SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
/MM	
	
ifT-	JNBBSrVU-.
	— 11MW ' X
	■r / A
	v
Leto 6 / ŠL130 - 30.9.1998 - $ 2.00
Sydney - Australia	http://www.glasslovenije.com.au
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
FZK
VODUSEK MEATS
Nagrajen z visokim viktorijskim priznanjem "Employer of the year - Open section Victorian Training Awards"
C o h ram /Glas Slovenije/ -Podjetje naših rojakov Frenka in Marije Vodusek Meats iz Viktorije je stopilo 28. septembra 1998 na zmagovalno stopničko. V hudi konkurenci z avstralskim gigantom BHP in Safewayem je
zasedlo pivo mesto in prejelo visoko nagrado Employer of the year -Open section Victorian Training Awards.Vsi Slovenci v Avstraliji smo lahko res ponosni na uspeh naših rojakov in družini Vodušek iz vsesa srca ČESTITAMO!
Tanya Plibersek v Canberri!
Tanya Plibersek, dekle slovenskih staršev vstopa v avstralsko politiko
Canberra /Glas Slovenije/ - Po zveznih volitvah 3. oktobra letos bo znano ali bo Tanya sedla v parlament na klop vladajoče ali opozicijske stranke. Kakorkoli se bodo volitve iztekle - Tanya nastopa svojo novo službo v avstralskem parlamentu že 1. oktobra, kot nov up laburistične stranke. Razlog za nas, avstralske Slovence, da se tega veselimo. Pri Glasu Slovenije ne želimo biti pristranski in navijati za to ali ono politično stranko,
NAVIJAMO ZA TANYO!
stavba m svetu, skvi25-letnico 3. oktobrn 1998
Baragov dom v Melbournu dobil kozolec
Melbourne - Na fotografiji z leve: Anica Smrdel in Angela Povh. Kozolec je bil postavljen pred prihodom škofa A. Urana in provinciala p. Zoreta, krasijo pa ga prave slovenske granije plezalke.
Tanya Plibersek-A Strong Voice for Sydney
Tanya Plibersek will be a strong voice for all the people of Sydney. She is energetic, enthusiastic and experienced. As a longtime Sydney resident, Tanya is part of our community and will fight for the issues that matter to people in this area. Since joining the work force Tanya has worked in teaching, hospitality and policy development. Over the past few years Tanya has worked to prevent domestic violence, tackle aircraft noise, and address other issues affecting inner city residents. She has been a member of the NSW Council on Violence Against Women.Tanya Plibersek will represent everyone in our community!
V tej številki še:
Iz dnevnika urednice To, da različno mislimo, moramo sprejeti kot medsebojno obogatitev str. 2
Richard Walley eden
naj pomembnejših avstralskih didjeridoo glasbenikov letošnje poletje nastopal v Sloveniji str. 2
Slovenija, moja dežela str. 3
Novice str. 4 - 5
Zapisali so še v... str. 6
Kultura - Slovenija str. 6
dr. Edi Gobec: Slovenski doprinos svetu str. 7
Piše Marjan Marinšek str. 7
Znani in neznani obrazi Draga Gel t z Melbourna str. 8 - 9
Po svetu str. 10
News str. 10
Vprašali smo za vas: Kaj je s certifikati, ki smo jih vložili v Krekovo banko?
Kako pa kaj vaše zdravje? Celulit str. 12
Morda niste vedeli... str. 12
Smeh str. 12
Iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
To, da različno mislimo, moramo sprejeti kot medsebojno obogatitev
"To, da različno mislimo moramo sprejeti kot medsebojno obogatitev, saj od 'še enega mene' ne morem nič dobiti, od nekogar drugega, ki je drugačen od mene pa lahko dobim vse tisto drugačno; seveda, če se tega ne bojim, če od tega ne bežim in če se od tega ne čutim ogroženega. Miselni premik je, da me drug v njegovi drugačnosti bogati! Ni konkurenca, ampak je dopolnitev! Tega seje treba zavestno naučiti!"
Besede frančiškanskega provinciala p. Staneta Zoreta ste lahko prebrali v prejšnji številki Glasa Slovenije na strani 21. To je tudi moj odgovor vsem, ki tako ali drugače, pozitivno ali negativno, komentirajo misli "iz mojega dnevnika".
Kadar prevladuje pritisk dela, me bogati in osvobaja branje misli modrih ljudi. Največ pa mi pri osvobajanju stresa pomaga svež zrak. Morda z Blue Moun-tainsa, do katerega je moč iz Sydneya priti z avtomobilom veni uri, ali z vlakom v pičlih dveh urah, odvisno od kje. Pogorje Blue Mountains je za Sydneyčane najbolj dostopen naravni gozd. Njegove poti vodijo od strmih skal, slapov, kanjonov, jam, do divjega rastlinstva in žvrgolenja raznovrstnih ptičev... se pravi do mirnih krajev za meditacijo.
Prvi človek, kije stopil na ozemlje Blue Mountainsa je bil Aborigin - avstralski domorodec. Bilo pa jih je tako malo, daje za njimi komaj ostala kakšna sled. Evropejci oziroma belci so odhajali na "bushvvalking" po pogorju Blue Mountains vse tam od leta 1890 naprej.
Danes si lahko vsakdor iz bogate ponudbe različnih geografskih kart izbere katero koli pot želi... ogleda si lahko torej še drugo, zanimivo stran življenja v divjini. Ogleda si lahko kraje Katoomba, Leura in Wentworth Falls, s prijaznimi majhnimi trgovinicami, kjer so naprodaj različni izdelki, od umetnostnih slik, do nakita in drugih drobnarij. Turisti se po navadi zapodijo do Treh sester (Three Sisters), skupine treh šiljastih grebenov, ki
so res zanimivi, toda Modre gore nudijo mnogo več kot to. Modre zato, ker jih obdaja meglica izhlapevajočega evkaliptusovega olja. Opazovanje tega nenavadnega pojava je eno boljših zdra-
vil proti utrujenosti, slabi volji in mračnim mislim. Je beg iz utrujajoče in ubijajoče sivine mesta, kjer težko uideš večnemu brnenju avtomobilov in onesnaženosti okolja. Zaradi tega imam raje Blue Mountains kot Sydney, izključujem pa seveda njegov pristaniški del z Operno hišo, kamor rada zahajam predvsem ob večerih, saj se človeku ob pogledu na trepetajoče barvne lučke in mogočne reklamne napise na visokih nebotičnikih, in ob opazovanju raznih ladjic injadrnic, ki tiho in mirno plovejo po morju zdi, kakor da sanja ali da je del kakšnega eksotičnega filmskega scenarija. Ja, Sydney imam rada zaradi pristanišča in Modrih gora, in, oh, skoraj bi pozabila, zaradi plaže na Palm Beachu, kamor rada
hodim na plavanje (plaža nima nič skupnega z imenom).Sydneyski gosti promet, njegovo burno življenje, ki diha neprestano, 24 ur na dan, gneče po trgovskih središčih, hitra pokvarljivost hrane
in na sploh njena slabša kvaliteta v nekaterih trgovskih predelih mesta, vroči dnevi z visoko "humidity", vse to me ubija in utruja.
Sydney ima torej več obrazov! Zame ne preveč nav-dušujočih; želim si mirnejšega okolja, morda manjšega kraja, province... V velikem mestu imamo manj obrambnih mehanizmov... no, vseeno, čas tako in tako vse odnese: delo, utrujenost, nelagodje, hrup, srečo in lepe trenutke - kjerkoli si!
Moja razmišljanja se prav gotovo razlikujejo s prepričanjem drugih, toda vodilo tega zapisa so prav besede: "To, da različno mislimo moramo sprejeti kot medsebojno obogatitev" Vaša	7/ . _
Stanka / ^	-
Tudi to je Avstralij
Richard Walley eden
najpomembnejših a vstralskih didjeridoo glasbenikov letošnje poletje nastopal v Sloveniji
/Glas Slovenije, Primorske novice/- Z ritmično, eksotično intimno glasbo avstralskih Aboriginov seje v Izoli končal Mediteranski festival, skupina pa je nastopala še po drugih krajih v Sloveniji. Navdušila je! saj so se o tem kulturnem dogodku "par exell-ence" na veliko razpisali vsi slovenski glasbeni časopisi in revije. Glasbenik, avtor, pisatelj in kultumo-politični aktivist Richard Walley seje rodil leta 1953 in se z družino preselil v mestece Pinjarra, eno zadnjih strnjenih naselij jugozahodnih Aboriginov Nyoongars. Bilje obetaven športnik, a je kmalu spoznal, da lahko naredi več za svoje ljudstvo v politiki, zato je postal aktivist mnogih organizacij avstralskih domorodcev, vse bolj seje začel predajati gledališču in umetnosti nasploh.
Bil je član avstralskega parlamenta, v katerem je zastopal interese Aboriginov, ki imajo na njihovem lastnem kontinentu podoben status kot Romi v Aziji in Evropi. Ustanovil je Middar Aborigin Theatre in veliko nastopal po vsem svetu, širil kulturo didjeridoo glasbe, izdeloval ta nenavadni instrument, pripovedoval o njihovih šestih letnih časih, o poplavah v puščavi, o zvokih insektov in o melodijah vetra. Richardova skupina je slovenskemu trgu ponudila komplet CD plošč, posvečenih vsem šestim letnim časom.
Spoštovane bralke in bralci! Ta trenutek še vedno 48 naročnikov dolguje naročnino. Nekateri za dva, drugi za tri ali več mesecev. Prosimo dolžnike, da poravnajo svoj dolg, v primeru da časopisa ne želijo več prejemati, naj to sporočijo uredništvu telefonsko ali pismeno.
