti.« Odšel je spet. Wood ei je medtom ogledal sliko Mary, ki je visela na tramu pri Higginsovemu ležišču. Burton je surovo pripomnil: »Pa ti je všeč, kaj?«
Wood je skomignil z rameni in odvrnil: »Spominja me.« Zvečer sta izpljuvala okus po tobaku od vsega dne na tla in sla šla spat. Higgins jo 6tal zunaj in je iskal Minnesoto.
Tako je preteklo še osem tednov. Noč za nočjo. Tretjega dne devetega tedna sla stara dva zaslišala, kako je ustrelilo. Bilo jo, ko da sta le tega čakala. Oba hkrati sla molče vstala in si počasi ohula visoke škornje zaradi debelega 6nega. Tako 6ta odrinila v strahotno svetlo polarno noč.
čez dve uri sta ga našla. Razproslrllh' rok je ležal kakor v sneženem grobu. V čelu je imel rano. l'o nesreči? Sani? Odnesla sta ga nazaj v kočo, ga zašila v vrečo iu ga položila pred vrata. Nalo sla prespala šo ostali del noči do konca. Zjutraj sla ga nesla k skalnati vdolbini, kjer sla ga po vrvi spustila nizdol. Nato je stari VVood brezžično javil: »Odhod zaradi smrti.«
čez dva meseca je žo ledolomilec pripeljal na-moslnika. Bil je možakar štiridesetih let Molče je izložll svoje slvari, med njimi je bila tudi slika ženske. Wood in Burton sla se brez besede spogledala, nato sta rekla ko iz enih ust: »Tu zgoraj jo jako tiho.« Nato sta se delala, ko da ju novi tovariš prav nič ne briga. Bo že še govoril, če bo hotel I
Zunaj jo žarel severni sij na nebu in črni snežni oblaki so 6e plazili sem od vzhoda.
(Falkenau.)
krtovo deželo rakom žvižgat. Gospod Gromska Strela,« je še bolj goreče nadaljeval Jack, »kaj bi storili, čo bi takole nekega lepega dne kakšen mlad David prišel k vam s fračo in bi vas zadel prav v sredo čela? Kdo bi plačal račun zdravnika? In kaj bi bilo z vašo gospo soprogo in s spoštovanimi gospodi otročički? Ali sto že kdaj pomislili, da...«
Tako in podobno je Jack neprestano vrtal v velikana. Svoje besedo je še posebej poudarjal s tem, da se je zdaj pa zdaj s kazalcem dotaknil mogočnih velikanovih prsi. Gromska Strela se jo pogreznil v otožno molčanje. Zo čez pol ure eo mu lica pobledela. Število let njegovega življenja je zdrknilo od 50,71 nn 42,09 let in v istem razmerju so jo dvignil njegov pritisk krvi. Iz vsega srca si jo želel, da hi Jack vendar nehal govorili o minljivosti vsega pozemskega.
Da bi tega mladega norca knko ugnal v kozji rog, ga je hotel nenadoma prestrašiti s krvoločnim tuljenjem. Globoko je zajel sapo in je začel debelo gledati. »Hi, ho, ha lin!« ;e hotel zarjoveti, toda, kako je osupnil, ko je spoznal, da jo bil njegov glas samo medlo hreščanjel Jnclt se je pomilovalno nasmehnil temu jalovemu poskusu in je ponovil svoje pojasnilo o nezmožnosti pridobivanja.
Velikan je besno segel po svojem železnem kiju. Toda ko ga je hotel zavihteli nad svo;o glavo, je odpadel njegovim oslabelim rokam. Ničesar drugega ni zmogel, ko dn je nebogljeno obsedel in poslušal razlago svojega obiskovalca.
In to razlaganje je trajalo nenehoma dalje in dalje.
Čez dve uri nalo, vprav tedaj, ko je Jack pojasnjeval razliko med delno in popoino pridob-ninsko nezmožnostjo — 7. zgledi! — je Gromska Strela slabotno zavzdihnil in zaprl oči. In prav takrat, ko je hotel Jack prav živo pripovedovati o nezgodi gospo \Valdhuurnove, in dodali, knko jo zavarovalna družba nadomestila tri prste njene desnice, je bil velikan mrtev.
Tako je Jack zmagal tam, kjer so se »lavni vitezi in hrabri vojščaki zaman borili. Uspelo mu je, da je velikana 7. besedami ubil.
Velikansko vesolje jo zavladalo po vsej deželi, ko je ljudstvo zvedelo za velikanovo smrt. Jiick , je pro.jel od svoje družbe bogato provizijo, dasi ni napravil kupčije z velikanom.
(Weare Holbrook.)
/• ' h/-i ojk p rt »^it ti	... i , •--»., .,. .
Otroška govorica na potovanju
Tonček, ki se z materjo pelje na počitnice, zaspi spoloma. Čez uro ee zbudi, si pomenca oči in smehljaje se reče materi:
»Oh, mama, kakšne krasne sanje sem imel!«
»Kaj se ti je pa sanjalo?« ga mati radovedno vpraša.
»Ugani, mama!«
»Ali se ti je sanjalo o šoli?«
»O šoli.«
»Da so te presedli?«
»Lepše!«
»Da si postal odličnjak?«
»Še lepše!«
»No — kaj pa?«
Smehljaje se pravi Tonček: »Sanjalo se mi je, da je moral učitelj ostati še eno uro po pouku v razredu.«
Kaj otroci vse vidijo
Osemletna Pavla in devetletni Peter glodala med vožnjo skozi okno in opazujeta mimohileče brzojavne žice. Nenadoma vzklikne Pavla:
»Ali si kaj opazil, Peter?«
»Kaj pa?«
»Da žice samo na tej strani tečejo mimo, na
oni jih pa ni?«
Peter so obrne, rekoč:
»Seveda. Ali pa ti sploh veš, kaj te žice pomenijo?«
»Seveda vem. Ti msllš, da samo ti vse veš.
To žice varujejo progo.«
»Hahnhal« sc zasmeje Peter. »Kaj še! To so brzojavne žice I«
»Ali res?« vpraša Pavla mater.
»Res,« potrdi mati.
»Zakaj pa ni na drugi strani nobenih žic?«
»Ker ni treba, da bi bile,« meni mali.
»Narobe!« vzklikne Pcler. »Na drugi 6trani je brezžični brzojav!«
»No. kdaj se pa kaj vidiva?« »Čakaj — nocoj bom nekje na večerji, jutri bodo iolčni kamni, torej — po jutrišnjem I«
Zaobljuba
(Ta dogodek n! omenjen v življenjepisu zadnje francoske cesarice Evgenlje, kS ]e 8e!e nedavno
blazna umrla.)
Kadar je bila grofica Montijo t Parizu že I sita raznih velikih prireditev in lepih oblek, je naročila poseben poštni voz in je odplovala v Španijo, na svoj grad Carbanchal. Tam, na stolpu starega gradu, je stala kot kaka grajska gospodična iz srednjega veka, njena hči E v g e n i j a , ki je upala, da bo življenje s svojimi obljubami nekega dne prihitelo |>o blesteči se cesti iz Madrida in jo vzelo v naročje.
Evgenija je bila kot šestnajstletna jako vitka. Vsa njena ljubka gosposkost jo je navdajala z nalahno samovšečnostjo. Globoke, prej škriataste kot črne oči, so se mogle tako svetiti, da je tisti, ki se jo vanje poglobil, kmalu pozabil na pamet. Nalahno usločeni nos je bil znak bistrega razuma in odločnosti, medtem ko so usta pričala o samih ljubezenskih sanjah. O tem je vedela več, kot je mati slutila. Mati je vedela samo za tisto, kar jo jo učil abbe Cerillos in hišna upravitel.jica Conchita, ki jima je grofica v svoji odsotnosti povsem prepustila in zaupala svojo hčer; ta dva sta pazila na vsak korak in obisk Evgenije. Razen grofa Hilareza, ki je bil njen polbratranec, ni smel noben moški v njeno bližino. Hilarez pa, ki je odraščal skupno z Evgenijo, je bil tapica in zaspand. Prav nič mu ni bilo videti, da bi se bil mogel zaljubiti ali da bi se kdo vanj zaljubil. Vendarle pa je Evgeniji vprav on prinašal razne knjige. Pod blazino je imela poleg Kempčana tudi Silvia Pelliea »Ječe« in Andriyanove »Zapiske o ujetništvu karbonarijev« na brnskem Spielbergu.
Svet je bil takrat prežet s trpljenjem teh ljudi, ki so padli v roke avstrijskim biričem, ko so delali za združenje Italije. Po vseh deželah in v vseh slojih so jih občudovali. Ta po poli bratranec ni bil torej mož, da bi se bil s pridom upiral strastnemu, pa hkrati hladnemu dekletu spričo njenega občudovanja svobodoljubnih karbonarijev. Storil je — nasprotno — vse, s čimer bi ji bil mogel ustreči. Tako .je utrjeval v njej slast po vladanju. V tem času mu je umrl oče, ki je bil — razen velikih posestev v Stari Kastiliji — tudi lastnik obsežnih pokrajin na Kubi, ki so bile že od šestnajstega stoletja v rokah te družine.
Ko je postal mladi Hilarez gospodar teh posestev in še lastnik raznih naslovov in visokih častnih služb, se je v srebrni kočiji, ki so spredaj jezdili jahači z gorečimi plamenicami pri belem dnevu, pripeljal iz Madrida v Carbanchal.
Vendar, Hilarez je imel smolo. Grofica Montijo je bila pravkar prišla iz Pariza, pa še slabe volje. V neki salonski intrigi je ona pogorela in preudarjala je, da bo igro z zastavkom svoje hčere iznova začela. Otrok je bil že zadosti doma, zdaj naj postane dama in ta dama naj zažari v sončni luči Pariza. Obe dami, ki sla kar goreli od brskanja med svilo in blagovi, se spočetka sploh nista zmenili za njegove besede. To ga je kar podrlo. Grofica je zaloputnila z vrati s hudobnim krikom: »Mkoli!« Pa tudi, če bi bil prišel v kakem bolj ugodnem trenotku, bi ji pač niti na mar ne bilo prišlo, da bi svojo šestnajstletno orhidejo dala na prsi takega negodeta. Kočija 7, ugaslimi plamenicami je žo drdrala nazaj v Madrid, ko se je Evgeniji šele posvetilo, kaj je bil Hilarez uotel od nje.
šo isto noč je pisala svojemu po poli bratrancu prijazno pismo. Prosila ga je oproščenja zaradi Izbruha svoje matere, ki da je bila od poti utrujena in slabe volje. Toda ona, Evgenija, zna ceniti njegovo snubitev. Saj ga pozna, razume njegovo vdanost in niti malo no misli, da bi ga kar tako odbila. Da bo v nedeljo s Conchito pri maši v katedrali. Naj sam pazi, kako bi se mogel pogovoriti z njo.
Hilarez je prejel to pismo, ki ga Je prinesel zanesljiv sel, drugi dan zjutraj. V nedeljo je v neki stranski kapeli pokleknil poleg Evgenije. Ta mu je med litanijami konec maše povedala: »Na Kubo poideš in osvobodiš svoje sužnje, ki so na vaših posestvih. Znano ti je, koliko mi je svoboda.
draga. Poplačala te bom, ko se vrneš. To ti obljubim pred tem oltarjem.«
Hilarez je bil hkrati vzhičen in užaloščen. Slišal je obljubo, bal pa se je_ potovanja, ki ga bo za dolgo dobo oddaljilo od Španije. Odpotoval je. Na Kubi je dobil svoja posestva |>ovsem urejena. MOgel bi bil v Madridu mirno živeti od svojih dohodkov. Tudi sužnjem se ni godilo tako slabo kakor si je Evgenija mislila. Posvetoval se je s svojimi oskrbniki, ki so mu na vso moč odsvetovali, da bi uvedel kake spremembe. In da že zaradi skupnega ugleda in tudi zaradi dela, ki ga ni moči odložiti, ne da bi bili nasadi uničeni, ni niti misliti na kako osvoboditev sužnjev, ali pa je vsaj treba prej vprašati vlado, ki je njena naloga, da pazi na red. Toda Hilarez se je razsrdil: slabotnež jc hotel brezpogojno uveljaviti svojo voljo, ki je izhajala iz sile močnejše volje. Odredil je, da naj bodo sužnji takoj izpuščeni na svobodo. Svoboda je prišla in je utonila v krvi.
Sužnji, ki niso bili že stoletja na drugega navajeni ko na podložništvo, so začeli ropati in moriti. Kmalu je bil ves otok prenasičen z dimom upepeljenih haciend. Nato se je po vsem otoku razlila armada zamorcev, zakaj slabotna španska posadka se ni mogla prav nič upirati.
Hilarez se je vprav hotel v Santiagu vkrcati na »Regino Vittorio«, da bi prinesel novico o veliki osvoboditvi v Carbanchal, ko mu je guverner nujno sporočil, naj se nikar ne odpelje. On in vsi Spanci so se morali odzvali vpoklicu v vojno, toda Hilareza ni niti malo mikalo opravljati vojno službo, pa je povelje kar preslišal. Toda »Regina Vittoria« ni mogla odpluti. Zamorci so bili že razdejali pristanišče, in ko je ladja dvignila sidro, je s krova šinil plamen kvišku, tako da si je moral Hilarez še v hvalo šteti, da je mo-
gel plavaje dospeti na breg. Z vojaškimi četami je moral po otoku — rad ali nerad — in je postal pruvi pravcati vojščak.
Ta vojna je trajala dve leti. In dve leti, to je dosti časa v življenju mladega dekleta. Medtem je bila Evgenija prišla v Pariz. Pozabila je Carbanchal, pozabila večkrat tudi Hilareza. O idealih svobodo, o trpljenju sužnjev na Kubi je imela tem manj misli, ker ji je ob Seini ležala pri nogah neka večja oblast, ki ji je zadovoljila tudi njene najbolj nečiinerne sanje. Časih je prišjo kako pismo od Hilareza. Zdaj je nosil roko v ojbvezi, ker mu je bila strta. Vžigalna puščica rnif 'je osmodila lase in mu zarezala globoke brazdo v obraz. Več tednov, je bil ležat ves vročičen v bolnišnici. Njegova posestva so pogoltnili plameni, vso njegovo plemiško gosposkost so pa požrle razvade vojaškega življenja. Celo v pismih je preklinjal. Njegovo vdanost je popolnoma izgubila.
V jesenskih tednih, ko je bila nekoč spet doma, je vprašala abbčja Carillosa, ali se mu zdi, da je bila v tistih besedah pred oltarjem v katedrali kaka zaobljuba? Z izrazi in besedami je onegavila sem in tja, tako da je Carillos brž razumel, kam pes taco moli. Da bi bila zaobljuba? Tega ne bi ravno dejal, vendar... Ni mu dala dalje govoriti; zadosti je slišala, kaj več ni želela. Nato se je spet odpeljala v Pariz.
.Se eno pismo je prejela s Kube; tega je bil stotnik napisal. Da je Hilarez padel... Tu da pošilja koder njegovih las in majhno verižico z draguljem, kar je nosil zmeraj krog vratu in je prav njej zapustil. Povedati mora golo resnico: Hilarez je umrl, ko je preklel tiste ljudi, ki so ga pahnili v gorjč. To pismo so Evgeniji poslali za njo.rV Pariz. Vprav takrat se je oblačila za na plesno veselico, ki jo je njej v čast priredil mladi cesar Napoleon III. Brala je pismo, medtem ko ji je Conchita spletala lase. Dragulj je zdrknil na preprogo. Conchita ga je nosila nekaj časa, medtem ko so se na laseh Evgenije večji in dragocenejši dragulji lesketali in kresali iskro.
