I buiim
?ETO Lil, št. 40  PTUJ. 7. OKTOBER 1999     CENA 130 tolarjetf
bogastvo
Pri teden v oktobru je od nekdaj priložnost za najrazličenješe
dnevne ali kar tedenske manifestacije in opominjanja. Tako
smo ga začeli s svetovnim dnevom varstva živali, smo sredi
tedna varstva pred požari, tedna zavedanja oh duševnih bolez-
nih, tedna oskrbovalcev z zdravo hrano, med najpomem- .
bnejšimi pa sta gotovo teden otrok in teden prometne varnosti,
pa še povezana sta med sabo.
Ali se ob polni mizi, v topli postelji in z varno streho nad gla-
vo sploh zavedamo, kaj pomeni to, da na prelomu drugega
tisočletja zaradi podhranjenosti in bolezni vsak dan umre kar
40.000 otrok?! Ali se zavedamo, da milijoni otrok trpijo zaradi
revščine in gospodarske krize, zaradi lakote, vojne in brez-
domstva, epidemij in nepismenosti?! Vse to se dogaja, čeprav je
devet let, odkar je bila sprejeta svetovna deklaracija o obstan-
ku, zaščiti in razvoju otrok, čez dober mesec pa bo minilo 10 let
od sprejetja resolucije o otrokovih pravicah.
Poleg tega smo žal priča vse pogostejšemu umiranju otrok in
mladine na cestah. Med najbolj ogroženimi udeleženci v pro-
metu so prav mladi med 18. in 25. letom, ki so tudi vse pogos-
tejši povzročitelji prometnih nesreč. V Sloveniji je od leta 1970
do 1998 v prometnih nesrečah umrlo kar 3127 udeležencev v
prometu, starih od 15 do 24 let, od tega 1406 voznikov in 1045
potnikov. Koliko solz, koliko žalosti, črne številke so grozne!
In ob vsem tem je kot obliž na rano dejstvo, da se na
Ptujskem razburjamo ''le" zaradi zbiranja, popivanja in tudi
drogiranja mladih v parku, za šolskim centrom, na starem po-
kopališču ali ob vso noč odprtem benzinskem servisu, zaradi di-
vjanja z rolkami in kolesi po pločnikih in zaradi nevljudnega,
vse agresivnejšega vedenja. Navsezadnje smo za vse to krivi
predvsem mi, njihovi starši, saj smo ob izbruhu demokracije na
mlade kar pozabili Včasih se ni bilo treba klatiti po parku in
ponočevati po cestah, saj smo imeli mladinsko organizacijo in
klube mladih v mestu in na vasi Povsod smo se radi družili, se
zabavali in zagotovo je bilo manj kriminala, da črnih številk
ne omenjam. Nas bo to vendarle kaj izučilo? Do konca tedna
otrok in tedna prometne varnosti je še nekaj dni, otroci pa so in
bodo vedno naše največje bo- /L     'pTj
gastvo - vse dni v letu. / ^ Irf
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI
Obogatena
zbirka orožja
Pokrajinski muzej Ptuj vabi na otvoritev prenovljene in obogate-
ne zbirke orožja v petek, 8. oktobra, ob 18. uri na gradu. Zbirko bo
svečano odprl dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine
Ptuj; to podjetje je namreč v celoti financiralo ureditev zbirke in
natis spremnega kataloga.
Več na strani 6.
'Avtorici razstave sta Marjeta Ciglenečki in Polona
^eiinšek, obHkoval pa jo je ing. arh. Marjan Loboda
'zadnja dva na forografiji). Foto: M. Ozmec
PTUJ / MEDNARODNO SREČANJE O MITRAIZMU
Pfnf - srediiie evropskega mitrakmo
z mednarodnim znanstvenim
srečanjem na temo Ptuj v
rimskem cesarstvu, mitraizem in
njegova doba, ki bo v Ptuju od
11. do 15. oktobra (o tem pišemo
več na četrti strani) postaja Ptuj
središče evropskega mitraizma,
kot je že bil v drugem in tretjem
stoletju našega štetja. S strokov-
nimi prispevki na to temo bo so-
delovalo okrog 50 strokovnja-
kov, domačih in tujih, ki
proučujejo rimsko obdobje. Po-
krovitelj srečanja je predsednik
države Milan Kučan. Cilj
mednarodnega znanstvenega
srečan-ja, ki so ga pripravili v
Pokrajinskem muzeju Ptuj in
ob izdatni podpori mestne
občine Ptuj, je, obogatiti dose-
danja spoznanja o mitraizmu.
MG
Pogled v notranjost tretjega mitreja na Bregu (odkri-
li so ga leta 1913); njegovo spoznavanje je bila os-
rednja točka letošnjih aktivnosti ptujskih turističnih
vodnikov ob svetovnem dnevu vodnikov.
Foto: Črtomir Goznik
Ob 130-!etnici ptujske gimnazije so na svečanosti prejšnji petek položili temeljni kamen za nov
gimnazijski hrom učenosti. Ploščo z napisom so dijaki v verigi prenesli od Šolskega centra do
gradbišča. (Več na strani 5.) ° Foto: Langerkolc
2
AKTUALNO
Četrtek, 7. oktober 1999  TEDNIH
TEDENS|<:i KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-
REDNISKE HISE
Trgovanje
tudi s pokoj'
ninskimi boni
Splošni vtis na trgu je bil pretekli teden nega-
tiven. Slovenski borzni indeks, ki predstavlja gi-
banje celotnega trga, je izgubil 0,6 odstotka.
Padec pod 1900 točk nam zaenkrat ne napove-
duje svetlih trenutkov, vendar v naslednjih dneh
lahko pričakujemo popravke tečajev delnic.
Največ zanimanja na trgu je pretekli teden pri-
tegnilo združevanje Luke Koper in Intereurope.
Objavljena informacija o menjalnem razmerju
med delnicami je na trgu povzročila pravi pre-
plah. Delnice Luke so zaradi menjalnega raz-
merja v prid Intereurope padle kar za 6 odstot-
kov na 3000 tolarjev, medtem ko so delnice In-
tereurope porasle za 5 odstotkov, posli so se
sklepali do tečaja 2630 tolarjev. Pričakovana re-
akcija objave se je proti koncu tedna nekoliko
umirila, tečaja delnic sta se stabilizirala. Luka
Koper je končala teden pri 3100 tolarjih, Inter-
europine delnice pa so narasle na 2609 tolar-
jev.
Združevanje med podjetjema je v polnem
teku, vendar ima zaenkrat se vedno vse niti v
rokah država, ki lahko prepreči napovedano
združitev. Prav tako država še ni izdala dovol-
jenja Merkurju za prevzem Kovinotehne. Rok za
sprejem ponudbe za odkup delnic Kovinotehne
se je iztekel, posledično se je znižala tudi tržna
vrednost delnice. Za investitorje je postala
naložba manj zanimiva, prodajalci so lahko
prodali delnice le še po 850 tolarjev, kar je 9 od-
stotkov manj, kot je ponujal Merkur.
V mnogo manjši obliki sta negativno usodo
doživljali tudi delnici slovenskih naftnih podjetij.
Delnica Petrola je v preteklem tednu švignila
krepko preko 27.000 tolarjev, vendar je bil to fe
kratkotrajen trenutek, saj se je njena vrednost
kaj hitro vrnila pod to vrednost. Tedenski padec
0,85 odstotka je delnico ponesel nekaj tolarjev
nad 26.500. Istrabenz je zabeležil še višji nega-
tivni izkupiček: v tednu dni se je vrednost nje-
gove delnice znižala za več kot odstotek, tečaj
se je ustavil v petek pri 2964 tolarjih. Negativni
trend je potegnil s seboj tudi delnico Krke. Ne-
kateri naložbeniki so že začeli verjeti, da je del-
nica vredna več kot 28.000 tolarjev, vendar sta
povpraševanje in ponudba na trgu ocenila dru-
gače. Delnica je padla za poldrugi odstotek - na
27.656 tolarjev. Pretekli teden je prizanesel del-
nici Leka. Njena vrednost se je nekoliko dvigni-
la, polodstoten skok jo je ponesel na 39.271 to-
larjev.
Nasprotno uradni borzni kotaciji so se gibale
delnice pooblaščenih investicijskih družb. Po-
sebna pozornost je bila zopet namenjena
predvsem polnim pooblaščenim investicijkim
družbam. PlX-u se je vrednost zvišala za 4,2
odstoka, dosegel pa je najvišjo vrednost 1.507
indeksnih točk. Največ je k temu preboju
okrogle številke prispevala delnica Vipe Nanos,
ki je v tednu dni pridobila 15 odstotkov. Ta del-
nica je za naložbenike nekoliko manj zanimiva,
saj nizka likvidnost odvrača od večjih nakupov.
Preko 74 tolarjev se je povzpel Zvon 1. Rast 4
odstokov je bila med polnimi PID-i druga naj-
večja. Pol manj so zrasle delnice drugih polnih
pooblaščenih investicijskih družb. Med pol-
praznimi sta najbolj presenetili delnici
Kmečkega sklada in Aktive. Aktiva avant I je
zrasla za 7 odstotkov in pol. Kmečki sklad pa je
za tem zaostajal le odstotek. Na prostem trgu je
pričel kotirati tudi pokojninski bon. Njegova
vrednost se je v nasprotju s pričakovanji borzni-
kov vzpostavila precej visoko. Vprašanje, ali se
bo pri tej vrednosti obdržal, je precej pomemb-
no pri tistih investitorjih, ki še imajo možnost iz-
bire med boni ali delnicami praznih poob-
laščenih investicijskih družb, saj so v tem tre-
nutku boni vredni kar nekaj odstotkov več kot
prazni PID-i.
Matfaž Bernik,llinka BPH
MESTNA OBČINA PTUJ
Mestni trg 1, 2250 PTUJ
objavlja obvestilo o
VPISU V 1. RAZRED
OSNOVNE ŠOLE ZA
ŠOLSKO LETO 2000/2001
šolske novince bomo vpisovali:
- v sredo, 13.10.1999, od 8. do 17. ure,
- v četrtek, 14.10.1999, od 8. do 14. ure in
- v petek, 15.10.1999, od 8. do 14. ure.
- v Podružnični šoli Grajena v petek, 15.
10.1999, od 8. do 12. ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do
začetka šolskega leta dopolnili 6 let in pol (ro-
jeni leta 1993 do vključno 28. februarja 1994).
Starše in skrbnike prosimo, da k vpisu pride-
jo z otrokom in s seboj prinesejo otrokov izpi-
sek iz rojstne matične knjige.
Otroke vpišete v šolo v šolskem okolišu, kjer
je njegovo stalno bivališče.
Vpisovanje bo potekalo v matičnih šolah za
naslednje šolske okoliše:
1. OŠ BREG, Rogaška 6,2251 Ruj, tel. 782
332
Abramičeva ulica, Arničeva ulica, Čehova uli-
ca, Čopova ulica, Draženska cesta, Finžgarje-
va ulica, Golobova ulica, Gromova ulica,
Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, llčeva
ulica. Jezova ulica, Jurčičeva ulica, K mitreju,
Kersnikova ulica, Koresova ulica, Lazarjeva uli-
ca, Linhartova ulica, Majdina pot. Mariborska
cesta. Mejna cesta. Mestni log, Meškova ulica,
Mežanova ulica. Mlinska cesta. Na obrežju. Na
postajo. Ob Dravi, Ob Studenčnici, Ob železni-
ci, Pergerjeva ulica, Petrovičeva ulica. Poljska
cesta. Pot v toplice, Povodnova ulica, Praprot-
nikova ulica, Prežihova ulica. Rimska ulica,
Rogaška cesta, Sagadinova ulica, Seliškarjeva
ulica. Selška cesta, Slekovčeva ulica. Sodnice,
Spolenakova ulica, Stritarjeva pot. Suha veja,
Tavčarjeva lica, Toplakova ulica, Trajanova uli-
ca, Trdinova ulica, Turniška ulica. Ulica 14. di-
vizije. Ulica Haloškega voda. Ulica Pohorskega
bataljona. Ulica Šercerjeve brigade, Ulica
Žetalskega Jožeta, Ulica prvega maja, Vespa-
zianova ulica, Zad/užni trg. Zagrebška cesta,
Zidanškova ulica, Žunkovičeva ulica, Sp. Hajdi-
na št. 22/č in od št. 65 do 143, Draženci od št.
1 do 91, Lancova vas od št. 92 do 98.
2. OŠ UUDSKI VRT, Župančičeva 10, 2250
Ruj, tel. 745 162
Anželova ulica, Arbajterjeva ulica, Bevkova
ulica. Cesta 8. avgusta, Flegeričeva ulica, Fran-
kovičeva ulica, Frasova ulica, Gomilšakova uli-
ca, Hercegova ulica, Kajuhova ulica, Kariževa
ulica, Kicar, Kraigherjeva ulica, Krambergerje-
va pot, Kratka ulica, Langusova ulica, Levstiko-
va pot, Ljudski vrt, Meglova pot. Mestni Vrh od
št. 1 -17, Murščeva ulica. Na jasi, Natašina pot.
Nova vas pri Ruju, Obrtniška ulica, Osterčeva
ulica, Peršonova ulica, Podvinci, Potrčeva ces-
ta (neparne od št. 31 naprej, parne od št. 40 na-
prej). Prečna pot, Rabelčja vas. Rimska
ploščad št. 24, 25j Slovenskogoriška cesta,
Svržnjakova ulica, Svajgerjeva ulica, Trubarje-
va ulica. Ulica Anice Kaučevič, Ulica Anice Ko-
larič, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica Jožefe Lac-
kove, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka
Brenčiča, Ulica 5. prekomorske od št. 1 9, Ulica
25. maja - parne številke ter št 1 in 1/a, Vodova
ulica, Zechnerjeva ulica, Zoisova pot, Žabjak,
Žgečeva ulica, Župančičeva ulica.
3. PŠ GRAJENA, Grajena 60,2250 Ruj, tel.
754 40 30
Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu,
Mestni Vrh št. 74 in 74/a ter od št. 76 -122.
4. OŠ MLADIKA, Žnidaričevo nabrežje 1,
2250 Ruj, tel. 771 197
Arnuševa ulica, Aškerčeva ulica, Belšakova
ulica. Brstje, Cankarjeva u[ica, Ciril-Metodov
drevored. Cvetkov trg, Čarmanova ulica,
Čučkova ulica, Dornavska cesta. Dravska ulica
od št. 1 -11, Gregorčičev drevored, Groharjeva
pot, Hermanova ulica, Jadranska ulica, K jeze-
ru, Kerenčičeva ulica, Kogojeva pot, Kokolova
ulica, Krempljeva ulica, Kvedrova ulica, Macu-
nova ulica. Mestni trg, Miklošičeva ulica, Mino-
ritski trg. Mladinska ulica, Murkova ulica. Na
tratah. Nova cesta. Novi trg. Ob Grajeni, Ob
Rogoznici, Ormoška cesta, Osojnikova cesta.
Panonska ulica, Potrčeva cesta (lihe do št. 29
in sode do št. 38), Puhova ulica, Rajšpova uli-
ca, Remčeva ulica. Ribiška pot. Rimska
ploščad (razen št. 24, 25), Rogozniška cesta,
Satlerjeva ulica, Severova ulica^ Slomškova uli-
ca. Slovenski trg, Spuhlja, Seronova ulica,
Špindlerjeva ulica, Štrafelova ulica. Tiha pot,
Trstenjakova ulica. Ulica Franca Kosca, Ulica
heroja Lacka, Ulica Viktorina Rujskega, Vego-
va ulica. Vodnikova ulica, Volkmerjeva cesta
od št. 5 11, Vošnjakova ulica, Vrazov trg.
Vrtnarska pot, VVilhelmova ulica, Zelenikova uli-
ca, Žnidaričevo nabrežje.
5. OŠ OLGE MEGLIC, Prešernova 31, 2250
Ruj
Cafova ulica, Črtkova ulica, Čufarjeva ulica.
Dravska ulica od št. 12 - 31, Erjavčeva pot, Gaj-
zerjeva ulica. Grajska ulica, Jenkova ulica, Ket-
tejeva ulica, Klepova ulica, Krčevina pri Ruju
od št. 64a - 87, Maistrova ulica. Med vrti. Mestni
Vrh od št. 17a -73 in št. 75, Muzejski trg, Na
gradu. Na hribu, Orešje, Pivkova ulica, Prešer-
nova ulica^ Raičeva ulica, Reševa ulica, Sovre-
tova pot, Stuki, Ulica kneza Koclja, Ulica Vide
Alič, Ul. 25. maja neparne številke -(razen št. 1
in 1/a), Ul. 5. prekomorske od št. 11 - 21,
Vičava, Volkmerjeva cesta od št. 16 naprej,
Zavčeva ulica. □
KRANJ / SAVINE NAGRADE ZA IZJEMNE DOSEŽKE V
LANSKEM LETU
Hod nogrojemi ffi/e Ptujioni
v Prešeraovem gledališču v Kranju je bila prvega oktobra
svečanost ob podelitvi Savinih nagrad za izjemne dosežke v
lanskem letu, ki jih je že tradicionalno podeljujejo ob dnevu
Save. Sava je bila ustanovljena 22. septembra 1920 in letos
praznuje 79-letnico uspešnega dela. Nagrade so podelili di-
rektorji vseh treh družb, ki so nastale iz nekdnje Save po pod-
pisu pogodbe s korporacijo Goodyear. Prejelo jih je 40 delav-
cev, med njimi tudi trije iz ptujskega dela Save, ki so se v lan-
skem letu še posebej izkazali pri doseganju -skupnih ciljev s
predlogi inovacij oziroma izboljšav delovnih postopkov. Za
nagrade so jih predlagali organizacijski vodji v posameznih
enotah.
Nagrada je spodbuda za še
boljše delo, je motivacija. Na-
grade izjemnim delavcem so v
Savi uvedli leta 1997. Maksi-
miljan Fijačko, predsednik
skupne komisije za nagrade in
odlikovanje v Savi, je ob pode-
litvi povedal, da so bili zanje iz-
brani dobri in uspešni delavci,
ki so s svojim zgledom lahko
vzor vsem savčanom. V kultur-
nem delu slovesnosti je nastopi-
la glasbena skupina Sedmina.
Iz ptujskega dela Save oziroma
družbe Sava Guma, d.d., so na-
grade prejeli Tatjana Pilinger,
Jožica Ratek in Viljem Mar.
Tatjana Pilinger je v Savi za-
poslena že več kot 15 let. Največ
svoje delovne dobe se je doslej
ukvarjala z načrtovanjem proiz-
vodnje, ob lanskoletni reorgani-
zaciji pa je postala prodajna re-
ferentka. Tudi pri novem delu
se je hitro znašla in ga zelo
uspešno opravlja. Še vedno pa
tudi sodeluje pri načrtovanju
proizvodnje, če je potrebno, na-
domešča tudi glavnega skla-
diščnika. Tatjana Pilinger ne
samo da obvlada več delovnih
področij, je tudi zelo uspešna
pri opravljanju teh del.
Jožica Ratek dela v družbi
Sava Guma kot spajalka zračnic.
Ima izjemen odnos do dela, ob
vsaki priložnosti je pripravljena
sprejeti delo. V kolektivu jo ce-
nijo tudi zaradi dobrega odnosa
do sodelavcev.
Viljem Mar je do lanskega leta
uspešno vodil oddelek pregleda
in opreme zračnic. Letos so mu
zaupali usposabljanje sodelav-
cev pri prenosu dokončevanja
zračnic iz Kranja v Ptuj. Zaupa-
no delo je v celoti opravil
odlično in si s tem prislužil na-
grado.
MG
Konei divjin odlogoliiiem
Svetniki občine Dornava so na 8. seji, ki je bila sredi prejšnje-
ga tedna, govorili o več aktualnih problemih. Pohvale vredna
za občino Dornava je vsekakor odločitev o ureditvi divjih odla-
gališč odpadkov ter napoved o skorajšnjem zaključku del na
področju infrastrukture.
V začetku tokratne seje so
svetniki potrdili sklep, s kate-
rim občina soglaša s priklopom
novih naročnikov na elektro in
vodovodno omrežje, potem ko ti
izpolnijo vse pogodbene obvez-
nosti do občine. V nadaljevanju
so razpravljali o pravilniku fi-
nanciranja športne dejavnosti
ter ga dopolnili z besedilom, ki
omogoča pridobitev finančnih
sredstev tudi občanom s statu-
som vrhunskega športnika, ki
pa zaradi pogojev dela in trenin-
gov ne živijo na območju
občine. Dopolnjeni pravilnik
naj bi svetniki sprejeli že na pri-
hodnji seji, ko bodo ponovno
razpravljali tudi o občinskem
glasilu. Za izdajo glasila je svet
imenoval posebni odbor.
Svetniki so na zadnji seji govo-
rili tudi o ureditvi divjih odla-
gališč odpadkov. Sklenili so, da
bodo ta ogradili in poskrbeli za
nadzorno službo. Pri komunal-
no-infrastrukturnih vprašanjih
so ugotaljali, da gredo dela
počasi h koncu, gradnja vodovo-
da pa naj bi bila končana pred-
vidoma sredi oktobra. Končali
so gradbeno delo pri osnovni
šoli, že v tem tednu jo bodo
pričeli opremljati, potem pa
bodo za šolo skušali pridobiti še
dodatna finančna sredstva z mi-
nistrstva za šolstvo in šport.
Dornavski svetniki so se na
zadnji seji dogovorili še o pote-
ku priprav na praznovanje no-
vega leta, določili novo ceno
grobnine ter se strinjali z ime-
novanjem prof Milenka Rosica
za direktorja Zavoda dr. Marija-
na Borštnerja.
S strani svetnikov sta bili to-
krat dani dve zanimivejši pobu-
di: prva o potrebni sanaciji pe-
sniškega mostu na cesti Dorna-
va - Polenšak ter druga o sklicu
zbora občanov pred potekom
mandata predsednikom vaških
odborov.
AK
DUPLEK / ZUPAbJ JAr^EZ RIBIC
SPREJEL NAJBOLJŠE UČENCE
Znanje la prihminast
župan občine Duplek Janez Ribič je kmalu po začetku šol-
skega leta sprejel učence, ki so vseh osem let dosegli odlični
uspeh. Ob tej priložnosti jim je poklonil Glonarjeve plakete in
knjižne nagrade. Med drugim je izrazil upanje, da bodo mladi
iz njihove občine tudi v prihodnosti uspešno nadaljevali
šolanje in s svojim strokovnim znanjem prispevali k razvoju
občine.
Sprejem za bivše uspešne
osnovnošolce je že po tradiciji v
septembru, saj imajo takrat že ne-
kaj vtisov iz srednje šole, prijetno
pa je tudi ponovno snidenje z
nekdanjimi sošolci in učitelji.
Najboljši učenci Andreja Zele-
nik z Vurberga, Mojca Peklar iz
Spodnjega Dupleka, Matic Ku-
mar iz Zgornjega Dupleka, Mir-
jana Krepek iz Vareje, Jasmina
Petrič iz Spodnje Korene, Janja
Kolarič iz Žikarc in Jure
Kočevar iz Spodnjega Dupleka
so že ugotovili, da je bil osnov-
nošolski čas za njih zelo lep.
Srečanja so se udeležili tudi rav-
natelj osnovne šole Duplek Dani
Novak in ravnatelj^osnovne šole
Korena Stanislav Čuček ter nji-
hova razredničarka.
MS
Še skupinski posnetek uspešnih učencev z županom Jane-
zom Ribičem in ravnateljem Oanijem Novakom
TEDNIK je naslednik Ptuj-
skega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je usta-
novil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ruj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Kiemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda- Oliver Težak,
•s 041-669-509.
Naslov; FtADIO-TEDNIK,
p.p. 95, Raičeva 6, 2250
Ptuj;
•3(062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.890 tolarjev, za tujino
13.780 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-
47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost
je vračunan v ceno izvoda
in se obračunava v skladu s
7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vred-
nost, Uradni list 23. 12.
1998, št 89
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
mvw. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnikSradio-tednik.si
tednik&amis.net
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
PPffOČAMO, KOHieNTIKAMO
3
pTUJ / Z 9. SEJE MESTNEGA SVETA
Staro mestno jedro pofre-
buje celovito ukrepanje
pno jesensko sejo ptujskih mestnih svetnikov in svetnic 30.
septembra so začeli ob trinajstih in končali nekaj minut pred
pol deseto zvečer. Na trenutke je bila polemična, največ pa so
se ukvarjali z odlokom o zavarovanju naravnih vrednot na
območju mestne občine Ptuj in s pravilnikom o osnovah in
merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in
garaže, ki je prinesel povprečno znižanje najemnin za 3,1
odstotka, v Cankarjevi in Dravski pa za 25.
Prvič se je tudi zgodilo, da po-
bud in vprašanj niso obravnava-
li kot drugo točko dnevnega
reda, ampak v nadaljevanju seje,
ker je bil ptujski župan v
začetku seje odsoten zaradi ob-
veznosti v državnem zboru. V
prvem delu seje do odmora so
ptujski svetniki razpravljali o
osnutku odloka o zavarovanju
naravnih vrednot na območju
mestne občine Ptuj, ki naj bi ga
po prvotnem predlogu dnevne-
ga reda že tudi sprejeli. Zaradi
zakona o ohranjanju narave, po
katerem je potrebna javna
razgrnitev in razprava, pa so ga
prekvalificirali v osnutek. V
razpravi so tudi dosegli, da v
predlogu odloka več ne bo zaje-
to ptujsko akumulacijsko jeze-
ro, ki v nobenem primeru po
mnenju večine svetnikov ne
more biti naravna vrednota,
čeprav naj bi v tem primeru šlo,
kot je povedal Stanislav Napast,
prevsem za to, da se preko jezera
poveže zaščiteno območje stare
struge Drave med Ptujem in že
zaščitenimi Šturmovci. Če bi
namreč jezero ostalo v odloku,
bi to lahko pomenilo, da si zapi-
ramo pot k čiščenju mulja, obli-
kovanju truističnega območja,
ureditvi kolesarskih in pešpoti,
pa tudi k predvideni gradnji
mostu v okviru ptujske ob-
voznice.
ŠE BREZ
STRATEGIJE ZA
STARO MESTNO
JEDRO
Amandmaje k pravilniku o os-
novah in merilih za določitev
najemnine za poslovne prostore
in garaže na območju starega
mestnega so sprejeli, čeprav so v
na trenutke polemični razpravi
opozarjali na to, da potrebuje
problematika starega mestnega
jedra celostno obravnavo in ce-
lostne rešitve. Prvi amandma je
prinesel popravek letne stopnje
najemnine za posamezne skupi-
ne in cone za 3,1 odstotka, drugi
amandma (spremembe območij
con) pa po prenosu Cankarjeve
in Dravske ulice iz prve v drugo
cono manjše najemnine v teh
dveh ulicah za 25 odstotkov, za
dvajset odstotkov pa se je
povišala najemnina za lokale v
prvi in drugi coni, ki imajo ne-
posredni vhod z ulice.
Velik problem pri najemninah
za poslovne prostore je njihovo
neplačevanje. Trenutno dolg
znaša že sto milijonov tolarjev,
to pa je skoraj toliko, kot znaša
investicija v OŠ Mladika. Na-
jemniki bodo morali slej kot
prej sprejeti sporazume o dolgo-
ročnem odplačevanju dolgov, si-
cer jih bo treba izseliti in v izp-
raznjene lokale naseliti najem-
nike, ki bodo spoštovali obliga-
cijska razmerja, med katere sodi
tudi plačevanje najemnine.
Svetniki in svetnice so na 9.
seji le dobili podrobnejšo infor-
macijo o odstopu Martina Ber-
dena iz nadzornega odbora pri
mestnem svetu, ki ni bil posle-
dica preobremenjenosti, kot je
bila prvotna informacija, tem-
več zaradi tega, ker je nadzorni
odbor na seji 20. julija letos
zavrnil njegove dopolnitve
poročila glede nadzora mestne
četrti Ljudski vrt. V njih je zah-
teval, da se pogodba o prevzemu
upravljanja KTV Ptuj dopolni z
ekonomsko-finančnega
področja, da bosta mogoča kont-
rola in pregled poslovanja ka-
belskega sistema, ker gre po nje-
govem mnenju za javna
sredstva. V nadzornem odboru,
v katerem bodo izkušenega fi-
nančnika Martina Berdena zelo
pogrešali, ga bo zamenjal Mi-
roslav Korošec.
Že po tradiciji pa je bilo tudi
na deveti seji sveta mestne
občine danih več pobud in
vprašanj, med drugim o ureditvi
prostora pri vojaških skladiščih
na Potrčevi cesti. Svetnica SKD
Marija Strelec je predlagala, da
bi nekdanje prostore vojaškega
skladišča porušili in na njih ure-
dili gramozirana parkirišča za
motorna vozila. Njena pa je tudi
pobuda, da svet na naslednji seji
dobi poročilo o izvajanju odloka
o izveskih. Svetnik LDS Kon-
rad Rižner je predstavil zahteve
po postavitvi prometnih znakov
na šolskih prometnih poteh os-
novne šole Mladika. Svetnik
DeSus Janez Svržnjak pa je
predlagal, da bi na staro ro-
gozniško pokopališče namestili
brezžično ozvočenje. Svetnik
SNS Miroslav Letonja je med
svojimi štirimi pobudami pose-
bej izpostavil pobudo o tem, da
bi vsaki mamici v mestni občini
ob rojstvu otroka nakazali deset
tisoč tolarjev za prve osnovne
potrebe dojenčka, saj naj bi to
okolje na ta način konkretno
izakazalo svoj prispevek k dvigu
natalitete. Zavzel pa se je tudi za
ureditev razmer pri taksi službi.
Vlado Aracki iz SDS pa se je za-
nimal, kako je mestna občina
Ptuj rešila vlogo društva Sožitje
glede prostorov.
MG
PTUJ / SPREJEM DELEGACIJE
AVSTRIJSKE IN SLOVENSKE VOJSKE
Pogovori o
sodelovanju
Podžupan mestne občine Milan Čuček je v sredo, 29. septem-
bra, v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju pripravil sprejem
za delegacijo avstrijske in slovenske vojske in se z njunimi
pripadniki pogovarjal o sodelovanju na tem območju.
Delegacijo poveljstva avstrijske vojske za Štajersko je vodil povel-
jnik poveljstva iz Gradca divizionar Ame Manner, z njim pa so bili
še polkovnika Volker Fild in Oswald Manfred, podpolkovnik Fri-
derich Steiner in major Gerhard Schweiger. Delegacijo slovenske
vojske pa sta vodila podpolkovnik Franc Rudolf, poveljnik 37. po-
krajinskega vojaško teritorialnega poveljstva v Mariboru, in major
Mirko Novak, poveljnik 377. območnega vojaško teritorialnega po-
veljstva, z njima pa so bili še majorja Jože Ekart in Milorad Popo-
vič ter stotnika Dragan Spasojevič in Boris Lorbek.
Potem ko je podžupan Milan Čuček vojaškim gostom zaželel
dobrodošlico tudi v imenu župana ki je ta dan vodil sejo državnega
zbora v Ljubljani, jim je podrobneje predstavil mestno občino Ptuj
in širše območje in pri tem izpostavil dobro vsestransko sodelovan-
je s pripadniki slovenske vojske. V imenu avstrijskih vojaških gos-
tov se je za sprejem zahvalil divizionar Ame Manner ter pri tem iz-
razil veselje in pripravljenost avstrijske vojske za obojestransko pri-
jateljsko sodelovanje. Po njegovih besedah je slovenska vojska v
sosednji Avstriji cenjena in spoštovana, ob tem pa je izrazil upanje,
da bo priključitev Slovenije Evropski uniji tudi zaradi tega uspešna.
V poznejšem pogovoru z gosti smo izvedeli, da so predstavniki
avstrijske vojske s tem vrnili obisk poveljstvu 37. pokrajinskega
štaba slovenske vojske iz Maribora, ki je bilo letos na podobnem
obisku v Gradcu. Sicer pa so bili predstavniki avstrijske vojske pred
sprejemom v Ptuju na obisku v mariborski občini, kjer jih je sprejel
župan Boris Sovič in se z njimi pogovarjal o aktualnih zadevah.
Ogledali so si mesto Maribor, obiskali vojašnico generala Maistra,
popoldne so si ogledali še cerkev na Ptujski Gori ter spremljali po-
tek usposabljanja II. bataljona 72. brigade slovenske vojske na poli-
gonu v Apačah pri Kidričevem.
M. Ozmec
Podžupan Milan Čuček (levo) v pogovoru z visokimi
vojaškimi predstavniki iz Avstrije in Slovenije.
Foto: M. Ozmec
igvedeli smo
Izvedeli smo
4
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
HAJDINA / SVEČANOST OB PRVEM MITREJU NA SPODNJI HAJDINI
Prvi mitrel dostopnelši
Sestavni del obsežnega programa letošnjega mednarodnega
znanstvenega srečanja, ki bo v Ptuju potekal od 11. do 15. ok-
tobra pod naslovom Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in nje-
gova doba, je tudi svečano odprtje prenovljenega prvega mitreja
na Spodnji Hajdini, ki je bil odkrit leta 1899. Sicer pa medna-
rodno znanstveno srečanje, ki sta ga pripravila Pokrajinski mu-
zej Ptuj in mestna občine Ptuj, tudi poteka ob tem jubileju in ob
1930-letnici prve omembe Ptuja v pisnih virih.
Ptujsko območje je, kar zadeva
mitreje (svetišča, posvečena bogu
Mitri), eno najbogatejših v svetu,
že omenjeno srečanje pa naj bi za-
nimanje zanje še povečalo. Prvi in
obenem najstarejši mitrej je na
Spodnji Hajdini, drugega najde-
mo v okviru arehološke zbirke v
domikanskem samostanu, tretji je
na Bregu (ta je za večino obisko-
valcev tudi najatraktivnejši), četr-
ti je v lapidariju dominikanskega
samostana, peti je bil do nedavne-
ga v hotelu Mitra v Prešernovi
ulici, po preselitvi pa naj bi postal
sestavni del arheološke zbirke.
