Celje - skladišče
D-Per
III 19/1990
GOB IBS •
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merx	Številka 2 - Leto X - Februar 1990
Zagorje ob Savi, Prodaja Šoštanj, Resevna Šentjur, RTC Golte Mozirje, Savinja Laško, Savinja Mozirje, Špik Šentjur, Teko Celje, Tok Šentjur, Toper Celje, Trgovsko podjetje Radeče, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica; člane Danica Dosedla, Zdenka Mažgon, Darinka Oset, Zdenka Zimšek. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naslov uredništva- Merx, sestavljeno podjetje, uL 29 novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka sklep št 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica Ljubljana
Kako v novem podjetju
Gostinsko podjetje Moste je odprlo na Kraigherjevem trgu v Ljubljani (poleg Metalke) nov bistro fjikotnik
Na prvi seji poslovodnega sveta Merxa, sestavljenega podjetja je bilo po obravnavi poslovno razvojne strategije sistema Merx sprejetih več pomembnih sklepov. Ker se bodo vsi ti obravnavali tudi na prvi seji delavskega sveta sredi marca, vam jih danes na kratko predstavljamo.
Poslovodni svet se je zavzel za celovito obvladovanje marketinške poslovne strategije v Merxu Sp na področjih trgovine na drobno, na debelo, na področju proizvodnje hrane, kmetijske proizvodnje, obrti in servisne dejavnosti, tekstilne proizvodnje, gostinsko turistične in zdraviliške dejavno--sti. Poslovodni svet je podprl obliko dogovarjanja o izboru in obsegu opravil na podlagi neposrednega vrednotenja in ugotavljanja poslovnih učinkov. Prednost pri obvladovanju blagovnih tokov bomo dali tistim blagovnim skupinam in. proizvajalcem, ki bodo imeli možnost največjih profitnih učinkov v nabavi, prodaji in ekonomski propagandi.
Poslovodni svet bo še posebej podprl zasnovo marketinško poslovne strategije na tistih področjih, ki bodo v sinergičnem učinku z izvajanjem finančne in razvojne funkcije ter izkoriščanjem tržnih bonitet zagotavljala maksimalni profitni učinek.
Poslovodni svet je prav tako podprl vsebinsko opredelitev finančne poslovne strategije, ki bo grajena na poenotenih planih in zagotavljanju tekoče likvidnosti, varnosti kapitala in razvoju novih podjetniških kapitalskih oblik usmerjanja finančnih tokov.
Poslovodni svet je tudi sprejel princip neposrednega vrednotenja opravil in vsebinsko notranjo organizacijsko opredelitev kratkoročnega poslovanja, bonitetnih poslov, razvoja vrednostnih papirjev z dolgoročnim poslovanjem, hranilništva in poslovne informatike.
Zavzel se je tudi za dosledno izvajanje kreditne politike na temelju varnosti kapitala in ovrednotene podjetniške gospodarske sposobnosti posameznega družbenega podjetja, vključujoč tudi rigorozno izvajanje politike zavarovanja kapitala pri gospodarsko nezanesljivih gospodarskih subjektih.
Tudi v bodoče se bo poslovodni svet Merxa zavzemal za politiko združevanja sredstev rezerv in FNP v okviru Merxa in za usklajevanje aktivnosti v Finančni organizaciji.
Sprejeli so tudi temeljne opredelitve poslovne strategije na področju razvoja, ki so grajene na skupnih in skladnih razvojnih ciljih z največjo zanesljivostjo za njihovo profitno realizacijo. Sprejeta je bila tudi oblika sporazumevanja o izboru in obsegu opravil na osnovah neposrednega vrednotenja, vključno z izraženo podporo o potrebnosti opredelitve posamezne razvojne filozofije in globalne poslovne strategije vsakega družbenega podjetja, panoge in sestavljenega podjetja.
Poslovodni svet je podprl tudi zasnovo celovitosti izvajanja programa področja funkcije razvoja z vsebinskimi segmenti izobraževanja, organizacije, tehnologije, razvojno raziskovalne in inovativne dejavnosti ter naložb in drobnega gospodarstva v družbenih podjetjih in sestavljenem podjetju.
V naporih, da bi svojo poslovno učinkovitost prilagajali gospodarskim trendom in tržnim obeležjem, se bomo. tako so vsaj zagotovili predstavniki družbenih podjetij, angažirano in usklajeno vključevali v procese racionalizacije organiziranja poslovnega procesa na vseh področjih, zlasti pa še pri racionalizaciji obsega zaposlenih, hitrejšem uveljavljanju novih programov, modernizaciji delovnih procesov, optimali-zaciji delovnega časa in iskanju novih virov | financiranja.
24. januarja so predstavniki podjetij v hotelu Hum i’ Laškem slavnostno podpisali Samoupravni sporazum o povezanosti v Merx, sestavljeno podjetje.
Po podpisu samoupravnega sporazuma se je nadaljevala prva seja poslovodnega sveta Merxa, na kateri so spregovorili o vsebinskih izhodiščih razvojnih in poslovnih usmeritev treh temeljnih funkcij Merxa.
Številni razpravljavci so ugodno ocenili vsebinske zasnove in organizacijski pristop k nakazanim programom in načinu njihovega izvajanja. Ocene, da je razvojno področje že močno približano možnostim realizacije, so bile potrjene tudi v naravi.
Za področje trženja potrebno še več iskanj ustreznih vsebinskihHn organizacijskih rešitev.
Finančno področje je v predstavitvi dobilo podporo, vendar ga bo potrebno dodelati tako, da bo sposobno hkrati zagotavljati intenziven razvoj, prilagojen podjetniškim potrebam, pri tem pa zagotavljati tekočo likvidnost in ohranjanje vrednosti kapitala.
Seveda so predstavniki posameznih povezanih podjetij opozarjali še na mnoga druga vprašanja, ki jih bo potrebno vzporedno reševati, da bi naše skupno poslovanje hitreje prilagajali novim tržnim razmeram in novim organizacijskim in razvojno tehnološkim trendom v svetu, kamor se želimo vključiti.
Spoštovane bralke in bralci
i
Zadolžena sem bila, da napišem nekaj vrstic za prvo stran glasila. Ko sem sedla za pisalni stroj, sem spoznala, da sem se lotila težkega dela. Zakaj?
Trenutek, v katerem živimo, ne vliva posebnega optimizma in to je zaznati Tudi pri vsakdanjem delu, pri srečevanju z ljudmi, v pogovorih ... Na žalost so v naši domovini poleg težkih godpodarskih, tudi politične razmere takšne, da na nas, »navadne zemljane« vplivajo moreče, kar seveda ni dobra podlaga za uspešno dela.
Toda, prostora za pesimizem ni! Bodimo realisti in skušajmo v danih razmerah oceniti naše možnosti v letošnjem letu.
I sa vzhodna Evropa se je, prebudila in pričela na novo graditi temelje svojega raz-
vzhod in zahod. Prepričana sem, da se morajo tudi pri nas - v Jugoslaviji - stvari urediti tako, da bodo prišle do izvoza vse ustvarjalne sile posameznika in vseh prebivalcev vseh narodov v Jugoslaviji. To se bo
Zgodilo temprej, če bo Markovičev program
za ozdravitev gospodarstva usp,
sami, če bomo na teh osnovah usj.....
dih poslovanje podjetja. Menim, da imamo v Merxu solidne zasnove, dobre programe in ljudi, ki znajo delati. To je naj večji kapital, ki ga moramo vsi skupaj umno obrniti. Prostora za slabo delo, lažno solidarnost, neodgovoren odnos do področja, ki ga upravljamo, ne sme biti več.
To je torej moj prispevek za to številko glasila, ki ga namenjam vsem bralkam in bralcem namesto običajnega uvodnika.
Dogovarjanje o skupnih nalogah
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Merxa, sestavljenega podjetja je podpisan. Na osnovi tega sporazuma pa moramo sedaj z vsako članico posebej doseči sporazum, katera dela bomo opravljali v skupnem interesu za članice sestavljenega podjetja in v kakšnem obsegu. Zato se prav sedaj predstavniki posameznih področij, trženja, financ in razvoja, dogovarjajo z vodstvi podjetij, katera dela bodo prenesena na sestavljeno podjetje, nato pa se morajo dogovoriti še, kolikšna bo cena tega dela.
V Merxu, sestavljenem podjetju smo si namreč zadali nalogo, da bi s prvim aprilom izpeljali takšen način financiranja, kot se sedaj financira finančna organizacija, to je na neposredni način, tudi za področje trženja in del razvoja. S samoupravnim sporazumom smo se namreč dogovorili, da se del delavcev iz razvojnega inženiringa še do konca junija financira po kriterijih, ki bodo veljali za četrto področje dela, torej za tisto področje, ki je skupno in splošno za vse članice.
STRAN 2
MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1990
Golte že tretjo zimo brez snega
Bodo obveznice rešitev?
Gorski turistični center Golte je že tretje leto zapored brez snega oziroma ga je doletela že tretja zelena zima. Kljub dobrim programom, izgradnji žičnic in velikemu optimizmu delavcev brez snega ne gre. Ta center je tako zopet utrpel veliko finančno škodo.
Aktivnosti za razrešitev nastalega položaja se ponovno obravnavajo v raznih organih od občin do republike. Čeprav temu problemu ne namenjajo posebne pozornosti, pa je komite za turizem dal več konkretnih pobud, in sicer da bi tudi letos pomagale zavarovalnice, da bi se del sredstev pridobil iz rezerv za pokrivanje izgub za te namene in da bi podjetja, ki se ukvarjajo z zimskim turizmom zaprosila za pomoč pri skladu za povračilo škode v primeru elementarnih nesreč. Če bi bila ta zadnja sredstva odobrena, potem bi seveda bilo to izjemno, kajti drugih virov za pokrivanje nastale škode preprosto ni zaradi znanih ukrepov zvezne vlade.
V razreševanje nastale škode pa se aktivno vključuje tudi sestavljeno podjetje. V razvojnem inženiringu namreč prav sedaj pripravljajo predlog o izdaji obveznic, ki bi vsaj nekoliko omejile težak finančni položaj športno rekreativnega centra Golte.
Smisel obveznic, ki bodo visoko obrestovane, pa bo predvsem v tem, da si bodo vsi ljubitelji smučanja, ki bodo pripravljeni kupiti obveznice, že danes zagotovili število kart, ki bo ustrezalo vrednosti glavnice in obresti za obdobje petih let.
Predlog za nakup obveznic bomo, ko bo dokončno pripravljen, objavili tudi v našem glasilu. Menimo namreč, da se boste tej akciji ustrezno odzvali tudi vsi številni ljubitelji smučanja iz Merxa, kajti splačalo se to.
Slovenija
:(UUU j-i.. ■
Tako kot v dolini tudi na Golteh že tretje leto zaman čakajo na sneg. Zelena zima je zaposlenim na Golteh zopet povzročila veliko težav, zato najodgovornejši delavci skupaj z vodstvom Merx, sestavljenega podjetja iščejo rešitev v prodaji obveznic
M£RX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA
Bežigrajska 13 63000 Celje
-	IMV
-	CIMOS
-	ŠKODA
-	VVARTBURG
-	IDA OPEL
-	TAS VW
Telefon (063) 37-131
Tudi če nam danes ne gre tako slabo, moramo vlagati v razvoj za boljši
Članica Merxa, Turist Nazarje je že dalj časa v ekonomski krizi. Predsednik začasnega poslovodnega organa Jože Melan-šek sicer ocenjuje, da je bilo v kratkem času sorazmerno dosti narejenega, vendar pa se je del rezultatov razvrednotil zaradi izredno poslabšanih političnih in gospodarskih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji, ki se kažejo tudi v izrazito zmanjšani kupni moči. Obširneje o tem bo povedalo poročilo, ki ga pripravlja začasni kolektivni poslovodni organ za sejo skupščine občine Mozirje.