(M. Krell.)
Zavarovalni agent in velikan
(Moderna pravljica.)
V nekem majhnem angleškem mostu je živel mlad človek z imenom Jack. 2e od mlanih nog si je vroče želel, da bi dovršil kako junaško dejanje, ki bi njegovo ime ovekovečilo za vse čase. Ves ljubosumen se je oziral za plemiči in vojščaki, ki so na svojih brhkih konjih topotali skozi mesto. Kako pa bi se kot preprost zavarovalni agent mogel kosali z njimi v borbi za čast in 6lavo? Ni imel ne sulice ne ščita, marveč le nalivno pero in beležnico.
Na visokem hribu blizu mesta pa je gospodoval velikan z imenom Gromska Strela. Ta velikan, ki sicer ni bilo nič drugega ]>osebnega na njem, ko da je takole na štirinajst dni prihajal v mestece in odgnal s seboj več meščanov, je pa prebivalstvu povzročal precej zadrege. Imel je zmeraj boljši tek in je v enem samem letu zmanjšal število prebivalcev vd 3289 na 3115. (Številke nam je dala mestna trgovska zbornica na razpolago.) Velikanu je bilo več ko 300 let in je bil za svojo 6tarost precej dobro razvit.
Jack je sklenil, da bo deželo rešil te nadloge ali pa bo pri leni poskusu umrl. Nekega lepega jutra je odrinil, oborožen z razpredelnicami, obrazci in statističnimi podatki, v velikanov grad.
Velikan je bil vprav pozajlrkoval, ko je Jack vstopil, se spoštljivo priklonil in začel: »Ali mi je čast govoriti 7. gos|>odom Gromsko Strelo? Dovolile, da vam razložim majhen predlog, ki vas bo brez dvoma zanimal.«
Velikan ga je besno pogledal in nekaj nerazumljivega zabrundal.
»Povod mojega obiska« je nemoteno nadaljeval Jark, »boljo: mojega misijonstva, ker jaz sem tako rekoč...«
».... dober za pečenko...,« je zabrundal ve-
likan ln se je spogledljivo zazrl v veliki železni
lonec' na ognjišču.
»Gospod Gromska Strela,« je nadaljeval Jack, »Jaz sem prišel lako rekoč v najglobljo koris<t vaše osebe. Moja zavarovalna družba se je bavila še prav posebej z razmerami velikanov in je izdelala načrt zmernih premij, ki vam bodo brez dvoma prijale. Ali ste že kdaj pomislili na to, s čim se l>oste preživljali, ko bosto imeli pet in šestdeset let?«
»Pet in šestdeset?« je porogljivo zakrulil velikan.. »O božiču sem obhajal tri sto sedem in dvajseti rojstni dan, da veš, tepec neumni 1«
»V redu,« so je popravil Jack, »ali ste že pomislili na to, s čim se boste preživljali, ko boste imeli tri sto pet in šestdeset let? Poklic velikana brez dvoma dosti donaša, vendar veste vi prav tako kot jaz. da ga ne Iniste mogli večno izvajati. Pomislite samo na mamuta! Danes še čil in zdrav — jutri v muzeju I Statistika dokazuje . . .«
»Pobori se ti iu tvoja vražja statistika!« je zarjul Gromska Slrela in pograbil svojo gorjačo.
»Statistika dokazuje,« je Jack nadaljeval, »da more velikan vaših let pričakovati le še nadaljnjih 59, 71 let. Umrljivost velikanov vedno bolj raste. Saj sem šele nedavno govoril z nekim odličnim veiikanom, gospodom Gogom, od tvrdke Gog in Magog. Dejal mi je: «Počemu mi bo zavarovanje? Svoj živ dnn nisom bil niti enkrat bolan.» «Prav,» sem mu odvrnil, «ne bom vas silil, a še kesali se boste.»
»No? Iti kaj se zgodilo?« je velikan vprašal z vedno večjim zanimanjem.
»Že koj drugi dan,« ie odvrnil JacV, »ga je začela tresti mrzlica in čez teden dni je šel v
Kurenčkuva Neška ma tud beseda

Glih una sreda je blu tu, ke je biu tržen dan. Jest sem tam na plač z ena kmetica za jajčka glihala, pa jo kar naenkat stala za mana moja stara per-jatelca Juhanca. Sej ja mpnde tku puznate, ko sva hudile soj čas zme-ri skp u Japupiču paviljon umetenške raz-,	stave ubčudvat in pa
rr	kritizirat. Jest sem se-
>F(	vede bi tako umetnine
ubrajtala, ke sem prec vedla, kua je tou ume-tenk prou za prou na-malat. Juhanca je bla pa, koker sa že tak, ke se na umetnast na za-stupja, bi uneta za take umetnine, ke se sploh ni mogel vedet, kua je tou umetenk namalat. Za-vle tega sva se pol punavad zmeri mal skregale med saba in sva ustale pol skregane du prihodne umetenške razstave. Ona liolt ni tla udjejnat in men prou dat, če sem kašna umetnina hvalila, sevede jest pa tud nisem tla kar moučat, de ni ona nazadne še clu mislela, de se ona bi na umetnast zastop, koker se jest. Moja beseda more držat, koker de b bla prbita, ke jest se žo prou ud mladeli nog za umetnast zanimam, ona je bla pa u mladeh leleh buhve kuga. Jest ja nisem nekol prašala. Noja, sej tu ni glih nč pusehenga, če so dve babenre skregate, ke znata z jeziikam kar hiter spet use u vorenga spraut. Dedci sa pa drgačen. Ce dedci pridejn kej naskriž. sc zn-cneja pa prec med saba pubijat pa ldat. Vite, tu je pa nespudoben.
»Neška, kua pi ti tlela kepuješ? Koker vi-dem, ti mende za jajčka glihaš? Puglej, tamla dol jih ena ženica kar pu šestnajst za etiga kuvača punuja. Pa še precej debel sa.< m je Juhanca na uhu zašepetala. »Dol na Ilruvaškem jih dubiš pa še clu pu šeslindvejset za enga kuvača, koker sem brala.«
»Pol jih pejte pa raj kar dol na Hruvašk ke-pvat. če sa tku pucen. Jest jih na morem dat več za enga kuvača, koker pu šestnajst,« se je uglasila kmetica, ke je mende slišala, kua m je Juhanca na uhu zašepetala.
Sevede, jest s iz te zafrkacije še glihe nisem sirila, ke not na Hruvašk jih vender na morem hodet kepvat. Kdaj b pa pol kusiu skuhala? Kar za dva kuvača sem s jih nabrala u moja korbca kmetica m je dala pa še clu enga puvrh, tku de sem jih dubila za dva kuvača kar triintrideset. Julianc sem pa rekla, de se m kar čuden zdi, de b jih na Ilruvaškem kukuš tku pucen jajca nusile in zatu tud na verjamem, de b jih hruvaške kukuš kar šestindvajset za enga kuvača tle znest. »Jest b jih že na tla, če prou je pr nas glih tku tešku za gnar, koker dol na Ilruvaškem, al pa še hujš. Ti zdej men raj puvej, ud kod s se uzela kar naenkat, ke te že cela zima nisem vidla na plač?«
»Al nis vedla, de sem u špetal? Sej sem bla not skori dva mesca. Jest sem mislela, de se sploh na bove nekol več vidle. Al nč na videS, kuku sem shujšala? Sama kust pa koža me je še. Sej se kar čudem, de s mo še spuznala,« ee je Juhanca čedila.
»Kua t je pa prou za prou falil? Jetčna mende ja nis bla, al pa kej druzga tacga nalezliuga?«
»Sej proti za prou še sama prou dober na vem, kua m je talil. Kar naenkat sem začela dol jemat. Usak dan me je blu skori za ena kila mn. Če b listala šo eneh šternajst dni not u špetal, pa b me sploh nč več na blu. Še pugreba b na blu treba za mano mojmu može plačvat, ke b na mel kej pukopat. Tisleh par kusti, ke b še ud mene listale, b lob k a kar u kašenmu cekari nesel h svetmu Križe, pa b blu z mana fertik. Pu pravic l puvem, de b blu men nazadne že useglih. Po-berga tku ni nč na tem svet. Sam križi in težave
Tehnika1.
Brzovtak s hitrostjo 180 hm na uro
Dandanes smo vajeni hitrosti. Zato gre beseda ISO km na uro nekam brez zvoka mimo nas. In vendar jiomeni hitrost vsako sekundo 50 m prevožene poti, ki jo prevozi moderni brzovlak.
Da je bilo mogoče doseči tako hitrost na uro, so morali zgraditi posebne lokomotive. Zanimale nas bodo nekatere podrobnosti iz konstrukcije stroja samega. Lokomotiva je električna.^ Nje li štirje motorji lahko razvijajo trajno kakih 5100 ks moči, za kratek čas (10 minut) pa lahko celo 8000 ks. Zahtevana hitrost 180 km na uro razvije stroj s to močjo celo pri strmini 3°/oo.
Lokomotiva lahko premaguje precej strme vzpone. Vzpon 25°/oo zmaguje še s hitrostjo 60 km na uro, in to brez pomožne lokomotive, ki bi od zadaj pomagala potiskati vlak.
Za hitrost prometa je posebno važno, koliko časa potrebuje vlak, da se doseže potrebna hitrost. Omenjena lokomotiva doseže jiolno brzino že po štirih minutah in pol, in prevozi v tem času 9 kin poli. Za isto pot bi rabila v polni hitrosti 3 minute; razlika, lo jo izguba časa, jo torej komaj 1 minulo in pol.
Za velike hitrosti jo važno tudi zaviranje. Kadar drvi vlak 7. brzino 180 km nn uro, se ustavi stroj prej kot na 9(X) m poti. Za to so potrebne posebne zavore. Zaviranje je dvojno. Pri hitrostih nad 00 km na uro se uporablja električno zaviranje motorjev, s čemer se doseže učinkovito in enakomerno ustavljanje vlaka Pri hitrostih pod GO km na uro pa električno zaviranje ne deluje več dovolj krepko, zato se v tem področju hitrosti zavira z zračno zavoro.
Hitrost 180 km na uro je za vlak tudi zn sedanje pojme precej na meji izvedljivosti. Zato je tem bolj zanimivo, da je opisana lokomotiva tako grajena, da bodo lahko 7. njo delali poskuse še za večje hitrosti, saj je računana do 225 km na nro. Če se za enkrat zadovoljijo >žet z 180 km na uro, ni iskati vzrokov v preslabi konstrukciji stroja ali pn garniture, ampak v preslabem zgornjem ustroju proge.
Opisano lokomotivo je zgradila znana tvrdka AEG kot 5000. lokomotivo, ki je izšla iz njenih delavnic. Opremil jo je s štirimi motorji, ki rabijo za pogon istosmerni tok. Lokomotiva tehta 114 ton. Izdelana je bila v začetku decembra lanskega leta. Obratuje na progi Berlin—Miinchen.
Ne prizadevaj si moža poboljšati; kar se ni materi posrečilo, se ludi tebi ne bo.
Lahko ie ljubiti liudi. ki 60 na drugem koncu 6vetai
sa zdej na svet, Ferlična sem pa tud že, kuku
je kej na unmu svet.«
»Oh, Juhanca, tku pa spet na smeš guvort, de te na bo Buli štrafu. Ulili kej doberga res nininma več za prčakvat, ke je svet čezdali bi pufrderban, ampak glih uinrt nam pu še useglih ni treba. Sej na bo zmeri tku, koker je zdej. Pol moreš pa tud še pumiselt, kan b toj mož reku, če b ga kar naenkat teb nč men nč zapestila, ke to ma tku rad, koker prauš?« sem Juhanca pusvarila. »Viš, Juhanca, sej jest sem tud že usega sita. Kar umrla b pa še useglih nč rada. Smrt nej le še mal mene pučnka Sej ma ja druzga dela zadost tam na Španskem. Veš kaj, Juhanca, ti m raj puvej, če je u špetal res use tke natlačen, de morja bouniki kar eden na vrh druzga ležat, koker sem pred kratkem brala u čnsupise?«
»Tu glih ni res, de b bouniki kar eden na vrh druzga ležal, ampak natlačen jo pa res tku, do sina kar tri ležale skup na en pojstel. ampak ena zraven druge, ne ena na vrh druge Noja, pa tu ni glih nč hudga, če so zastopja med saba. Čluvek saj douhčas ni, če je navajen delat. U špetal pa tku nima drug dela kakor usmilene sestre in pa dohtari. Me tri sma se čist dober zastupile med saba. Ke je ena jejnala jamrat in stokat, je pa ta druga začeln. Viš, Neška, pr tem pa člouk na use drug puzab. Tku sina ble pa prjatle med saba, de sma enkat, ke sina dubile krajtlih župca za kusiu, kar s krajtlih župca bra-tušna pile, ke druzga ni blu pr rukah. Ke nam jo tista, keje ležala med nama, kar na lepeni en pupoudne umrla, sma tku jukale, de nas nisa mogel ululažet. Čez ene par dni je šla pa še ta druga za no. Ke sein na tu kar sama ostala u pojstel, m je blu pa res kar za scngnt. Sej s lohka misleš, kuku more bit čluvek hedu. če je drušne vajen, pa ostane kar sam. Usmilene sestre sa me scer tulažile, de bom kmal dubila 6pet
družna u pojstla, ampak men kar nI blu več, de b u pojstl na drušna čakala. Kar ublekla sem se, pa šla lepu ]>učas preke dum. Ke sem pršla dam in me je mož kar naenkat zagledu, jo biu pa tku veseu, de je kar u lft puskoču. Sevede, tu pa na morem glih rečt, al jo biu zatu veseu, ke sem pršla spet k nenui nazaj, al jo bil pa zatu, ke je vidu, ile mu zdej na bo še tieba zame jmgreba plačvat. Use jo niugoče. Dondons sn liolt tak časi, do more člouk usak krajcer desetkat ukul ubrnt, preden ga ven da. Sej veš, Neška, kašen za dedci.«
»l)ost prida jih res ni, ainpak tku useglih na smeš guvort. Mož jo holt mož. I.ej, moj mož me nia že tku rad, de b mo kar prec snedu, če b bla purinan. Toj pa mende tud na bo dost drgačen.«
»Veš kaj, Neška. Dedce pestiva rai kar pr-gmah. Zakua b jih tlela upraulale in pa skuz zube ulačilcV Vesele budive, de jih še mama. Puvej m raj, če s ti žo rešila tista uganka, ke je padla 28. unga mesca u »Jugosluvenarskem naru-de« skuz sit? Ta b rad vodu, kuga b blu 1)1 pu-treben za Iblana, al puveča.ine našga špetala, al zidajno izseljenškega duma. Zakua b tu rad vedu, pa na vem. Sej s mende brala?«
»Brala sem žo, ampak jest s nečem nekol s takem prsmudarijam glave bclt. Tu se pa tku-altku zastop, de je puvečajne špetala putreben, zidajne izseljenškega duma pa tud. Zalu jest mi-sJem, de b blu ta narbl pameten, de b banuviu in pa Rnfaeluva družba hiter sezidala lzseljenšk dum, država pa tu I hiter puvečala naš špetau, ke špetau je držaun. izseljenšk dum bo pa naš, keder bo sezidnn. Če je tist jugosluvenarsk sita r tku naumen, de ma tistga za bi pametenga, ke sam raztrgan ukul hod, drugem pa novo ubleke kepuje, pa nej ga ma Kar z niin skp nej u kum-panija slop. de bo par. Rank Auer, ke je mou soje čase u Wolfu ule pivovarna, je mor tud dva osla, de sta mu en kuhi gunila, zakua b mogel met pa mi, ke sma vender napreden, sam enga za naša zabava? No, viš, Juhanca, zdej je pa uganka rešena tku, de je za use prou. Pa na svidenje.«	K. N.