V svečanost ob odprtju pre-
novljenega prvega mitreja, ki bo
12. oktobra ob 19. uri, se aktivno
vključujejo tudi v občini Hajdina.
Potekala bo na prostoru ob sa-
mem spomeniku, ki ga bodo ob tej
priložnosti osvetljevale bakle.
Vstop na prireditveni prostor bo
zagotovljen na zamljišču Vlada
Zupaniča oziroma pri Joštovih,
tudi za parkirišča bo poskrbljeno.
Župan občine Hajdina Radoslav
Simonič je povedal, da je njihov
delež v postavitvi orientacijskih
tabel oziroma kažipotov do mitre-
ja in v ureditvi okolice. Za večjo
dostopnost mitreja občanov in tu-
ristov pa se bodo s Pokrajinskim
muzejem Ptuj dogovorili, da bodo
ključi prvega mitreja ponovno na
Hajdini na enem ali dveh naslo-
vih. Pripravili bodo krajši kultur-
ni program z več kulturnimi sku-
pinami iz posameznih občinskih
naselij, na treh bogato obloženih
mizah pa bodo za goste pripravili
bogato kulinarično ponudbo: gos-
podinje s Hajdine se bodo posta-
vile s hrano in pijačo iz rimskih
časov oziroma iz dobe, ko je mit-
rej nastal, društvo gospodinj iz
Dražencev je pobrskalo po jedilni-
kih izpred sto let, hajdoške gospo-
dinje pa bodo poskrbele, da ne bo
zmanjkalo jedi s hrano današnjih
dni. Hajdinski župan poudarja, da
je cilj vsega dogajanja, da mitrej
na Spodnji Hajdini ponovno dobi
vsebino in poslanstvo, ki mu gre.
Do mitreja vodi "naravna pot";
hajdinski župan pravi, da bo
tako tudi ostalo, saj je ne bodo
asfaltirali. V resnici do njega vo-
dijo tri poti, a so že leta neureje-
ne in zapuščene, v teh dneh pa
jih bodo uredili. Načrtujejo pa
tudi ureditev parkirišča za dva
avtobusa oziroma za več osebnih
avtomobilov. V bodoče je
pričakovati, da bo preurejeni mit-
rej in urejene poti do njega priva-
bile veliko več obiskovalcev kot
doslej, ko jih v enem letu niso
našteli niti dvesto.
MG
Prvi mitrej na Spodnji Hajdini, ki so ga v jubilejnem stotem
letu po odkritju obnovili. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / MEDNARODNO ZNANSTVENO SREČANJE
Ptuj V rimskem tesarstvu,
mitraizem in niegeva doba
Pred nami sta nova jubileja ptujske arheologije. Leto 1999 pos-
večamo 1930-letnici prve omembe Ptuja v pisnih virih in stolet-
nici odkritja I. mitreja na Spodnji Hajdini. Petoviona (Poeto-
vio) je imela v rimskem cesarstvu zelo pomembno politično in
gospodarsko vlogo. Leta 69 so oklicali poveljniki rimskih legij v
Petovioni Vespazijana za cesarja. Z bivanjem legij in mnogih
uradnikov je povezano tudi duhovno življenje prebivalcev. Do
sedaj je bilo na Ptuju najdenih pet svetišč mitrejev; njihova od-
kritja dokazujejo, da je bil Ptuj v rimskem obdobju center mit-
raizma v srednjeevropskem prostoru. Oba dogodka bomo
svečano proslavili z mednarodnim znanstvenim srečanjem.
Ob teh dogodkih smo izdali s
Filatelističnim društvom Ptuj in s
podporo Občine Hajdina spo-
minsko kuverto. Izdali jo bomo v
torek, 12. oktobra, in bo na razpo-
lago pri filatelističnem društvu in
pri poštnem okencu, ki bosta ta
dan delovala v palaciju ptujskega
gradu. Obenem bo kuverto možno
dobiti tudi na pošti.
Pokrajinski muzej Ptuj in
Mestna občina Ptuj pripravljata v
sodelovanju z Oddelkom za arhe-
ologijo ter Oddelkom za zgodovi-
no Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani, Avstrijskim inštitu-
tom za vzhodno in jugovzhodno
Evropo, izpostava Ljubljana, in z
Restavratorskim centrom Repub-
like Slovenije od 11. do 15. ok-
tobra 1999 mednarodno
znanstveno srečanje, katerega
tema je Ptuj v rimskem cesarstvu,
mitraizem in njegova doba.
Na ta simpozij smo povabili
domače in tuje strokovnjake, ki
raziskujejo rimsko življenje. Na
naše povabilo jih je odgovorilo 62:
28 slovenskih in 34 tujih (Avstri-
ja, Nemčija, Francija, Romunija,
Švica, Madžarska in Hrvaška).
Mednarodno znanstveno srečanje
bo od 11. do 15. oktobra v viteški
dvorani ptujskega gradu.
Za pripravo znanstvenega
srečanja je bil imenovan organi-
zacijski odbor: Mojca Vomer Go-
jkovič kot predsednica ter Nataša
Kolar, Ivan Vidovič, prof dr.
Božidar Slapšak, prof. dr. Rajko
Bratož in dr. Josip Korošec kot
člani. Častni odbor znanstvenega
srečanja sestavljajo: predsednik
države Milan Kučan, minister za
kulturo Jožef Školč, minister za
znanost in tehnologijo dr. Lojze
Marinčekin prof dr. Jože Kaste-
lic. Predsednik države Milan
Kučan je tudi pokrovitelj
znanstvenega srečanja Ptuj v
rimskem cesarstvu, mitraizem in
njegova doba.
PROGRAM SIMPOZIJA
Ponedeljek, 11. oktobra:
- 8.00 10.00 registracija v palaci-
ju ptujskega gradu
- 10.00 10.30 odprtje znanstve-
nega sestanka
- 10.30 18.00 predavanja: Po-
vezava Petovione s sosednjimi
mesti v 1. stoletju
- 19.00 sprejem pri županu
Mestne občine Ptuj in slavnostni
koncert
Torek, 12. oktobra:
- 8.00 12.00 poštni predal in
spominska kuverta v palaciju
ptujskega gradu
- 8.15 17.30 predavanja: Mitreji
in središča mitraizma
- 19.00 odprtje obnovljenega I.
mitreja na Hajdini s kulturnim
programom in slavnostni sprejem
na Spodnji Hajdini
Sreda, 13. oktobra:
- 8.15 13.00 predavanja: Mitreji
in središča mitraizma
- 15.00 17.30 predavanja: Vloga
mitraizma in drugih religij v
družbenem življenju rimskega ce-
sarstva
- 18.30 ogled lapidarija
Četrtek, 14. oktobra:
- strokovna ekskurzija (za stro-
kovne udeležence)
Petek, 15. oktobra:
- 8.15 11.30 predavanja: Vloga
mitraizma in drugih religij v
družbenem življenju rimskega ce-
sarstva
- 11.00 13.30 predavanja: Prob-
lemi ohranjanja in zaščita kultur-
nih spomenikov
N. Kolar
FILMSKI KOTIČEK
Naravne sile
(Forces of Nature)
Bogatejši smo za še eno podhranjeno igralko: tol(rat
je modnim smernicam podlegla Sandra Buliock. Vas
zanima, kako izgleda v konfekcijski številki 34? Od
seksi igralke ni ostalo prav dosti, še vedno pa se je
drži sloves, ki ga ta film gotovo ne bo spremenil,
namreč da v zadnjih letih ni posnela nobene prave
uspešnice.
Ben (Ben Affeck) mora iz New Yorka priti v Savannah,
da se poroči z Bridget (Maura Tierney). Katastrofa se
začne, ko letalo, na katerem sedi Ben, zdrsne s steze,
Ben slučajno reši življenje Sarah (Sandra Buliock),
nenavadni mladenki, ki postane njegova popotna to-
varišica. Sledijo nadaljnje popotne katastrofe, prava
panika pa Bena zgrabi šele, ko začuti, da ga vihrava
Sarah privlači - in čustvo je obojestransko.
Moški se poročijo, ker so utrujeni, ženske, ker so ra-
dovedne; oboji so razočarani. Takšnih in drugačnih
misli o zakonu boste v filmu deležni cel kup, vendar
pa ženin namerava dahniti svoj usodni 'da' iz ljubezni.
Res, še so dobri moški na svetu, toda Ben zagotovo
ne sodi mednje, saj se mladi zaljubljenec do usodne-
ga trenutka ne more odločiti, katera bo njegova iz-
branka: dolgoletna prijateljica ali vihrava sopotnica.
Po številnih absurdnih zapletih bi se zdelo že čisto
sprejemljivo, da bi vzel tisto, ki bi prva pritekla do ol-
tarja.
In kdo Benu tako hudo zmeša glavo? Nihče drug kot
Sandra Buliock, ki daje vtis prijaznega dekleta iz
sosednje ulice, katerega bi z veseljem povabili na
kavo. Vsaj do zdaj smo jo poznali tako, toda očitno se
je odločila, da bo spremenila svoj stil: tokrat se
predstavi kot ekscentrična mladenka z bedastim
možem in zapuščenim desetletnim sinom. Bolje bi
bilo, da bi se pred spremembo svojega imidža posve-
tovala z menedžerjem, tako pa ne bo šla na živce le
Benu, ki mu ob vseh katastrofah največjo pomeni
prav ona, pač pa bo presedla tudi vam. Na tisto kavi-
co lahko kar lepo pozabi.
Film bi namesto Naravne sile lahko poimenovali Na-
ravne nesreče ali še bolje: Hollyv/oodske nesreče.
Vsekakor se bo dovolj velika nesreča pripetila vam.
če si boste romanco ogledali.
Nataša Žuran
PTUJ / SPREJEM ZA NAJBOLJŠE MATURANTE GIMNAZIJE PTUJ
Znofi/e - najboliša življenjska popotnka
Ptujski župan Miroslav Luci je
letos prvič pripravil sprejem tudi
za najboljše maturante ptujske
gimnazije, ki so letošnjo maturo
opravili z odličnim uspehom. To
je uspelo kar 24 maturantom, ki so
zbrali nad 24 točk. Čestital jim je
za dosežene rezultate in zaželel
uspeh tudi pri nadaljnjem
izobraževanju, na fakultetah.
Letošnji maturanti ptujske
gimnazije so (najbrž) predzadnja
generacija, ki se je še izobraževala
v starih prostorih in v njih tudi
maturirala.
Za popotnico pri nadaljnjem
izobraževanju je župan odličnja-
kom izročil Puhovo monografijo.
MG
Ptujski župan je v poročni dvorani sprejel dijake ptujske
gimnazije, ki so letošnjo maturo opravili z odličnim uspehom-
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Teden otroka -
gospodje otroci
Prvi ponedeljek v oktobru je
■fitdnarodni dan otrok - v Slove-
niji pa je otrokonri posvečen ves
prvi oktobrski teden; po deželi
se vrstijo številne prireditve, po-
sebnost so otroški parlamenti.
Sprva se zdi takšno posebej ot-
rokom namenjeno praznovanje
čudno, saj odrasli venomer
ponavljajo, da so otroci največje
bogastvo. Torej bi moralo biti
vse najboljše in vse najlepše za
otroke vsak dan v letu! Zal prem-
nogi otroci nimajo niti enega sa-
mega samcatega dneva v letu, ki
bi jim bil naklonjen: živijo v po-
manjkanju, lakoti in bedi, so
žrtve trpinčenja in spolnega zlo-
rabljanja, nedorasli garajo za
skorjico kruha, zapuščeni,
osamljeni in nesrečni klonejo v
omamo mamil in alkohola.
Odrasli velikokrat zatiskajo oči
pred dramatičnim odraščanjem
mnogih otrok in niso sposobni
nuditi prave pomoči otrokom v
stiski. Morebiti vam bosta knjižni
novosti iz današnje Tednikove
knjigamice pomagali bolje dou-
meti stiske odraščanja.
Prva knjiga - NA NOV! POTI -
je dnevnik otroka s ceste
avstralske pisateljice Margaret
Clark. Dnevnik zapisuje pet-
najstletna Simone Favvkner, ki ji
je pred osmimi meseci umrla
mama in živi pri starejši sestri Ju-
liji. Deklico tlači nočna mora, saj
se krivi za mamino smrt. Mamo
je namreč našla "trdo in hladno"
pred televizorjem, ko se je pre-
pozno vrnila iz šole. Dekličina
družina je povsem okrnjena:
očeta ni poznala, mama se je
vdajala alkoholu in drogam, da ji
je socialno vzelo preostale
manjše otroke. Simone pri sestri
trpi, saj je Julija zasvojena, njen
sopotnik Paul pa prav tako. Na-
silje med njima in sluzati Pautovi
pogledi Simono preženejo na
ulico sosednjega večjega mes-
ta, kamor jo žene tudi nova lju-
bezen Mike. Od tod dalje je Si-
monin dnevnik ena sama grozo-
ta: posilstva, lakota, umazanija,
nasilje, bolezen, splav, vlamtjan-
je, prostitucija ... - skratka po-
dobna scena kot v kultni knjigi o
zadrogirani mladosti Mi, otroci s
postaje Zoo. Deklica zapisuje
dnevnik od srede junija do pn/e-
ga aprila, ko sklene svoje zapise
z upanjem v boljše življenje, pri
čemer ji pomaga odlična prosto-
voljka Kez. Knjiga ima 138 strani
in je izšla v zbirki Odisej založbe
Mladinska knjiga. Na novi poti je
prevedla Mateja Seliškar.
GOSPODJE OTROCI je nova
knjiga iz zbirke Odisej, ki jo ena-
ko priporočam najstnikom in
odraslim bralcem. Slednjim bos-
ta omenjeni knjigi pomagali
razumeti bridke plati odraščanja.
Gospodje otroci je naslovljen iz-
redno zanimiv, prav nenavaden
in literarno izjemen roman fran-
coskega avtorja Daniela Penna-
ca. ki se je slovenskemu bralne-
mu občinstvu prikupil s knjigo o
branju Čudežno potovanje. Pi-
satelj je v pol realističnem in pol
pravljičnem tonu tenkočutno po-
pisal odnose med mladimi in
odraslimi. Učitelj maternega jezi-
ka kaznuje neposlušne učence s
spisom: Nekega jutra se zbudite
in ugotovite, da ste se čez noč
spremenili v cdrasle. Zbegani
stečete v spalnico k staršem.
Starši so se spremenili v otroke.
Nadaljujte. Roman je napisan z
obilico razumevanja do otrok ter
razkriva napake in pomanjklji-
vosti odraslih. Slog pisanja je
poseben in duhovit, kar pisatelja
Pennaca uvršča med najpriljubl-
jenejše sodobne francoske
pisce. Gospodje otroci so delo,
o katerem je težko govoriti - knji-
go enostavno morate prebrati.
Ob TEDNU OTROK preberite
še izbor pregovorov iz knjige
pregovorov vsega sveta VOX
POPULI (Mladinska knjiga,
1996):
Otrok je slavček v hiši.
Otroci so človekova krila.
Otrok je do petega leta tvoj
gospodar, do desetega tvoj
služabnik od desetega do pet-
najstega tvoj skrivni svetovalec,
potem pa ali tvoj prijatelj ali
sovražnik.
Ljubi svojega otroka, dokler je
majtien, da te ne bo sovražil, ko
odraste.
Kdor tioče poljubiti otroka,
mora stopiti k zibelki.
Srečneš, kdor je srečen v svo-
jih otrocih.
Nikomur ni marža jok tujega ot-
roka, samo če se njegov smeje.
Kozarcev in otrok ni nikoli pre-
več.
Tudi kraljevi otroci so otroci.
Slabo znamenje, če so otroci
mirni.
Laže prideš do otrok kot do lju-
di.
VABILO NA
PRAVLJIČNO URO
Danes vas vabimo ob 17. uri v
pravljično sobo mladinskega od-
delka knjižnice Ivana Potrča, kjer
bo za otroke od 4. do 6. leta
pravljica Uhlji taki in drugačni.
(Tisto o copatih pa že veste.)
Ulfana lOemeniii
f EDNIK ( C
KULTURA, I20BMZMVANJE
pTUJ / TEMEUNI KAMEN ZA NOVO PTUJSKO GIMNAZIJO
Z Entrnjem do razvo/ci
Qb 130-letnici ptujske gimnazije, I. oktobra praznuje ta ptuj-
jl^a izobraževalna ustanova kot svoj praznični dan v spomin
„a I. oktober 1869, ko je pričela delati, so ptujski župan Mi-
fO«>lav Luci, Alojz Pluško, državni sekretar za srednje šole v
0iinistrstvu za šolstvo in šport, tudi sam nekoč dijak ptujske
gimnazije, in Katja Gonc, predsednica dijaške skupnosti na
ptujski gimnaziji ter koordinatorica dijaških skupnosti Šol-
skega centra Ptuj, položili temeljni kamen za novo gimnazijo,
23 katero so si po nekaterih podatkih prizadevali že skoraj dve
desetletji. Dogodek so pospremili z izbranim kulturnim pro-
gramom in govori ptujskega župana Miroslava Lucija, Mete
puklavec, ravnateljice gimnazije, in Alojza Pluška.
"Z doseženimi rezultati smo
lahko zadovoljni. Uspeh, ki so ga
dosegli dijaki na maturi v
letošnjem julijskem roku, nas
navdušuje. Prepričana sem, da
bo doseženo še utrdilo samoza-
vest in povečalo motivacijo dija-
kov, profesorjev in staršev. Zal
živimo v okolju z najvišjo brez-
poselnostjo v Sloveniji, bruto
dodana vrednost na zaposlenega
je ena najnižjih v državi, tehno-
loška zahtevnost proizvodov ima
prav tako nizko ceno. Edina pot
iz nerazvitosti je znanje in le ka-
dri s širokim znanjem bodo
lahko pritegnili kapital za razvoj
in napredek. Gradnja nove gim-
nazije je idealna priložnost, da
generacijam mladih zagotovimo
najboljše pogoje za učenje. Idej-
na zasnova šolske zgradbe, pro-
jekti, urejanje okolja, načrti izo-
braževanja kadrov so priložnos-
ti, ki bodo dijakom našega
območja omogočile dostop do
znanja. Dijaki, profesorji in
starši izjemno cenimo odločitev
ministrstva za šolstvo, ki je
gradnjo naše šole uvrstilo med
prednostne srednješolske pro-
jekte, prav tako mestne občine,
ki zagotavlja delež," je na slove-
snosti med drugim povedala rav-
nateljica gimnazije Meta Pukla-
vec.
Ptujska gimnazija je že doslej
in tako bo tudi v bodoče dajala
dovolj znanja, da bosta razvojna
in socialna kriza prebrodeni, je
med drugim povedal Alojz
Pluško, državni sekretar v mi-
nistrstvu za šolstvo in šport. Iz-
razil je upanje, da bo tudi ta in-
vesticija pomembno vplivala, da
bo ptujsko srednješolstvo nadal-
jevalo pot, ki je še dolga, da bo,
morda razširilo svojo program-
sko ponudbo in prišlo do želene
višje šole in s tem višjega razvo-
ja. Znanje je edino veliko bo-
gastvo Slovenije in naj bi tudi
dobilo svojo pravo ceno. Alojz
Temeljni kamen za novo ptujsko hišo modrosti so položili (od leve proti desni):
Alojz Pluško, dijakinja Katja Gonc in župan Miroslav Luci.    Foto: Črtomir Goznik
V irnenu ministrstva za
šolstvo in šport je na
dnevu šole, ki je pomenil
tudi začetek gradnje
nove ptujske gimnazije,
govoril Alojz Pluško
Pluško pričakuje, da se bo
gradnja nove ptujske gimnazije
nadaljevala brez problemov.
"V minulih letih se je pokaza-
lo, da je Šolski center Ptuj pre-
majhen. Najprej se je rodila ideja
o Centru humanističnih dejav-
nosti, toda le podpis pisma o na-
meri je premalo. Ves čas smo se
zavedali, da je bogato 130-letno
tradicijo gimnazijskega izo-
braževanja potrebno ne samo
nadaljevati, ampak tudi nadgra-
diti. Verjetno je odveč poudar-
janje pomena gradnje nove gim-
nazije tako za mestno občino
Ptuj kot za spodnje Podravje s
Prlekijo," je v petek povedal
ptujski župan Miroslav Luci, ki
se vse bolj zaveda pomena oživl-
janja projekta CHD in tega, da v
Ptuju zaživi tudi višje šolstvo.
Iz prostorske krize se bo tako
izvila ena ptujska srednja šola.
Kaj pa druge, saj je potrebno
vsem mladim omogočiti kar se
da kvalitetne pogoje za izo-
braževanje?
Za izvajalca del nove ptujske
gimnazije so izbrali firmo SCT
Ljubljana.
MG
PODLEHNIK/ PROJEKTNO UČNO
DELO NA OS MARTINA KORESA
s imekimm ddom
presežemo okvire poufco
V zadnjem času veliko razmišljamo o možnostih spreminjanja
današnje šole. Predvsem želimo odpraviti slabosti, ki ne sledi-
jo razvoju in potrebam sodobne družbe. Želja vsakega, ki ga
zanima delo z mladimi, je, da učenci ne bi imeli odklonilnega
odnosa do šole. Eden od načinov dela, ki lahko pripomore k
prenovi in posodabljanju današnje osnovne šole, je projektno
učno delo, ki presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti vse-
binsko niti organizacijsko na razmere, v katerih je organizi-
ran šolski pouk.
Čedalje več je ljudi, ki hitijo v
naravo, kjer najdejo oddih, za-
vetje pred vsakdanjimi tegobami
in težavami. Naši gozdovi so
dragoceno naravno bogastvo in
najlepši del narave. So živl-
jenjski prostor različnim rasth-
nam in živalim.
"V naše razredu smo se odločili
spoznati ježa, to plaho žival," sta
nam povedali učiteljici
četrtošolcev iz Podlehnika
Zdenka Golub in Metka Gumi-
lar. "Podrobneje smo si ogledali
njegove življenjske navade in se
zavzeli za njegovo ohranitev v
okolju. Naše projektno učno
delo se je pričelo s toplejšimi
pomladnimi dnevi v marcu, saj
se takrat ježi prebudijo iz zim-
skega spanja."
Jež je žival, ki jo prepoznamo
vsi, pozna pa le malokdo, so
ugotavljali četrtošolci. Je nočna
žival in jo zaradi njenih
ponočnjaških navad tako slabo
poznamo. Ker je noč varnejša za
roparja, se neslišno plazi naoko-
li. Dobro sliši, pozorno pris-
luškuje in z dolgim vlažnim
rilčkom ovohava kakor lovski
pes. Vsi ga prepoznamo po
bodičastem kožuhu in zavijanju
v kroglo. Promet in neodpornost
proti pesticidom, ki so v našem
poljedelstvu postali prepogosti
in nepogrešljivi, sta glavna vzro-
ka, s katerima ljudje ježu nehote
škodujemo.
Učenci so ves čas trajanja pro-
jekta aktivno sodelovali. Poma-
gali so izbirati teme, aktivno zbi-
rali gradivo in informacije, po-
magali pri organizaciji dela in
zbiranju materiala. V skupinah
so sodelovali in bili zelo ustvar-
jalni, v delo pa so se vključili
tudi učenci, ki sicer pri pouku
niso tako aktivni. Pripravili so
tudi veliko literarnih in likovnih
izdelkov. Ob koncu so svoje delo
predstavili v obliki razstave in
izdelali bilten. Prirodoslovno
društvo Slovenije je razpisalo
javni natečaj za žival leta 1999,
zato so jim poslali svoje izdelke,
so nam povedali učenci 4. a in b
razreda OŠ Podlehnik.
Ur
DR. UUBICA SULIGOJ / OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DELAVSKO-IZOBRAZEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ -
Iz igodavme delavsko-iiobraževalnega društva Svoboda
bodi pomembno delavsko kul-
tumo žarišče; leta 1922 je
društvo štelo s podpornimi člani
126 ljubiteljev petja.^
Tak vzpon Delavskega društva
Naprej krajevnim oblastem ni bil
pogodu. Poskusi razbijanja del-
avskih sil so se pokazali ob usta-
novitvi katoliškega pevskega
društva Zarja leta 1922. Na
občnem zboru društva Naprej
so zato zapisali, da je "izgleda-
lo", kako bo društvo "vršilo poleg
Nadaljevanje iz prejšnje števlJIie
Za take uprizoritve pri oblasteh
ni bilo razumevanja. Leta 1931 je
splahnela sleherna materialna
pomoč in naslednje leto gleda-
liški prostori niso bili več na voljo
Delavskemu odru. Le-ta se je
nato preselil v prostore Svobode
in tam poslej deloval do okupa-
cije, vendar vseskozi pod nad-
zorom oblasti. Do leta 1935 je
dramski odsek v društvenih
prostorih pripravil več uprizori-
tev, npr. Molierovega Namišlje-
nega bolnika. Hkrati se je recita-
cijski zbor predstavljal s
Klopčičevo Nočjo, Seliškarjevo
Črno materjo, recitalom Mi svo-
bode smo kovači itd.^
Pri Svobodi so dobro poskrbeli
2a razvijanje pevske kulture,
f^evska zbora Svobode sta se z
dirigenti Filipom Bernardom, pri-
morskim Slovencem Cirilom Ka-
tolom in Vincencem Šerono
Predstavljala tudi občinstvu Ma-
'■'bora, Slovenske Bistrice in
Oi^moža. Zborovska aktivnost se
is posebej razvila ob združitvi z
'delavskim pevskim zborom Na-
Pf^ej leta 1931, ko se je oblikoval
Pri Svobodi enoten pevski od-
^ek. Navedimo, da je bilo Delav-
sko pevsko društvo Naprej, ki ga
1^ od leta 1921 vodil predvojni
^talniški zborovodja Vincence
Serona, v dvajsetih letih ob Svo-
svoje glavne naloge še drugo,
da se bode pod njegovim okril-
jem blažila nasprotstva političnih
strank, ki v Ruju prerada in
večkrat neutemeljeno nastopajo
in onemogočajo složno narodno
in kulturno delo".To je bil ravno
čas, ko je tekel boj za vodstvo
Mestne občine ob prvih občin-
skih volitvah leta 1921 in so Ruj
pretresali napadi liberalov (JDS)
na Narodno socialistično stran-
ko in Slovensko ljudsko stranko,
vodilni socialdemokrati pa so bili
deležni očitkov nemškutarjenja.
Delavsko pevsko društvo Naprej se je I. 1931 poveza-
lo z zborom Svobode v enoten pevski odsek. (Vir: Po-
krajinski muzej Ptuj, fototeka zgodovinskega oddel-
ka)
Okoli leta 1930 seje Delavsko-izobraževalno društvo
preselilo v največlji prostor gostilne Slon (danes
Vošnjakova ul. 6). (Vir: Pokrajinski muzej Ptuj, fotote-
ka zgodovinskega oddelka)
Upoštevaje navedeno, pome-
ni, da je imela poznejša poveza-
nost društva Naprej s pevci Svo-
bode politično in ne le strokovno
ozadje. Predavanja, ki so se
vrstila v ptujski Svobodi, so bila
značilna oblika društvene dejav-
nosti med obema vojnama. Za-
radi prostorske stiske so sprva
imeli predavanja v prostorih
glasbene šole. V letu 1922 so
npr. organizirali deset preda-
vanj. V dvajsetih letih so govorili
o povojnem gospodarskem raz-
voju,  alkoholizmu,  narodnem
vprašanju ipd. Vsebinsko globlje
so se lotevali socialnih in eko-
nomskih vprašanj konec druge-
ga desetletja, ko so v društvu
dobivali močnejši vpliv posa-
mezni komunisti ali sim|Datizerji
le-teh, tako jurist Janko Šegula,
kovaški mojster, "izrazit, nevaren
komunist' Ivan Spolenak in
predvsem "opasen komunist" dr.
Jože Potrč, ki je v študijskem
krožku največkrat razpravljal o
aktualnih družbenih vprašanjih.
Na začetku tridesetih let so pos-
lušalci radi prisluhnili tudi gim-
nazijskima profesorjenia Francu
Oniču in dr. Franju Žgeču ter
učitelju Jožetu Jurančiču.^ Srž
društvenega dela so predstavl-
jali napredni socialisti, aktivni
sindikalni delavci, komunisti in
njihovi simpatizerji. Na prelomu
v trideseta leta so v društvene
prostore pričeli zahajati levičar-
sko opredeljeni gimnazijci, med
njimi Ivan Bratko, Dušan Kveder,
Ivan Potrč, Tone Žnidarič, na ka-
tere so precej vplivali posamezni
profesorji. V tem času, ko je šte-
vilo društvenih članov poraslo
na okoli 150, so se društvenih
prireditev začeli udeleževati tudi
okoliški ljudje, med katerimi je
bil redni obiskovalec kmet Jože
Lacko.^
Opombe:
^ Glejte op. 4, Irena Mavric, str. 24.
^ ZAP, MOP 1920, šk. št. 246,
dok.št. 26/35-1920; Delavska politika
14.3.1931, št. 21.
^ ZAP, zbirka MD, šk. št. 21,11-16/2
Slovensko pevsko društvo; Rujski
list 22.5.1921, št. 20 in 26.6.1921, št.
25; Tabor 4.9.1921, št, 199.
^ Tabor 3.11.1922, št. 249; Pokraj-
inski muzej Ptuj (PMP), Arhiv zgodo-
vinskega oddelka, fas. 14 Topografija
Ruj - društva (Franc Gabriel), fas V
(Justina Vaj senštajn), fas. Železničarji
(Fanika Rozman-Segula).
^ PMP. Arhiv zgodovinskega oddel-
ka, fas. Komunistična dejavnost (Ivan
Bratko); Tednik 21.4. in 28.4.1977
(Vida Rojic).
6
KULTURA, IZOBRAZeVANJe
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI NA GRAD
Prenovljena In obogatena zbirka orožja
Pokrajinski muzej Ptuj vabi na otvoritev prenovljene in oboga-'
tene zbirke orožja. Slovesnost bo na ptujskem gradu v petek,]
8. oktobra, ob 18. uri. Za glasbeni program bo poskrbel orkes-<
ter Slovenske vojske pod vodstvom Janija Šalamona, na novoj
postavljeno muzejsko zbirko pa bo svečano odprl dr. Roman:
Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine^
Ptuj, d.d. To uspešno ptujsko podjetje je namreč v celoti fi-^
nanciralo ureditev zbirke in natis spremnega kataloga.
Na načrtovani dogodek smo
opozorili že lani novembra, ko
je bila ob prisotnosti novinarjev
in ministra za kulturo Jožefa
Školča v viteški dvorani
ptujskega gradu podpisana
sponzorska pogodba med
ptujskim muzejem in Perutnino
Ptuj, d.d. Pogodba je muzej za-
dolžila, da zbirko prenovi do
sredine novembra, a smo pohi-
teli, saj je oktober turistično
vabljiv mesec, ko se na gradu
zvrsti veliko obiskovalcev.
Ptujska zbirka orožja je med
muzejskimi gosti zelo priljubl-
jena. Poleg tiste v Narodnem
muzeju v Ljubljani (kjer pa je
stalno razstavljenega le malo
gradiva) je tudi največja v Slove-
niji. Staro orožje, ki že dolgo ni
več v rabi, ponuja misel na čase,
ko so junaštva na bojnem polju
obetala slavo in čast, pa tudi bo-
jni plen. Z Oi?mikom časa je
zbledela okrutnost starodavnih
bojnih metod. Oklepe, meče, su-
lice helebarde in drugo vojaško
opremo dandanašnji vrednoti-
mo kot izdelke umetne obrti,
proučujemo njihovo estetiko,
predvsem pa jih skušamo po-
vezati z osebnostmi, kraji in do-
godki. Kadar nam uspe ugotovi-
ti, kdo je predmet izdelal, komu
je nato pripadal in morda celo, v
kateri bitki je bil uporabljen, se
razpredejo imenitne zgodbe iz
naše preteklosti. Slovenci smo
do nedavna zavestno pozabljali,
da imamo tudi vojaško zgodovi-
no in da ta sega daleč nazaj.
Ptuj je bil vso svojo preteklost
tudi vojaško mesto. Vojaki so
varovali strateško zanimiv kraj,
kjer so se križale pomembne
prometnice, po katerih so tovo-
rih blago, ki je bilo predmet
kupčij prav v našem mestu.
Mogočna utrdba nad naseljem
je uspešno branila meščane pred
vsiljivci. Orožje iz ptujske zbir-
ke orožja pa le v manjšem delu
predstavlja nekdaj dobro
založeno grajsko orožarno.
Večina gradiva je iz orožarne, ki
so jo leta 1907 Herbersteini pre-
selili z vurberškega na ptujski
grad. Po drugi svetovni vojni so
ptujski muzealci herbersteinsko
zbirko dopolnili z zbirko Mu-
zejskega društva, za katero je
najdragocenejše kose že leta
1895 prispeval prof. Franc Ferk,
eden od ustanoviteljev ptujske-
ga muzeja. Združeni zbirki sta
bili preobsežni, da bi bili v celo-
ti razstavljeni v slavnostni dvo-
rani    v    prvem    nadstropju
ptujskega gradu. Velik del gra-
diva je bil tako dolga leta depo-
niran.
