PoStnina plačana v gotovini. 167. JJMJ1H.I IIIII ■ 11W 'IHIMM— Izhaja vsak de* lavnik popolne CENE PO POŠTI: za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*— V Ljubljani, petek, 4. avgusta 1922. Leto II. Urtdnlšhia u> apratnlštvo • Ko oitariBvi tllci ttev. S — telefoi uredništva !t«v JO — r*!cfar maa dprsvnIštvB štev. 328 GB CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50 V upravi stane mesečno Din T-Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50p Karan #lPr©padiui@ Tako je naslov neke obsežne knjige, katero j« Spisal duhovit nemški mislec. Dasi se z njegovimi izvajanji v mnogocem ni mogoče strinjati, vsebuje njegova misel dosti resnice. Ce pogledamo današnji moralni, socialni in gospodarski položaj Evrope, se ne moremo ubraniti globokega vtisu, da svet dan za dnem naglo propada. Velesile, ki so premagale nenasitni nemški imperializem, so same osnovale mir na imperialističnem temelju. Moderno nemško cesarstvo se je Vzdržalo vsaj pol stoletja, prevlada Francije in Anglije po verzajskem miru pa se že danes na Vseh straneh ruši in se vzdržuje samo z bajoneti. Ako Amerika z vso silo na evropske velesile pritisne, da ji izplačajo vse dolgove, ki so jih napravile med svetovno vojno, morajo vse države napovedati bankerot. Ako pa v svrho odplačila te ogromne, naravnost bajeslovne vsote pritisnejo na Nemčijo, ne pogubijo samo le-te, ampak same sebi še preje izkopljejo grob. Rusija jim tudi ničesar ne more dati, ako ne priznajo delavsko-kmetske vlade in se z njo pošteno ne pobotajo. To pa je le mogoče, če se odpovedo svoje imperialistične politike maščevanja in nenasitnga pohlepa. Anglija bi rada, toda francoska buržuazija rto-oe, ker hoče vsaj za nekaj časa uživati sadove svoje izsOšovalne politike in vleči visoke dobičke iz Vojne odškodnine, to je od sadov tujega dela. Za tem pa naj pride, kar hoče, magari vesoljni potop. fštega načela se drži povčiha verižniška kasta po celem svetu. Kaj ji mar rastoče draginje, državljanskih vojsk, nemirov, padanja izvestnih Valut, inflacije z banknotami, Štrajkov, izporov, brezposelnosti, naraščajoče proletarizacije, propadanja prometnih sredstev, morale, duševnega dela, da le sama deia bajne gsefte in seša kri siromašnega ljudstva. Saj Živimo samo enkrat na svetu. Morala je pisana za slabiče, za reveže, za brezza-ščitne, za kapitaliste velja morala brezobzirne sile, izrabljanja in goljufanja. To je današnja kulturna Evropa. Kdal bodo veiifivs za ©bŠSStSI® $§SUš3>ŠŠi§1©ft Belgrad. 4. avgusta, (Izv.) Večina članov odbora je sklenila, da se vrše volitve v oblastne skupščine posamezno, to jo po tem, kako in kdaj bedo posamezne oblasti pripravile vse potrebno za volitve. V vseh oblastih pa se morajo izvršiti volitve najpozneje do konca februarja 1923. Pridal poslan«! Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Včerajšnji seja parlamenta je bila predčasno zaključena, ker se je na zahtevo poslanca dr. Šimraka ugotovilo, da ni navzočih dovolj poslancev. N©vS pom©žnll* ga Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Za novega pOtnoš-hika ministra financ je imenovan Dušan Flavšič, bančni ravnatelj v Zagrebu. Njegovo delo bo v glavnem to, da bo vodil aktivno devizno politiko. Vpralarsie prlasa Jurjs. Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Poslanec Angjelič je Stavil na ministrskega predsednika vprašanje glede vlog princa J uh a na vlado. Na ministra za vojno in "mornarico pa vprašanje, zakaj ni sprejel ostavke princa Jurja kot oficirja naše armade. Belgrad. 4. avgusta. (Izv.) Kraljevič Jurij se že par dni nahaja v Belgradu in je konferiral z raznimi uglednimi osebnostmi. On želi, da bi se njegovo razmerje kot člana kraljevske rodbine ko-nečno rednim potom uredilo, kajti njegov položaj te neodrejen od prvega dne, ko se je odpovedal ptestolouašledštva. Zdi se, da se je v zadnjem času tudi vlada odločila, da konečno uredi njegovo razmerje. Zato se je odpeljal na Bled miui-ster Marko Trifkovič. Kraljevič Jurij odbija vsako povišanje apauaže, ki bi šla na račun novih davkov ljudstva. On je mnenja, da je civilna lista kralja Aleksandra dovolj visoka, da bi mogel iz nje dobivati primeren delež. tl c P©IISi8sa Musile In dtnle Evrope. Posebni dopisnik milanskega »Corriere della Sera« c. Zingarelli je imel daljši razgovor o razmerah v Rusiji s Trockim. Med drugim ie Trocki izjavil: Ljenin se nahaia na oddihu