Križanka
1	2	3	1	h	6	7	8	9	10	i	i12	13	14	15
16		1	1"								i	I'8		
19			1	20 *				1 21		i	| 22			
23	24			1	r	26		27	28 1	I 29			30	
31		32		J 38	I 33		3 Ja			1 34 ■H 39		35		
36		1	F									I4'		42
43					i	| 44		J	L					
46		47				L		»|	F			52		
53		1	h	58 1							J	j 55		
56			5/		r				I	r	61			62
63		64		1	L		06		1	h		68		
69	70			I"'	12		I74	75	7o	' i	f7'		li	
79		1	1								1	S81		
»2			1	| 83						i	l8'			
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. druga beseda za vrata, 5. majhen bedak, 12. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, IG trgovski izraz za predplačilo, 17. tekmovalec na dolge proge, 18. sla-nostna poveličujoča pesem, 19. kmečko orodje, 20. izraz pri kartanju. 21. industrijska rastlina, 22. severno moško ime, 23. ruska svela podoba, 25. slovenski prevajalec psalinov, 29. sodobna turška državniška osebnost, 31. tuja beseda za okrasje, 33 ena od deveterih muz, 34. bajeslovni voznik v starogrškem podzemlju, 36 naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere, 37. izdelovalec sodavice, 41. manjši francoski kraj, 43. meslo ob reki Salamvrii v Grčiji, 44. druga beseda za pregovor, 45. tuja beseda za puščavnika, 46. tuja beseda zn svetinjo, 49 oblika navadnega štovnika, 51. del prehrane, 53. šivalna potrebščina, 54. tuja besedn za prispodobo. 55. moško krstno ime, 56. velik knmen, 59. sodobni slovenski zemljepisec, 60. druga besedn za kal, 63. del roke, 65! letoviški kraj v Švici, 67. prebivalec gorenjskega kraja, 69. druga beseda zn spono, 71. žensko krstno ime, 74. eksotična dišava, 77. pisalna potrebščinn, 79. druga beseda za del, 80. tuja beseda zn nauk o raztelesovanju, 81. lesenn posoda, 82. pripadnik izumrlega naroda, 83. tuja beseda za cerkveno prekletstvo nad brezbožnikom, 8-1. drugn beseda za uporabljanje.
Navpično: I. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 2. pokrajina v Švici, 3. druga besedn za plug, 4. kraj severno od Scdlnrjevega nn Štajerskem, 5. pristaniško mesto v Kvnrnerskem zalivu. G. tuja besedn za časovno razdobje, 7. viden izraz naklonjenosti, 8. grška svela gora na llalkidiki, 9. preprosto leseno orožje, 10. navadni'števnik, 11. seznam cen, 12. druga beseda za pretres, 13. umrli slovenski nabožni pisatelj, 14. skrajšano moško krstno ime, 15. slovenski naziv >.a Ankono, 24. tuja beseda za umetniško lončarstvo. 25. druga beseda za znanost. 26. tuja beseda za državno blagajno. 27. tuja beseda za nravoslavca, 2S. kraj pri Poljčanah na Štajerskem, 30. druga beseda za neti milico, 32. prostor za pevce v cerkvi, 33n. se-dnnji glavni tajnik pri Društvu narodov v Ženevi, 35. moiška oseba iz Wastovega romana Zlato večnega Juda, 36. tuja beseda zn zagon, 37. druga beseda za moč. 38. domača žival. 39. vzhodni krivo-verec, 40. druga besedn zn vzrejanje, 42. druga beseda za poklic, 47. poletna vrtna hišica, 48. nasprotje svetlobe. 49. nemško mesto iz nekdanje Češkoslovaške, 50. antična lioginja mavrice, 51. pravopisno znamenje, 52. turški naslov, 56. močvirska otica, 57. igralec Narodnega gledališča v
Ljubljani, 58. boginja starih Grkov, 60. vrsla živinske krme, 61. kuhinjsko orodje, 62. tuja beseda za pozitivni električni pol, 64. kmečko orodje, 66. druga beseda za ovitek, 68. ruska boljševiška organizacija, 70. skrajšana beseda za kovanje, 72. otok v Irskem morju, 73. otroška beseda za očeta, 75. del nnslova, 76. prestolno mesto italijanskega imperija, 78. otok v Jadranskem morju.
Rešitev ugank z dne 5. marca Rešitev hrižanke
Vodoravno: 1. Borštnik, 9. pratika, 16. Apia, 17. rigoroz, 18. okov, 19. ras, 20. Lavo. 21. režim, 22. Ala, 23. Olt, 25. Apor, 27. idila, 29. sol. 30. Niobc, 32. suloc, 33. Emona, 35. Alpe, 36. Ciril 37. Abadon. 39. milo, 41. Loire, 43 Metava, 4-1. Orožen, 45 kinin, 46. Ovid, 47. Semica, 49. Azori, 51. tica, 52. ocena, 53. dleto, 54. dacar, 56. dar,
58.	Abram. 60. ahat. 62. Ana. 64. mak, 66. Trenk, 68. Togo, 70. lov, 71. Erie, 72. Asirija, 73. čela, 74. Veronal, 75. Italijan.
Navpično: 1. baron, 2. opni, 3. ris, 4. šnl, 5. trnpec, 6. nivo, 7. igo, 8. kor, 9. predal, 10. rožica, 11. azil, 12. toni, 13. Ika, 14. kolo, 15. Avnla, 24. toplomer, 25. abe. 20. Rurik, 27. ilirizem, 28. Amn-to, 29. sodavica, 31. ilirec, 32. Sion, 33. eben, 34. novica, 35. Amos, 38. nada, 40. ožina, 41. iesa, 42. enota, 43. Miro. 48. adresn, 49. Ala. Nil, 50. Ida, Gnl, 51. tat, 52. odmev, 55. ravan, 57. Anre,
59.	bran, 61. lioja. 63. notn, 65. Kir, 66. Teo, 67, kri, 68. Tit, 69. oči, 70. loj.
Rešitev številnice
1. čmrlj, 2. ton, 3. snd, 4 Bug, 5. vez, 6. kip. — Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, da vgas-niti jo moro sreče jeza.
Rešitev besednice
France Bevk.
Rešitev dopotnilnih črhovnic z dne 5. marca 1939
A: Areopng, Maribor, Stariha, pisarna, stevan!, Stritar.
B: bariton. Zhnšnik, Kobarid, trabant, Ciciban, gniloba.
C: Canikar. ocarina. pucanje. klecati, policaj, Sevnica.
Naš domači vrt
Dela v marcu
Mesec marec je za sadjarje in vrtnarje eden
izmed najvažnejših vsega leta. V tem mesecu dokončamo vsa zimska in zgodnjepomladanska dela v sadovnjaku. Končati moramo s snaženjem drevja, izvršujemo zadnje priprave za saditev novih dreves. Marec je najugodnejši mesec za požlalit-njevanjo in preceplenje sadnega drevja in za saditev. Zadnji čas je za gnojenje v sadovnjaku z gnojnico. Do konca meseca marca mora biti obrezano vse drevje, pritlično kot visokodebelno. Sedaj je še čas za zimsko mazanje drevja z arho-rinom in drugimi sredstvi. Na 1 kg arborina vzamemo 8 litrov vode. Namazati moramo deblo do zemlje in vse glavne veje. Kmalu bo tu čas za prvo spomladansko škropljenje, da bomo imeli zdravo sadje brez garij in krast. V ta namen vza-nieo 3% žvepleno-apneno ali kalifornijsko brozgo. (Priprava, glej »Slovenec«, »Domači vrt« od 8. januarja 1938.) Nasprasit ali nasprasen pa vzamemo
Na vrtu sejemo ob ugodnem vremenn petr-
šilj, korenje, špinačo, redkvico, črni koren, čebulo in solato; posadimo tudi čebuljček in česen.
Proti koncu meseca pa sadimo grah, bob in sejemo peso.
1'rirediina toplo gredo, da sejemo in sadimo vanjo vso vrste zelja, poletne cvetlice, čebulo, por, zeleno in drugo. Proti koncu meseca sadimo zgodnji krompir, pikiramo paradižnike, zeleno, karfi-jolo in nageljne.
Lepotična grmovje mornmo očistiti, otrebiti, razdelit; sadimo nizke vrtnice, te takoj obsujemo z zemljo, visoke pa pripognemo in prnv tako krošnjo obsujemo z zemljo. Ob koncu meseca jih z drugimi vrtnicami odkrijemo, a jih pustimo še nekaj časn na tleh.
Osnažimo vrt, pograbimo listje, očistimo pota in obsekamo robove gredic.
Pravitna priprava tople grede
Tople grede polnimo ponavadi s svežim konjskim gnojem ali s konjskim gnojem, pomešanim z govejim. Če pa ne mislimo takoj sejati, zadostuje tudi listje, ki ga polivamo med tlačenjem v toplo gredo s toplo vodo in gnojnico. Tretjo in za mesec marec najprimernejšo vrsto tople grede delamo, da mešamo plasti gnoja z listjem.
Za toplo gredo, jx>lnjeno s samim gnojem, zadostuje 50 cm gnoja. Z listjem in gnojem pa mora meriti plast 60 eni, a s samim listjem 80—90 cm. Zemeljska plnst nad gnojem naj bo 25—30 cm debela in morn biti do okna še i0—15 cm prostora.
Z rastjo rastlin pa se zaradi vrenja gnoj seseda ter se lako veča razdalja med steklom in površino zemlje. Zemlja za toplo gredo mora biti dobro preležana vrtna pTst, pomešana z mivko.
V Rigi je v teku večji mednarodni turnir, na katerem igrajo znani mojstri Bogoljubov, Book, Flohr, Mikenas, Petrov, Stahlberg in Szabo in še več vodilnih mojstrov baltiških državic. Za ta turnir so napovedovnli tudi udeležbo Keresa in mladega Rusa Sniislova, ki pn nista prišln.
Iz ruskega turnirja prinašamo danes še eno partijo iz Keresovih srečanj z ruskimi mojstri
—J^
Konstantinopolski — Keree
1. Sgl—f3, d7-d5 2. c2-e3, Sg8-f6 3. c2-c4, c.7—c6 4. b2—b3 (beli igra Njemcovičevo obrambo) g7—g6 5. Lcl—1)2, Lf8—g7 6. Lfi—e2, 0—0 7. 0—0, Sb8—d7 8. c4Xd5, Sf6Xd5 9. Lb2Xg7, Kg8 Xg7 10. d2—d4, Sd7—f6 11. Sbl—d2, Sc8—f5 (previdnejši igralec bi igral tukaj Sd5—c3Xe2+, Ke-res pa očitno noče menjati figur, da bi prišlo do čim bolj zapletene pozicije). 12 Ddl—cl, a7—a5 13. a2—n3, Sd5—u6, 14. Dcl-b2 (bela dama bo na diagonali proti h8 izvajnla močen pritisk). Kg7 —g8 15. Tal—cl, SbO—c8 16. Sf3—e5. Sf6—d7 17. f2—f4, Sc8—d6 18. Le2—f3, f7—f6 19. Se5—c.4, Lfo —e6 20. e3—e4 (Keres je uporabljal taktiko čakanja, ki se pa proti ruskemu mojstru ni obnesla, ker je bela pozicija odločno že močnejša in črni nima nobene prave igre). Sd7—1)6 21. Kgl—hI, f6 —f5 22. d4—d51, f5Xe4 23. d5Xe6 (beli je žrtvoval kmeta, da je oslabil črnegn še na belih poljih). e4Xf3 24. SdXf3, Tf8—f6 (ni šlo Txf4 zaradi odgovora Sf3—g5 in beli konj se vsede na f7 s hitro odločitvijo). 25. Sc4—e5, Dd8—f8 (TXe6 ni šlo zaradi Sg5 TfO. Sg4 in dobi kvalitnto). 26. Db2— (14, Ta8—a6 27. Se5—d21, Sb6Xd7 28. e6Xd7 (kmet f4 je sedaj nedotakljiv znrndi Dxf4!) SdO— f7 29. Tel—dl, Tf6—d6 30. Dd4—c4, Tn6—a8 31. Sf3—g5, 1)7—1)5 32 Dc4—e4. e7—e6 33. TdlXd6, Df8X(16 34. De4Xe6, Dd6XeG 35. Sg5Xe6 (z močnim kmetom nnd d7 je končnica za belega seveda dobljena). Sf7—d8 36. Se6—c5, Sd8—f7 37. Tfl—el, Kg8—fS 38. Sc5—e6X, Kf8—g8 39. Se6—c7. Ta8— a7 40. Tel—e8+, Kg8—g7 41. Tc8—e7 in črni se je vdal.
Besednica
Praprotnik, Meško, Aškerc, Jenko, Freuens-feld, Mandelc, Recelj.
Iz vsake besede vzemi po dve zajx>redni črki, da dobiš ime in priimek slovenskega pesnika.
Dopolnilne črkovnice
1.	Ča . , , . .
2.	. ča . . . .
3.	. . ča . . .
4.	. . . ča . .
5.....ča .
6......ča
Črke: n — a — a — a — c — e — e — j — k— k — k — 1 — n— n — n
mesto v savski banovini; kislica (rastlina); soteska v Stari Srbiji; vns v Savinjski dolini; slovenski pisatelj; zelenjava.
1
■ 1 n
—	o — o — o — p — s — š — š — v — v — v — v.
D:
1.	Da..... Smetanova opera;
2.	. da ... . dunavskl otok;
3.	. . da . . , podložnik;
4.	. . . da . . pritok Mure;
5.....dn . moško ime;
6......da država v USA.
Črke: n — a— a — b — b — e— e — f — i
—	i — i — i — k — k — 1 — 1 — 1—1—n — n
—	o — o — o — o — p — r — r — r — v — ž.
E:
1. Er . , , , , boginje maščevanja;
er . . . . francoski filozof; . er . . . glasbena igra; . . er . . glavno mesto v Aziji; ... er . izumitelj puške; .... er jadranski zaliv. Črke: a—a— a — h — b — o—e — e — f — g — h—i — i — j — k — !—n — n — n — n — o— o — o — d — r — s — t — t — t — v.
2. a
4.
5.
6.
I ■
I
■
E ■
i
i
■
i
i
■
i
r ■
i
i
■
i
i m
i
i H
i
i H
i
i
»
i H
I
H i
i
m
i
i
m
I
i
m
i
i-
5 i
i m
i
i S3
i
i ■
i H
H i
H ■
i i
Danes prlobCujemo drugo tablico številk. Vzeti |e za ta dan drugI spisek številk.
Poziv Igralcem
državne razredne loterije
In vsem onim, hi dosedaj šc niso igrali!
'Končano je žrebanje 37. kola, v katerem je zopet znana, v državi največja slovenska ko-lektura MILANA LAVRIČ A izplačala eno glavnih premij. To je sedaj že osem premij, ki so
jih v zadnjem času zadeli njeni odjemalci, poleg mnogoštevilnih dobitkov po Din 200.000'—, Din 100.000'— itd. itd.
Nov način igre - dobiti morate tudi fl!
1. naCIn:
2. na£ln:
3. nailn:
Izrežite številke iz spodnje tablice, dajte jih v vrečico ali škatljico, dobro premešajte in nato izvlečite eno številko, Vi ali pa oni, ki ga v rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo številka Vaše srečke.
Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam ne ugaja taka srečka, delajte kombinacije; n. pr. iz prvih ali zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, ki ima nekaj skupnega z Vašim življenjem. Morda Vam ravno ta srečka prinese srečo.
V kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture, sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam bomo mi izbrali srečko.