V muzeju je že dolgo živela
želja, da bi razstavili celotno
zbirko, ki je vredna vse strokov-
ne pozornosti, je pa tudi nadvse
atraktivna za najširši krog mu-
zejskih  obiskovalcev.  Ob  fi-
nančni podpori sponzorja. Pe-
rutnine Ptuj, smo za novo posta-
vitev našli najustreznejši pros-
tor na gradu v delu romanskega
palacija v grajskem pritličju. V
vzhodnem zaključku te imenit-
ne  dvorane  je  bila  grajska
orožarna od sredine 17. stoletja,
Avtorici nove postavitve sta
Marjeta Ciglenečki in Polona
Selinšek, oblikoval pa jo je ing.
arh. Marjan Loboda.
Pred otvoritvijo zbirke je izšel
tudi zajeten katalog. Besedilo
sta prispevali Marjeta Cigle.
nečki (Zbirka orožja na
ptujskem gradu) in Polona Se-
linšek (Nagrobniki treh
ptujskih grajskih poveljnikov),
z uvodnimi besedami pa se je
oglasil Sergej Vrišer, ki je opra-
vil tudi delo recenzenta. Članki
vseh treh so prevedeni v nemški
jezik (Ksenija Vidic). Dragocen
del publikacije je obsežen kata-
log (527 enot), ki ga je sestavila
Polona Selinšek, z nekaj enota-
mi (bobni) pa je sodelovala tudi
Darja Koter. Tudi katalog je ob-
likoval Marjan Loboda.
Marjeta Ciglenečki
Pehotna bojna sekira,
16. stoletje
Rapir, 18. stoletje, in
spada, 17. stoletje
Cev poljskega topa in la-
feta, okrog 1600
Rog za smodnik In
smodnišnici
Španska napadalna
čelada - morion, 16. sto-
letje
KIDRIČEVO / TETA JESEN MED MALČKI V VRTCU
Priprave na teden otrok
Malčki in vzgojiteljice vrtca Kidričevo so v pozdrav jeseni v pe-
tek, 24. septembra, pripravili pravo jesensko praznovanje. V
pisana oblačila odeta in s polno košaro plodov jih je namreč
obiskala teta jesen, se z njimi pogovarjala o letnih časih, sku-
paj so zapeli in ob zvokih harmonike celo zaplesali. Kot je po-
vedala ravnateljica vrtca IVeža Šešo, jim je teta jesen pripravi-
la tudi majhno presenečenje: za vsakega darilce, izdelano iz
ličkanja, vsi skupaj pa so se posladkali tudi s slastnimi sadni-
mi nabodalci.
Vrtec v Kidričevem letos obis-
kuje 177 otrok, v vrtec v Cirko-
vcah pa jih zahaja 44, skupaj to-
rej skrbijo kar za 221 otrok.
Malčki iz Cirkovc so jesen praz-
novali že prejšnji dan, ko so
kidričevski malčki imeli kros.
Sicer pa je letos v kidričevskem
vrtcu še bolj živahno, saj imajo
še en oddelek, ki gostuje v OŠ
Kidričevo. V njem so otroci.
mali šolarji, ki bodo kasneje L
razred obiskovali v OŠ
Kidričevo.
Vsi pa se skrbno pripravljajo
na teden otroka, ko bodo skupaj
z vgojiteljicami izvedli še nekaj
aktivnosti. Te bodo potekale v
obeh vrtcih, tako v Cirkovcah
kot v Kidričevem, nanje so po-
vabili tudi vse druge otroke. V
ponedeljek, 4. oktobra, so imeli
likovne aktivnosti, ko so otroci
s kredo risali po asfaltu na temo
jesen. V torek so pripravili lut-
kovno predstavo z igricama Pri
blatni mlaki in Mačkon se uči
reči hvala. V sredo so se odpra-
vili na orientacijski in pusto-
lovski pohod v iskanju skritega
zaklada. Danes, v četrtek, od
9.30 ure vsi skupaj uživajo v ob-
likovanju iz naravnega materia-
la. Zadnji dan, v petek, 8. ok-
tobra, pa bodo imeli v obeh
vrtcih športni dan. Začeli bodo
ob 9.30 ter se igrali različne
športne igre in igrice. Veseli
bodo tudi drugih otrok, upajo
pa, da jim ne bo načrtov preveč
prekrižalo slabo vreme.
M.Ozmec
Malčki iz Kidričevskega vrtca so bili tete jeseni in njenih bogatih plodov zelo v^'
seli. Foto: M. Ozrne«
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
PO MASIH KRAJIH
7
PTUJ / 90 LET TEREZIJE ČUŠ'
Delo na pol/v, Ifubezen
in siirb xa aružtno
v Domu upokojencev v Ptuju je praznovala visoki življenjsld
jubilej Terezija Čuš, ki se je rodila, 23. septembra 1909 v
družini Volgemut v Spodnjem Velovleku 20. Oče je padel v
prvi svetovni vojni. Osnovno šolo je obiskovala v Dornavi.
Leta 1933 se je poročila s Francem Čušem iz Gabmika pri
Juršincih. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in dve
hčerki, ki imajo vsi svoje družine.
Svoje otroštvo je slavljenka
preživljala skupaj z mamo in
dvema bratoma. Takratno
življenje na deželi je bilo zelo
težko, zato je že kot otrok
spoznavala vso težo bremen
težkega kmečkega dela. Njeno
družinsko življenje z možem
Francem je v obdobju 1933-
1963 potekalo na njeni domačiji
v Spodnjem Velovleku, od leta
1963 pa v Kicarju 119. Svoje
življenje je v celoti posvetila
delu na polju in svoji družini.
Mož Franc je delal v Komunal-
nem podjetju v Ptuju, ona pa
doma. Leta 1983 sta praznovala
50-letnico skupnega zakonskega
življenja - zlato poroko, leto za
tem pa ji je umrl mož Franc, ki
je bil tudi zelo aktiven član v ro-
gozniškem društvu upokojen-
cev.
Ob njenem častitljivem
življenjskem jubileju so jo v
Domu upokojencev v Ptuju po-
leg njenih najdražjih obiskali
tudi predstavniki Društva upo-
kojencev Rogoznica. V imenu
vseh 500 članov društva so ji po-
leg čestitk naj iskrene je zaželeli
tudi vse najlepše in najboljše,
predvsem pa zdravja. Pogovor z
njo je bil pravo doživetje. Z vso
toplino in z iskrami v očeh nam
je odkrivala svojo pot dela in
življenja na zemlji, skrb in lju-
bezen do vseh petih otrok, 13
vnukov in 16 pravnukov. Svojo
jesen življenja preživlja v Domu
upokojencev v Ptuju, v katerem
je nadvse zadovoljna, ker je
obdana s toplino in skrbjo ple-
menitega osebja. Tudi mi, ki
smo jo obiskali, smo bili prijet-
no presenečeni nad urejenostjo
doma ter toplino in prijaznostjo
osebja, s katerim smo se pogo-
varjali.
Čestitkam ob jubileju se
pridružuje tudi uredništvo
Tednika.
Feliks Bagar
Terezija Čuš s svojimi najdražjimi ob obisicu predstavnikov Društva upokojencev
Rogoznica. Foto: Langerholc-
PTUJ / NOVA RAZSTAVA V MESTNI HISI
Dos/e/Že
dvanaist sku-
pinskih razstav
v Mestni hiši v Ptuju je ptujski župan Miroslav Luci v petek
odprl razstavo likovne sekcije društva upokojencev Ptuj.
Nekateri njeni člani so se kot
posamezniki udeležili že števil-
nih razstav zunaj Ptuja, celo v
tujini. Njihove stvaritve pozna-
jo v vseh delih Slovenije. Za
upokojenci-likovniki se skriva-
jo številne življenjske izkušnje,
modrosti, ki so lahko spodbuda
današnjim generacijam, včasih
lahko pomagajo tudi pomiriti
strasti, je ob odprtju razstave
povedal ptujski župan, ki se je
likovnikom ob tej priložnosti
zahvalil za njihovo delo in boga-
tenje kulturnega vsakdanjika v
mestni občini Ptuj. V imenu
sekcije je govoril njen predsed-
nik Branko Gorjup, dela posa-
meznih likovnikov pa je pred-
stavila strokovna mentorica li-
kovne sekcije Rozina Šebetič.
V Mestni hiši bodo mesec dni
na ogled dela Mirka Jaušovca,
Emila Stoegerja, Petra Vurcer-
ja, Vilme Kac, Branka Gorju-
pa, Marije Gregorc, Antona
Soemna in Elfride Brenčič.
MG
V Mestni liiši odprli razstavo likovne sekcije Društva
upokojencev Ptuj; predstavlja se osem ljubiteljskih
slikarjev. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / JUTRI ZAČETEK 5. MEDNARODNE-
GA OTROŠKEGA FOKLORNEGA FESTIVALA
Hastop pksakev
treh držav
Mednarodni otroški folklor-
ni festival je postal tradicija.
Najprej je lepšal majske pri-
reditve, zatem so ga predsta-
vili na oktober, v aktivnosti
tedna otrok. Letošnji, ki se
bo pričel jutri, bo že peti.
Od prejšnjih se razlikuje v
tem, da ne bo osrednjega
večernega festivalskega nas-
topa.
V petek dopoldne se bodo mladi
fokloristi treh dežel v dveh nasto-
pih predstavili učencem ptujskih
šol in ptujskega vrtca. Letošnji
udeleženci festivala so Dječji folk-
lorni ansambel KUD Varteks
Varaždin iz Hrvaške, Gruppo
Folklorico Primavera Capriva del
Friuli iz Italije, FS Modri val OŠ
Dušana Bordona Koper, FS Brez-
nica KUD dr. Franceta Prešerna
Žirovnica in FS OŠ Cirkovce.
Večerni festivalski nastopi, kjer se
bodo gostujočim skupinam
pridružile še domače, bodo v Cir-
kovcah, kjer bosta nastopili folk-
lorni skupini OŠ Cirkovce in Var-
teks Varaždin, na Selah se bodo
ljubiteljem folklore predstavile
folklorne skupine Lancova vas,
Rožmarin Dolena in Primavera
Italija, v Markovcih foklorni sku-
pini Markovci in Breznica ter v
Dornavi folklorni skupini OŠ Dor-
nava in Modri val iz Kopra. Vsi
nastopi se bodo pričeli ob 19. uri.
Ped mednarodni otroški folklor-
ni festival je pripravil organiza-
cijski odbor pri Zvezi kulturnih
društev Ptuj, ki ga vodi Ervin Ho-
iker. S sredstvi so pomagali števil-
ni sponzorji, vabilo k sodelovanju
so dobile tudi občine, izkazale pa
so se tudi folklorne skupine kot
gostiteljice. Letošnje financiranje
festivala je bilo eno najtežjih dos-
lej, zato je prišlo do programskih
sprememb.
Drugi dan festivala, to je v sobo-
to, 9. oktobra, se bo festivalsko do-
gajanje preneslo na ulice in trge
Ptuja. Festivalska povorka vseh
tideležencev se bo pričela ob dese-
tih, nastop pred Mestno hišo pa
Pol ure kasneje. Že po tradiciji bo
^odje skupin, ki se bodo udeležile
fetošnjega festivala, sprejel ptujski
2upan.
Folkloro treh dežel bodo v pes-
plesu in glasbi najmlajši folk-
''^risti predstavili pod naslovom
prleške ljudske pesmi Dere sen jaz
mali bija. Skupaj bo plesalo okrog
dvesto mladih.
MG
8
PO NA«ff KRAJIH
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
PO VINSKIH GORICAH NA BOC
S hojo po zdravje in domaie debroie
Zadnji poletni dan so poljčanski planinci (letos praznujejo
sedemdesetletnico delovanja) v Hošnici pri Laporju, na vino-
toču Čebular, predstavili novo planinsko-turistično pot med
goricami na Boč in jo poimenovali "S hojo po zdravje".
Dolžina omenjene poti, v Sloveniji je podobnih že okoli 150,
je 40 km in jo je možno prehoditi v desetih urah. Odprtje z
množičnim pohodom pa je bilo v soboto, 2. oktobra.
Ob sedemdesetletnici planin-
skega društva Poljčane so pla-
ninci menili, da bi lahko tudi
pri njih imeli pohodno pot, s
pomočjo katere bi spoznavali
kraje ob njej ter s tem tudi po-
spešili turizem. Omenjena pot
se navezuje tudi na ugodne pro-
metne zveze, saj vozijo skozi
Poljčane vlaki v smeri proti Ma-
riboru in Celju vsako uro, ugod-
na pa je tudi avtobusna poveza-
va. Tako si udeleženci na poti,
ki vodi skozi štiri krajevne
skupnosti (Poljčane, Makole,
Laporje in Studenice), ne bodo
krepili le telesa, temveč tudi
širili svoje obzorje.
Planinska turistična pot se
prične v Poljčanah, nato pa po-
teka po območju že omenjenih
krajevnih skupnosti, se pone-
kod združuje z vinsko cesto in
svojo pot ponovno sklene v
Poljčanah. Pohodnike bo pot
vodila po slemenih kopastih
Dravinjskih goric, po krajih
Poljčane, Hošnica, Brezje,
Kočno^ pri Makolah, Vrhole pri
Laporju, Ješovec, Trije kraji,
Statenberg in Makole. Skoraj
povsod tod je doma vinska trta
in seveda s tem tudi kakovostno
vino. Po prečkanju reke Dravin-
je bodo pohodniki prišli na
vznožje bočkega pogorja. V Je-
lovcu (KS Makole) so ponovno
doma vinogradniki s kvalitetno
kapljico in dolgoletno vinograd-
niško tradicijo. Pa ne samo
vino, tudi pogled bo od tod
nadvse zanimiv, saj je tukaj še
veliko prvobitne pokrajine, ki si
jo vsak pohodnik želi videti. Od
tod je lep razgled na sosednje
vzpetine, na Donačko goro, Boč
in razpotegnjeno vrsto hribov
med njima. Če je dan lep in
vidljivost dobra, je od tod
mogoče videti tudi Ptujsko
Goro. Pohodniki bodo pot iz Je-
lovca nadaljevali proti Hrastvcu
in Formili (KS Studenice) ter
na Boč. Ta je nekoliko daljša od
drugih pristopov, pa zato ena
najlepših in najlažjih. Zadnje
domačije na Boču tako redko
obišče kakšen nepoznan popot-
nik, zato pa jih bodo ljudje še
posebej veseli. Ta prvi del poti
od Poljčan preko gradu Štaten-
berga in Makol do planinskega
doma na Boču, kjer je zaključek,
je možno prehoditi v šestih
urah. Drugi del pa, ki vodi po-
potnika iz Poljčan preko Lju-
bične in Lovnika do planinske-
ga doma na Boču, pa lahko pre-
hodijo v štirih urah. Kot je še
posebej omenil predsednik ko-
ordinacijskega odbora za pri-"
pravo poti po vinskih goricah
na Boč Jože Težak, bodo ta del
prehodili v organiziranem ogle-
du velikonočnice zadnjo
marčevsko nedeljo leta 2000.
Ob poti lahko pohodniki po-
leg prelepega razgleda na bližnje
in daljne vrhove gora, od Pohor-
ja, Kamniško-Savinjskih Alp,
Karavank, Dravske in Dravinj-
ske doline ter haloškega hribov-
ja, deležni še pogovorov z ljud-
mi ter dobrot z njihove mize, saj
je glavni namen poti ob spodbu-
janju hoje za lastno zdravje in
počutje še spoznavanje domačih
krajev in ljudi na hribovitih
kmetijah in promoviranje turiz-
ma ob poti.
Kot je omenil še Alojz Vez-
jak, predsednik krajevne skup-
nosti Poljčane, ki je bil dokaj
kritičen do delovanja domačega
turističnega društva, češ da pri-
reditev ob velikonočnici enkrat
letno še ni turizem, bo nova po-
hodna pot brez dvoma ugodno
vplivala tudi na urejenost kra-
jev, koder poteka, z zametki
kmečkega turizma, ki ima tu vse
možnosti za razvoj.
Brez dvoma priprava takšne
poti nekaj stane. Kot smo izve-
deli, so celotni projekt ocenili
na 2 milijona tolarjev, od tega
jim je občina že nakazala 200
tisoč tolarjev, slabši odziv je od
podjetij, ostalo bodo primaknile
posamezne krajevne skupnosti,
ki so prispevale tudi za markaci-
je ter zloženko na osmih stra-
neh, kjer bo v sredini zemljevid
poti in opis posameznih krajev
ter kulturnozgodovinskih zna-
menitosti.
Mogoče bi dodali še to, da po-
hodnikom, ki se bodo odpraviU
po tej planinsko-turistični poti,
organizatorji svetujejo, da si
vzamejo čas in temeljito spozna-
jo kraje ob njej. Zato ni potreb-
no hiteti, pot si lahko razdelijo
na posamezne dele.
Fotografije: Majda FridI
Vida Topoiovec
Udeležencem otvoritvenega pohoda v soboto, 2. oktobra, je v Makolah zaigrala
Štajerska godba iz Maribora
Na mnogih mestih se odpira prečudovit razgled na sosednje gore in doline
Dobrodošli v vinskih goricah
Poleg naravnih lepot razkriva pot tudi kulturne zna-
menitosti; na fotografiji grad Statenberg
POLENCI / ZLATA POROKA ZAKONCEV PISANEC
Petdeset slrupnift let
v baročni dvorani dornavskega gradu sta si v soboto po petde-
setih letih zakona ponovno izmenjala zlata prstana Elizabeta
in Franc Pisanec iz Polencev.
Elizabeta je bila rojena 12. U-
1925, Franc pa 25. 9. 1929. Za-
konsko zvezo sta sklenila 20. av-
gusta 1949 v Juršincih. Zakonca
Pisanec sta kmetovala na manjši
slovenjegoriški kmetiji v Polen-
cih. Ti kraji so jima zelo všeč,
čeprav je življenje precej težko.
Njuno življenje je osrečevala
hčerka Vlasta, danes pa ju razve-
seljujeta tudi vnukinja Monika
in vnuk Simon.
Obred zlate poroke je opravil
dornavski župan Franc Šegula
in jima v spomin izročil listino
občine Dornava ter priložnost-
no darilo, zapel pa jim je moški
oktet iz Dornave.
m«
PTUJ / FESTOV DVOJNI ZRAČNI BALON PRITEGNE
POZORNOST
Narobe obrnjen balon?
Pred časom ste mnogi lahko
opazovali nad Ptujem na gla-
vo obrnjen balon, ki je
edinstven na svetu in je letel
že na vseh kontinentih. Dvoj-
ni balon že več kot deset let
uporablja v promocijske in
oglaševalske namene podjetje
Festo, ki ima že 52 svojih
podjetij po vsem svetu in
nudi svoje proizvode in storit-
ve na področju industrijske
avtomatizacije.
Njihov široko razvejani pro-
gram obsega komponente, sklo-
pe, in posebne izvedbe pnevma-
tičnih cilindrov in ventilov, ses-
tavljene vgradne sklope, elek-
tropnevmatične komponente in
pribor za potrebe industrijske
avtomatizacije. Predstavništvo
imajo tudi v Sloveniji - v Trzinu
pri Ljubljani.
Leta 1995 je Festo iskal način,
kako bi zagotovil vsem svojim
podjetjem po svetu enake
možnosti oglaševanja. Izbrali so
edinstveno obliko - narobe
obrnjeni balon. In pravijo, da se
zelo obnese. Nekateri so mogoče
mnenja, da je to zelo draga šala,
toda celotni izračun kaže, da let-
ni stroški za balon niso višji, kot
so stroški za barvni oglas
srednje velikosti \ tehnični
mesečni reviji. Pred kratkim je
bil ta nenavadni balon tudi na
Ptuju - prvič v Sloveniji; tu je
namreč podjetje imelo poslovna
srečanja s slovenskimi,
hrvaškimi ter slovaškimi pos-
lovnimi partnerji.
"Narobe obrnjeni " balon je
edinstven v svetu in ga pogosto
vabijo na mednarodne priredit-
ve. Pogled nanj večinoma izvabi
smeh na obrazih ljudi, pri neka-
terih pa tudi zaskrbljenost. Iz-
delali so ga v podjetju Cameron.
V resnici ne gre za balon, pri ka-
terem bi bila košara s pilotom
zgoraj, kot kaže prvi pogled,
kajti "zgornja košara" je le pre-
vara. Pilot je spodaj, vendar nje-
gova košara ne visi pod balo-
nom, kot je to pri vseh drugih,
pač pa je znotraj balona. Ker za-
radi tega pilot ne vidi, kje leti,
spremlja ta "obrnjeni balon" še
navadni balon, pilota obeh pa
sta v radijski povezavi in se do-
govarjata glede višine poleta,
smeri vetra, pristanka ... Le ne-
posredno pred pristankom
lahko pilot narobe obrnjenega
balona dvigne spodnji del plašča
- rob, kar mu omogoča razgled;
to je namreč potrebno, da lahko
oceni dolžino pristajališča glede
na svojo hitrost in pričakovano
drsenje.
Tekst in fotografija:
Marija Siodnjalc
Narobe obrnjeni balon ima pilota, a je skrit
.(•^DNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
OD TOD IN TAM
9
OB SVETOVNEM DNEVU TURIZIMA 27. SEPTEMBRU
turizem - ohranitev svetovne dedišiine xa novo tisoiletje
^^ptembra 1979 je generalna skupščina Svetovne turistične
organizacije (WTO) sprejela sklep, s katerim je proglasila 27.
september za svetovni dan turizma. Zakaj 27. september? Ta
datum je bil izbran zato, ker sovpada s pomembnim mejnikom
organiziranosti mednarodnega turizma: 27. septembra 1979
je namre generalna skupščina WTO sprejela svoj statut,
^3$ovno pa ta datum tudi sovpada z zaključkom glavne turis-
tične sezone na severni in začetkom glavne sezone na južni
oolobli.
Glavni namen svetovnega dneva
[urizma je povečati ozaveščenost o
pomembnosti turizma za medna-
rodno skupnost, za države, njiho-
ve prebivalce in o njegovih po-
inembnih socialnih, kultiunih,
političnih, ekonomskih in drugih
funkcijah ter tudi o tistih prvi-
nah, na katerih temelji sodobni,
turizem: okolje, prostor, kultiu"-
nozgodovinski spomeniki itd.
Svetovni dan turizma je vsako-
Icrat tematsko obeležen. Letos je
bil posvečen temi: Turizem - ohra-
nitev svetome dediščine za novo
tisočletje. V njegovo počastitev je
bila v soboto, 25. septembra, pri-
pravljena posebna radijska oddaja
na temo: Pmjski tiu-izem danes in
juU-i. K sodelovanju so bili po-
vabljeni nekateri "kreatorji" ptuj-
skega turizma, da posredujejo svo-
je mnenja o trenutnem stanju in o
možnostih ter potencialih za nje-
gov nadaljnji razvoj.
In kako so ocenili ptujski turi-
zem danes?
Ervin Hojker, podžupan mest-
ne občine Ptuj, odgovoren za po-
dročje turizma: "Ce bi hotel oce-
niti ptujski tiuizem danes, ta oce-
na ne bi mogla biti višja kot za-
dostno, kajti Ptuj kot starosta slo-
venskih mest s čudovito razpoz-
navno veduto, zakladnica zgodo-
vinskih virov iz rimskega časa z
mitrejem, s čudovitim gradom,
mestnim jedrom, samostani, cer-
kvami, muzejem, bogatim kultvu"-
nim izročilom, bogato vinsko tra-
dicijo, prireditvami, vezanimi na
tradicijo, kurentovanje in marti-
novanje sta nam vsem pri srcu ali
sedanja kultvuna srečanja, festival
monodrame, festival narodnoza-
bavne glasbe ter s Termami, gol-
fom, možnostjo igranja tenisa, ja-
hanja, ribištva, vodnimi športi
inia vse možnosti za razvoj turiz-
ma, a žal se mi zdi, da so vsi ti po-
tenciali razdrobljeni, da ni celovi-
te turistične ponudbe, ni atraktiv-
nega oglaševanja, ni prospektov,
ni drugega promocijskega mate-
riala. Ptuj z okolico kot turistična
destinacija ta trenutek ni zelo pre-
poznavna v slovenskem tiu"is-
tičnem prostoru, kaj šele v evrop-
skem prostoru, kjer smo pravza-
prav zelo malo prisotni. Žal le ne-
l^aj lastovk, ki zaide v Ptuj nam,
'^e da možnosti, da bi govorili o
^etočem turizmu, zato ocena za-
dostno. In želim jo postaviti v
Pfostor kot izziv nam vsem sku-
paj, da naredimo več za atraktiv-
'^o, predvsem celovito ponudbo v
t^estu Ptuj in okolici in da agre-
sivno nastopimo s promocijskim
ttiaterialom v slovenskem in
Pfedvsem srednjeevropskem pros-
toru."
Slavka   Gojčič,   direktorica
*ermPtuj: "Ptujskega tmizma ne
"Moremo ocenjevati ločeno, tem-
v kontekstu slovenskega, ev-
^'^Pskega, če ne mdi svetovnega
turizma.Dejstvo je, da je svetovni
turizem ena najbolj rastočih dej-
avnosti. Za slovenski turizem tega
ne bi mogli reči, razen za izjeme,
med katere bi uvrstila slovenska
naravna zdravilišča in kraje, ki do
sedaj niso bili turistično prepoz-
navni oz. kjer se do sedaj tradicio-
nalno niso ukvarjali s tiu^izmom.
Ugotavljam, da so uspešni zato,
ker so znali povezati javni in za-
sebni interes in v smislu sinergije
narediti in oblikovati zanimiv tu-
ristični produkt. Ptujski tiu-izem
odseva stanje v slovenskem tiuiz-
mu. Capljamo na mestu; ko smo
imeli možnosti iti naprej, enostav-
no tega nismo znali. Največji
problem ptujskega turizma, ki
ima izredno veliko komparativ-
nih prednosti - kulturnozgodo-
vinsko dediščino, termalno vodo,
Haloze, Slovenske gorice s svojo
avtohtono ponudbo in vinsko
kulturo - vidim v tem, da ne zna
vsega tega povezati v zanimiv tu-
ristični produkt. Na ta način bi
povečali ponudbo in jo namenili
konkretnim ciljnim skupinam. S
tem bi povečali povpraševanje, saj
bi v Ptuj prihajalo več gostov.
Osnovni problem ptujskega tmiz-
ma je pomanjkanje osnovne turis-
tične infrastrukture - ležišč. Seve-
da smo Terme pri tem soude-
ležene. Ker je v Ptuju premalo
povpraševanja, je tudi s kapacite-
tami, ki jih premoremo, zelo
težko tržiti. V Termah Ptuj je
predvsem zaradi objektivnih in
manj subjektivnih vzrokov inten-
zivnost razvoja nekoliko
počasnejša kot v drugih naravnih
zdraviliščih. Vendar sem pre-
pričana, da ni še nič zamujenega,
če bomo znali izkoristiti vse to,
kar imamo, in če bomo znali last-
nike Kmetijskega kombinata pre-
pričati v to, da je turizem dejav-
nost, v katero se splača vlagati. V
ta namen pripravljamo lu-banis-
tično-arhitekturne zasnove in zbi-
ramo najugodnejšo rešitev. Raz-
mišljamo o gradnji novega prepo-
trebnega hotela s 300 ležišči in no-
vega termalnega centra s 1200 m^
pokritih vodnih površin z vsemi
spremljajočimi objekti. Celoten
kompleks Term Ptuj, okrog 15
hektarjev, je izredno velik, zato je
potrebno temu centru dati videz
in čutenje pravega zdraviliškega
tiu-ističnega centra."
Peter Vesenjak, direlrtor Hos-
tinga: "Menim, da je ptujski tiu-i-
zem v zastoju, kot v krču, ki se
vidi predvsem po tem, da se iz
zelo promocijske odmevnosti in
razpoznavnosti Ptuja v sloven-
skem prostoru, ki je nekaj časa
vladal, ni premaknilo naprej na
investicijskem področju, se pravi
na strani ponudbe, to pa je potem
omrtvilo ves turistični razvoj. Da-
nes Ptuj niti v slovenskem prosto-
ru ni več prepoznaven kot ena od
propulzivnih tiu-ističnih destina-
cij z velikim zagonom. Ostajajo še
samo kulturne in naravne danos-
ti, ki pa ne pomenijo tiu"izma, am-
pak so le priložnosti za turizem,
in če pogledamo, da imamo manj
kot en procent turističnega pro-
meta v Sloveniji, okrog 50.000
prenočitev letno, če imamo tako
malo nočitvenih kapacitet in ko-
mercialne ponudbe v primerjavi z
nekaterimi drugimi kraji, ki so
bili nekoč veliko za Ptujem , po-
tem smo lahko precej zaskrbljeni
in menim, da se sedaj izgubljajo
velike gospodarske priložnosti,
ker ni intenzivnega razvoja tiu-iz-
ma na ponudbeni strani, s tem iz-
gubljamo delovna mesta, ki bi se
lahko v tiurizmu porajala in ostaja-
jo samo velike priložnosti. Prav
tako menim, da je v veliko pre-
majhni meri razvit izletniški turi-
zem, za katerega sicer ne bi potre-
bovali večjih investicij, temveč le
dobro organiziranost ponudbe in
aktivnejše trženje."
Franci Mlakar, direktor Gol-
finvesta: "Imamo ogromno pri-
merjalnih prednosti, od starega
mestnega jedra, jezera, okolice s
Halozami in Slovenskimi gorica-
mi. Terme ter od letošnjega 25.
maja novo igrišče za golf, pa ven-
darle se ne morem znebiti
občutka, da je vse skupaj zelo po-
manjkljivo povezano. Na Ptuju ne
moremo ustvariti skupne tiuis-
tične filozofije, ki bi popeljala gle-
de na dane možnosti oz. primer-
jalne prednosti prej naštete do
vrhunskega kontinentalnega tu-
rističnega centra, kajti infrastruk-
tura in znanje sta potrebno za to,
da pridemo do koncepta in pove-
zave ter s skupnim nastopom
navzven do razpoznavnosti. Ta
nas bo v bodoče, vsaj upam, pres-
tavila v sam vrh ttu"istične ponud-
be v Sloveniji. Zaenkrat žal tega
ni."
Branko Brumen, vršilec
dolžnosti direktorja GlZ-Poeto-
vio Vivat: "Ptujski tiu-izem v veli-
ki meri deli usodo slovenskega tu-
rizma. Glede na izrazito in vedno
aktualnejše pomanjkanje nasta-
nitvenih zmogljivosti ptujska tu-
ristična ponudba še vedno temelji
pretežno na znanih primerljivih
prednostih: kultiu-nozgodovinska
dediščina, vinska ktiltm-a, termal-
na voda, naravno okolje in prire-
ditve, na podlagi katerih sodi med
razvitejše ttu-istične kraje s pre-
težno enodnevnim, izletniško-
tranzitnim in prireditvenim tu-
rizmom. Da bomo lahko storili
kvalitativen preskok in prestopili
prag 100.000 obiskovalcev ptuj-
skega gradu, vinske kleti
50.000 nočitev in 200.000 obisko-
valcev prireditev, je na ponudbeni
strani nujna investicija v gradnjo
hotela v kompleksu ptujskih
Term. Verjamem, da je vzpodbu-
jeni in izkazani interes velikih
podjetij in novih nosilcev kapitala
za vlaganje v tiu-izem, kar dokazu-
jeta tudi letošnji največji pridobit-
vi ponudbene strani ptujskega tu-
rizma - gastronomski center Per-
utnine Ptuj in golf igrišče- ter
mednarodna raven projekta Ku-
rentovanje 2000 najboljši dokaz,
da je turizem realna razvojna
možnost Ptuja in ptujskega
območja."
Kakšni pa so po oceni naših
sogovornikov razvojne možnosti
in potenciali ptujskega turizma?
Ervin Hojker: "Ruj je v Slove-
niji poznan kot najlepše lurejen tu-
ristični kraj, dobil je svetovno na-
grado v tekmovanju Narodi v
razcvetu, gospod župan je te dni
dvignil priznanje v Angliji za peš
most. Vse to so naši potenciali v
novejšem času, pa vendar bi rad
rekel, da je največji potencial
čudovito mestno jedro, grad z
grajskim hribom, so muzeji, pri-
reditve in kulinarična ponudba,
morda fino usmerjena trgovina.
Terme in še kaj. Globoko sem pre-
pričan, da Ptuj z zgodovino, se-
danjostjo, čudovito okolico Haloz
in Slovenskih goric nima primere
v slovenskem prostoru in tudi ne
v širšem in to je naš potencial, na
teh možnostih je treba nekaj na-
praviti, več kot pa to danes naredi
le nekaj ptujskih tiu-ističnih zane-
senjakov. Žal se mi zdi, da je to
premalo, treba je razmišljati o
tem, da ne bi šli po poti masovne-
ga turizma, naš cilj bi morali biti
turisti poznavalci, tisti, ki znajo
ceniti lepoto zgodovine, zdravo
življenje, ki želijo nekaj dni
preživeti v prekrasnem okolju."
Slavka Gojčič: "Potencial so
zmeraj ljudje, in če ne bomo znali
povezati javnega in zasebnega in-
teresa, če ne bomo znali najprej
nekaj vložiti in šele potem
pričakovati rezultate, potem enos-
tavno v Ptuju ne bomo mogli na-
prej. Ugotavljam, da je v Ptuju vse
premalo prisotna podjetniška sa-
moiniciativa in drznost pri in-
vestiranju v nove tiuristične po-
nudbe."