Hvala. Uprava Glasa Slovenije

M	GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBLISHER-ZALOŽNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney
5	GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorlč - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser
L5 Z	Ustanovljen-established in 1993 - Ustanovitelj i-founders: Stanka Gre gor ič. Alfred Breznik. Dušan Laiovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen
/j F;	časopis-The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izrečena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje
rt ^	prispevke (največ do 300 besed ali četrt stran i) - Vse pravne pridržane - Ponatis ah uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v
H	čff0PLSl1' "' revijah) dovoljen le kadarje naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina vprekomorske drfen-e
sH	S 100.00 - Sponzorjiiod $ 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10 00 GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O. Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia telefon: (02) 9897 1 714 Fax: (02) 98971714 Email: ovenitr@zeta.or" an
BOHINJ
/Delofax/ - Mednarodna mirovna organizacija Sri Chinmoy je proglasila Bohinjsko jezero za Mednarodni cvet miru. S tem se Bohinjsko jezero pridružuje sporočilu skoraj 800 cvetov miru v več kot 50 deželah. Med cvetovi miru sta v Sloveniji tudi Triglav in tromeja nad Ratečami.
DIVA C A/pr i m o rs k /:" novice/ - Ob 90. obletnici rojstva prve slovenske filmske igralke, Diva-čanke Ite Rine so pričeli obnavljati notranjost Škrateljnove hiše iz 17. stoletja, igralkino spominsko sobo pa nameravajo slavnostno otvoriti oktobra.
ČRNOMELJ
/Delofak/ - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo Mesto, župnijski urad Črnomelj in občina Črnomelj so 24. septembra pripravili slovesno otvoritev novega pastoralnega centra, razstavo arheoloških najdb, stalno arheološko zbirko in razstavo mesto pod mestom. Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rodeje daroval slovesno mašo v župnijski cerkvi svetega Petra v Črnomlju in nato blagoslovil njen obnovljeni zvonik in novi pastoralni center.
RADLJE OB DRAVI
/Delo/- V središču zgornje Dravske doline, v Radljah ob Dravi, je bil od 24. do 27. septembra, že sedmi jesenski sejem obrti in podjetništva.
RADENCI
/Delo/- Začela so se pripravljalna dela za celovito obnovo tri kilometre dolgega odseka magistralne ceste Maribor-Lendavn od glavnega križišča v Radencih do Melov.
Na sliki nov zdravstveni dom
f
L- GORICA
m /Novi glas/ -i- j Seznam proslav, ' prireditev, otvoritev novih stavb in drugih dogodkov, ki so jih pripravili v počastitev 50. obletnice nastanka Nove ..........._.................................... Gorice, je zelo obsežen. Izvajali ga
bodo do 10. oktobra. Do konca tega leta bo občina objavila razpis za izdelavo urbanističnega načrta. Najbolj pomemben dogodek pri proslavljanju je bila otvoritev novega zdravstvenega doma, kije tudi največji dosežek slovenskega zdravstva v zadnjih letih.
LJUBLJANA
/Mag/ - Ljubljanska tržnica velja za eno najlepših v Evropi, pred Prešernovim spomenikom se vedno dogaja kaj zanimivega, sprehajalcem po promenadi na Čopovi pa vse dopoldne krajšajo čas ulični zabavljači. Ljubljana oživi predvsem v soboto dopoldne; koncerti, športne prireditve in predvsem tržnica privabijo na tisoče sprehajalcev, domačih in tujih turistov.
CANBERRA	COBRAM
P/tone: 06 - 295 1222	Phone: 0358 -722115
IDRIJA
/Dei.ofax/- S pomočjo posojila, ki ga je Slovenija najela pri Evropski banki za obnovo in razvoj, so se pričela najobsežnejša obnovitvena dela na magistralki Kalce-Id rija-Tolmin-Kobarid -Robič doslej. Naložba bo stala 1,468 milijarde tolarjev. Prihodnje leto pa nameravajo preurediti 170 kilometrov glavnih slovenskih cest med Dravogradom, Mariborom, Slovenj Gradcem, Velenjem, Celjem, Zidanim Mostom, Krškim in Pobrežjem.
KUNGOTA, SVEČINA, JURIJ OB PESNICI
/Slovenske nrazde/- Pred kratkim so postavili nov klopotec in ga najprej predstavili v Kungoti, Svečini, Juriju ob Pesnici in v Gradiški. Potem pa so ga končno postavili ob kmečkem turizmu Gorjup v veselem razpoloženju, ob petju in plesu, igral je ansambel Labirint. Krajani so izrazili željo, da bi postala takšna prireditev tradicionalna.
Prvi klopotec na slovenskih tleh je bil postavljen leta 1750 na žitnih poljih v okolici Ptuja, v vinograde pa je bil preseljen šele dvajset let kasneje.
BLED
/Jana/ - V hotelu Park na Bledu bodo oktobra spekli sedem-miljonto kremno rezino. Pravijo, da 'dežela Kranjska nima vec'ga hita kot slastna blejska je krem-šnita'. Ištvanu Lukačeviču, Voj-vodincu, ki je leta 1953 v slaščičarski delavnici starega hotela Park po lastnem receptu spekel prve kremne rezine, bi Blejci pravzaprav morali postaviti spomenik: oktobra bodo njegovi nasledniki spekli torej že sedem-miiijonto tortico, ki se krasno topi v ustih in je že zdavnaj postala zaščitni znak mesteca ob jezeru z otočkom in cerkvico, slovenskega turističnega bisera par excellence, je zapisala v Jani Maja Lupša, fotografijo jedca pa naredila Manca Juvan.
SI.O\ F.N i J K
" 30.9.1998
Novice
Bo slovenska vojska zapustila Trdinov vrh?
Zagreb /Delofax/ - Na prvem jesenskem zasedanju poslanskega doma hrvaškega sabora so namenili precej besed hrvaško-slovenskim odnosom, razprava bo odmevala v javnosti obeh držav. Med drugim je bilo rečeno sledeče: "Za Trdinov vrh so oprijemljiva znamenja, da bo slovenska stran kmalu izpraznila sporni vojaški objekt in ga prepustila hrvaškim oblastem... za Piranski zaliv pa ni videti napredka, zato predlagamo mednarodno razsodništvo."
Sezona volitev uradno odprta
Ljubljana /Dei.ofak/- Z objavo razpisa letošnjih rednih lokalnih volitev v Uradnem listu, 23. septembra, so se uradno začele priprave na volitve, na katerih naj bi bilo izvoljenih 191 županov in več kot tri tisoč občinskih svetnikov. V 90 občinah bodo volili tudi krajevne, mestne ali četrtne svete. Volitve v krajevne skupnosti bodo tudi na območju mestne občine Koper, v kateri pa zaradi odločitve ustavnega sodišča lokalnih volitev ne bo, ampak je najmanj za eno leto podaljšan mandat sedanji županji in občinskim svetnikom.
Slovenija je odnesla kar nepoškodovano kožo
Ljubljana /Delo/- Že z lansko azijsko krizo je v svetu prišlo do silovitih premikov in v tem finančnem viharju je Slovenija odnesla nenavadno celo kožo. Vrednost slovenskega borznega indeksa SBI seje z blizu 2000 v začetku avgusta doslej znižala na 1979 točk, kar pomeni, da so najboljše slovenske delnice v povprečju izgubile 16 odsotkov. Tuji investitorji so od 19. avgusta do 23. septembra s prodajo delnic iz Slovenije umaknili za nekaj več kot dve milijardi tolarjev. Najbolj je bila izpostavljena delnica Leka.
Nauk o verstvih v šolah? Ne, hvala, pravi večina!
Ljubljana /Delo/- Presenetljivi so bili odgovori Delove ankete na temo verouka (oziroma učenja o verstvih) v šoli; polovica je izjavila, da verstev v šolah sploh ni treba obravnavati.
.—I Cft JI
Predsednik Milan Kučan, pred kratkim v BiH
Sarajevo /Delo/ - Še vedno odmeva obisk slovenskega predsednika Kučana v BiH. Za obisk seje namreč odločil v zelo kočljivem trenutku zaradi napovedi morebitne omejitve uvoza živil iz Slovenije, zaradi neurejenih obveznosti Ljubljanske banke do deviznih varčevalcev v BiH.
Kaj bo z drago slovensko opremo, ki so jo zajeli na Hrvaškem?
Ljubljana - Zagreb /Dei.ofax/ -Dogodek pri Zavrču, 260 dni potem, vnovič razburja slovensko javnost. V Ljubljani so sprožili veliko preiskavo - prva žrtev te afere je bil obrambni minister Tit Turnšek. V tej "čistki" sta bili izločeni le dve "žrtveni jagnjeti" -"slovenska vohuna", ki sta "nepooblaščeno in nerodno prešla mejo in zašla na hrvaško ozemlje". Slovensko javnost skrbi kaj bo s kombijem in z drago elektronsko opremo (kupljeno v Nemčiji za 17 milijonov dolarjev), ki so jo zaplenili na Hrvaškem.
Slovenija,
grobišče nedolžnih žrtev
Kidričevo /Delofax/ - Združenje žrtev komunističnega nasilja je pripravilo shod svojih članov in somišljenikov ter občni zbor. Kljub napovedanju častnih gostov, od državnih, strankarskih do diplomatskih veljakov, med kakšnimi sto udeleženci ni bilo skoraj nikogar od njih. Prelat mariborske škofije Franc Zdolšek je zbranim pridigal o Sloveniji kot velikem grobišču nedolžnih žrtev. Žrtvam Slovenije in vseh sosednjih dežel, kakor piše na spomeniku, so prižigali svečke. Leta 1992 seje na spomenik podpisala Podobnikova Slovenska ljudska stranka, zdaj pa v Kidričevem ni bilo nobenega njenega veljaka.
Novembrsko slavje 100-letnika Leona Stuklja
Novo mesto /Nedelo/ - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek bo novembra podaril olimpioniku -stoletniku Leonu Štuklju portret v porcelanski tehniki, ki gaje izdelal Dali Krvina. V načrtu pa je seveda še veliko drugih slovesnosti in prireditev. Udeležbo so že potrdili Juan Antonio Samaranch, Nadia Commaneci in Bob Beaman, pričakujejo pa tudi Clintonovo hčerko, župane Pariza, Amster-dama, Berlina - mest v katerih je Leon Štukelj osvojil kolajne, prišlo pa naj bi še veliko drugih visokih gostov.