2 720	7 020	9 366	18 047	26 276	29 009	35 189	38 496	43 505	47 738	49 060	55 818	58 138	62 090	64 936	72014	76 065	83 921	89 198	93 284
2126	7 045	9 381	18 434	26 282	29015	35 209	38 592	43 515	47 742	49 062	55 832	58 146	62 094	64 949	72 021	76 073	83 935	92 008	93 701
2 732	7 052	9 384	18 450	26 289	29 039	35211	38 600	43 526	47 750	49067	55 846	58 154	"3 402	64 954	72 031	76 082	83 946	92 025	93 703
2 745	7 059	9 400	18 830	26 744	29 103	35 223	38 975	43 532	47 754	49 092	56 208	58 166	63 409	64 958	72 033	76 100	83 958	92 040	93710
2 750	7 070	9 429	18 833	27 158	29 108	35 232	39 125	43 563	48 058	49 094	56 230	58 186	63 416	65 101	72 043	76 508	83 962	92 053	98 719
2 767	7 078	9 444	18 837	27 170	29 137	35 245	39 129	43 574	48 065	49 555	56 234	58 193	83 423	65 122	72 049	78 264	83 973	92 057	95 102
2 772	7 085	12 862	18 845	27 173	29 357	35 349	39 150	43 590	48 070	49 557	56 241	59 606	63 443	65 148	72 265	78 269	83 991	92 062	95 108
2 777	7 098	12 870	19 509	27 182	29 366	35 977	39 462	43 599	48 079	49 560	56 246	59610	63 505	65 168	73 278	78 279	83 994	92 073	95 116
2 795	7 608	12 873	19 539	27 189	29 380	35 996	39 483	43 714	48 084	49 571	56 902	59612	63 509	65 173	73 328	79 022	85 553	92 076	95 124
2 799	7 623	12 885	19 557	28 152	29 394	36 242	39 497	43 722	48 098	49 579	56919	59 619	63 618	65 175	73S05	79 038	85 559	92 082	95 134
4 557	7 627	12 891	19 573	28 155	29 927	36 249	42 III	43 740	48 255	49 589	56 939	59 631	63 524	66 013	73 318	79 050	85 563	92 086	95 138
4 584	7 801	13 465	19 590	28 159	29 937	36 253	42 130	43 747	48 257	49 599	56 947	59 633	83 530	66 021	73 329	82 403	85 572	92 091	95 147
4 589	7 809	13 487	22 052	28 162	29 940	36 266	42 135	44 662	48 551	53 365	56 953	59 635	63 551	66 025	73 332	82 408	85 574	92 093	95 150
4 599	7 828	14 002	22 069	28 166	32 003	36 272	42 148	44 672	48 563	53 380	56 989	59 642	63 569	66 033	73 357	82 411	85 576	92 801	95 154
5 760	7 833	14 009	22 079	28 169	32 014	36 276	42 159	44 686	48 578	53 387	56 981	59 648	63 574	86 041	73 382	82 422	85 595	92 815	95 166
5 770	7 841	14014	22 085	28 407	32 030	36 284	42 162	45 479	48 584	54 002	56 989	59 658	63 585	66 061	74 001	82 424	85712	92 835	95 169
5 786	7 846	14 025	22 099	28 422	32 042	36 286	42 185	45 488	48 588	54 009	56998	59 663	63 595	68 064	74013	82 427	85714	92 847	95 177
5 789	7 850	16 112	23 008	28 437	32 049	36 291	42 200	46 806	48 592	54 020	57 107	59 668	63 611	66 071	74 036	82 433	85 735	92 860	95 181
5 795	8413	16 114	23 026	28 445	32 056	36 681	42 316	46 816	48 805	54 045	57 121	59 671	63 622	66 079	74 044	82 451	85 740	92 865	95 187
6712	8 422	16 135	23 036	28 447	32 074	36 833	42 964	46 834	48 826	54 048	57 123	59 684	63 630	66 083	74 050	82 456	85 744	92 877	95 191
6 725	8 427	16 150	23 049	28 660	32 084	36 918	42 972	46 838	48 828	55 011	57 405	59 688	63 638	66 093	74 058	82 467	85 756	92 880	95 200
6 734	8 429	16 166	23 059	28 666	32 094	36 948	42 977	47 618	48 839	55 178	57 417	59 693	64 301	66 503	74 068	82 476	85 765	92 891	95 706
6 742	8 440	16 172	23 069	28 672	32 242	37 536	42 989	47 636	48 846	55 182	57 420	62 004	64 306	66 522	74 073	82 486	85 772	93 202	95 710
6 748	8 441	16 183	23 073	28 675	32 244	37 539	43 000	47 640	48 852	55 185	57 428	62 013	64 313	61817	74 595	82 491	85 781	93 208	95 718
6 771	8 455	16 199	23 084	28 680	32 728	37 606	43 206	47 651	48 858	55 188	57 433	62 019	64 320	68 461	75 484	83 801	85 791	93212	95 722
6 778	8 461	16 901	24 452	28 682	33 105	37 626	43 220	47 675	48 862	55 205	57 459	62 036	64 342	69 601	75 704	83 809	86 106	93 220	95 727
6 787	8 469	16 905	25 004	28 692	33 132	37 634	43 236	47 679	48 865	55 213	57 463	62 040	64 356	69 609	75 720	83 816	87 905	93 228	95 729
6 790	8 478	16917	25 472	28 872	33 142	37 640	43 248	47 692	48 871	55 239	57 476	62 049	64 362	69 651	75 766	83818	88 892	93 236	95 741
6 797	8 480	16 939	25 482	26 814	33 144	38 452	43 270	47 698	48 880	55 260	58 108	62 053	64 379	69 669	75 784	83 831	89 162	93 242	95 743
7 002	8 493	18 003	26 154	28 892	33 147	38 469	43 276	47 704	48 894	55 291	58 118	62 058	64 397	69 673	75 796	83 841	89 174	93 247	97 823
7 005	9 351	18 034	26 190	29 002	35 177	38 464	43 294	47 725	48 899	55 805	58 120	62 067	64 922	69 678	76 055	83 864	89 187	93 254	97 836
7015	9 362	18 044	26 232	29 004	35 181	38 474	43 502	47 730	49 055	55 809	58 128	62 079	64 932	63 700	76 061	83 892	89 191	93 267	97 839
Izkoristite ta način igre in takoj naročite vsaj eno srečko. Najboljše je, če združite vse tri načine in naročite več številk, da boste si-gurnejše Čim več zadeli. Srečke pa naročite Še danes tudi radi tega, ker se lahko pripeti, če naročite samo eno številko, da bo ta medtem že prodana in da Vam v tem slučaju pošljemo drugo.
Torei izkoristite priložnost!
Ce mogoče že igrate, pa niste imeli sreče dobiti premijo ali kak večfi dobitek, poizkusite še to pot in naročite vsaj eno srečko pri znani, v državi največji slovenski kolekturi MILANA
LAVRICA ! Prepričani bodite, da Vam ne bo žal, saj imate možnost, da se tudi Vi pridružite onim, ki bodo v novem 38 kolu
dobi« pobih milijonov dinariev!
Naročene srečke plačate šele po sprejemu, a lahko tudi vse do 14. aprila, do dneva žrebanja.
Naš naslov:
MILAN LAVRIČ: BEOGRAD
kolektura državne razredne loterije ♦ Postni predal 430 Prodajaln«: PASKE V A ULICA 20. Telefon 24-815
S srečkami Vam pošljemo v dar okusno izdelano listnico, sknpag z Izvlečkom najvažnejših navodil za igranle. To listnico vporabite za hranitev sreCk, a v Izvletku imate toftio navedene datume Žrebanj, zadnli rok vplačila in še prostor za beležke o nakazanem denariu.
Poslujemo na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev!
I ■
s
I
■
i i
i
i
i
n
S i
i ■
E ■
i
i ■
i
i ■
i
i ■
i
-i ■
i
i
m
i
i
■
i
i ■
i
i m
i
K ■
i l
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znetek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega »nafiaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja po-uSuJe profesor dr. Svoboda, Emonska 2.	(u)
Dobra šivilja
gre šivat na dom po 1B din dnevno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 3828, (a)
Damski modni salon J. KUMELJ-eve
Novi trg VI, Ljubljana
izdolujo prvovrstne plašče, kostume ln obleko po solidnih cenah.
Inštruktor
za vso predmete za I. ln III. razred realne gimnazije dobi takoj zaposlitev. Honorar po dogovoru. Ure preilpoldne ln popoldne. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Samo odličen In resen Inštruktor«, 70-39 kr. št. 3906.	(u)
i
Mesto hišnice
Iščem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3767.
Bolniška strežnica
s 15 letno prakso tščo zaposlitve. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3139.
3000 din dobi
kdor ml preskrbi stalno službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »24 vojaščino prost« št. 3670.	(a)
Trgovsko naobražena
išče kjerkoli ln kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hvaležna« št. 3661. (a)
Boljša kuharica
samostojna, Išče sezonsko službo. — Naslov v vseh"~upr.iva*h »Slovenca« pod št. 3753.	(a)
Mlekar-sirar
dolgoletni vodja ln praktik, lščo primerno mesto. Za Izdelke jamči. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlekarski strokovnjak« št. 8541.	(a)
Trgovska pomočnica
želi premenltl mosto v boljšo trgovino v okollol Ljubljane, še raje v glavno zalogo tobaka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3543.	(a)
Službodobe
Kovinolivarja
sprejme takoj »Unltas«, Slška.	(b)
Pekovskega pomočnika
mlajšega, sprejme Pre-sterl, Radovljica 2. (b)
Krojaškega pomočnika
za velike koso ln vajenca sprejmem. - Cenčlč, Gorenjska oblačllnlca, Kranj
Krojaškega pomočnika
ki je vajen konfekcijskega dela, sprejmem. Jernej Toporš, krojač, Tavčarjeva 10 Kranj.	(b)
Špediterskega uradnika
Izvežbanega, sprejme za Sušak lnternactonal, špedicija. Potrebno Je znanje nemškega jezika tn strojepisja. - Ponudbe z zahtevo plače v upravo »Slov.« pod »1939« 3660.
Šivilja
krojaška pomočnica, gre v salon ali na dom. Sposobna tudi drugih del. -Ferluga II., Tovarniška ulica 20, Ljubljana. (a)
Službo sluge
ali cerkovnika Išče mladenič, prost vojaščine, ki .ie že več let vršil tako službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3543. (a)
Avtomehanik
z mojstrskim Izpitom, prvovrstna moč v tej stroki, dobi stalno name-ščonje. Ponudbe z referencami v pQjlr. »piov.« v Celju pod »Mojstrski izpit« št. 3695.	(b)
Natakarico
takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3797.	(b)
Pomočnice
samostojne, sprejme Modni atelje Fanl Jager -Resljeva cesta 18/1. (b)
Knjigovodkinjo
sprejmem. Ponudbe a prepisi spričeval v upr. »Sl.< pod »Ne novinka« 3512.
Mlajšo služkinjo
za vsa hišna dola, ki zna samostojno kuhati, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 482-3615.	(b)
Brivskega pomočnika
prvovrstnega, sprejme M. Mežan, Bled.	(b)
Več krojaških pomočnikov
sprejmo Jožef Kermelj, Godešlč 71, p. Škofja Loka.	(b)
Šivilja
sprejme pomočnico ln va-Jenko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3829.
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj za stalno. Ošlme Štefan, Bovško 40, Trbovlje.	(b)
Frizerko ali frizerja
za moška In ženska dela takoj sprejmem. - Lojze Dolinar, frizer, Konjice.
Novi modeli
KOLES
prispeli. Nizke cene!
.Tehnih' IBMIJfll
Ljubljana, Miklošičeva'20
Zaloga športnih potreb ščin: nogometnih žos. tenis reketov itd., itd.
Služkinjo
pridno ln pošteno, aprej-mom k dvema otrokoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3864. (b)
Hlapec
pošten, zdrav, vojaščine prost, samski, s priporočili od zanesljive osebe, dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Veren« 8S36.	(b)
Moškega
zgovornega., poštenega, vojaščine prostega, ne-oženjenega, z denarjem, sprejmem za sodelovanje pri dobrem podjetju. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »99« št. 3689. (b)
Manufakturist
izložbeni anranžer ln dober d e t a 1 11 s t, so sprejme. Pismene ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb na
Franc Dobovičnik,
Celje.	(b)
Vrtnarskega vajenca
poštenih staršev, sprejmem. Popolna oskrba. — Vrtnarstvo Valentin Ku-novar, Sv. Križ, Ljubljana.	(v)
Vajenca
pridnega ln poštenega sprejmo manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 3720. (v
Učenca
sprejmem v trgovino z meš. blagom. Pogoj poštenost ln veselje do trgovine. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 3584.	(v)
Vajenko
v trgovino meš. blaga, usnja ln lesa sprejmem takoj. Oskrba v hiši. — Pogoj: 4 meščanske šole In nemščina. Iv. Veršec, Podčetrtek.	(v)
Valjčni mlin
srednje velik, poceni naprodaj. Ivanjot 21, Slov. gorice.	(p)
Stavbno parcelo
ob Dolenjski cesti, ca 660 m', takoj prodam. Rudnik št. 81. (p)
Enonadstropno vilo
davka prosto, ln stavbne parcele, prodam, - Kari Breznik, Celje.	(p)
Stavbne parcele
v Celju, na Mariborski o., 26 minut od kolodvora -naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3711. (p)
Majhno hišo
s sobo ln kuhinjo, novo, podkleteno, z vrtom, prodam po ugodni ceni. — Pleško, trgovec, Smihel, Novo mesto.	(p)
V Brežicah in okolici
bo naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemeo-voga veleposestva, - Pojasnila pri Inž. U I k 1 a u Otmar, Brežice.	(p)
Hiša v Ljutomeru
skoraj novo zidana, dvo-stanovanjska. gospodarsko poslopje, sadni, zele-njadnl vrt, zaradi preselitve naprodaj. Potreben kapital 70.000 din. Prelog Marija, Ljutomer. (p)

Mlajše dekle
z dežele, vajena kuho ln malo šivanja, lščo službo pri manjši krščanski družini. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Krščanska« št. 3663.	(a)
Dekle
želi premenltl službo h kaki majhni družini ali kam za gospodinjo. Gre tudi na deželo. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3796.	(a)
Vdova
56 let stara, vajena hišnih in zunanjih dol, lščo primerne zaposlitve pri dobrih ljudeh. Cenj. ponudbo pod »Skromna 100« poštno ležeče Ormož, (a)
Trgovska sotrudnica
prvovrstna, 20 lot, Išče zaposlitev v specerljski ali galanterijski trgovini. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Prvovrstna«.
Kontoristinja
z znanjem slovenskega In nemškega Jezika — Išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«.	(a)
Uradnica
z večletno prakso Išče službo v pisarni ali kot blagajnlčarka. Lahko tudi v letoviščih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izven Ljubljane« 3776.
Mizarski pomočnik
star 28 let, dobro lzvež-ban v pohištvenem mizarstvu ter vajen vseh strojev. lščo službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8738.	«'»)
Hotel Bellevue
sprejme v službo: dona-šalca pijač, več dobrih natakarjev, več nedeljskih natakaric ln nekaj punčk peelvarle - vse le za sozijo. V stalno službo sprejmo služkinjo, ki se razume na živino ln zelenjadnl vrt. - Nastopi lahko takoj.	(b)
Samostojno gospodinjo
Izvežbano kuharico, popolnoma zanesljivo, z dolgoletnimi spričevali, ne nad 40 let staro, veščo vseh gospodinjskih del -takoj sprejmem k dvema osebama. Ponudbo z navedbo zadnjega službenega mesta ln starosti na upravo »Slovenca« pod »Mesečna plača .150 din« št. 3808.	(b)
Sprejmemo
agilne. sposobne poverjenike in zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev ln posojilojemalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnlkom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijavo sprejema Posojilnica MoJ dom, Ljubljana, Dvo-rakova ulica 8.	(b)
Naprodai
stavbne
^olfamkn cesta
a Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti. Zarnikovi ulici in Ciril Metodovi ulici, ob samostanu oo. je zuitov in cerkvi Sv. Jožefa.