Peter Vesenjak: "Ključne zade-
ve, ki se morajo zgoditi, so sicer
na več področjih, predvsem pa
mislim, da se mora premakniti na
investicijskem področju. Kon-
kretno mislim, da je napomemb-
nejši korak intenzivni razvoj v
Termah Ptuj s pravilnim koncep-
tom razvoja in investiranjem v do-
datne privlačne vodne površine,
rekreacijske površine, nastanitve-
ne obrate, hotel in druge dodatne
storitve. Temu bi hitro sledilo in-
vestiranje manjših ponudnikov v
mestu v gostinstvo, manjše nasta-
nitvene zmogljivosti, hitreje bi se
razvijala tudi drobna trgovska
dejavnost, prireditve bi dobile do-
datni smisel, pričeli bi se odvijati
manjši in srednje veliki kongresi
ipd. Mesto, s čimer mislim
predvsem staro mestno jedro Ptu-
ja, bi tako lahko v zelo kratkem
' času izredno zaživelo. V primeru,
da bi se realizirala resna investici-
ja v Termah, mislim, da bi čez 5
let lahko bilo mesto obrnjeno na
glavo, kar se tiče uspešnosti razvo-
ja timzma, saj ima Ptuj veliko tis-
tih danosti, ki jih morajo drugi
šele umetno izgrajevati. Mi že
imamo muzeje, naravne, kultiurne
privlačnosti, obstoječe prireditve,
gostinsko ponudbo, trgovsko po-
nudbo, tako da nam tega ni treba
graditi, potrebno je zgraditi torej
le tisto specializirano tiu-istično
infrastrukturo. Vse drugo že ob-
staja in to je ena velikih prednosti
tudi za potencialne investitorje.
Razlogi, zakaj se ne premakne, pa
niso toliko racionalni oz. objek-
tivni, kot so povezani z nekateri-
mi subjektivnimi problemi in raz-
logi, ki vladajo v nekaterih
ključnih tiu-ističnih subjektih v
našem mestu."
Franci Mlakar: "Potenciali za
razvoj so veliki, pa vendarle
manjka tista pika na i v kadrih.
Ne kakršnih koli, ampak kadrih,
ki so rojeni v tem okolju, ki čutijo
to okolje, kar je za turizem našega
kraja zelo pomembno. Kadri so
namreč tisti, ki bodo razvijali
bodočnost ptujskega turizma, in
če bomo izbrali prave, bo zagoto-
vo ptujski turizem imel svetlo
bodočnost, o šemer sem osebno
zelo prepričan. Naša družba je
nova v turističnem svetu in tvori-
mo eno od v uvodu omenjenih
primerjalnih prednosti. Danes si
namreč pametne turistične desti-
nacije ne moremo zamišljati brez
golf igrišča. V ptujskem okolju
smo ga dobili, kljub temu da je
bilo v začetku nekaj nasprotovanj
v javnosti in v okolici. In moramo
reči, da to je to eno najboljših golf
igrišč v Sloveniji. Firma Golfin-
vest pa ima cilj tudi globalno de-
lovati v ptujskem turizmu, in
čeprav nova in mlada na ptujskem
turističnem trgu, se pripravlja na
razvoje tudi na turističnem po-
dročju, saj je zagotovo naš cilj de-
lovati tudi na tem področju."
Branko Brumen: "Na področju
organiziranosti bomo do konca
leta na podlagi zakona o po-
speševanju turizma pretvorili GIZ
Poetovio Vivat v lokalno turis-
tično organizacijo in pridobili sta-
tus turističnega območja, s čimer
bo pridobljena oz. potrjena osno-
va za stabilno financiranje in
fimkcioniranje turizma kot dejav-
nosti javnega pomena ter
združevanje javnega in podjet-
niškega interesa na področju tu-
rizma. Na ponudbeni strani mora
javni sektor najti skupni jezik z
lastniki in upravo nosilca gospo-
darskega dela turističnega razvoja
ter ustvariti klimo, naklonjeno
podjetniško-kapitalskemu vlagan-
ju in riziku, ker brez prioritete in-
vesticije v nastanitveno-hotelske
zmogljivosti ni mogoče opraviti
kvalitativnega preskoka in s tem
vzpodbuditi tudi manjših ponud-
nikov- podjetnikov in obrtnikov
za vlaganje v novo in še kvalitet-
nejšo ponudbo. Ena izmed pri-
merjalnih prednosti so zagotovo
tudi prireditve javnega pomena na
čelu s kurentovanjem, ki mu je z
mednarodnim festivalom FECC
2000 priznana najvišja mednarod-
na raven in pomen. Ptujski turi-
zem razpolaga s primerjalnimi
prednostmi, strokovnimi in orga-
nizacijskimi potenciali ter spreje-
timi strateškimi usmeritvami,
zato verjamem, da bo ob izkaza-
nem interesu nosilcev kapitala ter
ob pripravljenosti prebivalcev, da
sprejmejo tudi motnje v ustalje-
nem načinu bivanja, ki so nujno
povezane z intenzivnejšim razvo-
jem turizma, v j)etih letih dosežen
zastavljeni cilj: Ptuj - razvito ptuj-
sko, slovensko in evropsko turis-
tično območje."
Pogovore pripravila:
Nataša Korenjak
10
NASVETI
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDHlH
Kuharski nasveti
Jedi iz grozdja
Grozdje sodi med najstarejše sorte sadja in ga danes še vedno
največ uporabljamo za predelavo v vino, nekaj tudi za sokove,
manjši del pa ga posušijo za rozine in korinte. Danes pa vse
pogosteje grozdje uporabljamo pri pripravi gotovih jedi, in si-
cer pri hladnih uvodnih jedeh, glavnih jedeh in pri pripravi
raznih sladic. Pri svetlih vrstah mesa in sladicah izbiramo
temnejše sorte grozdja, pri pripravi mesnih jedi iz govedine ter
divjačine pa lahko uporabljamo svetle vrste grozdja.
Grozdje se lepo ujema še z riba-
mi in morskimi sadeži, perutnino
in teletino, nepogrešljivo pa je
tudi pri pripravi svetle vinske
omake. Kot klasična priloga sodi
k pečeni in dušeni prepelici.
Lepo se poda tudi k polnomast-
nim mehkim sirom, kot je brie.
Se najpogosteje pa ga uporablja-
mo kot nadeve v raznih torta,
strjenkah in zavitkih. Če z njim
krasimo sladice, ga nikoli ne po-
tresemo s sladkorjem v prahu ali
drugim sladkorjem.
Vse jedi iz grozdja so še veliko
okusnejše in prijetnejše, če
grozdnim jagodam odstranimo
debelo lupino in pečko. Grozdno
luščino zlahka odstranimo tako,
da začnemo pri nastavku peci j a.
Z ostrim nožem potegnemo
kožico z vseh strani tako, kot pri
oranžah, če se jagode ne dajo olu-
piti, jih moramo nekaj sekund
blanširati, to je potopiti v vrelo
vodo. Grozdne pečke pa odstrani-
mo tako, da navadno kovinsko la-
snico steriliziramo, to je močno
segrejemo nad plamenom. Od-
stranimo pecelj in lasnico zabo-
demo v jagodo pri nastavku
peci j a. Nekoliko zasukamo in po-
tegnemo pečko ven. Pri velikih
groznih jagodah si lahko poma-
gam tudi z majhno žličko.
Zelo znane jedi iz grozdja dru-
god so dušena kokoš z olivami.
grozdjem in vinom, omaka z rja-
vim sladkorjem, grozdjem in kis-
lo smetano, dušena raca z
grozdjem, korenjem in čebulo,
mrzla juha iz grozdja, bavarska
krema z grozdjem in grozdje z go-
sjimi jetri. Grozdje pa pogosto
mešamo tudi z drugim sadjem,
kot so jagodičevje, avokado, orehi
in mandlji.
Grozdje je primemo tudi za ma-
ceriranje, ko ga pustimo nekaj
časa v odišavljeni, najpogosteje
sladki sladkorni raztopini.
Grozdnje jagode namočimo za
nekaj časa v mešanico sladkorja
in vode ali sladkornega sirupa in
alkohola. Grozdne jagode se
zmehčajo, vsrkajo pa tudi dišavne
snovi in sladki sok. Če hočemo,
da se bodo primemo macerirale,
jih moramo predhodno olupiti.
Tako pripravljene kasneje upora-
bimo za sadno solato iz grozdja
ali mešano sadno solato, lahko pa
tudi za flambirano grozdje.
Sadna solata iz grozdja je še po-
sebej prikupna, če jo napolnimo v
kakšeno lupino izdolbenega
sadeža, na primer jabolka, anana-
sa ali lubenice. Če pa pripravlja-
mo sadno solato iz grozdja z dru-
gim grozdjem, jo lahko mešamo z
breskvami, slivami in hruškami,
običajno pa izberemo vsaj štiri
različne vrste sadja.
Doma pa si še zmeraj najpogos-
teje pripravimo grozdni zavitek,
pito in mlado.
Grozdni zavitek za 10 oseb pri-
pravimo tako, da si najprej iz 25
dekagramov mehke moke pripra-
vimo vlečeno testo. Moki doda-
mo 2 dekagrama olja, ščepec soli
in 1 do 1,5 decilitra mlačne vode.
Iz sestavin na hitro ugnetemo tes-
to. Testo naj ostane precej
mehko, vendar gladko in elas-
tično. Da se bo dalo lepo razvleči,
ga damo počivat vsaj 20 minut.
Po vrhu ga premažemo z belim
oljem, da se med počivanjem ne
izsuši. Med tem časom po želji
olupimo mesnato grozdne jagode
in jim odstranimo pečke. Za na-
dev potrebujemo 1,5 grozdja.
Spočito testo razvlečemo, ga po-
kapljamo s 5 dekagrami staljene
margarine ali masla, potresemo z
10 dekagrami drobtin ali mletih
orehov in tretjino testa potrese-
mo z očiščenimi grozdnimi jago-
dami ter potresemo s sladkorjem.
Sladkorja potrebujemo 15 do 20
dekagramov. Zavitek pečemo 20
do 30 minut pri temperaturi 180
do 200C.
Pripravimo pa si lahko tudi
grozdne rezine s smetano, tako da
grozdne jagode olupimo, odstra-
nimo pečke in jih povaljamo v
ostri moki. Tako povaljane damo
v navadno biskvitno testo, ki ga
uporabljamo za pripravo biskvit-
nih rezin. Pri pripravi biskvitnih
rezin je priporočljivo uporabiti
temne sorte grozdja. Pečemo pri
temperaturi 180C
20 minut. Ponu-
dimo s tolčeno
sladko smetano.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
21, SEPTEMBER - Matej Furjan, Kvedrova 2,
Ruj, Anton Feguš, Sedlašek 15/a, Zlatko Štrucl,
Dravinjski Vrh 2/'b, Dragica Martinčič, Pacinje
26, Marica Podgoršek, Trdobojci 10, Majda
Vilčnik, Majšperk 32, ivan Kolenič, Finžgarjeva
19, Ptuj, Janez Mere, Gromova 2, Ruj, Stanko
Polič, Vintarovci 76, Stojan Mlakar, Kočice 37,
Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ruj, Frančiška
Bratuša, Korenjak 3, Sonja Predikaka, Šturmov-
ci 11, Ivan Mitošič, Jablovec 56/a, Ivan Lesjak,
Nova vas 17, Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Mitja
Fideršek, Tržeč 34/a, Danica Vaupotič, Jurovci
23/a, Janez Žnidarič, Lancova vas 96, Milena
Štopfer, Pobrežie32/a, Stanislav Brodnjak, Dra-
vinjski Vrh 11, Peter Liber, Drenovec 1, Anton
Kovačec, Muzejski trg 2/a, Ruj, Rudolf Petrovič,
Pacinje 28, Štefan Lovrec, Zlatoličje 36, Boris
Pajnkiher, Bolečka vas 5/c, Vera Sakelšek, Vt-
dennlO.
23. SEPTEMBER - Milan Prapotnik, CMD 7,
Ruj, Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade,
Ruj, Rastistav Vnuk, Gregorčičev dr. 8, Ruj,
Vinko Cvetko, Hiaponci 53, Boris Čeh, Prerad
43, Andrejka Plohi, Poienšak 15/a, Klaudija
Bela, Spuhtja 92, Milan Čemel, Vitomarci 56,
Robert Krajnc, Hiaponci 52, Stanko Rep, Nova
vas 1, Zdravko Murko, Pobrežje 113, Alojz Ko-
rez, Stoperce 70/a, Neža Mislovič, Dornava 35,
Robert Perko, Gerečja vas 40/d, Milan Plohi,
Rucmanci 48, Franc Pliberšek, Zgornja Pristava
1, Danijel Papotnik, Črešnjevec 26, Ivan Koci-
per, Piacarovci 3, Boris Kurbus, Prepoije 42,
Srečko Puc, Lešje 6/a, Vlado Florjanovič, Sve-
tog Antona 8, R Hn/atska, fVlarjan Rodeš, Nad-
križovljan 86, R Hrvatska, Boris Bohi, Gra-
jenščak 45, Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23,
Roman Podgoršek, CIrkovce 1/n.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 245. NAD
Zcflroii, družina in
duševno zdravje
107. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 24. nad.
Analitska celostna
terapija - 2. nad.
Seveda se pri odkrivanju skri-
te psihološke dinamike in vzro-
kov zanjo zagotovo pojavijo od-
pori o uspešnosti take terapije.
Ni tako redko, da se bolnik v
tem trenutku, odloči, da bo pri-
tegnil pozornost nase oziroma
se žrtvuje (njegovo stanje se iz-
nenada poslabša) in to vse samo
zato, da ohrani status quo med
starši. Druga oblika je, da bol-
nik zapade v tiho pasivnost,
"mirno fazo", kar daje staršem
izgovor in priložnost, da preki-
nejo terapijo, češ da so se simp-
tomi polegli. Če nam v tem ob-
dobju ne uspe pripraviti bolni-
ka za pogovor in ohraniti pri
starših nezadovoljstva z njim,
terapija v resnici poneha.
Izkušnje kažejo, da mora zav-
zeti terapevt pri družinskih sis-
temih, ki vztrajajo na togih po-
zicijah, včasih trdnejšo in aktiv-
nejšo vlogo (npr. mož je popol-
noma razdvojen med ženo in
materjo in je v prisotnosti obeh
popolnoma paraliziran). Poseb-
no v začetnem obdobju se v ta-
kih primerih priporoča začasno
le obravnava dela sistema (npr.
samo zakoncev ali celo enega sa-
mega dmžinskega Člana, tiste-
ga, ki najbolj zavira celosten
pristop ali pa je najbolj dosto-
pen za individualno terapijo).
Ta delna ali individualna tera-
pija poteka po pravilu v prisot-
nosti drugih družinskih članov,
ki imajo od tega večkrat korist,
čeprav navidezno ne sodelujejo.
V skromnejšem obsegu lahko
začne terapevt že zelo kmalu s
konfrontacijami in interpretaci-
jami. Prav te večkrat vnašajo
potrebno dinamiko med člane
in jim npr. razkrijejo njihove
pomanjkljive zakonske odnose,
odvisnost staršev od družine, iz
katere izhajajo, zvezo med do-
gajanjem v bolniku in dogajan-
jem v družini, ipd.
V začetku terapije se večkrat
zgodi, da se pojavijo v družini
zunaj terapije akutni problemi,
ki zahtevajo veliko aktivnost te-
rapevta. Ta mora pri tem vedno
točno ločiti med reahiimi in
nevrotičnimi problemi družin-
skih članov in dmžine sploh. V
vsakem primeru je temeljni cilj
terapevta v tej začetni fazi ust-
variti pogoje za bolj poglobljeno
terapijo.
Naslednjič pa o srednji fezi te
oblike terapije.
mag. Bojan Sinko
PODVINCI / ODPRTA PIZZERIJA PAPILLON
Pine - takšim in drugame
Po skoraj letu dni samevanja je gostinski lokal v Podvincih 28 zaživel z novo vsebino. Zakonca
Suzana in Andrej Božnik iz Maribora sta ga delno preuredila in prenovila ter v njem uredila
pizzerijo Papillon. Glavna ponudba so seveda pizze, kar 17 različnih vrst vam lahko pripravijo,
od klasičnih, do sirovih, sadnih, pikantnih, morskih, malih in velikih, tudi vegetarijansko.
Novost za zaljubljene je pizza
amor - velika pizza za 2 osebi v
obliki srca, ki jo servirajo brez je-
dilnega pribora. Le narežejo jo na
manjše kose, servirajo pa z osve-
žilnim robčkom za razmastitev.
Za vnaprej najavljene skupine po
naročilu pripravljajo tudi narez-
ke, privoščite pa si lahko tudi raz-
lične sadne kupe in sladolede. Si-
cer pa so v lokalu 4 večje gostin-
ske sobe, ki zmorejo skupaj več
kot 100 sedežev. Svojim gostom
so na voljo vsak dan razen pone-
deljka od 8. do 22. ure. V petek,
soboto in nedeljo lahko uživate
ob diskretni živi glasbi, ki jo s
pomočjo klaviatur in sintetizator-
ja izvaja Borci iz Sv. Jurija ob
Sčavnici; v petek in soboto je zato
lokal odprt do 23. ure, v nedeljo
pa do 22. ure. V pizzeriji Papillon
se lahko pohvalijo tudi z velikim,
asfaltiranim in osvetljenim parki-
riščem.
-OM
Suzana Božnik z veliko, polmetrsko družinsko pizzo.
Foto: M. Ozmec
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ/^  V VRTU   ^   V VRTU   ^
Vrt v vinotoJiu
Jeseni, kot je letošnja, upravičeno pravimo, da je zlata. Narava
ponovno dokazuje, da napake, ki jih stori, tudi sama zmore naj-
iMlje popraviti, saj je Jesensico sončno in toplo vreme mnogokaj
nadomestilo, kar je v liladnem in deževnem poletju zadrževalo.
Veselimo se ga vrtnarji z obilico dobro pridelanih vrtnin, sadjarji s pristno obar-
vanimi in sočnimi plodovi, naJiM>IJe pa vinogradniki, ko jesensko sonce v mesecu
vinotoku dnevno občutno bogati sladkorne stopnje v grozdju. Ker se v vinotoku
obetajo še mnogi dnevi, obsijani s toplim jesenskim soncem, krajši dnevi z Ju*
tranjimi meglicami še ne naznanjajo konca vrtnemu veselju, temveč vrtnarjem
omogočajo, da z vso pozornostjo negujemo vrtno rastlinje za čim daljšo vzdržlji-
vost svoje zelene svežine.
V SADNEM VRTU je še nekoliko prezgodaj
ocenjevati letošnjo sadno letino, vsaj dotlej dok-
ler ne pospravimo še poslednjih sadnih plodov.
Lahko pa že ocenjujenno letino na področju
varstva sadnih rastlin pred rastlinskimi boleznimi
in škodljivci.
Škodljivci v vrtovih, kjer je bilo izvedeno kako-
vostno predpomladansko škropljenje s
kemičnimi pripravki za uničenje njihove zimske
zalege in kjer smo se posluževali preventivnih
ukrepov, niso povzročali posebnih škod, razen v
nekaj posebnih primerih, ko je krvava uš na ja-
blanah povzročila nepopravljivo škodo. Zaradi
ugodnih vremenskih razmer, pogostih in obilnih
padavin ter ugodnih temperatur za razvoj sadnih
bolezni (jablanovega škrlupa, breskove kodra-
vosti, sadne plesni peronospore na vinski trti in
podobnih) so te okužile rastline in se razvile v to-
likšnem obsegu, da jih je bilo z varstvenimi ukre-
pi težko obvarovati in puščajo posledice na
zdravstvenem stanju dreves tudi v naslednjem
leto, nekatera pa zaradi premočnih okužb lahko
odmre.
V začetku oktobra, dokler je listna površina še
dovolj zelena in sposobna vseh funkcij zelenega
lista, takoj po opravljenem obiranju poznega
sadja drevje poškropimo z delanom SC 750 v 0,1
% koncentraciji ali euparenom v 0,2% koncentra-
ciji, da preprečimo okužbe rastlinskih bolezni s
sekundarnimi okužbami in zimskimi plodišči. Če
že vrsto let opažamo plodnostne motnje, slabo
odpornost na vremenske razmere ali nepravilen
razvoj plodov, ki bi jim lahko bil vzrok po-
manjkanje mikroelementov, je v tem času pred
zorenjem listja mogoče sadnemu drevju poma-
gati pri odpravi teh motenj s škropljenjem s
kemičnimi pripravki listnih gnojil z mikroelemen-
ti, kot so v pripravkih zintrac, bortrac in številnih
drugih. Foliarna gnojila z mikroelementi dodamo
škropivu proti rastlinskim boleznim in škropimo
še pred zaključkom vegetacije.
OKRASNI VRT v tem srednje jesenskem času
postaja vse siromašnejši glede pestrosti vrtnega
cvetja. Opravila, na katera se moramo v tem
času pripraviti, se delijo v tri skupine: nego poz-
no cvetočega rastlinja, pripravo okrasnih rastlin
na prezimitev ter pripravo in sajenje nasadov z
zgodnje spomladi cvetočimi čebulnicami.
Odcvetele eno- in dvoletnice izpulimo skupaj s
koreniko, razsekljamo in kompostiramo. Cvetni-
ce, ki s cvetnimi popki kažejo na kasno cvetenje,
z rezjo razbremenimo vseh odcvetelih in ods-
luženih poganjkov, da omogočimo neoviran raz-
voj še zdravih delov rastline. Na pozebo občutlji-
vo okrasno rastlinje presajamo v cvetlične poso-
de, a jih še ne prenesemo v zavarovan prostor,
vse dokler ne nastopijo kritične temperature.
Rastline so namreč ob presajanju doživele neke
vrste stres, zato se morajo na prostem oživiti in
se za ozimitev utrditi.
Za sajenje zgodaj spomladi cvetočih čebulnic
pripravimo zemljo tako, da jo dobro očistimo
vseh plevelov, globlje obdelamo in dobro pog-
nojimo s kompostovsko ter kalijevimi in fosforni-
mi gnojili.
V ZELENJAVNEM VRTU so se v avgustu po-
sejane zimske sorte solate doslej že toliko razvi-
le, da so dovolj močne za presajanje. Zimsko so-
lato sadimo na gredice, ki so zavarovane pred
stalnimi zimskimi vetrovi in močnejši zimskimi
zmrzal mi ter na lahko propustne zemlje. Ker pa
je idealnih leg za sajenje zimske solate malo, jo
je priporočljivo saditi v jarke. V medsebojni raz-
dalji 20 cm naredimo v smeri vzhod - zahod 5 do
10 cm globoke jarke, v njihovo dno pa na vsakih
10 cm posadimo sadiko zimske solate. Smer jar-
ka vzhod zahod je potrebna zato, da je južna ste-
na zavarovana pred zinnskim soncem, ker rastli-
ne solate ponavljajočega taljenja in zamrzovanja
ne prenesejo. Če vrtna zemlja ni dovolj odcedna
in bi se v jarkih nabirala ter zadrževala voda, ni
primerna za sajenje solate v jarke.
Septembrske posevke zimske solate pre-
redčimo, da se bodo rastline bolje učvrstile,
odrastle in utrdile za prezimitev. To redčenje pa
naj ne bo na končno razdaljo, pač pa na setveni-
cah pustimo tolikšno gostoto, da rastline neovi-
rano rastejo, sočasno pa služijo kot rezervne sa-
dike, da z njimi spomladi zapolnimo morebitne
nastale presledke. Dokončno redčenje opravimo
šele spomladi, pregoste sadike pa takrat porabi-
mo kot solato berivko.
Miran Glušič, ing. agr.
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
OD rOP IN TAM
II
(GORNJA RADGONA / SPREJEM ZA JUBILANTKO
PROF. DR. SLAVICO ŠIKOVEC
70-letnka kral^te
radaonske penme
gadgonski župan Miha Vodenik je priredil sprejem za ugledno
prioško znanstvenico in vrhunsko strokovnjakinjo za vinarstvo
in vinogradništvo evropskega slovesa dr. Slavico Šikovec, upo-
|(ojeno profesorico biotehniške fakultete v Ljubljani. Ob tej
priložnosti je na kratko predstavil gospodarska in družbena
prizadevanja v občini Gornja Radgona in se ji posebej zahvalil
la njen ustvarjalni prispevek pri razvoju vinogradništva in vi-
narstva na območju radgonsko-kapelskih goric.
Prof. Šikovčeva je ob tej pri-
ložnosti skrbno prisluhnila oce-
nam in napovedim o bodočem
razvoju občine Gornja Radgona
in načrtih za vključevanje v
širše tokove v Sloveniji in v
okviru prekomejnega sodelo-
vanja. Po sprejemu v radgonski
občinski hiši si je prof. Slavica
Šikovec ogledala stari del mesta
in bila nato deležna toplega spe-
jema v znameniti kleti "Pod sla-
pom", kjer so jo pozdravili pred-
stavniki Radgonskih goric.
Nato je bila "Pod slapom" pri-
ložnostna slovesnost ob 70.
rojstnem dnevu prof. Šikovčeve.
Radgonski župan ji je izročil ve-
lik šopek rož in posebno zahval-
no listino za neprecenljiv pris-
pevek pri uveljavljanju radgon-
ske penine. Prof. dr. Slavica
Šikovec je namreč kraljica Rad-
gonske penine, na kar je posebej
ponosna. Jubilantki sta čestitala
tudi direktor Radgonskih goric
Franc Škorbar in enolog Lojze
Filipič, ter se ji posebej zahvali-
la za njen strokovni prispevek
pri razvoju uspešnega kolektiva
Radgonskih goric. Za prijetno
presenečenje so poskrbeli člani
Ljutomerskega okteta pod
vodstvom prof. Mirka Preloga,
slavljenki pa je voščil srečo tudi
ljutomerski podžupan Miro
Strežaj.
Po slovesnosti v kleti "Pod sla-
pom", kjer je prof.dr. Slavica
Šikovec povedala, da lepše kleti
še ni videla, se je sprejem nadal-
jeval in zaključil v restavraciji
"Suzana" v Gornji Radgoni, kjer
je bil krajši koncert Ljutomer-
skega okteta.
Marjan Toš
Foto: Tone
TRIATLON
Uspehi Rada Aiimoviia
Telesna kultura je pri nas v velikem razmahu. S telesno vzgojo,
športom in rekreacijo se ukvarja čedalje več ljudi - od
najmlajših do najstarejših. Čeprav pri nas ne gojimo vseh
športnih panog, ki so znane po svetu, pa je paleta pri nas udo-
mačenenih disciplin izredno široka. Človek se srečuje z raz-
ličnimi športi neposredno in posredno. Zlasti s televizijo nam
marsikateri športni dogodek tako rekoč pade brez trkanja v
hišo. A ko je že na obisku, ga navadno ne zavrnemo. Še več:
hočemo se celo seznaniti z njim!
Veliko vrhunskim športnikom
postane dolgčas v njihovih dis-
ciplina in bi radi še nekaj več.
Tako se tekači, plavalci,
smučarski tekači in kolesarji
podajajo še v sorodne discipline.
Disciplina, ki združuje dve
športni panogi, se imenuje duat-
lon, tri pa triatlon (plavanje, ko-
lesarjenje, tek).
Med najboljšimi slovenskimi
triatlonci je Ptujčan Radovan
Ačimovič, član Tekaškega klu-
ba Maraton Ptuj. V letošnjem
letu je na vseh tekmovanjih, ki
se jih je udeležil, pobral prva ali
druga mesta. Zmagal je na
Večjih triatlonih v Italiji in Av-
striji. Prvo mesto je dosegel na
Srednjem triatlonu (2000 m pla-
vanja, 90 km kolesarjenja, 20
km teka) Sulmtal v Avstriji, ki
je bil njegov kontrolni test pred
kvalifikacijami za svetovno
prvenstvo v Nemčiji. Tam se je
na kvalifikacijah Quelle Iron
Man Europe za svetovno
prvenstvo Iron Man na Havajih
se je uvrstil v absolutni konku-
renci 2100 tekačev na 171. mes-
to, v svoji kategoriji (veterani od
40 do 44 let) pa je zasedel 16.
mesto, izpolnil pa je tudi normo
in lanski rezultat popravil kar za
22 minut in sedaj znaša 9 ur 40
minut in 10 sekund. V teh sla-
bih desetih urah je preplaval 3,8
kilometre, prekolesaril 180 kilo-
metrov in pretekel 42 kilome-
trov.
Svetovno prvenstvo na Havaj-
ih bo letos 23. oktobra, žal pa se
ga ne bo udeležil zaradi rahle
poškodbe in drugih načrtov.
Tako bo v drugi polovici okto-
bra začel priprave na novo sezo-
no. Rado upa, da bo popolnoma
zdrav, in ker bo leto starejši, bo
prišel v drugo kategorijo vetera-
nov (45 do 49 let).
Zelo uspešen pa je bil tudi na
domačih tekmovanjih. Na slo-
venskem pokalu na Brdu je v
kratkem duatlonu dosegel dru-
go mesto, prav tako drugi pa je
bil na državnem prvenstvu v
Murski Soboti v olimpijskem
triatlonu (150 m plavanja, 40
km kolesarjenja, 10 km teka).
Na državnem prvenstvu v sprint
triatlonu v Kočevju (750 m pla-
vanja, 20km kolesarjenja, 5 km
teka) je tudi zasedel drugo mes-
to med veterani.
Z letošnjo sezono je Rado zelo
zadovoljen, saj je do sedaj bil
najbolje pripravljen in vso sezo-
no, ki je trajala od lanskega no-
vembra pa do letošnjega sep-
tembra, ni bil poškodovan, le v
zadnjem mesecu ima težave z
ahilovo tetivo. V letošnji zezoni
je imel več kot 900 ur treninga,
kar pomeni od 20 do 30 ur na te-
den, preplaval je 700 kilometrov
(6-7 krat na teden), prekolesaril
10.000 kilometrov (5 krat na te-
den) in pretekel 2500 kilome-
trov (4 krat na teden) in trikrat
na teden bil v fitnesu.
Po trdem in večletnem garanju
so na dan prišli rezultati. Ob
močni volji in podpori domačih
postaja vse boljši, da pa bi postal
najboljši, mu morajo ob bok sto-
piti še sponzorji. Zato se zahval-
juje vsem, ki so ga do sedaj pod-
pirali, in se priporoča še za na-
prej.
Milan lOr^inc Pavlica
'^9clo pri kolesarjenju - posnetek s proge
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Uporabo plina v go$podinjs9mli
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pri namestitvi plinskih trosil
(plinski štedilnik, plinska peč,
plinski grelnik vode itd.) mora-
mo upoštevati navodila proizva-
jalca, namestitev pa je tudi
predpisana z nekaterimi predpi-
si (trenutno se uporabljajo
nemške smernice DVGW -
TRG/1986/96, ker slovenskih
predpisov še nimamo). Trosila
lahko nameščamo samo v pros-
torih, ki ustrezajo za predvideni
način uporabe, ne smemo pa jih
nameščati v prostore, v katerih
so vnetljive in eksplozivne zme-
si.
Trosila delimo glede na kon-
strukcijsko izvedbo (vrsta A, B
in C), vrsto plina (mestni, ze-
meljski, tekoči naftni plin,
mešani) in namen (štedilnik,
kuhinjska peč, sobna peč, aku-
mulacijski grelnik, pretočni
grelnik vode, kombinirani plin-
ski grelnik, plinski kotel, kon-
denzacijski kotel). Za trosila
moramo prav tako zagotoviti za-
dostne količine zraka za zgore-
vanje plina, kar dosežemo preko
zunanjih špranj ali drugih
odprtin v prostoru z vgrajenim
trošilom ali preko zunanjih
površin sosednjega prostora, ki
je povezan s prostorom, v kate-
rem je trosilo. Zrak lahko zago-
tovimo tudi direktno iz atmos-
fere, s prezračevanjem ali poseb-
nimi tehničnimi napravami.
Glede na dovod zraka, potreb-
nega za zgorevanje, ločimo dva
tipa gorilnikov:
- atmosferski gorilnik (z nar-
avnim pretokom zraka),
- tlačni gorilnik (s prisilnim
pretokom zraka, ki ga ustvarja
ventilator).
Atmosferski gorilnik deluje
na principu injektorskega goril-
nika, kjer se toku plina, ki zara-
di svojega pretoka skozi cev ust-
varja podtlak 0,1 do 0,2 mbar,
primeša zrak iz okolice. V prvi
vrsti je atmosferski gorilnik pri-
meren za zemeljski plin in ga
uporabljamo predvsem v speci-
alnih kotlih in v kombiniranih
plinskih grelnikih. Prižigamo
ga električno ali z visokonape-
tostno iskro, plamen pa nadzira-
mo s termoelektričnimi elemen-
ti ali elektronsko. Uporabljajo
se za moči od 4 do 930 kW.
Tlačni gorilnik dobi potreben
zrak za zgorevanje s pomočjo
ventilatorja. Njegov izkoristek
je visok, tudi možnost regulacije
je v zelo širokem razponu. Izde-
lujejo se za moči od 6 kW do ne-
kaj 10 MW in tudi več.
Eden zelo pomembnih delov
ogrevalnega sistema je plinski
dimnik. Odločilen je za izkoris-
tek ogrevalnega sistema, var-
nost obratovanja (zaščita pred
požari) in tudi zaradi svojega
vpliva na okolje.
Klasično grajeni dimniki, pri-
merni za zgorevanje trdnih go-
riv (eventualno tudi tekočih),
ne ustrezajo zgorevanju plina.
Nove, energetsko učinkovitejše
kurilne naprave namreč pos-
tavljajo nove zahteve, ki jim
običajno zidani dimnik ne more
zadostiti. Največja težava, tudi
če dimnik ni poškodovan, so
nizke temperature dimnih pli-
nov in s tem povezano konden-
ziranje vlage, kar skupaj s kisli-
nami razjeda dimnik. Naj-
večkrat se to zgodi, ko kotel na
trdno gorivo, priključen na zi-
dani dimnik, zamenjamo s so-
dobnim plinskim grelnikom
oziroma kotlom.