MISEL
Pri prvem kozarcu postane človek ovca. pri drugem lev, pri tretjem pa prašič, talmud
Za vstop v EU 1,8 milijarde ekujev
Bruselj /Delofax/- Če bodo šefi diplomacij članic Evropske unije 10. novembra prižgali zeleno luč za pogajanja s prvimi šestimi kandidatkami, bi se dialog lahko pričel že januarja 1999. Slovenija je v najugodnejšem položaju za vstop v EU, saj bo pri izračunu komisije do leta 2006 potrebovala 1,8 milijarde ekujev, ob tem, ko so slovenski uzračuni še za 200 do 300 milijonov višji. Pritegniti je treba še zasebni kapital, saj ga iz javnih sredstev ne bo mogoče zagotoviti za vse naložbe.
ZLRP poziva Slovence po svetu
Ljubljana - ZLRP (oz. predsednik združenja Martin Jaklič) je razposlalo po svetu pismo, v katerem poziva Slovence, ki živijo na tujem in jih denacionalizacija zadeva, da z množičnimi in osebnimi pismi protestirajo proti sprejetju novega tako imenovanega "Bavčarjevega zakona", ki upravičencem in njihovim naslednikom ne bi vrnil po vojni odvzetega premoženja in bi ostalo "v rokah bivših komunistov in njihovih naslednikov kot njihova lastnina". Pismo naj bi poslali na Milana Kučana (predsednika države), dr. Janeza Drnovška (predsednika vlade), Marjana Podobnika (podpredsednika vlade), dr. Janeza Podobnika (predsednika skupščine) in Iva Bizjaka (odgovornega za človekove pravice).
Bolniki bodo pod milim nebom?
Ljubljana /Delofax/ Medicinske sestre so napovedale, da bodo 1. oktobra skoraj gotovo stavkale. Predlanska zdravniška stavka je trajala 22 dni in je zato nekaj deset tisoč ljudi ostalo brez specialističnega pregleda. Med stavko medicinskih sester pa bodo brez oskrbe ostali še hospita-lizirani bolniki.
Zaradi krivic protestirajo politik, major in kmet
Ljubljana /Večer/ - Vse več državljanov Slovenije se odloča za protest ali gladovno stavko v boju za svoje pravice. Tako že tretji teden gladovno stavka na pločniku pred poslopjem vlade republikanec Darko Zupan, ki zahteva pogajanja o odškodnini za povzročeno nematerialno škodo. Major Ladislav Troha opozarja na nepravilnosti v slovenski vojski. Marjan Kaligarič iz Izole pa je gladovno stavkal pred parlamentom na Trgu republike, ker naj bi imel pravico do 8,5 ha zemljišča.
Simpozij v Bernardinu -novo o Luisii Adamiču
Bernardin/Delo/- Luis Adamič seje kot mlad 15-letni fant izselil iz Blata in Ljubljane v Ameriko. Vpisal se bo v zgodovino kot začetnik novih pogledov na pomen etničnega v ZDA, se pravi, da je inovator v pogledu na migracije. Še ena zanimiva vest: Franci Slak je prišel na simpozij z apelom, naj mu raziskovalci pomagajo pri dveh projektih. Rad bi naredil dokumentarec o Adamičevem življenju, delu, usodi. Rad pa bi tudi posnel celovečerni film po njegovem romanu Vnuki.
D ves to t i program radia Ognjišče
/Slovenske brazde/ - V dvorani Tivoli je bilo 27. septembra javno snemanje pod naslovom "200 glasbenikov v pozdrav 200. oddaji Prijatelji radia Ognjišča". V radiu Ognišče se namreč vse od novembra 1994 pojavlja tedenska oddaja Prijatelji radia Ognjišče. Oddaja je zelo popularna in raznolika. Največ je narodno-zabavnih viž.
Ponudba dela na internetu
Ljubljana /Delofax/ - Objave prostih delovnih mest na internetu so v Sloveniji še zelo skromne. Nekatera podjetja iščejo nove kadre, delodajalec pa najde delavce tudi preko "job providerja". Slovenska ponudba malih oglasov je borna in možnost, da kdo najde delo je skoraj neznatna. Nekakšno oglasno tablo na internetu ima podjetje M.O.N.I., ki ima trenutno osem ponudb, večino za "spremljevalke poslovnežev". Podjetja oglašujejo potrebo po prevajalcu, komercialistu in svetovalcu za kozmetiko.
Bo princ Charles obiskal Ivančane?
Ivančna Gorica /Delofax/- Pred dnevi je kraj obiskal osebni tajnik britanskega prestolonaslednika princa Charlesa s sodelavci. V začetku novembra bo namreč princ obiskal jugovzhodno Evropo, dva dni se bo mudil v Sloveniji. V ožji izbor krajev, ki naj bi jih obiskal, pa so poleg Lipice in Postojne prišli tudi kraji v tem delu Dolenjske. Uslužbenci britanskega dvora so si najprej ogledali Muljavo, rojstni kraj prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča in Krško vas, ogledali so si ribogojnico, hidro-centralo, mlin na reki Krki ter obiskali še kmečki turizem Mago-vec. Gostoljubni Ivančani so jih peljali na pokušino sira v stiško sirarno in na ogled samostana, kjer jih je sprejel opat Anton Nadrah. Prinčev tajnik je na koncu navdušeno vzkliknil "Thafs OK!"
Slovenci, narod Živčnih bolnikov
Ljubljana /Jana/ - Nedavno so mediji obljavili poda tek - Slovenci v Sloveniji so rekorderji v bolniških dopustih. Pravzaprav naj bi bili v tej "panogi" celo svetovni prvaki. Rekorderji pa niso le v njej, odlično se odrežejo tudi pri porabi zdravil in so prav v evropskem vrhu. Če je soditi po statistikah "smo zelo zelo bolan narod", je zapisala Petra Grujičič.
V Sloveniji vse več mobilnih telefonov
Ljubljana /Delo&Dom/ - Število naročnikov mobilnih telefonov se v Sloveniji približuje 140 tisoč; v Sloveniji uporablja tako mobilni telefon sedem prebivalcev od stotih. Imajo dva sistema mobilne telefonije: digitalnega in analognega. NMT - je analogni sistem, njihovi uporabniki lahko telefonirajo le v Sloveniji in na Hrvaškem. Sistem GSM - novejši digitalni pa je uporaben skoraj po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji "t\vo dollars shops"
Ljubljana /Mag/- Že pred leti so se pojavile trgovine s pompoznimi napisi "Vsi izdelki po 300 tolarjev". Trgovine niso velike, prepredene so s polnimi policami. V pravilnih vrstah se nasmihajo bavarski vrtni palčki iz gline, gejše, vaze, posode, šatulje in drugo. Neverjetni spomeniki pomanjkanja okusa. Tuje tudi veliko plastike, kombinacij iz pliša in blaga. Kasneje so se pojavile tudi trgovine z napisi "vse po 350 tolarjev", kar pa ne velja, saj nekatere stvari stanejo tudi več. Cena je torej jasna - kakovost blaga pa tudi.
Celjsko pokopališče orgij
Celje /Mag/ - Staro celjsko pokopališče na Golovcu je prostor, kjer se odvijajo razne orgije po oskrunjenih grobovih. Med popivanjem in divjanjem po posvečeni zemlji je bilo poškodovanih več deset grobnic in spomenikov. Celjske tolpe so v poletni vročini iskale hladu v zatohlih grobnicah starih družin.
Trgatev na Primorskem
Istra /Delofa.k/ - V Istri so že potrgali precej grozdja, živahno je bilo tudi na Krasu, kjer so obrali bele sorte in se postopno začeli posvečati refošku, trti, iz katere nastane slastni teran. Letos naj bi na Krasu pridelali okrog 2950 ton rdečega grozdja, od tega pa naj bi ga okrog 1000 ton odkupili v kleti Vinakras in ga predelali v vrhunski teran. Poleg refoška naj bi odkupili še 300 ton belih sort grozdja. Trgatev na Krasu se bo končala okrog 15. oktobra, v Istri pa deset dni prej.
Voda je odrezala cele vasi od sveta
Slovenska Bistrica, Krško, Pungert /Dei.o/ - Do vasi Črni Potok in Pungert dostop ni bil možen niti s helikopterjem. Nad kraji okrog Sotle in Dravinje se je 14. septembra zneslo hudo deževje. V Dravinjski dolini pa je vrhove Pohorja, vse tja do 900 metrov nad morjem, pobelil sneg.
Nevarna razmerja se končajo z umori
Ljubljana, Maribor /Jana/ -Mariborska stažistka ni edina, ki je pred kratkim ljubezen plačala z glavo; v zadnjih letih so zavrženi ljubimci ubili že tri mlade ženske. V pritličnem stanovanju bloka v Župančičevi ulici v Ljubljani je padla zadnja žrtev 34-letna Smilja Žemljic, ki jo je umoril 23-letni brezposelni strojnik iz Ptuja.
Kip generala Maistra je narejen
Osrednja proslava ob priključitvi Štajerske novembra
Ljubljana, Maribor/Večer/- Društvo generala Maistra je po originalu dalo odliti več manjših kipov (na sliki). Šest miniaturnih odlitkov spomenika je že prodanih po 15.000 mark; skupno naj bi jih naredili 50 in jih skušali prodati po tej ceni. Z njihovo prodajo naj bi poravnali večino stroškov za veliki spomenik sredi Ljubljane. Maister sedi na konju, tako kot je to želel pokojni dr. Anton Trstenjak (sredstva so prispevali tudi iz sklada dr. Trstenjaka). Ker je slovenska prestolnica - Ljubljana obljubila kip sofinancirati a proračun mesta še ni sprejet, so ljudje iz vse Slovenije, največ jih je iz Štajerske, maja letos ustanovili Društvo generala Maistra, predsednik je Tit Turnšek, bivši obrambni minister.
Osrednja slovenska proslava ob priključitvi Štajerske Sloveniji bo 22. novembra, ves mesec naj bi bil posvečen Maistru in takrat tudi postavljen njegov kip v Ljubljani, ki ga prestolnici poklanja Društvo z željo, da bi stal na Kongresnem trgu ali na Trgu republike.
Čakalne dobe v slovenskih bolnišnicah
Ljubljana /Delo/- Razmere po Sloveniji so različne. Iz tabele spodaj so razvidne čakalne dobe posameznih bolnišnic.