nedaleko od Moskve in kakor sem malo preje zvedel od zdravnika, je njegovo stanje povoljno in se ne more imenovati bolezen, temveč oddih človeka, ki se je utrudil vsled prenapornega dela. Govoreč o razmerah sploh je dejal Trocki, da sla bili genovska in baaška konferenca samo poskus zapadnoevropske pacifistične in na videz pacifistične buržuazije, da potom pogodb in kompromisov najde izhod iz mrtve točke, na kateri se nahaja gospodarstvo Evrope. Sovjetska vlada je ta poskus podpirala, ker ie bila mišljenja, da je cilj teh poskusov varovanje skupnih interesov v bodočnosti, \endar se sovjetska vlada žc v začetku ni uosjala nlkakim iluzijam o miroljubnosti buržuazije in je razvoj dogodkov Pokazal upravičenost njenega stališča. Sedanjim evropskim vladam ni do upostave najboljših gospodarskih razmer V bodočnosti, marveč še nadalje vodilo politiko nasilja, da bi zadovoljile nenasitni apetit nekoliko vsemogočnih klik. Jasno ie, da ie morala taka politika dovesti do neuspehov vseh poskusov V Genovi in Haagu. Posledice teh neuspehov so očite: podaljšanje gospodarske bede, progresivno oeslEbšaflic steni« Evrope, odvisnost kontinenta od ameriškega kapitala. globoki socialni potresi in kone.Čno neizogibna državljanska vojska, — Dejstvo, da predlog sovjetske delegacije O razorožitvi ni bil niti stavljen na dnevni red genovske konference, dokazuje, da bufžuazne države nočejo dati realnih garancij nrOti napadom na sovjetsko Rusijo, ki je edina vodila politiko pravega miru in reda. — Glede evolucije boljševizma z ozirom na gospodarske razmere je dejal Trocki, da je mišljenje zapada. ki vidi v novi gospodarski politiki Rusije umik boljše-vikov, napačno. Nova gospodarska politika Rusije ie nabolj pravična in v popolnem soglasju z načeli komunizma. T.a politika hoče izkoristiti kapitalistične metode glede trgovine, njihov način kalkulacije dobička in zgube naprnm interesom malih producentov in velikih koncesionarjev v svrho sistematičnega ustvarjanja državne industrije pod kontrolo •Jelovškega razreda, To ni nikako odstopanje od komunizma. Bilo na ie potrebno z ozirom na razmere, v katerih sc nahaia svet. Stabilnost naše gospodarske politike temelji na načelih temeljnih interesov delavske _ države. Tujim kapitalistom je s tem odprto široko polje akcije na neodrejen čas, t. i. dokler ostanejo gospodarji v lastnih državah. Neuspeh v Genovi in v Haagu pomeni začetek eoohe posebnih pogodb in pogajanj sovjetske vlade s posameznimi kapitalisti oziroma kapitalističnimi državami. Objavljajoč ta razgovor s Trockim pravi dopisnik milanskega lista. da so te izjave Trockega tem boli pomembne, ker ni prišel Trocki nikdar v stik z evropskimi diplomati in si je ohranil objektivno kritiko. ilaRašuSsa predboras- Zagreb, 4. avgusta. (Izv.) Berlin 44, Italija 15.15, London 14.95, Newyork 327, Pariz 27.15, Praga 3.25, Dunaj 0.55, Ztlrich 63.25. Ziiricb, 4. avgusta (Izv.) Budimpešta 0.225, Berlin 0.655, Italija 24.15, London 23.42, Newyork 326.50, Pariz 43.22, Praga 12.95, Duuaj 0.01, Sofija 3.20, Zagreb 1.55, Varšava 0.08, Holandsko 203.35. 2>ne\mi dogodki — Današnjo številko našega lista smo vsled tehničnih ovir mogli izdati samo na dveh straneh, tako da nam je spričo obsežnosti inserata Delavske zavarovalnice ostala za uredniški del samo komaj ena stran. Naročniki naj nam blagovolijo to Oprostiti- — Uredništvo. —- Generelni štrajk v Italiji končan. Generalni štrajk v Italiji, ki ga je napovedal in vodil poseben tajni odbor, se je vsled fašistovskih proticdredb popolnoma ponesrečil. 3. t. m. opol-dno se je delo v celem obsegu zopet začelo. Težjih izgredov na splošno ni bilo, le v par krajih so nastopili fašisti s požigi, delavci so pa v Castellammarc adriatico izpodkopali železniški l ter je skočil en vlak iz tira. — Zahteve graškega delavstva. Graško delavstvo je poslalo te dni na deželno in zvezno 1 laboratorija. Izpopolnil je Edisonov fonograf v so j dan ji gramofon in sestavil fotofon, ki služi gluS ] cem. — Razvoj srednješolskega obiska o Avstriji. V minolein šolskem letu je v Avstriji obiskovalo gimnazije in realne gimnazije 21.860 učencev, med temi 4538 deklic, poizkusne razrede nove vrste srednje. šole — takolmenovane enemške srednje šolec — 1053 učencev, med temi 878 deklic, realke pa 18.420 učencev, med temi 882 deklic. Nasproti predminolemu letu se je obisk gimnazij zvi-j šal za 1106 in obisk novih