Pri sodobnem kotlu ali grelni-
ku na plin izhaja dokaj malo
dimnih plinov z nizkimi tempe-
raturami in veliko vlage. To po-
meni sorazmerno majhen to-
plotni tok z dimnimi plini,
hkrati pa je temperatura kon-
denzacije pri zgorevanju bistve-
no višja, dimnik se zato težje
dovolj segreje. Če ni segret na
temperaturo kondenzacije, se
vlaga nabira na notranji
površini dimniške tuljave, in če
ta ni odporna proti vlagi in kis-
lini, se poškoduje. Poleg tega
nizke temperature dimnih pli-
nov v dimniku, slaba izolacija
in velika masa dimnika
zmanjšujejo vlek. Ker v sodob-
nih plinskih kurilnih napravah
nastaja razmeroma malo dim-
nih plinov, je obstoječi svetU
presek dimniške tuljave preve-
lik, da bi ti plini dosegli dovolj
velike hitrosti za normalno de-
lovanje kurilne naprave.
Kondenzacija vlage v dimniku
se pri primernem presežku zra-
ka v dimnih plinih pojavlja pri
trdnem gorivu med 20 in 40o C,
pri kurilnem olju približilo 48o
C in pri zemeljskem plinu pri-
bližno pri 55o C. V praksi so se
pokazali kot najustreznejši dim-
niki iz nerjavne pločevine. Hi-
tro se segrejejo, njihova
površina je gladka in ne rjavijo.
Biti morajo toplotno izolirani in
pravilno dimenzionirani.
Dimnik vsakega atmosferske-
ga kurišča mora biti opremljen z
varovalom vleka (sestavni del
koda), ki ščiti kurišče pred zu-
nanjimi vplivi in nihanji tlaka.
Pred varovalom vleka lahko
vgradimo mehansko dimovod-
no zaklopko, ki ne sme
zmanjšati prostega prereza di-
movodne cevi več kot 20%. Pri
zaprti zaklopki mora biti naj-
manj 5% površine odprte. V di-
movodno instalacijo plinskega
kurišča je prepovedano vgraje-
vati dimovodne zasune ali dru-
ge dušilne naprave.
Konec prihodnjič
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing. str.
Energetskosvetovalna pi- ^
sama na Ptuju, Mestni trg.1,:
tel. 778516, je odprta za brez- i
plačno svetovanje občanom'
vsak ponedeljek in sredo od:
16. do 18.30. Svetovanje je j
namenjeno učinkoviti rabi,
energije v gospodinjstvih.:
To je pomoč vsem, ki name-1
ravajo oplemenititi svoj de-:
nar z vlaganjem v učinkovito ^
rabo energije. Z izboljšan-,
jem toplotne zaščite zgradb, ■
uporabe sodobnejših ogre-1
valnih naprav in večjo upor-1
abo obnovljivih virov energi-
je prispevate k varovanju;
okolja, zmanjševanju ]
stroškov za energijo in iz-;
boljšanju bivalnih razmer. >
Svetovalec vas lahko tudi i
obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo do-:
mov poročilo o nasvetu. V
pisarnah ENSVET si lahko!
občani ogledajo tudi razpo-1
ložljivo strokovno literaturo, j
TABORNIŠKE NOVICE / TABORNIŠKE NOVICE
Jesenovanje ptujskih tabornikov
Zadnji konec tedna v septembru so sta-
rejši taborniki Kvedrovega rodu Ruj jese-
novali v koči na Boču in tako pretrgali tradi-
cijo jesenovanj na Jelovicah.
S pričetkom novega šolskega leta se je
začelo tudi novo programsko leto za taborni-
ke. Tako je Klub popotnikov In popotnic (15-21
let), ki so se mu tokrat pridružili člani vse od 8.
razreda, pa tudi mlajše grče (nad 21 let), z je-
senovanjem na Boču zaznamoval prvo tabor-
niško akcijo v tem šolskem letu. Prvi je začel
delovati prav zato, ker je klub PP jedro vodni-
kov in splošna delovna sila rodu, ki skrbi za
moč in številčnost rodu ter pomaga mlajše
vpeljati v taborniško življenje. Letošnje jeseno-
vanje je bilo eno izmed bolj pohodno obarva-
nih, saj so šli taborniki do koče na Boču peš z
železniške postaje v Poljčanah, kamor so se
peš tudi vrnili, pa tudi poti na stolp niso spustili
iz programa. Nekateri so iskali podzemno
jamo, ki je po pričevanju domačinov vredna
ogleda, a je niso našli, prehodili in raziskali pa
so skoraj pol brega.
Kakor se za jesen spodobi, so izrezovali
buče, v katere so zvečer dali svečke, pa tudi
kostanje so pekli. Zaradi lepega vremena so
lahko igrali odbojko in
košarko, seveda pa ni manjka-
lo niti Mihovo igranje kitare in
petje. Ob večerih so izvajali
nočne igre, a so bile zaradi
mokre trave in močne lunine
svetlobe rahlo otežene, pa
zato toliko pestrejše in nevar-
nejše. Prav zanimivo je bilo
izza kakšnega grma opazovati
spodrsljaje na mokri travi.
Po zaslugi lepega vremena,
truda načel niče kluba PP ter
vseh čanov, pa tudi
domačinov, so taborniki Kve-
drovega rodu na Boču
preživeli čudovit, pester in za-
nimiv konec tedna.
Jana Skaza
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
PO NAŠIH KRAJIH
13
PTUJ / AKTIVNOSTI KORK BRATOV REŠ
Vabilo sfareišim
v letu starejših krajanov z geslom Za boljšo kvaliteto življenja
organizira krajevna organizacija RK Bratje Reš enodnevni izlet
proti Kozjanskemu. Ogledali si bodo Atomske Toplice in
najstarejšo lekarno na Balkanu - Olimje, izlet pa zaključili na
enem izmed turističnih kmetij. Prijave sprejemamo do 15. ok-
tobra.
KORK brezplačno meri krvni tlak v domu krajanov Štuki 1 ob
četrtkih od 18. do 19. ure. Ker je v zadnjem času obisk padel in se
bližajo jesensko-zimski mračni dnevi, bodo odslej merili tlak ob
sredah od 14.30 do 15.30 ure.
Dobili smo ugodno ponudbo 7-dnevnega letovanja s polnim pen-
zionom v Istrskih Toplicah z zdravniškim pregledom. Cena:
24.900 SIT. Letovanje bomo organizirali skupno z upokojenci. Pri-
jave sprejemamo organizatorji RK in na tel. 772-459. Izlet na Ko-
zjansko 25. ali 26. oktobra. Letovanje v Istrske Toplice bo od 9. do
16. novembra, organiziramo tudi prevoz.
Nk,Korpor
RUNEC / DRUGI DAN PRAZNIKA TRGATVE
Oorke in vinslie Ir/efi valfijo
Drugi dan praznika trgatve, ki ga je Turistično društvo Ivan-
jkovci pripravilo skupaj s krajani že tretjič, je potekal v nedel-
jo, 26. septembra, pri stari šoli na Runču. Krajani, ki so znani
po tem, da znajo stopiti skupaj, ko je to potrebno, so tudi to-
krat pripravili zanimivo prireditev za domačine in obiskovalce
od drugod. Osrednji dogodek je bila otvoritev drugega kraka
ormoške vinsko-turistične ceste VTC 14.
Na področju ormoške občine sta
dve vinsko-turistični cesti. Prva je
tako imenovana jeruzalemska ali
VTC 15, druga pa ormoška - VTC
14. Slednja ima dva kraka. Prvi
del je bil slovesno odprt letos maja
v okviru praznika vina v Podgor-
cih, drugi krak pa so odprli v
nedeljo ob prazniku trgatve na
Runču.
Nedeljske slovesnosti so se
pričele že ob 9. uri z mašo za kra-
jane in se nadaljevale pred staro
šolo na Runču. Najprej je zaigrala
godba na pihala iz Ormoža. Na
dopoldanski slovesnosti je vse
goste in sodelujoče pozdravil
predsednik vaškega sveta Franc
Skorjanec ter poudaril pomen
vinske ceste z orientacijskimi ta-
blami in označbami ponudnikov
hrane in pijače ter drugih turis-
tičnih storitev. Tudi predsednik
Turističnega društva Ivanjkovci
Stanko Žličar se je strinjal, da po-
meni po 20 letih končno odprta
vinska cesta okno v svet in
možnost napredka kraja. Kra-
janom je zaželel, da bi se jim
izpolnile želje in bi v naslednjem
letu obnovili staro šolo na Runču,
v kateri naj bi bila v bodoče soci-
alna stanovanja. V nedeljo pa sta
bih v šoli na ogled dve razstavi.
Predstavniki občine Ormož so
razstavili celostne grafične podo-
be ormoške vinske ceste, ki jo je
pripravila Sara Rajh, krajani pa so
pripravili razstavo starin. Med
slavnostnimi govorniki je bil tudi
Franc Gorjak, predsednik sveta
KS Ivanjkovci, kjer se pripravlja-
jo na izvedbo novega referendu-
ma. Po nastopu ljudskih pevk s
Huma je zbrane pozdravila tudi
predsednica TD Tomaž pri
Ormožu Vera Jeromel in kra-
janom zaželela, da bi cesta pripel-
jala v kraj čim več turistov in zas-
lužka. Zaželela jim je tudi čim več
žlahtnega grozdja in dobrega
vina. Po nastopu moškega pevske-
ga zbora Ivanjkovci je zaslužni
domačin Jože Rajh prerezal vrvi-
co in s tem odprl drugi krak
ormoške vinske ceste.
Tudi druge nedeljske prireditve
so bile nekaj posebnega, še pose-
baj za vse tiste, ki jih zanimajo
stare slovenske šege in navade.
Krajani so predstavili opravila ob
košnji in pokazali, kako se pokri-
va slamnata streha. Sledil je pri-
kaz jesenskih opravil pri spravilu
pridelkov, trebljenje buč pa tudi
kožuhanje, nato pa zabava na
športnem igrišču pri šoli Runeč.
Domačini so na ta dan odprli
vinske kleti za vedoželjne in
žejne. Prireditev se je zaključila z
druženjem in zabavo ob zvokih
glasbe.
Foto in tekst:
MaidaFrIdI
Vrvico ob otvoritvi drugega kraka VTC 14 je prerezal domačin
Jože Rajh
Poslušalci so se nasmejali šaljivim besedilom pesmi ljudskih
pevk s Huma
Pomembna pridobitev VTC so usmerjevalne table, kjer so nave-
deni tudi ponudniki hrane, pijače in drugih storitev ob cesti
MARIBOR / ODPRLI PRODAJNI CENTER BAUMAX
Družinslio podjetie s traditiio
v torek zjutraj so v Mariboru v križišču Ptujske in Tržaške
ceste odprli prvi prodajni center Baumax v severovzhodni Slo-
veniji, tretjega v Sloveniji. To avstrijsko zasebno podjetje je
prišlo v Slovenijo leta 1995 in že naslednje leto odprlo svoj
prvi slovenski center Baumax v Ljubljani, naslednjega pa leta
1997 v Celju.
Kot je na tiskovni konferenci
dan pred odprtjem centra povedal
Karlheinz Essl, predsednik
nadzornega sveta in večinski
lastnik avstrijskega podjetja Bau-
max AG, ima podjetje v Avstriji
74 prodajnih centrov, na
vzhodnih trgih (Češka, Madžars-
ka, Slovaška in Slovenija) pa 36. V
centrih prodajajo od 25 do 40
tisoč različnih artiklov, in ker si
prizadevajo povsod prodajati iz-
delke iz držav, kjer je center, s tem
vzpodbujajo tudi razvoj domačih
proizvajalcev. V slovenskih cent-
rih tako lahko najde kupec okrog
30 odstotkov slovenskega in 70
odstotkov uvoženega blaga. Emil
Koprive, direktor Baumax v Slo-
veniji, je predstavil tudi širitev
podjetja na Hrvaško; ta bo nam-
reč potekala iz slovenskega dela
podjetja, s sabo pa bodo popeljali
tudi vse domače dobavitelje.
Predstavil je tudi nadaljnje širjen-
je prodajnih centrov po Sloveniji,
saj jih nameravajo v naslednjih
treh ali štirih letih odpreti še pet:
v Ljubljani, Kranju, Velenju,
Murski Soboti in Kopru, za kar
nameravajo investirati okrog U
milijonov tolarjev. Poudaril je, da
Baumax ne vlaga samo kapitala,
ampak tudi znanje.
Mariborski Baumax ponuja na
7500 m^ okrog 40 tisoč izdelkov,
ki jih potrebujemo pri hišnih op-
ravilih in urejanju vrta. V njem se
bo 50 zaposlenih, ki vsi prihajajo
iz Slovenije, trudilo pomagati
kupcem s strokovnimi nasveti, je
povedal vodja mariborskega
centra Iztok Gerlič.
/i
Prodajni center Baumax v Mariboru
14
OD rOD f N TMH
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
SLOV. BISTRICA / DRUGI PODJETNISKO-OBRTNI SEJEM
for/w    em mspel
Med 29. septembrom in 2. olitobrom je v slovenjebistriški
športni dvorani potekal drugi podjetniško-obrtni sejem s pred-
stavitvijo več kot 60 razstavljavcev. Po mnenju organizatorjev -
občine Slovenska Bistrica, območne obrtne zbornice, kluba di-
rektorjev ter kluba podjetnikov Slovenska Bistrica - je ob
živahnih obsejemskih dejavnostih sejem uspel. Tudi z obiskom
so zadovoljni, še posebej ker gaje obiskalo veliko mladih. Želja
je, da postane tovrstna predstavitev bistriškega gospodarstva
tradicionalna. V prihodnje nameravajo povabiti k sodelovanju
obrtnike in podjetnike iz sosednjih občin.
Tokrat je bilo živahno že ob
odprtju, saj se je sejma ob obisko-
valcih in razstavljavcih udeležilo
tudi lepo število ppvabljenih gos-
tov, tako dr. Ivan Žagar in Vlado
Globovnik, župana domače in so-
sednje oplotniške občine, ter
predstavniki OZ Slovenije. Raz-
položenje ob odprtju so prijetno
popestrili godbeniki pihalne god-
be GD Spodnja Polskava, ci-
trarka Franja Kočnik s Keblja ter
moški pevski zbor Obrtnik.
"Sejem je izziv za gospodarstvo
ob prihajajočem tisočletju," je
med drugim povedal predsednik
organizacijskega odbora Gabrijel
Cintaver. Dejal je še, da se želijo
predstaviti industrija, obrt in
podjetništvo s kakovostjo svojih
izdelkov in storitev, raznovrst-
nostjo dejavnosti, tehnološkim
napredkom ter tudi s proizvodni-
mi zmogljivostmi, s katerimi raz-
polagajo na območju občine Slo-
venska Bistrica. Potrebno je, da se
občina in njeno gospodarstvo na
tak način promovirata tudi iz\'en
občinskih meja. Gospodarski ka-
zalci bistriške občine so ugodni.
Raste bruto družbeni produkt,
zmanjšuje se nezaposlenost, poj-
avljajo se nove obratovalnice, veča
se interes za nove naložbe. Vse
bolj prihajajo do spoznanja, da sta
prav obrt in podjetništvo tisti pa,
nogi gospodarstva, ki dajeta naj.
več možnosti za odpiranje novih
delovnih mest, spodbujata k ino-
vativnosti in uresničevanju novih
programov, kar pripomore k večji
gospodarski rasti ter boljšemu
tehnološkemu razvoju. Odpiranje
novih obrtniško-podjetniških con
na območju bistriške občine pa
da[e še nove možnosti.
Župan dr. Ivan Žagar pa je pou-
daril, da je podjetniška ponudba
Slovenske Bistrice in njene okoli-
ce pestra in kakovostna, zato je se-
jem prava priložnost, da se raz-
stavljavci z razstavljenim še bolj
približajo kupcem in jih na ta
način tudi pridobijo.
Od nekaj več kot 60 razstavljav-
cev je bilo tipično industrijsko-
obrtnih nekaj nad 50, drugo pa so
bili prikazi raznih storitvenih dej-
avnostih. Na sejmu je bila tudi
Ljudske univerza Slovenska Bi-
strica s svojimi izobraževalnimi
programi ter predstavitvijo vezilj.
Posebej živahna pa je bila zastopa-
nost medijev, ki pokrivajo
območje slovenjebistriške občine.
Tako se je tedniku Panorama ter
bistriški kabelski TV pridružil še
radio Rogla s Konjiškimi novica-
mi, ki v zadnjem času kažejo
težnjo postati tudi bistriške.
V času drugega podjetniško-
obrtnega sejma je potekala tudi
slovesnost ob 20-letnici delovanja
Območne obrtne zbornice Slo-
venska Bistrica. Drugi dan sejma
je bil dan odprtih vrat Impola.
Bilo pa je tudi nekaj odmevnih
predavanj: o življenjskem zavaro-
vanju, možnostih javnih del v
podjetjih in o DDV. Posebnost
letošnjega sejma je bil brez dvoma
obrtnik Alojz Šuntner z Zgornje
Polskave, ki se z obrtjo ukvarja že
48 let. Seveda pa ne smemo poza-
biti tudi odmevne modne revije
na sejemskem prostoru bistriških
šivilj in frizerjev, ki delujejo pod
okriljem OZ Slovenska Bistrica.
Vida Topolovec
Na razstavišču drugega obrtno-podjetniškega sejma je bila
tudi stojnica OZ Slovenska Bistrica, ki je prav v dneh sejma
praznovala dvajsetletnico uspešnega delovanja.
Foto: Samo Brbre
SLOVENSKA BISTRICA / MEDIJSKA PONUDBA SE SIRI
Odslej fudi
Radio Rojgla
če je bilo območje slovenjebistriške občine
še do nedavnega slabo medijsko pokrito, tega
sedaj ne moremo več reči. V mestu pod Pohor-
jem je v zadnjem času prisoten tudi Radio Ro-
gla, ki oddaja na frekvenci 89,4.
Ob "domačih" medijih, sem štejemo Radio Ton, ka-
belsko TV in tednik Panorama bo odslej območje
slovenjebistriške občine medijsko pokrival še Radio
Rogla z željo, da zbliža ljudi, ki živijo na prostoru
med Bočem in Pohorjem ter na območju Dravinjske
doline. Njihov novi studio je pod streho bistriške
Planike in oddaja vsak dopoldan ter popoldan, pc
potrebi pa tudi ob nedeljah. Z Radiom Rogla pa v
Slovensko Bistrico prihajajo tudi bistriške Novice
kot del konjiških. In kot je zapisal Tomo Penič, di-
rektor Radia Rogla ter konjišlah Novic v uvodniku k
prvi številki bistriških Novic, prejela so jih vsa go-
spodinjstva v občini, ponujajo Bistričanom "svoje
znanje, voljo, energijo, odločnost in sodelovanje".
Ker je na območju občine prisotna še vrsta drugihj
medijev, bo brez dvoma ta izziv Konjičanov nadvse
zanimiv, še posebej pa borba za del oglaševalskega
kolača, s katerim se posamezni mediji bolj ali manj
uspešno preživljajo. Seveda pa ne smemo pozabiti ns
poslušalce in bralce ter njihovo odločitev, korali
bodo "dali svoj glas" oziroma za koga se bod(
odločili. ;
VI
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kritika preteklosti
Dve knjigi z antikomunistično
vsebino, ki sta pravkar izšli pri
ljubljanski Mladinski knjigi, sta
naleteli na zaznaven odziv slo-
venske javnosti. Črna knjiga ko-
munizma, kolektivno delo skupi-
ne avtorjev, prikazuje komuni-
zem "kot zločinski sistem, ki je
po svetu usmrtil 100 milijonov
ljudi" (Dnevnik). Znani slovenski
ekonomist dr. Aleksander Bajt
pa v svoji memoarski knjigi
obračunava s komunizmom
skozi lastne izkušnje in jugoslo-
vansko prakso, zlasti tudi z vidi-
ka NOB in revolucije.
EDINA
"RESNICA"?
Obe knjigi sta seveda prispe-
vek k čim bolj celovitemu in ob-
jektivnemu osvetljevanju no-
vejše svetovne in slovenske
zgodovine, saj vsaka po svoje
dopolnjuje, precizira in večdi-
menzionalno prikazuje marsikaj,
kar je bilo morda doslej prikaza-
no preveč enostransko ali celo
zamolčano. Vendar pa je treba
tudi k tema dvema knjigama
pristopati racionalno in upošte-
vaje nujne realne razsežnosti ter
okoliščine, v katerih sta nastaja-
li. Predvsem ju ni mogoče spre-
jemati kot edino "resnico" in edi-
no mogočo interpretacijo neke-
ga zgodovinskega obdobja. Se-
veda pa bi bilo nesmiselno za-
padati v posplošene polemike
"za" in "proti", kar nekateri pri nas
že poskušajo. Dejstev se ne da
spreminjati in zato je skrajno
čudno in nenormalno, da pri nas
še vedno ni zaznati resnične vol-
je, da bi s skupnimi močmi (in
skupnim sodelovanjem vseh re-
levantnih akterjev) prišli do vsaj
približno natančnih podatkov o
tem, koliko je bilo - denimo - za-
res žrtev izvensodnih pobojev v
Sloveniji takoj po vojni. Zdaj
vsak operira z različnimi števil-
kami in z njimi samovoljno mani-
pulira, kot da bi bil glavni cilj vse-
ga početja v zvezi s tem tra-
gičnim dejanjem v slovenski
zgodovini vedno novo
obtoževanje, odpiranje in ne za-
piranje ran. Zakaj nekateri vna-
prej kategorično ne verjamejo v
število mrtvih, ki naj bi bilo
manjše od nekaterih "približnih"
ocen? Ali vse skupaj ni dovolj
pretresljivo (in nedopustno), tudi
če gre le za nekaj tisoč in ne za
desettisoče mrtvih? Odsotnost
resnične volje (na vseh prizade-
tih straneh), da bi prišli do koli-
kor toliko realnih podatkov, pač
govori o tem, da gre nekaterim
predvsem za to, da ostane še
naprej odprto in aktualno
vprašanje, ki je moteč dejavnik v
odnosih med Slovenci.
Avtorji Črne knjige komunizma
posebej opozarjajo, da "resnice
o komunizmu" niso pisali kot de-
sničarji, njihova nemara je bila,
da analizirajo in obsodijo zločine
komunizma v imenu demokra-
tičnih in ne nacionalistično-
fašističnih idealov. Dnevnik piše,
daje knjiga, ki je izšla pred dve-
ma letoma v Parizu, izzvala hude
polemike tako med zgodovinarji
kot med politiki. Med drugim so
v Nemčiji polemike izšle že tudi
v knjižni obliki. Pri nas za zdaj ni
zaslediti polemik. Posameznim
kritikom^ "domačega komuniz-
ma" je Črna knjiga dobrodošel
pripomoček za dokazovanje
"univerzalne" zločinskosti komu-
nizma, čeprav celo avtorji Črne
knjige opozarjajo na posamezne
razločke znotraj komunističnega
gibanja. Zaradi zgodovinske
točnosti je treba tudi povedati,
daje bilo pri nas nekdaj desetle-
tij povsem legalno razpravljanje
o deformacijah, napakah in
stranpoteh posameznih komu-
nističnih sistemov in komunis-
tičnih gibanj po svetu. Še zdaleč
ni bilo enozvočnih mnenje o de-
janskih razmerah v komunis-
tičnem svetu ali nekritičnega
obravnavanja le-tega. Vsekakor
je značilno, da so nekateri Slo-
venci enega izmed avtorjev Črne
knjige - Courtoisa - ob predsta-
vitvi knjige v Ljubljani "opozorili",
da je v knjigi "premalo" poveda-
nega o Jugoslaviji. "To je res, o
Jugoslaviji je v knjigi zelo malo
povedanega," je dejal Courtois.
"Ko sva bila s Karlom Bartose-
kom, ki je napisal v knjigi po-
glavje v Vzhodni Evropi, pred
pol leta na predstavitvi knjige v
Sarajevu, sva slišala enak
očitek. Dejal bi, da sta za takšno
pomanjkljivo obravnavo Jugos-
lavije dva razloga. Prvi je nedos-
topnost arhivov, ki so spravljeni
v Beogradu, drugi pa je percep-
cija Tita na Zahodu, kjer ga je le-
vica cenila zaradi samoupravl-
janja, desnica pa kot upornika
proti Sovjetom in velikega de-
mokrata. Tretji razlog pa je nave-
del Bertosek sam. Njega so leta
1968 na Češkem zaprli in potem
izgnali, s svojo družino pa se je v
80. letih lahko sestajal samo v
Jugoslaviji, nič čudnega torej,
če je bila Jugoslavija zanj čudo-
vita dežela ..."
KOLIKO ŽRTEV
Slovenski prevajalec Črne knji-
ge Božidar Pahor je ob predsta-
vitvi knjige dejal, da so dogajan-
ja med drugo svetovno vojno in
tik po njej za številne Slovence
še danes zelo boleča, sporna in
razdvajajoča tema. "V Sloveniji
sta takrat potekala dva krvava
spopada, ki sta bila neločljivo
prepletena: vojna za osvobodi-
tev izpod okupatorja in držav-
ljanska vojna zaradi temeljnih
ideoloških nasprotij med komu-
nisti in njihovimi nasprotniki ... V
prvih mesecih po osvoboditvi
Slovenije je nova oblast dala po-
biti številne slovenske domo-
brance in dokajšnje število
hrvaških ustašev, ki so jih britan-
ski zvezniki s Koroškega vrnili
zmagovitemu komunističnemu
režimu. Toda med njimi je bilo
pobitih tudi dosti žensk in otrok,
ki so jih med begom spremljali.
Število žrtev nekateri ocenjujejo
na 30 tisoč, medtem ko zagovor-
niki dejanj nekdanjega režima
trdijo, da je to število bistveno
manjše in da se je treba danes
ukvarjati s prihodnostjo Sloveni-
je, ne z njeno preteklostjo ..."
Za razliko od Božidarja Pahor-
ha komentator Demokracije go-
vori kar o 350 tisoč pobitih po
vojni. Kje se bo takšno licitiranje
ustavilo in s kakšnimi posledica-
mi in novimi travmami, če bodo
mrtvi še naprej služili predvsem
za aktualne (politične) obračune
med živimi? "Celoten seštevek
po vojni v imenu revolucije po-
morjenih žrtev naj bi po najno-
vejših ocenah celo presegal šte-
vilo 350.000 (tristo petdeset
tisoč). Resda vse žrtve niso bile
slovenske narodnosti, med nji^i
so tudi Hrvatje, Srbi, Nemci \^
Italijani, toda to dramatične raz-
sežnosti samega dejstva pra^
ničesar ne spremeni. Pri tenn t3
številka ni popolna. Večina razi'
skovalcev, ki (še) preiskuje p"^'
vojne poboje, to počne IjutU'
teljsko, saj država vse prej ko'
spodbuja tovrstne raziskave
Zakaj ob vsem tem drža^/^
molči?
Jak Kopriv«^
KIDRIČEVO / KMALU DEVET KRAJEVNIH ODBOROV
posveHtv Veleniv
Svet občine Kidričevo je na 7. seji v četrtek, 30. septembra, po
uvodnem delu in krajši razpravi sprejel odlok o območjih in
delu krajevnih odborov. Teh delovnih in posvetovalnih teles
imajo devet: v Kidričevem, Apačah, Cirkovcah, Kungoti, Lov-
rencu na Dravskem polju, Njivercah, Šikolah, Starošincah in
Strnišču.
Svetniki so se strinjali s predlo-
gom odloka o organizaciji in de-
lovnem področju občinske uprave
in njegovo vsebino dali v javno
razpravo. Sprejeli so sklep o zago-
tovitvi lastnih sredstev za gradnjo
telovadnice v Cirkovcah, ki bo
služila tudi kot večnamenska dvo-
rana. Po obsežni razpravi so
zavrnili novi predlog mestne
občine Ptuj o nadaljnjih postop-
kih delitvene bilance, po katerih
naj bi mestna občina v petih letih
zagotovila 200 milijonov za osem
občin, ki so nastale 1. januarja
1995, sredstva, ki bi jih občine
pridobile iz delitvene bilance v
letu 1999, pa naj bi namenili za
gradnjo reševalne postaje na Ptu-
ju. V zvezi s tem so svetniki skle-
nili, da bodo v 14 dneh sklicali vsa
vodstva političnih strank in o de-
litveni bilanci izoblikovali svoje,
odločnejše stališče.
Z dnevnega reda so umaknili
tudi predlog za delno povišanje
cen odvajanja odplak na območju
občine. Na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja so za nadomestno čla-
nico nadzornega odbora imenova-
li Andrejo Emeršič.
Z dnevnega reda so umaknili
tudi predlog sklepa o ukinitvi jav-
nega dobra ter predlog sklepa o
prodaji nepremičnin.
Največ besed pa so po pričako-
vanju namenili razpravi o mnenju
konzorcija za izgradnjo objekta za
termično obdelavo odpadkov -
sežigalnice in ga dopolnili s pi-
snim mnenjem Zelenih Ki-
dričevega ter odbora za varstvo
okolja in požarno varnost občine
Kidričevo, ki izražajo skrb in ne-
gotovost v zvezi s tem projektom
zaradi premalo informacij. Kot je
znano, sta po tem projektu za
gradnjo sežigalnice predlagani
dve lokaciji: na Teznem pri Mari-
boru in v prostorih kidričevskega
Taluma. Občani Kidričevega
zahtevajo trdnejša zagotovila, da
vplivi na okolje ne bodo škodljivi,
svetniki pa bodo dokončno mnen-
je o tem podali po posvetu, ki bo
8. oktobra v Velenju.
Zaradi nedorečene delitvene bi-
lance pa so ob koncu seje zavrnili
tudi predlog o začasnem prenosu
ustanoviteljskih pravic do javnega
zavoda Ljudska univerza Ptuj na
mestno občino Ptuj.
M.Ozmec
DRAZENCI / ZACELI ODKUP KORUZE
V priiakovanju subvencij države
li. Tovarne močnih krmil Kmetijskega kombinata Ptuj sporočajo, da so pričeli odkup
koru/e. Pričakujejo okoli 30 odstotkov manj pridelka, pridelovalce pa obveščajo, da bo
prevzemno mesto v Dražencih v teh dneh odprto vsak dan med 7 in 19. uro, in če bo po-
trebno, tudi dlje.
Glede kakovosti koruze Marjan Goznik, direk-
tor Tovarne močnih krmil, poudarja: "Prevzemali
bomo koruzo z 32-odstotno vlago, nikakor pa ne
segrete koruze in koru/e z vonjem po kislosti ter
koruze z lomom nad 7 odstotkov in s primesmi
nad tremi odstotki ter seveda z zemljo onesnažene
in plesnive koruze." Glede prevzema letos naj ne bi
bilo nobenih posebnih težav, saj lahko dnevno
sprejmejo do 600 ton sveže koruze s 30-odstotno
vlago. Prevzem bo potekal organizirano in v sode-
lovanju s Kmetijsko zadrugo Ptuj. Ce se bodo tudi
pridelovalci obnašali v skladu z dogovori, ni
pričakovati večjih kolon.
Analize kakovosti koruze opravlja mariborski
Inspekt, količinski obračun sveže koruze bo
opravljen pri 14-odstotni vlagi, brez primesi in do
7 odstotkov loma, pri prevzemu pa upoštevajo tudi
prevzemni kalo 1 %. Stroški sušenja in skla-
diščenja se obračunavajo po ceniku. Marjan Goz-
nik še poudarja, da morajo kmetovalci na prev-
zenmem mestu pokazati pogodbo, sklanjeno pri
Kmetijski zadrugi; pridelovalci brez sklenjenih
pogodb morajo poravnati še stroške sušenja.
Čeprav se je žetev letošnjega koruze že pričela, pa
v tem trenutku še ni jasno, kakšna bo njena cena.
Tako na Kmetijski zadrugi na Ptuju kot v Tovarni
močnih krmil Kmetijskega kombinata pravijo, da
se bo ta oblikovala v času spravila, ki naj bi trajalo
še cel mesec. Pričakovati pa je, da se bo država po-
dobno kot lani odltKila za zaščito domače pridela-
ve in koruzo subvencionirala, kar so na kmetij-
skem ministrstvu že obljubljali.
AK
TEDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
PO NAŠIH KRAJIH
15
PERUTNINA PTUJ / V POŽARU IZGUBUENI HMEU PREDSTAVUA NACIONALNO
KATASTROFO
Posledke bodo obiutili
predvsem saviniski bmelimii
"Informacija o požaru, Id je izbrulinil v sliladišču naše začasne
delovne enote v Šempetru, je včeraj (v ponedeljeli, 4. oiitobra;
op. avt.) popoldne priletela kot strela z jasnega. V Šempeter so
takoj odšli naši odgovorni sodelavci za pridelavo hmelja, ven-
dar katastrofe, ki jo je 150 gasilcev že imeli pod kontrolo, ni
mogel preprečiti več nihče," je v torek zjutraj vidno pretresen
nad škodo, ki jo je zaradi v ognjenih zubljih izpuhtelega hmel-
ja utrpela Perutnina Ptuj, povedal njen predsednik uprave in
generalni direktor dr. Roman Glaser.
V požaru je bil uničen ves
posušeni hmelj, ki ga je Perutnina
Ptuj imela vskJadiščenega v Šem-
petru. Sreča v nesreči je le, da ni
bil tam ves pridelek, saj sta dve
uretjini letine na drugih lokacijah.
"Vseeno pa izguba dobre tretjine
pridelka letošnje letine hmelja ni
katastrofa le za Perutnino Ptuj,
ampak za nacionalno gospodarst-
vo oziroma za kmetijstvo v celoti.