Zazidava strnjen sistem za trinadstropne hišo. Sosedni svet je že ves zazidan z visokimi stavbami, in sicer Kubelka, Vzajemna posojilnica, Kregar. Medič, JakiL Sončna lega. čisti zrak. v bližini ni tovarn in ne železnice, tedaj ni prahu saj in okuženega zraka. Prvovrsten suh, peščen zdrav svet. ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje.
Vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana, b Za vilo ena parcela 489 m* ob Zarnikovi ulici. Za vilo ena parcela 908 ni' ob Zarnikovi ulici. Pojasnila daje Anton Dečman, lastnik tvrdke F. P. Vidic & kotnp , Ljubljana, Prešernova ulica 8.
C,ril Metod, u f
Cerkev
M. jožej*
n
Hiše
trgovske tn stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v uvoden nakup Frlstavec Franjo. realltetna pisarna v LJubljani, Erjavčeva c. 4a
Lepo posestvo
zaradi preselitve ugodno prodam. Polzve se pri g. Cvelbar, Radeče. (p)
Stavbna parcela
400 m", blizu ceste, v lepi sončni legi, ugodno naprodaj, Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3713. (p)
Hiša
838 m* zemlje, pri glavni cesti, blizu Vojnlka pri Celju, naprodaj. — Cena
32.000 din. — Gostilna Novak, Vojnik.	(p)
Hišo v Ptuju
enonadstropno, novo, na prometnem kraju, z dve ma lokaloma, prodam zaradi selitve. Sekač, Or moška št. 10.	(p)
Moderna vila
komfortna, enonadstrop-na, naprodaj za gotovino. Ponudbe upravi »Slo venca« pod »200.000 din«.
Lepo gostilniško posestvo
na prometnem kraju, naprodaj. Pripravno tudi za trgovino. Naslov pove uprava »Slov.« pod 3647.
Dvostanovanjsko hišo
v bivši viški občini, pet minut od tramvaja, prodam, Naslov v upr. »SI.« pod St. 3201.	(p)
Enonadstropno hišo
v Celju, pripravna za trgovsko obrt, prodam. Vprašati: Kumar V., Cesta na grad 22. Celje, (p
Pridnega fanta h konjem
takoj sprejmem. Linhartova 16, trg. kuriva, (b)
Fotografskega pomočnika
in vajenca sprejmem. Popolna oskrba v hiši, plača po dogovoru. — Naslov: Jevšenak, Dravograd, (b
Hišnik
Služkinjo
za vsa hišna dela, zdravo, najmanj 25 let, z letnimi spričevali, sprejmem k odraslim osebam. Celje. Aškerčeva 4.	(b)
Gospodinjo
čedno ln pošteno, katera mora biti odlična kuharica ln mora obenem nadzorovati vse gospodinjstvo, sprejmem. Zmožna naj bo tudi nemškega Jezika, ne čoz 36 let stara, po možnosti prijetno zunanjosti. Ponudbo s sliko, katera se takoj vrne, poslati v upravo »SI.« pod »Graščina na deželi« št. 3303.	(a)
Za Dalmacijo se sprejme:
riačllnl natakar s kavcijo, ki Je delal žo v boljših obratih, angleščina In nemščina obvezna. Scr-virkl, 25—30 let, ki so bile že v Rezonskem poslu, perfektno znanje nemškega Jezika. 1 kuharica za močnate Jedi. 1 sobarica, znanje nemškega Jezika, ki je bila kot taka že zaposlena. — Ponudbo naj se pošljejo s sliko na hotol »Bon Repos«, Kor-čui»	t'h)
Mlajši trgovski pomočnik
se sprejmo za vodstvo podružnico na deželi. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kavcija 5000 din« St. 3742.	(b)
Iščem dekle
ljubiteljico otrok, v starosti 18—22 let, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3891,	(b)
Viničar
oženjen, brez otrok, šolan, zmožen cepljenja trte na suho, so takoj sprejme. ronudbe na Franjo Brklč, Glina, savska banovina.	(b)
Pek
se išče za večjo občino na deželi, kjer Se nI peka. - Lokal v eentrumu, eksistenca sigurna. V poštev pride agllen ln posten,^ dober pek z nekaj kavcije. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pek« št. 3770.	(b)
Mlekar, strokovnjaka
za samostojno vodstvo manjše sirarne, ki znn Izdolovntl več vrst sira, sprejmem. Potrebna kavcija do 5000 din. Denar zavarovan. Plača po dogovoru. Javiti so na sl-raratvo Mikutlo, Bjeiovar.
Prosto enosobno stanovanje ln 200 din mesečno dobi zakonski par za oskrbovanje hišnlSklh ln vrtnih ter gospodinjskih del. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Vila« št. 3665, (b)
Kmečkega fanta in dekle
od 15 let dalje, sprejmem v delavnico za stalno. -Ilrana ln stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Sprejmem tudi učenca. -Franc Konjedlc, kiparstvo, Stražlščo pri Kranju.	(b)
Kleparskega vajenca
sprejme Butinar Josip -Celovška 102, Ljubljana.
Parcele
na Mir ju, večjo ln manjše, ugodno takoj naprodaj. Triglav, Resljeva 16.
Parcelo
prodam pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« 3854.	(p)
V Krškem
sta ugodno naprodaj dve hiši z vrtom v centru mesta. Pojasnila daje H. Klobučar, Beltinci, Prekmurja.	(p)
Hiša z zemljiščem
se odda v najem ali proda. Brdo pri Ihanu. — Vprašati: Ljubljanska ul. št. 61, Moste.	(p)
Lepa komfortna vila
z vrtom v Magdalenskem predmestju takoj napro daj. Poizve se pri Klanj-šek F., trgovec, Glavni trg 21, Maribor.	(p)
Hišo
15 let star
i fant
so želi Izučiti v trgovini na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3685. (v)
Vajenko
za modlstlnjo sprejme M. Slabtna, Ljubljana, Stari trg 3.	(v)
Čevljarskega vajenca
sprejmem, ilrana in stanovanje v hiši. - Ludvik Drobnlč, Pljavlee, pošta Tržišče.	(v)
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Pogoj : Primerna šolska Izobrazba, star nad 15 let tn zdrav. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 3546.	(v)
Ključavničarstva
bi bo rad učil 14 leton, zdrav ter dobro vzgolfen fant. z 2 razr. meSČ. šole. Ker je fant sirota, bi plačeval zanj njegov strlc-varuh. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ključavničarski vajenec« 3863.
Večjo planinsko kočo
v Karavankah, krasna lega, z lepim razgledom, pripravna tudi za penzion in počitniško kolonije prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3741. (p)
Vogalno parcelo
612 m', prelopateno, na lepem kraju v LJubljani, Cesta na Brdo, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3787.	(p)
Krasna parcela
1033 m', ob glavni costl, najprometnojKl kraj, avtobusna postaja, križišče 20 minut od kolodvora, pripravna za gostilno mesarijo, avtodelavnico Itd., naprodaj. Naslov v podružn. »Slov.« v Celju pod št. 3620.	(p)
Lepa trgovska hiša
prometni center mesta Maribora, lepi trgovski lokali in komfortna stanovanja, donaša letno nad 100 tisoč dinarjev noto, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovska hiša« 500 št. 3907.	<p)
Enonadstropno hišo
za trgovino in gostilno,
v prometnem kraju Štajerske, z gospodorskiml poslopji, 2 kleti, ledenico, velikim vrtom ln C oralov zemljišča, tn vinogradniško posestvo : hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, njive, travniki, sadonos-nlkl, ln gozd, 8 ornlov — prodani skupaj ali vsako posebej za nizko ceno. -Polovica lahko hipoteka. Pojasnila daje: Ferenc Marija, Loče pri Pnljča-nah,	(p)
Posestvo
naprodaj z vsemi priti klinami. Vsa poslopja v dobrem stanju, elektrika in vodovod v hiši. Polzve se pri: Andrej Križman, Mlaka 13, Komenda, (p)
Velik gozd
prvovrsten, na deželi, travnik 4000 m', vilo v Ljubljani, prodam. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Krasna lega« 3734.
Dvostanovanjsko hišo
elektrika, vodovod, velik vrt, v Industrijskem letoviškem , kraju, pripravna za upokojenca ali pa obrtnika, prodam za 65 tisoč dinarjev. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ljubljanska okolica« 3736. (p
Posestvo
20 oralov orne zemlje v enem kosu, brez gospodarskih zgradb, v občini Markušlea, okraj Vukovar v Sremu, naprodaj Iz proste roke. Interesenti naj se obrnejo na: Jovan Popovlč, trg., Vlnkovci.
Posestvo
19 oralov orne zemlje, travnikov ln gozda v 1 kosu, s stanovanjsko hl-So in gospodarskimi poslopji v Veliki Bršljanlcl, okraj Garešnlce, savska banovina — naprodaj Iz proste roke. - Interesenti naj so obrnejo na: Jovan Ponovlfl, trgovec. — Vlnkovci.	(p)
z dobro ldočo mesarijo, z elektriko ln vodovodom - takoj prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Naprodaj 491« št. 3663.	(p)
Posestvo
(16 oralov, lep sadni vrt, arondirano), zamenjam za večjega na Gorenj skem in doplačam. - Po nudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Med Kranjem ln Radovljico« 8809. (p)
Gostilniško posestvo
na prometnem kraju na deželi, zelo donosno, najemnina gostilne donaša letno 8500 din, takoj prodam z vsem Inventarjem. Tonudbe v upravo »SI.« pod »160.000« St. 3283. (p
Stanovanjska hiša
novo renovlrana, z gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, ob državni cesti Maribor—Slov. Bistrica - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3118.	(p)
Dvonadstropna hiša
velika, v Bredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma ln z velikimi skladišči, ugodno naprodaj. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »kapital« St. 3692.	(p)
Gostilna
v prijaznem mestu severne Slovenije, enonadstrop-na, s tremi gostilniškimi sobami, dvorano ln verando, stanovanjem za gostilničarja in sobami za tujce, mesnico, prostornimi hlevi in 82.411 m" zemljišča, v neposredni bližini, bo proda zaradi lastnikove bolezni. - Za nakup potrebna gotovina ca. 400.000 din. Točnejše Informacije se dobe v pisarni dr. L. Mtihlelsna, odvetnika, Maribor, Sod na ulic* 14.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno noj obraženl posredovalec —i Centa It. oktobra tt. <, telefon 37-33, Ima naprol daj večje število parcel^ kompleksov, posestev, goJ zdov, trgovskih ln itano<4 vanjsklh hiš In vil. - Poj oblaščenl graditelj ln aod-nl cenilec za nasvete brea-plačno na razpolago.
Manjše posestvo
zaokroženo, prodam. Do^ brunje 16 pri Ljubljani;
Dvostanovanjsko hišo
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. B166.
Enonadstropno hišo
z vrtom, v centru mesta, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 485-3656.
Enonadstropno hišo
z vrtom, v centru mesta, prodam. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 485-3616.	(p)]
Hišo z dvema sobama
kuhinjo, shrambo ln ve3 rando, prodam. - Sauep Florljan, Stražunska Pobrežje. Maribor. (p))
Dvostanovanjsko hišico
vzamem v najem. Ponudb be v upravo »Slovenca« pod Slfro »Okolica LJubljane« St. 3598.	(p)]
Stavbna parcela
krasna, tudi več, Ljubih ljana, Dravlje Vod. 257 — naprodaj. Blizu cerkve, šole in tramvaja. (p)
Lepa stavbišča
po 1000 m«, v mestu Mariboru, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor« št. 492-3655.	(p>'
Pozor letoviščarji!
V najem oddam 7 sob po znižani ceni ali pa prodam novo hišo z devetimi sobami ln lepim vrtom. Primerna za vsako obrt. Cena 95.000 din. - Janko Cemažar, Javorje 12, Poljane nad Skofjo Loko. 8
Slava Gril
Knjige o kozmetiki, Krt-ževniška 6. II. nadstr.,-levo.	(r)
Najcenejši zajtrk
ln večerja, dnevno sveže maslo »žirl«, »BlegaS« ln »Planinsko« ter »Jagoda«, sveži Jogurt - v mlekarni »Drama«, Erjavčeva c. 2, telefon 45-49.	(r)
Upokojenca
50—60 let, ki ima veselje do gostilne, poroči vdova. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Srečen dom« 3803.
Gospodična
Iz dobre hiše, želi zaradi pomanjkanja poznanstva poročiti boljšega uradnika ali trgovca od 36—48 let. Dopise v upr. »Slov.« pod »Sreča« št. 3704. (ž),
41 let stara gospodična
premožna, vzorna, poroči značajnega ln podjetnega gospoda v dobri poziciji. Dopise, po možnosti s sliko, poslati v upravo »Slov.« pod »Zaželjen« srečen dom« št. 3642. (ž);
Boljši uradnik
simpatičen in neoporečne preteklosti želi zaradi pomanjkanja znanja zaradi žonltve spoznati zna-čajno, dobrosrčno ln ln-tollgentno gospodično od 22 do 26 let. neomadeže-vane preteklosti ln čedne zunanjosti. Dopise a sliko, ki ee vrne, je podati podružnici »SI.« v Kranj pod »Tiha šruča« it. 5*66. Diskretnost častna stvari
VELIKA IZBIRA
m damske plašče, kostume in obleke ter vse vrste svile v najnovejših v»«reih po zelo nizki ceni nudi t r g o v i n a
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l
Eggfl
Kmečko hranilno knjižico
za 8000 din kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kupim« 3827

25.000 din posojila iščem!
Vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 8871.	(d)
Hranilne knjižice
>•/• obveznice tn druge yrednostne papirje kupuje lil plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Varlbor, Aleksandrova 40
Družabnika
sa trgovino z mešanim blagom sprejmem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Večji kraj« 3748. b
50.000 din posojila
Ififiem na večjo parcelo. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Večje obresti« St. 3802.	(d)
mmm
Krava s teličkom
Bobra mlekarica, naprodaj. Poizve se v Slapnl-Carjevl ulici 9, Ljubljana
S
Kupimo
Kupim Štolfovo knjigo
Ponudbe v upravo »SI.« pod »šoferski Izpiti« 3611
Športni otroški voziček
kupim. Krakovski nasip 10-1. (k)
Majhno kladivo na pero
!<Vfederhamro>ir). kupimo. Ponudbe pod 62.490 na Publlcltas, Zagreb. (k)
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica šL 3
Kupim kočijo
Pismene ponudbe z navedbo stanja ln cene na upravo »Slovenca« pod >Kočija« 3777.	(k)
Prodajam in kupujem
Btarinske slike, klpo in skrinje, porcelan Itd. — »Umetnost« - Cankarjevo nabrežje 25. Ljubljana.