srednjih šol za 599 i učencev, obisk realk je pa padel za 123 učencev. £|uh! lanski dogodki. lj Nova bančna aiera. Italijanski listi so fe dni istočasno z ljubljanskim »Jutrom« objavili vest, da so se pri podružnici Jadranske banke v 1 UC-fiUiUV sij J. V V Z,1J U < ( j I r i % .. J . f vlado deputacije, ki so zahtevale energičnih od- , trstu izvršile falziiikacije knjig, z namenom, da se redb proti neprestano rastoči draginji. Delavstvo oškoduje italijanski erar pri konverziji kron v . , i , ■ .. . I, va t# a 4 ai 4.1« 1. a4 > 1. r m L. J a L n m f _ 1 — zahteva v glavnem prisilno gospodarstvo s tujimi plačilnimi sredstvi, prepoved uvoza razkošnega blaga in stroge odredbe proti zlorabi alkohola. — EvUanje pokojnin zasebnih zaverovancev v Avstriji. Vsled padanja krone je izšla v Avstriji peta novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju, s katero se znova znatno zvišajo pokojnine. Največje pokojninske rente znašajo po lire ter so dolžili kot avktorja teh manipulacij ravnatelja tržaške podružnice Klaiča in glavnega ravnatelja banke Kamenaroviča. Ker Kamenarovič zaradi znanih razkritij glede Žerjava in Praprotnika ne uživa simpatij demokratske stranke, »Jutro« to afero seveda na široko razpreja, do-čim »Narod« in »Jugoslavija« branita Jadransko banko. V celo zadevo so umešali tudi dr. Rybara, Anji noveli 692.400 kron mesečno. Na splošno j češ, da se je pri zadnjih pogajanjih z Italijo v so se zvišali doslej zavarovalni prispevki nasproti predvojnim postavkam za 260 krat, pokojninski pa za 1000- do 1700-krat — Mesto brez denarja. Mestni občini ino-moški je denar popolnoma pošel. Župan se je odpeljal na Dunaj, da dobi od vlade pomoč. — Proti novemu zvišanju krušnih cen v Avstriji . Vsled ponovnega silnega padca avstrijske krone se boje v Avstriji novega zvišanja tudi krušnih cen. Vlada se posvetuje z različnimi či-nilelji, kako bi se dala podražitev kruha preprečiti. ne da bi morala zopet država seči v žep. — Milijonska goljufija na škodo vojnih žrtev. Načelnik okrajnega urada deželne zveze zn invalide, vojne vdove in sirote v Beljaku, Georg Na-gele, je poneveril na škodo zveze mnogo milijonov. Državno pravdništvo je uvedlo kazensko postopanje. — Indijski princ. V Halle o. S. je zadnje Čase nastopal neki možki, ki se je izdajal za indijskega princa in čarodojca. Pori obljubo ženitve je ogoljufal mnogo žensk za velike vsote. Ko so ga prijeli, se je izkazalo, da to ni noben princ iz Indije, ampak ubog snažilec čevljev iz Lipskega. — Tihotapstvo z alkoholnimi pijačami v Ameriki. Ameriški ljubitelji alkohola plačujejo za svojo ljubljeno pijačo sedaj, ko jih jo alkoholna prepoved obsodila na abstinenco, vsako ceno. To znajo mnogi špekulanti in denarja pohlepni ljudje izvrstno izkoriščati. Ob floridski obali se je organiziralo tihotapstvo z alkoholnimi pijačami v največjem obsegu. Glavno oporišče je v Nassau-u na blizu ležečih angleških Bahamskih otokih. Tu so vsa skladišča in zasebne kleti polne alkoholnih pijač, ki jih izvažajo na morej proti Floridi. Ponoči se snidejo s kanadskimi ladjami, ki prevzamejo pijače in jih nato na sto skrivnih načinov spravljajo v roke Američanov. Nassau se koplje v ameriškem zlatu, carinski dohodki so se podvojili, vlada je plačala že vse državne dolgove, — Nassauci nameravajo zgraditi sijajno pristanišče in izpremeniti mesto v drugi Monte Carlo. — Iznajditelj telefona umrl. V Sydneyu na Novem Škotskem je 2. t. m. umrl iznajditelj telefona Graham Bell, star 75 let. Bell je bil rojen v Edinburghu kot sin učitelja za deklamiranje ter Se je tako od mladega zanimal za mehaniko govorice. Postal je profesor zft fiziologijo, govoril in dobil kot tak mesto na vseučilišču v Bostonu. Nje- I gova stroka ga je dovedla do poizkusov za prenos j govora potom zračnega valovanja, na čemer teme-j lji današnji telefon. Prvi praktični poizkusi so se j vršili 1. 