Ker ima Savinjska dolina izredno velike možnosti za razvoj, gostinstva in turizma, je velika škoda, da bi delovna organizaci-j. Turist Nazarje še naprej osta-tamostojno podjetje. Po dose-ti. ijih podatkih nima namreč ’"'bene možnosti za uresničitev o lega razvojnega koncepta, na ;i strani pa je premajhna, da hko bila enakovreden part-orugimi gostinsko turistič-. 'odjetji pri pridobivanju
takšnih ali drugačnih aranžmajev v republiki.
Zato v tej delovni organizaciji še vedno upajo, da bodo v podjetju Savinja Mozirje vendarle sprevideli, da jim mora v teh časih tudi turist pomeniti izziv in razvojno možnost v naslednjih letih poslovanja, da bi ustvarili čim večji dobiček.
Popolnoma se strinjam z razmišljanjem delavcev v Turistu in prav zanimivo bo, kako se bodo razpravljali o možnostih za priključitev Turista Savinji. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da tudi v trgovini promet upada in da bodo trgovci končno le uvideli, da je tudi razvoj turizma ena izmed nalog trgovinske dejavnosti, še posebej v takem turističnem centru, kot je Zgomjesavinjska dolina.
Tudi če nam danes še ne gre tako slabo, je prav, da nekaj denarja vložimo tudi v razvoj za boljši jutri. Bolje je torej danes živeti nekoliko slabše, da bi jutri sploh lahko, preživeli in da jutri ne bomo propadli.
Leto kvalitete
Izkoristiti moramo znanje, ki ga imamo
V Mlinsko predelovalnem podjetju so reorganizacijo načrtovali že dalj časa, predvsem zaradi notranjih potreb in zaradi potreb tržišča. S prvim januarjem so se tržno organizirali in tako danes to podjetje vključuje tri dejavnosti: mletje in luščenje žit, peka kruha in peciva ter gostinska dejavnost.
Toda v podjetju želijo še hitrejši in enakomernejši razvoj. Prav v tem trenutku tečejo pri njih notranje organizacijske spremembe, kajti še vedno imajo tri uprave tozdov in dve upravi delovnih organizacij, to je Mlinsko predelovalce industrije in nove poslovne enote Gostinstvo Moste, ki je bila še včeraj delovna organizacija. Vse te uprave bodo združili v eno samo in seveda pri tem močno racionalizirali posamezne službe. Še posebno zato, ker želijo tudi v letošnjem letu svoje kupce kar najbolj zadovoljiti s kvaliteto svojih proizvodov. Zato so tudi letošnje leto imenovali leto kvalitete. Vse to pa bodo poskušali doseči s svojimi živilskimi tehnologi, ki jih je danes že prava skupina, trinajst. Kot nam je dejal direktor Edi Stepišnik, v Mlinsko predelovalnem podjetju želijo in hočejo biti boljši od privatnih pekam, ker imajo več znanja od njih, in to je tisto, kar morajo izkoristiti. To pa so že delno dokazali s svojim novim dietetičnim programom (agluten, jak) oziroma programom zdrave hrane, ki je povsod po Sloveniji naletel na priznanje znanih ■ strokovnjakov.
Pripravlja se seja delavskega sveta
Osrednja točka poslovno-razvojna politika Merxa
Pripravlja se seja delavskega sveta Merx, sestavljenega podjetja v novi zasedbi. Seja se predvideva za sredino marca. Osrednja točka dnevnega reda bo poslovna in razvojna politika Merxa, sestavljenega podjetja za leto 1990. Na tej seji bodo tudi imenovani izvršilni odbori za vsa štiri področja, odločalo se bo o razpisu tistih del in nalog, o katerih po samoupravnem sporazumu odloča delavski svet. Govor bo o notranji organiziranosti Merxa, sestavljenega podjetja, o določilih za porabo celostne podobe nove firme in verjetno še o čem.
Torej, delegati, ne pozabite, sredi marca bo prva redna seja delavskega sveta v novi zasedbi.
Organiziranost
Merxa
Imenovana je bila posebna delovna skupina, vodi jo namestnik predsednika poslovodnega odbora Jože Gračnar, katere naloga je, da bi v Merxu, sestavljenem podjetju delitev dela in notranjo organiziranost prilagodili izhodišču oziroma stališču, da smo tudi mi podjetje in da se moramo znotraj tega organizirati enovito. To pomeni, da bomo morali zaradi racionalizacije in strokovne ter ekonomske učinkovitosti združiti vse posle, v finančni organizaciji, vse posle trženja v marketingu in vse razvojne v razvojnem inženiringu, hkrati pa na strokovnih osnovah povezati tudi vse druge dejavnosti v hiši, kot so ekonomika poslovanja, računovodstvo, tehnični servis in tako dalje. Istovrstne dejavnosti v hiši se bodo torej opravljale samo na enem mestu, ne glede na to, kako smo organizirani.
Vrednostni papirji - kaj je to
Družabništvo kot oblika skupne lastnine je zasnovano na določenih pravilih. Če vas zanima, kako bi sodelovali pri kateri od oblik družabništva, bo dobro, če boste vedeli, kakšna so.
Tri oblike družabništva
Zadnje čase pri nas veliko govorimo o raznih oblikah družabništva, o čemer pred časom ni bilo ničesar slišati. Ker so pojmi o vsem tem še precej nejasni, jih bomo skušali vsaj malo pojasniti. V osnovi so tri oblike družabništva. Ena oblika je komanditna družba, druga je delniška in tretja je družba z omejeno odgovornostjo. Pri ko-manditni družbi je več oseb ali pa tudi ena sama udeleženih pri podjetju s svojimi deleži, eden, lahko pa tudi več članov družbe, lahko jamči s svojim premoženjem.
Druga oblika je delniška družba. Pri njej jamčijo člani družbe le s svojimi deleži. Glavnica družbe je razdeljena na določeno število enakih deležev. Vsak delež in njegova dokazilna listina se imenuje delnica ali akcija, lastniki pa delničarji ali ak-cionarji. Ustanovitelji lahko ob ustanovitvi družbe sami plačajo celotno delniško akcijo. Pri delniških družbah je mogoča hitra koncentracija kapitala, ki je potreben za močnejša industrijska ali druga podjetja. Posamezne vloge so dovolj majhne, da so dostopne vsem slojem prebivalstva, obenem pa se tako pritegne mrtev kapital iz nogavic. Tretja osnovna oblika je družba
Nova dejavnost Mode -Zunanja trgovina
Prvi posli so že stekli
V skladu z novim zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju se je v decembru podjetje Moda registriralo za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja, in sicer za vse neživilske proizvode v okviru dejavnosti podjetja.
Prvi posli so stekli že takoj v januarju, predvsem za tuje poslovne partnerje, prav sedaj pa načrtujejo uvoz tudi za svoje poslovne enote.
Zakaj so se v podjetju Moda odločili za zunanjetrgovinsko poslovanje? Predvsem zaradi tega, da bi z nižjimi cenami blaga iz uvoza pripomogli k zniževanju blaga domačih proizvajalcev in seveda s tem pripomogli k realnejšemu delovanju trga.
z omejeno zavezo. Pri njej je najnižja osnovna glavnica določena z zakonom, prav tako tudi najmanjša še dopustna osnovna vloga. To pomeni, da so osnovne vloge lahko različno velike, vendar sme imeti en družabnik le po eno deležno vlogo.
Vrednostni papirji
V takšnih in podobnih družbah so v uporabi vrednostni papirji. To so vsa potrdila, s katerimi lahko njihov lastnik doseže določeno lastninsko pravico, ki je navedena na teh papirjih. Sem lahko uvrstijo vse mogoče bankovce, menice, čeke, skla-diščnice, ladijske nakladalne liste pa še kaj. Vendar se bomo v članku omejili le na vrednostne papirje v ožjem pomenu besede, to je na tiste, ki se pojavljajo na trgu v večjih količinah in se ne morejo uporabiti kot neposredno plačilno sredstvo. To so tako imenovani množični papirji in so predmet trgovanja v večjih količinah, predvsem borznega trgovanja, kjer se jim določajo tečaji. To so obveznice, delnice ali akcije. Njihovi borzni tečaji se večinoma ne ujemajo z njihovo nominalno vrednostjo, naznačeno na posameznem papirju. Tečaji so odvisni od različnih okoliščin, od nominalnega in dejanskega prihodka, od ponudbe in povpraševanja po določenem papirju ter od tega, kaj se pričakuje v nadaljnjem poslovanju podjetja, družbe oziroma tistega, ki je papirje izdal. Tako je lahko vrednost .teh papirjev na borzi visoko nad njihovo nominalno vrednostjo ali pa pade daleč pod nominalno ali se celo izniči. Vrednostne papirje trenutno izdajajo oziroma se pripravljajo na izdajanje na več koncih države. Vendar pri tem večina bolj malo ve o teh papirjih. Zato je zapis nekakšen prerez teh papirjev oziroma kratka razlaga, kaj to področje sploh je.
Vrednostne papirje delimo po izdajatelju na javne ali zasebne. Javne papirje izdajajo ustanove, predvsem država, nižje državne ustanove in tudi kake druge javne ustanove. Pri nas bi sem lahko šteli državne obveznice za nerazvite in obveznice srbskega ljudskega posojila. V stari Jugoslaviji so bile razširjene železniške obligacije, posebne obveznice pa so izdajali tudi državni cestni sklad, banovinski cestni sklad in melioracijski sklad. Vse to spada med javne papirje.
Javne korporacije so smele, na primer, najemati kakšno posojilo in izdajati zanj tudi obligacije, vendar le, kakor je bilo določeno v ustavi, zakonu o državnem računovodstvu in v po-
sebnem zakonu, ki je bil potreben za najetje tega posojila. Za najemanje banovinskih posojil je veljal še zakon o banovinski upravi, za občine pa je veljalo, kar je bilo zapisano o v zakonu o občinah.
Država je smela najemati posojila le na podlagi zakona o državnem računovodstvu, vlada pa je morala predložiti narodni skupščini poročilo o tem, ali so bile pogodbe, sklenjene o državnem posojilu, izpolnjene in sama posojila porabljena v smislu zakona. To poročilo je morala overiti posebna komisija, s posojilom, ki so ga imeli kot izredni prejemek, pa niso smeli kriti rednih državnih potreb in izdatkov.
Občine so smele najemati posojila le v izrednih primerih za izredne namene. Praviloma so bila ta posojila najeta za trajne namene, za katere redni prejemki niso bili dovolj. Posojila so se morala odplačevati po vnaprej določenem načrtu. Za takšne namene so smele posojila najemati tudi mestne občine, vendar so jih smele uporabiti le za odplačilo prejšnjih dolgov.