Ježice
hrastove zdrave, suhe ln no plesnjlve. Ponuditi v upravo »Slov.« pod »Ježke« št. 3589.	(k)
Ponudite predmete
ki jih želito prodati, vedno najprej tvrdki: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 (poleg kolodvora Šiška).	(k)
Siaro i smo, zlato zobevte In srebrne Krone
kupujem po najvišjih cenah
A. KAJFEŽ
trpovlnn z urnmi in zlatnino
precizna rlolavnica 7.a popravila vsnkovr-«tn;h ur
Ljubljana, Miklošičeva 14
Stoječ les
ea produkcijo tramov — kupujem stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »S sečnim dovoljenjem. St. 2046.	(k)
Večjo količino drv
ca. 600 vagonov, suhih, zdravih, cepanlc, brez obliko - kupimo. Pismene ponudbe s ceno za 100 kg franko natovorjeno na postaji, poslati fcelezni-čarskl zadrugi s. o. J. v Subotlci.	(k)
Cunje
krojaške odrezke. star papir, tekstilne odpadke ter ovCjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbolter, Maribor, Dravska 15. (k)
starin & kessler
lastnik Starin Frane, »Pri JANEZU« POGAČARJEV TRG 8 — KRESIJA
f!
Pohištvo
POHIŠTVO
I
Moderno in kvalitetno
kuhinje«, spalnice, Jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice tn Jedilnice, orehov les, te od 1600 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška e. 50
Spalnice od 2000 din,
kuhinjske oprave od 800 dinarjev nudi mizarstvo Josip Goljar, Florljanska št. 1. (š)
2e za 5200
vam zdaj prodam vezane, polltlrane krasne spalnice z dolgoletno garancijo. -Malenšek. Celovška c. 258
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1
nasproti »Ničmana.J
češnjevo spalnico
dobro ohranjeno, ugodno proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Slška). (1)
Pozor!
Nove moderne otomane 340 din; modroce is žime 550 din; modroce lz morske trave 176 din; mreže za postelje 88 din, spalne kauče, moderne 1760 din, dobite pri
E. Zakrajšek
Ljubljana, Miklošičeva S4
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica St. t (pri
Gradišču).	<1>
vrhne ln spodnje, mreže, posteljne odeje ln
perje puh najceneje v veliki Izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Fino spalnice
ta orehove korenine, tn
kuhinjsko opremo, poceni proda Krže Frane, pohištvo. Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ulica (.	(S)
Modroce
posteljne mrele, telesne zložljive postelje, otoma-no. dlvane ln tapetniške izdelke n u d t najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik • Mestni tra m Ugoden nakup morske trave, tlme In evilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
ImrmTn
2AHTCVAJTC AAtlPCAlin HATAL04!
MEINEL'HEROLDK
tvo*Nrt( hajb/l MARI&ORu 10»
Gramofonske ploiic
šlagerje, plesne, narodne
harmoniko in pettem samo Din 30"-. — Stare vzamem > račun.
£
SffiSE
llohner harmonike
novi modeli čelo-flauta-bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R. WarblneK
Ljubljana, Miklošičeva e.4
Dobra harmonika ne more
biti nikdar poceni, pač pa vredna cene, dočim namišljena poceni harmonika ni dejansko nikdar poceni, ampak sigurno manj vredna.
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
Dirt 15*—
dokler traja zaloga
K. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesla štev. 25
Znani S Al, VAT CAJ proti ».oljnim kamenčkom in bolečinam žolčneffa mehurja se dohivn pri plavnem zastopniku: Anoteka Sv. Ivana, Zacreb, Knptol 17. -ProspeKte o zdravljenju poSl-Ijamo zastonj.
O. r. S. br. 27870-1936. Bn. 3487.
D. M. C. in C. M. S.
prejico, kvačkanec, krpanec, umetno in šivalno svilo, razne vrsto sukanec, čipko, trakove, naramnice, kravate, žepne robce in drugo galanterijo ter kratko blago vedno po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki
Osvald Dobeic
Ljubljana — Pred Š k o I i j o 15.
Na dobelo. Solidna postrežba. Na drobno.
Velika izbira elastiko.
NAlPOPOL-NEfŠt} } GENERALNO ZASTOPSTVO
fečSCHNilDER
V. v A*-ZAGREB NIKOUCEVA 10
Zastopnika
mineralno-ol jne stroke, dobro uvedenega
Fri odjemalcih takoj sprejmemo, onudbe pod K-46S1 nn Interreklam d. d.
Žagreb, Masnrykovn 28.
Ivan Kacin, Domžale,
tvornlca orgel, harmonijev. Izdeluje orgle, mehanične ln pnou-matlčne, prenavlja staro,
popravlja, uglašuje najceneje. Dobavlja harmonije od 2000, planine od 9000. Zahtevajte cenik!
Lokal
sa vsako obrt alt trgovino, ■ stanovanjem, takoj oddam. Florljanska >1/1.
IAHTCVAJTC •RtlPlAlfN KATALO.I
MEINELlHEROLDw
fYO**/(c«iAJO'L MARIBOR u.'i02
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra e. 17
telefon 20-4>
Velika zaloga vseh vrst
žlmnle, otoman, najmodernejših couch-zof. • V za' < vrtno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo l Točna postrežba I Konkurenčne cene I
ODDAJO:
Oddam
sobo, kuhinjo ln predsobo. Predovlčeva 33.	(s)
Sobo
oddam s 1. aprilom v
centru mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod S667
V Splitu
oddam lepo opremljeno sobo, tudi za krajšo do
bo. Informacijo; trgovina Starin, Pogačarjev trg.
Lepo zračno sobo
opremljeno alt prazno — oddam takoj ali ■ 1. aprilom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. S771.
Stanovanje
sončno, oddam z majem v Dravljah 149, nasproti Kovačeve gostilne. (č)
Gola resnica -
nobena reklama, da Imamo letos najboljša kolesa In šivalne stroje zelo poceni. 6ket, Vransko. (1)
Stanovanja
IŠČEJO:
Stanovanje
Veliko sobo
prašno ali opremljen®, s
posebnim vhodom, oddam za takoj ali pozneje. — Pripravno tudi za pisarno. Poizve se na Poljanski cesti 29.	(s)
IŠČEJO:
Pisarniški lokal
v centru ali bližini Iščemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pisarna« št. 3800.	(m)
Gostilno,
krčmo ali vlnotofi v Studencih pri Mariboru, vzamem v najem. Najemnino plačam za pol leta naprej. Naslov v upr. »SI.« pod St 3680.	(m)
ODDAJO:
Pisarno
obstoječo lz 2 sob, prikladno tudi za trgovino ali denarni zavod, oddam. Pojasnila daje upravitelj dr. Tomlnšek, Kralja Petra trg 2.	(n)
Krasni trgovski lokali
v centru mesta (Ajdovščina), so v kratkem oddaje. - Informacije daje »Jugotehna«, Gosposvetska cesta 3, levo. (n)
Lokal
primeren za vsako obrt. ln dve sobi za 350 din v bližini mesta oddam. Poizve sa v upravi »Slovenca« pod št. 3887. (n)
' Trgovski lokal
na zelo prometni točki -oddam. Vprašati v trafiki na Zaloški cesti pri novem mostu, Ljubljana. -Prednost Imajo trgovke z mešanim blagom. (n)
Lepi dvoriščni lokali
primerni za delavnice, pisarne ali slično ln suha prostorna skladišča, v najstrožjem centru mesta - se oddajo. Informacije daje »Jugotehna«, Gofpo-svetska cesta >t levo. (n)
dveh sob ali ene sobe s
kabinetom — Išče mirna družina. Ponudbo upravi »Slovonca« pod »Zadovoljno«.	(c)
Sončno stanovanje
dveh sob, udobno, Išče zakonski par brez otrok za avgust. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 3878.	(č)
Stanovanje
dvosobno ali enosobno s
kabinetom lščo tričlanska družina za r^aj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3782.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, event. kabinetom, Išče za 1, maj dvočlanska družina višjega Javnega uradnika. Ponudbo upravi »Slovonca« pod »Siguren plačnik« št. 3865.	(C)
Novoporočcn par
lSče trisobno stanovanje z vsem komfortom ln pritiklinami z mesecem majem ali Junijem v naj bližji okolici centra, po možnosti v vili s souporabo vrta. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Sončno« št. 3527,	(č)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam starejšim osebam
Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3880. (č)
Več stanovanj
čistih ln sončnih, oddam s 1. majem na Gosposvet-skl cesti 10. Informacije prt hišnici.	(6)
4 OD 8 PREMIJ
pravkar zaključenega 37. kola
so padle tudi tokrat na pri nas kupljene srečkel IZŽREBANE SO BILE:
NADALJE:
Trisobno stanovanje
sončno, visokopritllčno. s kopalnico ln vrtom, oddam s 1. aprilom. Hotl-mlrova 14 (v bližini kino Šiška).	(č)
Stanovanje s hrano
In vso oskrbo oddam 2 upokojencema za mesečno po 350 din v bližini Stične. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3793.
Stanovanje
sobe ln kuhinje* v Medvodah, oddam takoj ali za letno sezono. — Lepa sončna lega. Naslov pove uprava »Slov « pod S737.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln vsemi pritiklinami oddam za 1. maj v Ilirski ulici 12. Poizve se pri g. Tavčarju, Ilirska ulica 12. Ogled stanovanja od 11—12. (č)
Enosobno stanovanje
s kuhinjo, odprtim balkonom ln pritiklinami, sončno, v prijaznem kraju. oddam z aprilom mirni stranki z ono ali dvema osebama. Pripravno za upokojenca. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3 608.	(č)
Din l,ooo.ooo		(en mfUjon)	St. 54864
n	5oo.ooo	(pol milijona)	„ 43723
tt	5oo.ooo	(pol milijona)	„ 97115
tt	4oo.ooo		„ 74557
tt	2oo.ooo		„ 34513
rt	2oo.ooo		„ 88500
tt	2oo.ooo		„ 16154
tt	2oo.ooo		„ 83739
tt	loo.ooo		„ 67439
tt	loo.ooo		„ 96783
tt	loo.ooo		„ 44519
tt	80.000		„ 9183
tt	80.000		„ 93336
tt	80.000		„ 69134
n	80.000		„ 91746
tt	80.000		„ 64865
poleg velikega števila dobitkov po din 60.000*—, 50.000—, 40.000'— itd.
fefednje žrebanje I. razreda 38. kola:
14. APRILA 1939
Cena srečk:
srečka
din 200"—
srečke
din 100'-
l/4 srečke
din 50"-
Strogo solidno, točno in diskretno poslovanje! Vsi dobitki se izplačujejo takojl GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. R E I N I DRUG
GAJEVA 8 ZAGREB ILICA 15
Imena in naslovi dobitnika se NE izdajo v javnost.
Inserirajte v ,.Slovencu" I
Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru,
Stev. 212/39.
Predmet: Razpis volitev skupinskih zaupnikov članskih skupin in njih namestnikov.
Razglas
V	smWu § 11 društvenih pravil in na podlagi sklepa upravnega odbora od 20. februarja 1939 razpisujemo volitve zaupnikov in namestnikov članskih skupin, ki bodo:
a) dne 23. aprila 1939 od 8 do 18 za članske skupine od I. do XVI.
b) dne 23. in 24. aprila 1939 vsakokrat od 8 do 18
za članske skupine od XVII. do XX.
Kandidatne liste za posamezne članske skupine od I.—XX. «c vlagajo pri zaupniku dotične članske skupine, kateri pripada, in sicer dne U. in 12. aprila od 14—18, kakor je razvidno iz razglasa.
Seznam članov za posamezne članske »kuplne od I.—XX. je na vpogled pri zaupniku dotične članske skupine dne 18. marca od 14—18 in 19. marca od 8—12.
V	ostalem opozarjamo člane in članice na podrobni razglas, ki je nabit v društveni pisarni v Mariboru, Aleksandrova c. 65 in pri službenih edinicah ter na razpolaga tudi pri zaupnikih članskih skupin.
Maribor, dne 12. marca 1939.
Za upravni odbor: Lorger Simon, 1. r. Pšeničnik A., 1. r.
IEB53IHI
Sackov plug in kočijo
dobro ohranjeno - poceni prodam. Bartol, Laško 69
Nov mlekarski voziček
poceni proda Iskra, VIS.
čebule, česna in čebuljčka
večjo količino, proda Javno skladišče nasl., Celje.
Moško kolo
ie novo, prodam. Fodbev-šek, Oblrsko 4, ob Celov škl cesti.	(1)
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Prima kolesa
tudi na obroke. - Dajem Karancljo. Kmetlfi Ciril, Dob prt Domžalah. (1)
Med
prvovrsten. B kg po pošti
85 din franko, cene na debelo pismeno. A. Maček. Vrhnika.	(I)
Rdeče oranže
Belo sladko ln sočne — prispela Bveža partija — od 5 kg naprej po engros ceni. »Jugosad«, Resljeva št. 4.	(1)
GUMBI
raznih vrst in velikosti, v zelo veliki izbiri, po konkurenčnih cennh in solidni postrežbi pri:
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Pred škofijo 15.
Ogled brezobvezen.
Na drobnol Na debelo!
Erfortska semena
pri Plntarju, Gosposvet-ska 14.	(1)
Vrtne maline
12 sadik 30 din, 25 sadik 60 din, s poštnino vred prt sadjarstvu Dollnšek, Kamnlca, p. Maribor. (1)
Prodam
različno ključavničarsko orodje, škarje, prešo, varilni aparat ln drugo. — Naslov v upravt »Slovenca« pod št. 8876. (1)
Kočijo
novo, naravno lakirano, lahko, poceni prodam ali zamenjam za slabšo proti doplačilu. Iskra, sedlar, Vič.	(1)
Kolesa!
Oglejte si veliko nalogo prvovrstnih znamk z garancijo. Zelo poceni jih prodaja Triglav, Resljeva 16.	(1)
Svetovno znane nemške znamke
»Brenabor«
dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, s nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Marlbort Aleksandrova 44
POMLADNE NOVOSTI
za dame ln gospode nudt po nizkih cenah
Oblačilnica za Slovenijo,
Ljubljana, Tyrševa 29,
hiša Gospodarske zveze.
štajerska jabolka
še na zalogi. - Trgovina Martine, Tyrševa 17. (1)
Vagon la. sladke krme
naprodaj. Cena po dogovoru. Vprašati pri Stojan, Dramlje 10.	(1)
Prodam
dvoje vreten ln dve trl-
bt, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. — Jož« Košir, valjčni mlin, Bkof-Ja Loka.	(1)
Pristen cvetlični med
trčen, naprodaj po 16 din kg (ranko Novo mesto. -Razpošiljam od 10 kg naprej. - Alojzij Hudoklln, čebelar, Brusnice prt Novem mestu.	(1)
Poceni naprodaj
več koles, novih tn rabljenih, Slngerjevlh, Pfaf-fovlh ln raznih drugih šivalnih strojev ter otroških vozičkov pri »Promet«, Napoleonov trg. (1)
Semenski oves
vrste »Sval6f«, ln beli »Klršes« — priznan od Osrednje komisije za ee-menogojstvo, ln semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni Jabolčnik, Ima naprodaj Uprava Julto Metnl, Apa-Ca.	(1)
AlPEKO plošče
"WS

Hidravlično stisnjene Terrazzo In druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke lz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti:
„ALPEKO"
INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA
Ljubljana, TyrSeva c. 48
Telefon: 29-30.
Dve moški kolesi
znamke DUrkopp ln Gert-ke, ln dva fotoaparata -proda Alojz Car man, Sora, Medvode.	(1)
| Semenski krompir
prvovrsten, prodam. — ' Skerjanc, Radomlje. (1)
25 nizkih vrtnic
Ia. kakovosti ali 50 nizkih vrtnic II. kakovosti, v najrazličnejših prekrasnih barvah 100 din; 12 nizkih vrtnic I. kakovosti alt 25 II. kakovosti 60 din; 12 vrtnic plezalk, vmes vedno cvetoče, zdrave, najlepše sorte 60 din. Vse s poštnino ln zavoj-nlno ter navodilom vred. Sadike lastnega pridelka, na prostem, brez umetnih pripomočkov odgojene. V zalogi so še tudi drevesca breskev, češpelj tn jabolčnih grmlčev. Sadjarstvo Dollnšek, Kamnlca. p. Maribor.	(1)
čitajte »Slovenca« 1
Semena
garantirano kaljiva — ee dobe v strokovni semenski trgovini Štefan Lav-rlč, Domžale, Ljubljanska št. 78.	(1)
Prodam
sedlarsko ln tapetniško delavnico z vso zalogo ln orodjem v večjem mestu Slovenije. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 490-3652.