1876, leto nato je vezal telefon že Boston j z Eneter Placeom in tekom naslednjih desetletij j jo osvojil telefon ves svet. Graham Bell je dobil j od francoske vlade Volfovo nagrado v znesku j 50.000 frankov, ki jo je porabil za zgradbo lastnega zadevi konverzije kron v lire zato tako zelo potegoval za interese bank in ne za zadruge, ker da je zastopal koristi Jadranske banke. Upravni svet Jadranske banke pa označuje celo afero za čin gole maščevalnosti odpuščenega uradnika Ko-lumbiča, kateri da je ovadil italijanski sodniji neke malopomembne manipulacije, katere ne izvirajo nikakor od ravnatelja Kamenaroviča, ampak od strani nekaterih uradnikov, ki da so iz strahu pred njegovo točnostjo in vestnostjo hoteli potom potvorbe nekaterih postavk v knjigah zakriti razne svoje nepravilnosti pri konverziji. — Naše stališče v tej zadevi je to, da so poklicane to afero razjasniti kompetentne nepristranske oblasti. Sicer pa vse te afere dokazujejo, kako zelo propada gospodarska in politična morala v povojni kapitalistični dobi. lj Kriievniška moška in mladeniška Marijina, drušba pohiti v nedeljo dne 6. avgusta v prijazni Kranj. Ondi bo imela v rožnivenški cerkvi sv. mašo z govorom, nato pa v Društvenem domu malo zborovanje. Po obedu na Slari pošli je izlet na Šmarjetno goro in odtod k večernicam v župno cerkev v Šmartnem. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri. Izlet se vrši ob vsakem vremenu Somišljeniki z družinami dobro došli! Jhtaša društva. d Izletniki v Brno, ki še nimajo članskih izkaznic, naj se obrnejo na bližnje orlovske odseke, ki naj jih jim izstavijo. V Ljubljani jih dobite v zletni pisarni v Ljudskem domu. — Pripravljalni odbor. d V Trnovem priredi v nedeljo. 6 avgusta popoldne prosvetno društvo vrtno veselico v gostilni pri fnkertu, Karunova ulica. Vse prijatelje vabi odbor k mnogoštevilni udeležbi. d Vič. Društveniki, ki se udeleže v nedeljo izleta v Rajhenburg, naj dado pri blagajni žigosati izkaznico in vozni listek. Voznega listka naj v Rajhenburgu ne oddado, ker velja za vožnjo nazaj. Vlak odhaja ob pot 6. uri. Kdor želi, da mu društvo naroči listek, se naj oglasi nocoj v Domu od pol 7. do 10. ure zvečer, — K. s. prosvetno društvo Vič. d Šišenski Orel vabi na telovadbo in veselico, ki jo priredi v nedeljo 6. avgusta ob 4. uri na vrtu gostilne Reininghaus. Sodeluje polnoštevilna domžalska godba. Cene prostorom: sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din, veselica po 1 Din. Odgovorni urednik Jožef Rutar. Izdaja konzorcij »Novega Casac. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. OKROŽNI 1IRAD &A Hi A V AKO V ANJ E DELAVCEV V LJUBLJANI. vsem delodajalcem Slovenije. Dne t. julija 1922 se je začel izvajati Zakon o zavarovanju delavcev (okrajšava: ZZD) od 14. maja 1932. Zakon je bil objavljen v Službenih novinah od 30. maja 1922, št. 117, in v Uradnem listu od 13. junija 1922, št, 62. Po tem zakonu je postala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani z dnem 1. julija 1922 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani kot khajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradcvičeva ulica št. 44/11 (hrvalsko: Središni ured za oslguranjc radnika u Zagrebu, Preradovičevi ulica br. 44/11), ki je edini no3itclj obveznega zavarovanja delavcev za sliičaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija poslovalnic in ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadaljnega tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru neizpremenjena in se vsaka istih poslej imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa. V naslednjem se opozarjajo delodajalci v njih lastnem interesu In v infereju njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe toga zakona, po katerih se fe ravnaii. A. DoIžrdsS prijave delavcev (Mslsižfoeiacev, nameščencev). Na podstavi naredbe ministra za socialne politiko od 3. junija 1922, št. 1077, o izvedbi citiranega Zakona, priobčene v Službenih novinah od 24. junija 1922, št. 137, in v Uradnem listu od 30. junija 1922, št. 70, morajo vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku 8 dni po prejemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih imeli dne 1, julija 1922 zaposlene, ne glede na to, če so jih ie imeli prijavljene ali ne. Prijaviti je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sedaj oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker noyi zakon takih iziem ne dopušča. One delojemalce, ki so bili zavarovani že po prejšnjem bolniško-zavarovalnera zakonu, je obenem i novo prijavo z dnem 30. junija 1922 odjaviti na tiskovinah (odglasnicah), ki jih imajo delo. dajalci *c od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene odglasne tiskovine sc dobe pri vseh poslovalnicah. One delavce (uslužbence, nameščence), ki so po 1. juli|u 1922 Izstopili iz dela, je prav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obenem jih pa na odjavni odjaviti. Na ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada mogoče ugotoviti število dne 1. julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, število na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela izstopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev). «,.,«■ Te prijave in odjave so potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih sc ravnajo zavarovalni prispevki, ki jih imajo plačevati delodajalci in njih delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. N« odredbo osradnjoga urada se vse one član«, ki do 31. julija 1922 ne bi bili nanovo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnje v novi najvišji, t. j. 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatral, da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam ozir. službenim prejemkom) dotičnih delavcev, uslužbencev, nameščencev. Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve 8 194., odst, 1., ozir. 6 195., odst. 1., ZZD z občutnimi globami. V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ruvnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopisovanje in odvrnejo nepotrebni stroški. Boscbno važno je, da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih oseb itd.) ter opravilo, značaj ali način zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec« ne zadostuje, temveč je navesti n, pr.: »nakladalec lesa«, »kopač«, »žagar«, »voznik«, »kovinski strugar«, »železolivar«, strojni ključavničar«, »stavbni ključavničar«, »kurjač«, »tiskarski strojnik«, »stavec«, »strojni stavec«, »faktor«, »liskarnjški hUpec«, »krojaJS«, »krojaški RokKOiuvalec«, »trgovski pisarniški uradnik« itd. Stran 2. *Novi EasS, 3ne 4. argnšia 1929. 9k*. Wfi Če obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v katerem je prijavljenec zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek ter za predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoječasno jim vročenega odloka imenovane zavarovalnice. Poslej se bo vodil izvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku ločeno po posameznih obratih. Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih je kljub temu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestil Način prlfavl£enjja. Zavarovanja zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Pod-jetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sme okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski. Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če se oženi ali omoži, loči, če ovdov: itd.) ter izpremembe v zaslužku, opravilu, značaju ali načinu njegove zaposlenosti (n. pr., čc vajene., postane pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.), je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu«. Pripominja se, da je po zakonu izključno in edino le delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izprememfe. V slučaju neprijave, zakesnele prijave ali nepravilne prijave ga zadenejo občutni stroški v smislu § 11. ZZD in znatna globa, ki jo naloži pristojna politična oblast. V pojasnilo, kdo je zavezan zavarovanju za slučai bolezni in nezgode, naj služijo naslednja navodila: Zavarovanju zavezane so vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja svojo telesno ali dnševno moč v najem. Posebe se opozarja, da so od 1. julija 1922 dalje zavarovanju zavezani tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi takozvani hišni delavci, t. j. osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na svojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrtom, trgovino ali industrijo, tudi če nabavlja,o sirovine in pomožni materijal sami in čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun. Zavarovanju za slučaj bolezni so dalje zavezani državni in javni nameščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge), in opi, ki na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni ne dobivajo plače celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plačo, za slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in javni nameščenci, če nimajo sami in njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v smislu XI. poglavja ZZD. nimajo sami in njih Zai zaposleni Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki so stalno eni v inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen če so že zavarovani na podstavi zakona dotične države. ..... . Izvzeti od zavarovanja so začasno le poljski delavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri Strojih, dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna trenutna dela, kakor je pranje, žaganje drv itd. . Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo izprememb v njih zaslužku m drugih razmer je 8 dni, računajoč od dneva, ko je delojemalec stopil v delo, ozir. izstopil iz dela, ozir. se je izvršila y višini njegovih prejemkov, v značaju ali načinu njegove zaposlenosti itd, izprememba. Osebe, ki so najete za manj nego 8 dni, se mora prijaviti takoj po njih vstopu v delo. S prijavo takih oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odjava. B. Dolžnost pri* a ve obratov. Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja. Vsak delodajalec, ki zaposluje v svojem obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali K obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (para, elektrika, plin, voda, živina, veter itd.), mora v svrho uvrstitve obratov v nove nevarnostne razrede naikesneje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti potom pristojne poslovalnice Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani svoj obrat (ali več obratov istega podjetja) na predpisani tiokovini »Prijavnica obrata«, in sicer v dveh izvodih. Prijave obrata (obrta, podjetja) ni treba izvršiti onim, ki so imeli žc doslej vse svoje obrate (obrte, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem Likonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, podvrženi tudi zavarovanju za slučaj nezgode; zato mora vsakdo, ki zavaruje delojemalce za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučaj nezgode. ... V roku 14 dni sc mora prijaviti tudi- vsako izpremembo v obratu (namestitev novih stro)ev in slično) na predpisani tiskovini »Prijavnica o izpremembi v obratu«. V roku 14 dni je prijaviti vsako prenehanje ali ustavitev obrata. O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom. Pri onih delodajalcih, ki bi ne izpolnili svoje prijavne dolžnosti, bo okrožni urad sam na licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred m odstotek potrebne podatke. C, Prispevki za zavarovale. 1 Prispevki za bolniške zavarovanje. D. Predpisovan!e prispevkov. Prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje sc predpisujejo hkrati s posebnim plastnim nalogom, ki ima značaj javne izvršilne listine. Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba tekom 8 dni po prejemu naloga na Okrožni orati za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.). Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odložilne moči; delodajalec mora torej plačati predpisane mu prispevke brez ozira na to, da je vložil ugovor. Ako je vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, od> roma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec. Za neplačane prispevke se zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva, dospelosti-d® dneva plačila s stroški za izterjanje vred. Neplačani prispevki se izterjajo administrativnim ali sodno-izvršilnim potom. Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (§§ 42. do 44. ZZD). E. Dajatve (podpore zavarovancem). 1. Dajatve v slučaju bolezni. Zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor) po naslednji razpredelnici: Mezdni razred Hranarina (bo-! leznina) (§45.,t.3, ZZD) Porodnina (§45., t. 4, ZZD) Podpora zn dečjo opremo j(3 45., t. 4-c, ZZD) Dojnina (§45.. t. 4-č, ZZD) Rodbinsci Slani (* 48.. t- 5, ZZD) «8 ^ £30 r.« O 000 g O o ° >W S podpora za porodnici na dan na teden na dan nateden na dan nateden ~3 -a u ort®* a« o na dan nataden d i n a r j e v I. 1-33 9-33 1-50 10-50 28— 1— 7— 28— 60— n. 166 11-66 1-87 13-12 35— 1-25 8-75 35— 76 — IIL 2— 14— 2-25 15-75 42— 1-50 10-50 42— 90- IV. 2-40 16-80 2-70 1890 50-40 1-80 12-60 50-40 j 108— V. 293 20-53 3*30 33-10 61-60 2-20 15-40 61-60 ! 132-— VI. 3-60 2520 4C5 28-35 75-60 2 70 1890 75-60 ’ 162-— VII. 4-40 30 80 4*95 34-65 92 40 92-40 198— VIII. 5'33 3733 6— 42— i 112-— 112-— | 240- IX. 6-40 44-80 7-20 50-40 134-40 13440 1-50 1050 288— X. 7-73 5413 8-70 60-90 ; 162-40 j 162-40 348— XI. 9-33 65-33 10-50 73-50 196-— 1 196-— 420 — XIL 11-20 78-40 12-60 88 20 235-20 3— 21.— 235-20 504-— XIII. 13-33 93-33 15— 105-— 280-— 280-— 600-— XIV. 16— 112-— 18— 126'— 336*— 336— 720-— XV. 19*20 134-40 21-60 151-20 403-20 403-20 864'— XVI. 22-66 158-66 25-50 178-50 476— J 1020-— XVII. 26-66 186-66 30-— 210-— 560-— 560"— 1200— Na podstavi § 21. ZZD po sledeči razpredelnici; se vsi zavarovanci uvrste po višini njih zaslužka v 17 mezdnih razredov Mezdni razred Višina mezde (zaslužka) na Zavarovana mezda Skupni dnevni j>ri-spevek. delodajalca in delojemalca za bolniško zavarovanje dan j teden mesec nad do j nad do j nad | do d i n a r j e v I. 2-50 15-— G2'50 2. -•10 n. 2-50 3— IS- 18-- 62-50 75— 2-50 —*13 IIL 3-60 IS— 21-60 ! 75- 90— 3— —•15 IV. 3-60 4-40 21-60 20-40 90-— 110— 3-60 —•18 v. 4-40 5-40 26-40 32-40 110— 136— 4-40 -•22 VI. 5-40 6-60 32-40 39-60 135’— 165-— 5-40 -•27 VII. 6-60 8— 39-60 48-— 165— 200— 6-60 -•33 VIII. 8— 9-60 48-- 57-60 ' •:.-co— 240— 8— —•40 IX. 9-60 11-60 57-00 69*60 240— 290— 9-60 -•48 X. 11-00 14— 6960 84.-- 290,- 350— 11-60 -•58 XI. 14— 16-80 84,— 100-80 350— 420— 14— —•70 XII. 16-80 20— 100-80 120-— 420— 500— 16-80 —•84 XIII. 20— 24— 130 — 144.— 500— 600— 20— 1— XIV. 24— _‘8 80 144- 172-80 600— 720— 24— 1-20 XV. 28-80 34— | 172-80 204-— 720-— 850— 28-80 1-44 XVI. 34— 40— j 204-— 24C- — 850— 1000-— 34— 1-70 XVII. 40— 1 240-— 1 1000— j 40— 2-- alcupni prispeven za uumi»u ~~—----------- ... ,------- ----.—,, ------ 5 odstotkov zavarovane mezde (plače, zaslužka), . Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, sc višina dnevnega zaslužka računa s sestinki: tedenskega, s petindvajsetinko mesečnega ali s tristotinko letnega zasluzka. Ako zaslužek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd) sc določi zaslužek po znesku, ki povprečno pripada ali običajno pripada na dan, teden in mesec. Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste draginjakih, družinskih in drugih doklad, cnevnice, nabavni prispevki,-naturalni prejemki itd. ...... Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nobene nagrade ali plače, se uvrščajo v najmzji mezdni razred. Zavarovalne prispevke obračunava okrožnemu uradu delodajalec v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanje, navedenega v gorenji razpredelnici, sme delodajalec polovico odtegniti od delo- jemalčevega zaslužka (mezde, plače). , , , . , . ,, Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj prt izplačilu zasluzka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalce mesečno plačo. Za osebe brez zasluzka, oziroma če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec sam. Delodajalca, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem, nameščencem) višje prispevke, nego so Bredoisani za dotični mezdni razred, ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujočo določbe zakona o zavarovanju delavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaja do 5000 Din. . Prispevke plačuje delodajalec na podlagi pismenega plačilnega naloga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno za nazaj v roku dospelosti. 3. Prispevki za nezgodno zavarovanje- Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) je določen za čas od 1. julija 1922 do 31. decembra 1923 prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za nevarnostni odstotek 100. Torej se za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira 'tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen. Prispevana tarifa se dobi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani m vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek je bil njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen. Prispevke za nezgodno zavarovanje plačate izključno 1« delodajalec sam. K zgoraj navedenim dajatvam (podporam) se pripominja: Oboleli zavarovanci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja (zdravnika, zdravil, bolnišnice, babiške pomoči ia podpore, pomožnih priprav itd.) ter do podpore v denarju a) hranartne ali boleznine, b) porodnine, c) podpore za opremo rojenca, č) dojnine itd. V slučaju smrti zavarovane« gre njegovim svojcem pogrebnina. a) Hranartna (boleznina) znaša na dan dve tretjini zavarovane mezde (zaslužka, plače). Izplačuje se, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dlje nego 3 dm, za čas pridobitne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi pridobitna nesposobnost prestala prej, 26 tednov. b) Porodnica znaša na dan tri četrtine zavarovane mezde. c) Podpora za opremo rojenca znaša Hkratno zavarovano mezdo, v katerem je član (-ica) včlanjen (-a). č) Dojnina znaša