Za gospodarje
Maribor, dne 8. januarja 1936.
Pol milijarde državnih bonov.
V četrtek, 2. januarja, se je vrSila seja ministrskega sreta ,na kateri je bila sprejeta važna uredba o izdajanju 3 do 12 mesečnih blagajniških bonov (zapiskov) v skupnem znesku GOO milijonov dinarjev. Zneski, dobljeni z vnovčenjem teh bonov, sc bodo rabili za odplačilo letečih dolgov državno blagajne in se bo tako poživilo gospodarsko življenje. O tej uredbi je dal g. finančni minister dr. Letica naslednje •pojasnilo: Znano je, da je kronična bole-icn naših financ v pomanjkanju obratno glavnice glavne državne blagajne. Pri nas državna blagajna ne izdaja bonov, ki bi predstavljali borzni papir in omogočili državi, da pride do potrebnih sredstev v pasivnih mesecih, ko državni izdatki presegajo dohodke. Predujem v višini 600.000 Din, ki ga je država uživala kot letni sezonski kredit pri Narodni banki, ki pa predstavlja po svojem namenu neke vrste obratno glavnico državne blagajne, je že od maja 1932 zamrznjen in se ne more več mobilizirati.
Zaradi tega je jasno, da država ni bila vedno v stanju vedno pravočasno izplačati mnogoštevilne upnike, dobavitelje in podjetnike. Razume se, da je zastoj v izpolnjevanju teh obveznosti v znatni meri iviral vse naše gospodarsko življenje.
Podrobni pogoji glede bonov, obrestne mere.izdajnega tečaja itd. bodo še naknadno določeni in se bodo ravnali po vsakokratnih prilikah na denarnem trgu.
Izdaja bonov bo izzvala živahnejšo kroženje denarja, omejila kopičenje in spravila v promet nezaposleni kapital, a država bo z izplačilom svojih obveznosti ta denar ponovno spravila v promet. Lahko se trdi, da bo nalaganje kapitala v te kratkoročne a vedno likvidne bone mnogo bolj koristno za imetnike in za narodno gospodarstvo, kakor pa za državo. Ni treba naglašati ,da ta operacija le še povečuje stalnost našega denarja in da se giblje v okvirju stroge, prave in oprezne proračunske in valutne politike,
Kaj je z umetnimi gnojili?
Mnogokrat se slišijo pritožbe o umetnih gnojilih, da niso več . tako dobra, da ne delujejo danes tako kot nekdaj, da- se torej ne izplača več jih kupiti za drag denar ter uporabljati. Je torej umestno, da se o tej stvari pove jasna in odkrita beseda. Predvsem je ugotoviti, da je v naši državi s posebno ministrsko odredbo določeno, koliko hranilnih, odnosno gnojilnih snovi mora vsebovati vsako posamezno gnojilo. Akp kakšno gnojilo ne dosege, predpisane mere, se ne sme pustiti v promet. Več hranilnih snovi lahko vsebuje,' manj pa ne sme. Ako pride kakšen vagon gnojil iz tujine, preišče poskusna in kon-trolnapostaja vzorce iz vsakega vagona, Ako uvoženo gnojilo ni v skladu s predpisi, mora vagon nazaj čez mejo. Vrši se tudi kontrola nad umetnimi gnojili iz do-) mačih tvornic. Takšne so v Sloveniji trii v Hrastniku in Celju za superfosfat, v Ru-i šah za apneni dušik in nitrofoskal. Kontrolna postaja pregleda po svojem strokovnjaku večkrat na leto zaloge teh tvornic, preišče umetna gnojila na vsebino hranilnih snovi, ali odgovarjajo zakonskim predpisom. Ce ne odgovarjajo, ne smejo v promet. Tudi od takih umetnih gnojil, kf so že v prometu, sme kmetovalec poslati vzorec kupljenega gnojila kontrolni postaji, da ga preišče. Tako je torej uradno zajamčena kakovost umetnih gnojil. Kaji pada bi se lahko dogodilo, da bi v podrobni razprodaji kakšen brezvesten trgovec) ki hlasta po dobičku, potvarjal umetno gnojilo ter ga prodajal kot pristno in polnovredno. Takšnemu človeku bi bilo treba stopiti na prste. Ako umetna gnojila! ne dosegajo povsod zaželjenega uspeha, je ponajveč razlog v slabi uporabi. Napak ravna n. pr. tisti, ki gnoji s kalijem ilovnato zemljo ,ki ima te snovi že itak dovolj v sebi, ali pa ki gnoji z apnenim dušikom njivo, ki je prejšnje leto bila pognojena s hlevskim gnojem in ima radi tega dovolj dušika. Pričakovani učinek tudi izostane, ako se porabi premala koli»
Sina. gnojila, Se sc n. pr. porabi na 1 hektar njive samo 300 kg nitrofoskala, ko pa je zanj potrebno 600—S00 kg. Iz teh ali sličnih razlogov izostane učinek, ki ga sicer prinesejo umetna gnojila.
