L lotni tečaj število : 42.
1914. oktober 18.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za damáče, če jih več
vkap bodi..................2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikanee, če jih več vküp bodi	.	.	.	4 K 20	f.
če samo edne	. .	.	.	5' K 40	f.
Cena veakoga fal*ta doma je 4 Štere; v Ameriki 10 filirev.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserfóld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo t naroč nina, glasi i dari za Novine. Vsak pa naj podpiče svoje imé, ki kaj neznani naznánja.
„Ci znaménja i čüda ne vi-dite, ne verjete/
— Jan. IV. —
Svet je mrzeo. Dvejezero let je že, ka Bog hehjao kralüvati kak stra-hoviten Bog Israela ino je skázao svojo lübav človečami rodi. Pa plamén veki-večne goréče lübavi bože je v dvejezero letaj ne mogeo vužgati vsa človeča srca na lübézen. Vsa, pišem ? Nanč po-lovico ne. Eden máli skriti, nepozváni šereg je onih, ki njega lübijo, šterih srca' za njega ¾oríjöri>vi pa -bež¾e-pe-svojih potáj, ščejo na zemli lüdi, imánje, bogástvo, zdrávje, dobro jelo i pilo, štero bi lübili.
Tü i tam včasi vövdári plamen lübavi bože z srca človeka, z srca ednoga Ferenca sérafinskoga, z srca edne Theresie, z srca kakše odebráne posode bože pa lüdjé to lübav tej zemlánov te začnejo občüdüvati, kda jih več ne ga, kda so pokojni.
Záto právim, ka je svet mrzeo. Lübiti nešče, liki zabávlao, razveseljá-vao bi se rad. Za Bogom tüdi beži, či njemi Bog čüdo včini: „To božno i prešenstüvajoče pokolenje čüdo žele — právi Kristuš — pa se njemi ne dá drügo, kak zriaménje Jonaš proroka."
Hej, či bi Kristuš pred dvejezero letih dao vőzbobnjali, ali bi povabila razpos!ao, kak kda lüdi v teáter a li na majáliš zovéjo, ka on na vüzemsko ütro ob trej dá znaménje Jonaš pro-roka, mislim ka bi se rože pa tráva Gethsemani ograda vse pošamlale pa drevje bi se spotrlo pod terhom rado-vednih lüdih.
Pa či bi ga te vidili goristánoti od mrtvih, jeli bi te vsi vervali i lübili njega ? Nanč reči nej od toga! Šli bi lepo domo pa bi si pogučávali med se-bov, ka to lepo bilo vidi!! pa kda bi dale pripovedávali dogodbo bi se šli-
mali, ka so tam bili, kak či bi cela čüda njihovo delo bilo, ali lübiti za volo toga koga, to je pa li preveč!
Vej známo, ka so Vnogi jeli z čü-dov razdeljenoga krüha pa so li kri-čali sledkar: ,raspi ga."
Ćüde so njim samo zabávlanja bilá, ka so meli kaj pripovedávali do-má. Pa tak bi bilé tüdi zdaj.
Liki Bog záto li dávao znaménja te pa je dáva zdaj. Glejmo samo okoli pa se malo potepkajmo po svojih kot-rigaj. Je ne griva čüda, ka smo ešče tft1 Ti; krščénik^-drčá—raélo preiskavo po svojoj düšnojvesti tak, kak či bi šteo zvediti kakši si. Pa nájdeš, mislim, zadosta takšega v svojem srci, štera ne bi rad drügim pbkázao, ár bi te sram moglo biti. Zmisli si kelkok-rát si hodo že k spovedi, pa si vsik-dár najšeo tam zadosta se tožiti! Ali si ne hodo — lehko si ne grešnik ? Na, na. Poznam takše tüdi, šteri ne hodijo k spovedi, ár, kak právijo, so nikomi nikaj nej vkradno!i. Da pa tak-šim nanč ne pišem. „Proti slaboj pá-meti se bogovje tüdi zžtmán vojsküjejo, “ so meli návado pravili že poganje. Ki pa bodi, on je pa dužen spoznati, ka je edno nájvékše čüdo že to, ka on izda živé, ka ga Bog izda trpi, ka ga je ešče ne süno v globočino skvarjenjá.
Pa je ne zadosta velko čüdo to, ka celi svet v boji pa se na našem vsakdenéšnjem živlenje ešče nikaj ne pozna, kak či bi národje itak. v náj lepšem miri živeli?
Pa je što, ki si eta premišlávle, ki je za to Bogi zahválen ino za toga volo tüdi bole lübi Bogá?
More biti. Vsaki nás more Bogi hválo dávati za té dobrote, za svoje živlenje i za svoj dozdajni mir ino z vrelov lübéznostjov slüžiti. Onomi, ki se nam je dozdaj tak dobrotivnoga skázao.
Ki je na nás dober, on nas rad má — pa či je dober nam Bog, jeli si je ne zaslüžo, ka bi ga mi tüdi radi meli za to ino njemi z té radosti bole slüžili, kak smo njemi dozdaj.
Ali več čüdov čákamo ? Zná on tüdi več dati pa takše ka de se nam zaistno velko vidilo. Spomenimo se samo z Jeružálem vároša, šteri je ne zarazmo čüdo njegovoga goristanenja pa je dobo čüdo svojega porüšenja naprejpovedano i zvršeno.
Zdaj se tákša čüda godijo. Samo, -ka so, tá_1í¼a za tistoga žalostna, ki je védi ino preživeti more.