Potem ko se je v reševanje letine
letos  vključilo  ministrstvo  za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no in poskrbelo za to, da Slovenija
ohrani kontinuiteto na svetovnem
trgu zelenega zlata, so sedaj ognje-
ni zublji uničili dobršen del truda
in vložkov. Upoštevati namreč
moramo tudi posredno škodo, ki
jo bo kljub recesiji na svetovnem
trgu hmelja zaradi požara utrpela
Slovenija," ugotavlja dr. Roman
Glaser, ki je v torek popoldne obi-
skal prizorišče katastrofalnega
požara v Šempetru.
O^jeni zublji so torej uničili
tretjino hmeljarske letine, ki jo je
na tisoč hektarih pridelala, pobra-
la in pKjsušila Perutnina Ptuj.
Prav v teh dneh so hmelj že začeli
prodajati oziroma sklepati prve
prodajne pogodbe. Perutnina Ptuj
je seveda imela v celoti zavarova-
ne vse faze pridelave in skla-
diščenja hmelja. Tako je bil samo
pridelek posušenega hmelja v
Šempetru zavarovan za okrog 160
milijonov tolarjev pri Zavaroval-
nici Mariboj. Glede na to, da je
skladišče v Šempetru bilo varova-
no in zavarovano v skladu z vsemi
standardi, bo Perutnina Ptuj po
požaru dobila povrnjene vsaj ne-
posredne stroške pridelave
letošnje letine hmelja. Toda to je
lahko le obliž na nacionalno
škodo, ki jo je v ponedeljek utrpe-
la Slovenija zaradi v celoti pogore-
lega skladišča v Šempetru. V Per-
utnini Ruj zato pričakujejo, da
bodo ustrezne službe v najkrajšem
možnem času ugotovile dejanske
vzroke uničujočega požara; tega
namreč do zaključka Tednikove
redakcije še niso mogli povedati.
B.V.
LENART / PRIHODNOST RAZVOJNEGA
TEHNOLOŠKEGA CENTRA ŠE NEGOTOVA
M tudi v Imartu
izpostava
ptuiske Bistre
v Lenartu so biJc prejšnji četrtek na pobudo poslanca dr. Jane-
za Krambergerja predstavljene tehnološke in razvojne spodbu-
de ministrstva /a znanost in tehnologijo pri ustanavljanju re-
gionalnega tehnološkega centra. Načrtovana predstavitev, ka-
tere udeleženci so bili poleg državnega podsekretarja dr. Aleša
Miheliča in direktorja Znanstvenoraziskovalnega središča Bi-
stra Ptuj dr. Štefana Čelana še župani nekaterih bližnjih občin
in drugi, se je kmalu sprevrgla v razpravo o dejanskih možnos-
tih za ustanovitev centra, ki naj bi prvenstveno skrbel za gospo-
darski razvoj in pridobitev denarja države in Evropske unije.
Dr. Aleš Mihelič je Lenarčanom
in okoličanom predlagal ustano-
vitev podobnega centra, kot je pe-
sniški, ter dodal, da morajo pobu-
de dati ljudje sami, opozoril pa
tudi na t.i. "beg možganov" iz
manj razvitih predelov Slovenije
v razvitejša. V razpravo se je proti
koncu vključil tudi direktor
Znanstvenoraziskovalnega ^ sre-
dišča Bistra Ptuj dr. Štefan Celan.
Na temelju večletnega dela in
izkušenj, tudi po odprtju Bistrine
pisarne v Ormožu, je ponudil
možnost odprtja Bistrine izposta-
ve še v Lenartu, s čimer bi celotne
Slovenske gorice pridobile na
času, dodal pa, da v Bistri premo-
rejo dovolj informacij in potreb-
nih kadrov. Direktor ptujske Bi-
stre je predstavil še del aktivnosti
na tem območju v zadnjih mese-
cih. Dejal je, da so obiskali 23
županov, nakatere večkrat, vendar
pa pravega interesa po razvoju
niso zaznali.
Udeleženci predstavitve v Len-
artu so si bili enotni, da je za raz-
voj gospodarstva potreben
predvsem interes ljudi samih, gle-
de novih aktivnosti na tem po-
dročju pa bo znanega več že v pri-
hodnjih dneh, ko naj bi se ponov-
no sestali.
AK
PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU UCITEUEV
Zalili imm k
Nh^^m^e in Ptujo
Ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev, je bila v torek, 5. ok-
tobra, v dvorani Narodnega doma na Ptuju osrednja regijska
slovesnost, ki so se je udeležili učiteljice in učitelji iz Ptuja in
bližnje okolice. Slavnostni govornik podžupan mestne občine
Ervin Hojker je govoril o vlogi učiteljev, vzgoje in izobraževan-
ja nekoč in danes.
Učitelj je zagotovo civilizacija
tega človeštva. Okoli milijardo
otrok po vsem svetu poučuje okoli
55 milijonov učiteljev, vendar jih
kljub temu primanjkuje okoli 9
milijonov, predvsem v deželah iz-
ven Evrope. V Sloveniji pa okoli
370.000 šolariev poučuje okoli
34.000 učiteljev, ki si na prelomu
tisočletja želijo predvsem znanja
in miru.
Pred polno dvorano Narodnega
doma so v koncermem programu
nastopili pevci moškega pevskega
zbora iz mesta Zwolle na Nizo-
zemskem, ki ga vodi Jos Vranken
in je od ponedeljka do četrtka, 7.
oktobra, gostoval v Ptuju na pova-
bilo moškega komornega zbora,
ki ga vodi Franc Lačen. Prijatelj-
ske vezi so pevci dveh dežel nave-
zali pred leti na festivalu vinskih
pesmi v Pecsu na Madžarskem.
Pred dvema letoma so ptujski pev-
ci gostovali na Nizozemskem, to-
krat pa so skupaj nastopili tudi v
Ptuju in ljubitelje petja zagotovo
navdušili.
-OM
Pevci moškega zbora Zwolle iz Nizozemske so si ogledali tudi
muzejske znamenitosti na ptujskem gradu.      Foto: M. Ozmec
Bogahš Imitumo zi vff eiif e tudi v liodoie
v sredo, 22. septembra, so se v Narodnem domu na letni
skupščini zbrali člani Zveze kulturnih društev. Okoli štirideset
predstavnikov različnih društev je izvolilo organe skupščine,
pregledali so poslovno poročilo za preteklo leto ter delovni in
finančni načrt za leto 1999, ki so ga pripravile Nevenka Gerl,
>'odja ptujske izpostave Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dej-
avnost, računovodkinja Lidija Kolarič ter Mateja Lešnik, stro-
kovna sodelavka sklada za glasbeno področje. Skupščino je vo-
(lil Franc Lačen, kije že več kot 10 let predsednik Zveze kultur-
•»ih društev.
Organizacija, ki je bila vTSto let
nosilka razvoja ljubiteljske kultu-
re, je v zadnjem času doživela
^to sprememb. Na skupščini v
^^nskem juniju sc je zaradi uskla-
^tve s spremenjeno zakonodajo
'2 Zveze kulturnih organizacij
^tuj preimenovala v Zvezo kul-
^^nih društev Ptuj. Z vzpostavit-
vijo sklada RS za ljubiteljsko kul-
^^no dejavnost v preteklem letu
^   nekateri   celo   postavljali
vprašanje smiselnosti obstoja or-
ganizacije, ki je s tem izgubila
moč oblikovanja kulturne politi-
ke. Kljub napovedovanju nekate-
rih, da bo pojav lokalne samou-
prave pripeljal do zmanjšanja
možnosti delovanja ljubiteljskih
skupin, se je v preteklem petlet-
nem obdobju zgodilo ravno obrat-
no: članov in društev je iz leta v
leto več. Zveza trenutno združuje
47 društev s 135 sekcijami in 2550
člani. Narašča tudi število priredi-
tev. Prav tako je opazen trend
naraščanja izobraževalnih oblik.
V letu 1999 bo program dela
društva bistveno drugačen, kajti
vse stalne oblike srečanj ljubi-
teljskih skupin so prešle na sklad
RS za ljubiteljsko kulturno dejav-
nost. Zveza kulturnih društev ima
sedež še vedno v dosedanjih pros-
torih v Narodnem temu, kjer se še
vedno opravljajo vsa tajniška dela,
ki jih izvaja poleg svojih rednih
nalog strokovna služba območne
izpostave sklada RS.
V naslednjem letu bo ZKD pri-
pravila proslavo ob kulturnem
prazniku s podelitvijo priznanj in
plaket ustvarjalcem na področju
ljubiteljske kulture, festival mlade
ustvarjalnosti, 5. mednarodni
otroški folklorni festival, kulturni
maraton, literarno areno - cikel
petih literarnih večerov in tri
koncerte. Še vedno pa bo kot celo-
letna dejavnost za otroke deloval
tudi gledališki studio.
Letne skupščine se je udeležil
tudi predsednik Zveze kulturnih
društev Slovenije Franček Ru-
dolf Povedal je, da na področju
ljubiteljske kulture in kulture
nasploh v Sloveniji teče vse zelo
gladko, po njegovem mnenju celo
preveč za vzdrževanje zdravega
ustvarjalnega naboja. Ljubiteljska
kultura med nami Slovenci torej
ne bo zamrla. Od naše prodornos-
ti, samozavesti in pripravljenosti
zahtevati svoje od države pa bo v
bodoče odvisno, na kakšni kvali-
tativni stopnji jo bomo lahko rea-
lizirali ali uživali v od centra
odločanja oddaljenem domačem
kraju, je še dodal.
Majda FrIdI
OD TOD IN TAM
PTUJ • Nova pisarna DPM
Društvo prijateljev mladine Ptuj pripravlja v četrtek, 7. oktobra, slove-
snost, ki bo potekala pod kostanjem pred Novo KBM - Podružnica Ptuj,
Novi trg 1. Ze od 11. ure dopoldan bodo otroci na stojnici izdelovali
vetrnice. Po nastopu mladih flavtistk ptujske glasbene šole ob 12. uri va-
bijo na svečano otvoritev društvene pisarne, ki je v drugem nadstropju
stavbe Mestne hranilnice, Miklošičeva ulica 5.
Majda FridI
PTUJ # Hovi prostori tentra Sonieii
Minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop bo v torek, 12.
oktobra, ob 17. uri v ptujskem poslovnem centru Drava svečano odprl
nove prostore centra Sonček in enote varstvenega centra. Gre za izred-
no pomembno pridobitev Zveze društev za cerebralno paralizo Sloveni-
je in Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, o čemer bosta gostom
govorila tudi vodja centra Sonček v Ptuju Milan Klajnšek in predsednica
zveze Sonček Zora Tomič, trenutek pa bodo olepšali učenci glasbene
šole Ptuj.
-OM
SREDIŠČE OB DRAVI • JUitivno v mesec oiitoifer
Učenci in učitelji OŠ Središče ob Dravi bodo v četrtek in petek aktivno
sodelovali v okviru naravoslovnih dnevov. V petek ob 11. uri bodo rezul-
tate pestre dvodnevne dejavnosti predstavili javnosti. Gostje prireditve si
bodo lahko ogledali tudi razstavo nastalih izdelkov.
Majda FridI
PTUJ • Obisii učencev iz franidarta
v soboto 2. oktobra je prispelo v Ptuj 11 učencev slovenskega dopol-
nilnega pouka v Frankfurtu. V spremstvu neumorne učiteljice Mire Turk
so jih sprejeli na osnovni šoli Mladika, zatem pa so jih nastanili pri vrstni-
kih iz Ptuja in v ptujskem dijaškem domu. V ponedeljek so bili otroci
naših zdomcev na obisku v Ljubljani, kjer so si ogledali parlament,
prešernov spomenik in druge znamenitosti, popoldne pa so si ogledali
še Postojnsko jamo. Ta teden preživljajo med vrstniki na šoli Mladika,
kjer obiskujejo tudi pouk, jutri, v petek pa bodo odpotovali nazaj v Frank-
furt.
-OM
LENJUIT O Veierna šoia mariietinga in prodaje
Lenarška območna obrtna zbornica pripravlja skupaj z občino Lenart
in Gea Collegem iz Ljubljane večerno šolo marketinga in prodaje, na-
menjeno vsem, ki jih zanimajo sodobni pristopi trženja. Pričela se bo v
začetku novembra, trajala pa bo 14 večerov dvakrat tedensko. Dodatne
informacije so na voljo na Območni zbornici v Lenartu in Gea Collegeu,
prijave pa zbirajo vse do 29. oktobra. Obrtna zbornica v Lenartu krije
svojim članom, ki redno plačujejo članarino, del stroškov šolnine v zne-
sku 18 tisoč tolarjev.
AK
16
OO rOD f M TAM
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
PTUJ / PRENOVUENA KOTLOVNICA V KVEDROVI
Z mazuta na zemeliski plin
z jesenjo je prišlo hladnejše vreme in tega se zavedajo tudi v
Komunalnem podjetju Ptuj, kjer so že pripravljeni na novo ku-
rilno sezono. Letos jo bodo pričeli s pomembno ekološko pri-
dobitvijo, saj sta v ponedeljek ob 13. uri direktor Komunalnega
podjetja Ptuj Jože Cvetko in župan mestne občine Miroslav
Luci svečano odprla prenovljeno kotlovnico v Kvedrovi ulici 3
na Ptuju, kjer bodo odslej kurili le z zemeljskim plinom.
Celotna prenova kotlovnice in
preusmeritev z mazuta na plin je
veljala več kot 28 milijonov tolar-
jev; 20 odstotkov sredstev je zago-
tovil upravljavec, torej Komuna-
la, 80 odstotkov pa je kredit držav-
nega ekološkega razvojnega skla-
da za zmanjšanje onesnaževanja
zraka. Vse projekte so izdelali v
Projekti inženeringu Ptuj, glavni
izvajalec del je bila Energetika
Komunalnega podjetja Ptuj, elek-
troinstalacije je izdelalo podjetje
TAMES, plinski priključek pa
lu-adni koncesionar Adriaplin.
Energetske prenove in ekološke
izboljšave, ki pomeni boljšo kvali-
teto življenja vseh Ptujčanov, je
bil vesel tudi župan mestne
občine Miroslav Luci; pri tem je
izrazil veselje, ker to ne bo vpliva-
lo na povišanje cene ogrevanja.
Posebej se je zahvalil tudi pred-
stavnikom ekološkega razvojnega
sklada.
Z dvema plinskima pečema ozi-
roma nizkotemperatmmima top-
lovodnima kodoma z zmogljivost-
jo vsak po 575 kW bodo ogrevali
143 stanovanj, to je okoli 8.000
kvadratnih metrov stanovanjskih
površin. Med pozitivnimi učinki
je zagotovo na prvem mestu
manjše onesnaženje zraka, prihra-
nek pri vloženi energiji, sodobni
kotli imajo bistveno večje ener-
getske izkoristke, odpravljena je
potencialna nevarnost one-
snaženja tal iz dotrajanih cistern,
poleg tega pa lahko odslej opravl-
jajo meritve proizvedene in po-
rabljene energije za vsak posamez-
ni objekt.
Tudi ta prenovljena kotlovnica
je opremljena z daljinskim krmil-
jenjem in je računalniško vodena
iz energetskega centra v Rabelčji
vasi. Kot je povedal Jože Cvetko,
bo v mesecu in pol končana tudi
prenova kotlovnice na Rimski
ploščadi, kar pomeni novo eko-
loško kvaliteto, obenem pa bodo s
tem sklenili krog enotnega daljin-
skega krmiljenja ptujskih kotlov-
nic.
Darko Koporčič iz ekološkega
razvojnega sklada pa je med dru-
gim povedal, da so v 4 letih, odkar
sklad obstaja, kreditirali že več
kot 4.500 posameznikov in gospo-
dinjstev ter nekaj sto pravnih oseb
in drugih, ki so vlagali v okolju
prijaznejšo energijo, v sisteme za
ravnanje z odpadki ter v čiščenje
odpadnih voda ali odplak.
M. Ozmec
Jože Cvetko (drugi z desne) in Mirosiav Luci (tretji z desne)
ob odprtju prenovljene kotlovnice v Kvedrovi 3.
Foto: M. Ozmec
Slikar kruha in človečnosti
Zavod za kulturo v Slovenski Bistrici je z ureditvijo prostorov
za novo galerijo Grad v domačem gradu premagal celo vrsto
ovir pri dosedanjem ukvarjanju z likovno dejavnostjo in pri-
pravljanju vsakoletnih likovnih razstav. Izvrstne možnosti, ki
jih dajejo prostori galerije, pa odpirajo zavodu nove raz-
sežnosti za organizacijo uglednih likovnih prireditev. Nekaj
jih je že bilo, sedaj pa gosti galerija slikarja samouka Jožeta
Krambergerja iz Mozirja.
Jože Kramberger doživlja v Slo-
venski Bistrici neke vrste slikar-
ski krst. Kot sam pravi, ni še ni-
kjer, kljub temu da je doslej že
imel številne samostojne razstave,
svojih slik "postavljal na ogled" v
takšnem obsegu kot prav tukaj.
Tako je 40 njegovih del razstavlje-
nih na več kot 300 kvadratnih me-
trih razstavnih površin. Sama raz-
stava je zasnovana tako, da so po-
samezne celote stilsko, tematsko
in sporočilno zaokrožene. Vse so
sama olja - od portretov do
tihožitij in krajin.
Jože Kramberger, rojen pred 54
leti v bližini Lenarta v Slovenskih
goricah, je zgodaj okusil vso
trpkost življenja. Ko mu je komaj
12-letnemu umrla mama, je odšel
od doma, hitro odrasel ter pričel
skrbeti sam zase. Služil je pri raz-
nih kmetih, nato pa šel v uk za zi-
darja v Šoštanj. Kot sam pravi, je
svojo mladost preživel na
drvečem vlaku, kjer pa ni utegnil
zaužiti lepot okoli sebe. V začetku
svojega likovnega ustvarjanja, to
pa je že preko 30 let, se je pogosto
srečeval s težavami glede tehnike
in tudi tematike. Šele Karel
Pečko, slovenj egraški akademski
slikar, si je vzel več časa za Jožeta
in ga pri njegovih likovnih ust-
varjanjih mentorsko podprl.
Pričel je slikati spomine na svoja
otroška leta in doživetja, ki jih je
nosil v sebi. Vse to ga je vzpodbu-
jalo v nadaljnjemu delu. Po števil-
nih razstavah in priznanjih je bil
1987. leta sprejet v Društvo slo-
venskih likovnih umetnikov.
Razstavljene slike (so tudi na
prodaj) v bistriški galeriji si šte-
vilni obiskovalci ogledajo z zani-
manjem. So sicer podrejene čiste-
mu realizmu in mejijo na filigran-
sko posnemanje stanja predmetov
in narave. Zato ni čudno, da šte-
vilni obiskovalci povedo, kako je
njegov kruh takšen, da ga vonjajo
in obenem v ustih okušajo njego-
vo žlahtnost. Sploh pa je Jože
Kramberger slikar kruha ter
trdne in trpke človečnosti, slikar,
ki izhaja iz prvinskih instinktov
občutenja našega bivanja, iz
zemlje, kruha, temačne izbe s
prastaro kuhinjsko mizo. V vsem
pa je čutiti globoko prvinskost in
tragiko človeškega življenja. Člo-
vek ima občutek, da se je med sli-
kami Jožeta Krambergerja znašel
v etnološkem arhivu, kjer ima
dediščina izrazito prednost in kjer
se naravne znamenitosti kosajo s
kulturnimi dobrinami. Mimo bi
lahko njegovo likovno ustvarjanje
poimenovali kar etnolikarstvo.
Nekaj podobnega je o slikarju sa-
mouku napisal tudi Mario Berdič
v katalogu, ki je izšel pred dvema
letoma.
Kakorkoli že, razstava je nadvse
zanimiva in ljudje si jo ravno za-
radi avtorjeve značilne prvinskos-
ti občutenja našega bivanja radi
ogledujejo.
Vida Topolovec
Med štiridesetimi slikami Jožeta Krambergerja iz Mozirja, ki
razstavlja v novi slovenjebistriški galeriji, je tudi slika z nas-
lovom "Krušna mati"
PTUJ / ČETRTO LETO SOLE ZA TRETJE ZIVUENJSKO OBDOBJE
iudi med starejšimi
Pri Ljudski univerzi na Ptuju so pred skoraj štirimi leti
pričeli uvajati posebno vrsto izobraževalne dejavnosti - šolo za
tretje življenjsko obdobje, ki je namenjena aktivnim upoko-
jencem in upokojenkam na širšem ptujskem območju. V dose-
danjem ustvarjanju je šola pridobila številne nove dejavnosti
(sekcije) in pritegnila mnogo slušateljic (moški so redkeje) v
tej družbi, in pri LU so v okviru te šole ustanovili Društvo za
izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.
Predsednica društva, dosedanja
prizadevna slušatelj ica in koordi-
natorica Rozika Ojsteršek, je po-
vedala, da so društvo ustanovili
predvsem zato, da bi lahko samos-
tojno delovali, dobivali sredstva
za normalno delo in napredek,
predvsem pa, da bi se lahko v pri-
hodnje prijavljali tudi na razpise.
Sicer pa Ljudska imiverza kot ce-
lovita ustanova še naprej pokriva
stroške honorarnim sodelavcem
in predavateljem, slušateljem šole
za tretje življenjsko obdobje pa
celo šolsko leto nudi prostore. O]-
sterškova pove, da so začeli s 15
slušatelji, sedaj se lahko pohvalijo
z že več kot 100 člani, ki se po in-
teresu udeležujejo najrazličnejših
dejavnostih enkrat do dvakrat te-
densko.
»Lani smo zelo uspešno zakl-
jučili krožek aranžerstva, ki se bo
še nadaljeval, žal pa nam je
zmanjkalo financ za izdajo
brošiu-e pri krožku Kako so kuhale
in pekle naše babice. Zaključili smo
tudi krožek ročna dela nekoč in
danes, umetnostna zgodovina teče
že 4. leto, tudi skupina joge se bo
še naprej družila, osrednje mesto
v izobraževalnem programu pa
imajo tudi tuji jeziki in osnove
računalništva. Med članicami
smo tudi taki, ki se radi udeležuje-
mo izletov in pohodništva, te or-
ganiziramo celo leto, moram pa še
povedati, da smo uspešno izpeljali
tudi prtčavania Analize slikovnih
deL Z izrednim zanimanjem je
bila sprejeta še tematika o vzgoji
okrasnih rasdin v hiši in ob njej.
Iz izkušenj lahko povem, da je
največ zanimanja za aranžerstvo,
kulinariko, umetnostno zgodovi-
no, za vsa zdravstvena predavanja
in ne nazadnje tudi za izlete po
različnih koncih Slovenije.«
Z novim šolskim letom se
začenja tudi izobraževanje
slušateljev šole za tretje živl-
jenjsko obdobje; ti se bodo po po-
letnih počitnicah prvič srečali pri-
hodnji teden, 12. oktobra. Na LU
so pripravili osem osrednjih raz-
ličnih dejavnosti, znotraj vsake pa
se najde veliko možnosti izo-
braževanja in ustvarjanja, pravi
Ojsteršekova. Takrat bodo člani-
ce in člani izpolnili tudi anketne
lističe v zvezi z odločitvijo za po-
samezno obliko izobraževanja;
ponudba je zelo bogata in široka,
tako da se bo verjetno kar težo
odločiti. Univerza bo pripravila
delo v najrazličnejših sekcijh, od
izdelovanja ročnih del, do pleten-
ja, kleklanja, našivavanja - to delo
opravlja Marta Krivec, izletov in
pohodništva, za katere sksrbi
Božena Ribič, lunetnostno
izražanje uma in rok bo poslej vo-
dila nova sodelavka Anica Zupa-
nič, nadaljevali bodo lahko s pos-
likavo svile, stekla in najverjetne-
je tudi gline.
GLAVNA NIT -
SKRB ZA
ZDRAVJE
»v sklopu krožka ročnih del
bomo članice izdelovale drobne
izdelke, naučile pa naj bi se tudi
krojenja, šivanja in slikanja. V
sklopu tečajev, vezanih na kulina-
riko, bi želeli spoznati kakšne so
prednosti in možnosti kuhanja in
pečenja, če imaš za to na razpola-
go več časa, v načrtu pa imamo
dodati še praktično obliko kuhan-
ja skozi čas. Pri umetnostni zgo-
dovino želimo, da bi slušatelji pri-
dobili splošno znanje o umetnos-
ti. Dovolj bo časa za restavratorst-
vo, to je tudi ena letošnjih novos-
ti, pa za glasbo in glasbila, ki so
jih poznali nekoč in jih uporablja-
mo še danes. Želimo se kaj več
naučiti o fotografiranju in upora-
bi kamere, nadaljevali bomo z
aranžerstvom in se nekoliko bolj
posvetili pomenu suhega cvetja,
barvanju le-tega, barvnemu raz-
merju med suhimi cvetovi in o
okrasnih rasdinah nasploh ter o
njihovem sušenju. Tekel bo tečaj
računalništva, spoznavali bomo
internet, v Centru za samostojno
učenje na LU pa uvajamo poleg
angleščine in nemščine še učenje
francoščine in italijanščine ter
strojepisja. Radi se bolj posvetili
spoznavanju Slovenije skozi sliko,
ostajajo nam še izleti in pohodi-
Rada pa bi poudarila, da nam je
bila na naših skupnih srečanjih
glavna nit skrb za zdravje, saj smo
že poslušale predavanja o prehra-
ni, tekočini v telesu, psihičnih
procesih staranja in ohranjanju
moči, kako obvladovati stresni
konflikt, zaščita pred klopij
prehladna obolenja in cepljenja,
koža in sončenje v tretjem živl-
jenjskem obdobju, pa še bi lahko
naštevala. Zanimanja je vsako lelo
več. To me še posebej veseli, še
dosti bolj zadovoljni pa bi bili, če
bi se nam pridružilo nekaj vec
moških članov, ki jih vabimo, da
si skupaj z nami krajšajo ure
»brezdelja« po svojih domovih, ko
morda ne vedo kaj početi in ^
kom,« je še dodala Ojsterškova.
T. MohoriiO
DORNAVA / NOVI PROSTORI V OSNOVNI IN ZASEBNI
GLASBENI SOLI
Ik^nino uimKH šakke okolB
Pred kratkim sta se vodstvi
občine Dornava in mestne
občine Ptuj dogovorili o novi
ureditvi šolskega okoliša.
Tako bodo šolarji iz Spodnje-
ga Velovleka in Pacinja obi-
skovali šolo v Dornavi, iz dru-
gih krajev pa ptujske šole.
Doseženo soglasje o šolskem
okolišu je bilo zelo pomemb-
no za osnovno šolo dr. Franja
Žgeča, saj gradijo prizidek, v
katerem bodo telovadnica,
učilnica in nekateri
spremljajoči objekti in mi-
nistrstvo doslej zaradi neure-
jenih okolišev ni želelo
ničesar sofinancirati.
Kot nam je^ povedal dornavski
župan Franc Šegula, bodo stroški
prizidka znašali sto milijonov to-
larjev; doslej je vse financirala
občina Dornava. Po zadnjih dogo-
vorih na ministrstvu za šolstvo in
šport bodo Dornavčani za gradnjo
šole dobili osem milijonov v
letošnjem oktobru. Seveda pa bo
glavnina stroškov za prizidek k
osnovni šoli v Dornavi ostala na
bremenih občine.
V zasebni glasbeni šoli Noctur-
no v Dornavi, ki jo vodi Simona
Zgeč Veselic, pa so v letošnjih
počitnicah dogradili še nekaj so-
dobno opremljenih učilnic za
poučevanje glasbe, razširili kon-
certno sobo ter zgradili parkirne
prostore.
Marija Blodnjak
Učenci in učitelji OŠ Dornava težko pričakujejo prostore v
novem prizidku
Učenci zasebne glasbene šole Nocturno imajo zelo dobre
pogoje za pouk. Foto: Marija Blodnjak
20
ZANIMIVOSTI, RePOKTAZe
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
ORMOŽ / PRVI BOLŠJI SEJEM
Na graiskem dvonšiu so barantali
Ormoških gimnazijcev je letos že za štiri razrede. Tudi njihova
aktivnost in povezava z okoljem, v katerem živijo, bo v
letošnjem letu pustila močnejše sledi. Minulo soboto so na
grajskem dvorišču pripravili prvi "bolšji" sejem.
Trgovati so pričeli že ob 9. uri.
Na šestih stojnicah je do 12. ure
barantalo 18 spretnih trgovcev
ormoške gimnazije, pridružili pa
so se jim tudi osnovnošolci. Na ta
način so obuditi pristno sejemsko
vzdušje; to je potekalo ob glasbeni
spremljavi dveh dijakinj, ki sta
igrali na saksofon in kitaro. Na
stojnicah se je znašlo veliko
rabljenih, zanimivih in vseh dru-
gih predmetov, za katere so mladi
presodili, da so vredni trgovanja
in barantanja. Kot kupci ali gle-
dalci in sogovorniki na stojnici so
bili odrasli redki. Bolj ali monj so
trgovali dijaki ali učenci med
sabo. Najbolj so šle v promet po
ceni 300 tolarjev stare zgoščenke.
V procesu menjave pa so lastnike
uspešno menjale tudi kasete, ro-
lerji, plišaste igrače, učbeniki in
druge knjige.
Obisk je bil letos zaradi trgatve
nekoliko slabši, kot so pričakova-
li. Razmišljajo tudi, da se bodo
naslednjič preselili na lokacijo.
kjer je ob sobotah več ljudi.
Pobudo za prireditev, ki naj bi
postala tradicionalna, so obliko-
vali skupaj dijaki in profesorji
ormoške gimnazije. Ponovili jo
bodo že v juniju naslednjega leta,
ko pričakujejo večji obisk. Takrat
se bo verjetno tudi več trgovalo z
učbeniki.
Majda FridI
Prvi bolšji sejem v Ormožu je potekal na grajskem
dvorišču. Foto Hozyan
Na ormoški gimnaziji so bili aktivni tudi soboto
prej. 60 dijakov gimnazij iz Ptuja, Ljutomera in
Ormoža Je ustvarjalo na glasbenem, plesnem in li-
kovnem področju
PTUJ / TUDI JESENSKI CVETOVI SO LAHKO IZREDNO LEPI
Angelsiia trompeta z vet sfo tvetovi
Ljubitelji lepega cvetja in urejenega okolja so nas opozorili na
lepo ocvetličeno hišo Terezije Valentan v Šeronovi ulici (Budi-
na) v Ptuju.
Terezija nas je lepo sprejela in
povedala, da ima rada cvetje, od-
kar se zaveda. Na njenem dvo-
rišču, na oknih in balkonih raste-
jo številne cvetlice^ in skupaj
ustvarjajo pisan vrt. Še posebej je
v zadnjih letih ponosna na angels-
ko trompeto (dakturi), ki v enem
cvetenju zacveti kar s sto in več
cvetovi. V celem letu zacveti pet-
krat, zadnjič v tem mesecu. Naj-
lepši pogled ponuja zjutraj in
zvečer. Za angelsko trompeto se
zanima marsikdo, vsakomur po-
dari vršiček, naj tudi njega razve-
seljuje, kot razveseljuje njo, pravi.
Sicer pa so ljubitelji rož in vsega
lepega znani kot dobri ljudje.
Pisan vrt Terezije Valentan si
zasluži pozornost tudi s strani Tu-
rističnega društva Ptuj, ki vsako
leto deli priznanja za urejeno oko-
lje. Verjetno pa je takih vrtov še
veliko, le da so preveč skriti, ker
se ne nahajajo ob glavnih ulicah.
MG
Angelska trompeta Je tudi letos razveselila z mno-
gimi cvetovi. Foto: Črtomir Goznik
Nanesio
tete - sfric
v četrtek, 23. septembra, dan pred krajevnim praznikom KS Ivanjko-
vci, je stala na Svetinjah nasmejana kreatura, ki simbolizira jesen. He-
lena Kokot, zaposlena kot pomočnica vzgojiteljice v VVZ Ormož, jo j
vsako leto postavi ob vinski cesti v bližini domače hiše. Ponavadi ustva-
ri tetko jesen, letos pa je nastal kar stric v predpasniku in cel teden po-
nujal mimoidočim darove jeseni. Telo je tudi tokrat naredila iz ostan-
kov koruznih stebel, nasmejano glavo iz buče, postavo pa je dopolnila s
plodovi in sadeži jeseni: koruzo, sladkorno in rdečo peso, grozdjem, ja-
bolki, orehi... Ljudje so se ustavljali na lepi razgledni točki in občudo-
vali zanimivo stvaritev, ponujenega pa niso upali vzeti s sabo, je pove-
dala Helena Kokot, ki bo v naslednji jeseni naredila kar dve postavi,
žensko in moškega.
Majda FridI
TRZEC / ZNOVA TROFEJNA RIBA
24'kHogram''
ski amw
Z jesenjo se je pričela tudi sezo-
na trofejnega ribolova. V sredo,
29. septembra, kmalu po 10. uri se
je ribiška sreča nasmehnila pre-
kaljenemu ribiškemu mačku
Jožetu Božaku iz Markovcev 93 a,
ki je v jami Trčec po 15-minut-
nem boju in ob izdatni pomoči
gospodarja pododbora Antona
Hliša spravil na suho trofejnega
amurja.
Kar 24,5 kg je pokazala tehtnica.
od glave do repa so izmerili II7
cm, okrog ribe pa kar 75 cm. To je
že peta letošnja Božakova trofeja,
saj je na istem mestu ujel že 4 veli-
ke amurje, težke od 17 do 23 kg.
Še ribiška skrivnost: vse kapitalce
je spravil na suho z 0,50 mm naj-
Ionsko vrvico in trnkom št. 1, za
vabo pa vedno uporablja staro,
suho (nekuhano) koruzo.
-OM
Srečni ribič Jože Božak (desno) s trofejnim amur-
Jem; na levi gospodar ribiškega pododbora Jama
Tržeč Anton Hliš. Foto: M. Ozmec
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
21
pTUJ / PETI TRADICIONALNI JESENSKI ŽIVŽAV
i000 Otrok in odraslih na graiskem dvorišiu
pruštvo prijateljev mladine Ptuj je minulo nedeljo popoldan
ponovno pripravilo prireditev za otroke in odrasle. Tokrat se
je na grajskem dvorišču zbralo okoli 400 odraslih in 600 ot-
fok. ki so ob letu starejših in tednu otrok ustvarjali v skladu z
piotom prireditve: Babice in dedki se spominjajo.
Tudi tokratna prireditev je pote-
Icala v sodelovanju z ustanovami,
lii jim ni vseeno, kaj otroci
počnejo ob prostem času. Letos so
bili soorganizalorji vedno prisot-
na Center interesnih dejavnosti
Ptuj in Vrtec Ptuj, Dom upoko-
jencev in Pokrajinski muzej Ptuj.
Prireditev je potekala v sodelo-
vanju in prenašanju znanja najsta-
rejših na najmlajše. Zelo zanimiv
program delavnic so pripravili
prebivalci ptujskega Doma upo-
kojencev. Otroke so učili, kako so
včasih izdelovali punčke iz blaga,
kvačkali in pletli. Igrače so otroci
nekoč izdelovali kar sami. Pri tem
so si pomagali z različnimi mate-
riali. Prav so prišla lesena vreten-
ca, na katerih je zmanjkalo niti,
orehove lupinice, ostanki blaga in
drugi odpadni materiali. Vse to se
je na prireditvi dalo videti in na-
rediti. Otroci so z navdušenjem
krasili raedenjake in oblikovali
kvašeno testo, ki ga je bilo začuda
vedno več. Izdelovali so tudi
preprosta glasbila - zvočila.
85-letna Marija Žnidarič, ki živi
v Domu upokojencev je izdelovala
punčke iz blaga. Povedala je, da
ima rada male otroke in jim z ve-
seljem pomaga.
Ob mizah ustvarjalnih delavnic,
ki so jih pripravile vzgojiteljice
ptujskega vrtca, je bila tokrat veli-
ka gneča. Otroci so v vrsti čakali,
da so si lahko naredili okrasne
predmete in obeske iz koruze,
fižola in drugega semenja. Izdelo-
vali so tudi družabne igre iz na-
ravnih materialov. Tradicionalno
srečni in umazani v veselje staršev
/la so bili ob gnetenju gline.
Člani društva, ki ob pripravi pri-
reditev vedno poudarjajo ustvar-
jalnost otrok, so tudi sami pripra-
vili vrsto delavnic. Predvsem
očetje so bili tisti, ki so imeli veli-
ko veselje ob trebljenju ter izrezo-
vanju buč. Ko so zvečer prižgali
svečke, pa so ob nasmejanih in
razsvetljenih bučah bili veseli
tudi otroci. Lične so bile gospo-
dične - "pupike" iz koruznega
ličja. Zanimivo pa je bilo opazova-
ti tudi klekljarice pri nastajanju
zračnih čipk. Predvsem deklice so
si tokrat nakit izdelale tako, kot so
to počeli nekoč, kar same. V peda-
goški sobi Pokrajinskega muzeja
pa so pripravili delavnico tkanja,
ki otroke vedno znova navduši.
Pod strokovnim vodstsvom mu-
zejske pedagoginje so si starši in
otroci lahko ogledali tudi glas-
beno zbirko.
SPREMLJEVALNE
PRIREDITVE
Ansambel Kurja koža ni bil to-
krat prvič na prireditvi. Kar tri-
krat so zaigrali na ljudske instru-
mente. Ko niso igrali, pa so otro-
kom predstavljali, kako se izvablja
zvog iz rogov, trstenk, žvegle in
drugih piščali in zvočil. Nav-
dušila je tudi gledališka predstava
Kljukec in Pavliha gledališča
Unikat iz Ljubljane.
Na spodnjem grajskem dvorišču
so bili razstavljeni stari avtomobi-
li in motorji. Pripeljali so jih po-
nosni lastniki, ki so v Kidričevem
pravkar ustanovili Klub oldtimer-
jev.
Tudi tokrat je bilo poskrbljeno,
da otroci niso bih lačni in žejni.
Jabolka in kostanji ter tradicio-
nalni sok Orinoko so bili na
razpolago vsem. Otroci so imeli
prost vstop, vstopnina 400 tolar-
jev, ki so jo plačali odrasli, pa je
bila namenjena za pokritje
stroškov ustvarjalnih delavnic.
ANKETA MED
OBISKOVALCI
PRIREDITVE
o tem, kako so doživljali prire-
ditev, pa smo povprašali tudi obis-
kovalce.
Oskar Korošec, star 6 let, je po-
vedal, da je naredil bučo iz ko-
renčka, koruze, zobotrebcev in
čebule. Ko smo se pogovarjali, se
še ni odločil, s katero od delvnic
bo nadaljeval svoje ustvarjanje.
Njegov oče Andrej, ki je bil s sin-
om tokrat prvič na prireditvi, je
povedal, da je sin ponavadi na
živžavu z mamo. Najzanimivejše
se mu je zdelo oblikovanje s pri-
delki iz njive ter oblikovanje z gli-
no. V preteklosti pa so se mu na-
jbolj vtisnile v spomin viteške
igre.
Šestletna Ana Auer, ki ji je oče
Beno izrezoval bučo, je povedala,
da ji bo ati iz buče naredil "takega
duheca".  V buči,  ki  jo bodo
mogoče postavili na okno, bodo
zvečer prižgali svečo. Oče je pove-
dal, da vsako leto pridejo na
tovrstno prireditev, ki je tudi
vsebinsko dobro pripravljena.
Všeč mu je, da nastajajo izdelki ob
sodelovanju staršev in otrok.
Pogrešal pa je palačinke.
Inga Korunič, ki je bila na pri-
reditvi s hčerko Evo, je dejala, da
otroci radi pridejo na živžav, kjer
je vedno veliko raznolikega doga-
janja. Dobro se ji zdi, da je prire-
ditev na prostem ter da so otroci
ves čas animirani, kar ni običajno
na podobnih prireditvah, kjer so
otroci pogosto zgolj opazovalci
dogajanja. Prireditev pa je tudi
priložnost za druženje s prijatelji.
Očetu Francu so bili všeč pečeni
kostanji. Izmed jesenskih živ-
žavov pa se mu je najbolj vtisnil v
spomin "grajski".
Saša Šuligoj, ki je dopolnila 6
let, je povedala, da je okrasila kek-
se in naredila srček, na katerega je
zalepila koruzo in fižol. V rokah je
držala lutko, za katero je poveda-
la, da je narejena iz koruznega
storža in blaga. Taka lutka iz sta-
rih časov se v trgovini ne da kupi-
ti.
Blaž Bigec je star 4 leta. Našli
smo ga ob stojnici s trstenkami,
žveglo, rogom in drugimi piščal-
kami in zvočili. Povedal je, da mu
je najbolj všeč raglja. Okoli vratu
je imel verižico, ki jo je naredil,
kot je povedal, iz koruze, ka-
menčkov in drobnih koščic, ki jih
je zalepil na karton.
Za izjavo pa smo poprosili tudi
direktorja ptujskega Gledališča
Sama Strelca: "V redu se mi zdi,
da se organizirajo tudi prireditve
za otroke. Tega je na Ptuju še pre-
malo. To, da so prireditve za otro-
ke vedno polne, tudi tiste v gleda-
lišču, je verjetno dokaz, da je
potrebno narediti zanje še več.
Tako dobro organizirana priredi-
tev, kot je današnja, je verjetno
prava pot. Sodelovanje gledališča
z DPM že sedaj dobro poteka,
predvsem v okviru decembrskih
prireditev, ki jih bo potrebno še
dopolniti v količinskem in kvali-
tativnem smislu. Otroci so vedno
zahtevnejši, bolj kritični in stvari
zanje nikoli niso dovolj dobre.
Imajo pa pravico do kvalitetnih
prireditev. V gledališču smo
pričeli vsako prvo soboto v me-
secu lutkovni abonma, ki je zelo
odmeven in dobro obiskan. Me-
nim, da smo v preteklosti za otro-
ke na Ptuju premalo naredili in
nas čaka še veliko dela."
Tradicionalni, že peti jesenski
živžav se je torej uspešno končal.
Otroci in odrasli so ustvarjali vse
do mraka, čeravno so organizator-
ji predvidevali, da se bo prireditev
končala že ob 18. uri. Generalni
sponzor prireditve je bila Zavaro-
valnica Triglav, d.d. Prireditev so
omogočili tudi Komunalno
podjetje Ptuj, Orinoko, Čisto mes-
to. Kmetijski kombinat Ptuj,
Ptujske vedute in Radio-Tednik.
Društvo prijateljev mladine Ptuj
pa vas vabi na ponovno snidenje v
četrtek, 7. oktobra. Po krajši slo-
vesnosti pod kostanjem pred
Novo Kreditno banko Maribor ob
12. uri vas vabijo na ogled novo
pridobljene pisarne v 2. nadstrop-
ju zgradbe Mestne hranilnice na
Miklošičevi ulici 5.
Foto in tekst:
Majda FridI
Oskar je takole 'opremil'
bučo
Marija iz Doma upokojencev je z veseljem pokazala otrokom,
kako so včasih izdelovali "pupike"
Saša s punčko iz cunj in ok-
raski
Anin oče se je buče lotil z
nožem
Blaža so pritegnila različna glasbila in zvočila, ki so jih
predstavili člani ansambla Kurja koža
PTUJ / OB 130-LETNICI GIMNAZIJE
Literarni veieri gimnaziiiev
Ljudje smo kot majhne pike, ki so bile ustvarjene z namenom.
Potovati na krilih vsakdanjosti in iskati njeno resnico na še
neznanih poteh. Ali pa smo bili ustvarjeni zato, da nas nekoč
veter razpiha po nebu, medtem ko pronicamo svetlobo
tisočerih nežnih utrinkov notranjosti naših jazov. In na teh po-
teh se rojevajo pesmi. Povezujejo se besede, ki rišejo prozorno
žalost ali pa preprosto srečo. Oblikuje se neskončno vesolje.
Skozi njegovo brezno padamo in brez nas je ta prostor le
majhen nič v univerzumu velikega ...
Že lep čas družno ustvarja
majhna skupina gimnazijcev. V
njej se občutja zlivajo v realnost.
Utrujene sanje, hrepenenje gradi-
jo svet doživetega. Skupaj iščemo
poti, skrite pred nami, ovite v
temo prihodnosti. Laže nam je, ko
bremena vsakdanje turobnosti zli-
jemo na papir.
Poeziji pravzaprav ni konca, je
rojstvo začetka, je del poti na po-
tovanju brezmejno lepega. In prav
v poeziji je magično to, da je čudo-
vito vsakdanje, da je smiselno vse,
kar opazuješ s smislom. Da je lepo
vse, kar gledaš in poslušaš z lju-
beznijo. Tako kot ljubezen je tudi
pesništvo eno in isto: želja izraziti
se.
Najdite sebe v nas, poiščite ne-
navadno v preprostem, podoživite
morda že nekoč doživeto. Pesmi
so samo misli majhnih življenj, pa
vendar so ta življenja utrinki veli-
kih ljudi. Vljudno vabljeni na
predstavitev novejše literarne
ustvarjalnosti ptujskih gimnazi-
jcev, ki bo v stari steldarski de-
lavnici v četrtek, 14. oktobra, ob
19. uri.
JIH POZNAMO?
Profesorica Marija Holc je o po-
eziji dijakov takole razmišljala:
"Z obveznostmi prenapolnjen
vsakdanjik nam je velikokrat
dobrodošel izgovor, da se vse
manj posvečamo razmišljanju o
sebi, da namesto iskanja in lastnih
odgovorov vse bolj nekritično
sprejemamo tuje misli in
prepričanja. Zatrdno vemo, da so
sinonimi za mladost
brezskrbnost, lahkotnost in
neobremenjenost. Toda srečanje z
mladimi in njihovim ustvarjan-
jem nas prepriča, da se vnovič mo-
timo.
Poezija in proza ptujskih gimna-
zijcev, ki smo jima prisluhnili na
literarnem večeru 30. septembra,
sta presenetljivi. Čeprav nekate-
rim delom ni mogoče prikriti
začetništva, smo slišali tudi nekaj
drznejših in prepričljivejših stva-
ritev, ki sta jih odlikovali temats-
ka in oblikovna raznolikost. Mo-
tiv stalnica je motiv hrepenenja
to se druži z željo po dežju in
očiščenju. Po očiščenju sveta stva-
ri in ljudi, ki gradijo svojo masko
že vse življenje. Tudi če nasprotje
med videzom in resnico ne boli in
si na vrhu stolpa življenja, bi ven-
darle rad videl, kaj je spodaj. Če si
visoko, je zgodovina videti prav
zabavna in smrt regratove lučke
zgolj kot zapis iz črne kronike. A
na koncu ti ostane jaz, jaz in jaz, še
vedno jaz, samoten potohodec, ki
zarjuje, naj si nihče ne drzne
prečkati njegove prehojene poti.
V poeziji dijakov torej najdeva-
mo tudi vprašanja in misli, ki
sežejo do konca (neskončnosti). To
pa je veliko."
Stanka Letonja
22
lA KRATEK CAS
Četrtek, 7. oktober 1999 - TEDNIK
Info -
glasbene novice!
Jesen je letni čas, ko nas narava
nagradi s svojimi plodovi. Glasbe-
niki pa ponujajo svoje plodove -
pesmi vse leto; nekatere so nam
všeč, druge preprosto ne.
Avstralski duet SAVAGE GARDEN je
ime dobil po istoimenskem romanu
pisateljice Anne Rice. Darren Hayes
in Daniel Jones sta vnovič na poho-
du z navdušujočo balado I KNEW I
LOVED YOU ki ima
iskreno ljubezensko besedilo.
JORDAN KNIGHT je bil nekoč velika
zvezda skupine New Kids on the
Black. Na solo pot je pevec zavil s
komadom Give it to me, ki je prišel
do 10. mesta aktualne lestvice v
ZDA. Bolj zrel gospod KNIGHT tudi
glasbeno dozoreva z delno ukrade-
nimi in delno prirejenim besedilom
pevca Princa v skladbi I COULD NE-
VER TAKE THE PLAČE OF YOUR
MAN ki ima popolnoma
novo pomirjajoče melodijo.
Britanski pevec JOE COCKER se je
rodil 20. maja 1944.55-letni as pre-
peva realno življenjsko pop/rock
temo DIFFERENT ROADS ki
jo najdete na zgoščenki No Ordinary
World.
Ameriška pevka TORI AMOS je leta
1987 podpisala pogodbo z založbo
Atlantic in izdala slab soft-metal al-
bum Y Kant Tori Read? Pravi uspeh
doživi leta 1992 z albumom Little
Earthguakes in kritiki jo primerjajo s
Kate Bush in Joni Mitchell. Tori je z
novega labuma To Venus and Back
izdala dve neizraziti baladi: v ZDA
pesem BLISS medtem ko je
v Evropi izšla pesem GLORV OF
THE 80's
Kanadska soul pevka DEBORAH
COX je k sodelovanju povabila pev-
ca skupine NEXT po imenu R.L. in
skupaj prepevata sproščujočo soul
pesem WE CAN'T BE FRIENDS
V Nemčiji pa je že nekaj
časa zelo popularen najstniški idol
CHRISTIAN WUNDERLICH, ki je v
duet povabil simpatično KRISTIN
HALL, da sta zapela klasično čudo-
vito pop/rock balado FOREVER TO-
NIGHT ki sta jo v origina-
lu zapela Peter Cetera & Crystal Ber-
nard.
Britanski pevec GARV BARLOVV se
je rodil 20. januarja 1971 in pevsko
pot začel pri skupini Take That.
GARV izdaja novo popevko FOR
ALL THAT YOU WANT s
katero želi popraviti velik neuspeh
svojega zadnjega single Stronger.
Jamajški pevec SHAGGV je leta
1992 zaslovel z regi priredbo koma-
da Oh Carolina, medtem ko je nje-
gov največji hit komad Boom-bas-
tic. Regi pevec preseneča v atraktiv-
nem komadu HOPE ki je
lahkotna mešanica regija, r&b-ja in
popa.
VVARREN G., ameriški raper, je s
komadom Regulate, vpeljal novi
tako imenovani G-tunk glasbeni stil.
Raper gosti v komadu I WANT IT
ALL priznano rap skupino
Mack 10. Pri G-funku gre za popol-
no neiznajdljivost, saj so si vsi ko-
madi preveč podobni.
MARC ANTHONVje kralj salse in
fant, ki naj bi šel po stopinjah Ricky-
ja Martina in Enrigueja Iglesiasa.
MARC bo gotovo navdušil ženske z
vročim komadom INEED TO KNOW
ki vsebuje vroče salsa rit-
me, pomešane s sodobno plesno
glasbo.
Britansko skupino FAITHLESS ses-
tavljajo Lol, DJ Bister Bliss, James
Cotto in Maxi Jazz. Kvartet izdaja
dvojno A-stran male plošče s
tipičnim beat komadom WHY GO
in super presenečanjem v
komadu IF LOVING VOU IS VVRONG
ki temelji na klasičnem
spektru instrumentov ter je zares
super trip-hop komad.
Britansko skupino S CLUB 7 je med
popularne zaneslo s pop limonado
Bring it AH Back. Skupina vas v svo-
jem novem komadu S CLUB PARTY
vabi na zabavo, ki je v tem
komadu obarvana v čisti pop z malo
funkyja.
Babica TINATURNER se je rodila
26. novembra 1938 s pravim ime-
nom Ana May Buliock. TINA stopa
po stopinjah pevke Cher, saj sode-
luje z isto produkcijsko ekipo produ-
centov v fantastičnem plesnem ko-
madu WHEN THE HEARTACHE IS
OVER ki ima ob
odličnem ritmu tudi odlično, iz živl-
jenja vzeto nekoliko žalostno ljube-
zensko besedilo.
David Breznik
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnica, vpišite odgovor,
in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika
Ennone Merkurja Ruj podarili zgoščenko.
Da 80 bili pred štirinajstimi dnevi na fotografiji California, je ugani-
la Nada Pemek, Pobrežie 162, Videm pri Ruiu. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 14. oktobra.
1. Larger than Life
- BACKSTREET BOYS
2. (You Drive me)
Crazy - BRITNEV
SPEARS
3. Genie in a Bottle
- CHRISTINA
AGUILERA
4. Blue (Da Ba Dee)
-EIFFEL 65
5. Heartbreaker
- MARIAH CAREY &
JAYZ.
6. Unpretty - TLC
7. I Saved the World
Today
- EURVTHMICS
8. Burning Down the
House -TOMJOHNS
&THECARDIGANS
9. She's Ali I Ever Had
- RICKY MARTIN
10. Man! I Feel Like a
Woman
-SHANIATVVAIN
Lestvico  POPIMJUR-
NiH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem sporedu radia Ruj.
(s>l\llladi dopisniki
DNEVNIK ŠOLE v
NARAVI
v ponedeljek, 13. septembra,
smo se učenci 6. razreda odpra-
vili v šolo v naravi v Kranjsko
Goro. Ko smo prišli tja, smo se
po štirje namestili v sobe. Po
malici smo se s kolesi odpeljali
na krajši izlet. Vrnili smo se do
kosila. Po kosilu smo imeli pol
ure prosto, potem pa smo se
učili postavljati šotore. Ko smo
šotore pospravili, smo šli k
večerji, po večerji pa spat.
V torek po zajtrku smo se v je-
dilnici pogovarjali o padavinah,
oblakih in živalih. Potem smo
do kosila hodili po Triglavskem
narodnem parku. Do večerje
smo ponavljali snov, potem pa
šh v mesto.
V sredo smo odšli k jezeru in
reki ter merili temperaturo, kal-
nost in hitrost vode. Po kosilu
smo si vse to zapisali in snov po-
novili. Po večerji smo si pripo-
vedovali šale.
V četrtek smo šli na dolg po-
hod. Do kosila smo bili nazaj.
Po kosilu smo šli v gozd, kjer
smo raziskovali in iskali, kar
nam je določila vodnica. Po
večerji smo se zabavali ob plesu.
V petek smo po malici streljali
z loki. Do kosila smo se naučili
streljati in smo potem tekmova-
li ena ekipa proti drugi. Po kosi-
lu smo organizirali še tekmo-
vanje posameznikov in dobili
zmagovalca. Po vsem tem smo si
spakirali potovalke, jih odnesli
na avtobus, se poslovili od vod-
nikov in delavcev ter se odpelja-
li proti domu. Tako je minila
zanimiva jesenska šola v naravi.
Jernej Smigoc, 6. r.,
OŠ Leskovec
BILA SEM V TRGATVI
Pri dedku in babici smo vsi,
tudi otroci, trgali grozdje. Jaz
sem nosila majhno Mihovo
brento. Bilo je zelo strmo. Ko
smo se vrnili domov, smo šli sti-
skat grozdje. Tam se je pridružil
tudi Miha. Zunaj smo pekli kos-
tanje. Na travniku sva z Mihom
balinala, se lovila in skrivala.
Domov smo se vrnili ob 11.30
uri. Ko smo prišli domov, smo
se umili in šli spat. Drugi dan
smo spet šli v trgatev k sestrični
in bratrancu. Tam smo nabirali
kostanje. '
Barbara BeUak, 3. c,
OS Gorišnica
MOJA MAMA
Moji mami je ime Slavica. Ro-
dila se je v Veščici, saj takrat še
ni bilo takih bolnišnic, kot jih
imamo danes. Ko sem žalostna
in nesrečna, me vedno stisne k
sebi in me potolaži. Ko je kaj
veselega, se nasmehne ter pove
kakšno šalo. Moja mama hodi v
službo, in sicer v Ormož, kjer
uči slovenski jezik in dela v
knjižnici. Tam je glavna. Sama
je ponosna, ker lahko hkrati
opravlja dve deli. Kadar ji po-
vem, da sem opravila delo, ki mi
ga je naročila, se razveseli, saj ji
to veliko pomeni. Ko mi mama
reče, naj grem ven, jo vedno
vprašam, ali ima še kakšno delo
za mene. Moja mama je ljubeča,
vesela in delovna ženska.
Urška Sajnovič, 3. r.,
05 Ivanjkovci
RADA TE IMAM
Rada te imam
kakor zarjo vrh planin,
kakor pomlad, sonca polno,
kako rožo iz dolin.
Rada te imam,
kakor bele snežinke,
ki padajo z neba
in poletavajo na tla.
Rada te imam,
a ne vem,
kako naj dokažem,
upam, da dovolj bo,
če ti rečem le to!
Anita Bubnjar, 4. b,
OS Hajdina
OTROKOVE PRAVICE:
PRAVICA DO DRUŽINE
Besedne zveze "brez družine"
ne razumem povsem, saj imam
mamico in atija. Ne vem, kaj to
v resnici pomeni, vem pa, da po-
meni veliko, saj poznam več
otrok, ki živijo namesto pri
svojih starših pri rejnikih. Ni-
majo svojih staršev, zato zanje
skrbijo drugi. Živim s sosedi, ki
nimajo svojih otrok, zato pa
imajo in so imeli veliko otrok v
reji. Nekateri so pri njih odrasli
in ostali kot člani družine, neka-
teri pa so se vrnili k svojim so-
rodnikom. Nekega dne so jim
pripeljali Marijico. Nje se še
najbolj spominjam, saj je bila le
kakšno leto starejša od mene.
Na prvi pogled bi rekel, da je
bila takšna kot vsi otroci, le jo-
kala je več od mene. Nikoli ni
povedala, zakaj joče, misHm pa,
da je jokala za svojo mamo. Ni-
sem je razumela, zakaj je kar na-
prej jokala, saj se mi ni zdelo
tako hudo, če nima mame. Daja-
li so ji vse, kar je potrebovala.
Čeprav so se trudili, ji niso mo-
gli nadomestiti staršev. Sedaj
razumem, da je ni nihče vedel
potolažiti, ko jo je bolelo pri
srcu. Ni bilo mehke mamine
roke, ki bi jo pobožala, ko je jo-
kala, ko jo je kdo prizadel, ko se
ji je zgodilo kaj hudega. Sedaj
razumem, česa ni imela: svoje
mame in očeta, ki bi ji dajala
ljubezen, katero potrebuje vsak
od nas.
Na svetu živi preveč takšnih
otrok, ki ne poznajo svojih mam
in očetov, da bi jih tolažili in jih
imeli radi. Zato sem vesela, da
imam svoje starše. A ta pravica
ni bila in ne bo nikoli dana
vsem otrokom tega sveta.
Tamara Fistravec, 6. a,
OS Gorišnica
SEMMETUUČICA
Letela sem visoko nad nebom.
Vsi so gledali moje lepo bleščeče
pisano krilce. Začel je padati
dež. Hitro sem odletela pod lep
list. Počakala sem, da je dež ne-
hal padati. Odletela sem domov.
"Mama, zakaj si me zbudila?
Tako lepo sem sanjala!" "V šolo
moraš, ljubica."
Dalea, 1. a,
OS Ivanjkovci
DEDEK Ml JE
PRIPOVEDOVAL
Nekega jutra sva se z dedkom
vsedla za mizo. Prosil sem ga,
naj mi pove nekaj zgodb iz svo-
jega otroštva. Začel je pripove-
dovati.
"Ko sem se nekega jesenskega
jutra zbudil, sem odšel v hlev
nahranit konje in prašiče. Po
opravljenem delu sem odšel po
vprego in vpregel svojega konja.
Ime mu je bilo Silo. Odjahal
sem v mlin, da zdrobim moko.
Ko je mlinar drobil moko, sem
opral svojega konja v bližnjem
jezeru. Bil je zelo lep. Nenado-
ma me je poklical mlinar in re-
kel, da je moka zmleta. Skupaj
sva naložila moko v voz. Odpra-
vil sem se domov. Ko sem
prišel, sem zagledal svoje prija-
telje in konja prepustil očetu, da
ga je izpregel in odpeljal v hlev.
Odšel sem k prijateljem.
Vprašali so me, če bi šel po kon-
ja, da bi ga jahali. Privolil sem
in stekel v hlev po konja. Skupaj
sva prišla iz hleva. Fantje so
začeli kričati od veselja. Bili
smo štirje. Vsi smo se vzpeli na
konja in odjahali proti gozdu.
Ob gozdu je tekel potoček, ki
smo ga imenovali Struga. V
Strugi smo videli staro kočijo.
Vsi po vrsti smo skočili s konja
in stopili v potok. Vlekli smo in
vlekli. Minilo je že kar nekaj
časa, preden smo izvlekli kočijo.
Vpregli smo Sila in jaz sem ga
rahlo udaril. Konj je začel teči.
Ker sem bil najhitrejši, sem prvi
pritekel do konja. Naenkrat se
mi je spodrsnilo in sem padel.
Preko nosu mi je zapeljala
kočija. Grozno sem zakričal
Prijatelji so prišli do mene, me
dvignili, nato smo skupaj stekli
domov. Ko me je mama videla,
me je odpeljala k zdravniku.
Zdravnik mi je v nos natlačil
dva metra vate in komaj tedaj se
mi je krvavitev ustavila.
Ta dan sem si tako zapomnil)
da mi je žal, da sem to kočijo
sploh videl. Vesel pa sem, ker
mi dogodek ni pustil hujših
posledic."
Matija Berič, 6. c,
OŠ Olge Meglic, Ptuj
LUJZEK
Dober den vsaki deri! Ježeš,
čista sen doj sprešani. Še dobro,
ke mi tudi gnes, v pondelek,
strtega oktobra, ne treba iti v
gorice, saj dežek žemljico
zalevle. Z Mico sma grozdeke v
sodčke spravla. Mošta glih neje
dosti bilo, je pa tak sladek, ke bi
ga še engeli pili, če bi vusteke
meli. Je pa toti mlodi mošt tudi
precik nevarne zadeve za tisto le-
tanje na tisto mesto, kom še ce-
sari peš hodijo. Saj vete, kak
poje ena štora pesmica: "Pa je
priša prdec vroči in mi župa v
hlače poči..." Malo se grdo čuje,
samo tak pač je na totem puk-
lastem sveti in je hujdo, če je
premalo ali pa preveč vina v
kleti.
Ja, v zvezi s trgatvijo vam
moren še to povedati, da bo naš
sosid Juža meja letos vino pozne
trgatve, saj so začeli v nedelo
kumer ob štirih popodne grozdje
trgati. Reka je, da vino puna v
buteljke in na etikete napisa:
kindermaher namesto viagre.
Bomo vidli, so rekli slepi.
Gnes sma mislila z Mico do
kunca koruzo pospraviti in
oroča naročiti, saj bo trebalo
pšeničko vsejati, ke bomo lehko
tudi v drugi polovici drugega
leta kruheca papali. Smo na
pragi drugega tisočletja in pre-
roki pravijo, da se nam nič do-
brega ne obeta. Poplave, potresi
in drugi stresi se že tak po sveti
vrstijo, kak da bi resen misla biti
kunec sveta. Na žalost ali pa na
veselje mi ne vemo vnaprej, saj
te živleje sploh ne bi bila
zanimiva. Ko se rodimo,
začnemo vmirati. Rojstvo je
začetek kunca, smrt pa kunec
začetka. To so krute življenjske
resnice, ki se jih ne do spreml-
jati.
Pa naj bo zadosti tate fi-
zalofije. Z Dajčlanda je pisala
hčer Jula in se nama toži, da
tudi Nemčija več neje tisto, kaj je
bila. Ogromno ljudi je brez dela
in ausleiuleri še posebni žmetno
delo dobijo. Cajti se pač spreml-
jajo. Tudi Slovenci več ne zbi-
ramo mark, kak se je to dogajalo
pred desetimi in več leti.
Te pa srečna! Vas lepo po-
davljam. LUJZEK
f EDNIK - Četrtek, 7. oktober 1999
ŠPORT

športne novice
KIKBOKS •
Nadja Šibila tretja na svetu
V Madridu je konec preteklega tedna potekalo
svetovno prvenstvo organizacije lAKSA v kikbok-
su. Nastopilo je 372 tekmovalcev iz 33 držav, iz
Slovenije 8 tekmovalcev in 3 tekmovalke.
Največji uspeh je dosegel Klemen Buzina ki je v
kategoriji do 60 kg izgubil šele v finalu in tako
osvDJil odlično 2. mesto. Drugo medaljo za Slove-
nijo pa je osvojila Ptujčanka Nadja Šibila v kate-
goriji nad 65 kg, ki je po dveh uspešnih nastopih v
polfinalu izgubila in osvojila 3. mesto in bronasto
medaljo. Peta mesta so po zmagah v četrtfmalih
os\ ojili Branko Fidler do 75 kg in Danilo Korotaj
do 60 kg v disciplini light kontakt ter Brigita Ple-
menitaš do 55 kg v semi kontaktu.
Milan Krajnc Pavlica
KUNG FU •
Dve medalji za Slovenijo
V madžarskem glavnem mestu Budimpešti je po-
tekalo 7. svetovno prvenstvu v kung fiiju, ki se ga
je udeležilo več kot 100 tekmovalcev iz 70 držav,
med njimi pet slovenskih reprezentantov.
Drugo mesto je osvojil član ptujskega kluba Da-
nijel Marhoid v kategoriji do 85 kilogramov. Da-
mir Hasanagič /do 80 kg/ je izpadel v četrtfinalu
in osvojil četrto mesto. I>ugo slovensko medaljo,
bronasto, je osvojil madžarski tekmovalec, ki je
nastopil za barve Slovenije, JViiko Andraš v kate-
goriji nad 95 kilogramov. Trener slovenske repre-
zentance Ptujčan Milan Prosenica je bil z nastopi
slovenskih reprezentantov zelo zadovoljen.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA •
Prvo mestu Marselu
ženski odbojkarski klub Marsel iz Ptuja je bil
organizator 4. odbojkarskega turnirja za pokal
mestne občine Ptuj, ki so se ga udeležile tri ekipe:
domači Marsel, Infond Branik II in Formis Bell.
Po pričakovanjih je prvo mesto brez izgubljenega
niza osvojila ekipa Marsela. Rezultati: Marsel -
Formis Bell 3:0, Infond Branik II - Formis Bell
2:1, Marsel - Infond Branik II 3:0. Vrstni red: 1.
Marsel, 2. Infond Branik II, 3. Formis Bell. Zma-
govalna ekipa Marsela je nastopila v sestavi: I^s-
toslemškova, Terbučevg, Krebsova, Blažičeva,
Mohorkova, Vindiševa, Seroneva, Frumnova.
Danilo Klajnšek
KOŠARKA •
Kadeti tudi v tretje
Niz zmag pri kadetih KK Ptuj se nadaljuje. Tret-
jo zaporedno zmago v 2. SKL vzhod so si zagotovi-
li v soboto, 2. oktobra, v dvorani Mladika, ko so se
pomerili z gosti iz Ljutomera. Rezultat srečanja je
bil 103:55 (47:25). Tokrat so ^adi odsotnosti tre-
nerja ptujskih kadetov T. Žmauca zaigrali pod
vodstvom trenerja mladincev B. Bedenika, ki je
ekipo prav tako uspešno vodil. V postavi IvJEC Ptuj
so bili: Peter (0), Horvat (24), Požgai (8), Šmigoc
(3), Štumergar (22), Štiunberger (18), Gabrovec
(0), S. Kralj (6), Bedenik (8), Ačimovič (1), Ferme
(11), Peternik (2). Naslednja tekma na Ptuju bo 23.
oktobra.
Timotej Peternik
MALI NOGOMET •
2. SLMN vzhod
, Rezultati 2. kroga: Slovenske Gorice - Mizarstvo
Širovnik 5:5; Marco Polo - Pušenci 2:3; Križevci -
Valšped 3:1; Draža vas - Dobovec 2:1; Oplotnica -
Vitomarci fetlja 4:4. Vrstni red po dveh kolih: 1.