Prospeh sadjarstva.
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ptuju je imela v nedeljo, dne 29. dec. 1935 svoj redni občni zbor. Občnemu zboru je predsedoval, nar. poslanec g. Miha Brenčič. S tem občnim zborom, 11. po ätevilu, je naäa podružnica obhajala desetletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je kmet. ref. V pokoju g. Josip Zupanc, ki ga po pravici Imenujejo vsi sadjarji očeta sadjarstva v ptujskem srezu in občni zbor ga je ob tej priliki imenoval za častnega člana.
Iz poročila je bilo razvidno sledeče: Prvotno je imela podružnica samo 20 članov . Počasi se je to število dvignilo na 120 in tako stoji danes glede števila članstva in tudi dela na tretjem mestu dravske banovine. Delo podružnice je bilo plodonosno. Priredila je tri večje sadne razstave, veliko število poučnih predavanj ter dva tečaja za sortiranje in spravljanje sadja . Podružnica je svoj namen dosegla, dasi s tem ni naraslo njeno premoženje, ki ga tudi ni iskala. Svoj delokrog pa ptujska sadjarska podružnica ni omejila izrazito na svoj okoliš, temveč je razvila svoje delo po vsem ptujskem okraju. Na vsakem sedežu župnije je hotela ustanoviti prepotrebno društvo in večinoma je to dosegla. Obstoja žc deset sadjarskih društev in tri se nameravajo ustanoviti. Podružnica se je zelo trudila za dvig sadne produkcije lepega in enotnega sadja, toda skrbela je in bo skrbela tudi za sadni trg. V to svrho hoče ustanoviti krajevna zbirališča za sadje in sresko skladišče, obenem pa sodelovati z odborom mariborskega sejma. Skupno z vinarsko podružnico se poteguje naša podružnica za ustanovitev banovinske trstnice za ptujski okraj. Ker je ptujski srez velik in ima štiri glavne panoge gospodarstva kakor poljedelstvo, sadjarstvo, vinarstvo in živinorejo, je nujno, da dobi naš srez še enega kmet. referenta, da bi se eden posvetil izključno kmetijstvu in živinoreji, drugi pa sadjarstvu in vinarstvu, zlasti sedaj pri obnovi vinogradov in precepljanju sadnih dreves. Podružnica ima v lasti tri škropilnice, ki se posojti-jejo - članom brezplačno. Sedaj skuša do-
biti dva sadjarska pomočnika iz vrst kmečkih sinov, ki bi dovršila 10 mesečni tečaj na mariborski sadj. in vinarski šoli. Proti odškodnini bi potem ta dva pomočnika oskrbovala sadno drevje pri sadjarjih, ki zato nimajo časa, prilike ali znanja. Podružnica je imela tudi strokovni pregled sadnih vrst za ptujski okraj. Določile so se vrste, ki bi se naj posebno pospeševale v našem srezu. Ker pa so bili podružnici vedno naklonjeni, kakor: Glavni odbor sadjarskega in vrtn. društva, mariborska sadjarska in vinarska šola, oblastni in sreski kmet. referenti in drugi krajevni činitelji, je podružnica ob svoji desetletnici izrekla javno svojo zahvalo vsem in vsakomur, ki je pomagal k napredku našega sadjarstva in pripomogel k desetletnemu obstoju sadjarske podružnice v Ptuju. Izvolil se je nato odbor, ki je ostal kakor doslej, želimo tudi mi sadjarski in vrtn. podružnici obilo božjega blagoslova pri njenem tako obširnem in pio-donosnem delu.