Orodje
knjlgroveško ln fotograf
sko, prodam. Ignac Pre logar, Praproče, St Vid pri Stični. '	(1)
Victoria, Diirkop, Vesta
ln druge svetovne znamke blelkle ln šivalne Btro-je. Sprejemamo zastopnike. Damo na obroke. — Sket, Vransko.	(1)
STRODI
šivalni stroj »Singer«
veliki čevljarski cilinder poceni naprodaj. Vegova št. 8, Stembal.
Elektromotor
1—i konj. sile, rabljen, kupi Remškar, Brezovica št. 25 pri Ljubljani, (f)
Šivalni stroj
pogrezljiv — poceni prodam. Hermes, Start trg št. 21-1.
Trgovci
Zakaj spite, poglejte, kaj se ne da prodati pri vas, pa lahko zamenjate za nova kolesa, radio ln šivalne stroje. Opišite, kaj Imate ln kaj želite. Pošljite v upravo »Slov.« pod »živimo« št. 2646. (1
šivalni stroj
Grttzner, pogrezljlv, tovarniško nov — ugodno prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska cesta 31.
Agregat
na bencin, 5 ks, dlnamo
2'/i Kw, 220 voltov, prodam za 10.000 din. - Naslov; M. Ilolzl, Celje, Sp. Hudinja 49.
Šivalne stroje
prvovrstnih znamk, tudi rabljene krojaške ln čevljarske od 300 din naprej, zelo poceni prodaja Triglav, Resljeva 16.
IMIIfflllMI
Prodam poltovorni avto
Sevrolet, 800 kg nosilnosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 3873.	(f)
Motorno kolo
Sachs, 98 ccm, v najbolje
Sem stanju, zelo ugodno prodam. Srečko Porenta^ St. Vid nad Ljubljano 611
»lilo« motor
125 ccm, dobro ohranjen^ proda Ciril Ivregar, trsj s sadjem na vogalu Igriške ulice 3.	(f)]
Avto
Tovorni avto
2-3 tone, dobro ohranjen, kupi M. Duhovnik, St. Vid nad Ljubljano.	(f)
Avto »Ford«
V 8, naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3702.	(f)
Pletilni stroji
štev. 8—50 ln 8—70 cm, Ueberdeck stroj in drugi naprodaj. — Haušild, Tovarniška 27.
Šivalni stroji
proti gotovini, kakor tudi na obroke. Zahtevajte prospekte. Sprejemam zastopnike. Josip Uršič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozički, Celje, Narodni dom.
Motorno kolo DKW
200 m', 3000 km voženo, ugodno prodam zaradi nakupa močnejše tipe. -Taksa za 1939 plačana. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3792.	(f)
Avto - interesenti, pozor!
Ugodno se prodajo razni rabljeni avtomobili: Opel, Ivadett, 01ympia, Moriš, tovorni Ford 8 cyl„ dva Blltza ter razne druge znamke. Vsi avtomobili so v najboljšem stanju. Informacije pri Opel zastopstvu, F. Solman, Celje.	(f)
4-sedežna limuzina, ▼ do^
brem stanju, mala pora-? ba bencina, relo ugodno naprodaj. Pojasnila daja H. K 1 o b u č a tl Beltinci^ Prekmurje.	.(f)]
Zaslužek
Potnikom
tehnične stroke, kakov tudi monterjem nudim a prodajo prvovrstnega predmeta Izdaten zaslužek. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Elektrika 487« 3654. (1)|
Lepo bodočnost
st lahko ustvarite z za5 stopstvom v vseh večjih' mestih ln trgih dravske banovine z blagom, katerega uporablja vsaka Industrija, obrt in pisarna^ medicinski Institut terr sploh vsaka hiša ter vsaka poedina oseba, ker jo prvorazredna in b r e a konkurence. Podeli se v samoprodajo za vsak rajon. Potrebno je malo kapitala. K ponudbi v upra-' vo »SI.« v Mariboru pod »Bodočnost« št. 481-3614 priložite znamko za 6 din za vzorec,	(z)]
t.l.
Tudi oni, ki nc verujejo v svojo srečo, naj poskusijo igrati v domači kolekturi
,.Vrelec sreče"
ker tu je sreča doma.
Cena srečk:
cela......Din 200'—
polovica .... Din 100'— četrtinka . . . Din 50'—>
Žrebanje drž. razr. loterije I. razreda 38. kola bo 14.
V tem kolu bo državna razredna loterija izplačala igralcem
65 milijonov dinarjev.
Sedaj je čas, da si tudi Vi poiščete srečo v moji kolekturi ,,Vrele« Srefe", zato Vas vljudno vabim, da se udeležite žrebanja v 38. kolu. Prepričan sem, da bodete tudi Vi imeli uspeh, kajti sami se lahko uverite, da je mnogo pri meni kupljenih srečk zadelo visoke zneske, kar je edini dokaz zaupanja mojih stalnih odjemalcev.
Veliko število dobitkov, a še večja je možnost, da odpade na Vašo srečko eden izmed številnih dobitkov, zato ne zamudite prilike in še danes naročite srečko v moji kolekturi, ki se odlikuje po velikem številu srečk raznih serij ter hitri, točni in strogo solidni postrežbi ter takojšnem izplačevanju dobitkov.
Z željo, da bi se odzvali mojemu povabilu, se Vam priporoča
domaČa glavna kolektura
„VREL
Žrebanje I. razreda bo 14. aprila 1939
Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14
Skrivnost	6
amerikanskega jezera
Naj bo tako ali tako, v sredo večer, dne 23. septembra Mariner ni bil navzoč pri veseli trojici prijateljev, ki jih je Mr. Bruce zbral krog sebe. Treba je pristavili, da je za Mr. Brucea sreda posvečena temu, da zbere na la dan svoje tri neločljive prijatelje k obedu in ga igrajo kakšno burno partijo na karte.
Najbrž se je Mrs. Bruce, velika, a suha žena, častna predsednica mnogih človekoljubnih društev v Ul inoisu, umaknila vsako sredo v svoje sobane le zalo, da ne bi molila s svojo navzočnostjo teh gospodov. Med boljšo družbo v Chicagu se je šuš-ljalo, da se Mr. in Mrs. Bruce ne razumeta kaj dobro. Ta zgodba ne pove o tem ničesar bolj jasnega ...
To sredo, 23. septembra, so se zbrali kakor po navadi trije prijatelji Jeroma Brucea pod dobrohotnim predsedstvom svojega gostitelja v mali 6obi za kadilce, ki je bila poleg sodnikove pisarne. Štirioglata miza, zelen prt, d\a kupa kart, kozarci in častitljive steklenice starega \vhiskyja: kaj bi bilo še treba tem gospodom, da bi bili popolnoma srečni*
Prav v tem hipu se je Gerald Farringdon, ki jo bil soigralec Mr. Brucea, prevrnil vznak s svojega stola in se bučno smejal, med tem ko se je Aleksander Marsh kar dušil od smeha, ko je poslušal fantastično zgodbo, ki jo je pripovedoval Neighbour, ta talentirani časnikar.
>V resnici,« je rekel Neighbour, ne da bi nehal žvečili cigaro, »našega prijatelja Monara zelo nadleguje senca tega Devila Palha. Prepričan sem, da tudi ponoči sanja o njeni. Vprašanje je, Devil Path... ni čisto enostavno nadzornik Mo-nar sam.«
Ali ni bila to sijajna šala? Ha! Ta Neighbour jih je vedel precej mastnih... Devih Path I Ne. toda.,.
»Sodnik,« je vzkliknil načelnik policije, »misel našega prijatelja Neighboura ni tako neumna. Treba bi bilo, da odpremo oči. Kaj mislite o tem?«
In štirje gospodje eo bruhnili v smeh. Štirje? Ne, kajti Neighbour se je zadovoljil le e tem, da se je nekoliko namrdnil zaradi šale, ki se mu je tako posrečila,
»Štiri kare, pravim,« je izustil trenutek pozneje.
»Jaz rečem peti« je zatulil njegov soigralec, bankir Marsh.
»Šest pikov,« je takoj povzel sodnik.
»Proti I«
»Proti.«
»Oba sta bedaka,« se je zadri časnikar in vsi so bruhnili v smeh, kot da so bile te besede nocoj najbolj smešne.
Igra se je kmalu začela. Farringdon je razložil svoje karte po mizi in sodnik je začel klicati. Bankir je vsakokrat, ko je odvil zgibek, prav po indijansko zatulil. Res, kako sijajen večeri Kako so se ti gostje zabavali v nemotenem mirul
Toda, kako obžalovanja vredno je tudi, da si je Devil Path vtepel v giavo, da ga bo prekinil. Devil Path? Prav za prav ni on skalil tega sijajnega razpoloženja, a priznati je treba, da je imel pri tem precejšen delež.
Ko je sodnik zgubil zadnji zgibek, je zabrnel v sosedni sobi telefonski zvonček.
»Salamenski lopov, kakšna predrznost, da vas moti,« se je jezil Neighbour.
»Presneto me srbi, da bi ga pustil zvoniti, dokler se mu bo ljubilo,« je pripomnil sodnik.
Vendar se jc dvignil in odšel v pisarno.
»Ne bom dolgo, ne bojte sel« je vzkliknil, ko je zaprl vrata za seboj. »Le razdelite karte!«
Minilo je pet, deeet minut.
»Roljše je, da končamo,« je godrnjal Farringdon, ko je razdelil karte. »Zakaj se ne vrne?«
Prav ko je izgovoril te beoede, so se odprla ▼rata in na pragu se je pojavil Mr. Bruce.
Mr. Bruce? Toda... kaj se mu je pripetilo? Zakaj ta smrtnobledi obraz, te preplašene oči, ta zbegani pogled?
»Bruce,« je vzkliknil bankir Marsh, »kaj pa
vam je?«
»To. . to je strašno!« je odvrnil sodnik « hripavim glasom. »Veste... veste, kaj mi je povedal?«
»Kdo?« je vprašal Neighbour.
»Nad ... nadzornik ...«
»Monar?« je vprašal načelnik policije.
»Da, Monar. Pravkar mi je rekel, da... da je Devil Path mrtev...«
»Kaj?«
»Kaj pravite?«
»Devil Path inrtevk
»Glej, Bruce...«
»Da. mister. Zdi se, da se je ubil pri avtomobilski neereči na cesti Mihvaukee.«
Nekaj časa je bilo vse tiho. Vsi so osupnili. Devil Path mrtev! Žrtev avtomobilske nesreče na ulici . . .
Bankirju Marshu so vse karte popadale na kolena. »Srčast« as, kralj in dama; »pikov« as, devet, sedem in pet; »karov« kralj, sluga, deset in šest; »deteljna« dama... Prijatelji eo mu lahko vso pregledali. Nič se ni brigal zato. Devil Path mrtev?
Kaj pomagajo svetu vee partije bridgea!
Farringdon je nepremično gledal sodnika. Bil je kakor okamenel, roke so se mu tresle.
Časnikar je bil skoraj popolnoma omamljen. A vendar je prav on prišel prvi k zavesti. Odločno je vrgel ugaslo smolko na preprogo in jo jezno s peto poteptal.
»Toliko slabšo zanj!« je izustil, zmajal z rameni in na dušek izpraznil kozarec whiskya, ki je bil poleg njega.
»Toda to je nemogoče,« je vzkliknil načelnik policije.
In bankir je dodal:
»Glej, Bruce... bodimo rceni! Edo vam je
povedal to novico? Monar?«
»l)a,< odgovori 6odnik. »Monar mi je telefoniral ..,«
»In ga niste vprašali, če je že pri pravi pameti?«
»Ne... Da... Rekel mi je: »Imam dokaze, zanesljive dokaze. Ne moremo dvomiti o emrti Devila Patha ...«
»Ali ga je ugotovil? In ali sploh vedo, kdo se skriva pod imenom; Devil Path?«
»Zdi se, da je ugotovitev nemogoča,« je odgovoril sod nik. »Devil Path jo pojiolnoma popačen. Toda.. Monar bo prišel. Naznanil mi je obisk...«
»Sem bo prišel?« zagodrnja Ncighnour in na-mrši obrvi.
»Da, v nekaj minutah bo tu... Pokazal nam bo svoje dokaze.«
»Toliko slabše,« je vdrugič vzdihnil Neighbour. »Devil Path mrtev... to je pravo maslo za vse chicaške časnikarje, kajti ta' mož ni karsibodi. Na njegov račun so lahko pripoveHovali tudi najbolj neverjetne stvari: ljudje eo kar požirali!«
»Ne preostaja vam drugega, kakor da sporočite novico dnevniku, Neighbour,« je zamrmljal sodnik in se skušal nasmejati.
»Mojemu dnevniku se ne mudi,« odvrne Neighbour. »Ko že čakamo, mi dajte, gospod sodnik, eno vaših sladkih cigar, kajti v tem razburjenju sem tisto smolko, ki sein jo s takim veseljem kadil, spustil na tla.«
Prej ko v treh minutah se je pojavil na pragu glavni nadzornik. Lahek nasmešek je razsvetljeval njegove poteze, nasmešek zmagovalca.
»Ali ni to imenitno, gospod!« je vzkliknil. »Tu je končna točka pustolovščin Devila Patha!«
»To je čisto navaden norec!« je dejal Neighbour.
»Oh! jasno,« je povzel Monar. »Za vas časnikar^ je ta novica nesreča. Končani so dolgi članki, ki v resnici ne povedo ničesar, senzacionalni naslovi in podnaslovi, fantastična ra/.la-tjanja, »ijajne domneve, povpraševanja...«
Blag« ca
damske
plašče, kostume in obleke
ter vas vrste svile ▼ najnovejših modnih vzorcih
l
»PRI ŠKOFU«
L3UBL39HS
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
70 letnica obstoja
nato posebne ugodnosti!
KAPPEL
odlični nemški pisalni ■troji, najmodernejše konstrukcije. - Razni modeli, tudi na obroke pri
Kieindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova H
Mesarski voz
i B I sedeži prodam. Ježl-ca 15.	(1)
»II
Filmski aparat
posnemalni, kopirni ln predvajalnl prodam. — Ogled med 15. ln 18. uro. Naslov v upravi »Slovenca« 3833.	(1)
4 trgovine z meš. blagom
y mestu Zagrebu, naprodaj. Ponudbo v upr. »SI.« pod »Izvrsten posel« na Publietas, Zagreb. (1)
Medarna
Prva Specialna trgovina k a med, Ljubljana, Židovska ul. 8, nudi prvovrstno sortiran! cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkušenejših Čebelarjev. po najnižji cent. Na debelo tn na drobno.
Pritlična drevesa
proda za polovično ceno Babnik, Tomačevo, pošta Moste. '	(1)
Manufakturno trgovino
v Ljubljani takoj prodam. Potreben kapital cca. din 230.000. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Centrum« št. 3778.	(1)
Damsko in moško kolo
»Puch« specialni luksusnl model, malo rabljena — zelo poceni naprodaj. Li-kalnlca, Ljubljana, Vegova ulica 12.	(1)
Semenski krompir
Onelda, Jubel, Wohltmann priznan po osrednji komisiji za semenogoj-stvo - dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični. (1)
Semenski oves
ribniški fižol, črno deteljo, banaško lucerno, gra-lioro, peso, trave ln druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v LJubljani, Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča). Fižol tudi zamenjamo.	(1)
Sveže najfinejše
norveško
ribje ol£e
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim te slabotnim osebam
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6. Brezobvezen ogledi
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošna iro. družba z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun.