Druga delitev vrednostnih papirjev je delitev po valuti. Večina vrednostnih papirjev se tako danes kot pred vojno glasi na domačo valuto, le redke na tujo. Predvojne delnice domačih podjetij so se redno glasile na dinarsko valuto, le pri delnicah Narodne banke se je njihov imenski znesek - nominalna -glasil na zlato valuto. Kadar je država najemala posojila v tujini, so se obveznice glasile na tujo valuto, in sicer ponavadi na zlate francoske franke ali dolarje. Pri nekaterih še starejših posojilih je bilo na obveznici naštetih več valut, v valutnem razmerju, ki velja v času izdajanja obveznice. Kljub temu pa so obveznice pa tudi delnice, ki so se glasile na tujo valuto, izplačevali jugoslovanskim lastnikom v dinarski protivrednosti, izplačila v tuji valuti pa so opravljali le na tujih borzah ali doma tudi lastnikom vrednostnih papirjev. Tudi danes pripravljajo nekatere delovne organizacije vrednostne papirje v tujih valutah, vendar je razlog za to prevelika inflacija v državi, saj nobena dinarska odstotna mera ne more slediti vrtoglavemu padanju vrednosti dinarja. Tak primer so obveznice delovne organizacije Yulon in Ljubljane, ki je letos izdala dve obveznici na pnnosnika v vrednosti 250 DM in 500 DEM, izplačljivi v dinarski protivrednosti na dan zahtevka.
Z.J.

MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1990
Trgovski objekt pri Vrtnici bo
Kakšne so razvojne ambicije v Potrošniku?
V tej vsesplošni gospodarski krizi je težko vnaprej planirati oziroma razmišljati plansko o kakem razvoju. Razvoj je namreč odvisen od ekonomske moči, ki pa je v tem času zelo vprašljiva. Tako pravijo v Potrošniku, zato se v tem delovnem okolju odločajo za vsako revitalizacijo oziroma novo naložbo na zelo kratek čas.
Za letošnje leto razmišljajo o obnovitvi prodajalne Lava v
centru mesta, prvi fazi marketa v Vojniku, notranji ureditvi marketa na Ljubljanski cesti, prodajalni Arclin in samopo-srežni Trnovlje, ki je bila obnovljena že v letošnjem januarju.
V tem delovnem okolju načrtujejo za letos, seveda če jim bodo to dopuščale ekonomske razmere, tudi pripravo in projekte za izgradnjo trgovskega objekta pri Vrtnici ob Ljubljanski cesti.

iaiisiiiifiift

Kdaj bodo volitve?
8. aprila
bomo volili predsednika predsedstva SRS, člane predsedstva SRS, delagate v zbor občin skupščine SRS ter delegate v družbenopolitični zbor skupščine SRS.
12. aprila
bodo volitve v zbore združenega dela vseh skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
22. aprila
bo drugi krog volitev v zbor občin skupščine SRS, nadalje drugi krog volitev za predsednika predsedstva SRS in končno še volitve v zbore krajevnih skupnosti in v družbenopolitične zbore občinskih skupščin.
Volitve v zvezni zbor skupščine SFRJ bodo predvidoma 22. aprila, vendar bo točen datum znan z razpisom predsednika skupščine SFRJ v tem mesecu.
Novi programi, nova tržišča
Pogovarjal! smo se...
Naš današnji sogovornik je Marko Roth, v.d. vodje poslovne enote Gostinstvo Moste, ki je od prvega januarja tudi uradno v Mlinsko predelovalnem podjetju.
V Mlinsko predelovalnem podjetju, tako je dejal direktor podjetja Edi Stepišnik na nedavni novinarski konferenci, se soočajo s fizičnim padcem proizvodnje, in sicer pri peki kruha za 15 odstotkov in pri slaščičarstvu za 12 odstotkov. Razlogov za to je več. Vsekakor vpliva na padec proizvodnje vedno več zasebnih pekam. Prav tako se pozna, da vedno več gospodinj peče kmh in slaščice doma in ne
navsezadnje, da je tudi poraba kruha po domovih vedno bolj racionalna. V Mlinsko predelovalnem podjetju pravijo, da so k racionalnejši porabi kruha veliko prispevali tudi oni, ko so pričeli peči kruh s težo 0,8 kg, ki je po podatkih dnevni normativ za štiričlansko družino. Vsa prej našteta dejstva pa potrjuje tudi
podatek, da se je promet moke povečal za okoli 10 odstotkov.
Za sestanek sva se zmenila v njihoven novem, pred kratkim odprtem bistroju Lakotnik. Ob kavici in soku, moj sogovornik je bil namreč službeno zadržan in se je najin sestanek začel uro kasneje, sem opazila nekakšno nezadovoljstvo med osebjem. Sele pozneje sem izvedela, da je razlog za dan prej prejeti osebni dohodek.
Tako sem prvo vprašanje Marku Rothu postavila kar v imenu delavcev. Kako to, da so prejeli tako nizke osebne dohodke, in kaj so v vodstvu storili, da naslednji mesec delavci ne bi prihajali nezadovoljni na delo?
»Po moji oceni prepočasi izvajamo postopke za poenotenje podjetja. Tako tudi niso bili pravočasno narejeni in usklajeni razni pravilniki, med njimi tudi pravilnik o nagrajevanju. Ne zato, ker tega mi ne bi hoteli; enostavno niso bili narejeni. Tako smo osebni dohodek za ja-
V podjetju ne mirujejo, ampak intenzivno iščejo nove programe, nove proizvode, da bi lahko ljudi zaposlili in da bi se v tem delovnem okolju ne pojavil tehnološki presežek.
Poleg novih programov pa v Mlinsko predelovalnem podjetju iščejo tudi nova tržišča. V zadnjem času so močno prisotni na ljubljanskem tržišču, in sicer prek svoje nove poslovne enote Gostinstvo Moste.
nuar prejeli po naši stari metodologiji. Naj večji preoblem zaradi nizkih osebnih dohodkov je prav v tem bistroju Lakotnik, kjer imamo mlad kvalificiran kader, ki je za januar prejel 2.700 dinarjev osebnega dohodka. Vsi pričakujejo za 100 odstotkov večji osebni dohodek. Kaj smo naredili? Dali smo pobudo direktorju podjetja za rešitev problema in mislim, da je sedaj vsa odločitev na vodstvu podjetja.«
Tovariš Roth, kakšni pa so vaši osebni prvi vtisi o novem kolektivu, Mlinsko predelovalnem podjetju?
»Mislim, da v novem Kolektivu nismo od prvega januarja letošnjega leta, ampak že celo lansko leto. Mislim, da moram to lansko sodelovanje oceniti kot izredno dobro. Sodelovali smo tako na naložbenem področju kot tudi na komercialnem, pri pretoku blaga. Mislim, da so bili to bolj začetki, lahko bi rekel bolj vljudnostno sodelovanje. Sedaj pa so nastale težave. Kot sem že dejal, vsaj po moji oceni prepočasi izvajamo vse postopke za poenotenje podjetja.«
Kakšna so bila pričakovanja ob vključitvi v Mlinsko predelovalno podjetje in kako jih bo mogoče realizirati?
»Pričakovali smo, da se bo naš program razvoja, ki smo ga dopolnili z možnostmi razvoja v Mlinsko predelovalnem podjetju, realiziral. In kakšen je ta naš program razvoja? Želimo
predvsem na sodoben način organizirati gostinstvo. V sklopu tega želimo razviti program družbene prehrane, ki pomeni že danes skoraj 70 odstotkov celotnega prometa. Svojo dejavnost bi razširili tudi v dejavnost trgovine in celo grosistično prodajo živilskih izdelkov. Mislim, da so vsi ti programi realni in da jih je možno realizirati.«
Kaj mislite, ali vidijo zaposleni poslovne enote Gostinstvo Moste perspektivo v na novo organiziranem Mlinsko predelovalnem podjetju in v čem se ta najbolj izraža?
»Če ne bi videli perspektive, potem verjetno ne bi bili rezultati referenduma takšni. Mislim, da mi ljudje zaupajo, saj so me na zadnjih volitvah izvolili za člana delavskega sveta. Seveda imajo tudi pripombe na določene stvari, ki pa se trenutno najbolj izražajo v osebnem dohodku.«
Kakšne so razvojne ambicije Poslovne enote Gostinstvo Moste?
»O tem sem že povedal. Naj povem še enkrat, da smo naš program prilagodili Mlinsko predelovalnemu podjetju. Le-to je imelo določeno tržišče za svoje izdelke, ki pa seje začelo ožiti, ker je postala konkurenca na področju pekarstva in mlinarstva zelo močna. Tudi podatki kažejo, da je fizični obseg prometa padel. V Ljubljani niso imeli nič, trg pa je tu zelo velik. Tako so prek nas prišli do novega tržišča, mi pa smo se nekoli-
ko prilagodili njim. Tako smo se tudi odločili za trgovine, kjer bi prodajali njihove proizvode. Mislim, da se moramo prilagajati trgu, ne glede na to, kakšna panoga smo, kajti cilj podjetništva je ustvaijanje dobička. Če bomo več zaslužili s trgovino, se bomo pač preusmerili na to dejavnost.«
Pripravljate zadnji zaključni račun, kakšni bodo (ali so) rezultati?
»V grobem rečeno, ne bodo najboljši. To je tudi razumljivo, saj smo lani ogromno vložili v bistro Lakotnik. Zelo veliko nas je stalo tudi to, ker naložba ni bila pravočasno zaključena. Otvoritev bi morala biti avgusta, naslednji rok je bil september, uspeli pa smo šele decembra. Tako je izredno majhen kolektiv imal še en velik dodaten strošek. Dobre tri mesece in pol smo imeli za bistro Lakotnik zaposlenih dvajset ljudi, ne da bi vedeli kaj delati.«
Osebno vprašanje: Predno ste prišli v kolektiv Gostinstva Moste, ste profesionalno delali v politiki. Kakšne so primerjave med enim in drugim področjem dela?
»Mislim, da ni slabo, če poskusiš eno in drugo delo. Tako dobiš mnogo več izkušenj. Meni osebno veliko bolj ustreza gospodarstvo, ker je vse skupaj bolj oprijemljivo kot pa v politiki. Sem pač človek, ki imam raje konkretno delo, čeprav na drugi strani tudi zelo dobro razumem abstraktno delo.«
V Mlinsko predelovalnem podjetju so ugotovili, da proizvodnja kruha in slaščic upada. Na posnetku je samo nekaj proizvodov iz bogate ponudbe njihovih izdelkov
MIERX
VESTNIK
FEBRUAR 1990
Celjski potrošniki le za najnujnejše nakupe
Bo bojkot uspel?
Od napovedanega in pričakovanega znižanja cen ni bilo veliko, čeprav so nekatere izjeme (kruh, mleko) naletele na odobravanje.
Da bi vse proizvajalce pa tudi trgovce prisilili k znižanju cen, je svet potrošnikov ljubljanskega koordinacijskega odbora pozval svete potrošnikov v Sloveniji, naj pozovejo vse kupce, naj do konca februarja omejijo nakupe le na najnujnejše izdelke in hrano. Tako naj bi tudi po tej strani zmanjšanje prometa v trgovinah proizvajalce in trgovce prisililo k pričakovanemu znižanju cen. Izvršilni odbor sveta potrošnikov v Celju je celjske prebivalce pozval k takšnemu ravnanju. Bo naletelo na odmev? Na to vprašanje nam je dal odgovor direktor podjetja Potrošnik Maks Maček.