Naš lesni trg.
Iz Sušaka javljajo ,da je tamkaj položaj na lesnem trgu po izjavi tamošnjih tvrdk zelo težaven. Z uresničenjem kazenskih odredb ali sankcij napram Italiji so zašli lesni producenti v Sloveniji in na Hrvaškem v zelo težak položaj, ker sta ravno ti dve pokrajini zalagali Italijo z mehkim lesom. Pretežna večina lesnih producentov je 18. nov., ko so postale sankcije pravomočne, za Italijo določene lesne zaloge za italijanski trg posebej prirezala in sedaj jih ne more prodati niti za najnižjo ceno. S tem udarcem niso prizadeti samo producenti, ampak je zašlo tudi v skrajno silo ter pomanjkanje v lesni industriji zaposleno delavstvo.
Ravno sedaj bi se dalo z Italijo sijajno trgovati. Sušaški lesni trgovci so žc dobili uvozno dovoljenje za nekaj sto vagonov za italijanske potrebe prikrojenega lesa, za katerega bi liro uvozili in jo v Sušaku zamenjali za dinar. Take izmenjave ne dopusti naša Narodna banka, ampak zahteva plačilo s pomočjo iz Italije uvoženega dinarja. Lesni industrijalci so se obrnili z nujno prošnjo do naše vlade, naj vendar omogoči na kak način omenjeno trgovino, da bodo lahko vzdržali lesno industrijo vsaj nekoliko v obratu.
7 ~
Producenti trdega stavbenega lesa so stopili v stik s španskim in angleškim trgom. Vendar so cene na teh tržiščih presneto nizke — komaj 730—800 Din.
Kadi sankcij proti Italiji je popolnoma prenehal k nam uvoz italijanskih oranž. Najbrž bo nas začela zalagati s tem blagom Španija, španska pezeta je poskočila od 5.80 na 7 Din in radi tega bi ce dal lesni izvoz od nas nadomestiti z uvozom španskih oranž, če bi španska vlada dvignila uvozno količino za les. Lesni industrijalci ‘so že zaprosili našo vlado, naj na kak način omogoči a špansko opisano izmenjavo lesa z oranžami.
Kuj dobimo za izgubo italijanskega trga?
Minister za trgovino g. Milan Vrbanič Je podal glede nadomestila za izgubo italijanskega trga naslednje pojasnilo:
V Ženevi pri Društvu narodov so bile sklenjene kazenske odredbe proti Italiji, katerim sc je pridružila tudi naša država in je s tem zgubila italijanski trg. Angleži in Francozi so obljubili, da nam bodo dale velesile nadomestilo drugod za to, kar nam gre v zgubo v Italiji. Kot nadomestilo za Italijo so prišle v poštev: Anglija, Španija in morda Švica.
Pogajanja so pričela takoj, kakor hitro je postalo jasno, da pride do izvajanja sankcij.