Mizarstvo Sirovnikm, 2. Draža vas, 3. Križevci, 4.
Mak, 5. Pušenci, 6. Oplotnica, 7. Dobovec, 8.
Valšped, 9. Vitomarci Petlja, 10. Slovenske gorice,
11. Marco Polo.
NOGOMET
2. SLOVENSKA UGA
Rezultati tekem 9. kroga: Elan - ČrenšovcJ 2:0,
Železničar - Živila Triglav 3:0, Aluminij - Šentjur 3:0,
Nafta - Jadran Šepič 2:2, Koper - Avtoplus Korte 4:0,
Tabor - Drava 2:1, Esotech Šmartno - Montavar Ro-
goza 1:2, Zagorje - Ivančna Gorica 3:1.
1. TABOR 9   7   1     1     22:4    22
2. ELAN 9 7 1 1 20:7 22
S.KOPER 9 6 2 1 27:7 20
4 ŽELEZNIČAR 9 5 2 2 12:5 17
5.ALUMINU 9 5 13 15:8 16
6. ESOTECH ŠMARTNO 9 5 13 19:15 16
7 ŽIVILA TRIGLAV 9   5   0    4    14:11   15
8. ZAGORJE 9   4   2    3    15:11   14
9. JADRAN ŠEPIČ 9   3   3    3    10:12   12
10. ŠENTJUR 9   3   3    3    9:11     12
11. MONTAVAR ROGOZA   9   3   2    4    8:12    11
12. DRAVA 9   2   2    5    11:13    8
13. NAFTA 9 1 3 5 8:18 3
14.ČRENŠ0VCI 9   1   3    5    6:24     6
15. AVTOPLUS KORTE      9   0   3    6    3:22      3
16. IVANČNA GORICA      9   0   1    8    6:25      1
Razpored tekem 10. kroga: Črenšovci - Ivančna
Gorica, Montavar Rogoza - Zagorje, Drava - Esotech
Šmartno, Avtoplus Korte - Tabor, Jadran Šepič - Ko-
per, Šentjur - Nafta, Živila Triglav - Aluminij, Elan -
Železničar.
ALUMINU - ŠENTJUR 3:0
/1:0/
STRELCA: 1:0 Emeršič /22./, 2:0 Golob /72./, 3:0
Emeršič /75. iz 11 m/
ALUMINIJ: Šeremet, Franci, Koren, Žolek /Ver-
hovc/. Kancler, Gorše, Perkovič, Golob, Emeršič, Ko-
lar /Z. Bezjak/, Hojnik /M. Bezjak/
Nogometaši Aluminija so v srečanju s Šentjurjem
pričakovali zmago. Do 22. minute je bila igra enako-
vredna, toda brez pravih priložnosti. Po prodoru Go-
loba so gostujoči obrambni igralci naredili prekršek
na robu kazenskega prostora. Milan Emeršič je z
mojstrskim strelom popeljal svoje moštvo v vodstvo.
V drugem polčasu so bili domači absolutno boljši,
toda žal so ta del srečanja zaznamovali številni karto-
ni, ki pa so bili upravičeno podeljeni, saj je sodnik No-
vak imel zelo izenačen kriterij. Od 72. do 75. minute
so Kidričani dosegli dva zadetka. Najprej je zadel v
polno Golob, tri minute kasneje pa Emeršič.
TABOR - DRAVA 2:1 /UO/
STRELCI: 1:0 Stanič /44./, 2:0 Spasojevič /51./, 2:1
Klinger /74./
DRAVA: D. Golob, Meznarič /Krajnc/, S. Golob
/Pečnik/, Emeršič, Klinger, Vršič, Lenart /Toplak/, Ko-
rez, Fridauer, Čeh, Štebih.
Nogometaši ptujske Drave so k vodeči ekipi v 2.
SNL odpotovali močno okrnjeni. Toda navzlic vsemu
niso razočarali. Nogometaši Tabora so povedli v
predzadnji minuti prvega polčasa, v začetku drugega
polčasa pa dosegli še en zadetek. Vratar Drave Dam-
jan Golob je uspel v 61. minuti ubraniti enajstmetrov-
ko, po tem dogodku pa so bili boljši Rujčani, ki so z
zadetkom Klingerja uspeli rezultat znižati. Za kaj več
je zmanjkalo časa in sreče.
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
Rezultati tekem 8. kroga: Hajdina - Paloma 2:3,
Mons Glaudius - Fužinar 0:0, Pobrežje - Dravinja 1:6,
Krško - Usnjar 2:3, Zreče - Gerečja vas 1:0, Bistrica
- Kovinar Mas-com 0:2, Tim Laško - Starše 2:2.
1. DRAVINJA 8   5   2    1     15:5    17
2. ZREČE 8   5   2    1     14:7    17
3. PALOMA 8 5 2 1 15:11 17
4 FUŽINAR 8   5   12    14:11   16
5. TIM LAŠKO 8   4   2    2    27:17   14
6. GEREČJA VAS 8   4   0    4    12:11   12
7. KOVINAR MAS-COM     8   3   2    3    8:6     11
8. USNJAR 8   2   3    3    17:13    9
9. HAJDINA 8   2   3    3    10:16    9
10. KRŠKO 8   2   2    4    13:13    8
11. STARŠE 8   2   2    4    12:14    8
12. MONSCLAUDIUS       8   2   2    4    9:15     8
13. BISTRICA 8 2   2   411:19    8
14. POBREŽJE 8   0   1    7    10:29    1
HAJDINA - PALOMA 2:3
12:2/
STRELCI: 0:1 Krapša /v 1. minuti/, 1:1 R. Krajnc
/20./, 2:1 Zelko /32./, 2:2 Krapša /40./, 2:3 Stojanov
/60./
HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc, Ladinek /Pihler/,
Kralj, Komik /Princi/, VrabI, Bauman, Zelko, R. Krajnc,
Lončarič, Gaiser /Rozman/
Po visokem porazu v Laškem je bilo težko verjeti,
da bodo domači nogometaši že na naslednjem
srečanju proti Palomi, sicer enemu glavnih kandida-
tov za osvojitev prvega mesta v 3. SNL, zmagali.
Toda zamudili so veliko priložnost. Gostje so na
začetku srečanja povedli in v 25. minuti ostali brez
enega igralca. To so domači nogometaši izkoristili in
z dvema zadetkoma spreobrnili rezultat sebi v prid.
Majhna nepazljivost v domači obrambi pet minuti
pred odhodom na odmor je prinesla izenačenje. Na
začetku drugega polčasa so Hajdinčani še bili boljši,
nato pa so povsem popustili in gostje so dosegli še
tretji zadetek, kar je bilo dovolj za minimalno zmago.
ZffEČE - GEREČJA VMS 1:0
/0:0/
STRELEC: 1:0 Adamič /58./
Gerečja vas: Lampreht, Giglar, Kaisesberger,
Emeršič, Lečnik /Kmetec/, Z. Bezjak, Zajšek /Fridau-
er/, M. Bezjak /Pacher/, Kaučevič, Perko, Verlak
Nogometaši Gerečje vasi so v Zrečah doživeli mini-
malne poraz. Do konca srečanja so bili blizu ize-
načenja, žal pa jim to ni uspelo in so po treh zapored-
nih zmagah morali priznati zmago domačih nogome-
tašev, ki pa je bila bolj srečna kot dokaz neke moči.
BISTRICA - KOVINAR
MASCOM 0:2 /0:0/
STRELCA 0:1 Mori /51./, 0:2 Srnec /83./
^ Bistrica: Hvaleč, Ariič, Regoršek, Romih, Merčnik,
Žnuderi, Polajžar /od 29. Verko/, Ivetič, Stražišar /od
69. Dovnik/, Papotnik, Višnar/od 76. Dolšak/. Trener:
Aleš Utenkar.
Danilo Klajnšek
MNZPTUJ -1. RAZRED
Rezultati 6. kroga: Boč - Markovci 5:0, Videm - Pra-
gersko 4:1, Eltehšop R. - Stojnci 1:5, Slovenja vas -
Dornava 0:1, Ormož - Polskava 10:0, Gorišnica - Sre-
dišče 4:1.
1. STOJNCI 6   6   0    0    23:6    18
2. DORNAVA 6   5   0    1 • 174    15
3. BOČ 6 5 0 1 17:8 15
4 ORMOŽ 6   2   3    1     17:10    9
5. VIDEM 6   3   0    3    1413    9
6. ELTEHŠOP R. 6 2 2 2 1417 8
7 SREDIŠČE-1 6 2 12 11:12 6
8. MARKOVCI 6 2 0 4 713 6
9.PRAGERSK0 6   2   0    4    10:18    6
10. GORIŠNICA 6   1    1    4    11:13    4
11. SLOVENJA VAS 6   1    1     4     8:13      4
12. POLSKAVA 6   1   0    5    4 26     3
Razpored tekem 7. kroga za soboto, 9. oktobra:
ob 15.30 Središče - Slovenja vas, Polskava - El-
tehšop Rogoznica; v nedeljo, 10. oktobra: ob 15.30
Stojnci - Gorišnica, Pragersko - Ormož, Markovci - Vi-
dem, Dornava - Boč.
MNZ PZUJ ' II. RAZRED
Rezultati 6. kroga: Pago Leskovec - Podlehnik 1:2,
Bukovci - Grajena 1:1, Podvinci - Skorba 1:2, Tržeč -
Zavrč 2:0, Apače - Lovrenc 2:2.
1. TRŽEČ 5   4   10    10:3    13
2. SKORBA 5   3   2    0     19:6    11
3. ZAVRČ 6 3 2 1 11:10 11
4 LOVRENC 6   3   12    11:10   10
5. BUKOVCI 6 2   3    1 9:9 9
6. APAČE 5 2   2    1 12:10 8
7. PODLEHNIK 6 2   13 10:13 7
8. HAJDOŠE 5 13    1 11:10 6
9. GRAJENA 5 12    2 10:18 5
10. PAGO LESKOVEC       5   0   0    5    8:13      O
11. PODVINCI-1 6   0   1     5     413      O
Razpored tekem 7. kroga za soboto, 9. oktobra:
ob 15.30 Zavrč - Apače; v nedeljo, 10. oktobra: ob
10.30 Skorba - Leskovec, ob 11.00 Hajdoše - Bukov-
ci, ob 15.30 Podlehnik - Tržeč, Grajena - Podvinci.
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
'VZHOD
Rezultati 8. kroga: Železničar - Drava 1:3 (Strelci
za Dravo: Letonja, Cuš, Bezjak); Šentjur Yurij - Alumi-
nij 0:2.
2. UOVENSKA MLADINSKA
LIGA - VZHOD
železničar - Drava 1:1 (strelec za Dravo: Lenartič).
UUBUANA / 23.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Prvak dveletnih kasaiev Jonas B
v nedeljo, 26. septembra, je po-
tekala še ena kasaška prireditev,
tokrat na ljubljanskem hipodro-
mu Stožice. Dirka dneva je bilo
državno prvenstvo za dveletne
kasače. Z novim rekordom
prvenstev je slavil Jonas B na
vajetih Zvoneta Vidica z Brda.
Rezultati: L dirka, za 3-8-letne
kasače: I. Pretty Lady (Antončič,
Ljubljana Stožice), 2. Aqua B (Vi-
dic, Brdo), 3. Daevvoo (Ferkol,
Ljubljana Stožice); 2. dirka, za 3-
I4-letne kasače: 1. Cher Du Ga-
zeau GH (Gorjanc, Brdo), 2. Fire
Lady (Hrovat, Ljubljana Stožice),
3. Lim Lobell Gureš, Ljutomer);
3. dirka, za 3-14-letne kasače: 1.
Doriana (Skube, Komenda), 2.
Vili Lobell (Bedekovič, Slovenske
gorice), 3. Abros (Kos, Komen-
da); 4. dirka, za 3-14-letne kasače:
1. Felicia (Jagodic, Brdo), 2. La-
bamba (Špindler, Ljutomer), 3. Jo
Jo B (Rekar, Brdo); 5. dirka, za 3-
14-letne kasače: 1. American Ex-
press (Oražem, ^ Ljubljana
Stožice), 2. Apricot (Šonaja, Lju-
tomer), 3. Igu (Gorjanc, Komen-
da); 6. dirka, za 3-14-letne kasače:
1. Frick (Marinšek, Komenda), 2.
Bukefalos (Maletič, Šentjernej), 3.
Dali (Sagaj, Ljutomer); 7. dirka,
državno prvenstvo dveletnikov: 1.
Jonas B (Vidic, Brdo), 2. Ability
Vita (Žan, Ljubljana Stožice), 3.
Diadora (Sagaj, Ljutomer); 8. dir-
ka, za 3-14-letne kasače: 1. Hex
Merchant (Hrovat, Ljubljana
Stožice), 2. Bo S Tornado
(Cmki'), 3. Lepi B (Gorjanc,
Brdo).
Naslednji tekmovalni dan bo
lO.oktobra na hipodromu Kamni-
ca pri Mariboru.
M.TOŠ
ROKOMET / 1. B LIGA
Smartm - Omm 2M5 /1 h 12/
ORMOŽ: Dokša, Hanželič 2, Antolič, Jursič, Pucko 3, Džar-
mati 3, Prapotnik 4, Ivanuša, Kotar 1, Kirič 8, Milovanovič,
Šulek, Kavaš, Horvat 4.
Rokometaši Ormoža so bili zelo
blizu uspeha na gostovanju v Liti-
ji, kjer so se pomerili z domačo
ekipo Šmartna. Na začetku so po-
vedli s štirimi zadetki prednosti,
vendar pa se je domačim rokome-
tašem do odmora uspelo
Ormožanom približati na samo
zadetek. Do sredine drugega
polčasa so vodili gostje, nato pa
naredili nekaj napak, kar so izko-
ristili domači rokometaši in si do
konca srečanja priigrali zmago s
štirimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
Sevnica - Velika
Nedelja 22:20 /13:7/
VEUKA NEDELJA: Kovačec,
Belšak 3, R Mesarec, Trofenik 1,
Poiočnjak 3, Bezjak 2, Šoštarič,
Planine 5, Kokol, Belec, Poje 3, A.
'Mesarec 2, Okreša 1, Gregorič.
V prvem krogu 1. B SRL, so ro-
kometaši Velike Nedelje odigrali
prvi derbi v tem prvenstvu v Sev-
nici, ki ima prav tako prvoligaške
^bicije. žal so. bili neuspešni.
Zaostanek šestih zadetkov iz prve-
ga polčasa je bil prevelik, da bi ga
lahko kljub boljši igri do konca
srečanja nadoknadili.
Danilo Klajnšek
2. SRL- VZHOD
Pyramidia - Ptuj
26:18/12:9/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
4, M. Šandor, Kele^c, Osterc 6,
Pšajd 2,1. Ivančič 4, Žnidarič I, F.
Šandor 2, Žtiran 1, Strbal, D.
Ivančič 6, Cvitanič, Firbas.
PTUJ: Mešl, Djekič 2, Zajšek 2,
Belak, Kafel 4, Bračič, Kac, Perčič
3, Stražišnik 1, Hrnjadovič 5 ,
Berlič, Margušič 1, Krauthaker,
Mlakar.
Tekmovanje so pričeli tudi ro-
kometaši v 2. ligi vzhod. Med
kandidati za osvojitev najvišjega
mesta sta Pyramidia iz Gorišnice
in MRK Ptuj. Tekmeca sta se po-
merila že v prvem krogu. Pričako-
vanja v obeh taborih so bila velika
in zato je bilo na srečanju vsaj na
začetku čutiti veliko nervoze. Na-
pak je bilo veliko, nekaj manj pa
so jih naredili rokometaši Pyra-
midie in prvi del dobili s tremi za-
detki prednosti. V nadaljevanju
pa so imeli domačini veliko boljšo
realizacijo v napadu in si priigrali
visoko prednost enajst zadetkov.
Ptujčani so enostavno naredili
preveč napak, da bi lahko resneje
ogrozili domačo zmago, še pose-
bej v drugem polčasu.
POKALNI
ROKOMET
Pyramidia - Chio
Resnica 22:25 /8:10/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
7, M. Šandor, Kelenc, Osterc 9,
Pšajd I, I. Ivančič 4, Žnidarič, F.
Šandor, Sterbal, D. Ivančič 1, Cvi-
tanič, Alič.
Rokometašem Pyramidie v pov-
ratnem srečanju ni uspelo ubrani-
ti prednosti dveh zadetkov iz
prvega srečanja. Največji krivci so
domači rokometaši, ki so v napa-
du zastreljali dve sedemetrovki in
zgrešili dvanajst stoodstotnih pri-
ložnosti. Velik delež pa sta prispe-
vala tudi zelo slaba sodnika. To se
je lepo videlo v drugem polčasu,
ko so domači imeli prednost treh
zadetkov 17:14. Od 51. do 53. mi-
nute so domači zaradi nezas-
luženih izkljkučitev imeli samo
tri igralce v polju. Gostje, ki so
najmanj krivi za takšen sodniški
kriterij, so zmagali s tremi zadetki
razlike.
žalostno je, da se bo takšno so-
jenje ponavljalo vse prvenstvo.
Občina Gorišnica je res majhna,
Pyramidia pa za ta dva sodniška
zaščitena veljaka majhen klub, a
rokometu se s takšnim sojenjem
ne piše nič dobrega.
Danilo Ki^nšek
STREUANJE NA GLINASTE GOLOBE
Mfffiorič - driav'
d/ prvak v skeetu
I^agersko Gaj 2. in 3.10.1999
y okviru uradne otvoritve olim-
pijskega strelišča trap, skeet in
^^'ojni trap v Gaju pri Pragerskem
1^ bilo minuli konec tedna prvo
^žavno prvenstvo v Sloveniji v
^keetu. Poleg v Sloveniji že poz-
"^^e discipline na leteče tarče
so v svetu poznane še olimpij-
^'^e discipline skeet in dvojni trap.
^pridobitvijo teh strelišč je bilo
12S omogočeno, da se v letošnjem
prvič organizira DP v skeetu
"^dvojnem trapu.
Tekmovanje v skeetu je potekalo
le v konkiu-enci članov. Prijavlje-
nih je bilo manj tekmovalcev, tek-
ma pa je bila klub temu zelo zani-
miva, saj se je bil boj za prvega
državnega prvaka v zgodovini
tega športa na slovenskem po-
dročju. Tekmovanja so se ude-
ležili že poznani tekmovalci iz tra-
pa, pa tudi doslej nepoznana ime-
na. Zmagovalec tekme je izkušeni
strelec v trapu Rudi Mlinaric s 78
zadetki.
Izidi: 1. Rudi Mlinaric (Dolimi-
ti Tils) 78 (65 + 13), 2. Marko Vil-
fan (Olimpija El.) 76 (65 + 11), 3.
Tone Ajster (Rudar Globoko) 74
(64 +10), 4. Igor Rakuša (Central
Ptuj) 68 (59 + II), 5. Ivan Tkalec
(Tils) 56 (47 + 9), 6. Baldo Dragic
(Central Ptuj) 54 (44 + 10) zadet-
kov itd.
Mirko Slemenšek
ŠAH
Hitropojezni
turnir ŠD Ptuj
Rednega mesečnega hitropoteznega tur-
nirja za društveno pn/enstvo za leto
1999 v ol<tobru se je udeležilo 13 igral-
cev. Zmagal je mojster, Gregor Pod-
križnik, ki je sicer član ŽŠK Maribor, se
pa redno udeležuje hitropoteznih turnir-
jev v domačem okolju. Vrstni red: Gregor
Podkrižnik 11 točk, Robert Roškar 10,
Janko Bohak 8,5, Karel Žajdela 7, Jože
Čič 6,5, Martin Majcenovič 6, Viktor Na-
past in Zlatko Roškar 5,5 itd. V skupni
uvrstitvi vodi po osmih turnirjih Robert
Roškar 117 točk (7 turnirjev) pred Gre-
gorjem Podkrižnikom 76 točke (4 turnir-
ji), Jožetom Čičem 67,5 točke (8
turnirjev), Dušanom Majcenovičem 66,5
točke (6 turnirjev), Jankom Bohakom
63,5 točke (7 tumirjev) in Zlatkom
Roškarjem 56 točk (6 turnirjev) itd.
Janko Bohak
Skozi težko življenje
do visoke starosti
Le kako preživeti 100 in več let, mi je rojilo po glavi, ko
sem zavijala proti Novincem pri Vitomarciti. Tablo, Id
označuje ta lepi slovenjegoriški kraj, sem že zdavnaj pre-
vozila, a hiše številka 26, kjer je tisti dan v krogu
najdražjili praznovala svoj 101. rojstni dan Frančiška
Žižek, ni in ni bilo od nikoder. Na cesti pa vse, česar ni
treba, ko se človeku mudi. Med drugim še že skoraj po-
zabljena kravja vprega. Zaustavila sem ženičko ob kravi,
rekoč, da iščem najstarejšo prebivalko teh krajev. "A
Žižkovo Franco!" je odvrnila in me napotila dokaj točno
do hiše, kjer danes s sinom Jožetom in snaho Marijo
prebiva gospa Frančiška. Otroci z družinami so se ravno-
kar posedli k obloženi mizi, ko sem prispela. "Kje ste ho-
dili lani, ko je mama praznovala 100 let?" so hiteli
spraševati vsi nasmejani in govorili, koliko da se jih je
zbralo za mamin okrogli jubilej.
Simpatične gopse Frančiške
dogajanje in veseljačenje ni
kdove kaj pritegnilo. Bežno se
je zazrla proti meni, ko pa sem
le stopila pobliže in ji segla v
roko, se je prisrčno zasmejala,
kot bi želela povedati, da sem,
čeprav njej popolna tujka, ven-
darle dobrodošla. Bolj kot ona
so bili minulo soboto zgovorni
njeni otroci. Vseh sedem od de-
vetih, kolikor jih je rodila, se je
zbralo, ob njih še partnerji, ne-
kaj vnukov in celo najmlajša,
dobra tri leta stara pravnukinja
Katarina ni manjkala. Mamin,
babičin in prababičin rojstni
dan v času trgatve je že po tradi-
ciji tudi družinsko srečanje, so
pripovedovali. Posebej, od kar
si je brat Jože v Novincih zgra-
dil novo hišo in zasadil vino-
grad. Večina jih je namreč še v
svojih najstniških letih zapusti-
la dom in šla za kruhom v
Ljubljano. Na domačiji v Mali
Nedelji, kjer je Frančiška 30.
septembra davnega leta 1898
privekala na svet, je bilo vsega
za vse premalo, zato so otroci že
zgodaj pričeli delati pri kmetih,
nekateri stari celo manj kot 10
let. Zemlje je bilo pri hiši le
hektar in 42 arov, so povedali,
tako da sta pri kmetih delala
tudi Frančiška in njen mož
Jože. Z njim je preživela polnih
43 let, v zakonu pa rodila kar 9
otrok. Danes jih živi še sedem.
Čeprav noben izmed njih ni us-
pel dokončati niti osnovne šole,
so se v življenju znašli. Bili so
pridni, postali dobri delavci, si
ustvarili družine in našli to, kar
so kot otroci mnogokrat
pogrešali. Vsi mamo spoštujejo
in se danes hvaležno vračajo k
njej, čeprav jim v življenju
sama ni mogla nikoli dati vse-
ga, kar bi kot otroci od nje
pričakovali. Frančiška je že
pred leti skoraj docela oglušela,
govori malo in ima nekaj težav
s kilo, a otrokom zadostuje le
topel stisk njene roke. Snaha
Marija pove, da zna ta roka še
zažugati, če ni kaj tako, kot bi
želela. A gospa Frančiška ali
Franca, kot ji pravijo domačini,
je videti zadovoljna in mlajša,
kot dejansko je, le trmo težko
skrije. Najraje ima mlečni
zdrob in čokolino ter kakšen
kozarček domačega belega vina.
Po mesu, ki ga je bilo ob njen
prazniku obilo, pa ne sega rada.
Raje ima sadje, zlasti grozdje.
In morda se prav v tem skriva
skrivnost dolgega življenja, sem
razmišljala ob odhodu.
AK
Frančiška Žižek so ob njenem 101. rojstnem dnevu obiskali
tudi predstavniki občine Sv. Andraž: župan Franc Krepša,
podžupan Čuček in tajnik Jožef Kocuvan. Najstarejši občanki
so zaželeli obilo zdravja ter jo obdarili s cvetjem in steklenico
vrhunskega vina. Najboljšim željam ob rojstnem dnevu se
pridružujemo tudi mi.
Frančiška Žižek je svoj 101. rojstni dan proslavila v družbi svojih najdražjih - otrok:
Jožeta, Staneta, Martina,Marice, Elice, Lojzke ter Frančiške
PTUJ • V gledališču bodo še
danes ob 9.30 in 11. uri ponovili
predstavo za otroke Ana In
kralj, ki je padel Iz pravljice.
Režiser je Miha Alujevič.
PTUJ • Danes, v četrtek, vas
vabimo ob 17. uri v pravljično
sobo mladinskega oddelka
knjižnice Ivana Potrča, kjer bo
za otroke od 4. do 6. leta pravlji-
ca Uhlji taki in drugačni.
PTUJ • Danes, v četrtek, 7. ok-
tobra, se bo ob 18. uri v Mihe-
ličevi galeriji pričela slavnostna
otvoritev razstave slik 8. likovne
kolonije Štatenberg in razstave
akvarelov Andreja Božiča.
Razstava bo na ogled do 2. no-
vembra.
PTUJ • Jutri (v petek) se
začenja 5. mednarodni folklor-
ni festival s folklornimi skupina-
mi iz Varaždina, Italije, Kopra,
Brezovice, Cirkovc, Lancove
vasi in Dojene. Jutri ob 10. uri
bo prvi in ob 12. uri drugi nas-
top za učence ptujskih šol, ob
19. uri pa v dvoranah v Cirko-
vcah, Selih, Markovcih in Dor-
navi. V soboto ob 10. uri bo po-
vorka skupin na Ruju, ob 10.30
pa nastop pred Mestno hišo.
PTUJ • Pokrajinski muzej Ruj
vabi na otvoritev prenovljene in
obogatene zbirke orožja na gra-
du v petek, 8. oktobra, ob 18.
uri. Za glasbeni program bo
poskrbel orkester Slovenske
vojske pod vodstvom Janija
Šalamona.
PTUJ • V Gledališču Ruj bo v
ponedeljek, 11. oktobra, ob
9.30, 11.30 in 14. uri na spore-
du predstava za mladino Slo-
venskega gledališče iz Trsta s
predstavo F. Milčinskega Butal-
ci.
RADOVLJICA • V Linhartovi
dvorani v Radovljici bo v
ponedeljek ob 20. uri gostovalo
ptujsko gledališče z gospo-
dinjsko tragikomedijo Štefka
Valentin.
PTUJ • Od 11. do 15. oktobra
bo v Ruju mednarodno
znanstveno srečanje na temo
Ptuj v rimskem cesarstvu, mit-
raizem in njegova doba. S stro-
kovnimi prispevki na to temo bo
sodelovalo okrog 50 domačih
in tujih strokovnjakov, ki
proučujejo rimsko obdobje.
PTUJ • V četrtek, 14. oktobra,
vabljeni, na predstavitev novejše
literarne ustvarjalnosti ptujskih
gimnazijcev, ki bo v stari stek-
larski delavnici ob 19. uri.
KINO PTUJ • Še do konca
tedna je ob 18. in 20. uri na spo-
redu Mumija. Od 12. do 14. ok-
tobra si lahko ob 18. in 20. uri
ogledate Naravne sile, od 15.
do 17. oktobra pa Mogočni par
- predstava je samo ob 20. uri.
DEKLICA HUDO RANJENA
v torek, 28. septembra, okoli 14.
ure je v križišče enakovrednih cest
v Žetalah zapeljal z osebnim avto-
mobilom 36-letni T.B. iz Žetal. Prav
v tistem trenutku se je z njegove
desne pripeljala s kolesom 10-let-
na U.B. Deklica je trčila v avto,
padla in se hudo ranila. Prepeljali
so jo v mahborsko bolnišnico.
MlADOLETNIK Z AVTOM
VM0PEDI5TA
v soboto, 2. oktobra, ob 12.30
je po lokalni cesti skozi naselje
Zlatoličje vozil osebni avto 15-letni
A.S. iz Brunšvika. Čeprav ni imel
vozniškega dovoljenja, je zapeljal
po ovinkasti cesti in ni temu us-
trezno prilagodil hitrosti. Zato je v
ostrem levem ovinku zapeljal levo
in s sprednjim delonn avtomobila
trčil v kolo z motorjem, s katerim
se je peljal 49-letni S.S. iz Zlato-
ličja. Mopedist je padel v grmovje,
kjer je obležal hudo ranjen, voznik
pa je odpeljal. Policisti iz Maribora
in Rač so po desetih urah izsledili
mladoletnega voznika in povrh
ugotovili, da tudi avto, ki ga je vo-
zil, ni bil registriran. Naj dodamo,
da po ugotovitvi policistov tudi
mopedist ni imel ustreznega
vozniškega dovoljenja.
ZARADI UDARA
ELEKTRIKE POGINILO
GOVEDO
Prejšnjo nedeljo okoli poldneva
je živinorejec A.D. iz Zgornjih Ja-
blan, občina Kidričevo, prišel v
hlev in našel poginulih 7 glav go-
vedi. Obvestil je policiste in ti so
potem na kraju nesreče ugotovili,
da je nesreča nastala zaradi napa-
ke na električni napeljavi. Kabel je
bil poškodovan in elektrika je stek-
la iz bojierja v odjemalnici na na-
pajalna korita, nanje pa je bilo z
verigami privezano govedo. Poleg
pogina govedi je nastala škoda na
električnih vodnikih v celotni
zgradbi. Po oceni je lastnik oško-
dovan za dober milijon in pol tolar-
jev.
UJELI ILEGALCE IN
ORGANIZATORJA
Ormoški policisti so v četrtek,
30. septembra, okoli 21. ure opazi-
li v grmovju v bližini državne meje
sumljivo gibanje. Stopili so v akci-
jo in ujeli 9 tujih državljanov, ki so
ilegalno prestopili državno mejo.
Povrh so ujeli še organizatorja nji-
hovega prevoza, 25-letnega J.l. in
26-letnega D.H., oba državljana
Hrvaške, ki ju bodo kazensko ova-
dili, tujce pa predlagali v postopek
sodniku za prekrške.
Z MOTORJEM V
PARKIRAN TOVORNJAK
v nedeljo, 3. oktobra, nekaj po
19. uri se je 23-letni A.O. iz Bene-
dikta z motornim kolesom vozil po
parkirišču podjetja Sadjarstvo v
Lenartu. Po parkirnem prostoru se
je vozil le po zadnjem kolesu, ko
pa je zapeljal na dovozno pot, je
začel zavirati in pri tem trčil v
sprednji levi bočni del pravilno
parkiranega tovornjaka. Ob
trčenju je motorist padel in se
hudo ranil.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Brigita Menhart, Sp.
Hajdma 73'a - Evo; Tama-
ra Icpcš, Hofmanova 2,
Rogatec - Laro; Radmila
Strelec, Osojnikova c. 25,
Piuj - Evo; Mateja Kožar,
Pristava 25/a - Jaka; Simo-
na Blagovič, Rimska pl. 13,
Ptuj - dečka; Mclita Spind-
ler, Vitomarci 7 - Domna;
Jožica Malek, Mezgovci 2 -
dečka; Alenka Kaisersber-
ger, Lovrenc 19 - Moniko;
Irena Ritonja, Moravci 76 -
Adriano; Jožica Kiemen-
čič, Godemarci 51 - Klem-
na; Branka Janežič, Veliki
Brebrovnik 115 - deklico;
Lidija Petek, Markovci 95
- dečka; Jelka Bedenik,
Žetale 15 - Sabino; Irena
Ban, Paradiž 59 - Tima.
POROKE - PTUJ: Ivan
Ilešič, Hvaletinci 17, in
Irena Černel, Vitomarci
56; Robert Hercog in
Nataša Pšajd, Hermanova
ul. 3, Ptuj.
POROKE - ORMOŽ: Iz-
tok Žagar, Kraigherjeva
31, Ptuj, in Petra Kovač,
Župančičeva 12, Ptuj.
UMRLI SO: Roza Potrč,
rojena Čeh, Mestni Vrh 79,
1918 - t 24. septembra
1999; Marija Predikaka, I
rojena Krošl, Lovrenc na
Dravskem polju 80,* 1950
-1 23. septembra 1999; Eli-
zabeta Tili, Kicar 48, *
1910 - t 28. septembra
1999.
PTUJ / OPOZORILO
REJCEM KUNCEV     ^
Kunija
miksomatoia
Med rejci kuncev v Sloveniji
so pred mesecem in pol opa-
zili prve primere nevarne in
nalezljive kužni bolezni kun-
cev miksomatoze: Neuradno
smo izvedeli, da se je bo-
lezen, za katero ni zdravila,
razširila že skoraj po dobri po-
lovici Slovenije. Edina preven-
tiva je cepivo, za katerega pa
Veterinarska uprava Republi-
ke Slovenije pri ministrstvu za
kmetijstvo žal še vedno ni us-
pela urediti interventnega
uvoza. Veterinarji imajo tako
žalostno nalogo, saj je v pri-
meru pojave miksomatoze
treba pokončati vso matičnp
čredo in trupla uničiti. Tako so
po neuradnih podatkih samo
na širšem ptujskem območjg
'V zadnjem mesecu pokončali
že več kot 1000 kuncev. Re-
jcem kuncev lahko zaenkrat
priporočimo le skrajno previd-
nost, kajti odgovorni o zadevi
ne povedo ničesar drugega.