Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naroč nina 5 šilingov.
V.b.b,
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 12. avgust 1955
Štev. 32 (694)
Narodi sveta razpravljajo o atomski energiji
2e dolgo časa prinašajo časopisi in radio vesti o konferenci za mirnodobno uporabo atomske energije in smo tudi v našem listu objavili vest, da se bo 8. avgusta pričela v Ženevi ta konferenca. In res je v ponedeljek pričela ta tako1 pomembna konferenca, na kateri se je zbralo veliko število' vodilnih znanstvenikov za raziskovanje atomske energije iz 72 držav vseh kontinentov. Znanstveniki bodo izmenjali podatke o uporabi atomske energije v miroliubne namene. Dnevni red konference obsega naslednje glavne točke: potreba po novih energetskih virih, vloga jedrske energije, zgraditev naprav za proizvodnjo jedrske energije, uporaba jedrske energije v zdravstvu, vprašanje varnosti, proizvodnja in uporaba izotopov in vprašanje v zvezi z ravnanjem z večjimi količinami radioaktivnega materiala.
Vse seje te konference bodo javne. Prisotnih je veliko število dopisnikov in opazovalcev. Do tega sestanka je prišlo na podlagi sklepov konference Združenih narodov, ki se je vršila decembra lanskega leta.
V času konference bo v Ženevi atomska razstava, ki naj bi prikazala vzorce, kako uporabljati atomsko energijo. Ame-rikanci so postavili na tej razstavi atomski reaktor, ki je nameščen v 6 metrov globokem vodnem bazenu. Reaktor je spravil v pogon sovjetski znanstvenik.
Velika Britanija, Zapadita Nemčija in Švica pa razkazujejo zadnje proizvode in
Indija in Portugalska sta prekinili diplomatske odnose
Spor med Indijo in Portugalsko zaradi pokrajine Goa, ki je trenutno v posesti Portugalske, si jo pa lastijo Indijci, ker je pač z vseh strani obdana od indijskega ozemlja, se je zaostril že tako daleč, da je indijski ministrski predsednik Nehru pred dvema tednoma zahteval, da mora Portugalska zapreti svoje predstavništvo v Nev Delhiju. Indija je svoje poslaništvo v Lizboni zaprla že pred dvemi leti.
Začetkom tega tedna je bilo portugalsko poslaništvo dejansko zaprto, poslanik Laborinho pa je odpotoval v domovino.
Do prekinitve diplomatskih odnosov med obema državama je prišlo predvsem zaradi tega, ker Portugalska ni hotela pristati na obojestranske razgovore o Goi in drugih portugalskih posestih na indijskem ozemlju. S strani Indije se medtem nadaljuje gibanje za nenasilno osvoboditev portugalske posesti in so tako v Indiji, posebno pa v Goi demonstracije za priključitev tega ozemlja k Indiji. Ob priložnosti takih manifestacij se je zgodilo, da so portugalski policisti streljali na neoborožene demonstrante, izmed katerih sta bila dva ubita.
Spričo takih dogodkov posveča indijski tisk veliko pozornost vprašanju Goe in poudarja ogorčenje indijske javnosti. Hkrati opozarja Lizbono, da bi utegnile nasilne akcije povzročiti tako reagiranje, ki ga indijska vlada ne bi več mogla kontrolirati odnosno preprečiti. V indijskih parlamentarnih krogih prav tako opozarjajo na besede predsednika ZDA Eisen-howerja, ki je zahteval »mirno poravnavo spora«, in izražajo upanje, da bo ameriška vlada vplivala na Lizbono', da bi opustila oborožene akcije proti demonstrantom.
razvoj na področju atomske energije, od energetskih naprav do proizvodnje izotopov. Sovjetska zveza razstavlja model atomske elektrarne. Na razstavi tudi prodajajo Geigerjeve števce, ki so veliki kot nalivno pero in so namenjeni predvsem za opazovanje zraka. Razstavljenih pa je še vrsta drugih zanimivih predmetov.
Svet od konference znanstvenikov v Ženevi mnogo pričakuje in vsi narodi sveta s pričakovanjem zasledujejo potek te konference. Vsakdor upa, da bodo znanstveniki zamenjali svoje izkušnje ter
tako koristili interesom vseh narodov. Atomska energija naj ljudem pomaga in ne uničuie njihove pridobitve.
Vodilni možje vsega sveta, med njimi maršal Bulganin, predsednik Eisenhower, Eden in Faure so poslali konferenci pozdravne brzojavke. Predsednik ZDA Eisenhower je med drugim pisal v svoji brzojavki: »Atom sam nima nobene nacionalnosti in ne pozna nobenih meja. Ni ne moralen, niti nemoralen in samo prizadevanje ljudi ga lahko uporabi za dobre ali slabe namene.«
Južni Koreji premirje že preseda
Zadnji dogodki v Južni Koreji kažejo, da tamkajšnjim vodilnim krogom določila sporazuma o premirju ne ugajajo več, marveč da jim očitno' gre za tem, da bi ponovno izzvali prelivanje krvi. To potrjujem grožnje Severni Koreji s strani južnokorejskega predsednika Sing Man Rija, prav tako1 pa tudi ukrepi južnoko-rejske vlade proti članom nevtralne komisije, ki nadzoruje upoštevanje in izvajanje premirja. Vlada Južne Koreje je namreč stavila poljskim in češkoslovaškim članom te komisije ultimat, da morajo najpozneje do 15. avgusta zapustiti deželo, ker bi bili v nasprotnem primeru izpostavljeni resnim posledicam. Enako zahtevo je sporočila tudi švedskim in švicarskim članom komisije.
Prvi odmev na ta ukrep je izjava predstavnika angleškega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da angleška vlada obžaluje južnokorejske grožnje nevtralni komisiji za premirje in zastopa mnenje, da je treba sporazum o premirju nujno upoštevati.
Južnokorejsko izzivanje tudi Ameriki ne ugaja preveč in je vrhovno poveljstvo ameriških odnosno zavezniških čet v Koreji sporočilo, da bo z oboroženo silo preprečilo vsakršno izzivanje mednarodne komisije, ki nadzoruje premirie ter da bo ščitilo tjidi tiste člane komisije, katerih odstranitev iz Koreje je zahtevala juž-nokorejska vlada.
Posarske volitve vznemirjajo duhove
Posarje, ki je že od nekdaj kamen spotike med Nemčijo in Francijo, je trenutno spet v ospredju dnevnega dogajanja obeh sosednjih si dežel. Na podlagi lanskoletnega sporazuma so za oktober letos razpisane volitve, pri katerih gre za odločitev, ali je prebivalstvo' Posarja za trenutno veljavni statut o Posarju ali pa je proti taki ureditvi, ki praktično pomeni priključitev Posarja k Franciji.
Predvolilna borba je že v polnem teku in je prišlo tudi še do precej resnih nastopov tako1 s strani profrancoskih krogov, kakor tudi iz krogov, ki zastopajo korist Nemčije. Izgleda, da je tudi sedanja po-sarska vlada bolj na strani Francije, zato ni nič čudnega, ko je razglasila, da bo preprečila vsakršno vmešavanje nemških politikov v predvolilni boj.
S pričetkom predvolilne borbe je bilo tudi nemško-usmerjenim političnim strankam, ki prej niso smele javno delovati, dovoljeno neomejeno udejstvovanje ter so hkrati začeli izhajati tudi nemški listi, ki ostro napadajo statut in pozivajo prebivalstvo, da bi se pri plebiscitu izreklo proti taki ureditvi. Hkrati pa izjavljajo v Parizu, da bi zavrnitev statuta pomenila resne posledice tako za Posarje kakor tudi za francosko-nemške odnose, kar v Nemčiji imenujejo dejansko vmešavanje v posarske zadeve in zahtevajo, da mora Evropski svet odločno nastopiti proti takemu početju.
Egiptovski obisk v Moskvi
Pred dnevi je prejel povabilo za obisk v Sovjetski zvezi tudi ministrski predsednik Egipta Nasser in je bilo iz njegovega urada sporočeno, da bo verjetno spomladi prihodnjega leta odpotoval v Moskvo.
NOTRANJI MINISTER HELMER:
Sodelovanje — posebno po odhodu zasedbenih sil
Pred nedavnim je dunajska občinska uprava sklenila zvišanje tarif pri cestni železnici, kar je izzvalo precejšnjo' diskusijo med posameznimi strankami. Posebno DVP je to izrabila v svoje politično-propagandne namene in napadala socialiste, ker imajo le-ti večino v dunajskem senatu in so zato' tudi odgovorni za zvišanje tarif.
Zadnjo nedeljo je govoril o teh napadih notranji minister Helmer in zavrnil OVP-jevske trditve, ko je dejal, da vidi DVP zvišanje cen samo pri javni upravi, medtem ko na drugi strani očitno ali prikrito zagovarja dobičke privatnih podjetij in tam noče videti naraščanja cen, kot na primer pri lesu, papirju in drugih potrebščinah široke potrošnje. Poudaril je, da tako zadržanje nima ničesar opraviti s stvarnostjo, marveč da išče DVP le vo-
lilne parole. »Toda javnost ne pričakuje volitev, želi si skupnega dela, ki bo potrebno posebno po odhodu zasedbenih sil. Zato se moramo vsi, ki vemo, kam je privedla neenotnost v prvi republiki, zavedati skupne odgovornosti »za usodo našega ljudstva in preprečiti, da bi postali sami svoji grobarji naše svobode in gospodarske neodvisnosti.«
Govoreč o zunanjepolitičnih vprašanjih, je minister Helmer dejal, da nevtralnost, ki jo bo Avstrija sklenila po odhodu zasedbenih sil, ne bo nevtralnost srca, temveč nevtralnost razuma. Tudi v bodoče — je poudaril — hočemo spadati tja, kamor se čutimo’ povezane po našem kulturnem, političnem in gospodarskem razvoju, kar pa nikakor ne pomeni, da z narodi, ki si želijo drugačno državno ureditev, ne bi mogli živeti v miru in prijateljstvu.
Slovensko prosvetno društvo „Rož” v Št.'Jakobu
vabi na tradicionalno uprizoritev
Miklove Zale na zgodovinskih tleh
(dramatiziral Jaka Špicar)
ki bo v nedeljo, dne 14. avgusta s pričetkom ob 20. uri v rojstni vasi Miklove Zale v Svatnah.
Na prireditvi bo sodeloval tudi priljubljeni »Gorenjski kvartet« in skrbel za dobro voljo ter veselo razpoloženje.
Vsi v Svatne, kjer vas čaka nepozabno kulturno doživetje!
Odbor
Doslej največja gospodarska prireditev Koroške
Včeraj so odprli vrata na doslej največjo gospodarsko prireditev na Koroškem. Deželno glavno mesto je slavnostno' okrašeno in ob vhodnih vratih plapolajo zastave najrazličnejših držav. Že davno pred1 deseto uro, ko je bila napovedana slavnostna otvoritev, se je zbralo ljudi iz mesta in podeželja ter mnogo na koroških letoviščih naihajajjočih se ilnozemcev, ki so delali špalir ob prostoru za slavnostne goste.
Zaslužni prezident velesejmskega odbora, mestni svetnik Novak, je med promi-nentnimi gosti pozdravil v prvi vrsti zveznega kanclerja Raaba, nato med drugimi zastopnike koroške deželne vlade z deželnim glavarjem Wedenigom na čelu, nadalje zastopnika Zapadne Nemčije, konzularne predstavnike Jugoslavije in Italije ter zastopnike trgovinskih zbornic iz Jugoslavije, Bonna in Trsta. V svojem pozdravnem govoru je naglasil, da lahko že peto leto ob otvoritvi koroške razstave poroča o napredku, ki se iz leta v leto
vedno bolj razvija in prikazuje na vseh področjih gospodarstva velike uspehe.
Za njim je spregovoril župan Graf, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se letos, ko je Avstrija dosegla svojo neodvisnost, še bolj na široko odprla vrata razstavljalcem sosednih držav na jugu.
Deželni glavar Wedenig je v svojih besedah pripisal koroškemu velesejmu poseben značaj in dejal, da je ponosna bilanca gospodarske obnove na Koroškem v preteklih desetih letih. Spomnil je na dobo razdejanja in zmede v gospodarstvu pred desetimi leti in dejal, da se prav na razstavi zrcali marljivost koroškega prebivalstva, za kar velja zahvala vsem delovnim ljudem uma in dlani. Ponovno je deželni glavar poudaril, da vedno večja udeležba iz sosednjih južnih držav poglablja medsebojne dobre meddržavne odnose ter služi krepitvi miru.
Končno je spregovoril zvezni kancler
(Nadaljevanje na 4. strani)

Poklicna izobrazba v kmetijstvu in gozdarstvu
Dne 23. maja 1955 je na Koroškem stopil v veljavo nov, za kmečko prebivalstvo zelo važen in pomemben zakon. To je zakon o poklicni izobrazbi v kmetijstvu in gozdarstvu in se nanaša tako na najete kmetijske in gozdne delavce kakor tudi na delavce, ki so člani kmečke družine, torej na otroke in bližne sorodnike kmetijskega posestnika.
Kdor pozna kmetijstvo in gozdarstvo bolj od blizu, ta ve, s kako mnogostran-skimi in resnimi problemi imajo opravka gospodar in delavci kmečkega obrata. Kmetijstvo je postalo eno najbolj zamotanih področij znanosti, izkušenj in do gotove mere tudi tehnike. Da potrebuje zato tudi splošno strokovno in tehnično usposobljenih delavcev, je jasno in bi moralo biti že pred desetletji uzakonjeno.
Naš zakonodajalec, torej dunajski parlament in koroški deželni zbor sta s pričujočim zakonom zadostila tej potrebi. Z zakonom o poklicni izobrazbi v kmetijstvu in gozdarstvu so sedaj tudi kmetijski in gozdni delavci uvrščeni med poklice, za katerih izvajanje in plačo so potrebna določena izobrazba in praksa ter izpiti. Ta izobrazba in obveljavljenje svojega znanja pred izpitno komisijo bodo dali kmečkemu ljudstvu boljše strokovno znanje in gospodarske sposobnosti, vsled česar se bo izboljšala tudi produktivnost njihovega dela, kar pa bo končno doprineslo k boljšim in drugim poklicem primernim življenjskim pogojem kmečkih ljudi.
Zakon predvideva ločeno poklicno izobrazbo za splošno kmetijstvo, za kmetijsko gospodinjstvo, za specielna področja kmetijstva (vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo itd.) in za gozdarstvo. Na teh področjih so z zakonom predvideni poklicni nazivi, ki jih je mogoče doseči s praktičnim delom, strokovno izobrazbo in poklicnim izpitom. Taki nazivi so: pomočnik, strokovni delavec in mojster. Izjema je le v kmetijskem gospodinjstvu in v specielnih kmetijskih poklicih, kjer v vrstnem redu izpade naziv strokovni delavec. V kmetijstvu in kmetijskem gospodinjstvu je na-
Amorika ima skrbi zaradi presežkov kmetijskih pridelkov
Medtem ko so v svetu še pokrajine, kjer vlada občutno pomanjkanje osnovnih živil, si drugod delajo skrbi, kam s presežki kmetijskih pridelkov. Znano je, da so v Braziliji in tudi v drugih južnoameriških deželah pometali predvsem v predvojnih letih nebroj ton kave v morje, da bi tako zagotovili temu važnemu državnemu pridelku ceno na svetovnem trgu. Tudi letos si delajo v Braziliji že skrbi, kam z odvisno kavo.