Največ razumevanja za naš položaj je pokazala Anglija, ki nas je tudi prva por vabila na pogajanja. Glede na ustrojstvo uvoza te države in na kakovost in značaj našega blaga so morale biti naše zahteve do Anglije že v naprej omejene. Na nekatero vrste lesa sploh ni bilo moči misliti spričo starih zvez Anglije s severnimi državami, ki so boljše kakovosti, in naposled tudi zaradi carin. Trd les je pa tudi v današnjih okoliščinah doživel razmeroma ugodno izvozno blago na Angleškem. Ostali so torej nekateri izdelki živinoreje in perutninarstva, katerih izvoz je bil otežkočen z visokimi carinami. Ti proizvodi so gnjat, perutnina in jajca. Angleži go ukinili carino 15 penic na 120 jajc, ki je doslej onemogočala izvoz naših jajc na Angleško, znižali so carino 3 penie na 1 penic za funt na purane in drugo perutnino. S tem se je izvoz tega blaga spet omogočil. Glede kontingentov
(delež pri izvozu j je stvar ta: za jajca nam je dovoljen poseben kontingent 833 kvintalov,- za purane 2500 kvintalov, za perutnino 833 kvintalov, za gnjat 1280 kvintalov. Vrednost teh ugodnosti se mora po dosedanjih cenah preceniti na 80 do 100 milijonov Din na leto. Seveda veljajo ti popusti samo za dobo trajanja sankcij in imajo preferenčni značaj, to je: veljajo izključno samo za Jugoslavijo. Sporazum z Anglijo je stopil v veljavo dne 24. decembra lanskega leta.
Pogajanja s Francijo na žalost še niso mogla obroditi uspehov. Pogajanja se bodo nadaljevala.
Tudi z drugimi državami bodo pogajanja in v prvi vrsti s Španijo in Švico. Ta pogajanja so odvisna predvsem od političnih sankcij.
Ljudski pravnik.
Pravice otrok do očetove dediščine. BAKž. Pred 15 leti Vam je umrla mati in ste potem vse svoje brate izplačali, kakor je bilo določeno. Oče Vam je izročil po^ sestvo, sebi pa izgovoril prevžitek. Eno manjše posestvo pa oče še ima. Radi bi vedeli, če smejo ostali otroci po smrti očeta zahtevati ponovno cenitev posestva ali pa samo očetovega posestva. — Vprašanje se nam zdi nejasno. V zapuščino spada samo ono premoženje po očetovi smrti, ki obstoji na dan očetove smrti. Ce ste dobili posestvo po materi, potem tisto posestvo sploh ne pride več v poštev pri zapuščinski razpravi. To pa, kar ste morebiti dobili podarjeno od očeta na škodo ostalih dedičev-otrok, pa bodo dediči lahko tudi od Vas zahtevali kot doplačilo dolžnega deleža, ako ne bedo zadovoljni s tem, kar jim bo dal oče in ako to ne bo doseglo vsaj polovice tega, kar bi dobili, ako bi oče umrl brez oporoke. Določneje ne moremo odgovoriti. Pa nam pošljite natančnejše podatke in Vam bomo takoj odgovorili.
Gospodarska obvestila.
Tečaji. V času od 1. marca do 30. M>-vembra 1936 se bode vršil devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo v banovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, in v Kapeli, pošta Slatina-RadencL V tečaj se sprejmejo dobro razviti ter zdravi mladeniči v starosti od 16 let na-
prej. Prednost pri sprejemu v tečaj imajo sinovi kmetskih posestnikov in viničar-jev. Pouk v tečaju bo teoretičen in praktičen. Gojenci imajo v zavodih brezplačno stanovanje in oskrbo, pridni in ubožni dobe razven tega še mesečni prispevek Din 30.—• za nakup šolskih potrebščin in drugih malenkosti. Lastnoročno pisanim in s kolekom od Din 5.— in Din 20.—-opremljenim prošnjam se mora priložiti: 1. Krstni list. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Nravstveno spričevalo. 5. Izjavo staršev ali varuha mladoletnikov, opremljeno s kolekom 2 D, da dovoljujejo prosilcu obiskovanje tega tečaja. Pravilno opremljene prošnje naj se izroče ali odpošljejo najpozneje do 10. februarja 1936 upraviteljstvu enega izmed gori navedenih zavodov, v katerem želi biti vlagatelj prošnje sprejet.