Čakalne dobe v slovenskih bolnišnicah
v tednih
	kardiolog 3	dermatolog	ortoped
Izola		2	
Valdoltra			4
Murska Sobota	6-7		
B rožice	1-5	2	1-2
Ptuj	4	9	
Slovenj Gradec	7	1	
Maribor	11	3-4	10
Celje	4	4	15
Ljubljana		takoj	13
Novice
Cene v Sloveniji
Ljubljana /Delofax/ - letos so bile cene življenskih potrebščin v Sloveniji za 7,6 odstotka višje od lanskih v poletnih mesecih, za 5 odstotka pa višje od lanskih decembrskih. Zgolj v avgustu letos so se podražili kurilno olje za 7,2 odstotka, tobačni izdelki za 6,1, pivo za 2,4, cestni prevozi potnikov za 2,3, žgane pijače za 1,6, ribe za 1,5, kakav, čaj in kava za 1,4, orodje in oprema za hišo in vrt za 1,2, avdio in video oprema za 0,8, izdelki za osebno nego za 0,5 odstotka.
Mariborska košarica se je pocenila
Maribor /Delofa.k/ - Delova košarica živil je že od junija lani najcenejša v Mariboru, kjer zdaj stane najmanj 35.245 tolarjev. Koprska in ljubljanska sta se podražili in tako je treba v Kopru za Delovo košarico živil plačati najmanj 43.083 tolarjev. Sicer pa tričlanska družina za hrano in pijačo na mesec porabi najmanj 39.750 tolarjev. Posamezni družinski član porabi na dan najmanj 442 tolarjev, toda če kupuje zelo pazljivo.
Sto let avtomobilizma na Slovenskem
/Jana/ - Baron Anton Codelli in Ivan Puch sta bila tista gospoda, ki sta te kraje prva zaznamovala z avtomobilističnim tehničnim napredkom. Prireditve ob obletnici potekajo že od aprila, nedavno je bil tudi 8. slovenski klasični maraton oldtimerjev, 1. septembra pa so v Tehničnem muzeju Bistra pri Vrhniki odprli razstavo.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (22. septembra 1998)
Država (enota)	tolarjev
Avstralija (1 AUD)	93.3470
Avstrija (100 ATS)	1342.6512
Francija (100 FRF)	2817.4610
Hrvaška (100 HRK)	2561.6554
Italija (1001TL)	9.5543
Japonska (100 JPY)	136.3649
Kanada (1 CAD)	105.2356
Nemčija (100 DEM)	9446.6421 Švica (100 CHF) 11423.8243
V. Britanija (1GBP)	270.7124
ZDA (1 USD)	158.8925
''ToT/wT
Zapisali so še v.
DELOFAX
O besedah generalnega državnega tožilca Antona Drobnica, izrečenih na nedavnih študijskih dnevih v Dragi, češ daje Slovenija barbarska država, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan zapisal v pismu predsedniku vlade, da take izjave sramotijo Slovenijo in škodujejo njenemu ugledu. Objavljamo del govora Antona Drobnica: "Vsi veste, da so pred kratkim diplomati v Rimu sklenili ustanoviti mednarodno sodišče za vojne zločine. Slovenija se je po besedah zunanjega ministra Frleca temu priključila. Do tukaj se vse lepo sliši. Druga plat resnice je, da Slovenija kot država do danes ni odkrila enega umora, enega vojnega zločina. Čeprav vemo, da je bilo med vojno storejnih nešteto vojnih zločinov in da je bilo samo po vojni pobitih 12 tisoč domobrancev. O tem uradna Slovenija ne ve ničesar. Tudi mi na državnem tožilstvu o tem uradno ne vemo ničesar. Vemo samo, kar beremo ali kar ljudje pišejo, Republika Slovenija pa s svojimi organi odkrivanja ni do danes podala ene same ovadbe. O tem sem nekajkrat govoril že s prvim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem, govoril sem tudi z drugim, Ivom Bizjakom, šele tretji, Andrej Šter, seje zavzel za to, da bi glede tega kaj naredil, a so bile stvari tako zaledenele, da tudi on ni uspel. Da pa ne govorim o sedanjem ministru Mirku Bandlju, ki se o tem niti ne pogovarja. V takem stanju sem večkrat opozarjal pristojne, daje Slovenija barbarska država, ker ne poskrbi niti za ugotovitev svojih mrtvih niti za izkop kosti iz brezen, prepadov, rudniških jaškov in za civilno ureditev te zadeve. V kulturno ureditev te zadeve spadajo tudi ustrezni sodni postopki proti krivcem."
EUROEPAN VOICE
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler pravi, da nima moči poseči v spor med Avstrijo in Slovenijo zaradi rejskih pravic do lipicancev, piše European Voice in napoveduje, da bo treba rešiti problem prihodnji mesec na dvostranskih pogajanjih med rejskimi organizacijami obeh držav. Po pisanju tednika zagovorniki zahteve po priznanju lipicancev za slovensko pasmo zatrjujejo, da bi bile oblasti v tem primeru bolj pripravljene prispevati močno potrebne subvencije za lipiško kobilarno. Slovenski diplomati skušajo zmanjšati napetosti.
Novico o Stičišču avstralskih Slovencev na Internetu so doslej objavili:
Primorske novice, Delo (Dragica Bošnjak obširnejši članek), Slovenske brazde, STA in Radio Slovenija -oddaja za Slovence po svetu iz Slovenije; Svobodna Slovenija in radijska oddaja Okence v svet iz Argentine; Novi glas iz Italije, Nedelja oz Naš tednik iz avstrijske Koroške
CLARIN
Svobodna Slovenija je objavila, da je največji argentinski jutranjik Clarin v svoji nedeljski izdaji dne 6. septembra (9 delov, 382 strani, skoraj lkg teže, 1.300.000 izvodov naklade) na svoji naslovni strani priobčil skoraj tretjino strani veliko živahno barvno sliko slovenske pristavske folklorne skupine med plesom v parku Palermu ob priliki Dneva emigrantov. Slika je imela naslov Slovenski ples: Mesto je imelo drugačno soboto.
DEMOKRACIJA
Društvo za negovanje tradicij protifašistične in narodnoobram-bne organizacije T1GR je pred kratkim v Ilirski Bistrici organiziralo občni zbor. Izrazili so potrebo po nadaljnjem obveščanju javnosti o poslanstvu in deležu tajne organizacije TIGR pred in med vojno. Poudarek je bil na izobraževanju mladine v šolah po Sloveniji, pa tudi v Italiji in na •Koroškem, kjer so delovali tigrovci. Postavlja pa se vprašanje, v čigavih rokah je danes TIGR in ali ne želijo privrženci nekdanje kompartije in visoki funkcionarji Združene liste, ki so v vrhu te organizacije, izrabiti nekdanji TIGR za pridobivanje glasov volilcev in ga prikazati danes kot svojega medvojnega zaveznika, čeprav gaje partija prepovedala, v Jugoslaviji zamolčala, preganjala in likvidirala mnoge njegove pomembne voditelje.
DEMOKRACIJA
Danijel Starman, predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa je v pismu bralcev med drugim zapisal: Ideji svetovnega slovenstva je bila že doslej povzročena velika škoda zaradi ozkih strankarskih interesov. Predlagam, da se vsi skupaj ukvarjamo z gospodarskim povezovanjem in z drugimi oblikami sodelovanja Slovencev po svetu in doma, kar bi bilo za vse koristno.
Kultura
Slovenija
Dnevi kulturne dediščine
Ljuhuana /Delofax/~ Prireditve v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine so se 5. septembra začele v Sloveniji pa tudi v Stockholmu na Švedskem slovenski dnevi, ki so letos posvečeni srednjeveškim mestom. V obnovljenih prostorih Ljubljanskega gradu je bila razstava 53 starih mestnih listin z naslovom "Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi".
Borštnikovo srečanje
Marmor /Delofax/ - Na slavnostnem delu seje sveta Borštnikovega srečanja sta njegov predsednik Rudi Šeligo in direktor ČZP Večer Božo Zorko podpisala pogodbo, s katero je to podjetje prevzelo glavno pokroviteljstvo nad 33. izvedbo osrednje nacionalne manifestacije slovenskih dramskih gledališč, ki bo potekala med 17. in 28. oktobrom.
Roman o rudarjih
/Delo/- Zveza kulturnih društev Maribor je izdala v zbirki Iz preteklosti roman delavskega pisatelja Antona Tanca Culko-vskesa z naslovom Slučaj Kumberger, s tem je vzdignila iz pozabe delo, kot «a doslej nismo imeli, roman o težaškem delu ru-
70-letnica Toneta Pavčka
/Delofax/- 24. septembra so se v prostorih Društva slovenskih pisateljev začele slovesnosti ob 70-letnici (29. septembra) priljubljenega pesnika Toneta Pavčka. Urednik zbirke Nova slovenska knjiga Aleksander Zorn je predstavil jubilanta kot odličnega pesnika, prevajalca, novinarja, televizijskega urednika, urednika pri Cankarjevi založbi, predsednika Društva slovenskih p\sate\jev in nasploh pogumno javno osebnost, ki je znala v odločilnih trenutkih nastopiti možato in odločno v korist slovenske literature in kulture. Pavček je bil prvi predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je odprl odločilne problematike aktualne družbe in bistveno pripomogel k demokratizaciji (javne tribune, majniška deklaracija), kije proti koncu 80. let do temeljev pretresla Slovenijo. Pot pa je nakazal tudi s smelimi nastopi v slovenskem parlamentu pred tem. Mladinska knjiga je izdala novo zbirko Pavčkovih pesmi Upočasnitve in antologijo Deček gre za soncem. V imenu Mladinske knjige je direktor Milan Matos jubilantu podaril faksi-mile Dalmatinove Biblije.
darjev rudnikov Hrastnik-Trbov-Ije-Zagorje. Tančev roman je izhajal pod psevdonimom Tone Maček kot podlistek v Delavski politiki od 1933 do 1935.
St. John's Park Community Club
Pridite v naš klub, lepo boste sprejeti na razpolago so vam:
kitajska kuhinja z odlično hrano igralni avtomati bilijard balinanje
Sprejemamo rezervacije za poroke, rojstne dneve in druge zabave
80 - 84 Brisbane Road
St. Johns Park NSW
Telefon: 9610 1627 Fax: 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Slovenski doprinos svetu
Piše Marjan Marinšek
Piše dr. Edi Gobec iz ZDA
Nekaj odlomkov s predavanj na slavju 5. obletnice Glasa Slovenije na Mac-quarie univerzi in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydneyu, Canberri in Melbourneu, maja 1998. Ponatis ali kakršna koli druga uporaba dovoljena le z navedbo avtorja in lista.
Slovenci smo vsaj ponekod na tujem verjetno najbolj znani po svojih veselih, poskočnih polkah in po ameriškem kralju polk Frankie Yankoviču in kanadskem kralju polk VValterju Ostanku, da ne omenjamo tamburaškega kralja prof. Matt Govžeta, slovitega organista Paul Siflerja in zlatih ploč Slavka Avsenika.
Mnogo naših glasbenikov paje sledilo glasbeni zvezdi prvega kapelnika dunajske Dvorne glasbene ustanove Jurija Sladkonje. Zanimivo je, daje po 500 letih tudi danes na Dunaju slovenski dirigent in profesor dirigiranja Uroš Lajovic, bratranec izjemno uspešnih bratov Dušana in Miše Lajoviea v Avstraliji, medtem ko v tamkajšnji državni operi blesti zvezda, naša operna pevka Marjana Lipovšek.
Pred njimaje poleg drugih uspešnih Slovenk in Slovencev v isti operi dosegel svetovni sloves po domačem župniku odkriti talent, sin kovača iz Krope Anton Dermota, ki je prepeval vodilne vloge pod najslavnejšimi dirigenti od Arturja Toscaninija do Herberta von Karajana. Nastopal je po vsej Evropi in obeh Amerikah in tudi v Avstraliji, kjer v pomenku pove, daje zraven velemest prepeval tudi v nekaj manjših krajih in večkrat navrgel tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. "Ne veste, kako lepo so jih povsod sprejeli!" seje še po več letih z veseljem spominjal.
Dermota je dobil mnogo priznanj, med njimi vatikansko srebrno medaljo, dunajsko zlato medaljo in vrhunsko Mozartovo nagardo.
In ko je Avstrija za stoletnico dunajske državne opere slednjo počastila s posebno znamko, so nanjo upodobili Dermoto. Po Dermotini smrti pa so ga vključili še na zgoščenko Gala, kot enega štirinajstih najboljših tenorjev vseh časov "The 14greatest tenors", skupaj z imeni kot Enrico Caruso, Mano Lanza, Luciano Pavarotti in Placido Domingo.
Se nadaljuje
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pisateljevanje
Vseskozi publiciram članke v raznih slovenskih časopisih in revijah; Delo, Nedelo, Večer, 7 DNI, Jana, Nova žena, Gea, Moj mali svet Otrok in družina in drugih. Ukvarjal sem se z založništvom in topogledno so izšle številne monografije: Velenje, Jaki, Perko, Napotnik in Pomniki NOB. Mnogo knjig je opremljenih z mojimi fotografijami, saj se s fotografijo bavim od gimnazijskih let. Sem urednik zbirke ASTRID, ki izhaja pri mariborski založbi in v kateri izhajajo knjige Astrid Lindgrenove, ki v slovenski jezik še niso bile prevedene. Prvo knjigo sem izdal pred dvema letoma in to je: Na celjski gimnaziji zvoni, kjer sem v spominski prozi in na leposloven način obujal spomine na svoja dijaška leta v prikupnem mestu Celju. Prevedel sem nekaj slikanic in izdal že omenjeno knjigo Astrid Lindgren.
Sedaj je v tisku moja tretja knjiga Planinčeva Micka, kjer opisujem življenje preproste hribovske dekle, ki že 77 let služi pri isti hiši. Zgodba je po resničnih dogodkih na Kozjanskem. Recenzijo je opravil in uvod napisal Tone Pavček.
Potovanja in fotografija
Prepotoval sem vso Evropo, Severno in Južno Ameriko do Havajev, delno Afriko in Azijo ter sedaj lep kos Avstralije, saj sem poleg naše turneje ob 5.obletnici Glasa Slovenije naredil še izlet preko Adelaide v Alice Springs, splezal na Uluru in spoznal puščavo, rudnike, kanjone, floro in fauno ter se družil z Aborigini v njihovih vaseh v osrednji Avstraliji.
Iz vseh potovanj pripravim predavanje z diapozitivi, kijih na potovanju posnamem. Tako so moja predavanja naslednja: Švedska in Astrid Lindgren, Belgija, Nizozemsk, in Francija. Zgodba z zahodne strani (ZDA), Otoki večnega poletja (Havaji), Ne joči Argentina, Brazilski dragulji, lz Egipta v Izrael, Sveta dežela in sedaj pride še Avstralija v dveh delih.
Pikin festival
Leta 1990 sem iz same ljubezni do Pike Nogavičke in pisateljice Astrid Lindgren ustanovil Pikin festival, ki je najprej trajal samo en dan, danes pa traja ze 8 do 9 dni in je največji otroški festival v Sloveniji. Otroci postanejo Pike Nogavičke, imajo svoj oder za nastope, svoje delavnice, kjer ustvarjajo, svoj sejem in veliko Pikinojiarado po ulicah Velenja. Imamo tudi svoje častne pokrovitelje, od Štefke Kučan do filmske igralke Leslie Caron, ki je lani obiskala naš festival. Pikin festival je ponesel ime Velenja po svetu.
V Velenju deluje Kulturni center Ivana Napotnika (ime ima po domačem kiparju iz srede tega stoletja). Kulturni center zajema vsa kulturna področja v mestu od knjižnice, galerije, muzeja in doma kulture s prireditvami. Nastal je leta 1975 na pobudo občine Velenje v kateri sem bil zaposlen. Bil sem tisti, ki sem izpeljal združitev vseh kulturnih organizacij v en zavod in bil 12 let tudi zavodov glavni direktor. Sedaj sem vodja ene njegovih dejavnosti, se pravi doma kulture Velenje in prireditev.
Konec
ADMIRAL MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
¿sjcCù CZ c & s 6
AUSTRALIA
Znani in neznani obrazi
Draga Gelt, O. A.M. (Order of Australia Medal),
pred kratkim pa še novo priznanje v Sloveniji Zveze kulturnih organizacij
Draga Gelt je pred nekaj leti prejela za svoje delo v avstralski in slovenski skupnosti visoko avstralsko priznanje Order of Australia, letos, v času bivanja v Sloveniji pa j i je Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič - Rudnik podelila še priznanje za "sodelovanje pri razvoju ljubiteljske kulture".
Drago Gelt poznajo prav dobro vsi avstralski Slovenci, manj paje njeno delo znano v Sloveniji in po svetu. Tukaj je njen življenjepis, tukaj so opisane skoraj vse njene zasluge, ne le za avstralsko slovenstvo in slovenstvo nasploh, temveč tudi za ves svet.
Rojena je bila osma hčerka v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani. Po končanem učiteljišču, leta 1967 v Ljubljani, jo je pot zanesla najprej v Nemčijo in zatem v Avstralijo. Takoj seje vključila v kulurno delo v slovenskem verskem in kulturnem središču Sv. Cirila in Metoda, v Kew. Učila je slovenski jezik nekaj časa v Slomškovi šoli, v Kew, kamor jo je uvedla slovenska učiteljica Anica Srnec. B.A., M.A.
Osnovala in vodila je več let folklorno skupino, sodelovala pri nekaterih kulturnih prireditvah kot International Variety Show, Melbourne Town Hall, 1969, in pri igralski skupini.
Skoraj dvajset let je poučevala v šoli Slovenskega Društva Melbourne, kjer je vodila tudi vsa leta otroške, mladinske in odrasle folklorne skupine, ki so nastopale na mnogih prireditvah in mednarodnih festivalih, kakor tudi na mladinskih koncertih in meddruštvenih prireditvah. Njene folklorne skupine so nastopale tudi na mednarodnih festivalih in slovenskih mladinskih koncertih v Viktoriji in po drugih državah Avstralije ter ob 40. obletnici Migrant Camp -Back to Bonegilla.
Organizirala in pripravljala je skoraj dvajset let večinoma vse kulturne programe pri Slovenskem društvu Melbourne, skupno s sodelavci, in organizirala razstave otroških slik in risb, kot je bila razstava ob mednarodnem letu otroka z naslovom Podajmo si roke v svetu miru - Lets Join Hands in the World of Peace.
Zbrane slike in spise je uredila v knjižico Svet naših otrok - World of Our Children, 1979. Prevedla je nekaj slovenskih pravljic za vključitev v knjigo Folktales from Australia's Children of the World, vendar slovenske pravljice niso bile vključene. Mnoge Dragine ideje so bile uporabljene za priprave posebnih kulturnih prireditev in proslav, pisala je tudi vezno besedilo za prireditve. Še posebno so bili uspešni, in od avstralskih in slovenskih gostov in od prisotnih pohvaljeni kulturni programi ob 25-, 30- in 35-ietnici Slovenskega društva Melbourne, ob 200-letnici Avstralije, ob letu miru in ob spominu na goriškega slavčka, Simona Gregorčiča, za slovenski tabor s temo Zgodovina Slovenije, in ob praznovanju Prešernovega kulturnega dne ob samosvojitvi in priznanju Slovenije, pa tudi ob prihodu obrambnega ministra Janeza Janše, ob predstavitvah knjig in v spomin umrlim rojakom.
Organizirala je razstavo otroških risb in plakatov ob praznovanju Mednarodnega leta miru. Veliko let je redno dopisovala v Vestnik in poročala o delu v slovenski šoli, risala in pripravljala povabila in plakate za društvo.
Predlagana je bila za častno članico društva in 21. Avgusta 1983 ji je predsednik društva ob kulturnem programu podelil častno članstvo Slovenskega društva Melbourne, v priznanje za prostovoljno kulturno in šolsko delo.
Učila je slovenščino 10 let tudi v gimnaziji, v sobotni šoli Saturday School of Modem Languages, kot članica Slovenske učiteljske
zveze v Viktoriji, ko je poučevanje vsebovalo tudi kulturo in zgodovino Slovenije. Poučevanje v državni šoli je bilo plačano. Ker niso imeli primerne knjige za učenje, je Draga pripravila več posebnih tekstov za učne ure, ki so dopolnjevale Slovenian Language Manual, avtorjev Milene Gobec in Brede Lončar iz Slovenskega raziskovalnega inštituta v Ameriki. Najprej je pripravila krajšo zgodovino Slovencev v slovenščini kot nekako zbirko učnih ur primerno zato stopnjo, potem pa se je lotila večjega dela. Pripravila je tudi pregled slovenskih narodnih noš in folklornih plesov ter pregled narodnih pesmi.
Po več letih prostovoljnega dela in zbiranja dokumentacije in drugega materiala, je bila izdana knjiga Slovenians from the Earliest Times, 1985, ilustrirana zgodovina Slovencev, ki je bila lepo sprejeta med rojaki in prijatelji v Avstraliji, v angleško govorečem svetu in v Sloveniji. Knjiga predstavlja Slovence in njihovo trdo pot v zgodovini, opremljena je s slikovnim materialom in zemljevidi. Skoraj vse dokumente in fotografije je prejela po pošti iz različnih ustanov, muzejev in knjižnic iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Italije in drugih držav. Vse ustanove in knjižnice, ki so prispevale dokumentacijo, so knjigo potem tudi dobile, kakor tudi avstralska National in State Library, in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Knjigo je uradno predstavil Minister za Imigracijo in Etnične zadeve Viktorije, gospod Peter Spyker v četrtek, 12. decembra 1985 v dvorani Slovenskega društva Melbourne.
Knjiga je bila leta 1988 dodana na seznam učnih knjig (Reference books for background reading) za pouk slovenskega jezika in kulture v Victorian School of languages države Viktorije. Stroške za poštnino za zbiranje dokumentov in fotografij ji je kril Svet slovenskih organizacij Viktorije kot založnik knjige. Draga seje dobičku od prodanih knjig odpovedala z željo, da se denar uporabi za sklad za pomoč nadarjenim študentom.
Deset let je prevajala mnoge dokumente, pisma in obrazce za Department of Immigration and Ethnic Affairs.
Prevedla je nekaj matematičnih vaj iz revije Presek, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za uporabo v avstralski enačici Function, a School Mathematics Magazine, pripravljeno na oddelku za matematiko, Monash univerza.
Na srečanjih z drugimi učitelji slovenskih šol v Viktoriji, leta 1996 so se odločili za ureditev skupnega učnega načrta za Viktorijo, ki je v programu.
V času, ko seje Slovenija začela demokratično razvijati in se osamosvajala, seje pridružila odboru Slovenskega Narodnega Sveta Viktorije - Avstralske slovenske konference, kot del Svetovnega slovenskega kongresa, in delovala kot kulturni referent in sodelovec z referentom za šolstvo. Pripravljala je dokumentacijo ter kulturne programe in se udeležila konference v okvirju Svetovnega slovenskega kongresa v Sydneyu, kjerje podala referate o kulturnem delu in o šolstvu ter narisala pisemski logo za Slovenski narodni svet Viktorije.
Tudi njena ideja za arhiv o vojni v Sloveniji je bila uspešno izvedena in arhiv je bil prvič na ogled ob obisku Janeza Janše z vsemi dokumenti, pismi, publikacijami in slikami.
Za Narodni Svet Viktorije je pripravila informacijski list A new Country is Born - Slovenia, katerega so uporabljali na demonstracijskih shodih med vojno in pred mednarodnim priznanjem Slovenije. Skupno s Stanko Gregorič, takratno urednico Slovenskega Pisma, sta pripravili Kroniko - Chronicle dogodkov v Sloveniji, dejavnosti v slovenski skupnosti in srečanj z avstralskimi parlamentarci, med in po vojni v Sloveniji, v slovenskem in v angleškem jeziku, kar so uporabljali pri sestankih in srečanjih s člani avstralskega parlamenta in mediji.
Skupno z Magdo Pišotek, učiteljico na Mt. Lilydale College in
VSE POTI
Cms3 Ges
Marijo Penca, pomočnico-učiteljico v slovenski šoli Slovenskega društva Melbourne, je pripravila priročnik za učenje slovenskegajezika za otroke, Učimo se slovensko - Let's Learn Slovenian, Prvi del, 1992, s posvetilom umrlima slovenskima učiteljicama, Anici Srnec in Ireni Birsa. Skoraj je dokončan drugi del priročnika z načrtom za tretji del. Ob priliki obiska kvarteta Big Ben so pevci podarili nekaj kaset in dobiček od prodaje je bil namenjen kritju stroškov knjige, Učimo se slovensko - Let's Learn Slovenian, Prvi del.
Sodelovala je pri pripravi knjižice Mediterranean Europe Phrase Book, 1992, s pripravo slovenskega dela, kateregaje pregledal Dr. Janez Dular.
Draga sodeluje tudi pri pripravi zbirke mednarodnih iger za otroke in odrasle, avtorice Jenny Robinson, ki bo, kot obljubljeno, v tisku kasneje letos.
Mlada Slovenka, Irena Birsa, ki je pred leti umrla, ni uspela dokončati svojega magisterija, pa je Draga delno pomagala njenemu supervisorju, Dr. Kethu Simkinu iz La Trobe Univerze, pri končni ureditvi v zvezi z zgodovinsko vsebino, da je Irenin magisterij izšel kot knjiga Slovenians in Australia, 1992, z Dragino grafično naslovno stranjo in uvodom. Knjigaje bila uradno predstavljena v verskem in kulturnem središču v Kew, kakor tudi posebna posmrtna podelitev Irenine Degree njenim staršem.
Pomagala je urednici Glasa Slovenije, Stanki Gregorič pri računalniškem oblikovanju v začetnem letu 1993 in sodelovala s članki, sedaj pa pomaga tudi pri računalniški opremi Misli. V maju 1998 je Glas Slovenije praznoval 5. obletnico in takrat je pripravila kratek kulturni program skupno zgosti iz Slovenije in Dr. Edijem Gobcem iz slovenskega raziskovalnega inštituta iz Amerike. Draga trenutno zbira material za spominsko knjigo o pokojnem patru Baziliju Valentinu, O.F.M., M.B.E.
Po prihodu v Avstralijo je bila Draga eno leto in pol zaposlena kot pomočnica v umobolnici Childrens Cottages Kew. Nekaj časa je učila v katoliški šoli, se potem zaposlila pri Department of Minerals and Energy; že 14 let paje zaposlena kot tehnična in grafična risarka s pomočjo računalnikov, in ilustratorka za Department of Earth Sciences, na Monash Univerzi, ki ji tudi omogoči nadaljnje pridobivanje in uporabo najnovejšega znanja in tehnike pri računalniškem delu.
Njeno delo je tiskano v mnogih magisterijih, doktoratih; in kot rezultati raziskovanj profesorjev na univerzi, v mednarodnih strokovnih publikacijah kot:
National Geographic, Economic Geology; Hemisphere, an Asian-Australian Magazine; BMR Journal of Australian Geology & Geophysycs; Science Magazine; Australian Journal of Earth Sciences, Earth and Planetary Science Letters, Geology; Australian Journal of Geology; Scientific American, Journal of Vertebrate Paleontology, Tectonophysics.
Dragino ime najdemo v raznih knjigah, mednarodnih konferenčnih katalogih, v razstavnih katalogih, v raznih publikacijah ali kot dopolnila k predavanjem, v knjigah in priročnikih, pripravljenih za pomoč učiteljem na nižji in srednji stopnji državnih avstralskih šol. Draga pripravlja na računalniku razne posterje za avstralske in mednarodne konference, voščilne karte in nalepke, mape in diapozitive za mednarodne strokovne konference in predstavitev geološkega oddelka.
Leta 1994 sojo profesorji in vodstvo oddelka Earth Science Department predlagali za priznanje za njeno delo in za nagrado, Monash University 1994 Vice Chancellor's Awards for Exceptional Service By Geberal Staff.
V letošnji aprilski številki National Geographic " Vol 193, No.4, 1998 je bila njena računalniška risba majhne živalice, Ausktribosphenus nyktos, kije bi živela pred 120 milijoni let v Avstraliji, ketere fosilno čeljust so našli na prostovoljni ekspediciji Monash Science Centra lansko leto, delni sponzor National Geographie, katere seje udeležila
Dobrova, 24.7.1998 - Matko Zdešan v pogovoru z Drago Galt pred občinstvom na kulturnem programu
Triglav, 6.8.1998 - Draga s svojimi setrami in prijatelji na Triglavu
letos že drugič v Inverlochu, najugovzhodnem delu viktorijske obale. Odkritje je silno pomembno, saj bo morda morala biti preurejena in dopolnjena celotna zgodovina sesalcev v Avstraliji. Podoben članek, kateregaje napisala Kate Wong, z Dragino ilustracijo je bil tudi v Scientific American, Explorations: Shaking the Family Tree, januar 26,1998 in je na internetu na strani http://www.sciam.com/ explorations/1998/012698fossil/. Na internetu je tudi stran Dinosaur Dreaming, Cretaceous Mammal Discovered, kjerje med drugim tudi uporabljena Dragina ilustracija na strani http://.earth.monash.edu.au/ dinodream/mammal.htm
Zadnje čase je sicer veliko dokumentov in raziskovalnih poročil objavljeno na web straneh.
Draga Gelt rada piše. Njena pesniška zbirka Vse poti, 1991, so prvi poskusi v poetični prozi. Predstavitev knjige Vse poti je bila 1992 v verskem in kulturnem središču v Kevv, skupno z drugimi knjigami, ki so izšle v istem letu. Za letošnji materinski dan, maja 1998, pa jo je povabil pater Janez Tretjak v slovensko cerkev v Adelaide, kjerje bila predstavitev knjige za Slovence v Južni Avstraliji z naslovom Hvala, mama. Rada tudi slika in je sodelovala na mnogih slovenskih likovnih razstavah in razstavah ročnih del v slovenskih središčih v Avstraliji, v Sloveniji, pri Sherbrook Art Society in nekaterih krajevnih razstavah, in prejela tudi priznanja za delo v pa-stelih. Vedno je rada pisala krajše črtice, ki so bile objavljene v raznih publikacijah. V literarnem natečaju Slovenskega društva Melbourne je prejela prvo nagrado za črtico Rojstni dan, v natečaju Slovenske izseljenjske matice pa drugo nagrado za pesmi, objavljeni v Slovenskem izseljenskem koledarju leta 1993.
Rada tudi bere slovenske knj ige in časopise in skušam slediti razvoju in spremembam slovenskegajezika.
Najnovejša pesem ¡niagine - Pomisli je pripravljena v obliki, dajo lahko doživiš kot plamen sreče in hrepenenja, ki se dviga v nebo, ali kot solzo, kot list v jeseni z zahvalo ali kot mlado drevo, željno rasti. Vsak lahko najde v obliki svoj simbol - simbol zahvale za življenje, kajti le življenje more prinesti lepote in čustva, trpljenje in ljubezen - sicer smo mrtvi, prazni. Pesem je bila prvič javno prebrana na materinski dan 1998 v Adelaide.
Za svoje dolgoletno prostovoljno in brezplačno delo med Slovenci je dobila priznanje Avstralije - Order of Australia na Dan Avstralije, 26. januarja 1996.
Draga je ponosna na svoja otroka, sina Erica in hčerko Frances, in ju z vsem srcem ljubi, kakor tudi vnučko Ashleigh in vnučka Jeremyja, njunega očeta Adama in Ericovo prijateljico Jess. Eric in Frances, kljub temu, da ne govorita veliko slovensko, sta obiskovala vsa leta slovensko šolo, nastopala na slovenskih prireditvah in festivalih, in plesala najprej v otroški in potem v mladinski folklorni skupini.
Sodelovala sta na razstavah za Leto otroka, za Leto miru, dobila nagrade in priznanja za svoje prispevke, sodelovala pri natečajih za spise, pri Športnih tekmovanjih slovenske šole, pri pripravljanju kulis ob praznovanje 35-letnice, pri srečanjih in pozdravih gostov iz Slovenije, in pri pozdravnem srečanju maratonca Dušana Mravljeta. Sodelovala sta tudi v mednarodni skupini mladine, ki je sprejela papeža Janeza Pavla II. in v skupini mladine, kije bila glavna točka programa na Melbourne Cricket Ground, Half Time Spectacular, s skoraj 90.000 gledalci, ko je mesto Melbourne skušalo pridobiti olimpijske igre. V knjigi Učimo se slovensko - Lets Learn Slovenian, Part 1, je tudi veliko sličic, katere je narisala Frances. Oba sta narisala nekaj slik tudi za knjigo Vse poti. Frances je na računalniku izdelala logo za Glas Slovenije in pomagala pri osnovanju za logo za 18. mladinski koncert v Melbourneu, leta 1992.
Eric in Frances čutita, da sta slovenskega rodu, in materine in očetove narodnosti nikoli ne zatajita. S posebnim ponosom sta prijateljem in znancem povedala o novi, samostojni, demokratični državi Sloveniji.
News
ZAGREB
/Vir/- Papež Janez Pavel II. bo 3. oktobra letos za veliko evharistično slavje v Mariji Bistrici razglasil kardinala Alojzija Stepinca za blaženega. Hrvatje z veliko naglico gradijo nove ceste, vendar imajo v nižinskem delu Hrvaškega Zagorja velike težave, ker je ta del Hrvaške pod vodo.
MUNCHEN
/Delofax/- Oktoberfestje star 188 let. Prvič so ga pripravili leta 1810. Od 1950. naprej velja za največjo narodnozabavno žurko na svetu. Lani je rekordnih 6,4 milijona obiskovalcev v slabih treh tednih, kolikor vse skupaj traja, popilo več kot pet milijonov litrov piva, pojedlo dva milijona svinjskih klobas, okrog 600.000 piščancev in v Munchnu pustilo skoraj poldrugo milijardo nemških mark. Prireditev, ki poteka na 0,42 kvadratnega kilometra, dnevno obišče tudi do pol milijona pivoljubcev iz vsega sveta. Neki študent antropologije iz Munchna je dejal za oktoberfest sledeče:
"Oktoberfesl je poosebljenje antiestetike, kiča in kulture hommo alpinusa. Nikakor ni več tradicionalni praznik pivopivcev. V zadnjih letih je zabava, ki se je letos začela 19. septembra, trajata pa bo do 4. oktobra, postala poligon za izživljanje zatohlosti, ki jo svetu ponuja srednja Evropa ".
VATIKAN
/S vo no dna Slovenija/ - Papež Janez Pavel II. je v rezidenci v Castelgandolfu sprejel novega slovenskega veleposlanika v Vatikanu Karla Bonuttija, ki je papežu izročil poverilna pisma.
BUENOS AIRES
/Mirko Vasle/ - Slovenska kulturna akcija v Argentini pridno deluje že 44 let. V teh letih so izdali več kot 150 knjig; pri tej organizaciji so lahko izdali svoja dela tisti pesniki in pisatelji, ki so bili v svoji lastni domovini Sloveniji zamolčani.
SKA prireja tudi glasbene večere, umetniške razstave in gledališke predstave. Sedanji predsednik je arhitekt Marjan Eiletz. Letos julija so v SKA priredili koncert bas baritonista Ljubljanske opere Juana Vasleta, avgusta umetniško razstavo slikarja Ivana Bukovca, istega meseca Molierovo igro Skapinove zvijače, z igralskim ansamblom Slovenske vasi, pripravili pa so še predavanja dr. Andreja Fika o pomenu in mejah globalizacije ter druga predavanja.
/Naš tednik/- V smučarskem centru Los Penintentes v Andih imajo Slovenci svojo kočo, imenovano po patru Jožetu Kastelicu, ki seje ubil na Aconcagui. Kočo so pred kratkim obiskali pevci in pevke iz avstrijsko koroške vasice Sele.
KANADA - NEMČIJA
/Slovenske brazde/- V mestu Wisler v Kanadi je nemška nacionalna televizija ZDF posnela oddajo "Lustige Musikanten", oddaja ima samo v Nemčiji okrog deset milijonov gledalcev. Ti so si na TV-ekranih v soboto, 19. septembra ogledali posnetek iz Kanade, kjer so nastopili tudi egendarni Slavko Avsenik in Gašperji. Ti so na narodnozabavni sceni že osmo leto.
udget
Rent a Car Slovenija
Poslovalnice: Letališče Ljubljana Brnik
tel:+386 54 211-158 tel:+386 54 261-729 fax:+386 54 211-890
Bled, Ljubljanska 4
tel&fax +386 64 742-189
Rezervacijski center:
tel: + 386 64 21 11 88 + 386 64 38 63 00 + 386 64 21 18 90
POSEBNE - NIŽJE CENE ZA ROJAKE PO SVETU
Minister Skolc Opens Days of European Cultural Heritage
Ljubljana, 23 September (STA) In a ceremony at the medieval cas-. tie above Ljubljana Minister of Culture Jozef Skolc opened the European Heritage Days, dedicated this year to medieval towns. The European Heritage Days, according to Minister Skolc, are a "proof of the beneficial effect of openness to life and culture", but also an "exceptional ground for understanding the past".
Ljubljana Maternity Hospital -
Baby Friendly Hospital
Ljubljana, 25 September (STA) The title of Baby Friendly Hospital was conferred to the Ljubljana maternity hospital by an international commission in the framework of the project 'Baby Friendly Hospital Initiative', carried out by UNICEF and the World Health Organization (WHO). Next week it will be awarded to another Slovene hospital, the Celje maternity hospital.
Video artists Etna Kugler Presents her
Latest Production at Vieobrasil Festival
Ljubuana/Sa o Pa ulo, 26 September (STA) - Slovenian video artist Ema Kugler presented her video film Postaja 25 (Station 25) in the competition programme of the 12th Videobrasil - Electronic Art International Festival taking place from 22 through 27 September in Brasil's Sao Paulo. Director and screenplay author Ema Kugler has also presented the video film at the 16th World Wide Video Festival that took place in Amsterdam from 17 through 21 September. Ema Kugler is author of several video films.
Meeting of Military Attaches Accredited in Slovenia
Ljubljana, 23 September (STA) The two-day regular autumn meeting of military attaches accredited in Slovenia started at the Defence Ministry. The meeting included a presentation of the Defence Ministry and the Slovene Army reorganization. The attaches visited certain Slovene Army units, including the 15th Airborne Brigade at the Brnik airport and the 1st Slovene Army operative command at Kranj.
Po svetu
'"'JoTim^
Vprašali smo in dobili odgovor...
Kaj je s certifikati, ki smo jih vložili v Krekovo banko
Odogovor:
Spoštovani, odgovarjamo na vaše pismo z dne "l 7.9.1998. Naše delničarje obveščamo o poslovanju skladov preko internega časopisa Krekovci (zadnjo številko časopisa smo jim poslali v decembru 1997), je pa tudi na internetu. V času od registracije zbranega kapitala pa vse do danes ni bilo priložnosti, da bi zbrani kapital v celoti naložili v družbena podjetja, ki se lastninijo. Postopek privatizacije je namreč takšen, da "Slovenska razvojna družba" ponudi skladom v odkup delnice podjetij, vendar je vrednost teh ponudb v omenjenem obdobju zadoščala le za naložbo približno polovice zbranih certifikatov. Zavedamo se, daje zavlačevanje s procesom privatizacije za naše investitorje škodljivo, vendar žal ni v naši moči, da bi tovrstne procese pospešili, saj je vodenje privatizacije v pristojnosti "Agencije RS za privatizacijo".
S ciljem, da bi vsaj delno zadovol jili naše delničarje, smo v juliju izepljali preoblikovanje naših skladov in sicer smo združili sklade PID ZVON, PID SKALA in PID KLAS in jih kasneje spet razcepili na PID ZVON ENA in PID ZVON DVA. PID ZVON ENA d.d. ima v strikturi premoženja v glavnem dobra in srednje dobra podjetja, ki bodo zagotavljala donosno poslovanje sklada in s tem primerno ceno delnic sklada. Drugi sklad PID ZVON DVA d.d. pa bo imel v portfelju še vedno predvsem neizkoriščene lastniške certifikate, ki se trenutno še ne dajo zamenjati za realno premoženje in nekaj slabših podjetij, ki tudi v naslednjih letih še ne bodo dosegala pozitivnih rezultatov. Pri oblikovanju je bila zagotovljena enakopravnost delničarjev, saj boste vsi dobili v enakem razmerju delnice PID ZVON ENA d.d. in delnice PID ZVON DVA d.d. S tem bodo dane možnosti za uspešno kotacijo delnic PID ZVON ENA d.d. na borzi, kjer jih lahko pričakujete okrog meseca novembra.