Pa tudi v Združenih državah Amerike povzročajo presežki kmetijskih pridelkov velike skrbi. Vlada sicer skuša z odkupovanjem presežkov zagotoviti cene na trgu, zahaja pa na drugi strani v zagato, kaj početi z ogromnimi zalogami pokupljenih živil, kajti že samo za skladišča teh pridelkov mora dnevno plačevati velikanske vsote, ki dosegajo stotine dolarjev.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Svetovna trgovinska konferenca
V ameriških gospodarskih krogih govorijo o možnostih za sklicanje svetovne trgovinske konference in poudarjajo, da bo ta konferenca eden izmed uspehov, ki so jih dosegli na zadnji ženevski konferenci. Verjetno' bo konferenca sklicana za sredo novembra, so pa predvideni samo nekaki uvodni razgovori.
,,Ljudski vozovi” bodo cenejši
Ob priložnosti dograditve milijonskega »ljudskega avtomobila« je direktor tovarne napovedal znižanje cene za to priljubljeno vozilo, in sicer za takoimenovani ek šport ni model za 250 nemških mark, to je 1500 šilingov. Prav tako pa bodo znižali tudi število avtomobilov, namenjenih za izvoz, ker hočejo v prvi vrsti zadovoljiti domači trg. Za Avstrijo je po izjavi direktorja dr. Nordhoffa predvidenih za letos 10.000 vozil.
mesto mojstra določen naziv gospodar oz. gospodinja.
Za dosego naziva pomočnik oz. pomočnica v splošnem kmetijstvu in kmetijskem gospodinjstvu je potrebna dvoletna vajeniška doba in polaganje zaključnega izpita. Isti naziv vendar lahko dosežejo tudi osebe, ki dokažejo, da so najmanj štiri leta delale v kmetijstvu ali kmetijskem gospodinjstvu.
Strokovni delavec v kmetijstvu postane oseba, ki je dve leti delala kot pomočnik, ki je medtem absolvirala priznan strokovni tečaj najmanj 120 ur in ki je napravila izpit za strokovnega delavca v kmetijstvu.
Gospodar (Wirtsehafter) postane lahko vsakdo, ki je štiri leta delal kot strokovni delavec, ki je absolviral nižjo kmetijsko šolo in napravil izpit za gospodarja. Isti pogoji veljajo za dosego naziva gospodinja (Wirtschafterin) z izjemo, da je za ta naziv poleg gospodinjske šole in gospodinjskega izpita potrebno šestletno praktično delo kot gospodinjska pomočnica.
Naziv gospodar ali gospodinja pa lahko doseže tudi oseba, ki je absolvirala nižjo kmetijsko ali kmetijsko gospodinjsko šolo in ki je delala vsaj 20 iet v kmetijstvu ali kmetijskem gospodinjstvu.
V	vrtnarstvu, sadjarstvu, mlekarstvu in drugih specialnih poklicih kmetijstva postane pomočnik, kdor je bil tri leta vajenec in je napravil izpit za pomočnika. Pomočnik pa postane mojster, če je delal pet let kot pomočnik in absolviral trimesečni mojstrski tečaj in položil mojstrski izpit.
V	gozdarstvu je za dosego pomočnika potrebna triletna vajeniška doba z zaključnim izpitom. Strokovni delavec po-
stane, kdor je tri leta delal kot pomočnik, absolviral vsaj štirinajstdnevni strokovni tečaj in položil zaključni izpit. Lesni mojster (Holzmeister) postane strokovni delavec po štirih letih, če je absolviral trimesečni mojstrski tečaj in položil mojstrski izpit.
Za časa vajeniške dobe mora vsak vajenec obiskati kmetijsko nadaljevalno šolo (Fortbildungsschule). Istotako. mora kot vajenec voditi o svojem delu dnevnik.
Vsi izpiti se po zakonu polagajo pred izpitno komisijo, ki je podrejena uradu za vajeniško in strokovno izobrazbo v kmetijstvu in gozdarstvu (Land- und Forstwirtschaftliche Lehrlings- und Fach-ausbildungsstelle). Ta urad, ki ima svoj sedež pri Kmetijski zbornici, pripravlja potrebne tečaje, izbira učne obrate, ter podeljuje nazive.
Da bi določila zakona prešla čim prej v prakso, je zakonodajalec predvidel prehodno dobo 3 let, v kateri se lahko brez prej navedenih pogojev dosežejo poklicni nazivi v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg zaključene ljudske šole je edini pogoj, da je za vsako področje in za vsak naziv posebej treba dokazati gotovo dobo službenih let. Doba službenih let je določena v zakonu, potrebna pojasnila pa daje urad za vajeniško in strokovno izobrazbo v kmetijstvu in gozdarstvu.
Razveseljivo je, da je ta urad že pričel s svojim delom in da za zimski čas pripravlja ustrezne tečaje. Upravičena je torej upanje, da bodo določila tega zakona pokazala v kmetijstvu in gozdarstvu prav kmalu zaželjene sadove. To' pa bodo toliko prej, v kolikor bodo kmetje in kmečki naraščaj ustregli zahtevam zakona in uvideli potrebo po poklicni in strokovni izobrazbi bolj, kot so jo uvideli doslej, .(bi-)
Borba za štirideseturni delovni teden
Predsednik Sindikata privatnih nameščencev, zvezni svetnik Hillegeist, ki je bil na kongresu Mednarodne zveze privatnih nameščencev v Kopenhagenu izvoljen za prezidenta Internacionale nameščencev, je poročal o oblikah sindikalne borbe nameščencev ter prizadevanja za skrajšanje delovnega časa.
Živahno so razpravljali na kongresu, če je stavka še aktualno sredstvo sindikalne borbe nameščencev. Kongres je bil mnenja, da je potrebno v vseh primerih, kjer o plačilnih in delovnih pogojih ni mogoče doseči zadovoljivega uspeha z direktnimi pogajanji, borbo voditi tudi v bodoče s stavko. V svoji resoluciji ugotavlja kongres, da je socialna proizvodnja povsod narastla. Delež pa, ki so ga ob zvišani produkciji deležni delojemalci in posebno
nameščenci, je nesorazmeren. Zaradi tega poziva kongres vse članske organizacije Zveze svobodnih sindikatov, naj dosedanjo borbo za zboljšanje socialnega položaja nameščencev nadaljujejo z vsemi sindikalnimi sredstvi.
Na široko je kongres razpravljal o vprašanju skrajšanja delovnega časa. Internacionala nameščencev je pozvala vse priključene organizacije in deželne zveze, da se prizadevajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi za uvedbo štirideseturnega delovnega tedna s popolno izravnavo plače. Z mednarodnimi pravnimi predpisi naj bo uzakonjen štirideseturni tedenski delovni čas z dvema zaporednima prostima dnevoma. Kongres je predsedstvu internacionale nameščencev poveril nalogo, da organizira mednarodno kampanjo za uresničenje teh sklepov.
Veseli smo, da smemo odložiti naslov „visoki komisarji ”...
je izjavil bivši ameriški visoki komisar v Avstriji James Penfield na zadnji seji zavezniške kontrolne komisije, preden so s snemanjem zastav štirih zasedbenih sil s poslopja zavezniškega sveta simbolično demonstrirali vzpostavitev avstrijske suverenosti. Na sliki vidimo ameriškega predstavnika Penfielda, ko čestita zveznemu kanclerju Raabu in podkanclerju Scharfu v trenutku, ko je začela avstrijska državna pogodba formalno veljati. Prav tako so avstrijskim predstavnikom izrazili čestitke in najboljše želje za bodočnost tudi zastopniki ostalih treh zasedbenih sil.	(AND)
Washington. — V poučenih krogih izjavljajo, da letos ni več pričakovati, da bi predsednik Eisenhower obiskal Sovjetsko zvezo, da pa ni izključeno, da bi Moskvo obiskal podpredsednik ZDA Nixon, ki bi bil na takem potovanju zelo zainteresiran. Nixonov obisk bi verjetno imel za posledico potovanje Bulganina in Hruščeva v Ameriko.
Tokio. — Ameriška vlada je povabila na uraden obisk v Ameriki japonskega zunanjega ministra Šigemitsa, ki se bo povabilu odzval že meseca avgusta. Ob tej priložnosti se bo razgovar-' jal o medsebojnih vprašanjih predvsem na področju obrambe.
Atene. — Ciprski spor med Grčijo in Veliko Britanijo se še vedno ni polegel in je zaradi tega predvsem v Grčiji precejšnje razburjenje na račun Angležev. To1 se zrcali tudi v sklepu mestne uprave v Atenah, ki je sklenila, da bo iz protesta proti angleškemu zadržanju v ciprskem vprašanju preimenovala dosedanji trg Viktorije ter Churchillovo cesto.
London. — Neki londonski časopis je objavil vest, da bi prihodnji mesec utegnilo priti do reorganizacije britanske vlade. Umaknil naj bi se minister za delo sir Walter Monckton, na njegovo mesto pa bi prišel sedanji minister za notranje zadeve Lloyd George. Notranje ministrstvo bi dobil dosedanji minister za zdravje Iain MacLeod.
New Delhi. — Indijski ministrski predsednik Nehru je v nekem svojem govoru načel tudi vprašanje trenutnega položaja v Afriki in poudaril, da v »Afriki vre in da če se bo tam nadaljevalo z eksploatacijo in pritiskom, bo rezultat rasna vojna«.
Bruselj. — Belgijski kralj Bauduin je potrdil novi šolski zakon, proti kateremu je katoliška akcija uprizarjala poulične pohode, ker skrajšuje državne podpore privatnim šolam. V parlamentu je zakon sklenila socialistična večina.
Seul. — Južnokorejski predsednik Sing Man Ri je izjavil, da je Južna Koreja odločena, zasesti odnosno osvojiti si področje južno od 38. vzporednika, ki ga je na podlagi premirja zasedla Severna Koreja. Če Severna Koreja te zahteve ne bi hotela izpolniti, je dejal, da bo moral »podvzeti gotove ukrepe«.
Tokio. — Tudi japonska vlada je zaprosila LR Kitajsko, da bi na podobnih pogajanjih, kot so v Ženevi med Kitajsko in Ameriko, razpravljali o vprašanju japonskih vojnih ujetnikov na Kitajskem.
Bonn. — V Zapadni Nemčiji so' se zedinili o plačah visokih oficirjev in generalov nemške vojske, pri čemer je značilno, da bodo generali prejemali za eno stopnjo nižjo plačo kot uradniki, ki so na istem položaju. Sploh se je pri tem vprašanju pokazalo, da nemško ljudstvo s precejšnjim nezaupanjem gleda na novo vojaško vodstvo, kar pa ni nič čudnega, saj je napravilo dovolj izkušenj s prejšnjimi generali.
Karači. — Pakistanski notranji minister generalmajor Iskandar Mirza, ki ga imenujejo tudi »krepkega moža« Pakistana, je bil imenovan za generalnega guvernerja dežele.
Hirošima. — Za desetletnico dneva, ko je v Hirošimi padla prva atomska bomba, je bila pred spomenikom v spomin 200.000 žrtvam prirejena mogočna slavnost, katere se’ Je udeležilo na desettisoče ljudi. Medtem ko so zvonili vsi zvonovi, se je 500 golobov spustilo v zrak in simbolično demonstriralo mir. Župan mesta Hirošime je v svojem nagovoru zahteval prepoved atomske in vodikove bombe ter izrazil upanje, da se hirošimska. tragedija ne bo več ponovila.
Ženeva. — Konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, ki bo obravnavala mednarodne probleme, načete na zadnji konferenci »velikih štirih«, se bo predvidoma pričela 3. oktobra t. 1. Glavno tajništvo Organizacije združenih narodov je bilo naprošeno, da pripravi vse potrebno za konferenco, ki naj bi trajala kakih pet tednov.

Izbira obrtnega poklica
Potreba kadrov v obrtni in industrijski dejavnosti je vedno večja, kar je posledica naglega razvoja v industriji in tehniki. Število obrtnih poklicev je naraslo in ravno zaradi tako visokega števila teh različnih poklicev v obrti se je velikokrat težko odločiti za enega od njih.
Tu moramo kar odkrito povedati, da jemljejo starši izbiro poklica vse preveč površno in dosti premalo resno. Pri tem se vse premalo zavedajo, da gre za najvažnejšo odločitev v otrokovem življenju. Starši svojega otroka najbolj poznajo, zato mu morajo pri izbiri poklica pomagati oziroma so odgovorni, da se odloči za tisti poklic, do katerega ne čuti samo veselja, ampak ima zanj tudi ročne spretnosti.
Napak bi seveda bilo, da bi starši svojemu otroku poklic kratkomalo izbrali, ne glede na ročne spretnosti in telesno sposobnost in morda celo zaradi tega, ker ima oče isti poklic. Telesno šibke otroke ne bomo torej silili v poklice, ki zahtevajo velike telesne napore. Vajenec, ki se ne uči pravega poklica, ne bo nikoli postal dober strokovnjak. Prav zaradi tega mora biti izbira poklica zelo dobro premišljena.
Odveč je. mislim, poudariti, da igra predizobrazba veliko vlogo. Brez strokovne šole danes ne more postati noben delavec kvalificiran. Učencu z višjo pred-izobrazbo obrtna šola ne bo delala nobenih težav, posebno še, če čuti do poklica, ki se ga hoče izučiti, res pravo nagnenje in potrebno ljubezen do dela. Prednost strokovnih šol je tudi ta, da dijaki zelo zgodaj pridejo do svojega kruha. Tako* tudi revnejši lahko pridejo do svojega poklica in postanejo kvalificirani delavci.
Kaj nam bo prinesla nova sezona v celovškem gledališču
Prvega avgusta je v mestnem gledališču v Celovcu nastopil službo novi direktor Fritz Klingenbeck. 4. avgusta je priredil tiskovno konferenco, ki se je vršila pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Ru-dlana v palači deželne vlade in kjer je dr. Klingenbeck objasnil svoj program za novo igralno sezono v mestnem gledališču.
Številne spremembe so se izvršile že v samem osebju gledališča, kjer bo 40 novih obrazov, igralcev in uslužbencev. Poleg tega se bo igralo samo 5 dni v tednu, zato pa bodo posamezne stvari tudi bolje naštudirane. V prihodnji igralni sezoni bo tudi manj premier. Ako' pa bodo na razpolago potrebna sredstva, bo za poletno dobo na Vrbskem jezeru urejeno gledališče za »Igre na jezeru«. Direktor Klingenbeck bo namesto doslej običajnih gledaliških listov upeljal lepe gledališke liste, v katerih bodo prišli do besede koroški slikarji, pesniki, pisatelji in drugi.
Od režiserjev pa bodo delovali direktor Klingenbeck sam in nekaj drugih, ki so doslej vodili režijo v gledališču. Poleg domačih bodo kot režiserji sodelovali še nekateri pomembni gostje iz drugih dežel.
Igralna doba se bo' pričela 24. septembra. Od oper1 bodo predvajali naslednje: »Don Juan«, »Madam Butterfly«, Glu-ckcvo opero »Orfej in Evridika«, Egksove »Čudežne gosli«, Smetanovo »Prodano nevesto«, Donizettisovega »Don Paskala«,
Wagnerjevo »Mojstri pevci« in končno še eno med opero in balet spadajočo enodejanko: »Amelia gre na ples« ter balet »Veliki vrč«.
Jesensko igralno dobo bodo otvorili z opereto »Dunajska kri«. Na sporedu pa bodo še naslednje operete: Kalmanova »Grofica Marica«, Burkhardtov »Ognjemet«, Heubergerjev »Operni ples«, Lope-zova »Lepotica iz Cadiza«, Lebarjev »Tam, kjer skrjanček poje« in druge.
Za poleti so predvideni »Fatiniza« od Suppeja, za komorne igre je predviden Benatzkyjev »Kralj z dežnikom«, na prostem pa bodo predvidoma izvajali: »Ukročeno trmoglavko« in Mellove »Ni-belunge«. Na jezeru bi izvajali, seveda, če bodo sredstva na razpolago, »Butterfly« in »Hoffmanove pripovedke«.