»Mislim, da bojkot ni realna zadeva. Te odločitve vsekakor nimajo strokovne osnove, zlasti v trgovini na drobno ne. Nobeden namreč znotraj trgovine ne analizira, kakšno je stanje, ker ni enako pri zunanji trgovini, pri grosistični in pri trgovini na drobno. Trgovina na drobno -živilsko mešana - je po svojih kazalcih znatno pod gospodarstvom. Zato mislim, da je to kampanjska akcija, nepoštena do delavcev, ki delajo v maloprodaji. Obstajajo vsi podatki, da ekonomski položaj v trgovini
na drobno ni dober, da so rezultati, ki pa so malo nad pozitivno ničlo, doseženi predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov.«
Ali to pomeni, da se v trgovini na drobno ne pokrivate z ustvarjeno razliko r ceni?
»Točno tako. Naša razlika v ceni pokriva samo poslovne stroške, za ustvarjanje akumulacije pa ne ostane nič več.«
Torej v trgovini ni sredstev za zniževanje cen?
»Vsekakor ne. Če hočemo, da bomo v trgovnini ceneje prodajali, potem je treba cene zniževati že od izvora in seveda racionalno poslovati od proizvodnje do trgovine. Tu pa se že lahko vključimo tudi mi, in sicer z večjo produktivnostjo. To pa je nemogoče doseči pri padcu prodaje. Mislim, da imamo v trgovini na drobno še 20 do 30 odstotkov notranjih rezerv, če bi iz sedanjega poslovnega časa prešli na ekonomsko deljen poslovni čas. To pa pomeni, da imamo tisti trenutek v trgovini ekonomski presežek, torej za 20 do 30 odstotkov preveč ljudi. V Potrošniku bi bilo to okrog 120 ljudi. To pa mislim, da je širši družbeni problem, ki se bo morda razrešil, ko bo resnično pričel delovati trg, kajti takrat bo
Trgovci v Modi pravijo:
moral pričeti delovati tudi trg delovne sile.«
Torej se ne strinjate s trditvijo, da je trgovina sokriva za tako visoko inflacijo?
»Absolutno se ne morem strinjati s to trditvijo. Verjetno smo bili udeleženi s kakšnim nizkim odstotkom. To se da izračunati. Naj pa povem samo en podatek. Ko je inflacija v lanskem letu dosegla najvišjo stopnjo, smo mi svojo razliko v ceni povečali za manj kot en odstotek. Drugače pa mislim, da je treba trgovino pustiti prosto, da še cene oblikujejo brez nadzora, razen za nekatere artikle osnovne preskrbe.«
Prej ste omenili, da imajo vaši delavci nizke osebne dohodke tudi na račun dohodka. Kakšni so?
»Imeli smo še celo nekaj primerov v januarju, da so naši delavci v trgovini zaslužili nekaj manj kot 2.000 dinarjev. Kvalificirana prodajalka pa je zaslužila 2.700 dinarjev. Ustvarjeni dohodek nam torej ostane samo za stroške in plače. Mislim, da bi veliko pripomoglo k izboljšanju položaja v trgovini in tudi drugih dejavnostih, če bi se stroški družbe kot celote vsaj malo zmanjšali.«
Avto Celje vam predstavlja avto leta Jugoslavije 1989
Vugo Florida 1,4-sodobna oblika, dober motor, varno podvozje
Proizvajalci morajo popustiti in veliko porostora
»Ni težko ugotoviti, da se cene niti januarja niso umirile, le v cenike je treba pogledati, ki nam jih te dni pošiljajo proizvajalci. Mislim, da takšno početje ni v prid Markovičevemu programu ukrepov zoper divjanje inflacije, kar bi se proizvajalci morali zavedati. Trgovci smo jih, kolikor je bilo v naši moči, pravočasno opozarjali, da tržišče ne bo zmoglo ponovnega navala višjih cen. Potrošniki so danes domala pri tleh in jim tudi nedavno okrog petnajstodstotno znižanje osnovnih življenjskih potrebščin - olja, moke, sladkorja in še česa - ne more dvigniti življenjske ravni. Preveč jo je doslej dotolkla inflacija.
Trgovci imamo občutek, da želijo proizvajalci vso stvar glede boljših pogojev prodaje odložiti za čim daljši čas. Tako vsaj velja za tekstilne proizvajalce. To seveda ne bodo mogli početi
JANČIČ: »Ponovno so postali aktualni potrošniški krediti, za katere ni treba več plačati astronomskih obresti, kot je bilo potrebno lani. Prav v Modi smo priča močnemu razmahu posojil, ki bodo sčasoma prav gotovo postala še ugodnejša. Zaenkrat pa te potrošniške kredite odobravamo le mi trgovci. Če bi se zaAo odločili še proizvajalci, bi potrošnikom šlo mnogo bolje. Vendar pa moramo povedati, da s krediti ne zaslužimo niti dinarja, jj kot mogoče mislijo potrošni- j ki. Obresti za odobrene kre- | dite uporabimo za najetje | novih kreditov za kritje lastnih zalog. Denar kroži in ni uporabljen za naš dohodek.«
v nedogled, saj bodo kar kmalu trčili ob dejstvo, da trgovci blaga kratkomalo ne bomo mogli prodati. In tega trenutka se bojimo tudi mi, kajti tudi sami bomo čutili posledice, čeprav nismo krivi za sedanje stanje na tržišču. Zato smo že zdaj previdni, ko naročamo blago, saj nočemo imeti dolgov za polna skladišča. Izhod je le v znižanju cen, kar bodo proizvajalci morali vzeti v zakup, če bodo hoteli ali ne.«
To so nam ob obisku v Modi-nih prodajalnah povedali trgovci. Zvedeti smo namreč hoteli, ali proizvajalci že reagirajo na ukrepe zveznega izvršnega sveta in ali so obeti, da bo blago v kratkem cenejše in da se bo ustavil val podražitev. Kot vidimo, se žal to danes še ne dogaja in so popusti ali znižanja še vedno redkost.
Videti je, kot da proizvajalci ne zaupajo gospodarski filozofiji sedanje vlade in skušajo iz potrošnikov iztisniti čim več, kar pa bo seveda imelo katastrofalne posledice tudi oziroma predvsem zanje.
Trgovci pravijo, da bodo, kolikor se le da, potrošniku pomagali pri nakupih, a morajo tak interes v prvi vrsti pokazati proizvajalci. Dejstvo je, da je kakršenkoli popust, ki ga na ceno proizvoda da trgovec, v breme deležu, ki ga zasluži s prodajo; ta pa nikoli ni bil tolikšen, da bi trgovec živel bolje od drugih državljanov. Kak odstotek svoje marže še morebiti lahko odstopi, a je to pri današnjih cenah le kapljica v morje. Zato je trgovski apel proizvajalcem, naj končno že znižajo inflacijsko napihnjene cene, povsem na mestu.
Danes smo zelo velikokrat priča takšnemu stanju v trgovini, kot ga kaže naš posnetek. Trgovine s tekstilom so bolj kot ne prazne, robe ni veliko in še ti maloštevilni kupci ponavadi sprašujejo prodajalce kdaj se bodo cene proizvodov znižale
Čakajo jo kupci - še vedno pa velja: »bodite pred drugimi«
Florida je naša stara znanka, saj jo že vrsto let opazujemo na beograjskih avtomobilskih sejmih, pa v Zastavini tovarni ali prospektih. Leta 1983 so v Kragujevcu sprožili projekt 103 - kot se je delovno imenovalo rojstvo Floride - in čez dobrih šest let smo se z njo vozili. Že ob zamisli je bila smer jasna: narediti sodoben avto srednjega spodnjega razreda, ki se bo uspešno spopadel s hudo mednarodno konkurenco in zadovoljil jugoslovanske kupce.
Risanje Floride so prepustili Ital designu slovitega Giugiara. Nastala je skoraj štiri metre dolga limuzina s sodobno zašiljenim nosom, v katerem so hladilne reže ter oglata žarometa z okroglim nadaljevanjem v smerne luči. Pod vsem tem pa je Y enem kosu zajeten plastični odbijač in spojler. Precej položna prednja šipa prehaja v streho brez žlebov ob strani, šipa zavzema velik del zadnjih vrat, ki se končujejo na »pragu« prtljažnega prostora med zadnjimi lučmi, pod njimi pa je spet zajeten plastični odbijač. Velike steklene površine omogočajo dobro vidljivost na vse strani. Zašiljena oblika prispeva tudi k dobri aerodinamičnosti,
Tehnični podatki
Limuzina za pet potnikov s petimi vrati. Dolžina 3,96 metra, širina 1,54 in višina 1,43 metra, medosna razdalja 2,5 metra, kolotek spredaj 1,40, zadaj 1,395 metra, teža 875 kg, prtljažni prostor 410 kubičnih decimetrov (s podrto' zadnjo klopjo 1280), rezervoar za gorivo 48 litrov, gume 165/70 R13. Samonosna karoserija, vsa štiri kolesa s posamičnimi obesami, spredaj oscilarna vodila, hidravlični teleskopski blažilniki, prečni stabilizator, zadaj pa vrste H s teleskopskimi blažilniki in vijačnimi vzmetmi. Motor štirivaljni prečno postavljen, delovna prostornina 1372 ku-bikov, največja moč 70,5 KM (51,8 kW) pri 6000 vrtljajih v minuti, naj večji navor 106 Nm pri 3000 vrtljajih. Največja hitrost 160 km/h v četrti prestavi), pospeški od 0 do 100 km/h 14,5 sekunde, poraba goriva: 5,01 pri 90 km/h, 6,8 pri 120 km/h in 8,1 v mestni vožnji.
ki dviguje vozne sposobnosti in zmanjšuje porabo.
Bistveno bolj sodobna kot pri sedanjih Zastavi-nih modelih je tudi notranjost Floride. Vrata, strop in armatura so obloženi s plastiko in ni več videti pločevine. Tudi sedeži so odeti v privlačnejše tkanine. Povejmo naravnost; v Floridi je za potnike toliko prostora, kot ga v tem razredu ne srečamo pogosto.
Vsi sedeži so dobri, vozniku je morda za daljšo vožnjo premehak, vendar ga je mogoče poriniti nenavadno daleč nazaj. Prtljažnik, kije sicer kratek, a visok, je s tovarniško zmerjenimi 410 litri med boljšimi v svojem razredu.
Voznik se bo že po nekaj deset prevoženih kilometrih spoprijateljil s 1372-kubičnim motorjem (znan iz Fiatovega Tipa - pri Zastavi pravijo, da njegovi deli pridejo iz Italije, pri nas pa motor sestavijo). Živahnosti mu ne manjka, nadvse rad se vrti. Ta motor, usklajen s petstopenjskim menjalnikom ter posamično obešenimi kolesi, na željo voznika takoj spremeni družinski potovalni avto v poskočneža, ki je nadvse spreten na serpentina-stih cestah.
To je sodobno oblikovan avto, z veliko prostora za potnike in prtljago, z živahnim in ne preveč žejnim motorjem, z varnim podvozjem. Skratka avto, ki bi si ga želelo veliko jugoslovanskih družin. Za mnoge bo še precej časa ovira cena: ta je z vsemi dajatvami 150.700,00 (seveda konvertibilnih) dinarjev.
Ni pa odveč, če omenimo, da so možne različne ugodnosti ob NAKUPU Floride in tudi drugih modelov avtomobilov ZASTA V A- YUGO:
-	nakup po sistemu staro za novo z davčno olajšavo,
-	komercialne ugodnosti proizvajalca ZAVODI CRVENA ZASTAVA (plačilo na več obrokov, popusti),
-	6-mesečni kredit za nakup, ki ga odobravajo banke.
INFORMACIJE IN PRODAJA: AVTO CELJE, AVTOSALON. IPAVČEVA 21
Telefoni: 31-919, 34-865 in 33-521
AVTOSALON TITOVO VELENJE,
Telefon: 851-060
MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1990
Zakaj se odrasli izobražujejo?
Anketa
Evrop-
ski
delovni
čas
Prej ali kasneje, toda delati bomo zečeli po evropskem delovnem času. Vendar menda ne zato, da bi se rešili odvečne delovne sile.
Evropsli delovni čas je očitno zelo vabljiv in'v številnih slovenskih podjetjih so ga že začeli uvajati. Toda razlogi za uvajanje delovnega časa od 8. oziroma od 9. ure pa do 17. ali 18. ure so povsem drugje. V večini primerov gre za to, tako smo lahko vsaj videli v zadnjih tednih na TV ali pa prebrali v dnevnikih, da se odločajo za nov delovni čas tudi zato, ker hočejo, da se nekateri zaposleni končno odločijo med kmetovanjem ali popoldanskim zaslužkom in tovarno.
Dva naša delavca, izrazila sta željo, da ju ne predstavimo s polnim imenom, pa o evropskem delovnem času razmišljata takole:
A. K.: »Mislim, da je ta vrsta ukrepa nespametna in da bi naredili veliko napako, če bi bil osnovni cilj pri uvajanju evropskega delovnega časa onemogočanje popoldanskih zaslužkov. To bi pomenilo, da ne znamo uporabiti drugih ukrepov, ki bi uredili in legalizirali tisti del sive in črne ekonomije, ki družbi škoduje (če ji sploh škoduje).«
S.	P.: »Če bomo fušaije zatrli na ta način, torej z uvedbo evropskega delovnega časa, pomeni, da si mora delavec, ki se mu doma pokvari pralni stroj, vzeti dan dopusta, da uredi popravilo, ker družbeni sektor še ni tako urejen, da bi tovrstne zadeve urejali po telefonu. Skratka, če bi s pametno davčno politiko znali spodbuditi fušarje, da bi legalizirali obrt, bi ustvarili tudi boljše razmere za evropski delovni čas.«
Hoteli ali ne, evropski delovni čas bomo uvedli slej ali prej tudi pri nas. Tako pač delajo v svetu, ki nam je na vseh drugih področjih pogosto zgled. Lahko bi na dolgo in široko dokazovali, da bi bil pri nas še kako koristen. Lahko bi navedli številne dokaze. Skladišče bi lahko poslovalo tudi popoldan, na železniški postaji vagoni ne bi čakali do drugega dne ... Boljše poslovanje je pač predmet drugačne organizacije dela. Ampak tudi drugačne organizacije dela vrtca, šole, obratov družbene prehrane, trgovine ...
In še nekaj: ker evropski delovni čas pomeni, da je treba delati drugače - od kazalca na uri do prizadevnosti - imajo tam za takšno delo motiv: dobro plačilo. Na Zahodu zato direktorjev ne moti, če nimajo vsi službenih avtomobilov s šoferjem, | odvečnih tajnic ali če morajo sami izprazniti pepelnik ... Delo si delijo po projektih in stimulirano so tako, da sebi in podjetju ustvarjajo dobiček.
Razlogi za to so različni?
Temelji permanentnega ali vseživljenjskega izobraževanja se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu z razvijanjem primarne motivacije ali vedoželjnosti. V šolskem obdobju si otrok razvija miselne sposobnosti, učne tehnike in navade. Pomembna naloga, ki pa se je učitelji še vse premalo zavedajo, je usposobiti učence za samostojno delo in učenje. Po končani šoli postane namreč izobraževanje ljudi zelo razpršeno, usmerjeno v razne smeri. Odrasli se uči prostovoljno; tu se razlikuje od učenca, ki hodi v šolo, ker mora.
V našem okolju vlada na splošno nizka kultura učenja in podcenjevalni odnos do izobraževanja. Ljudje, ki se uče, so pogosto deležni mnogih očitkov: lov za spričevali ali diplomami. Toda s tem nasprotovanjem že-
Lant so privatne trgovine pričele rasti kot gobe po dežju. Danes so že dodobra »posejane« širom po celjski regiji in tako so se zasebniki, ki so napolnili majhne lokalčke s svojimi zanimivimi programi, spustili v konkurenčni boj s »tapravimi« trgovci.
Kaj menijo o tej konkurenci Merxovi trgovci? Zaenkrat je obseg privatnega sektoija še prešibak, da bi ogrozil njihov položaj, pravijo. Zasebnih trgovinic z živilskimi potrebščinami še v^no ni toliko, da bi bilo treba biti plat zvona, ki sproža mehanizme, pripravne za kon-kurenšni spopad. Vendar pa »stari« trgovci ne podcenjujejo privatne iniciative in se globoko zavedajo, da bo čez čas krepko krojila razmerje na tržišču. Zato se že zdaj zlagoma pripravljajo nanjo.
Povsem je že jasno, kakšna bo razvojna pot družbeno organizirane trgovine: predvsem se bodo skušali organizirati v velike trgovske centre z ustrezno širokim asortimentom blaga, torej v centre, kjer bo organizacija dela urejena optimalno, kjer ne bo odvečnih obratovalnih etmSVr,v
lijo posamezniki prikriti lastne potrebe po izobraževanju, v katerega bi se morali vključiti, pa nočejo žrtvovati svojega prostega časa in ustaljenih življenjskih navad za to, da bi se še kaj učili. Toda odrasli se ne izobražujejo le zaradi diplom in spričeval. Je pa res, da bodo to delali toliko časa, dokler se bo v družbi priznaval papir in ne znanje.
In kaj je pokazala naša anketa, ki je zajela ljudi iz različnih izobraževalnih programov, različne starosti in spola?
Pokazalo se je, da je pri zunanjih motivih za izobraževanje lestvica takale:
1.	kvalitetnejše delo v poklicu,
2.	priti na boljše delovno mesto,
3.	boljši zaslužek.
in kjer bo mogoče imeti tak delovni čas, ki bo optimalno ustrezal potrošnikom iz bližnjega in daljnega okolja.
Družbeno organizirana trgovina se bo morala predvsem »rešiti« trgovin, ki niso rentabilne, pa naj gre za tiste na podeželju ali v mestih. Prepustiti jih bo morala privatnikom, ki jim bo z minimalnimi stroški uspelo lokale obdržati na površju. To je pomembno vprašanje, kajti nemalo je takih »nerentabilnih« prodajaln, predvsem na podeželju, ki pa so edina odročna nakupovalna mesta za krajane in jih zato nujno potrebujejo. Prav s prevzemom takih trgovin je pričakovati, da se bosta zasebna in družbena trgovska dejavnost lepo dopolnjevali, sicer v nenehnem konkurenčnem boju, a vendar združeni v simbiozi, katere osnovna cilja sta dobra založenost trga in konkurenčne cene.
Konkurenčni boj je treba seveda razumeti tako, da bo v njem zmagovalec vselej potrošnik. Zahodni potrošniki-pravijo, da je kupec kralj, četudi pride v trgovino kot berač.
4.	spodbude v delovnem kolektivu,
5.	spodbuda in podpora lastne družine,
6.	izboljšanje ugleda in vplivnosti,
7.	zgled drugih,
8.	velike razlike v izobrazbi med sodelavci,
9.	kaj drugega.
Anketa o notranjih motivih za izobraževanje pa je pokazala tele motive:
1.	pridobiti si več znanja,
2.	biti bolje usposobljen za življenje,
3.	pridobiti si nov poklic,
4.	biti bolj samostojen in neodvisen,
5.	pridobiti si nove prijatelje, priti v stik z ljudmi,
6.	preizkusiti, koliko sem še sposoben, koliko še veljam,
V Celju lahko kupite sveži kruh tudi v nedeljo
Že kar dober mesec dni lahko v Celju kupite svež kruh tudi v nedeljo. In kje? V zelo znani prodajalni Štručka nasproti slaščičarne Zvezda.
V Mlinsko predelovalnem podjetju so se odločili, da bodo začeli tudi z nedeljsko peko kruha. Prvo nedeljo, ko so začeli to akcijo, so prodali kar 180 kilogramov kruha, toda več kot kupcev je bilo »firbcev«, ki so prišli gledat, ali je kruh resnično svež ali so v Mlinsko predelovalnem podjetju uporabili samo kakšen trik. Prepričali so se, da je kruh resnično svež in že naslednje nedelje so tudi oni postali kupci.
To pa ni edina novost, ki so jo v letošnjem letu kvalitete in kakovosti pripravili v Mlinsko predelovalnem podjetju. Že za konec maja pripravljajo nov program kruhov, ki se bodo prvič pojavili na jugoslovanskem tržišču in bodo izredno zanimivi in pomembni za turiste.
Načrtujejo tudi akcijo »odprtih vrat«, pri kateri si bodo lahko vsi ljudje, ki jih zanima, kako se pripravlja in peče kruh, prišli pogledat proizvodnjo kruha na Zgornjo Hudinjo. O da-, ‘umu akcije vas bomo obvestili naknadno.
7.	bolje se usposobiti za uživanje npr. literature, glasbe itd.,
8.	izmakniti se drugim težavam,
9.	tekmovanje z drugimi,
10.	drugo.
Iz ankete se je dalo tudi razbrati, da se ljudje odločajo za izobraževanje predvsem iz osebnih želja in ne toliko zaradi družbenih interesov. Prav tako se motivacija za izobraževanje med spoloma močno razlikuje. Pri moških so bolj izraziti motivi in želje po strokovni rasti, karieri, zaslužku. Ženske pa iščejo pri izobraževanju pogosteje socialne stike in zadovljujejo razne primanjkljaje na področju svojih psihosocialnih potreb. Navadno nimajo ambicij, da bi se še nadalje izobraževale, ko so prišle do prve diplome.
Zanimiva je tudi analiza, ki je pokazala motivacijo za izobraževanje glede na zakonski stan.
Ne prosimo . .. ZAHTEVAMO! je bilo večkrat slišati na raznih sestankih, ko so predstavniki trgovcev živilske stroke govorili o zamrznitvi osebnih dohodkov in položaju trgovcev nasploh. Kaj zahtevajo trgovci živilske stroke? Predvsem to, da se jim dovoli povečati decembrske osebne dohodke za toliko, kot bo to lahko storila večina gospodarskih subjektov. Zahtevajo, da se trgovina osnovne preskrbe v novem interventnem zakonu o šestmesečni zamrznitvi plač ne obravnava tako kot tisti del trgovine, ki je znatno bogatejši in zavoljo katerega ima trgovska dejavnost nasploh sorazmerno visoke povprečne osebne dohodke. Zahtevajo, da se trgovino obravnava kot vse ostalo gospodarstvo in da se enkrat za vselej z njenega imena zbriše madež, da je trgovec eks-ploatator potrošnika in glavni krivec za vrtoglavo rast cen.
Nov zakon je za trgovce živilske stroke žaljiva omejitev razpolaganja z lastnimi sredstvi, kajti prav ti delavci so bili doslej med najslabše plačano delovno silo pri nas. Živilski tr-
Največ interesa za izobraževanje so pokazali:
-	neporočeni moški, sledijo pa:
-	neporočene ženske,
-	poročeni moški brez otrok,
-	poročeni moški z otroki,
-	poročene ženske brez otrok,
-	poročene ženske z mlajšimi otroki.