polovico zavarovane mezde, največ pa 3 Din na dan; pri družinskih članih 1-50 Din brez ozira na mezdni razred. Porodniška podpora pripada članicam le, če so bile tekom leta pred porodom vsaj 3 mesece v zavarovanju zavezanem poslu ali če se je porod pripetil po neprekinjenem trimesečnem članstvu. Pogrebnina znaša 30kratno zavarovano mezdo umrlega. .... - . Tudi družinski člani zavarovanca imajo pravico do brezplačnega zdravljenia. porodniške in dojilne ^pod^pore.Q jajatev p0 n0Tem zakonu imajo le člani, ki so oboleli po 1. julija 1922 » so bili zanje predpisani ali plačani prispevki po določbah tega zakona. Ako biva član ob obolenju izven območja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, mu mora izplačevati podpore po zakonu njegov delodajalec ter ima pravico do povračila dejansko izplačanih zakonito dokazanih podpor, ki jih pristojni okrožni urad povrne, ako ga je delodajalec takoj obvesti? ^ 61 Članstvo in s tem pravica do podpore v slučaju obolenja preneha takoj po izstopu člana iz dela. Član, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan in ki zato, ker nima zaslužka, ne more plačevati zavarovalnih prispevkov, uživa pravico do najmanjših zakonitih dajatev (podpor) po § 45. MU šc 3 tedne po izstopu iz dela; če pa je bil zavarovan v dveh letih najmanj 12 meseccv, uživa pravico do teh najmanjših dajatev šc 6 tednov po izstopu iz dela. 2. Dajatve v slučaju obratne nezgode. Vsak član, ki je utrpel obratno nezgodo, t j. nezgodo, ki je v neposredni ali posredni zvezi * zavarovanju zavezanim delom, in ima za posledico telesno poškodbo m s to spojeno popolno alt delno izgubo sposobnosti za delo (opravljanja službe), ima pravico: a) do brezplačnega zdravljenja; b) do hranarine (boleznine) do največ 10 tednov po nezgodi; .................. c) do rente, katere višina se ravna po mezdnem razredu »n po visim mvahdete (nesposobnost) Za dClpii popolni nesposobnosti za delo znaša renta polno zavarovano mezdo. Simulacije in drugačna izkoriščanja urada se tako rad, izkoriščanjaJ^mSko- kakor nezgodno-zavarovanih podpor po zakonu kaznjujejo poleg drugega se z globo od 50 do 1000 Dm. F. Rasno. Vso nadaljna pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu za zcvarovanje delavcev v Ljubljani m vseh njegovih poslovalnicah. Poslovalnice ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se nahajajo v sledečih krajih: 1 v Brežicah (za sodni okraj Brežice); 2. v Celju (za politična okraja Celje-mesto in Celje okolica, ir.v7.cmsi sodni okraj Laško); 3. v Gornji Radgoni (za politični okraj Ljutomer); 4. na Jesenicah (za politični okraj Radovljica); v Kamniku (za politični okraj Kamnik); v Kočevju (za politični okraj Kočevje); v Konjicah (za politični okraj Konjice); v Kianju (za politični okraj Kranj, izvzemši sodni okraj TržičJ; v Krškem (za politični okraj Krško); 10. v Laškem (za sodni okraj Laško); . 11. v Ljubljani (za politični okraj Ljubljana-racsto in sodni okraj Ljubljana-okoltca ■: 12. v tobačni tovarni v Ljubljani (za tobačno tovarno v Ljubljani); 13. v Logatcu (za politični okraj Logatec); . , 14. v Marcnberku (za sodni okraj Marenberk); ^ ^ 15. v Mariboru (za politična okraja Maribor-mesto in okolica, izvzemši sodni o .c raj •><->' 16. v Murski Soboti (za politični okraj Prekmurje); 17. v Novem mestu (za politična okraja Novo mesto in Črnomelj); 18. v Ormožu (za sodni okraj Ormož); - • o 19. v Ptuju (za politični okraj Ptuj-mesto in okolico, izvzemii sodna okraja Ormo/. v.: Kodatecj; 20 r Rogaški Slatini (za sodni okraj Rogatec); 21. v Sevnici (za sodna okraja Sevnica in Kozje); 22. v Slovenj-lrodcu (za sodni okraj Slovcnjgradec in politični okraj Preralfte); 23 v Slovenski Bistrici (za sodni okraj Slovenska Bistrica); 24. v Šoštanju (za sodni okraj Šoštanj); 25. ▼ Tržiču (za sodni okraj Tržič); 26. na Vrhniki (za sodni okraj Vrhniki.); 27. v Zagorju (za politični okraj Litija); _ lidu Morebitne pritožbe je nasloviti neposredno n* Okrozm urad z* zavarovan* euwucv MO* Ijani, Turjaški trg štev. 4/1 (medkrajevnega telefona štev. 279). Vloge so kolka proste. , . .. Tiskovine. Vse v tem razglasu omenjene tiskovine sc dobe po nabavm ceni pn **•» P08**"' valnirnk okrožnega urada, pozneje se bodo dobivale pa tudi v o«::in,kih uradih ter prodajalnah tobaka, papirja itd. Na vsaki tiskovini je označena cena. V LJUBLJANI, dne 12. julija 1922. Ravnatelj- Ivan Kocmur s. r.