Iz bogatega in pestrega programa za prihodnjo gledališko sezono je razvidno1, da vodstvo gledališča stremi za tem, da bi tudi v bodoče nudilo publiki čim več in čim bolj pester program. Poleg tega bo vodstvo gledališča posvetilo več pozornosti obnovi gledališča, ki že od leta 1938 ni več bilo popravljeno. Delovanje gledališča pa hoče direktor Klingenbeck razširiti tudi na podeželje, kjer naj bi gledališče gostovalo1. Z vsemi temi novostmi se obeta pestro gledališko življenje v bodoči sezoni.
Jugoslovanske kulturne skupine na gostovanjih
Ansambel jugoslovanskih narodnih plesov »Kolo«, katerega mojstrsko podajanje smo imeli priložnost občudovati tudi v Celovcu, je bil več tednov na gostovanju po Sovjetski zvezi, zdaj1 pa. gre še na Kitajsko, kjer namerava ostati mesec dni in so predvideni nastopi v Pekingu, Šanghaju in Nankingu.
Tudi ansambel beograjskega kulturno-umetniškega društva »Branko Krsmano-vič« ima v načrtu gostovanje. Sredi avgusta se bo udeležil mednarodnega, tekmovanja zborov v Arezzi. Zbor »Ivo Lola Ribar« pa bo nastopil na festivalu plesov in pesmi v Luganu, od kjer gre še na festival »Evropskega tedna narodov« v Neustadt.
Priprave za občinski praznik v Slovenj Gradcu
V Slovenj Gradcu so na dnevnem redu obsežne priprave za občinski praznik, proslave, ki bodo od 21. do 28. avgusta. Ob zaključku bo odkritje mogočnega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Pri proslavah bodo med drugimi sodelovali tovarniška godba iz Raven na Koroškem, godba tovarne meril iz Slovenj Gradča ter mešani in pevski zbori iz Dravograda, Šmartnega, Starega trga in Slovenj Gradca. Kinopodjet-je poskrbi za domače dokumentarne filme, ki jih bodo v tednu praznovanja predvajali.
IZ DOMOVINE
Slovenski oktet na
Slovenski oktet, ki se ga radi spominjamo z gostovanja v Celovcu, je pretekle dni gostoval na »Evropskih tednih«, ki jih letos že četrtič prireja mesto Passau v Zahodni Nemčiji. Oktet je za to1 gostovanje določila Komisija za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu, in sicer na povabilo mesta Passau.
Te prireditve, ki dajejo prerezno sliko najboljših evropskih stvaritev na kultur-
MIKLOVE ZALE
.Evropskih tednih”
nem področju, naj bi po izjavi organizatorjev ustvarjale in utrjevale kulturne vezi med evropskimi narodi. V tem smislu je sodelovalo na letošnjem festivalu, ki je trajal od 22. julija do 7. avgusta, 14 evropskih držav in Združene države Amerike.
»Evropski tedni« niso posvečeni samo glasbenim prireditvam, svoj delež prispeva tudi gledališče, balet, film, šport in razne umetniške razstave, tako da je zadoš-
Načrti Slovenskega knjižnega zavoda za prihodnje leto
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, ena največjih slovenskih založb, je izdelal in objavil že načrte za prihodnje leto, po katerih je razvidno, da bo tudi v letu 1956 obogatil slovenski knjižni trg z lepimi novitetami iz domače in prevodne literature. V prvi vrsti bodo knjige izšle v raznih že tradicionalnih ter v širokih plasteh čitateljev priljubljenih knjižnih zbirkah, ki so nam že v dosedanjih letih nudile bogat izbor najrazličnejših knjižnih del.
Glavno osnovno tvorijo pri izdajah Slovenskega knjižnega zavoda štiri redne knjižne zbirke: Svetovni roman, Sodobni roman, Bios in Nova ljudska knjižnica. Poleg teh izhajajo knjige tudi še v zbirkah Poljudna knjižnica, Mala knjižnica, Zdravstvena knjižnica ter Feniks, medtem ko bo kot novost začel izdajati •še zbirko Naše brazde.
Poglejmo, kaj bo prihodnje leto izšlo v posameznih zbirkah: V zbirki Svetov-
ni roman bodo izšle štiri knjige, in sicer »Ponižno uboštvo«, najboljši roman sodobnega finskega pisatelja Sillampaa, dalje »Sen rdeče sobe«, obsežni roman klasika kitajske proze Cao-ksiekina, »Onkraj«, roman Galsworthyja ter Zolajev roman »Beznica«. Prav tako štiri knjige bo obsegala zbirka Sodobni roman, v kateri izidejo »Zemlja se z nami premika«, nov roman plodovitega slovenskega pisatelja Miška Kranjca, »Zlo pomlad« Mihajla Lalica, ena najboljših stvaritev sodobne srbske književnosti, obsežni roman »Ruski gozd« bo predstavljal rusko literaturo, zbirko pa bo zaključil David Herbert Lawrence s svojim mladostnim delom »Mavrica«. Zbirka Bios bo obsegala Mo-rusovo »Življenje živali«, zapiske nemškega zdravnika Sauerbrucha pod naslovom »Spomini kirurga«, Reinachovo zgodovino upodabljajoče umetnosti »Apolon« ter Roberta Gravesa zgodovinski
roman »Jaz, Klavdij«. Šest knjig bo izšlo v zbirki Nova ljudska knjižnica, v kateri bodo zastopani Viktor Hugo z romanom »Pomorščaki«, Frank Norris z romanom »Polip«, Ilija Venezis z romanom »Beg«, Giovagnoli s »Spartacusom«, Arsenjev s potopisnim spisom »V sibirski tajgi« ter končno* Jack London z romanom »Martin Eden«.
Izven zbirk je poleg drugih predvidena izdaja Hoffmanovih »Fantastičnih povesti« ter Bartolovih »Tržaških humoresk«, medtem ko so v zbirki Naše brazde, v katero bodo vključeni številni slovenski pisatelji in pesniki, ki so v bližnji preteklosti zaorali v slovensko umetnost »večje ali manjše, bolj ali manj rodovitne brazde«, kot prva. predvidena naslednja dela: »Gornje mesto« Bogomira Magajne, »Zapiski Tine Gramontove« in »Gadje gnezdo« Vladimirja Levstika ter »Izbrane povesti« Ivana Preglja.
Kako pa ti prebiraš knjige?
Prvo pravilo: Temeljito poznati nekaj pomembnih knjig, velja več, kakor površno prebrati kopico del, ki so srednje kakovosti. Nekatere Balzacove romane prebiram že petdesetič; in še vedno najdem v njih nove poteze, ki me očarajo.
Drugo pravilo: Ko* ste spoznali, kaj vam je najbolj všeč, skušajte nakupovati in hraniti svoje najljubše knjige... Takoj — ko ste ugotovili, da je ta in ta pisatelj vaš prijatelj, si kupite njegove knjige. Samo tako boste imeli njegova dela vedno pri sebi in jih boste lahko prebirali, kadarkoli si boste to želeli.
Tretje pravilo: Prebirajte dela najzna-menitejših pisateljev zgodovine, kolikor vam le dopušča čas... Mnogo' teže je izbirati med deli sodobnikov, ker tu nas splošna ocena zgodovine še ne more voditi ... Med kritiki poiščite človeka, katerega okus je podoben vašemu, in berite knjige, ki jih priporoča.
Četrto pravilo: Karkoli berete in zlasti če berete knjigo, ki ste si jo sami izbrali, ker ljubite in spoštujete njenega avtorja — prebirajte jo v miru in zbranosti.
Peto pravilo: Nikoli se ne prepirajte z mojstri. Ne zahtevajte, da bi bili tisto, kar niso*. Ne recite: »Viktor Hugo — to je gasilec!« Victor Hugo je Victor Hugo, to se pravi — mož našega časa in genij svojega časa ... Seveda — tudi mojstri imajo pogosto svoje napake, a poleg teh še večjo množico lepih potez.
Šesto in zadnje pravilo: Bodite vredni lepih knjig. Branie je podobno španskim gostilnam. V njih najdeš samo to, kar prineseš s seboj... Branje je umetnost, umetnost, ki vam bo pomagala najti v knjigah vaše lastno življenje in ga s pomočjo teh knjig — bolje razumeti.
Andre Maurois
Mednarodno zasedanje socialističnih vzgojiteljev
V Beljaku je bila letna konferenca Mednarodne zveze socialističnih vzgojiteljev. Glavni predmet razpravljanja je bila tema o vzgoji učiteljstva v moderni družbi. Predsednik zveze, Pierre Astier, je k temu izjavil, da more edino državna šola ustrezati zahtevam modernega pouka. Šola mora biti objektivna in prosta vsakega nasilja vesti. V vseh državah mora imeti nek univerzalni značaj, le takrat se bodo narodi znašli med seboj. Doktor Hermann Schnell iz Dunaja je poročal o prizadevanjih za reformo učiteljskega študija. Deial je, naj socialistični vzgojitelji vztrajajo na. tem, da bodo učiteljsko izobrazbo* posredovali državni zavodi. Profesor Robert iz Pariza je bil mnenja, da mora splošna izobrazba učiteljstva sloneti v vseh državah na enaki podlagi. Šef oddelka Fadrus iz Dunaja se je zavzemal za visokošolsko vzgojo učiteljstva, pravtako se je izjavil tudi dr. Gebhart iz Londona.
čeno vsem ljubiteljem kulture in umetnosti.
Naj naštejemo nekaj pomembnejših sodelavcev festivala: baletna mojstra pariške opere Jose Torres in Marianne Ivanov, Marionetno gledališče iz Augsburga, dunajski simfonični orkester, nizozemski državni balet itd. Interesantna je bila uprizoritev opere Carmen, ki sta jo izvajala zbor in orkester mesta Passau, solisti pa so bili Grki, Italijani in Nemci.
Slovenski oktet je imel svoj koncert v ponedeljek dne 1. avgusta. Publika je izvajanje okteta navdušeno sprejela, zlasti skladbe renesančnih skladateljev. Jugoslovanska ljudska pesem je bila za njih prava odkritje. Passauer Neue Presse je prinesla o prireditvi poročilo, v katerem pravi kritik:
»Odkrito* rečeno, veseli smo, ko lahko ugotovimo, da nas je slovenski oktet, ki se je predstavil v mestnem gledališču v okviru Evropskih tednov, v vsakem oziru in brez izjeme zadovoljil.
Pač redko smo lahko slišali tako polno-zveneče, do zadnje potankosti izpeljano petje, pa naj je bila to renesančna glasba ali jugoslovanska ljudska pesem ali zelo dobre novejše skladbe. Ansambel poje vse na pamet, brez dirigenta. Njegov stalni umetniški vodja Janez Bole ga je dovršeno uvežbal.«
Petek, 12. avgust: Klara Sobota, 13. avgust: Hipoliit Nedelja, 14. avgust: Evzebij Ponedeljek, 15. avgust: Vneb. M. D. Torek, 16. avgust: Rok Sreda, 17. avgust: Hiacint Četrtek, 18. avgust: Helena
Pliberk
V	nedeljo je Zveza vojnih žrtev priredila v Pliberku tombolo. Zanimanje je bilo veliko, čeprav za glavni dobitek ni bil postavljen kakšen avto, pač pa motorni »Roller«. Naslednja dva večja dobitka sta bila pralni stroj in navadno kolo. Ti dobitki so poleg druge pestre kolekcije najrazličnejših stvari »vlekli« in kot reka so se zgrinjali ljudje ob napovedani uri na prizorišče pred glavno šolo.
Čeprav je bilo to nedeljo v okolici več semnjev, ki jih številni, predvsem mladi ljudje nočejo zamuditi, je vsak, ki je kakor koli mogel, pohitel tudi na tombolo. To okoliščino je pripisati dejstvu, ker zelo veliko mladih ljudi razpolaga z motornimi prevoznimi sredstvi. Motorno kolo je postalo tudi na naših cestah nekaj običajnega. Zategadelj ni nič čudnega, da so. si lastniki takih vozil mogli privoščiti v nedeljo obiske semnjev v Rinkolah, Šteb-nu in Libučah ter so se še utegnili udeležiti tombole.
V	prijetni živčni napetosti so črtali ljudje izklicane številke na srečkah in napetost se je stopnjevala do vrhunca, ko je padla kocka za glavni dobitek. Srečo je imel, in vsi mu jo privoščijo, kmečki
Gorenjski kvartet na Koroškem
Slovenska prosvetna zveza je spet posredovala, da gostuje priljubljeni Gorenjski kvartet na Koroškem. Ustregla je vedno znova se ponavlajočim željam, da bodo lahko po nekaterih naših vaseh in naseljih številni ljudje deležni zaželenega umetniškega užitka.
Gorenjski kvartet bo gostoval:
V soboto, 13. avgusta 1955, ob 20.00 uri v Škofičah pri Schiitzu; v nedeljo, 14. avgusta 1955, zvečer, v Št. Jakobu v Rožu ob prireditvi »Mi-klova Zala na zgodovinskih tleh«; v ponedeljek, 15. avgusta 1955, ob 15.00 uri v Bistrici na Zilji pri Nežmanu; v četrtek, 18. avgusta 1955, ob 20.00 uri pri Cingelcu na Trati; v soboto, 20. avgusta 1955, ob 20.00 uri v Št. Janžu v Rožu pri Tišlerju; v nedeljo, 21. avgusta 1955, ob 14.00 uri v Kortah.
Nihče koncertov ne bo zamudil, zato ob številni udeležbi na svidenje!
uslužbenec pri Jurju, Jokl, ki si z motornim vozilom sicer ni vedel kaj pomagati, dokler ga iz zadrege ni rešil Kušarjev sin, ki zna ravnati z motornimi kolesi. Ta ga je posadil na spremni sedež in odpeljal domov, kjer mu je samoumevno gospodar Zep Broman vzradoščen čestital Drugi dobitek, pralni stroj, je zadel nek vajenec iz Metlove. Kolo pa je zadela Nana Reist-ner v Pliberku, ki pa se z njim verjetno sama ne bo vozila. Dobitka je bila iskreno vesela in ga tudi njej vsi privoščijo.
Po tomboli je bila družabna prireditev z godbo in plesom. Nekateri Pliberčani pa so se podali še k Marinu v Libuče, kjer je Šimej priredil ob priliki semnja tudi plesno veselico, ker ima za take prireditve zelo primeren prostor. Znano je samo, da so se mnogi gostje šele v poznih jutranjih urah vračali domov in ko je napočil dan, spet hiteli za svojim delom.
Zboljšavanje ccstnili razmer v Podjuni
Pred nekaj tedni so že pričeli z nadaljevanjem gradbenih del na cesti Velikovec — Železna Kapla, ki so bila predvidena za letošnje leto. Minulo leto so opremili z asfaltom del te ceste, in sicer od Gosel-ne vesi do Goslinskega jezera, letos pa so dela končali do Miklavčevega mostu. Tudi pri Pliberku bodo opremili šest-kilometrsko cesto s črno oblogo, nato pa je v načrtu dokončna izgradnja ceste Pliberk — Dobrla ves. Nadaljevanje cestnih gradbenih del iz Miklavčevega v smeri Železna Kapla pa je predvideno za prihodnje leto.


• . f ^ ■ ■
UCV>\ 2fe-

Koroški slovenski otroci odpotovali na letovanje na sončni jug
Strunjan v Slovenskem Primorju je bil minulo sredo cilj nad 100 koroškim slovenskim otrokom, ki bodo preživeli tri tedne počitnic na jugu ob morju in si krepili zdravje, kjer ga v obilni meri razsipajo južno sonce, zrak in voda. Hkrati pa bodo spoznavali tudi še nepoznane jim pokrajinske lepote, kraje in ljudi, ker vsi so povečini šele prvič namerili korake precej daleč od doma.