Kaj naj zapišem za zaključek?
Najbolj zgovoren je naslednji citat: »Ni razvite družbe brez razvitih posameznikov in mi smo toliko razvita družba, kolikor smo uspeli razviti posameznega človeka. Hotenja po družbenem napredku se med drugim kažejo tudi v prizadevanjih za bolj izobražene, razgledane in osebnostno razvite ljudi.«
Vključevanje v mednarodno delitev dela in na svetovno tržišče, kar je zlasti v zadnjem času še posebej aktualno, zahteva tudi veliko novega znanja. Le-to je nujno potrebno za hitro prilagajanje in prestrukturiranje gospodarstva.
govci so glede plač na repu v lastni panogi, in zato njihovega standarda ni realno ocenjevati po povprečju plač v trgovini.
Trgovci ne poslujejo z rdečimi številkami, pa vendar imajo slabše plače kot recimo delavci v podjetjih, ki so v globoki izgubi ali pred samim stečajem.
Večina prodajalcev živilske stroke je v decembru zaslužila le nakaj več, kot je najnižji zajamčeni OD v Sloveniji - 2000 dinarjev. S tem denaijem se ne da ne živeti ne umreti, zato je trgovcem prekipelo in se ne morejo sprijazniti s tako enostransko zamrznitvijo plač. Jasno jim je, da je vsako povečanje osebnih dohodkov pogubno za Markovičev program, vendar pa je njih novi interventni zakon neusmiljeno postavil ob zid. Ne zahtevajo več kot to, kar si bo lahko vzelo ostalo gospodarstvo.
S svojo zahtevo morajo uspeti, sicer bodo prisiljeni zapreti vrata svojih trgovin. To seveda ni izhod, a če bo že moralo priti do tega, naj potrošniki zvedo, kako revno živijo njihovi domnevni »eksploatatoiji«.
» Tole pa ne bo dovolj denarja«, je rekla prodajalka možakarju. »Ja, kdaj sc je pa spet podražilo, pa ste ja rekli, da bodo cene šle navzdol«
Novi proizvodi iz dietičnega programa, ki ga zelo uspešno razvijajo tehnologi v Mlinsko predelovalnem podjetju, so že na številnih razstavah in degustacijah poželi zelo veliko pohval, pa tudi priznanj
Kupec je kralj, četudi pride v trgovino kot berač
Konkurenčni boj se je pričel
Protest trgovcev
Ne prosimo... zahtevamo
P/IIEFOC
\flESTMIIC
FEBRUAR 1990
Mlečni in mesni izdelki ter prvovrstna vina
1 zgustacija proizvodov
Degustacija izdelkov Ljubljanskih mlekarn, Emone - mesne industrije in Vina Kras Sežana v Merxo-vem blagovnem centru
Komercialni sektor MERX 1 AGOVNI CENTER je orga-r iral degustacijo proizvodov, r menjenih za kupce v malo-t idaji, obratih družbene pre-1 me v podjetjih in gostiščih, z aviliščih, skratka za vse, kjer sc pojavlja kupec. Odziv je bil velik, saj seje zbralo okrog 120 zainteresiranih uporabnikov. Med njimi je vse več zasebnih prodajalcev živil.
Navzoče je pozdravil Drago Guzej, vodja poslovalnice tehničnega materiala, delikatese in zmrznjenih proizvodov, in povedal, da izdelke degustirajo EMONA Mesna industrija Zalog, Ljubljana Polje, MERCATOR - Ljubljanske mlekarne, KZ - VINO SEŽANA in MERX BLAGOVNI CENTER. Predstavniki teh proizvajalcev so tudi sami predstavili svoje programe.
MARJANCA LASIČ, vodja poslovalnice za mlečne izdelke pri Ljubljanskih mlekarnah, je povedala da je pri njih zaposlenih 1200 delavcev, od tega četrtina v primarni proizvodnji. S trajnimi izdelki pokrivajo skoraj celtono Slovenijo. 40 odstotkov vseh teh proizvodov prodajo tudi izven Slovenije.
Opozorila je predvsem na različne vrste mleka (alpsko, čokoladno in novo vaniljevo mleko, ki so ga potrošniki ocenili kot zelo dobro), sime namaze (marelični, liptovski, zelenjavni, hrenov, smetanov, poprov), 8 vrst sirov, jogurte, smetano ter tudi na zmrznjene proizvode -več vrst sladoledov z dodatki in zmrznjeno zelenjavo.
Zahvala
Sem upokojenec MLINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE. Že dolga leta sem v pokoju, saj so mi leta težkega fizičnega dela v mlinu pustila trajne zdravstvene težave.
Zadnja leta sem zaradi slabega zdravja moral prebiti dolge mesece v bolnišnici v Topolšici, doma, v krogu družine, pa sem preživel le malo časa, saj sem imel težave z dihali in sem moral uporabljati koncentrator kisika. Če bi imel takšen aparat doma, mi sploh ne bi bilo treba v bolnišnico.
Ker je nakup takega aparata preveliko finančno breme za posameznika, sem za pomoč prosil mojo bivšo delovno organizacijo oz. TOZD Mlin. Prisluhnili so moji prošnji in mi prispevali polovico sredstev za nakup koncentratoija kisika.
Sedaj že več kot pol leta uporabljam ta aparat, ki ga imam doma, tako da mi ni treba več dolge mesece prele-žati v bolnišnici. Zdravstveno stanje se sicjr ni izboljšalo, mi je pa olajšalo življenje. Moje počutje je sedaj mnogo boljše, kot je bilo prej, ko aparata še nisem imel.
Zahvaljujem se vsem v MLINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI, ki so mi pomagali pri nakupu koncentratorja kisika.
Želim jim mnogo delovnih uspehov v letu 1990.
Upokojenec Mlina Stanko Sedminek
Seveda je omenila tudi, da prodajajo vodo, ki je za celjsko področje še kako interesantna, predvsem za otroke, pa seveda tudi za odrasle.
VINO KRAS iz Sežane je predstavil enolog DARKO CERKVENIK. KZ se poleg vinogradništva in vinarstva ter fi-nalizacije proizvodnje ukvarja še z živinorejo, sadjarstvom in poljedelstvom. Povedal je, da na k raškem področju, kjer so izjemno ugodne vremenske razmere za razvoj vseh vrst belih in rdečih vin, proizvajajo predvsem kvalitetna vina refošk, teran, rebulo, laški rizling, suvig-non. Pri tem je opozoril, da se vina delijo na suha, sladka in polsladka ter osvežujoča. Med degustiranimi proizvodi so bila naslednja vina: kraški teran, malvazija, teranovec, rose, teran ton in favory. Prisotni so ugotovili, da so resnično kvalitetna.
EMONO Mesno industrijo je predstavil JOŽE MAJDIČ, pomočnik komercialnega direktorja. Z veseljem je povedal, da je to prva degustacija njihovih proizvodov na celjskem področju in se zahvalil za predstavitev, saj je njihova želja, da uporabniki - prodajalci proizvode poskusijo in kvaliteto ocenijo
neposredno.
V Emoni je zaposlenih 730 delavcev.
Predstavili so visokokvalitet-ne izdelke - Emona vrat, toast šunko, slovensko, bavarsko, blejsko in kmečko klobaso, prekajeno vratovino in šunko.
Pri tem je opozoril na novo obliko paštete v 20-gramski posodicah, ki so namenjene predvsem za hotele.
Ob sodelovanju Franca ROBIČA, trgovskega potnika za štajersko področje, je bilo dogovorjeno, da bo degustacija organizirana tudi v naših diskontnih prodajalnah v Šempetru, Slovenski Bistrici, Celju in v Mariboru, saj so izjemno zainteresirani za predstavitev njihovega programa izdelkov.
Iz proizvodnega programa Mera BLAGOVNI CENTER je izdelke predstavil JANEZ MA-ROVT, vodja razvojne službe v PE PROIZVODNJA. Opozoril je predvsem na KALČKO in aromatizirane vrste čajev ASA-NA z okusom marelice, jasmina, češnje in pomaranče. Seveda je bila degustirana tudi MERX KAVA, in sicer na »Štokbolniški« način; seveda so jo vsi pohvalili.
Da bi ugotovili, kakšen je interes za takšne oblike predstavi-
tve izdelkov, sem k sodelovanju povabila predstavnike TP TEKA iz Celja.
Menili so, daje takšna oblika srečanj, kjer se prodajalec neposredno prepriča o kvaliteti izdelka, ki ga prodaja kupcu, izjemno ugodna in pomembna. Prospekt je namreč slika izdelka, poskus izdelka in ocena kvalitete pa je čisto nekaj drugega. Tako lahko prodajalec kupcu hitreje približa izdelek, saj mu lahko zagotovi njegovo kvaliteto. Takšna oblika predstavitve izdelkov pa je še bolj pomembna pri novih proizvodih proizvajalcev.
To je zagotovo napotilo organizatorju, da bo takšna srečanja in predstavitve proizvodov proizvajalcev organiziral tudi v bodoče. Predstavniki proizvajalcev so za to zelo zainteresirani.
Vsak zase in vsi skupaj pa so ocenili, da je medsebojno sodelovanje zelo ugodno. Vsi predstavniki proizvajalcev so željo izrazili da bi bili s takšno obliko predstavitve proizvodov prisotni tudi v naših diskontnih prodajalnah, kjer bodo neposredno s predstavljenimi izdelki in njihovo kvaliteto neposreno seznanjeni tudi kupci.
Merx banka
Vabimo vas, pridružite
Finančna organizacija Meraa organizira in opravlja hranilniške posle za vse delavce Meraa, sestavljenega podjetja, za vse, ki so se upokojili v Merau in tudi za vse kooperante.
Za vaš denar, ki ste nam ga že in nam ga še boste zaupali v hrambo, vam nudimo naslednje letne obresti:
Vloge na vpogled	20 %
Če pa imate na vpogledni vlogi vsaj 21.000 din več kot 6 mesecev, vam za celotno vlogo pripadajo 24,5 % obresti.
Obresti vam bomo obračunali in pripisali ob koncu meseca, v katerem je poteklo 6 mese-
cev.	
Vezane vloge	
nad 1 mesec	21 %
nad 3 mesece	23%
nad 6 mesecev	25%
nad 12 mesecev	27%
da se nam
Vloge na vpoglea bomo obrestovali mesečno, vezana sredstva pa ob zapadlosti.
Vse obrestne mere so mnogo višje kot v poslovnih bankah, kar je dokaz naše konkurenčnosti in poslovne moči Finančne organizacije Merxa oziroma celotnega Meraa, sestavljenega podjetja.
Obrestne mere bomo vseskozi ohranjali našo konkurenčnost pri obrestovanju hranilnih vlog.
Trenutno poslujemo že v Topru, Blagovnem centru Celje, Jelši v Šmarju, Savinji v Mozirju ter na sedežu finančne organizacije Meraa.
V začetku tega leta bomo odprli tudi blagajno hranilne službe na Muzejskem trgu v Celju, ki bo odprta ves dan. Prav tako pa bomo pohiteli še z odpiranjem blagajn v ostalih podjetjih, ki so združena v Mera, sestavljeno podjetje.
Navedli smo le nekaj najpomembnejših informacij. V pričakovanju vašega zaupanja vas vabimo, da se nam pridružite.