Otroški voziček
globok, crem, poceni prodam. Pogačnik, Kolezlj-ska 38-11.	(1)
Kurivo X
po najugodnejši ceni
drva, koks, la trboveljski premog brez prahu
Vinko Podobnik
Tržaška c. 16 — tel.33-t3
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
f svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št 5
Zahvala
Ob smrti naje ljubljene hčerke
Anice Koblar
tretješolke uršulinske gimnazije
•e zahvaljujemo vsem, ki eo nam kakorkoli izkazali svojo pomoč in sočutje. Posebej se zahvaljujemo g. profesorju Janku Mlakarju za tolažilne obiske v bolezni, gg. zdravnikom dr. M. Rusu, dr. Misu, dr. Cibru in dr. Jamšku, preč. duhovščini z Ježice, g. p. Kalistu Langerholcu, ravnateljstvu uršulinske gimnazije, čč, gg. profesoricam, učenkam, Dekliškemu krožku na Ježici za častno spremstvo, vsem, ki 60 rajnici poklonili številno cvetje ter jo spremili k večnemu poičitku. Bog povrnil
Žalujoči starši in bratje.
Brez posebnega obvestila.

Umrl je dane« naJ dobri soprog, oče, star! oče, brat ln tast, gospod
Ignacij Lah
častnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ ponedeljek 13. marca 1939 ob 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, dne 11. marca 1939.
Žalujoče rodbine Lah, Vrhunec in Hrovat
Zahvala
Našo bol in žalost ob smrti naS*
Tilke Sarabon
eo nam pomagali lajšati mnogobrojni izrazi sožalja in sočustvovanja. Vsem onim, ki so čutili z nami, se na tem mestu toplo zahvaljujemo; zahvaljujemo ae onim, ki so spremili drago po-kojnico v tako lepem številu na njeni zadnji zemeljski poti, zahvaljujemo se pevskemu društvu »Ljubljana«, darovalcem vencev in šopkov itd.
Sveta maša zadušnica za rajnko Tilko ee bo darovala na dan njenega godu v torek 14. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi [r Ljubljani.
Ljubljana, dne 12. marca 1939.
Dr. Vinko ha Mitja Šarabon ter ostalo sorodstvo.
Continental
mesečno po Din 200"—; za državne uslužbence po Din 100'-,
Ivan Legat
Ljnbljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Stolpno (cerkveno) uro
prodam. Ogleda so lahko pri kovaču Franc Pllovcu, Zg. Besnica 5.	(1)
Iftssa
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Največja izbira
vsakovrstnih dobro ohranjenih predmetov Je vedno pri: ABC, LJubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Slška). (1)
»Pionir« plinsko svetilko
300 sveč, poraba 12 ur na liter petroleja, popolnoma novo, proda Moran Vinko, trgovec, Kamnica pri Mariboru.	(1)
»Presto « koleia
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Velika izbira modnih kamgarnoT in sukna *a nove pomladanske obleke in površnike za gospode
R.
»PRI ŠKOFU«
LJUBIM
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
70 letnica obstoja
zato posebne ugodnosti!
Sadno drevje
se zaradi opustitve drevesnice prodaja po zelo ugodni ceni. Suha št. 21, Škofja Loka.	(1)
MVEtEBIT'
otroški vozički
ZAGREB, Mesnička ul.7/11. na dvorišču
Najnovejši do aedaj se nevl-dem modeli za 1939 v speci | alni in najve6)i trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo Cenik 8 slikami brezplačno, izrežlte oglas zaradi naslova.
r
STOLI
tako-le trdni
Zahvala
Ob bridki izgubi naše predobre sestre, tete in svakinje
Marije Muck
izrekamo -rčno zahvalo vsem, kf so ae ji poklonili > cvetjem in jo spremili na njeni poslednji poti, kakor tudi vsem, ki so kakorkoli blažili srčno bol ob pretežki izgubi.
Maša zadušnica se bo brala 15. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra,
Ljubljana, 11. marca 1939.
Rodbini Muck • Štrekelj.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in
nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, najboljšega očeta, brata, zeta, svaka in 6trica, gospoda
Flere Viktorja
prokurista Ljubljanske kreditne banke ▼ Ljubljani,
ga obsuli s cvetjem ter počastili na
katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala,
Ljubljana, dne 11. marca 1939.
Globoko žalujoči ostalL
Vsem prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, 6vak in tast, go<pod
Franc Sprogar
upokojenec drž, žeL
ter se preselil po dolgi, mukepolni bolezni, 10. t. m., v 61. letu starosti, previden s tolažili svete vere, v boljše življenje.
Pogreb dragega pokojnika bo 12. t. m. ob 2 pop. iz hiše žalosti 2elcznikarjeva ul. 5, Šiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Frančiška v Šiški 14. t. m. ob */»!. Ljubljana, Slov. Bistrica, Dunaj, 11. marca 1939.
Marija roj. Tomažič, soproga; Mari)a, hči; Oto, sin; Karel in Simon, brata Zofija, sinaha; Oto, vnuček in ostalo sorodstvo,
in ostala oprava SAMO pri Speci« jalni tvornici upognjenega pohištva
THONET-MUNDUS
d. d. Varaždin
ZA: KAVARNE. GOSTILNE. HOTELE, TERASE. KINOMATOGRAFE. PISARNE, ŠOLE IN PRIVATNA STANOVANJA
Zahtevajte ▼ vseh trgovinah pohištva izključno samoi
Original ..THONET" stole
ODPRODAJA
O
radi selitve večjega kvantuma
ČEVLJEV
moških Štev. 40, 4f, 46 po Din 90'—»
* • Je* « ^mh"
ženskih vseh vrst ... po Din 60'—• otroških vseh vist Din 30'— do 45'—«
Prodajalna čevljev
..TRIUMF"
LJubljana, Kolodvorska ul. 11.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nns je za vedno zapustil, po kratki in mučni bolezni, gospod
Anton Majerhold
posestnik in gostilničar
danes, dne 11. marca 1939, ob 9 dopoldne, previden s tolažili svete vere.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek', dne 13 marca 1939 ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Mozirju.
Mozirje, dne 11. marca 1939.
Žalujoča Sena Mnrijn; Marija, Antn, Pepca, Vilko, Edi, Cvetko, otroci — ter ostalo sorodstvo
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Stritarjeva 2 Eskompt menic
Ugodni trgovski krediti	Telefon 21-49
Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 3%
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve.
Ob modernizaciji našega podjetja Vam nuflimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. 3
POHIŠTVO!
E. ZELENKA
USN0I.1I
za
Najprihladncjša (la sedanjosti
Brezplačne ponudbe, navodila
LIGN0LIT"
»»
Prvovrstne reference!
RadeCe pri Zid. mosta
tovarne delavnice restavracije trgovine bolnice pisarne stanovanja itd.
Darila za Jožice
krasne ročno delane blazine, jopice najnovejših modelov, nogavice iz lastne pletarne v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
KAMGARN
za moške obleke od 68 din naprej pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
Lepe magnolije
razne vrste trajnic, potonke, ciprese, mačehe in dr. po zmernih cenah proda
URBANEK FRANC, vrtnarstvo, Maribor, Kralj-Matjaževa ul. 7.
Mlinar)! I
Umetni mlinski kamni, za vsako meljavo in vsako velikost, najboljši in najcenejši pri
S. FORSTNER1Č
mlinostavsko podjetje
Maribor—Melje
Goldnerjevi
mesarski aparati
Osnovano 1906
BRATJE GOLDNER
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE	SUBOTICA
Itiancjji^ictoria
Vse velikosti od 100—500 ccm kakor tudi rezervni deli.
Zastopstvo:
I.Hojnih, Maribor
Frančiškan, ul. 13
Zahvala
Ob bridki izgubi ljubljene soproge, zlate mamice, sestre in tete, gospe
Marija Schulz roj. Erklavec
smo prejeli toliko izrekov sožalja, da se nam ni mogoče vsem posebej zahvaliti. Posebno zahvalo pa smo dolžni č. duhovščini, preč. g. župniku Jenku, ki jo je tolažil ob njeni težki bolezni, gg. pevcem društva »Sloga« in cerkvenim pevcem iz Zelene jame za v srce segajoče žalostinke, vsem zastopnikom društev iz Zelene jame in Most, vsem, ki ste ji z obiski lajšali težko bolezen, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala.
Ljubljana, dne 12. marca 1939.
Žalujoča rodbina Schulz.
ZAHVALA. Za tople izraze sožalja ob smrti naše miljene, nad vse ljubljene hčerke
NIKICE
učenke II. razreda na vadnici
izrekamo vsem svojo najlepšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo gdč. vadniški učiteljici Ivanki Prosenčevi za vso ljubezen in pozornost, ki jo je izkazala z blagopokojno, dalje preč. gosp. katehetu Pintarju za tolažilne obiske, gg. zdravnikoma primariju dr. Blumauerju 'n dr. Jamšeku za njihov trud, g. direktorju Drž. učiteljske šole, učiteljstvu Dekliške vadnice in njenim sošolkam za spremstvo in poklonjene vence. Prisrčna hvala ge. Ivanki Tomšičevi, ki nam je ob težki uri stala ob strani, g. ravnatelju električne cestne železnice inž. Zenkotu za njegovo veliko naklonjenost ter Lichtenturnovemu dekliškemu zavodu za ginljivo petje, šopke in cvetje, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in spremili do prezgodnega groba, naj plača Bogi Ljubljana, 12. marca 1939.
Viljko Marolt.
Razpis
Cerkveno predstojništvo v Ajdovcu pri Žužemberku razpisuje službo
cerkovnika in organista
Prednost imajo oni, ki so prosti vojaške službe in
tudi obrtniki. Prošnje naj se vlože do 20. marca 1939. ^ " " ' ^ " ' ^
NOGAVICE in ROKAVICE
za dame, gospode in deco v lepi izbiri nudi po najnižjih cenah:
Osvald Dobeic
Ljubljana, Pred Škofijo 15
Prodaja na drobno in debelo.
^Iflr^Si^S*" Dvokolesa,	«Tainl stroji
nov«nli modelov »otorjl, trlcUclJl pogresljlvl
Po lelo nlrtcl eenll Ceniki frankol .faiBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, KarlOViKa 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 28
Avtomobilisti
mehaniki in vsi, ki rabijo mazilna olja, pozor!
Originalna amerikanska pensylvanska avtomo-torna olja. — Avto »C« olja in avto masti. — Strojna olja vseh vrst. — Cylinderska olja za pregreto in mokro paro. — Tovotne masti in masti za krogljične ležaje. — Einugalno vrtalno olje, kalilno olje. — Ricinovo olje. — Glycerin. Bela olja za line stroje. Avtobencin. Dieselnafta. Stalno v zalogi, zahtevajte ponudbel
BENZ OIL SERVICE
A. Hmelak LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 35 a.
Iskrena zahvala
Ob priliki izgube našega soproga, strica, svaka, gospoda
Alojzija Mekina
ključavničarskega mojstra
izrekamo najtoplejšo zahvalo čč. duhovščini, Združenju ključavničarskih mojstrov, Gospodarski zadrugi ključav. mojstrov, Obrtniškemu društvu, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili rajnkega na njegovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 12. marca 1939.
žalujoča soproga Zinka Mekina
Zahvala
Vsem, ki so nam stali ob strani ob priliki smrti našega ljubega moža. očeta in starega očeta, gospoda
Antona Črpanj
ter nas tolažili, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. Bračku za njegovo požrtvovalnost in izredno skrb, Krščanski ženski zvezi, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem iskreni Bog plačaj!
Maribor, dne 10. marca 1939.
Žalujoča rodbina Črpanj.
K Bogu je odšla po plačilo ljubljena žena, mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Ivana Tršar
roj. Kremenšek
Pogreb drage rajnlce bo v nedeljo, 12. marca, ob 17 na farno pokopališče v Dol. Logatcu.
Priporočamo jo v pobožno molitev.
Brod 12 — Dol. Logatee, 11. marca.
Žalujoči ostali.
ZA MALO DENARJA. NOVA ELEGANTNA OBLEKA
ako prinesete Vašo staro obleko v prebarvanje ali kemično snaženje v naše sprejemališče
M. Prezelj. VoSnjakova ul.4. kjer »e sprejema za Ant.Wagnerja Iz Radovljice
Razne barve in lepi izdelki so vedno na ogled. Vsa oblačila so Vam lepo zlikajo in so kot nova.--Odprto tudi čez opoldan.
Vzajemna posojilnico
t, e. z a. z.
f LJnMjanl, NittlošiCcva cesto 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oBrestuje nove ▼loge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom in prijateljem, da nam je ljubi sin in brat
France Martinček
železničar
10. t. m. ob 4 zjutraj v 26. letu starosti nenadoma nmri.
Pogreb pokojnega se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m., ob 15 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kresnicah. Priporočamo ga v molitev! Kresnice, dne 11. marca 1939.
Žalujoči starši in otroci.
Zahvala
Ob preram smrti našega n©pozabnega, ljubega soproga, brala, zeta, svaka in strica, gospoda
Alojzija Repšeta
se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočustvovanje in tolažbo.
Posebno prisrčno zahvalo izrekamo upravniku policije gospodu dr. Hacinu, vsem gg. stanovskim tovarišem in prijateljem pokojnega in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala preč. duhovščini, gg. pevcem in godbi »Sloga« ter g. Žajdeli za tolažilni poslovilni govor ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Vsem in vsakomur naj-prisrčnejša zahvala! — Maša zadušnica bo v torek, 14. t. m., ob 8 v cerkvi sv. Frančiška v Žiški.
Ljubljana, 11. marca 1939.
Žalujoča soproga ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. V usodnih, nepopisno težkih urah bridke ločitve in potem, ko se je za vedno poslovil od nas moj ljubljeni mož
Matija Pelko
šolski upravitelj
smo bili deležni od naših prijateljev in znancev največje tolažbe in sočutja. Vsem tem in mnogim, ki jim ne vemo imena, naša prisrčna- hvala. Prav posebno zahvalo smo dolžni častitemu g. župniku za poslednjo tolažbo, gg. zdravnikom za neprestano skrb in nego, ss. usmiljenkam iu vsem, ki 60 predragega pokojnika zasuli z venci iu cvetjem, kakor tudi onim, ki so namesto vencev poklonili vsote za revne učence. Toplo se zahvaljujemo učiteljskim zborom vseh treh šol in prihitevšim tovarišem, g. okrajnemu podnačelniku Devu, okrajnemu nadzorniku gosp. Bezeljaku, zastopnikom TPD z ravnateljem inž. Kolko na čelu in nameščenstvu, odposlancema JUU in prosve-tarju Sokola za govore ob grobu, pri tem še posebej hvala g. A. Adamiču za krasen tolažljiv govor, zastopnikom občine, krajevnega šolskega odbora, bratom Sokolom, pevskemu zboru »Loški glas« in mladinskemu zboru za ginljive žalostinke, kor-poracijam in društvom, gasilskim čelam, številnemu občinstvu, obrtnemu naraščaju in šolski mladini ter sploh vsem, ki so s svojo navzočnostjo kakorkoli izkazali ljubezen in spoštovanje, še prav posebno pa tovarišem, ki so nosili krsto.
Vsem vroča hvala I
Toplice pri Zagorju ob Savi, 12. marca 1939.
Pavla Pelko, vdova — Matko, Vanda.
Za jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: Karei češ
izdajatelj: inž. jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii