166. Stpvilk«. Ljubljana, v petek 24. julija. XXIV. leto, 1891. Izhaja TBsk dan sveder, izim?i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta ti ::UI., za Četrt [leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dnm za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor pofitnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah al. 12. U p r a v ii i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Potovanje srbskega kralja. Potovanje cesarjev in kraljev, velikih, mogočnih vladarjev in malih, še ne polnoletnih nositeljev mladih kraljevskih kron, je zdaj na dnevnem redu. Komaj je potihnil hrup, ki ga je prouzročilo potovanje nemškega cesarja na Angleško iu so, nekoliko prenehale raznovrstne politične kombinacije, katere je kovalo vse evropsko časnikarstvo o tem važnem dogodku, Že se je prikazalo na političnem obzorji drugo tako potovanje, ki vzbuja J:ivo zanimanje vseh političnih krogov. Res je sicer, da je velika razlika mej mogočnim vladarjem nemškega cesarstva, katero danes zavzema isto stališče v evropskem političnem koncertu, katero je zavzemala do nesrečne vojne 1. 1879. Francoska, in pa mej malim kraljičem mladega kraljestva srbskega. A za nas posebno ima to potovanje zarad tega velik pomen, ker potuje mali vladar neodvisne slovanske države k mogočnemu vladarju prve slovanske države. Podal se je na pot v Peterburg mladi kralj srbski Aleksander ter ga bode predstavil ruskemu carju prvi regent Srbije, Jovan Ristič. Spremljeval bode mladega kralja tudi ruski poslanik Persiaui. O namenu potovanja ugibalo He je mnogo. Nekateri pripisovali 8o mu eminentno političen, Če ne celo demostrativen značaj, drugi pa so hoteli trditi, da nema nikakeršuega političnega pomena. Po našem mnenji uemajo prav niti jedni niti drugi. Da ima potovanje mladega kralja političen pomen, o tem ni dvomiti, akopram ue moremo pritrditi onim, ki hote videti v tem potovanji nekako demonstracijo proti Avstriji. Najbolji dokaz temu je, da bode mladi srbski kralj Aleksander, ko se vrne iz Rusije, posetil tudi avstrijski dvor in bode dobro dofiel gost našega cesarja v Išlu. Ako bi se bilo hotelo s posetom ruskim demonstrovati proti AvBtriji, gotovo bi mladi kralj ne prišel takoj po končanem ruskem potovanji v goste k našemu cesarji. Pač pa jo jasen namen temu potovanju ta, da regentstvo iu vlada v Beleragradu s tem poka-žeta javno pred svetom, da so se v zadnjih dveh letih odnošaji mej Srbijo in Rusijo, kateri se ima Srbija toliko zahvaliti, izdatno zboljSali. To politično zbližanje mej obema slovanskima državama se bode s tem potovanjem slovesno manifestovalo pred Bve-tom. Popravila se bode velika politična napaka, katero je pregrešil bivši kralj Milan poslednja leta svojega vladaoja. Znano je, da je kraljev oče, razkralj Milan, bil mnenja, da more p soBediujo svojo, to je z Avstrijo, le tedaj biti v prijateljskih in dobrih razmerah, ako so razmere mej Srbijo in Rusijo napete ali celo neprijateljske. Videli smo torej zadnja leta njegovega vladanja, da so razmere mej obema državama, ki imata vender toliko sorodstva po narodnosti in po veri, postale jako neugodne in neprijazne, da je zavladala neka napetost mej njima, katera je bila v veliko radost vsem nasprotnikom slovanstva in praktične slovanske vzajemnosti. Da so se stvari zdaj zboljšale toliko, za to gre hvala umnim in previdnim državnikom, ki za Časa mladoletnosti kralja vodijo usodo mladega kraljestva, v prvi vrsti Jovanu Rističu, brez dvoma najsposobnejšemu srbskemu državniku. Odnošaji mej Srbijo in Rusijo so lahko prav prijazni in intimni, zaradi tega pa še nikakor ni potreba, da bi bilo vsled tacega prijateljstva sovraštvo ali pa napetost mej Srbijo in mej sosedno našo državo, na katero vežejo Srbijo mnogi vitalni interesi. Sploh bi bila želja vseh avstrijskih Slovanov, da Avstro-Ogerska, ki je vender po večini svojega prebivalstva slovanska država, akopram imajo odločilno besedo baš najmanj Slovani, goji prijazne in prijateljske razmere s slovanskimi svojimi sosednimi državami, s katerimi še dosedaj nikdar ni imela resnih uasprotstev aii celo krvavih bojev. To bi jo nikakor ne oviralo, če hoče tudi nadalje gojiti prijateljske razmere s svojima novima prijateljicama, ki sta se iz starih sovražnic prelevili v zaveznice. Gotovo bodo v Peterburgu vsprejeli s sijajem mladega srbskega kralja, ki bode imel priliko prepričati so na svoje oči o velikosti in mogočnosti ruskega naroda in o sorodstvu, katero veže veliki i uski narod z manjim srbskim. Trdili so sicer nekateri v Belemgradu, da potovanje miadega kralja ni zdaj prilično, da bode preveč oBtal v senci ministerukega predsednika Pa-siča, ki ga tudi spremlja, in pa regenta Jovana Rističa. Navajali so dotični, naj bi se bilo raje po- čakalo s potovanjem do poluoletnosti kraljeve, ker bi se bilo potem vršilo z veliko večjim uspehom, z večjo dostojnostjo. Vender nema potovanje samo individuelnega namena, nego se v prvi vrsti tiče tudi dežele srbske. Ministerski predsednik Pasič in več njegovih tovarišev bili so že večkrat v Peterburgu v političnih namerah. Potovanje kraljevo ima torej tudi ta namen, da se uspehi, katere bo oni tam dosegli, zdaj ukrepijo, ko bode kralj Aleksander sam navzočen na Peterburškem dvoru. Ne dvomimo torej, da bode to potovanje blagodejno uplivalo na daljni razvoj razmer mej Srbijo in Rusijo, gotovo bode pa tudi pozneji poset mladega kralja pri našem cesarji, kjer bode brez dvoma vsprejet z isto prijaznostjo, kakor je bil nedavno na dvoru Dunajskem vsprejet prestolonaslednik ruski, pokazalo svetu, da je Srbija prav lahko v najboljih od-nošajih z Rusijo, na katero jo veže naravno sorodstvo po narodnosti in pc veri. Zarad prijateljstva z Rusijo pa nikakor ui treba, da bi Srbija proti Avstriji bila v tako napetih odnošajih, kakor je bilo to v nasprotnem slučaji, ko je vladal še njegov oče Milan. Mladi kralj Aleksander, kateremu na prestolu nikakur ni mila rodbiuska Breča, ker sedi osamljen na njem, daleč od matere svoje, katero so prognale politične mahinacije od sina, in od očeta, kateri se zabava v Parizu, storil je prvi korak v svet. Naj se na potovanjih svojih nuuduši za vse lepo iu koristno, kar bode videl v mogočnih dveh sosedu.ii državah, v katere ga bode peljala pot, in naj se povrne v domovino svojo s trduim sklepom, vladati Srbijo v onem duhu, kateri jedini bode storil deželo srečno, v duhu slovanskem, ki je ob jednem duh pravičnosti. Baš Slovan, ki je mej vsemi narodi pretrpel največ gorja, ne bode nikdar zatiral druzih narodov, njemu prirojeno je Že od narave čustvo za pravico. Da hoče Srbija tudi z našo državo ostati v prijaznih razmerah, to svedoči baš potovanje kraljevo v Išl. Nadejamo se, da kratki dnevi, katere bode bival mlade kraljevine mladi kralj kot gost mogočnega vladarja Avstrije v prijaznem Išlu, ne bodo ostali brez posledic. Na državnikih, ki vodijo osodo obeh držav, pa bode, da razmere ostanejo tudi na dalje tako prijazno, kakor se kažejo aedaj. LISTEK. Car Jovan. (1M6-1528.) Srbski spisal A. Sandič, poslovenil A. Ft-konju. (Konec.) A kralj Ivan carju Jovanu vrača žal za sramoto; dobro vrača zlim. Od srditosti zarožlja z mečem, zagrmi s topovi: na vse strani glas razpošlje, da be razvijejo zastave in nabira vojska. In začrtela sta se car Jovan iu kralj Zapolja ; malo zatem pa sta i začela prepir. Zapolja odpravi na Jovana vojsko in na čelu vojski svojega vojvodo Petra Perinjijn. Dva meseca duij, meseca maja iu junija 1527. leta bili so se Madjarji s Srbi. Bog in sreča dade carju Jovanu, v treh bitkah pobije Madjarje; pri mestecu S ulj oš u na Morišu potolče popolnoma Petra Pe-rinjija. Komaj je ta sam glavo odnesel iz poklanja in je ležal po tem skrit teden duij v dvorih Marka Jakšića v Nadž-Laku; posle" je prešel tudi sam na Ferdinandovo stran. V tej bitki je jioginilo zopet mnogo plemičev in velikašev. Tolik strab je bil popadel Madjarje, da so kralju Zapolji poročili, naj beži iz Hudima Prestraši se še huje Zapolja v Budimu ter začne prositi iu naprosi Iinra Ciboka, skuta veliko-varadskega in dohodarja tamišvarskega, da ga z vojsko svojo brani od carja Jovana iu njegovih junaških Srbov. Madjarski skoti so v oni dobi istotako sabljo [issali in šli na vojsko, kakor so v miru jemali v desnice sveti križ in evangelij. In razvije Cibok svojo zastavo in vsprejme pod njo zbrane vse svoje konjenike ; njim se pridruži, kdor koli je še živ ostal od razsute vojske Perinjijeve. Še so mu prišli v pomoč Ruinuni — ter Madjarji ž njimi v društvu premagajo ta krat Srbe. Car Jovan je dobil v tem boju hudih ran in izgubil Segedin, svojo prestolnico. Ko potem rane izcell, zbere na novo do dve tisoči izvrstnih vojakov in udari na Segedin. No bojua sreča je bila že obrnila od njega svoj obraz. Madjarji morda i ne bi v ta mah premagali Srbov — ali car Jovan je dobil zopet hudih ran, da mu se družba in vojska upre in ni kos sovražniku. Odnesti ga iz bitke v bližjo selo Tornjod (Dorožmo). Stari vrag njegov, Baleut Terek, iznenada udari na Tornjoš, napade na težko ranjenega carja Jovana, ubije ga in mu odseku glavo. To je bito leta 1528. Sedaj pošlje Terek mrtvo glavo carja Jovana v Budim na dar kralju Zapolji iu v znamenje zmaga nad Srbi. A pred tem poslal je on dva voza glav od mrtvih Srbov juuakov. Ko Zapolja vidi mrtvo glavo carja Jovana, od srca se silno uzradosti in napravi veliko veselje. Zaukaže, da se strelja iz vseh topov na gradu Budimu, in po cerkvah da se vrši slovesno z a h v a I j e v a n j e, da je Bog dal, ter je poginil car Jovan. Ker se živemu ni mogel osvetiti (maščevati), to hoče vsaj nad mrtvo glavo ohladiti si jezo. Glavo carja Jovana postavi v skledo pred so na gospodsko mizo. Ko se je bil nasitil po vrsti vsake jedi in odveć pouapil rujnega vinca budimskega — vzame palico v „junaško" desnico in ž njo bije mrtvo glavo carja Jovana Zatem zapove mestnemu Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. julija. Cesar v 1'ragi. Kakor se poroča z Dunaja, bode cesar prišel v Prago koncem meseca avgusta ali pa prve dni septembra mesesa. Natanko dan še ni odločen. Had i kal ni Rusini. Iz Lvova se poroča, da so radikalni Rusini sklicali strankarski shod, na katerem nameravajo izreči Be proti vladi prijazni politiki rusinskih poslancev. Francoski ko ns u lat v I*ragi. Iz Prage se poroča, da Be bode tam osnoval francoski konsulat. Ta vest gotovo zopet ne bode ustregla nemškim listom, ki tako težko vidijo vsak izjav simpatije mej Francijo in slovanskimi narodi. Epilog k interpelaciji v Ileki. Kakor smo že poročali, prišel je hrvatskega polka baroua Jelačiča stotnik Uzelac v Budimpešto ter pozval poslanca Ugroua na dvoboj, ker je v znani interpelaciji ruzžalil stotnika na vojaški časti. Ugron pozval je svoje priče, ti so pa pozvali konferenco poslancev, v kateri so bile zastopane vse stranke. Ta konferenca izrekla je, da poslancu Ugronu zaradi izjave, storjene v parlamentu, ni treba dajati uikakeršnega zadoščenja razžaljenemu stotniku. Vender bode pa Ugron kot zaaebnik vsprejel pozivanje stotnika Uzelca. Obravnave zarad novih trgovinskih pogodb. Kakor bo poroča iz dobro poučenih krogov Dunajskih, bodo predloge glede novih trgovinskih podgodb do začetka oktobra se predložile parlamentu. Obravnave s Srbijo in z Italijo se bodo tudi uvrstile vmes. Xnanje države. It uski car in Francija. Peterburški dopisnik „Kolu. Ztg.u javlja, da mu je pravil neki visoki dostojanstvenik, ki ima tesne zveze z ruskim dvorom, da glede odnošajev rusko-francoskih je težavno pripraviti carja do tega, da očitno pokaže svojo naklonjenost za Francosko. Ko se je pa prebil led, bode car nadaljeval na pričetem potu z vstrajnostjo, ki ga diči in dokazal očitno svojemu narodu, da šteje sedanjo francosko vlado mej svoje prijatelje. Verojetno je, da se bode izvršil načrt, ki se je predložil carju in da pojdeta carinja in carjevič v Pariz. Zagotavlja se tudi, da bode predsednik republike Carnot o božiču prišel v Peterburg. Da bi car šel v Berolin, tega v Peter-hurgu nikdo ne veruje. Slavnosti na čast ruskim gostom. V programu slavuostij, ki se bodo vršile na čast francoskemu brodovji, nahajajo se mej drugim: Banket mesta Kronstadta; hanket tamošnjega kluba mornarskih Častnikov; velik banket mesta Peter-burga; diner pri general-admiralu velikem knezu Aleksiju; diner pri carski dvojici v Peterhofu, po katerem bode bržkone ples, iluminacija parka in umetalen ogenj na štirih vojnih ladijah, ki so usidrane pred Peterhofom; banket francoske kolonije v Peterburgu. Fraucoski častniki posetili bodo baje tudi Moskvo, kjer jih bode pogostil generalni guverner veliki knez Sergej. Crnagora in Turčija. Razpor, ki je nastal mej Ćrnogoro in mej Turčijo zarad napada na neko črnogorsko ladijo, še ni poravnan in že se čuje o novih pritožbah, katere je morala Črnagora predložiti turški vladi v Carigradu. Štirje Turki napadli so neko Črnogorko. Dotičniki pripadajo rodu Malisorov, ki imajo v Kara- poglavarju, da natakne to glavo Jovanovo na dolg drog in poBadi jo na visokem ozidju budinskera, na pogledu BeČu, carja Jovana gospodarju Ferdinandu! Tako je končal ta junak Srb, car Jovan ; z njim je na novo potemuela lepa sreča srbska, ki je na trenotek bila oslavela. Da je car Jovan poleg junaške desnice in poleg hrabre vojske svoje imel tudi malo bistrejega oka in pogleda — na hip bi bil previdel zvijaštvo in lahko vero nemško . . . Vojska carja Jovana, v kateri so na glasu bili junaki na šajkab — šajkaši, pala je po smrti njegovi povse pod oblast in komando cesarja in kralja Ferdinanda I. ter je tudi pozneje hrabro vojevala ua Zapuljo. Sajkaši so naselili mesto Komoran in sela iz okolice: tam so ostali tudi njih potomci do leta 174G. A ko se tega leta niso hoteli „popaoriti" ali drugimi besedami: dati iz rok orožja in junaštva, premestila jih je Marija Terezija v ta kot mej Tiso in Dunavom, kjer to junaško koleno i dandanes živi in srbuje — ovenčauo s tolikim junaštvom, slavno po spominu svojega vodje, prajunaka carja Jovana. Lepa sreča srbska — vsakikrat le kratkega si veka! topraku v Črnigori posestva. Črnagora zažugala je, da, če se ne bodo kaznovali krivci, ne bode dovolila Malisorom uhod v Karatoprak. Porta dala je guvernerju Skadrskemu ukaz, da strogo preišče vso stvar in da kaznuje krivce, da se preprečijo hujši nasledki. Italijanske denarne zadeve. Minister uotranjih zadev v Italiji izdal je okrožnico vsem prefektom v deželi, v kateri jim naroča, naj pazijo na to, da občine in pokrajine ne bodo trosile denarjev za nepotrebne stvari, ki se ne strinjajo s tinancijelno neugodnim stanjem. Mnogo občin potrosilo je velike vsote za ceste i o poslopja, ki so pač lepa a nepotrebna, Še manj pa nujna. Prefekti naj torej pazijo na take stvari. Občinske volitve na Grškem. Dozdaj znane občinske volitve kažejo veliko zmago vladine stranke. Opozicija zmagala je v kakih 20 občinah mej njimi v Atenah, v Pireu in na Krfu. Iz angleške zbornice. Finančni minister Gbschen izjavil je v posla-niški zbornici, da se bode vrnila vsota 20.000 funtov šterlingov do prihodnje sesijo, ako bi opozija ne odobrila naknaduega kredita za izmerjenje železnice od Monhase do Victoria-Nvance. Zarad tega pa se politika vlade ne bode spremenila. Mej sejo vrgel je nekdo iz galerije neko brošuro v dvorano. Hišni uradniki bo ga odpravili. Dopisi. X .feMeiilc na Gorenjskem 24. julija. [Izv. Jop. I Iz naše lepe, ob vznožji kipečih gora ležeče vasi, došlo vam je nedavno tega poročilo, da bo nekega izredno surovega zatiralca posebno slovenskih delavcev odpeljali uklenjenega v Kranjsko goro in sicer zaradi nenravnih hudodelstev, katere je bil zakrivil. Danes vam naznanjam še to, da ga je c kr. okrajno sodišče v Kranjski gori tudi že obsodilo zaradi storjenih prestopkov na tri tedne v zapor. Oholega Prusa, ki je mrzil Slovenca iz dna črne duše svoje in z nepnpisuim nasilstvom gnetil in napastoval našega sestradanega delavca, menda ne bode več nazaj, a prišel bode izvestno kdo drugi iz „rajhatt od koder naša prestavna kranjska obrtna družba dobiva vse svoje delavce in uradnike, katerim plačuje več nego jeden forint na dan; manj nego forint služi pa slovenska para v potu svojega obraza. To je uprav v nebo kričeče, kajti kranjska obrtna družba, katera je dobila od združene Jese-niško-Savske občine velik del občinskega sveta skoro zastonj — pri katerem »odkupovanji" je znal gospod direktor Korel kaj lepo slovenski govoriti — morala bi se vsaj malo ozirati na domače ljudi. A tega ni ona poznala nikdar, nego domačine vedno le ob zid pritiskala. Zdaj, ko si je obrtna družba osvojila velik del občinskega imetja, zdaj jela je še na drug način delati konkurenco domačinom : otvorili bodo veliko prodajalnico, v kateri bode delavec iz tovarne dobil vse za svoj groš, a da ga bode gotovo nosil v družbeno prodajalnico, zato bodo že skrbeli fini ti gospodje. Kakor znano, je naša vas, katera se le evfemi-Btiško „trg" imenuje, pravo središče trgovini s čebelami. V nas so trgovci, ki pošiljajo po 1200 panjov na leto po vsem svetu, posebno pa na Nemško, v Švico, na Francosko in na Angleško. Celo v Ameriko pošiljajo nekateri čebele, posebno matice, kajti kranjska čebela razslula se je daleč po svetu. Trgovina s čebelami je za našega kmeta pravi pravcati zaklad, a če se ne bodo zaprli zatvornice nekaterim napoštenim Čebelarjem, izgubili bodemo i ta dohodek. Za danes zadoščaj ta migljaj, ako bode pa treba, povedali bodemo še kaj več. Domače stvari. — (Deželni zbori) sklicali se bodo, kakor se poroča, šele v sredi decembra meseca. O Božiči pretrgali bodo za osem dni svoje delovanje, potem pa nadaljevali zborovanje v novem letu 1892. — (Petdeset goldinarjev za jeden izvod Vodnikovih pesmi.) Pri banketu po glavni skupščini Ciril-Metodove družbe v Kamniku skupilo se je za 99 izvodov Vodnikovih pesmij, katere je ravnokar na svetlo dala družba, 5G gld. 60 kr. Poslednji, 100. izvod pa se je predaval po dražbi in doseglo se je zanj 50 gld. Kupil ga je Ljubljanski odvetnik g. dr. Sto r. Slava vrlemu rodoljubu, naj bi našel mnogo posnemovalcev pri jed-nacih domoljubnih prilikah! — (Kdo seje prepir?) Pod tem naslovom pričel je „ Slovenec * vrsto člankov, v katerih po svoje razmotrava naše domače razmere. Da skuša vso krivde odvaliti od sebe in na vražje liberalce ali naprednjake, to je naravno. Za danes omenjamo le toliko, da strastna pisava njegova vzbudila je srd celo v tacih krogih, o katerih bi tega ne bilo misliti. Temu smo se prepričali te dni. Odgovorili bodemo obširneje na njegove ekspektoraetje. — („11 Diritto Croato",) vrlo uredovani list, ki jedini v italijanskem jeziku neustrašeno zagovarja interese in prava vseh Slovanov, dohaja nam poslednji čas j-ako neredno. Težka roka konfiskacij leži na njem. Opetovani rekurzi neso pomagali nič. Posebno iskrenost, s katero zagovarja vedno vsacemu Slovanu drago svetinjo slovanske liturgije, nakopala mu je prijateljstvo necega visečega latinskega dostojanstvenika , ki si prizadeva na vso moč delati ovire temu vrlemu glasilu slovanstva. Naj bi vsak zaveden Slovan, ki je zmožen jezika italijanskega, podpiral ta list, kajti velika škoda bi bila, če bi nam poginol. — (Nezaupnica.) Tržaška trgovinska zbornica izrekla je v zadnji seji, da se ne strinja z govorom svojega poslanca v državnem zboru. Poslanec Stalitz je govoril o Llovdu, a zbornica zmatra govor le kot njegovo zasebno mnenje. Po drugih virih je zbornica celo izrekla grajo o govoru Stalitza. — (Umrl je) predvčeranjem zvečer po dolgi bolezni pri D. M. v Polji tamošnji župnik gosp. Andrej Pavlic. Pogreb bil je danes zjutraj. — (Zgradba novega deželnega gledališča) je že pod streho in so tudi že vzidani železni deli za oder, lože in galerije. Pričelo se bode z notranjimi deli. Za slike na plafondu gledaliških prostorov, za bufetno dvorano in za veliko zagrinjalo predložili so že razni umetniki načrte, ki so razstavljeni na ogled v čitalui dvorani Rudol-finuma. — (Koledarji za leto 189 2.) Nemške tvrdke prepravljajo leto za letom slovenski svet s svojimi koledarji ter ovirajo tako, da bi si omislili slovenske take reči, katere so v vsakdanjem življenji nujno potrebne. Narodna tiskarna sklenila je torej, da bode za prihodnje leto 1892. izdala več koledarjev, kateri bodo našim rojakom izvestno dobro došli. Izdala bode jako eleganten stenski koledar (Wandkalender) in dozdaj prvi slovenski skladni koledar (Blockkalender) kakeršna sta povsod v porabi. Izdala bode nadalje dobro urejen dijaški koledar z bogato vsebino, namreč z životopisom iu prekrasno podobo pokojnega orjaka učenosti dr. Frančiška Miklošiča. Mimo tega dodani bodeta dijaškemu koledarju še dve poučni razpravici o življenji in delovanji slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter o postanku iu razvoju cirilice in glagolice. Ker bode vrb tega dijaški koledar tudi obširno poročal v vseh dijaštva dostajajočih se zadevah, bode naši mladini gotovo dobro došel. Velika in jako čutna potreba je nadalje „naslovna knjiga za Kranjsko". S to knjigo storjena bode našim notarjem, odvetnikom, trgovcem in obrtnikom, in sploh vsem javnim in privatnim uradom velika usluga. Kajti v obsežni „naslovni knjigi" priobčili se bodo vsi naslovi točno po uradnih podatkih. Ker si bodo knjigo gotovo omislili mnogi uradi in podjetniki, opozarjamo nanjo slavno občinstvo, posebno pa one, kateri žele, da bode natisnjen v njej kakov inserat. Naročila in inserate vsprejema upravnistvo „Narodne tiskarne.u — (Glede prepovedanega prekupo-vanja) piše nam prijatelj lista tako-le: „Pred malo časom je mestno starešinstvo oklicalo postavo, da se živila pred 11. uro dopoludne ne smejo prekipevati. Vender se pa branjevke in branjevci tega ne drže in hodijo prodajalcem na'vse zgodaj na pota, katera vodijo v mesto, nasproti, in jim Živila, jagode, ribe, sadje itd. s prigovarjanjem in silo prek upu jejo, katere potem lik rat ali še dražje prodajajo na kvar drugim ljudem. Opozarjamo mestne stražnike na take babe, katere protipostavno tako iščejo svojega dobička". — Temu dostavljamo le toliko, da je mestnim stražnikom pač nemogoče posredovati zunaj mesta, kjer se bržkone gode vse te stvari, o katerih toži dopisovalec. Dali smo prostor njegovi pritožbi, da se čuje javno mnenje in da se pomaga, kolikor je mogoče, opravičenim pritožbam, vsaj tam, do kamor sega moč mestnih stražnikov. — (Zaprlo je) včeraj c. kr. drž. pravdništvo znanega postopača Ludovika Kržišnik-a, po domače Bacin-a. Kržišnik bil je že v preiskavi pri mestni policiji, ker je mnogo oseb osleparil za večje in manjše svote, mej drugimi nekega umirov-Ijenega uradnika južne železnice za 72 gld ., nekega gostilničarja, kateremu je za 17 gld. zastavil „prospekt" kot srečko vredno 100 gld. Da je Kržišnik ložje goljufal, ponarejal je tudi podpise. Tako si je napravil neko pismo, v katerem mu Ljubljanski gospod župan piše: „Vaše Blagorodje" „Prečastiti gospod," naj blagovoli priti k njemu v pisarno, da vsprejme svoto 500 gld., katero je doposlalo finančno ravnateljstvo, za ovadbo Kržišnikovo proti neki hišni posestnici, ki je zamolčala velik del najemnine". To pismo je imelo podpis: „VaŠ ponižni sluga" in ime gospoda župana Grasselli-ja, katero je bilo seveda s kakega uradnega magistratnega akta ponarejeno. To falsiflkovano pismo kazal je Kr-žišnik svojim žrtvam in iste na podlagi tega osle-paril za večje ali manjše svote. Sploh se je vedel L u d u v i k K r ž i 9 n i k po raznih gostiluicah jako oblastno, dasi gostilničarji neso marali zanj, ker so drugi gostje izjavili, da, ako bode hodil Kržišnik v gostilnico, bodo izostali. V obče se je občinstvo Ljubljansko popraševalo, od česa Kržišnik tako potratno živi, kajti bil je zmirom elegantno oblečen in ni mu bila kmalu kaka jed in pijača dobra. Zdaj je to vprašanje nekoliko razjašnjeno, natančneje pa bode dognala končna obravnava. Morebiti pride tudi še tatvina pri umrlem vladnem svetniku dr. vitezu Stiickelnu na vrsto, kjer je bilo pokradeno pred desetimi leti mnogo starinskih stvarij iz zlata in srebra iu katere je občinstvo Ljubljansko v jedno mer še zmirom Kržišnika dol-žilo, češ, da je napravil tatinski plen, potem pa živel od njega. Preiskavo vodi deželne sodnije svetnik g. P a u e r. \ — (Konkurzni izpit.) Izpit za sposobnost poučevati krščanski nauk na srednjih šolah naredili so 16. iu 17. t. m. duhovniki Ljubljanske škofije gg.: Ivan Lavrenčič, kooperator v Kranji, Lavoslav Picigas, katehet v Idriji in Franjo Por ne, prefekt v Alojzijevišči. — (Roparski umor v Pijavi Gorici.) Znauo je še vsem, da je bila neka Slovakinja pri Pijavi Gorici na grozen način umorjena in oropana. DaBi so javni organi storili vse, da bi zasledili morilca, ni se to do zdaj posrečilo. Pred nekaj časom pa so prijeli v Gorici svaka umorjene Eiueriha Pavlov ič-a in ga izročili deželni sodniji, ker je isti jako sumljiv, da je morilec. Skrival se je od roparskega umora. — (Železnica v Rogatec.) Okrajni zastop v Celji sklenil je, da prida 10.000 gld. k stroškom za novo železnico, ako se bode izpeljala nova proga iz Št. Jurja preko Slatine v Rogatec, ne pa iz Poličan, kakor je do zdaj odločeno. — (Učiteljski izlet.) Dne 29. t. m. nameravajo napraviti nekateri učitelji skupni izlet na StoržiČ. Kogar bi veselilo pridružiti se temu izletu, naj blagovoli priti 29. t. m. zvečer v Gorice ali na Trstenik. Odhod ob 10. uri zvečer. Prihod v kočo ob 1. uri čez polunoči, kjer bode počitek do 4. ure, a potem odhod na vrhunce. Pot ni čisto uič težavna, a razgled krasen. — (Iz Trnova pri II. Bistrici) se nam piše: Včeraj ob polu 12. uri pred poluočjo našel je železniški čuvaj prav na taistem mestu, kakor 16. t. m. (t. j. ravno pri II. Bistrici), zopet črez 30 precej velikih kamnov na železniškem tiru naloženih. Ker se hudodelcu zadnjič ni posrečilo prekucniti poštnega vlaka, namenil je sedaj spraviti b tiru tovorni vlak, koji ob 12. ponoči z Reke v Trnovo pride. Zlobna ta uakana bi se bila gotovo posrečila, da ni čuvaj o pravem času zapazil kamne in je odstranil. Sploh se meni, da to hudodelstvo Bistriški poba! i ni narejajo, ker v svoji brez-pameti in surovosti ne premislijo, kako veliko škodo bi s tem na življenji in blagu prouzročili. — (Goriško gledališče.) O tem piše „N. Soča": Dr. Verzegnassi predložil je deželnemu odboru prošujo za podporo tukajšnjemu gledališču za čas prihodnje razstave. V Gorico pride malo takih tujcev, ki bi dali toliko dobička, da bi se splačalo prirejati jim siavnoBti v gledališču. Ako pa Goričani hočejo imeti opero in balet, naj si sami plačajo tak luksus. Da bi pa dežela, v kateri živi dve tretjini Slovencev, plačevala goriškim Lahom jednake zabave, proti temu protestujemo v imeuu našega naroda z vso odločnostjo in prosimo naša odbornika, naj dobro premislita, predno bi utegnila udati se Željam svojih tovarišev. Pomislita naj, da bi jima slovenski narod na Goriškem za take usluge ne bil hvaležen. — (Ormoška čitalnica) priredi v nedeljo dne 2. avgusta koncert na vrtu gostilnice g. Kapusa. Program je jako zanimiv. Po koncertu bode prosta zabava. Mej koncertom svirala bode Svetiujska godba. Ustopnina 30 kr. Pristop imajo samo udje in po njih uvedeni gostje. — (Utonila sta,) kakor ee poroča z Zidanega mosta, v Savinji pri kopanji llletni J. Ko-sekar in 161etni E. Klanšek. Šele nekaj dni pozneje izvlekel je neki hlapec oljne tovarne z dvema delavcema mrtva trupla iz vode in ju izročil roditeljem ponesrečenih dečkov. — (Konjereja.) V Mariborskem okraji bo je izpoznalo za vojaške namene sposobnih konj: v Slov. Bistrici izmej 583 konj samo 68, v Mariboru izmej 1930 konj pa 285 in v Št. Lenartu izmej 590 konj 211. — (Pri kopanji utonil je) v Središči posestnika J. Polanca hlapec Lojze Pfeifer. Peljal je dva konja v tako zvano „strugo", postransko panogo Drave, da ju napoji in očisti. Predno se je lotil dela, šel se je kopat in pri tem našel smrt. Utopljenca dozdaj še neso našli. — (Iz Št. Petra na Krasu) došlo nam je naBtopno poročilo: Posestnik in krčmar B. v Petelinji mudil se je včeraj mej delavci na polji, kar ga zadene mrtvoud in nesrečnik se zgrudi mrtev na tla. Mož je bil zelo premožen a zadnji Čas prevzela ga je strast žgaujepitja, tako da je bil v jednomer pijan. Včeraj vzel je celo seboj na polje celo steklenico žganja. To je zopet nov dokaz, kako globok«) ukorenineno je pogubuo žganjepitje v našem narodu, ki zbok tega vbc bolj in bolj hira v liziškem iu moralnem oziru. Na tem polji delajte „domoljubi" in pridobili si bodete nevenljivib zaslug. — (O znižanji tovorne vozni ne,) katero je dovolilo c. kr. generalno vodstvo avBtrij-8kih državnih železnic za leto 1891., in ki je razglašeno v naredbenem listu c kr. trgovinskega mi nisterstva za železoice in brodarstvo, naznanjamo to-le: Za železno rudo je, „ako se plača voznine najmanj od toliko blaga, koliko ga rabljeni vagoni morejo nositi," nadalje, toda le do konca decembra 1891. I. tovorna cena lokalne tarife na progi Breže-Jesenice znižana od 26 9 kr. od 100 bj na 24 kr., torej za 2 9 kr., na progi Breže-Javornik od 272 kr. na 25 kr., torej za 2'2 kr. Pod jednakimi pogoji je znižana za železno rudo kovorna ceu a lokalne tarife na progi Iv nbd- Jesenice o J 28 0 kr. na 'J 5 kr., torej za 3*0 kr., in na progi Eino l-Javoinik od 28-3 kr. na 26 kr., torej za 2 3 kr. od 100 kg. Zniža se potom kartiranja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. julija. Cesaričinja vdova Štefanija podala se je v Murzsteg, kjer ostane do 27. t. m, Dunaj 23. julija. V tiskarni Engcl nastal požar vsled eksplozije soda s trpentinoni. Skoda velika. Ognjegasci kmalu udušili požar. Zagreb 23. julija. Cesar potrdil zakon o odkupu hrvatsko-slavonskega zemljiškoodvez-nega dolga. Beligrad 23. julija. Po Peterburških poročilih tukajšnjih listov se snide na željo carjev kralj Aleksander z materjo svojo. Ristič in Pašič ne nasprotujeta temu shodu. Peterburg 23. julija. „Journal de St. Peterburg" prijavlja francoskemu brodovju, do-šlemu danes v luko Kronstadtsko, prav prisrčen pozdrav iti dobrodošli. Car vsprejel bode častniški zbor francoskega brodovja. Car in veliki knez Aleksij dala bodota častniškemu zboru diner. Mestni svet poklonil bode vsaki francoski ladiji za častniško mizo srebrn pokal s primernim napisom. Za vsprejem francoskega brodovja nastavljenih je 12 vojnih ladij in 4 torpedovke v veliki in 4 vojne ladije v mali Kronstadtski luki. Na stotine ladij polnih ljudij. Ladije, trdnjave in hiše bogato nakiČene. Peterburg 23. julija. Vsi listi, govoreči o dohodu francoskega brodovja se izražajo, da je to dogodek, ki priča o prijaznih odnošajih mej obema državama. „Novoje Vremja" pravi, da je združenje obeh pomorskih oddelkov v finskem morji impozanten refleks mejuarodne politike Francije in Rusije. „Petersburger Zei-tung" poudarja, da sta obe državi združeni po naravni zvezi, Rusija ne boji se nikogar. Kronstadt 24. julija. Ko se je včeraj prikazalo francosko brodovje na obzorji, obkolili so je takoj parobrodi z ruskimi in francoskimi zastavami. Klici „Ura!" »Vive la France" pozdravljali, godba svirala marseil-leso. Ko je francoska ladija „Surcoup" razvila rusko zastavo, zagromeli so topovi v pozdrav. Z ruskih ladij jamborov pozdravljali ruski pomorščaki goste z uni-klici. Proti jedni uri usidralo se francosko brodovje nasproti ruskemu. Admiral Skridlov peljal se na ladiji „Onega" nasproti francoskemu brodovji, podal se na admiralsko ladijo „Marengo", pozdravil admirala Gervaisa v imenu velicega kneza Alek-sija. Deputacija zastopnikov časopisja in umetnikov pozdravili goste s soljo i kruhom. Razne vesti. * (Povekšanje Gradca.) Vzgled Duuaja vzbuja posnemovalce. Te dni bilo je v Gradci pri cesarskem namestništvu posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki deželnega odbora štajerskega, mestol župan iu nekaj mestnih odbornikov in zastopniki raznih oblastev. Posvetovali so se o upra-šauji, o uteleseuji raznih občin v okolici Graški v mestno občino Graško, ter so Be zaznamovale občine, katere se nameravajo priklopiti mestu. * (Zelezuišku nezgode) pri nas nemajo tako zlih nasledkov, kakor drugod. Tako je trčil te dni z Dunaja odhajajoči poštni vlak na postaji Liesing z nekim tovornim vlakom. Dva tovorna vagona skočila sta s tiru. Stroj poštnega vlaka je le malo poškodovan, da je mogel vožnjo nadaljevati. Poškodovan ni nikdo. Tir, na katerem sta bila tovorna vagona, bil je za nekoliko ur zaprt prometu, to je bil ves nasledek te železniške nezgode „en miniature". * (Pogreša se h u s a r s k č a s t n i k. j Nad-poročnik 8. husarskega polka v Celovci, Ladislav Pokornv, zginol je zadnje dni preteklega meseca s svoje garniziiske postaje v Jezerku. Uradui Dunajski list pozivlje pobeglega častnika, da se v 90 dneh prijavi vojnemu sodišču. * (Ž e n b k a zagovornica.) Odvetniška zbornica v Bukureštu vsprejela je te dni mlado damo, ki je „doctor juris utriusque" v listo zagovornikov in jej podelila pravico, da sme zagovarjati pred sodiščem. Mlada odvetnica je gospica Sarmisa Bil-cesco, ki je lansko leto dosegla doktorsko diplomo 8 sijajnim uspehom ua Pariški univerzi z dostavkom Bmaxima cum laude". Ko se je vrnila v domovino, naredila je, kakor zahtevajo obstoječe odredbe, nov izpit iu je izpitna komisija jej dala sijajno Bpriee-valo. Potem uložila je prošnjo na odvetniško zbornico. Po dol/ih borbah dovolila je večina, da se nova doktorica vsprejme v vrsto zagovornikov. Iz Pariza iu raznih rumuuskih mest dobila je mlada dama mnogo čestitk. Prvi svoj debut kot zagovornica imela bode že tekom meseca septembra. * (Nevarni Bvinčniki.) Irski poslanec dr. Tanner našel je, da so svinčniki, ki se rabijo pri angleškem poštnem uradu, nemšk fabrikat. Svoje patriotično čutenje hoče dokazati v poslauiški zbornici s tem, da bode mterpeloval vlado, naj mu razjasni, zakaj tako zanemarja interese domače industrije. * (Utonil je) petletni deček v Raiblu, ko je z nekim drugim dečkom šel čez ozko brv iu padel v deroči potok. Še le nekaj ur pozneje potegnili so mrtvo trujilo nekaj kilometrov od Raibla iz vode. * (Smrt vsled pasjega ugriza.) V Parizu bivajoč zasebnik Borgeau imel je lepega psa danskega plemena. Pri neki pojedini, h kateri je povabil Borgeau več prijateljev, pala je nekemu gospodu servijeta na tla. Ko se je pripognil, da bi jo pobral, padel je na tla. Pes je skočil k njemu in ga ugriznil v vrat. Težko raujenega prenesli so v bolnico, a umrl je še mej potom. * (Stekle mačke razmesarile) bo te dni v Lyoou neko gospo Boes-Garmer. Napadle so jo po noči v postelji in jo razmesarile. Ko je gospa počela klicati na pomoč, prihiteli so sosedje, ki so pobili besne mačke in gospo preneBli v bolnico. Od tam prepeljali jo bodo v Pasteurjev zavod v Pariz. Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. III. IV. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča v imenu odseka, da je neka zadruga slikarjev kazal in napisov prosila pri viBokem c kr. trgovinskem ministerstvu za uvrstitev tega obrta mej rokodelske obrte ter je v prošnji poudarjala posebno to, da je mogoče napraviti dobro in pravilno kazalo, le če se kdo 3 do 4 leta te stroke praktično uči. Ker so enakovrBtui obrti pleskarjev, lakirarjev itd. ušteti mej rokodeleke, za zvrševanje gori omenjenega obrta pa ni treba sposobnostnega izkazila, zato pleskarji, lakirarji itd. lahko izdelujejo kazala s pomočniki, ki so jih izučili slikarji kazal in napisov pa ne smejo opravljati tudi pleskarskih in lakirarskih del itd. G. Deželna llada prosi, da se zbornica izreče o uvrstitvi obrt« slikarjev kazal in napisov mej rokodelske obrte, pri tej izjavi pa, da se ozira na svojstva tega obrta in na razmere po večib mestih ter po deželi. Pleskarji in lakirarji so na Kranjskem v mestu Ljubljani, potem v davčnih okrajih Krškem, It&de-škem, Radovljiškem in Kamniškem in sicer ima Ljubljana sedaj 6 pleskarakih in lakirarskib obrtov, slikarjev napisov in kazal kot samostojnih obrtnikov pa ni v deželi, ampak ta obrt je samo v zvezi z obrtom pleskarjev in lakirarjev. Razun tega se pa tudi pripeti, da slikajo in izdelujejo kazala osebe, ki se z nobenim obrtom ne pečajo. Gotovo se slikanje kazal in napisov bistveno razlikuje od pleskanja iu lakiranja, če se oziramo na potrebni uk in na opravila pri obeh obrtih, četudi se nasprotno mora zopet trditi, da se mnogi tukajšnji obrtniki (pleskarji in lakirarji) v slikanji kazal in napisov odlikujejo. Ali drugo je, če je primerno in v korist obema obrtoma, da se loči slikanje napisov in kazal od pleskarskega in lakirar-skega obrta. To je glede na razmere tega zborničnega okraja zanikati, ker bi se zbok premalo dela slikarji kazal in napisov kot samostalni obrtniki ne mogli vzdržati niti v Ljubljani, še manj pa na deželi, kjer je celo pleskar in lakirar le tu in tam kateri posamezen. Ako bi se torej slikanje napisov in kazal uvrstilo mej rokodelske obrte, lahko bi se primerilo baš zaradi tega, ker imajo redkokedaj slikam kazal in napisov kaj dela, da bi se v škodo občinstva tako delo niti ne moglo /vršiti ali pa le z večimi stroški kot sedaj, ker z ozirom na neznatni pomen tega obrta ni moči govoriti v kakovih dohodkih njegovih in vsled tega bi ta obrt kot rokodelski obrt celo po večih mestih ne bil zastopan, ali pa le v zvezi z pleskarskim in lakirar-skiin obrtom. Zatorej meni odsek, da ob razmerah, ob ka-keršnih pleskarji in lakirarji slikajo kazala in napise, vsaj za Kranjsko ni želeti premembe v reče-nem zmislu. Iz teh razlogov predlaga odsek : Častita zbornica naj se v svojem poročilu za to izjavi, da z ozirom na tukajšnje razmere slikanja kazal in napisov ni uvrstiti mej rokodelske obrte. — Predlog je bi vsprejet, Zu vnnnjo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni iu vsakovrstna vnetja ae z gotovim uspehom ozdravijo i Moli-o vi m „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Duuajt, Tiichlanhon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-uv preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4-9) .LJUBLJANSKI ZVON" stc'1 za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. l.ott-rlfne Mrevke 22. julija. V Brnu: 46, 74, 70, 82, 1 TUJCI: 23. juliju. Pri »li*li<- Dr. Hthlebrandt, Bruckner, Gaspari, Btnfeld, Kisenatiidtcr, Eder z Dunaja. — Uhlman iz Gradca. — Arko iz Ribnice. — Glurk i/. Budimpešte. — Nosan iz Vipave. — Betinger iz Dolenje vasi. — Strassoldo i« Gorice. — Wachtor iz I 'olja. — Knscoiii it Trsta. Pri Nloim: Prankel, Thomas z Dunaja. — SssdO. Bmerling Is Budimpešte. — Krusič iz ('ulja. — D*. Borg- inaier ll Mnnakova. — 1*1. Savinscheg I« Mutlike. — Sw6tS s 1'tnja. — Melltić, Vilhar iz Zagreba. — VValtor iz Crne. — Ungisr, Lowenberg iz Trsta. — Pichler iz Rovinj«. Pri ntNii-i jnIii in <HMirNU«'in rivom: Pranse iz Polja. --• Narobe u lhvact . Pri ju/.u. in Kolodvoru: SehatTer iz Herolina. — Vrainsič i/. Mrtlike. — Filbenger z Dunaja. Umrli so t IJiiblJani: 20. julija: Zora Odlazek, železniškega uradnika hči, 2>/« leta. Parne ulice It. 17, uvsenterie. 21. julija: Matevž Leve, gostač, 82 let, Poljanski nasip flt. 48, m ara srn us. — Marija Zakotni k, delavčeva Žena, 46 let, Poljanski nasip it. 48, platnica. 23. julija: Ivan Mlakar, paznikov sin, 4 leta, Ulice na Grad fit. 10, scarlatina. — Alojsija Mazek, hišnika hči, 17 let, Turjaški trg it. 1, jetika. —Jožef Demšar, pasarjev sin, 4 leta, Florijanske ulice št. 36, edem na možganih. — Etiiabeta Povše, delavčeva žena, 55 let, Kolodvorske ulice št. 8, vitium cordis. Meteorologično poročilo. jj Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 23. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-0 mm. 735-5 mm. 785*2 ona. 18 2° C 260« C 19-8° C si. zah. si. zah. si. zah. d. jas. obl. obl. 120 mm. dežja. Srednja temperatura 21*3°4, za 1*7° nad normalom. JZ>-u.naJsls:a, borza dne" 24. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poreći lu.) včeraj — .... gld. 92-6ft ..... 92 70 daima Papirna renta.....gld. 926S _ gld. 92*75 Srebrna renta....., 92 70 — , 92 80 Zlata renta......, 111-50 — „ lil 75 59/# marona renta .... „ IC3 05 — „ 103 25 Akcije narodne banko . . „ 1028-— — „ 1025-— Kreditne akcije...... 29475 — „ 293 — London........ 117*55 — , 117 65 Srebro........, —•— — „ —•— Napol......... „ 9 38«/, — . 934 >/, C. kr. cekini ...... , 6*58 — , !rft9 Nemške marke..... _ J>7 75 — , 57 85 4<70 državne arečke iz I. 1H54 250 gld. 135 gld. — kr. Državne srečke iz 1. IH»">4 100 . 179 25 15 10 25 50 75 Ogerska zlata renta 4°/,....... 105 Ogerska papirna renta 5°/0...... 102 Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4«/,0/0 zlati zaot. listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 187 Budolfove srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 157 Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . 225 Tvrdka Friderik« II o mana ▼ Radovljici sprejme učenca v mvoJo trgovino. (582—3) Pošteno dekle izurjeno v špecerijski prodaj alniel na deželi, vnprejuie mv takoj. — Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda". (614—1) šeieieieie*^ V nedeljo, dne 26. julija 1.1. bodi na vrtu gostilnice „Pri Kraljici" v Št. Vidu nad Ljubljano VELIK KONCERT slavne vojaške godbe c. in kr. 17. pešpolka baron Kutin, Zaeetek ob 5. ari popolailiic Uelopuina ao kr. Otroei IO kr. K obilni udeležbi vabi preBpoštljivo (bos—i) "2s/L. Tcmoc. mfmT~ Pri neugodnem vremenu Izostane konoert. <■* OšT* OS* *M* *X* *X* *M* *JK* ♦M' *M? *JK* *X* *JBe ♦M* ♦ HT* 'H* *jk* Svicarija. ^3 Jutri r soboto, dne 95. julij« v čast Tsem Anam velika vrtna veselica vojaški koncert godbe c. In kr. peSpolkn It, 17. Razsvetljava in gmetalni ogenj kateremu sledi po tukajšnjem učitelji plese gosp. Dolx-u aranžovan (615) otroški ples. Začetek ob 7. uri. Ustopnina 20 kr. Otroci so prosti. Mnogobrojnoga poseta te veselice prosi z odličnim spoštovanjem _ J anez Eder. izvrsten za kapnjice (Slirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Matevž JLIpar, tovarnar v Smarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—2) IN s. J 1» o I J š «- Hrodstvo Prebavno vino (Vinilni digestivum Brevmeaser) iz knezoškoSjske dvorne lekarne v Briksenn Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najalgurnejie sredstvo, da so hitro leči jo vsakovrstne motit ve probavljanje ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (595—2) x it b <> i n i selodebi Stev. 38. Naznanilo. (G07—2) Podpisani cestni odbor naznanja, da bode IllOSt V TArvU zaradi popravljanja do konec teg«t meseca vožnjo zaprt. Okrajni cestni odbor Idrijski. Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10. Kokka Omilil* sv'uč,,iki> jermena BUinilO VI IMIJC. za knjijte, nosila za knjige, držala, skatljiee za peresa, žepni noži, pisale i, kleja. aLe*eiio or»fl|e #.:t rlMuiije : risal niče, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, heležniee, palete, zvezki za prepa-racije, risala, ritmiki, skrilove desnice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za zvezke, tuš, risalni skladki, risalni brisan, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, hran jevalei za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (456—») DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. uredil « IVAN ŽELEZNIKAR Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa nil — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto s kr. več. — Dobiti je v ».NARODNI Tiskarni" v Ljubljani. Naznanilo. Podpisano občinsko pretlstojnišf vo na inno^a uprasanja tem polom javlja, da semenj v po* nedeljek po sv. Jakobu v Šmartinu pri Litiji ni prepovedan, ter bode isti v ponedeljek, dne 27. julija 1.1. za blago kakor za živino. Občinski urad t Smartinu pri Litiji dne 20. julija 1891. (605—SS) (Ore. Izdujutelj iu odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnimi in tisk „Narodne Tiskarne"