Huda kriza v Halozah. Narodno gospodarstvo v Halozah zelo trpi letos vcled bolezni svinj. Koliko ščetincev nam je že vzela svinjska kuga par let zaporedoma! Koliko tisočakov je bilo pokopanih! So hiše, kjer se ne bodo veselili kolin in fu-rovža; ne bodo imeli tudi začimbe celo leto. — Tako kot letos se še ni čutila denarna kriza v Halozah. Dinarja od nikoder. Dobro, lahko rečemo, izvrstno letošnje vino nima primerne cene; kdor ga mora prodati, ga pač da po 2.50 Din najvišje. Tri leta zaporedoma so bila slaba, tako da smo letos v resnici trpeli lakoto in se neprostovoljno postili tedensko 7 dni. Kdo nam bo prišel na pomoč, kdo odrešil Haloze? Imamo sicer vinsko zadrugo pri Sv. Andražu, a kaj, ko nima kapitala; posojilnica tudi nima denarja in nihče nima denarja. — V Haloze radi prihajajo zdaj, ko je še dovolj vina v kleteh, brezposelni pijančki, kateri ne prosijo za jesti, ampak vedno le za piti. Pridejo tudi in pravijo, da so brezposelni rudarji iz Trbovelj in Francije; bivši mornarji, ki so le na mokro navajeni; nemško govoreči, rojeni kdo ve kje na Nemškem in pristojni v Jugoslavijo; Ruski begunci, katerim porodi žena na leto najmanj petkrat in potrebujejo tudi za njo vinskega okrepčila. Da ne manjka tudi ciganov, ni treba posebej omeniti!
Zaslužek vinogradnika in gostilničarja. (Dopis iz ptujskega okraja.) Udruženje gostilničarjev se je v časnikih opravičevalo, da ne_ more vina ceneje prodajati,
ker ima sledeče stroške: dovoz in vkle-tenje 76 par banovinska in občinska trošarina, točilna taksa in obvezen prispevek Din 2.95 od litra. Na režijskih stroškov pa Din 4.11 od litra, skupaj 7.82 Din na 1 liter. Pri prvih dveh točkah bi morda bila od slučaja do slučaja primerna neka korektura. Niso pa upravičeni stroški režije po Din 4.11 od litra, ker gostilničar vrže po tem računu vse stroške, kar jih ima v gostilničarskem obratu, lena vino. Gostilničar pa ne toči le vina, marveč prodaja tudi žganje, pivo, kavo, čaj, malinovec itd., obenem pa tudi oddaja hrano. V prejšnjih časih so res malo zaslužili gostilničarji pri hrani, danes pa je hrana zelo poceni, a cene niso danes v gostilni tako nizke, kot so bile pred 30 leti. Gostilničar danes primerno zasluži pri hrani, ne sme torej vseh režijskih stroškov vreči na vino, ker s tem le po-dražuje vino in sam znižuje promet vina. S tem jo vinogradnik oškodovan. Gostilničar naj ima s tem, da h ra ni vino v kleti ter ga prinese iz kleti v gostilno na mizo, kar Din 4.11 stroškov! Hočo pa še tudi imeti čisti dobiček. Vinogradnik pa naj celo leto obdeluje svojo zemljo, naj plača davke, kupuje kolje, galico, žveplo, dovaža vino na kolodvor po 20 km daleč, kupuje orodje, plačuje zavarovalnino, to pa naj vse stori za 2—3 Din! Treba jo pa še tudi vzeti v poštev nerrečc, kot: točo, pozebo in druge bolezni. Kje je tukaj sorazmernost? Pivci danes upravičeno godrnjajo, da so cene vina previsoke, in raje ne pijejo,‘Tako pa trpi vinogradnik, ki je v zelo hudi stiski in ne more prodati svojega vina.
Cene in sejmska poročila, mariborski žhdnski sejem Šl. decembra 1935. Prignanih jo bilo 11 konj, 7 bikov, 88 volov, 223 krav in 14 telet, skupaj 343 komadov. Ceno so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.50—3 Din, poldebeli voli
2—	2.50, plemenski voli 2—3, biki za klanje 2—2.73, klavne krave debele 2—2.50, plemenska krave 1.50—2, krave za kloba-sarje 1—1.25, molzne krave 2—2.50, breje krave 2—3, mlada živina 2—3.25, teleta
3—	4. Prodanih je bilo 138 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste za 1 kg 8—io, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—12 Din.