Otroci so bili, kakor so pripovedovali starši, že zadnje dni prijetno živčni, imeli so majhno potniško vročico ter zadnjo noč skoraj niso mogli spati v nestrpnem pričakovanju novih in nepoznanih doživetij. Srečni otroci, odsev radosti se jim je odražal iz oči tudi na odhodnih postajah, čeprav še pod skrbnim varstvom svo-
jih mamic. Cepetali so, kdaj bo prisopihal pravi vlak, ki jih bo popeljal dalje. Nekoliko bolj zaskrbljene so izgledale mamice, ki so se poslavljale od svojih malčkov, otroci pa so se že povezavali in sklepali tovarištvo s svojimi sovrstniki.
Vodič je prevzel otroke, vlak je privozil in mamice, nekatere z majčkeno rosico solzice ganotja v očeh, so še ob rokovanju in poljubčkih naročevale svojim ljubljencem »priden bodi, lepor ubogaj« in kmalu so iz vseh oken vagona pozdravljale ročice na veselo svidenje. ,
Spet je Slovenska prosvetna zveza s sodelovanjem ter pomočjo drugih činiteljev izvedla lepo in hvalevredno akcijo, za kar ji bodo hvaležni starši in otroci.
Doslej največja gospodarska prireditev Koroške
(Nadaljevanje s 1. strani)
Raab in med drugim dejal, da je rad prišel na Koroško, da je mogel osebno izraziti svoje priznanje uspehom velesejm-skega odbora ter zmogljivosti koroškega gospodarstva, ki se vedno tesneje povezuje s sosednimi južnimi državami za koristno sodelovanje na ekonomskem področju. Ko se je končno še spomnil na prizadevanje avstrijske zvezne vlade za uresničitev avstrijske neodvisnosti, je letošnji koroški velesejem otvoril.
Vrata na velesejem so se odprla in množica se je vsula na velesejmski prostor in na razstavne paviljone. O pomenu vele-
sejma in predvidenih razstavljalcih iz vseh krajev smo že dovolj poročali. Množina, pestrost in slikovitost razstavljenih izdelkov in proizvodov je revija tehniškega razvoja in napredka gospodarstva sploh. Prvi trenutek sploh ne veš, kaj bi gledal, toliko- je stvari. Saj razstavlja skupno 1169 razstavljalcev, med temi 425 tvrdk v nemški posebni razstavi in 39 tvrdk v kolektivni razstavi republike Slovenije in Hrvatske.
Velesejmska vrata bodo odprta deset dni in vsak si bo lahko od 9. do 19. ure ogledal vso čudo tehniškega in gospodarskega napredka. Za pripadnike vseh po-
Psinja ves
Žalostna in strahotna prometna nesreča se je primerila minuli petek zjutraj na Bistrici v Rožu v bližini tovarne Jungfer. Usodna nezgoda je zahtevala življenje matere treh otrok šele 36-letne Apolonije Mišic, iz Psinje vesi.
Apolonija Mišic se je peljala s kolesom na Bistrico po zdravila za svojo bolno hčerko. Na ovinku, vzhodno akumulatorske tovarne, pa se je zgodilo najhujše. Nasproti ji je privozil tovorni avto, ki je imel priključen težko natovorjen priklopni voz. Na ovinku, kjer je cesta ozka, se je kolesarka komaj izognila tovornemu vozilu, verjetno pa ni zapazila, da je bil priključen priklopni voz, ki jo je zadel in podrl na tla tako nesrečno, da je prišla z glavo pod kolesa. Kolesa so jo povozila in ji popolnoma zmečkala glavo, da so izstopili možgani. Nesrečna žena je bila na mestu mrtva. Šofer grozotne nesreče niti ni zapazil ter je peljal dalje in so ga šele v Žihpoljah ustavili orožniki.
Lahko si je predstavljati, kako bridek je bil tako nenaden udarec za moža in otroke, ki so po tako nesrečnem naključju izgubili ljubečo in skrbno mater ter zvesto življenjsko družico. Oba sta bila marljiva in delavna ter sta v složnem medsebojnem sodelovanju skrbela za eksistenco, poleg tega pa sta imela še lepe načrte pred seboj. Toda nesreča je hotela drugače.
Pokojno Apolonijo Mišic smo v nede-
ljo ob številni udeležbi žalnih gostov spremili na njeni zadnji poti. Domači pevci so zapeli ganljive žalo-stinke. Velika udeležba žalujočih ob pogrebu je bila dokaz, kako je bila pokojna kot poštena in zavedna žena spoštovana in priljubljena. Vsesplošno in odkrito sočustvovanje vseh naj bo možu in otrokom v tolažbo ob tako težki izgubi
Reberca
bil tesarski zaposlen s na Reberci.
Minuli petek popoldne je mojster Lobnik iz Obirske strešnimi deli v župnišču Župnik Alojz Marašek je pobiral škodle, ki so ležale po tleh. Naenkrat je padla s strehe strešna letva in zadela župnika na čelo. Predmet je župnika zelo težko poškodoval na glavi, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Celovec, kjer pa je za-dobljenim poškodbam podlegel.
Vse izseljence opozarjamo
da, v kolikor tega še niso napravili, po možnosti čim prej pošljejo svoje izpolnjene in podpisane vprašalne pole na naslov: Zveza slovenskih izseljencev, Celovec, Gasometergasse 10. Hkrati je treba poslati za vsakega člana sliko ter od občnega. zbora določeno članarino za leto 1955, ker prej ne moremo izstaviti članskih izkaznic. V primeru, da kateri izseljenec še ni prejel vprašalne pole, prosimo, da se ob priložnosti zglasi v pisarni ZSI.
Zveza slovenskih izseljencev
Hranilnica in posojilnica Borovlje, r.z.zn.j.
VABILO
na redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice Borovlje, kateri se vrši v nedeljo dne 21. avgusta 1955 ob 9. uri dopoldne v pisarni pri Bundru, Dollich-gasse 4, s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2.	Poročilo upravnega odbora
3.	Poročilo' nadzornega odbora
4.	Sprejem računskega zaključka za leto 1954
5.	Volitev nadzornega odbora
6.	Nadomestna volitev v upravni odbor
7.	Sprememba pravil, zvišanje deležev
8.	Slučajnosti
Ako ob določeni uri ni zastopano zadostno število deležev, se vrši pol ure pozneje po zadružnih pravilih § 31 drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na zastopane deleže.
Vse člane naše zadruge vabi k udeležbi
upravni odbor
klicev in slojev je razstava poučna in zanimiva, tvrdkam pa odpira velike možnosti kupčijskih sklepov.
Kolektivna razstava Slovenije in Hrvatske prikazuje v pestri in bogati razpored-bi komercialno blago, ki ga bodo izvažali v okviru velesejmskega. kontingenta. Razstavljeno je le izvozno blago, odlomek iz razsežne proizvodnje in razmaha slovenskega in hrvatskega gospodarstva. Vino Koper toči svoja vina ter druga eksportna vina, med temi Slovenija-vino, Slovenske gorice Ptuj in Vino sadje Maribor.
Posebno bomo na velesejmu obiskali tudi tvrdke, ki so inserirale v našem listu in tako opozorile na svoje proizvode, ki jih razstavljajo.
Poseben poštni urad na velesejmu
Na koroškem velesejmu obratuje od 11. do 21. avgusta poseben poštni urad. Uporabljajo tudi poseben žig za odpravo poštnih pošiljk. Na razpolago je nadalje več telefonskih naprav za lokalne in medkrajevne razgovore. Naprave so na razpolago razstavljalcem in obiskovalcem.
Šotorišče ^prijateljev narave' ob Vrbskem jezeru
Prostore hiše prijateljev narave »Wor-therseehaus« ter camping v njeni okolici s pisanimi šotori poživljajo pristaši organizacije iz vseh delov sveta. V to letovišče ne prihajajo samo Avstrijci, temveč tudi gostje iz Italije, Švice, Francije, iz
V Stepanji vasi pri Ljubljani so pokopali koroško rojakinjo
Prvi dan avgusta so ob velikem številu žalnih gostov, med katerimi je bilo mnogo v Sloveniji živečih koroških Slovencev, spremili upokojeno učiteljico Janjčko Čuček-Kleinmayer na pokopališče v Stepanji vasi pri Ljubljani k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu se je dr. Julij Felaher poslovil od pokojne v imenu koroških Slovencev.
Pokojna je bila hči profesorja Julija pl. Kleinmayra in žene Karoline. Zibelka ji je tekla v Stopicah pri Bekštanju, del mladosti pa je preživela pri p. d. Urba-njaku na Brnci. Na učiteljišču v Celovcu je končala študije. Že kot študentka je sodelovala pri ustanovitvi slovenskega prosvetnega društva na Bistrici na Zilji,
poleg tega pa je sodelovala še pri drugih društvih v okolici. Kot učiteljica je službovala v Celovcu in Etni vasi v Labotski dolini. Zaradi njene zavednosti jo je takratna šolska oblast zapostavljala in preganjala. Leta 1908 se je poročila z železniškim uradnikom Ivanom Čučkom in je z njim živela v raznih krajih, ker so ga avstrijske oblasti premeščale iz kraja v kraj. Med plebiscitom je bila učiteljica v Rož.eku, nato pa v raznih krajih Slovenije do svoje upokojitve v Ljubljani.
Pokojna Janjčka Čuček-Kleinmayer je bila lep značaj, zvesta in predana svojemu ljudstvu. Zategadelj je morala v svojem življenju prestati tudi marsikakšne nevšečnosti.
Holandske in Švedske, Jugoslavije, Turške in celo iz Kanade, New Yorka in tudi iz Avstralije. Okoli štiri sto gostov preživlja svoje počitnice v tem idiličnem kraju ter so napolnili W6rtherseehaus in postavili na prostoru za camping okoli 1000 manjših ali večjih šotorov v najrazličnejših barvah.
Nedavno so prispeli gostje iz Gottinge-na, Kassela, Stuttgarta in Štajerske, ki jih je sprejel in pozdravil deželni predsednik prijateljev otrok. Iz Gottingena jih je prispelo 180 vseh starosti od šestega leta dalje. Ti gostje so ob Vrbskem jezeru postavili svoje deseto taborišče, ker letujejo vsako leto v drugem kraju. Iz Kassela je prispela osemdeset-članska skupina športnikov z namenom, da izvajajo v taborišču tudi špottni in kulturni program. Pravtako so si ostale skupine prijetno uredile svoja šotorna domovanja. Marsikateri dan pa izkoristijo prijatelji narave za izlete v bližnjo in daljno okolico' ter se opajajo ob lepotah naših krajev, o katerih so polni priznanja in pohvale. Brez dvoma bodo zadovoljni gostje ob Vrbskem jezeru vsak v svojem kraju dobri propagatorji za tujski promet na Koroško.
Nekaj iz telefonske tehnike
Poglejmo dvajset let naprej
Aprila leta 1935 so iz neke sobe v ^5. nadstropju newjorškega nebotičnika strokovnjaki za telefonijo imeli telefonski razgovor s svojimi kolegi, ki so bili v so-^dnji sobi. Pretekla je ena četrtinka sekunde, dokler je prišel glas iz ene slušal-*e v drugo. Od kod takšna zamuda? Zato. ker je bil telefonski vod, preko kate-toga se je ta razgovor odvijal, napeljan °koli zemeljske krogle.
• Telefonski vod je bil postavljen od ATew Yorka v obliki kabla. Potem je do 5an Frančiška tekel kot zračna transkon-dnen talna linija z visoko frekventno te-kfonijo. Od San Frančiška do Jave so razgovor prenašali s pomočjo radija, a od tod do Amsterdama v Flolandiji prav ta-jto s pomočjo radija. Od Amsterdama do Londona je tekel razgovor po suhozem-Jkem in podmorskem kablu, od Londona do New Yorka pa je zvezo zopet vzdrževal radio. Skupna dolžina te zve-to je znašala približno 40.000 kilometrov.
V New Yorku se je razgovor odvijal °f> 9. uri in 30 minut dopoldne. V San Frančišku je bilo takrat šele 6 in 30 minut. Med San Frančiškom in Javo je glas Presekal datumsko mejo 25. aprila ter je Prešel v cono, kjer so pisali že 26. april. Potem se je ponovno vrnil v cono 25.aprila in se dotaknil Jave 25. aprila ob
Britanski leteči krožnik
Posebnost na londonski razstavi fanta-stičnih letečih aparatov je leteči krožnik, Sjajen po vseh zahtevah človeške domiš-'jtje. Ta krožnik na razstavišču leta po zraku in pristaja, iz njega pa izstopita dva »Marsovca«, preoblečena pilota. Pred Angleži so izdelali leteče krožnike že Francozi.
22. uri. V Amsterdamu je bil glas ob
2.	uri in 50 minut popoldne, v Londonu pa ob 2. uri in 30 minut. V New York je glas dospel z eno četrtinko sekunde zamude.
To je bil prvi telefonski razgovor iz sobe v sobo okoli sveta.
Čez dvajset let se bodo ljudje vozili z avtomobili na atomski pogon, ki bodo imeli instalirane elektronske naprave, ki bodo posredovale vozniku sliko prometa na cesti pred njim in za njim. Gospodinjam ne bo treba več pomivati posode, ker bodo ta posel prevzeli ultra
Kakšno je umiranje?
Ljudje hodijo na splošno zelo radi spat, vendar se pa smrti, ki ni nič drugega kot brezkončno spanje, silno bojijo. Zato ni nič čudnega, da je opremila ljudska fantazija smrt z groznimi stvarmi in nevzdržno bolečino. Na tem strahu je zrast-la tudi vsa tolažba in najrazličnejše veroizpovedi, ki obljubljajo posmrtno' življenje. Toda ves ta strah O' predsmrtnih mukah je ovrglo že mnogo ljudi.
Pred smrtjo je hotel dati neki samomorilec — študent medicine iz Miinchena, znanosti važne podatke o umiranju. Najprej je zaužil nekaj strupa, postavil predse ogledalo in si beležil vse, kar je opazil zanimivega na svojem obrazu.
— 9.30 Čutim prve znake vrtoglavice. 9.55 Puls je še vedno normalen in miren, omotica je vedno močnejša. Pritisk na ušesa. Klecajo mi kolena. 10.04 vid slabi. 10.16 Barva obraza je normalna, toda v ogledalu vidim dvojno. Pred očmi se mi vrti. — Od tu dalje postaja pisava nečitljiva. Vendar je ta dokument nepopolen, ker o zadnjih vzdihih ni nobenega podatka. Bolj zanesljiva so pričevanjai ljudi, ki so se spet zbudili. Tako je pripovedoval neki električar: »Bil sem v nekaki vročici in videl rdeče kolobarje, ki so postajali vse manjši. Bolečin nisem občutil nobenih«.
Strokovnjaki pravijo, da imajo vse po-
_____________Sef©
Spustil se je čez slap Niagare. Iz 14 svtomobilskih zračnic si je William Hill naredil sod, s katerim se je spustil čez 50 metrov visoki slap Niagare. Ko so potom njegovi bratje hoteli predrznemu Williamu pomagati iz vode, 90 našli samo sod, šele drugi dan so našli tudi truplo predrzneia.
Atomska lokomotiva. V Ameriki so izdelali atomsko lokomotivo, s katero so že opravili poskušne vožnje. Motor za to lokomotivo so izdelali pod nadzorstvom vojske in Narodne komisije za atomsko energijo. Nova atomska lokomotiva ima ravno tak zunanji izgled kot ostale lokomotive z Dieselovimi motorji.
Nova ledena doba. Znanstvenik iz instituta za jedrsko raziskovanje v Chicagu, Jezzard Eminniani, je objavil rezultate svojih raziskovanj, ki kažejo, da bo na Svetu čez 10.000 let nastopila zopet lede-
Z12
© n ©
na doba. Do teh ugotovitev je prišel na podlagi merjenja temperaturnih sprememb. Velika mesta kot so Chicago, Berlin in Moskva, bodo takrat pod 300 metrov debelo ledeno odejo.