V razmišljanje
Ob prazniku, 8. marcu
Sončen, topel februarski dan. Prava pomlad. V zavetrnih kotičkih že zeleni trava. Na krivenčastih vejah forzicije se odpirajo rumeni cvetovi. Opazim prvega metulja, ki ga je primamilo toplo sonce. Ob potoku razposajeno vpijejo otroci in nabirajo zvončke. Še sama se odpravim proti gozdu, v upanju, da naberem teloh. Med drevesi zagledam postavo, ki se mi približuje. Obstojim, a takoj nadaljujem pot, ker vidim, daje to drobna, rahlo sključena ženička. Pozdravim jo. Sprva nekoliko zbegane oči postanejo takoj tople - hvaležne. V roki drži košaro, polno teloha, zvončkov, vmes pa temno zeleno listje ciklam in zimzelena.
Vzkliknem: »Oh, koliko ste nabrali!«
Ozre se po cvetju in vpraša: »Imate radi cvetje?«
Ne utegnem še odgovoriti, ko nadaljuje: »Jaz ga imam rada. Še posebno to prvo -spomladansko. Ne trgam ga rada, a kaj, ko ne gre drugače. Naredim šopke, jih prodam. Moram zaslužiti kakšen dinar pri tej draginji.«
Ne morem se oremagati, da ne bi dejala: »Mamca, ali ni to malo prehudo za vas -takole hoditi gor in dol po gozdu, kjer je več strmine kot ravnega?«
»Ja, ja. Težko je. Imam še kolikor toliko zdrave noge, pa me le daje. Cvetovi so ponavadi tam, kjer najtežje prideš do njih. Seveda bi rajši sedela kje v miru, na toplem soncu. Toda to je moj zaslužek. Ko prodam tole, bo mogoče za kakšno juhico.«
Postanem radovedna: »Ne gre drugače, kot da si takole zaslužite priboljšek?«
Žalostno me pogleda in zamahne z roko: »Kaj hočete Dobrota je sirota/Otroci so odšli. Vsak ima svojo družino. Imela sem lepo posestvo, ki je prehranilo našo družino. Nihče pa ni hotel ostati in obdelovati. Je pretežko za tamlade tako služiti kruh. Ko sama nisem več zmogla dela, sem vse izročila ljudem, ki so obljubili, da bodo pridno delali in skrbeli zame. Joj, koliko lepega sem takrat slišala iz njihovih ust. če bi se vse uresničilo, bi
imela raj na zemlji. Saj ne rečem. Imam svoj kot -ostale obljube pa so šle po vodi. Še hrano skrivajo, kot da bi pojedla ne vem koliko. Pomagam še, kolikor mi dajo moči. Ni pa tople besede in malo spoštovanja. Vi ste tuji, pa ste z mano prijazni bolj kot oni. Zato ostanite zdravi. Zdaj pa moram naprej, da še napravim šopke.«
Samo odzdravila sem in ji zaželela veliko zdravja. Več nisem spravila iz ust. Le kaj naj bi ji rekla? Da bo boljše? Da je pač življenje takšno? Ne, to ne bi bila tolažba, ne bi mi verjela. Preveč grenkobe sem čutila v njenih besedah.
Misli se mi nenehno vračajo k njej. Kakšni so njeni otroci? Imajo res toliko lastnih skrbi, da nimajo časa za mater? Kakšni so ljudje, ki uživajo sadove njene zemlje? Zakaj so požrli obljube? Se kdaj zagledajo v zgra-rano telo?
Koliko je med nami podobnih? Verjetno veliko. Tempo življenja, boj za dobrinami nas dela slepe. Poznam nekatere, ki ob 8. marcu kupijo ogromen šop rož in se na veliko hvalijo: »To je pa za mojo mamo.« Med letom pa jih ni niti blizu. Kaj ne bi tisti šop razdelili na 12 delov? Vsak mesec vsaj drobno rožico? Saj mame ne potrebujejo veliko, da so srečne. Drobna pozornost, malo ljubezni jih razveseli in osreči bolj kot dragoceno darilo. Saj raje dajejo kot jemljejo.
Je kaj lepšega, če smo deležni njihovega toplega, hvaležnega nasmeha, ki zgladi globoke gube, napolni oči s srečo? Ni najbolj topel dotik njene roke, ki je kljub zgara-nosti še vedno najbolj nežna? Spomnimo se na to ob letošnjem prazniku.
Pa ne samo svojih mam. Tudi tistih, neopaznih, zapuščenih ženičk v naši okolici. Ne recite, da ne poznate nobene. Le malo pomislite -s srcem. Našli jih boste. Ne dajte ogromnih daril zaradi tega, da vas bodo znanci hvalili. Dajte malo, večkrat - a to s srcem. Verjemite -lepše vam bo pri srcu.
Milena Kotnik
Oglaševanje v Vestniku
Po konkurenčnih cenah
Zdaj že najmanj 9.500 delavcev in upokojencev ter učencev prejema Meraov Vestnik, glasilo delavcev Meraa, sestavljenega podjetja, prebira pa ga precej več -trikrat več ljudi.
Berejo nas torej različni ljudje, od delavcev do vodstvenih ljudi, upokojencev, predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in seveda naši poslovni partnerji.
Postajamo torej zanimivi za oglaševanje, in to po zelo konkurenčnih cenah!
Članice Meraa,	Poslovni
SP	partnerji
1.	črno-bela stran 1/1	6.750 din	9.500	din
2.	pol strni 1/2	4.000 din	5.600	din
3.	četrt strani 1/4	2.500 din	3.500	din
4.	cn cm stolpca	40 din	56	din
Odločite se in sodelujte z nami!
MSERX
VESTNEK
FEBRUAR 1990
Iz pravne prakse
Deževniki in biopost
Škodni dogodek na službeni poti
Delavec je odšel na službeno potovanje z lastnim avtomobilom. Med potjo je iz nasproti vozečega kamiona priletel kamen in poškodoval delavčev avtomobil. Delavec uveljavlja odškodnino od podjetja. Ali je za tako škodo odgovorno podjetje?
Če bi prišlo med službenim potovanjem do nesreče, pri kateri bi bil delavec poškodovan, bi se taka poškodba štela kot poškodba na delu po 8. členu Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87). V konkretnem primeru je sicer prišlo do škodnega dogodka na delu, toda po našem mnenju podjetje za škodo ne more biti odgovorno. Objektivno ne more biti odgovorno, če ni bilo lastnik kamiona, iz katerega je priletel kamen, oziroma v tem primeru tudi ne more biti krivdno odgovorno.
Po praksi sodišč združenega dela v Sloveniji je podjetje lahko odškodninsko odgovorno delavcu, ki je utrpel škodo pri prometni nesreči, če je ravnalo krivdno, ker npr. ni upoštevalo voznih razmer, delavčeve utrujenosti (odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije, Sp 1034/81 z dne 16. 9. 1981. Zbirka odločb sodišč združenega dela v SR Sloveniji, IV. knjiga, stran 106).
Podjetje bi bilo lahko objektivno odgovorno tudi, če bi bilo lastnik osebnega avtomobila, s katerim bi bil delavec na službenem potovanju, pa bi do prometne nesreče prišlo zaradi tehnične pomanjkljivosti osebnega avtomobila.
Dokup zavarovalne dobe
Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarov-nja (Poročevalec Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije, št. 22 z dne 30. 10. 1989) predvidena možnost dokupa zavarovalne dobe za delavce, katerih delo zaradi tehnoloških in drugih izboljšav ni več potrebno. Do dokupa naj bi bili upravičeni tisti zavarovanci, ki imajo največ pet let do polne
pokojninske dobe. Prispevek bo določen po ekonomskih merilih, kar pomeni, da bo potrebno zagotoviti sredstva glede na pričakovano trajanje uživanja pokojnine in pokojninske osnove (24. člen osnutka zakona).
Ta ureditev v osnutku zakona je le prevzeta po 3. točki 1. odst. 21. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89). Po tej določbi naj bi se omogočil dokup delovne dobe za tiste delavce, ki pomenijo tehnološki presežek v podjetju in ki imajo še pet let ali manj do izpolnitve pogojev za polno osebno pokojnino. Te določbe ni možno neposredno uporabljati, saj mora republiški zakon opredeliti natančne pogoje, obenem pa samoupravni akt skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja določiti višino prispevka za tak dokup.
Republiški zakon o delovnih razmerjih naj bi to možnost tudi razširil, saj to predvideva 41. člen osnutka zakona o delovnih razmerjih (Poročevalec Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije, št. 28 z dne 27. 12. 1989). Poleg možnosti, ki jo določa zvezni zakon, naj bi se dokup omogočil tudi za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti oziroma za delavke, ki so dopolnile 55 let starosti. Poleg tega pa bi bilo možno dokupiti največ pet let zavarovalne dobe tudi invalidom II. in III. kategorije invalidnosti, ki jim ni zagotovljena pravica do prekvalifikacije in dokvalifikacije, in delavcem, ki bi z dokupom zavarovalne dobe izpolnili pogoje za predčasno pokojnino. V slednjih dveh primerih naj bi bil dokup možen le ob soglasju delavca in pod pogojem, da njegovo delo v podjetju ni več potrebno zaradi tehnoloških, organizacijskih in drugih izboljšav.
V navedenih osnutkih ni nikjer predvidena možnost dokupa zavarovalne dobe, ki bi bila dana delavcem izven postopka ugotavljanja tehnološkega presežka. Navedena dva osnutka tudi ne dopolnjujeta ureditve po zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in ne predvidevata možnosti dokupa drugim zavarovancem, ki niso tehnološki presežek. Tudi ekonomskemu presežku zakonodaja ne posveča nobene pozornosti, kaj-
»Ljubi Bog ve, kako se skrivnost je zaupal deževnikom.«
Ta izrek nekega starega francoskega kmeta, ki je intuitivno doumel pravo bistvo deževnikov, izraža to, kar so znanstveniki po svetu večkrat potrdili -deževniki so pravi graditelji plodnih tal! Najdemo jih povsod po svetu. Naš planet naseljujejo že mnogo milijonov let. Ne najdemo jih le v puščavah brez vsake vegatacije in v polarni področjih, ki jih pokriva večni led. Previdni ocenitvi na ljubo govorimo, da poznamo več kot tri tisoč vrst deževnikov, od tega jih je bilo 54 dokazanih v Avstriji. Njihova dolžina niha od dveh centimetrov do treh metrov, nekatere vrste so lahko še daljše.
Deževniki žro velike količine organske in anorganske mase in izločajo rodovitne humusne kupčke večinoma na površino tal. Ti kupčki so pri nas lahko
veliki nekaj centimetrov, ponekod v tropih pa dosežejo višino celo do 35 centimetrov. V naši zemljepisni širini lahko tako odložijo letno do sto ton, v tropskih področjih do 2.600 ton izločkov letno na hektar. Ti izlo-
ti 21. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja jih sploh ne omenja, kar pomeni, da ekonomskemu presežku ne zagotavlja možnosti dokupa zavarovalne dobe.
V naši republiki bomo lahko reševali presežke delavcev (seveda tehnološke), ko bo sprejet novi zakon o delovnih razmerjih ter ustrezni predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo urejali višino prispevka za dokup zavarovalne dobe.
ustvarja rodovitna prst, in to
čki vsebujejo pomembne gline-no-humusne komplekse, ki so potrebni pri jonski izmenjavi, vplivajo na kapaciteto za vodo v tleh in vežejo nase hranilne snovi. Poleg tega vsebujejo rastlinam dostopne hranilne snovi v mnogo višji koncentraciji kot ostala zemlja okrog njih.