Izpolnitev pogojev za uvrstitev delnic PID ZVON ENA d.d. na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev pomeni, da bo delnice mogoče ponuditi potencialnim novim delničarjem, po ceni, ki se bo izoblikovala na osnovi ponudbe in povpraševanja. Lepo vas pozdravljamo Jože Horvat in Roza Mlakar Kn k o vič
Maribor, 21.9.1998
Slovensko društvo Sydney
Piknik BBO Nedelja, 4. oktobra
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02)9756 1447
Pismo uredništvu Dragi naši. Glas Slovenije Je glas Slovenije! Zato bi vama rad povedal, da sem nedavno bit povabljen od Rotary in Probus (professional and businessmen) klubov, da govorim o Sloveniji. Moje predavanje je bilo res dobro sprejeto; za to se moram zahvaliti tudi Florjanu za poslane 70x50 cm velike fotografije naših gora, jezer in planink ter našemu Veleposlaništvu v Canberri za obširne brošure o Sloveniji. Rad bi svetoval svojim rojakom, tistim, ki imajo dar govora, naj se povežejo z Rotary in Probus klubi in jim ponudijo predavanje o naši prelepi domovini Sloveniji. Moram povedati, da 95 odstotkov mojih poslušalcev ni vedelo kje je Slovenija. Kopijo mojega predavanja lahko dobile pri meni (naslov pa pri Glasu Slovenije). Prisrčne pozdrave vaša Pamela in Janko Majnik, Coonut
From the Cooma Monaro Express
A small but spectacular country Cooma Men's Probus Club was given an appetising insight into one of Europe's smallest countries - the historic and beautiful Slovenia. This was revealed by former countryman John de Majnik, who is now a naturalised Australian and a member of the Probus Club....
Further the newspaper gives the explanation about Slovenia and concludes:
This country of some two million people, with its democratic status and its scenic and geological treasures, has thus risen from obscurity to a place on the world stage.
The enthusiastic vote of thanks was given to Majnik by Probian Fred Allen.
HELP NATIONAL COMMITTEE
Vsem spoštovanim darovalcem za Šempetrsko otroško bolnico pri Novi Gorici sporočam, da mi manjka do načrtovanih $ 10.000 samo še $ 1.281. Po enajstih letih zbiranja denarja za slovenske otroške bolnice (Klinični center Ljubljana $ 20.800, Murska Sobota $ 10.000) sporočam, da bo to moja zadnja nabirka. Rada bi se zahvalila še Mariji Košorok, ki je za to mojo zadnjo akcijo darovala trideset lončkov orhidej, ki sem jih prodala za $ 310.00.
Se nekrat pa hvala tudi vsem dosedanjim darovalcem.
Eleonora White - Sydney
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00
uradne ure so od 10.00 - 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Poniare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252
Vabimo vas na
Ples - igra ansambel Lipa Sobota, 26. september
Kako pa kaj vaše zdravje?
r
K(iija<ldčSj>
h Švedsko,
Morda niste vedeli da..
Rosewood
HOMES
Za smeh
Slovenske brazde
Vljudnost
Oprostite, še zdaj mi niste plačali hlač!
Oprostim!
Današnji otroci
Glej, Petrček, tam na nebu je Veliki voz!
Petrček: In koliko konjskih sil ima?
Ni razumela
Ob enajstih ponoči zazvoni zvonec pri sosedovih. Pred vrati stoji deček: Mamica vas prosi, če bi lahko bili tako ljubeznivi in nam posodili gramofon.
Kaj, tako pozno nameravate plesati?
Ne, samo spali bi radi!
Ribničanska
Ribničan privleče poleti v hranilnico velik zavitek.
Ali ste prinesli denar? In to toliko? se začudi uradnik.
Kakšen denar! Mislite, da so vsi Ribničani neumni! Prašiča sem moral zaklati, nekakšna kuga gaje napadla, pa sem slišal, da pri vas tudi poleti vse zamrzne. Tu ga imate in ga dobro spravite!
Austria S0.58 Germany S0.58 UK S0.33 USA S0.33
*Not available from mobile phones or from certain rural areas. *15 cents flagfall applies for all connected calls
DISCOUNTS TO ALL COUNTRIES
\
Flat International Call Rate. 24 hours per day
Dial 1499 - Clear Service
No minimum usagVorNnembership fee No,security deposit Pay Cash, Cheque or Credit Card Established Aijstralian Xohmany	\\ \
Friendly Multilingual Customer Service
SPECMuX	\\ \
MENTION The Voice of Slovenia- GlasSlovem.
RECEIVE WORTH OF FREE CALLS UPTO SEPTEMBER 30TH, 1998
Stay with existing PhoneK^ompany - no ne^ftq change Connection within 24 hours
PHONE NOWTO CONNECT & HELP THE COMMUNITY
1300 658 899
DigiPlus Pty Ltd 553-555 Gardeners Road, Mascot, NSW 202
Uspešni v boju proti celolitu?
/Dei.o&Dom, Stanm Gregorič/- Ženske večinoma zanemarjajo svoje telo z večnim izgovorom - nimam časa. Toda prav vsaka ženska si lahko dnevno privošči 10 minut za telovadbo in približno uro na teden za nego z ustreznimi sredstvi.
V Avstraliji je zdaj pomlad, kmalu pa bo poletje in ženske bodo morale ponovno pokazati svoj celulit. To ni maščoba, čeprav veliko žensk meša ta dva pojma. Celulit je posledica pojava, ki nastane v podkožnem tkivu zaradi zastajanja tekočine. Ker metabolizem ne uspe prečistiti vse telesne "nesnage", le-ta zastaja v podkožju, in se veže na maščobne blazinice. Celulit ne prizanaša tudi zelo suhim ženskam, zatorej prekomerne teže - nakopičene maščobe ne smemo mešati s celulitom. Tudi trditve, da celulita ni mogoče odpraviti, so neresnične. Vsaka ženska z voljo in željo po lepšem videzu lahko odpravi celulit. Kombinačija hrane, fizične aktivnosti in kakovostnih izdelkov je vedno uspešna. Zelo kakovostni so izdelki iz morskih alg. Naravna rešitev, ki prihaja iz morja, je pomagala že številnim ženskam; tudi tistim, ki so želele pred počitnicami na hitro izboljšati videz kože. Alge imajo to naravno lastnost, da pospešijo metabolizem, ki pridobi moč, da iz podkožnega tkiva intenzivneje odplakuje zastajajočo tekočino. Najhitreje delujejo obloge, saj se celulit večinoma odstrani prek kože.
Sloveniji, v Kopru se dobi naravni anticelulit iz morskig alg pod sjmenom Algomar (novost leta 1995, danes pa nepogrešljiv naravni delek). Pravijo, da pomaga že terapija šestih nanosov na kožo. Alge vračajo koži vitalnostVi Slov^ijij
liH 3.500 SIT.
-ed
Različn
vstralij
po
erim
sko
se
predah
lahko
vedn
prožnost. En komplet Algomarja stane v
stva proti celmitu pa lahko seveda najdemo tudi pri nas v ) se je posvetovati z zdravnikom, lekarnarjem ali v ovinah. \
že vsak dai^ skodelica žajblovega čaja, dva do tri .a čaja za mehur in ledvica. Po nekajtedenskem čajem zopet nadaljuje, žajblov čaj pa se lahko dart•^Ob tem pa seveda pomaga še redno plavanje.
DIGIPLUS
(UP
Prijateljici
Moj mož je tako ljubosumen, da bi se takoj ustrelil, ko bi vedel, kako se ozirajo moški za menoj.
Tudi moj bi ne mogel prenesti sramote, če bi se ozirali moški za menoj, kakor za teboj.
Stanovanje
Plavolaska se sprehaja po cesti in se ustavi pri obcestni svetilki. Na drogu je obešen letak, na katerem piše ODDAJAMO STANOVANJE.
Plavolaska potrka na drog. Čaka, čaka, pa nič. Mimo pride policaj in jo vpraša:
Kaj pa počnete? Tukaj piše, da oddajajo stanovanje. Trkam, vendar se nihče ne oglasi.
Policaj pogleda navzgor in pravi: Ja, to je pa res čudno. Videti je, da so doma, saj imajo prižgano luč.
Strela
Ali veste zakaj se plavolaska smeji, ko udari strela?
Zato, ker misli, dajo fotografirajo.
Country Per Minute*
Slovenia $0.78
- je kaznivo dejanjem avtomobilskem prometu ne spi , stite vozilo, ki vks'želi prehiteti in
•»iiisrait . 1
se povečate brzino; kazen vNSW S165.00, v VIC S 112.00 in dve kazenski točki
-je kaznimc^anj^če^držite med vožnj.pi|:^r( '
kazen v NSW S 112.00 in dve kazenski točki, v VIC $135.00 -je kaznivo dejanje, če v Viktoriji parkirate vozilo in ne ugasnete motorja, ne vzamete ključev iz ključavnice in ne potegnete ročne zavore. Niti ne pomislite na kaj takega! Kazen vas bo stala $ 75.00, dočim v NSW to ni prekršek - ni prepovedano na viktorijskih avtocestah prehitevati po levi, kaznivo pa je, če prehitevate po levi na vseh drugih cestah v Viktoriji; v NSW je prehitevanje po levi prepovedano na vseh cestah, razen, če drugo vozilo ne zavija desno; kazen v VIC S 165.00, v NSW SI 12.00 in dve kazenski točki
kontinentu, \rgentino, ZD A, ystrijo, Italijo, oonsko in v hi]oUu '
/Arr.ouffd'Atfstfalia, Argentina, USA ¿Canada, Switzerland, Austya^mly, Sweden, Japan and
Sbyenip/,
Glas Slo0fiije - sponzorji: The Voice of Slovenia -Sponsors:
lEMONfi
INSTRUMENTS
Impact International Pty. Limited