Raketna pošta čez atlantik. Na zasedanju poštarskih strokovnjakov v Chicagu je ameriški delegat izjavil, da bo v bodočnosti možno urediti poštarski promet čez Atlantik z raketami. Za prenos pošte bo potrebnih le tri do štiri ure.
Težak je bil 176 kg. Dvajsetletni mladenič iz Bjelovara na Hrvatskem je bil pred kratkim še 176 kg težak. S posebno dieto so mu nato zmanjšali v zagrebški bolnišnici težo na 152 kg. Verjetno pa mu teže ne bodo mogli še bolj zmanjšati. Že kot desetletni otrok je tehtal čez 100 kilogramov. Najzanimivejše pa je to, da ima normalen apetit.
škodbe, ki izzovejo nezavest, podobne posledice: zvonenje, zvezde, bliske, grmenje, nikdar pa ne bolečin. Celo smrt v levovih krempljih je brez bolečin. Slavni raziskovalec Livingstone, ki ga je podrl kralj živali, pripoveduje: »Dobro sem vedel, kaj se z menoj dogaja, toda občutil nisem niti strahu niti bolečine, marveč čudno razpoloženje kakor v snu.«
Stvar je v tem, pravijo učenjaki, da nasilna smrt izzove pri človeku takšen pretres živčnega sistema, da otrpnejo vsa občutja. Njegovo stanje je mirno in bolj ko se pogreza, bolj prijetno se počuti. Najprej mu zamreta okus in vonj, nato vid in nato... Takšno je umiranje. Bolečine so samo za žive.
zvočni valovi. Prav tako gospodinje ne bodo več likale, ker bo to delo opravil avtomatični likalnik ob pritisku na gumb. Takšne perspektive napoveduje — ne kot plod domišljije, marveč kot verjetno pridobitev industrije in znanosti — podpredsednik trgovinske zbornice Združenih držav Amerike. Povedal je, da bo imela Zemlja leta 1975 več umetnih satelitov. Prav tako je rekel, da bo na Zemlji že več jeklenih stavb, ki bodo imele kar najudobneje urejena stanovanja. Američani se bodo po- besedah podpredsednika trgovinske zbornice ZDA lahko prepeljali iz Washingtona do Pariza v borih treh urah. V njihovih stanovanjih bo več fluorescenčnih naprav, tako da si bodo stanovalci lahko izbirali svetlobo po potrebi in razpoloženju. Avtomatična očesa bodo sama odpirala in zapirala okna in vrata in tako uravnavala temperaturo v sobah. V trgovinah z živili bo na razpolago skoraj deset tisoč različnih živil, ki bodo zavita v posebne snovi, da bodo ohranila primerno temperaturo.
Vse to pa bo seveda doseženo le, če bodo ljudje znali vse pridobitve in iznajdbe tehnike uporabljati za mirnodobne namene.
Radarske postaje varujejo Ameriko
Mornarica v Združenih državah Amerike je začela uporabljati radarske naprave, ki ločijo lastna in sovražna letala in jih pokažejo v različnih barvah. Na radarskem zaslonu omenjenih naprav lahko obenem opazujejo1 predmete, obarvane v treh barvah.
Predvsem pa je važnost radarskih staj narasla v zadnjem času. Tako
\ —~
po-so v
ZDA začeli uporabljati sisteme radarskih postaj za varstvo pred morebitnimi nepričakovanimi napadi iz zraka. Omenjene naprave bodo namestili nekaj stotin kilometrov pred ameriško vzhodno obalo. Na sliki AND vidimo sistem takih radarskih postaj, ki so nameščene na umetnem otoku in so na poti na kraj, kjer bodo stalno nameščene.
ammm

Ivan Potrč:
NA KMETIH
Naglo sem se obrnil — kaj se je mene yse to tikalo, tudi s sodnijo ne bi hotel toieti opravka! — da bi odšel prej, preden bi Ploj s tistimi nerodnimi in tresočimi se rokami prižgal luč ter bi me kdo °Pazil. Bil sem že na verandi, ko se je od toikod vzela, ko da bi od doma ali od kod Pritekla, Lizika, mi zakrilila z rokami Pfed obrazom in zavpila:
»Jezusi, Južek, kje si? Pomagaj, zaklali 8a bodo, zaklali mi ga bodo! Južek, pomagaj! Za sveto kriščevo voljo, pomagaj!« .Obstal sem — in če hočem ostati pra-Vlcen, moram povedati, da me je sestrin sttoh za Štrafelo prevzel, vsaj prvi trenu-ek; zasmilila se mi. je. Nisem si pa mogel ^misliti, kaj bi storil. In tako sem potem stal pred njo, sestra pa je tulila vame, me riacila za roke, krčevito jih stiskala, ko a me hoče potegniti z verande v krčmo; jm so imeli tačas Štrafelo na tleh in ga 'toali. Lizika si je znova in znova zakriči'1 z rokami obraz, kakor da ne bi ho-e*a videti, kaj se godi v krčmi, ali tega t ^ cesar se je bala, da bi se z njenim Štra-e,° zgodilo. Mimo pa so hodili ljudje;
nekateri so prihajali nazaj z dvorišča na verando in drug za drugim naglas pripovedovali, kaj mislijo o Štrafeli in o Hedl-cah.
»Pusti jih, Južek!«
»Naj ga zadrgnejo, slovo prekleto!«
»Preklete Hedlce, kaj le toliko sliv-kate?«
Tako so mislile in govorile ženske. In tako sem mislil tudi sam. Potisnil siem roke v hlačne žepe, se zagledal nekam v temo mimo sestrinega cmihanja in vedno bolj čutil, kako mi je sestra odveč — ona in njeno slivkanje, z njo vred pa Štrafela — bilo je v resnici tako, kakor so se menili ljudje. In tako se je zgodilo, da sem se ie otresel, ko me je znova prijela za komolec — domala sunil sem jo proč, čeprav tega nisem nameraval, in zarenčal:
»Eh, pusti me, kaj me briga! Prav za-tucnili*) ti ga bodo!«
Hotel sem se zarežati, a se nisem več utegnil. Sestra je v hipu nehala jokati, odskočila je in skrepelila prste ko kremplje; že sem se zbal, da bo planila vame in me razpraskala, potem pa je samo obstala z razkrečenimi prsti pred mojim obrazom.
»Živina!« je zavpila in kar zrasla pred mano, zatem pa — z dvorišča je bil slišati sam posmeh — zdivjala v krčmo.
*) zatucniti nem pomenu)
zaklati svinjo (tu v prenese-
Kar zaneslo me je z verande. Bila je tema, toda ljudje na dvorišču so se sami od sebe razmikali pred mano. Kolikor sem slišal, so govorili, kako sem prav storil. Za jarkom, ko sem prišel čez cesto, pa se je znašla Toplečka pred mano.
»Odšel sem, tepejo se...« sem rekel in stopil mimo nje.
Tudi Toplečka se je obrnila in odšla vštric z mano. Pred njivami me je povprašala:
»Kaj pa je hotela od tebe ona, Liza?«
Prišla sva do srede njiv, ko sem ji odvrnil:
»Kaj? Da bi ji Štrafelo vsega hudega obvaroval ...«
Zasmejal sem se, ko da bi sam sebi ne verjel, kako bi bilo to mogoče. Tudi Toplečka se je zasmejala.
»Se pravi, da se bo le enkrat pobral?« je povprašala.
Nisem ji več odgovarjal. Še in še me je povpraševala, dokler me ni pred hramom vsa zasopla — hitela je za mano — poklicala:
»Južek, počakaj! Pa ti, kako misliš? Ne pojdeš domov? Če Štrafela odide...«
Gledal sem jo, ko da ne bi vedel, kaj bi rada.
»Domov, mislim, na domačijo,« je nadaljevala, »mislim, če bo Štrafela odšel.«
»Eh,« sem dejal in zamahnil, ko da me
ne bi nič skrbelo, ne Štrafela in ne domačija; vseeno pa sem bil nevoljen, kar sem pred svetom zatajil Liziko. A nisem si mogel pomagati, zakaj pa se je obesila na Štrafelo!
Toplečka je stopila čisto k meni — ali mi je hotela popraviti lase pod klobuk ali pobožati — a me je samo potihoma povprašala:
»Kdo, Južek, bo pa potem na Topleko-vem gospodaril?«
Pogledal sem jo, ona pa me je že objela čez vrat in mi ga stisnila. Čisto blizu sem zagledal oči, kako so se svetile, zaslišal sem glasi, ki je povpraševal in svaril, vse hkrati:
»Ti? Ti!«
Nekaj sem izgoltal, kar je bilo še najbolj podobno pritrjevanju — strašno neumno se mi je zdelo, da more biti ženska tako nora, tako trapasta! Zatem pa sem odšel za njo' in v izbo; zadnje čase sem komajda kdaj odšel iz izbe v svojo zadnjo hiško, komaj toliko zvečer ali zjutraj, da sem razmetal posteljo in jo potlačil, da ne bi Tunika kaj opazila.
Proti Toplečki sem rekel ,eh!’, ko me je napeljavala zaradi domačije, z mano pa je bilo tako, da sem se češče in češče zalotil pri mislih, kako gospodarim doma, na Hedlovem. Najbolj mi je bilo pri tem napoti mojih dvajset let, zatem pa materina trma, da ne da grunta iz rok; še naj-
e — Štev. 32 ('694)
Edravilne rastline
Potrošnik
ali popotnik, jedrik, legvat in cikorija, nemško pa Weg-warte in latinsko Cichorium intybus, je povsod kot plevel znana vztrajni-ca iz družine košaric. V zemlji ima debela, enostavno mesnato, mleček vsebujočo, kože-Ijasto, zunaj svetlorumeno, grenko, z mnogimi vlakni poraslo koreniko, iz katere zraste včasih do 1 m in še več visoka, vegasto, zeleno ali rdečkasto, dlakavo steblo, ki se že pri tleh razrašča v dolge razvejene veje. Pri tleh v rožici ležeči listi so pecljati, škrbinasti, na steblu sedeči, pa premenjalni, šobasto-nazobčani, nedeljeni in suličasto podolgovati. Lepi, modri, včasih pa tudi beli ali rožnati, zgolj jezičasti cveti stoje v pazdušnih koških ali posamič, ali pa po več skupaj. Pri slabem vremenu in ponoči se zapirajo. Plod pa je rožka.
Potrošnik, ki cvete od julija do septembra, raste ob potih, ob njivah, neobdelanih poljih itd. Njegovo koreniko nabiramo septembra in oktobra, rastlino pa takrat, ko cvete, torej julija in avgusta.
Vsebuje precej inulina, lavulina, levu-lože, dalje grenko snov (intibin). Vpliva na želodec, jetra, odvaja, pospešuje potenje, tek in izločanje seča, čisti kri in krepi, odstranja gliste itd.
Splošno uporabljajo potrošnik za zdravilo v obliki čaja pri prehladu in katarju dihal. Razen tega ga toplo priporočajo tudi pri katarju prebavil (želodca in črevesja), pri driski, slabi prebavi, pri čirih v želodcu, nadalje pri zavijanju, obolenju in zapori jeter, pri kamnih, rumenici in zlati žili. Celo pri histeriji, hipohondriji in pri kožnih spuščajih ga uporabljajo.
Čaj pripraviš iz 5 do 8 gr posušene korenike in rastline na skodelico vode (2 skodelici dnevno). Namesto čaja rabimo tudi iz korenike in rastline pripravljen potrošnikov sok. Zunanje rabimo kuhani potrošnik za obkladke pri rdečici, vnetih ranah, čirih itd. Z vodo pa umivamo razne kožne bolezni. V tem primeru je priporočljivo piti hkrati tudi potrošnikov čaj ali sok, ki ga napravimo iz potrošnika, brinja, regrata in smetenjaka.
ZA GOSPODINJO IN DOM
12. avgust 1955 !
Bodite bolj samostojne!
Mlade, novoporočene žene, ki niso vajene samostojnega vodenja gospodinjstva, se v novih prilikah nekaj časa le težko znajdejo.
Posebno hudo je v kuhinji, ker se bojijo, da bo vsaka jed, ki jo bodo napravile po svoje, slaba, in se zaradi tega oklepajo samo receptov v kuharskih knjigah. Mnogo časa potratijo za sestavljanje jedilnika, ker si nobenega navodila ne upajo spremeniti malo po svoje. Če zahteva na primer recept 5 jajc, 25 dkg sladkorja in 25 dkg lešnikov, one pa imajo le 3 jajca in samo orehe, so že prepričane, da peciva ne bodo mogle speči. V resnici pa je kolač lahko tudi manjši in če lešnike zamenjamo z orehi, ne bo kolač nič slabši.
Ako piše v navodilu, naj določeno jed začinimo s papriko, paradižnikom in čebulo, drugo zopet z muškatom ali cime-
tom, prav tako ni potrebna, da se tega točno držimo. Začimbe po okusu vedno lahko zamenjamo. Namesto popra lahko uporabimo papriko, namesto cimeta vanilijo, namesto konjaka rum in obratno. Če nimamo smetane, jo zamenjamo z mlekom, maslo pa nadomestimo z margarino ali mastjo.
Gospodinji pride tudi vedno prav mala zaloga živil, da ji ni treba za vsako malenkost sproti hoditi v trgovino. Ako je le mogoče, naj nikoli ne bo brez testenin, ker jih lahko na hitro pripravi in servira k raznim omakam, mesu, juham in drugim jedem.
Tudi knjigovodstvo v gospodinjstvu ni odveč. Tako boste imele boljši pregled nad izdatki in boste lahko stvarno ocenile potrebe svojega gospodinjstva.
Alkohol na Švedskem in Švedinje
V začetku oktobra bodo na Švedskem odpravili znano racionirano razpečavanje alkoholnih pijač, ker se je izkazalo, da ta način omejevanja zlorabe alkohola ni prinesel zaželjenega uspeha. V bodoče bodo sredstva, ki so bila potrebna za vzdrževanje racionizacijskega aparata porabili za propagando proti prekomernemu uživanju alkohola. Značilen pa je uspeh povpraševanja pri švedskih ženah, kako mislijo o odpravi te naredbe. Na vprašanje: »Smatrate odpravo omejitve alkoholizma za umestno?« —je 28 odstotkov žena odgovorilo pritrdilno, 32 odstotkov nedoločno, 40 odstotkov pa jih je dejalo, da ne. Izkazalo se je, da vlada med ženami na podeželju drugačno mnenje kakor pri njihovih sovrstnicah v mestih. Na deželi je 51 odstotkov žena odgovorilo z ne in le 16 odstotkov pritrdilno. V velikih mestih pa SO' znašale pritrdilne izjave do 49 odstotkov.
Kompost je vrtno zlato
Že večkrat smo omenili, da je kompost ali mešanec najboljše organsko gnojilo predvsem zaradi tega, ker vsebuje mnogo sprstenine ali humusa. Nastane iz trohnečih organskih snovi, ki jih sicer kot odpadke zavržemo. Le-te sproti mečemo na poseben kup, ki ga dvakrat ali trikrat na leto premečemo, po treh letih pa presejemo. Takšen kompost je odlično, na sprstenini bogato in blago gnojilo, primerno za vse vrste rastlin in tal. Znano je, da lahko povsod, kjer je v zemlji dovolj humusa ali sprstenine, uspešneje uporabljamo umetna gnojila, brez katerih si popolnega uspeha na vrtu niti zamisliti ne moremo. Bojazen, da bomo z umetnimi gnojili pokvarili tla na dobrem vrtu, je torej oveč. Ne smemo pa metati na kompost razbitih steklenic, šip, konzervnih Škatel in drugih kovinastih predmetov. Te spravljamo raje v poseben zaboj, ki ga potem prodamo zbiralcem starih kovinskih odpadkov.
Ko kompostni kup premečemo in ure-
PRAKTICNI NASVETI
Tudi gumijaste podplate moramo negovati, zlasti če čevljev ne nosimo vsak dan. Po vsaki uporabi jih na debelo potrosimo s smukcem.