Deževniki brez pluga prekopljejo v 12 do 15 letih zgornjih 10 cm zatravljene ledine.
Zgodovina
Velike kulture so se lahko razvijale le na podlagi zdravega kmetijstva. Za to imamo v zgodovini mnogo dokazov. Na Kitajskem se je s pomočjo deževnikov ohranilo do danes usmerjeno gospodarjenje s humusom in se je tako omogočila hrana za mnogo milijonov ljudi. Pri tem so se tla ohranila zdrava in rodovitna.
Merxova
kuhinja
Predstavljamo vam nekaj receptov za peciva, ki jih lahko pripravite s KALČKO nadevom. KALČKO nadev se pripravi zelo enostavno. Vsebino ene vrečke (250 g KALČKO nadeva) prelijete s 3,5 do 4 dl vrelega mleka in nadev je pripravljen.
Z uporabo KALČKO nadeva lahko po naslednjih receptih pripravite peciva, ki vam bodo popestrila vaš vsakdanji in praznični jedilnik.
Kroglice iz KALČKA
250 g KALČKO nadeva, 2,5 dl vročega mleka, 150 g sladkorja v prahu, 150 g kristal sladkorja.
KALČKO nadev navlažimo z mlekom in rumom, dodamo čokolado v prahu, snega iz tteh beljakov in sladkor. Zamesimo trdo maso in jo oblikujemo v kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu.
Pita s KALČKO nadevom
300 g moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 150 g margarine ali masla, 150 g sladkorja, 1 zavitek MERX vanilin sladkorja, 2 jajci, limonina lupina. Iz naštetih sestavin vmesimo krhko testo, ki ga pustimo pol ure po-čivati^ Medtem pripravimo KALČKO nadev: če želimo bogato nadeto pito, vzamemo obe vrečki, sicer pa le eno. S polovico testa obložimo dno pomaščenega pekača, nato testo premažemo s KALČKO nadevom. Iz druge polovice testa oblikujemo dolge svaljke, ki jih položimo na nadeev tako, da oblikujemo gosto mrežo. Pečemo 40 minut pri temperaturi 200 C.
V Egiptu je štiri tisoč let obstajala visoka kultura, ki je lahko z majhnimi, koristnimi površinami (obale Nila) prehranila mnogo ljudi. Pri tem so zelo pomagale vsakoletne poplave Nila, ki so prinesle rodovitno blato bogato na rudninskih in organskih snoveh. To je nudilo deževnikom izredne pogoje. Predelali so to blato in ostale organske odpadke v dragocen humus. To priča tudi neko poročilo iz leta 1949. Takrat so v doline Belega Nila, v Sudanu opravili raziskave o aktivnosti deževnikov. Ugotovili so, da so deževniki v šestih mesecih, ob ugodnih vremenskih razmerah (vročina) odložili na površino tal 300.000 kg iztrebkov na 1 hektar.
Odkar so zgradili asuanski jez, tega ni več. Danes v Egiptu proizvajajo gnojila v tovarnah in ga namesto rodovitnega nilskega blata, trosijo po poljih. Od tistega časa tla niso več zdrava in rodovitnost upada z vsemi posledicami za rastline, živali in človeka.
Stari Egipčani so se zavedali pomena nilskega blata in vloge deževnika pri tem. Deževnika so častili kot sveto žival. Kleopatra je z zakonom prepovedala iznos deževnikov iz dežele.
Tudi v Evropi so deževniki imeli pomemben delež pri razvoju in izgradnji rodovitnih tal. Nekatere pomembnejše vrste deževnikov, ki živijo v trajno zatravljenih površinah in na njivskih tleh, so v Evropo razširili neolitski poljedelci.
Stari Grki so zelo dobro poznali pomen deževnikov in njihov pomen pri izboljšanju rodovitnih tal. Aristotel (384-322 pred našim štetjem) je deževni-
Človekovo življenje je povezano z gibanjem in delom; zato človek potrebuje energijo, ki jo dobi s hrano. Tudi za življenje jo potrebujemo in zato vsak dan jemo.
KDAJ?
Najbolj zdravo in prav je, da jemo večkrat na dan po malo. Tudi naslednjega pregovora ne kaže pozabiti: »ZAJTRKUJ kraljevsko, OBEDUJ po kmečko, VEČERJAJ kot berač!«
NAROBE
-	zdravnik me je prisilil k hujšanju
-	jutri bom začel hujšati
-	čeprav se precej gibljem in dosti delam, ne hujšam
- jem samo enkrat na dan
- cigarete hujšajo
- kozarček alkohola koristi
- nekaj moram imeti v ustih, sicer mislim samo na hrano
ke celo imenoval za »drobovje zemlje«.
V srednjem veku ne najdemo prida napisanega o resničnem pomenu deževnikov. V 18. in 19. stoletju so v vrtnarski in poljedelski literaturi opisana navodila, kako lahko deževnike zatiramo. Obravnavali so jih kot škodljivce. Šele na prehodu v 20. stoletje so bili deževniki pravilno ovrednoteni.
K temu je veliko pripomogla še danes mnogo brana knjiga Charlesa Danvina (1809-1882) »Tvorba njivskih tal s pomočjo glist«, ki so jo koristili tudi drugi znanstveniki, saj jim je bila za osnovo pri preučevanju teh pomembnih živali. Tekom časa so se z deževniki in njihovim okoljem spopadali mnogi znanstveniki. Na žalost se mnoga njihova spoznanja v praksi niso uporabila, čeprav bi ravno deževnik lahko pripomogel pri reševanju zdravja in rodovitnosti naših tal.
In kaj imajo deževniki opraviti z BIOPOSTOM? VELIKO!
To, kar deževniki prinašajo v tla, namreč rodovitne grudice, nabite z drobnoživkami, lahko storimo z BIOPOSTOM - BIOPOST ni gnojilo v pravem smislu besede, temveč je to prava osvežitev in poživitev, ki zemlji vrača življenje in omogoča rastlinam, da lahko s pomočjo BIOPOSTA črpajo vse tiste hranilne snovi, ki so v tleh prisotne, vendar na žalost rastlinam nedostopne, če so tla zbita in mrtva.
Učinek BIOPOSTA je v ohranjanju življenjskega potenciala v tleh, učinek je hiter in viden takoj.
Deževniki so nas marsikaj naučili!
Do opoldne moramo užiti dve tretjini dnevne hrane, popoldne in zvečer samo tretjino.
Poskrbeti moramo za primerno telesno težo, ki ji pravimo tudi idealna ali normalna teža.
Pri njeni oceni upoštevamo predvsem:
-	telesno višino,
-	gradnjo telesa,
-	spol,
-	starost.
PRAV
-	vsak se mora odločiti sam
-	danes je treba začeti, zlasti če je praznik
-	gibanje in delo porabljata energijo, zato pa ne smemo obilno jesti
-	tako kot energijo porabljate, tako jo po malem tudi nadomeščajte
-	kajenje povzroča mnoge bolezni
-	alkohol je zelo redilna hrana in uspava pamet
-	mislite na svoje dožnosti in na bolezni, ki jih povzroča preobilna teža
Nasvet za zdravo življenje
Debelost ogroža zdravje
MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1990
DOLGO NAPOVEDOVANA IN PRIČAKOVANA KNJIGA IZŠLA!
Več avtorjev:
INOVACIJSKA PRAKSA
Priročnik-zbornik za organizatorje Inovacijske dejavnosti
Vsebina:
-	Jože Jan: PREDGOVOR
-	mag. Ivan Grebenc, dipl, inž.: POMEN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI ZA USPEŠNOST DELOVNE ORGANIZACIJE
-	Marjan Ferš, dipl. patent, inž.: INOVTRANJE UPRAVLJANJA, POSLOVANJA IN TEHNOLOGIJE V SVOBODNEM, TRŽNO USMERJENEM PODJETJU
-	Jože Jan: RAZVOJNO-INOVACIJSKO DEJAVNOST NAJ VODIJO POSLOVNI ORGANI
-	Janez Kovačič, dipl, oec. in Marjan Odar, dipl. oec.: EVIDENTIRANJE IN FINANCIRANJE INOVACIJ
-	dr. Krešo Puharič: PRAVNA UREDITEV PRAVIC INDUSTRIJSKE LASTNINE
-	Marijan Stele, dipl. inž.: INFORMACIJE ZA INOVACIJE
Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica sindikati pod zap. št. 96. Cena 110 din.
Naročite jo lahko na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4
telefon: (061; 321-255.
Vsem rednim naročnikom Knjižnice Sindikati in vsem, ki so
knjigo naročilu v prednaročilu, bomo knjigo poslali po pošti.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam ....... izvod(ov) knjige INOVACIJSKA PRAKSA.
Naročeno nam pošljite na naslov: .....................
Ulica, poštna št., kraj: .............................
Ime in priimek podpisnika: ...........................
Naročeno, dne .............., kraj: ..................
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
žig	Podpis naročnika

GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO...
Lepa je la moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo žase.
Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo.
Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne bnga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne.
Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu . . . ali pa ne.. .
Teh »lahko« je nešteto.
Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati.
Turizem nas bogati

Obvestilo
Vse ljubitelje rekreativnega smučanja obveščamo, da tudi letos 8. zimske športne igre Merxa odpadejo zaradi neugodnih snežnih razmer zimskega obdobja. Za ta ukrep se je odločila večina družbenih podjetij Merx, v sredo 21. 2. 1990, ko bi moralo biti žrebanje štartnih številk za veleslalom in smučarski tek. Upajmo, da bo prihodnja zima bolj radodarna s snegom in nam ponovno kot nekoč omogočila to lepo in zdravo športno rekreativno aktivnost.
Obveščamo vas, da bomo v drugi polovici meseca marca organizirali enodnevni smučarski izlet na Kanin. Cena izleta bo 210,00 (prevoz in smuč. karta). Vse informacije dobite na tel. 063/21-352 Merx Slavko Lisec.
Slavko Lisec
Postanite naš kupec Z NAKUPNO KARTICO
TEKO
Rešitev nagradne križanke št. 1/90
Vodoravno:	SPLETKAR,
TRENIRKA, REPORTER, OPIS, ROB, KAL, AS, GLO-NAR, HOLMES, ERITEM, GAG, OPNA, DONAVA, ODPUST, TORRE, KENT, SARMA, PRISAD, ALTANA, RA, MAI, AAR, RAKAR, KOTE-NINA, KONTAKT, AMA, IAN, EMU, TAR, ANDERSON, VIDA, NAT, ILOILO, NERV, ILO, ELOGIJ, AL-DAN, TOKATA, ŠJOR, KORANA, TRATA, OTALEŽ, VAGA.
Tokrat je žreb izbral naslednje nagrajence:
L nagrado 150 din dobi:
Ivanka VUZMEK, 63000 Celje, Ljubljanska 54,
2.	nagrado 100 din dobi: Angelca MULLER, 62390 Ravne na Koroškem, Na šancah 98,
3.	nagrado 80 din dobi: Nor-bert DRUGO VIČ, 63000 Celje, Na Otoku 13,
4.	nagrado 50 din dobi: Peter REGORŠEK, 63230 Šentjur pri Celju, Prosen iško 59.
Nagradni razpis za to številko:
L nagrada 150 din
2.	nagrada 100 din
3.	nagrada 80 din
4.	nagrada 50 din