Moški klobuk ne bo masten, če boš vložila med usnje in klobučevino na obodu pivnik ali časopisni papir.
☆
Opekline, če niso prehude, namaži z olivnim oljem, beljakom ali pa položi nanje rezine surovega krompirja.
dimo, nasadimo ob vznožju buče, katerih vreže napeljemo' prek kupa, da ga z velikimi listi popolnoma zasenčijo. Nikakor pa ne smemo buč nasaditi na kompostni kup, ker mu odvzamemo mnogo vlage in hranilnih snovi. Iz enakih razlogov moramo kompostišče in kompostni kup stalno okopavati in odstranjevati plevel.
V času splošnega napredka na vseh področjih naj bo tudi krmljenje domačih živali tako urejeno, da bo najbolj umno in gospodarstveno. Predvsem je treba tudi vso krmo, ki jo doma pridelamo, tako izkoristiti, da bo najbolj varčno izkoriščena in da bo kljub temu odgovarjala v polni meri svojemu namenu. Današnja veda o krmljenju na primer zahteva, da prašičem krmimo samo parjen krompir. Po doslej običajnem kuhanju krompirja v perilnikih je prešel ves solanin iz vode v perilniku v krompir ali drugo zelenjavo, ki smo jo na ta način kuhali ter pri živalih povzročal različne motnje v prebavi. Ako pa parimo krompir v novem avtomatičnem elektro-parilniku, preprečimo vse škodljive vplive, poleg tega ohranimo še vitamin C, ki zdravstveno stanje živali pospešuje in ohrani.
Električna energija, ki je vedno večjega pomena za kmetijstvo, omogoča poleg elektrifikacije vseh gospodarskih naprav še elektrifikacijo vseh v gospodinjstvu potrebnih naprav. Poleg električnih štedilnikov in električne pralne, priprave, je tudi »IME« električna krušna peč dosegla velike uspehe. V zadnjih dveh letih je bi-
Sijajen zaslužek filmske igralke
Znana italijanska filmska igralka Ana Maria Maneta je prejela za neko svojo filmsko vlogo 90 milijonov lir, za 5 milijonov lir draguljev, opremljeno sobo v Rimu, radio, televizijski aparat in en mesec brezplačnega bivanja ob morju.
lo izdelanih 2500 takih peči, ki so v veliko zadovoljstvo vsem lastnikom, ker sedajo uporabljati za peko kruha, za sušenje sadja in pripravo različnih pečenk. Kot najnovejši izdelek pa se je pojavil na trgu »IME« — avtomatični elektro-pa-rilnik, ki je označen z velikim avstrijskim preizkusnim in kvalitetnim znakom. Omenjeni parilnik je opremljen z napravo, ki avtomatično uravnava temperaturo tako, da sta za upravljanje potrebna samo dva gumba. Pri dosegi zaželene temperature naprava avtomatično izklopi tok in tako varčuje električni tok, prepreči razkuhanje in uničenje dragocenih vitaminov. Parilnik samo napolnimo in vključimo zvečer tok, tako da uporabi samo ceneni nočni tok. Sicer nam pri parjenju ni treba dalje paziti, zjutraj pa so za kuhanje naložene dobrine lepo kuhane.
Ta električni parilnik je zelo uporaben tudi za prekuhavanje perila, za pripravo tople vode za kopanje, poleg tega ga uporabljajo tudi kot kotel za konzerviranje sadja in podobno.
Tako bo »IME« elektro-parilnik prihranil prezaposleni gospodinji mnogo dela in dragocenega časa.
Avtomatični elektro-parilnik „IME”
velika opora za prezaposleno gospodinjo
manj sem pri vsem mislil na Tcvplečko; kar se je domačije tikalo, skoraj da si nisem delal zavoljo nje nikakšnih preglavic.
Štrafelo je namreč po sestanku pri Ploju skozi noč pobralo — vzelo ga je, na hitro, kakor ga je na naglo prinesla. .Gomila je živela in bo živela tudi brez Štra-fele!’ so menili ljudje. Štrafela pa je odšel v Maribor, tja, od koder se je štiriin-štiridesetega vzel in prinesel nesrečo Gomili, še posebej naši hiši. Po tistem pretepu pri Ploju, ko so ga Gomilani tako neusmiljeno naplahodrali, je nekaj dni še plesal po Gomili; bil je nekajkrat tudi v mestu, a vse je kazalo, da svoje štrafelov-ske pravice tam ni več našel, ko da mu je zvezda zašla. Ljudje po Gomili so govorili, da bi bilo potrebno takšnega, kakor je Štrafela, ki straši s pištolo, zapreti, a kaj takega se v mestu z njim ni zgodilo; tudi mu niso vrnili pištole, čeprav se ie Štrafela koj drugo jutro že na tešče pridušal pri Ploju, kako mu pištole ne more nihče vzeti, kajti pištolo si je priboril ’z golimi rokami’, se je dušal; zatem pa se je skoraj razjokal — zvedel je, da so jo že odnesli v mesto na milico. Tako so ljudje presodili, da tudi to ne drži več, kar so še vedno govorili po Gomili, češ da še niso minili časi, ko vrana vrani ne bo izkljuvala oči, in kako naj bi imel Štrafela v mestu še vedno ljudi, s katerimi je skupaj oral in se z njimi zakoval. Nič takega ni več kazalo. Kajti prejšnji večer ali prej-
šnjo noč, preden ga je tako znenada pobralo, se je zaklinjal pri Ploju, kako bodo Gomilšni nekoč že še videli, kako bo zdaj, ko njega ne bo več na Gomili, a malo kasneje, ko je še pil in pozabil na vse, kar je povedal, je začel pripovedovati, kako Gomila ni zanj nikak kraj več, kako so ti ljudje pravzaprav sama hitlerjevska svojat in kako on nima med njimi več kaj početi. Kako poide v fabriko, tja, kamor kot pravi proletarec tudi sodi. Pri zadnji polovici pogovora, kakor se je kasneje vse razvedelo, sta mu začela oba, krčmarica in krčmar, povsem pritrjevati. In krčmarica, ki je prav tako prišla iz Maribora, je ob tej priliki tudi pritrdila, kar je že večkrat povedala, da je lahko samo v Mariboru življenje za človeka, se oravi za človeka njene sorte in tudi za Štrafelo. Tam lahko storiš karsibodi in ne zve cela fara; cel6 čez plot lahko skočiš, ne da bi se razvedelo — v tako velikem mestu! Vse to je Štrafeli lahko godilo, kljub temu se ie razjokal pred krčmarico, preden je odšel tisto noč zadnjič spat pod Hedlovo streho. Doma, pri nas. se ni več jokal, pač pa je zajokala Liza, ko je morala z ženskami vred zbežati iz hiše.
»Prekleta!« je vpil zavoljo Lize. »Kaj se cmeriš? Zapoj si raje, ko greš med prave ljudi, med proletarce! Slišiš, ali sploh veš ti, kulaška hčerka, kaj se to pravi — med proletarce? Štrafela je proletarec in
nima kaj več iskati med to kulaško in hitlerjevsko svojatjo na Gomili.«
Vpil je skozi okno za ženskami, posebej pa še Hedlci in Gomili. Naj ne mislijo, da se ga bodo znebili. Prišla bo še ena revolucija, je vpil, in takrat se bo on, Štrafela, vrnil, in takrat gorie, nič drugega ko gorje Gomilanom in njihovi kulaški reakciji. Takrat bo tako, kakor bo on hotel — zdaj pa gre, ne zavoljo sebe, naj nikar ne mislijo, da misli nase, ne, zanje gre garat, da bi se njim bolje godilo. Vpil je, da so ga ponoči daleč okoli slišali, tudi sem, do Toplekove domačije.
Znenada, kot bi odrezal — lahko, da se je sam sebi zasmilil — je Štrafelovo vpitje in razgrajanje prenehalo — in to za dolgo časa, kajti jutro ga ni več našlo pri Hedlcah; vzelo ga je, preden se je sonce pokazalo.
»Šolo so imeli z njim v mestu,« je povedala krčmarica vsakemu, ki je tam pil in hotel kaj več zvedeti o Štrafelovi smoli. »Trdo šolo so imeli.« Zatem je pogledala krčmarja.
»Ta,« je pokimal Ploj, «ja, ljudje, kaj pa mislite, minili so časi, ko si lahko za prazen nič ljudstvo s pištolami strašil.«
»Uboga Lizika,« je zavzdihnil kdo, ki se mu je vseeno smilil gomilski svet, »bridko je nadrsala. Meni se deklina smili. ..«
»Ah kaj,« je menila krčmarica in pove-
dala: »Vsaka ponva najde svoje pečenje — in Lizika si je dolgo prebirala, noben Gomilen ji ni bil po meri.« Pogledala je okoli sebe in povprašala: »Ni res?« Tudi mene je pogledala. »Naj Južek pove, kako je bilo doma! Kakšne je počenjala z materjo! Ni res?«
Pokimal sem, ljudem pa nisem pogledal v oči, a ko sem se vračal proti Tople-kovini, sem si mislil, kako je svet pravzaprav pozabil na Marico in na Olgo — tudi ti dve sta včasih pili .materi kri, le da je zdaj bila Lizika vsega kriva; toda jaz se v te razprtije nisem hotel vtikati.
Minilo je nekaj nedelj in neko nedeljsko' dopoldne, v tistem praznem nedeljskem času med mašami, so mati do kraja zasopljeni pritekli na Toplekovo. Roke — v eni so držali molitvice, s katerimi so prišli od maše, v drugi robec — so se jim tresle, česar pri materi doslej še nisem opazil, in dolgo so lovili sapo, preden spravili iz sebe:
»Južek, hiti, hiti — hiti domov, Lizanja nam bo vse odpeljala, vse nalaga! Hiti, hiti!«
Obrisali so se z robcem, zatem pa s.° dvignili predpasnik in se z njim obrisalU čisto so se ogreli, čeprav je bilo zimske dopoldne hladno.
(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Posledice našega neznan/a
Čedalje bolj napredni živinorejci poskušamo biti. V hleve uvajamo najzahtevnejše žlahtne pasme, poslužujemo se selekcije, odprtih hlevov in podobnega. Toda bodimo odkriti in priznajmo, da je resnična naprednost zajela zelo tanko plast našega kmečkega podeželja; v naših krajih bi dejal, da so le posamezniki, ki se znajo posluževati izsledkov in sodobnih izkušenj napredne živnoreje.
Pride na primer čas poroda pri govedu ali v svinjaku. Ves čas se nismo spomnili, da rabijo breje živali posebne strežbe. Kako naj bi tudi vedeli, kaj brejim živalim koristi za njihovo zdravje, za bodočo mlečnost in za razvoj mladiča! Saj se tega nismo nikjer učili. Ne v ljudski, ne v meščanski šoli in kmetijsko šolo je obiskovalo le malo število naših gospodarjev.
Tako se zgodi, da naše breje krave molzemo kar skozi, dokler dajo dnevno le še kak liter ali dva mleka. Ne gre nam v glavo, da bi morali brejo kravo presušiti vsaj 8 tednov pred porodom. In če začnemo presuševati šele zadnja dva tedna pred porodom, uporabljamo še potem navadno napačne načine, katerih posledica je slabša poznejša molznost, slabše razvito tele in trenutno lahko celo vnetje vimena.
Največ vendar grešimo v pogledu krmljenja brejih živali. Resnica je, da pade polovica razvoja teleta v materinem telesu šele na zadnjih 5 tednov brejosti. Potemtakem je vsekakor prepozno, če se šele zadnjih 14 dni pred telitvijo ali prasit-vijo spomnimo, da bodo živali rodile. Prepozno je če šele zadnji teden pred porodom pričnemo za breje matere mešati in pokladati krepko krmo ter jim odmerjati (da popravimo, kar smo zamudili v zadnjih mesecih) v preobilni količini. Posledice takega ravnanja so čestokrat prenaglo in preobilno pospešenje delovanja mlečnih žlez in nato vnetje vimena, včasih pa tudi poporodne vročine. In ravno najboljše živali postanejo čestokrat žrtev našega nehotenega neznanja. Dostikrat pozabljamo, da bi morali ravno zadnji teden oz. zadnje dni pred porodom in po porodu pokladati boij lahko in manj krme. In ta pozabljivost ali neznanje nas stane čestokrat težke novce, če žival zboli ali se ji vname vime.
Število pujskov, ki jih svinja skoti, je tudi močno odvisno od pravilnega krmljenja brejih živali. Če namreč v prvih mesecih brejosti v krmi manjka vitamin
Resen opomin staršem in kmečki mladini
»Kmet bo na svoji zemlji ostal, če bo kaj znal« je velika resnica današnjega časa. Znanost, izsledki in izkušnje kmetovanja so danes tako napredovali, da ostane vsakdo, ki vidi uspeh kmetovanja edinole v delu, »na ozarah«.
Polovica manj ljudi dela na kmetih kot jih je delalo še pred desetletji, izdatki kmetije so narasli na večkratni znesek onega časa, način in produktivnost kmetovanja pa sta ostala ista. Zakaj? Predvsem zato, ker za sodobno kmetovanje nimamo potrebnega strokovnega znanja in ker se trudimo brez svinčnika v roki.
Dajmo k pridnosti, ki se je učimo od svojih staršev in jo dajemo za vzgled svojim otrokom, še možnost za strokovno izobrazbo in za priučitev spretnosti gospodarskega presojanja in računanja.
Kmetijska šob v Podravljah je že dokazala, da posreduje našim kmečkim fantom Vse, kar je poleg pridnosti potrebno za na pot k uspešnemu kmetovanju. Ona v svojem ustroju in učnem načrtu upošteva Življenjske pogoje kmetov v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah. Njen učiteljski zbor dobro pozna navade, dušo in stremljenje Našega kmečkega človeka. Prav to pa so Pogoji, da kmetijska šola v Podravljah lahko pokaže našemu kmečkemu fantu Pot do boljše rentabilnosti kmečkega de-b in da mu posreduje veselje do kmetij-skega poklica.
Ko je sin dosegel starost 17 let, ga ta-*°i prijavimo za obisk kmetijske šole v lodravljah. S tem mu bomo omogočili, da bo že novembra vstopil v šolo in da bodlo čez dve leti imeli na kmetiji šolanega daslednika.
A, se lahko do ene tretjine vsega števila zasnovanih pujskov rezorbira, to se pravi v maternici posrebe oz. posuši.
Ako pri naših najboljših molznicah pustimo teleta sesati in v vimenu preostalo mleko skušamo izprazniti oz. pomolzti, se v materi čestokrat zbudi in pojavi materinski čut na ta način, da preostalo mleko (ki je od narave namenjeno le teletu) zadrži, kar ima čestokrat za posledico vnetje vimena.
Takih primerov kvarnih posledic naše-
ga neznanja je sto in sto. Zato pa vsaj našim naslednikom nudimo možnost, da v našim razmeram primerni kmetijski šoli v Podravljah posežejo tudi v globino kmetijske vede. Tako ne bodo kot neuki bodoči gospodarji iskali uspeha donosnosti naše živinoreje le v povsem zunanjih gospodarskih oblikah in ukrepih kot so to druge, našim razmeram neprilagojene pasme, moderni, a čestokrat zdravju in donosnosti živine kvarni hlevi, nesmotrna selekcija in podobno.	Vernik
(Seda; /e čas za setev liheegršč/ce
Do konca prihodnjega tedna moramo osejati lihoogrščico (Liho-Raps). Poznejša setev nam ne jamči več za uspeh. Predvsem v višjih legah je prav, da jo sejemo že kar v začetku tedna. Ne sejmo pregosto. Kjer je le mogoče, sejmo s strojem 25 do 30 cm narazen 6 kg semena na hektar. Pri ročni setvi ne sejmo več kot 10 kg/ha. Gnojimo dobro: dajmo 500 kg superfosfata, 250 kg kalijeve soli in 300 kg nitramoncala na hektar.
Sejmo lihoogrščico namesto repe, ker nam bo bolje poplačala delo, poleg tega
pa prihranila zamudno in neprijetno puljenje ter dala tudi še ob slani v drugi polovici novembra izborno zeleno krmo.
Sedaj moramo pripraviti tudi stmišča za setev navadne vigredne ogrščice (Raps) in oljne repice (Riipsen). Obe nam lahko dasta prvo vigredno zeleno krmo, v ostalem pa sta najboljši predhodnici krompirja. S podorom spomladi nam pomagata varčevati s hlevskim gnojem, da ga bomo imeli tudi za travnike. Seme ogrščice in oljne repice je najcenejši in vsled tega njuna korist dvakratna.
Kalivi sildah?
Zvezni kmetijsko-kemični poskusni zavod na Dunaju je preskusil (v laboratoriju in v praksi) naslednje silolake in jih priznal kot primerne za uporabo v silosih zelene krme:
1.	»Silo — Inertol« tvrdke Avenarius, Dunaj
2.	Silolack, tvrdke Jirsehik, Brunn a. G., in tvrdke Laferl, Wiener Neustadt
3.	»Chemianol — Silolack« tvrdke Che-ma na Dunaju
4.	»Megersol — Silolack« tvrdke Me-gerle na Dunaju
5.	»Silobit« tvrdke Tagger & Co. v Grazu
Za krompirjeve silose pa se je izkazal kot uporaben samo »Inertol K 35« tvrdke Avenarius, Dunaj.
Tržni razvoj v juliju.
Od letošnje pomladi naprej cena klavne živine in prašičev narašča. Ta porast cen je do neke mere posledica sezonsko nujnega popuščanaja ponudbe (poleti se pita manj živine in prašičev), do gotqve mere pa naraščajočega povpraševanja po mesu. Ako primerjamo z našim pregledom povprečno ponudbo istih mesecev
lani, vidimo, da je pri prašičih ponudba letos za okroglo 20 °/o večja od one v istem času lanskega leta; pri tem pa v cenah ni bistvene razlike.
Razvoj, ki smo ga videli pri ceni prašičev v St. Mancu na Dunaju v mesecih maj in junij, se nadaljuje. Na sejmih v mesecu juliju je bil razvoj naslednji:
		ponudba		I	II		III
5.	7.	6468	13.50	— 14.—	12.80 —	13.40	12.10 — 12.80
12.	7.	6623	13.50	— 14.—	12.90 —	13.40	12.	12.80
19.	7.	6160	13.60	— 14.—	13.10 —	13.50	12.30 — 13.—
26.	7.	5317		14.—	13.40 —	13.90	13.	13.30
je: april		6232	12.38	— 13.04	11.78 —	12.34	10.98 — 11.74
maj		8353	12.55	— 13.12	12.20 —	12.37	11.32 — 11.90
junij		7399	13.05	— 14,—	12.42 —	13.02	11.70 — 12.50
Povprečna tedenska ponudba je bila za okroglo 1000 prašičev večja od lanske julijske ponudbe. Kljub temu so bile vse živali prodane. Upoštevati je treba tudi to, da je julij mesec počitnic, ko ljudje zapuščajo mesto. V koliko je torej ta izredna konjunktura sad večje zaposlitve (v juniju je bilo samo še 56.759 brezposelnih nasproti 65.087 v maju in 92.586 v juniju 1954) in naraščajočega obiska tujcev,
je težko presoditi, ker manjkajo podatki o intervencijskih nakupih vlade.
Na Koroškem je bila cena prašičev začetkom meseca 12.— do 12.50 šil., v teku meseca pa je — kakor poročajo — narasla.
Pri klavni živini je bil razvoj v St. Mar-xu julija meseca prav tako ugodnejši od onega v mesecu juniju.
		ponudba	voli	biki	krave	telice	
4.	7.	1604	9.	H.80	10.	12.—	8.	10.10	10.		11.70
11.	7.	1263	9.70 — 12.30	10.50—12.30	8.70 — 10.70	10.50 —	12.—
18.	7.	1634	9.	n.80	10.	12,—	8.20 — 10.10	10.20 —	12.—
26.	7.	1331	9.	12,—	10.	12.30	8.20— 10.10	10.30 —	12.—
povprečje:
april
maj
junij
1450	8.25 —	11.50	9.10 — 11.18	7.38 — 9.54	8.90 —	11.14
1616	8.37 —	11.42	9.65 — 11.42	7.32 — 9.75	9.25 —	11.40
1514	9.12 —	11.85	10.17 — 12.05	8.35 — 10.45	10.12—	11.77
Dočim je pri prašičih ponudba letos večja od lanske, je prihajalo v zadnjem času ca 8 °/o manj živine na sejem v St. Mara, kakor pa je je prihajalo lani. Delež uvožene klavne živine, ki je v juniju znašal 16 %», je v juliju narastel na 34 °/o (v juliju 1954 je znašal le 7.5 %). Uvožena živina je dosegla povprečno ceno 7.95 do 11.80 šil. Za klobasarice so plačevali v povprečju 6.67 do 9.42 šil.
Značilnost letošnjega poletja je, da se čedalje bolj veča povpraševanje po mladih mesnatih govedih. Zelja potrošnikov po mladem ne premastnem mesu je vedno večja, kar je znamenje, da se je treba lotiti bolj pitanja mladih bikcov in telic v starosti od 1 do 2 leti.
Z zadnjim uvozom telet v juniju je bila v juliju potreba z domačo ponudbo krita.
Naravnost porazen pa je postal položaj na sejmih pujskov v Welsu. Na zadnjem sejmu v juliju so plačevali:
pujske	v teži	11 —	12	kg	po	šil.	14.—
„	„	13 —	14	„	„	„	13.—
„	„	16 —	20	„	„	„	12.—
tekače	nad	20 kg	„	„	11.—
Pujski nemške žlahtne pasme so dosegli za 1.— do 1.50 šil. boljšo ceno na kg od pujskov podeželske pasme.
Naša letošnja opazovanja tržnega razvoja so zelo poučna in nam vsiljujejo nekatera nova spoznanja, o katerih bo treba spregovoriti pred letošnjo jesensko setvijo.	Blaž Singer
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Sprehodi po sodnijskih sobah
Tudi danes se nahajamo v eni izmed sob, v kateri obravnavajo kazenske zadeve. Prav zanimiva razprava je tu. Neki delavec si je hotel še za naprej zagotoviti delavsko podporo s tem, da je trdil pred pristojnimi oblastmi, da ima pravico do podpore, ker spada njegov pičli zaslužek med predpise o podpori, ker sicer ne more živeti.
Predložil je res tudi neka potrdila, iz katerih je bilo razvidno, da je njegov zaslužek mnogo premajhen in je zato še nadalje dobival podporo po zakonu. Toda kmalu se je začelo govoriti med znanci, da ta delavec dobiva podporo kljub temu, da več zasluži, kot nekateri drugi delavci. Temu so se seveda čudili. To je prišlo tudi na urad za podpore, ki pa je celo zadevo prijavil na sodišču. Tako je ta delavec prišel pred sodišče. Obtožen je goljufije, za kar se mora zagovarjati.
Pred obravnavo je iskal različne nasvete, kako naj bi se zagovarjal. Delal se je zelo nedolžnega, ko je trdil: »Je že mogoče, da sem se zmotil, ko sem računal moje zaslužke ter sem pri tem to in ono pozabil. Sicer pa nisem bil zaslišan kot priča, bil sem navadna stranka, ki se bori za neko dobroto, pa se malo bolj ubož-nega dela, kakor je res! Saj ima urad potem vse možnosti, da moje navedbe preveri. Saj se marsikateri tudi pri zdravniški preiskavi dela bolj bolnega kot v resnici je, zaradi tega j>a še vendar ni goljuf!«
»Dobro so vas poučili, a še vse premalo,« je rekel sodnik delavcu, ki se je hotel s temi izgovori izvleči iz zagate.
Stvar je bila pri njem precej drugačna. Delavec ni samo neresnico trdil, da bi dosegel še nadaljnjo podporo. V ta namen pri uradu za podpore tudi ni predložil vseh potrdil, ker če bi predložil vsa potrdila, bi podpore ne dobival več. Torej hotel je nekaj doseči v svojo korist in na račun drugih. Imel je zlobne namene. Zaradi tega je zapadel kazni in mora biti obsojen na kazen zapora brezpogojno, in to še prav posebno zato, ker je pri obravnavi hotel vso stvar olepšati, namesto, da bi vse priznal, kar bi kazen seveda zmanjšalo. Sodnik mu je še povedal, da se sicer lahko pritoži, a pomagalo da mu ne bo, ker njegovo početje je groba goljufija na račun drugih. Bil je torej obsojen.
Poglejmo še v drugo sobo. Tu je druga razprava, bolj v znamenju nesreče. Dva sicer dobra znanca sta se v pozni uri ponoči sprla v neki gostilni; beseda je dala besedo, dokler eden od obeh, Tomaž po imenu, ne reče drugemu, po imenu Fol-tu, da mu je preneumen, da bi se z njim prepiral. To je Foltu zadostovalo, da je v svoji razburjenosti zamahnil proti Tomažu, kakor da bi mu hotel dati zaušnico. Nesreča je hotela, da je pri zamahu zadel v nos in Foltu zlomil nosno kost. Imel je srečo, da je zdravnik nosno kost spet lepo uravnal. Folt je po nekaj dneh že spet ozdravel in je zato sodnik poškodbo označil kot lahko. Tomaž je bil zaradi tega obsojen na dva dni zapora. Toda državni pravdnik se je pritožil in trdil, da zlomljena nosna kost nikdar ne more pomeniti samo lahke telesne poškodbe, tudi če ta izvanredno hitro zaceli. In res. Tudi najvišje sodišče je bilo tega mnenja in Folt je stal drugič pred sodnikom, kjer se je moral zagovarjati zaradi težke telesne poškodbe in hudodelstva. Pri vsej milosti je morala kazen znašati ne samo dva dni, ampak dva meseca ječe, kar zopet dokzuje, da pri prepirih ni nevaren samo nož, ampak tudi trda pest, s katero tudi lahko nastanejo težke telesne poškodbe.
finnc in vnetja čeljusti
Poškodbe na ustnicah in čeljustih povzročajo ostri deli opreme, žeblji, s pločevino okovane jasli, ugrizi sosednih živali in razni ostri predmeti. Isto velja tudi za rane na nosnicah. Manjše rane namažemo z jodovo tinkturo, ihtiolom al> kakim mazilom, večje pa prepustimo strokovnemu zdravljenju, zlasti če je potrebno šivanje.
Stran S
Celovec, petek, 12. avgust 1955
Štev. 32 (694)
Obširno delo čaka letošnjo skupščino OZN
Za letošnje zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov so priprave že v polnem teku in je prejelo tajništvo toliko predlogov, prošenj in zahtev, da vsebuje začasni dnevni red že nad 60 točk, katerim se jih bo gotovo pridružilo še nekaj. Objavljeno je bilo tudi že poročilo, ki ga bo glavni skupščini predložil generalni tajnik Hammarskjold in ki obsega nad 120 strani. Iz tega poročila je razvidno, da se bo letošnja skupščina predvsem bavila z vprašanji revizije ustanovne listine OZN, nadalje univerzalnosti OZN, razorožitve, gospodarskega položaja ter ozemelj pod skrbstvom.
V uvodu k poročilu se generalni tajnik bavi z vprašanjem vloge, ki jo OZN zavzema v današnjem mednarodnem dogajanju in poudarja, da zahteva zmanjšanje
napetosti v svetu nadaljnjo okrepitev OZN kot najbolj primernega mednarodnega instrumenta za nadaljnje zmanjševanje napetosti v svetu, za zmanjšvanje nezaupanja ter za iskanje in opredeljevanje področij skupnih interesov.
Posebno zanimanje vzbuja v Hammar-skjoldbvem poročilu točka, ko govori o potrebi po vključitvi v OZN tudi tistih držav, ki so trenutno še izven te organizacije, kajti opazovalci soglašajo v tem, da v prvi vrsti misli na LR Kitajsko. Glede razorožitve pa pravi, da je mogoče doseči sporazum samo v vzdušju medsebojnega zaupanja in razumevanja, zaradi česar bo ostalo vprašanje razorožitve tudi za naprej eno najvažnejših področij delovanja Organizacije združenih narodov.
Tretja razstava ljubljanskega Gospodarskega
• v v
razstavišča
Do 15. t. m. je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprta I. mednarodna razstava embalaže, ki posrečeno' prikazuje razvoj in pomen embalažne industrije. Skupno je na razstavi udeleženih 88 podjetij, večina iz posameznih jugoslovanskih republik, nekaj pa tudi iz Zapadne Nemčije, Italije in Švice. Med inozemskimi razstavljalci vzbuja največ zanimanja zapadnonemško združenje za racionalno embaliranje, ki je ob tej priložnosti izdalo svojo obširno brošuro »Ra-tionell verpacken« tudi v srbohrvatskem jeziku. Prav tako vzbujajo mnogo zanimanja tudi izdelki iz stekla in pločevine, medtem ko je za obiskovalca nedvomno
najbolj privlačen prodajni oddelek, prirejen pod geslom »postrezi si sam«.
V okviru embalažne razstave so še razne kulturno-zabavne prireditve, ki pritegnejo veliko število obiskovalcev.
Razstava embalaže, tretja letošnja razstava v okviru novo ustanovljenega Gospodarskega razstavišča, bo vsekakor velikega pomena za nadaljnji razvoj tovrstne industrije v Jugoslaviji. To je tudi njen glavni namen, kakor je ob otvoritvi poudaril direktor Gospodarskega razstavišča, ko je dejal, da bo razstava nedvomno prispevala k hitrejšemu razvoju embalaže, kar nujno zahteva notranji in zunanji trg.
Avstrija ima bogate zaloge nafte
Šele tekom predaje naftinih vrelcev s strani sovjetske uprave v roke avstrijski upravi se je bolj natančno zvedelo, kako je z zalogami nafte v Avstriji, zlasti na področju Zistersdorfa in okolice. Po Reuterjevem poročilu je sovjetska družba za črpanje nafte v Avstriji, ki je doslej upravljala vse neprecenljivo bogastvo številnih vrelcev, odkrila na področju Dunaja nove bogate vrelce nafte in naravnega plina.
Prej so podrobnosti o teh ležiščih skrbno prikrivali in je bilo splošno mnenje strokovnjakov, da znašajo rezerve nafte na dunajskem področju le 27 do 35 mil. ton. Na podlagi sovjetskih strokovnjakov pa
Avstrijske železnice v skrbeh zaradi odhoda zasedbenih sil
Uprava avstrijskih železnic se obrača do vseh domačih prevoznikov in špedi-cijskih podjetij s prošnjo, da predvidevajo za prevoz svoje tovornine daljše roke. Prav tako še navaja, da bo v bližnji bodočnosti, torej v bodočih mesecih verjetno potrebno, za raztovarjanje predvideti tudi sobote in nedelje.
Zakaj taka zaskrbljenost pri železnici? Iz enostavnega razloga, da bo pač železniška uprava morala preskrbeti za bodoča dva meseca nič več in nič manj kot
HARMONIKE-AKORDEONI
R. NOVAK
Celovec - Klagenfurt
Ebentalerstr. 7
Velikanska izbira v helikon-harmonikah in akordeonih, ki je mogoča samo pri nas Šotorska hala II.
8000 tovornih vagonov — kar je približno ena tretjina tovornih vagonov, ki jih imajo avstrijske železnice na razpolago — za odhod odnosno »odvoz« zasedbenih sil iz Avstrije.
Nemški delavci v boju za višje mezde
Iz Zapadne Nemčije prihajajo vesti, ki dajo slutiti začetek zelo resnih bojev med delavci in nameščenci na eni ter delodajalci na drugi strani. Številni sindikati so doslej že prijavili svoje zahteve po zvišanju mezd odnosno plač, njim pa bodo verjetno sledili še mnogi drugi. Tako zahte-va zvišanje plač 800.000 javnih nameščencev, katerim se je pridružilo 270.000 železničarjev. V Baden-Wiirttemberški deželi je postavilo svoje zahteve 400.000 kovinskih delavcev in pričakujejo, da se bo to gibanje morda razširilo na vso kovinsko industrijo Zapadne Nemčije. V posameznih pokrajinah so nastopili tudi delavci kemijske, papirne in tekstilne industrije ter nastavljenci bank in zavarovalnic. Nadaljnje milijone delojemalcev bi gibanje zajelo, če se bo pridružil tudi sindikat p>oštnih uslužbencev.
S strani delodajalcev poudarjajo, da bi eventuelno bili pripravljeni na gotove pristanke, svarijo pa sindikate pred masovnimi zahtevami p>o zvišanju mezd.
postaja očitno, da te zaloge presegajo 80 milijonov ton surove nafte, kar pomeni, da bo Avstrija letno lahko načrpala najmanj tri in pol milijona ton nafte. Ker za svoje lastne potrebe porabi približno poldrug milijon ton nafte in mora nadaljnji milijon ton letno dobaviti Sovjetski zvezi kot odškodnino za bivšo nemško imovino, ji bo torej letno ostal še cel milijon ton za izvoz. Vsekakor bo to pomenilo bistveno postavko v državnem gospodarstvu, zlasti še, ko je bila Avstrija doslej navezana na uvoz odnosno drag nakup nafte, čeprav sama razpolaga s takšnimi rezervami.
Goringovo letalo na liniji Hamburg—Celovec
Nedavno je pristalo na letališču v Trnji vesi pri Celovcu letalo z oznako Zapadne Nemčije. Letalo, ki je last letalske družbe iz Hamburga in bo redno obratovalo na liniji Hamburg — Miinchen — Celovec, je bivša lastnina Goringa. Poveljnik nemških letalskih sil je to letalo uporabljal za svoja potovanja po Franciji, balkanskih deželah in Rusiji ter delal propagando za velenemški »rajh«. Svojo krvavo »zmagovito« kariero je končal za zapahi niirnberške kaznilnice. Njegovo letalo so si prisvojili Švedi, ki so ga uporabljali v letalstvu. Ko so v Zapadni Nemčiji začeli obnavljati letalstvo in so zvedeli, da je Goringovo« letalo še uporabno,
so ga odkupili. Nastaja seveda vprašanje zakaj, ali v spomin ali v svarilo.
Tudi v Franciji več žensk kot moških
Zadnje ljudsko štetje v Franciji ugotavlja, da pride na 20,600.000 moških 23,347.000 žensk. Število rojstev je po vojni nekoliko narastlo, močno pa se je dvignilo' število starih ljudi. Od začetka tega stoletja se je število Francozov starih nad 65 let dvignilo za 57 odstotkov, dočim se je število rojstev dvignilo samo za tri odstotke.
V gostilni
„0htpn
Celovec - Klagenfurt,
Gasometergasse 10
se počutite dobro!
Postrežba solidna in domača nudi svojini gostom izbrana jedila in negovane pijače. Pridite tudi Vi — zadovoljni boste !
Pf/fc naša vina iz sončne ‘Dalmacije		GRADBENO PODJETJE
DINGAČ, DALMATINSKO (rdeče), MIŠTELA, PROŠEK		za stavbena in inženirska dela
Veletrgovina z vinom	Sl		Dipl. ing. RUDOLF MOSER
CELOVEC, Viktringerstrasse 5, tel. 22-51		CELOVEC — KLAGENFURT
Obiščite nas na velesejmu, hala 16		Ehrenhausnerstrasse 7, tel. 56-28
		
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19 45. 22.00, 00.00.
Sobota, 13. avgust:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.00 Dobro razpoložen dopoldne
—	11.45 Oddaja za podeželje — 13.45 Objave in šport — 14.35 Pozdrav nate — 15.35 Domači zvoki — 16.20 Kličemo mladino —
17.45	Salzburške slavnostne igre — 20.20 Zabavni večer.
Nedelja, 14. avgust:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Kmečka oddaja — 11.30 Čez gore in planine —	13.45 T. Koschatu za
llO.rojstni dan — 14.30 Otroški oder — 15.00 Pozdrav nate — 18.15 Domači zvoki — 18.55 Športna poročila — 20.15 Venček najlepših narodnih pesmi in plesov — 21.10 Desetletnica Hirošime.
Ponedeljek, 15. avgust:
7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.30 Tirolska narodna glasba —
11.30	Stanovske pesmi, stari plesi in koračni-
ce — 13.45 Zdravilne rastline v življenju narodov — 15.00 Pozdrav nate — 18.15 Domači zvoki —	19.40 Športna poročila —
21.30	Večerna glasba.
Torek, 16. avgust:
8.45	Medicinsko predavanje: hišna lekarna — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Poročila in objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Francoska glasba
—	16.45 Kulturne vesti — 17.30 Igra policijska godba iz Linza — 18.35 Oddaja za delavce — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci.
Sreda, 17. avgust:
8.45	Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Glasba iz opere Fidelio — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Poročila in objave. Slovenske narodne pesmi (slov.) —
15.00	Štajerska vabi — 15.45 Otroška ura: za
vesele male ljudi — 18.15 Domači zvoki —
18.45	Okno v svet (slov.) — 19.15 Dober večer dragi poslušalci — 21.00 Zabavna oddaja.
Četrtek, 18. avgust:
9.00	Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Poročila in objave. Pesmi slovenskih skladateljev poje tenorist Dušan Pertot (slov.) — 15.00 Počitnice z glasbo ob Vrbskem jezeru — 16.45 Kulturne vesti —
18.30	Govori UNESCO — 18.40 Gospodarski komentar — 20.20 Koroška lovska ura.
Petek, 19. avgust:
8.45	Za hišo in dom — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Glasba za ljubitelje šlagerjev —
11.45	Oddaja za podeželje — 13.55 Poročila in objave. Od pravljice do pravljice (slov.) —
15.00	Koroška vabi — 15.45 Otroška ura —
18.35	Oddaja za delavce — 18.45 Športni obzornik (slov.) — 19.15 Dober večer dragi poslušalci — 21.35 Glasba iz vsega sveta.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30. 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 13. avgust:
6.35	Pred mikrofonom so Veseli godci in trio Avsenik — 7.30 Gospodinjski nasveti —
13.00	Kmetijski nasveti — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Slovenska narodna glasba
—	15.15 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Odlomki iz baletov — 18.00 Okno v svet — 18.15 Z narodno pesmijo v vesel delopust —
20.00	120 pisanih minut.
Nedelja, 14. avgust:
8.00	Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Po naši lepi deželi — 16.00 Igra godba na pihala — 16.50 Igramo vam za zabavo in ples — 20.30 Športna poročila.
Ponedeljek, 15. avgust:
6.35	Domači napevi — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 7.45 15 minut valčkov in tan-
gov — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Nove knjige — 14.40 Slovenske narodne pesmi pojeta Rezika Koritnik in Janez Triller, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.45 Radijska univerza — 20.00 30 minut južnih ritmov —
20.30	Kulturni pregled.
Torek, 16. avgust:
6.35	Slovenske narodne pesmi in poskočne domače melodije — 7.30 Gospodinjski nasveti — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zdravstveni nasveti — 18.30 Športni tednik — 20.00 Zbori pojo slovenske narodne pesmi — 20.30 Tedenski notranje-politični pregled.
Sreda, 17. avgust:
6.35	Lahek spored izvaja mariborski pihalni ansambel — 7.30 Pisan drobiž za pionirje
—	12.00 Jugoslovanski simfonični plesi —
13.00	Kmetijski nasveti — 14.30 Za gospodinje — 14.40 Otroške pesmi izvaja sopranistka Zlata Gašperšič — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Družinski pogovori — 18.10’ Za prijetno popoldne — 18.45 Zunanje-poli-tični feljton — 20.00 Traviata, opera.
Četrtek, 18. avgust:
6.35	Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	7.30 Gospodinjski nasveti — 12.00 Ope-
retne in filmske melodije — 13.00 Kmetijski nasveti — 14.30 Modni kotiček — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah —	18.50 Ljudsko-prosvetni obzornik
—	20.00 „Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov.
Petek, 19. avgust:
6.35	Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 7.45 Citre igra Edgar Seide — 13.00 Kmetijski nasveti — 13.10 Tisoč zabavnih zvokov —	14.30 D
športu in športnikih — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zanimivosti iz znanosti >n tehnike — 18.45 Iz kolektivov za kolektive
—	20.30 Tedenski zunanje-politični pregled
—	21.00 Oddaja o morju in pomorščakih.
KOROŠKI VELESEJEM CELOVEC
avstrijski lesni sejem
1. NEMŠKA POSEBNA RAZSTAVA — POSEBNA RAZSTAVA KOVAŠKE OBRTI
22. - 22. Avgusta 1955
25 % popusta na železnici in avtobusih.
Sejmske izkaznice se dobijo pri vseh tu- in inozemskih potovalnih uradih.
Razdelilne naprave za električno luč in za pogon
Telefonske naprave in naprave za lučne signale
SEHRAiSK
Elektrizitats- A. G. Wien
Pisarna in dobavno skladišče za celo Koroško
Celovec — Klagenfurt, Rosentaler Strasse 15
CARIMPEX
CELOVEC — KLAGENFURT. Gabelsbergerstrasse 24
Telefon 24-98
Izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila
izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje
Solid
Leistungsfahig
Altbekannt
MOBEL
Altbevvahrt
Klagenfurt, St. Veiterstrasse 15
Telefon 22-58
CELOVEC — KLAGENFURT
Bahnhofatraesa 13
Velika zaloga najnovejših modelov čevljev, popravila vseh vrst in ortopedlčnl čevlji
'S E Z I E H E N S I E DURCH ! H R E N F A C H H A N D IE R
PLATTEN-PARKETT
AKUSTIK-PLATTEN
EIN UNIVERSELLER WERKSTOFF
V. IEITOEB HOLZFASERPLATTENFABRIK _K 0 H N S D O R F • KAR N TE N • A U S TRIA-
Vaše motorno kolo ali avto novo ali rabljeno kupite pri
Autozentrale Potuznik
Celovec-Klagenfurt - St. Ruprechter StraBe 4
Razstavna hala GabelsbergerstraBe 7 (avtobusna postaja)
Znana avstrijska tovarna harmonik
LUBAS & SOHN
CELOVEC— KLAGENFURT
St. Veiterstrasse — Telefon 66-58
Izdeluje harmonike vseh vrst, prevzema popravila strokovno in točno
Lubasove harmonike so znane širom sveta in so najbolj priljubljen glasbeni instrument Slovencev
Obiščite nas na koroškem velesejmu, hala 3
KLAGENFURT,OBSTPLATZZ
Gradbeno in pohištveno mizarstvo
izidos SCHELLANDER
ŽOPRAČE PRI VRBI
Jože iCcfler
MIZARSTVO
ŠT. PETER pri št. Jakobu v Rožu
se priporoča za vsa strokovna mizarska dela
Vse se srečava v
imhumLd^l KONZERTHAUS-a
Prvovrstna jedila opoldne in zvečer ter originalna vina po poljudnih cenah.
Lep vrt — Viktringerring
		
Nolti Černič		Hans Harlander & Sfihne
lesna trgovina		Sanitarne naprave — centralne kurjave
Log pri Vrbi		CELOVEC — KLAGENFURT Villacherstraus 4, Tel. 26-62
		
Blagovni promet Sildland
CELOVEC — KLAGENFURT, ANKERSHOFERSTRASSE 35
dobavlja vse kmetijske In Industrijske stroje kakor tudi iivalne atroje, pralne stroje, hladilnike na 24 mesečnih obrokov.
Obtičite nes na koroikem velesejmu v hali lO
Vom 13. bis 21.
Auto-Ausstellung
bei Firma THOMAS B O H R E R Klagenfurt, Villacherstrasse 29
Wir zeigen Ihnen die neuesten
&(tzuu}njJA&
c)
Personenwagen:
Lieferwagen:
•	500 C Kasten (280 kg)
•	1100 J Kasten (800 kg)
•	1100 J Pritsche (800 kg)
•	260 Diesel Kasten (1,5 To)
•	260 Diesel Pritsche (1,5 To)
Gebrauchtvvagen:
in jeder PREISLAGE Wir stehen Ihnen gerne mit allen Informationen zur Verfugung und beraten Sie Uber Kreditmoglichkeiten und Gebrauchtwagenverwertung
• 600
•	1100 N
•	1100 TV (50 PS)
•	1100 F (Kombi)
•	1400 A (Benzin/Diesel)
•	2000 Standard
•	2000 Luxus
IME
VTOMATIK,
EIEK.TRO-AMPFER.
Zahtevajte prosim posebno ponudbo z našimi
akcijskimi
pogoji!
Obiitite nas na Koroškem velesejmiOa prostem področju!
IME' Salzburg, HaydnstraBe 8
Franc {j as s er
Tesarsko podjetje
Bilčovs
Obloge za gode
iz gumija, telona, plastike, donau-leja, linoleja
parketne pode, gumijaste pode
nega podov, gladnja podov, po-voščenje parketov v specialni trgovini
OrascITs Erben
Celovec-Klagenfurt, 8. Mai-Strasse 5
Tel. 66-38
RADIO-ELEKTRO
A. Granzer
zamenjava
CELOVEC- KLAGENFURT
Lidmanekyga88e 16, tel. 54-68
„BRILETT”
ges. gesch. — bzw. zum Patent angemeldet
Alleinerzsuger fUr Osterreich
SCHILDER-BRISKER
KLAGENFURT
Waidraannsdorfer StraBe 2
Obiščite, v Celovcu
Hans Brammer
Gradbene In portalne posteklenitve, stekleno pleskanje, Izdelava zrcal, osteklenltev avtomobilov
CELOVEC — KLAGENFURT
Spitalgasse 13
r()() IkskeJJei
Prvovrstni obed in večerja po najnižjih cenah
Ogal kolodvorske ceste
(Bahnhofstrasse)
Avtobusna postaja
(Autobahnhof)

Landmaschinenwerk VVtirgl
der
Landw. Hauptgen. Innsbruck
e. G. m. b. H.
Wbrgl, Tirol
Proizvajamo:
motorne kosilnice
„Meister und Stadler”
vrvna vlačila na traktorju navadna vrvna vlačila
RADIO-ELEKTRO
Hans Kreutz
reparaturna delavnica
Celovec — Klagenfurt St. Ruprechteretraese 10, tal. 21-73
Kihi Hermann
SLIKAR IN PLESKAR
JtllV

Hladilne omare in hladilne naprave, točilne omare, naprave za sladoled, najbolje pri
mm
c*
JULIUS RIVA
Celovec — Klagenfurt, Rosentaleretrasse 17
Brezplačna posvetovanja in načrtovanja
Gradbeno in strojno ključavničarstvo
Hans VViindcrle
CELOVEC — KLAGENFURT, Ferd. Seelun d-Strasse 16

Itf&
m-t m rmm	m f‘/s S
Obiščite Funder-razstavo na Koroškem velesejmu!
Hcjahil
Ko boste obiskali Koroški sejem, ne pozabite, da vam vse
kmečke potrebščine in vsakovrstne stroje
po najugodnejši ceni posredujejo naše zadruge po
kArntner m e s s e
KLAGENFURT HALLE 12
KLAGENFURT
VVULFENOASSE 6
TE L E F O N 5 8-82
Zvezi slovenskih zadrug
v Celovcu, Paulitschgasse 7, tel. 21-29
==K L I Š A R N A
ROMAN R ITT ER
CELOVEC — KLAGENFURT, BURGGASSE 8 — TEL. 21-08