Vojska-
Poročila, štera so prišla z srbskoga bojišča, pravijo, ka so se tam v zadnjega tjedni vršili boji. Naše junačke če te so po dvadnevnom boji vrgle nazaj prek meje tiste srbske i čarnogorske čete, štere so vdrle v Bosnijo. V teh bojaj so bile dve čarnogorskivi pa edna srbska četa skoro zevsema pobite. Nekelko srbov pa čarnogorcov so naši zavzeli, pa zvün toga zaplenili tüdi več topov i vnogo streliva. Tista naša ar-mada pa, štera se nahaja v Srbiji, se drži močno pa je že zavzela važne postojanke.
Na ruskom bojišči od 5. dneva toga meseca grmijo znova topovi. Tam so se naše čete zdrüžile z nemškimi četami, pa zdaj s podvojenimi močmi napadajo sovražnika. Rusi so dozdaj skoro na celoj črti šli nazaj pred našimi. To nam kaže, ka rusi ne vüpajo začnoli vekše bitke, ali so pa šče nej zadosta pripravleni na njo.
Z Vogrskoga, kama so vdarili prek Karpatov, so tüdi mogli pobegnoti. Naše čete, štere so bile odposlane proti njim, so Iepo zvršile svojo nalogo. Že vseh županij, v štere so vdrli, so bili stirani nazaj prek meje, samo v župa-
S.
NOVINE
1914. okfcober 16.
niji Mármaros se jih šče nahaja nekelko. Pa tüdi tej so na pogebi. Svoj pohod na Vogrsko so mogli rusi drago plačati. Pri prelazi Užok v županiji Bereg so najmre naši pobili 8000 rusov, več što jih zavzeli, pa zvün toga zapleni)i tüdi nekelko topov.
Posrečilo se je pa rusom znova vdariti v Zhodno Nemčijo pa tam os-vojiti nekelko menših mest.
Naše močno trdnjavo Przemisl (Pšemišl) tüdi oblegajo rusi, ali brez sreče. Že so 40 jezer tam zgübili vo-jakov i od zahodne stráni so odtirani.
Na francoskom bojišči je šče i zdaj nej prišla do odločitve bitka, štera trpi že več mesec dni. Oboji, francozi pa nemci, se trdokorno borijo za vsaki stopaj zemle. Vüpanje pa je, ka pride do odločitve v bližanjih dnevaj.
Na Belgijskom so zavzeli nemci zadnjo trdnjavo, Antverpen, tak ka se nahaja zdaj cela Belgija v nemških rokaj. To pa šče ne pomení telko, ka bi zdaj poslala belgijska država nemška. Čida bo, či bo nemška ali pa nej, se odloči, gda bo se sklenjavao mir.
Na morji se je tüdi te tjeden nej zgodilo nikaj važnejšega. Tü i tam se potopi kakša ladja, štera pride na mino, ali jo pa potopi sovražnik.
Važnejša poročila zadnjega tjedna so eta :
Princ Jürij bo operiranj. Z.Srbije se poroča, ka so ranjenoga srbskoga princa Jürija pripelali v Niš. Princovo stanje se je tak poslabšalo, ka bodo ga mogli operirati.
Preselitev srbske vlade v Skoplje. Srbska Vlada se je preselila z Niša v Skoplije. Red zdržavle v Skoplji močen vojački oddelek. V Skoplji i okolici so
zavolo varnosti zaprli vse ugledne makedonce.
Dozdašnje zgübitve srbov i čarno-gorcov. Listi poročajo, ka je srbska armada zgübila dozdaj 14 jezero mrtvih pa več kak 50 jezere ranjenih. V ža-lostnom stanji se nahaja tüdi čarno-gorska armada. V začetki boja je mela 42 jezero vojakov, z med šterih je zdaj za bojüvanje sposobnih komaj 18 jezero.
Rusi stirani z Mármarosszigeta. Naše vitežke čete so ruse, ki so se že polastili mesta Mármarossziget, dneva 7 toga meseca krvavo zbile, tak ka so mogli odbežati. V velkoj naglošči so nanč nej vtegnoli topov z sebov vzeti, nego so je zvečine zmetali v reko Tisa. Zdaj je mesto nazaj v naših rokaj, rusi so pa stirani do Nagybocske.
Rusi obstrelaviejo Przemisl. Rusi so začnoli obstrelavati našo najmočnejšo severno trdnjavo Przemisl. Dozdaj majo že precej velke zgübitve, dosegnoli so pa nej nikšega uspeha.
Car v Lublini. Poroča se, ka je ruski car prišeo z Carskoga Sela na bojišče Čisto na tihoma. Nastano se je v Lublini. Poročilo dostavla, ka car ne nakani voditi vojske, nego ščé samo navdüšávati z svojov navzočnostjov vojake.
Rusi znova vdarili v Zhodno Nem-Čij0. Z Berolina*se poroča, ka je ,v Zhodnoj Nemčiji pali edna ruska kolona, štera je prišla do Lomže, dosegnola Lick.
Ruske zgübitve. Rusom je dozdaj naša pa nemška armada zavzela vsev-küp 250 jezero vojakov pa zaplenila 1500 topov. Či računamo, ka je ranjen-cov i mrtvecov tüdi telko, potom zna-
šajo ruske zgübitve pol milijona vo-jakov.
Japonci idejo rusom na pomoč. Z Dünaburga se poroča, ka dohajajo tá japonske čete. Vsevküp čakajo 150 jezer japoncov. Zvün toga pošilajo ja-ponci rusom velke vnožine streliva i orožja.
500 kilometrov dugo bojna črta. Francoska bojna črta se je zadnjo dneve pali razširila. Zdaj je že duga blüzi 500 kilometrov.
Automobili na- bojišči. Nekši Pariški dopisnik poroča, ka se na francoskom bojišči nahaja 100 jezere automobilov (motorov).
Naši zrakoplovci nad Parizom. Že augusta 24. so prepelali dvanajset naših zrakoplovov na francosko bojišče. Tej zrakoplovi so izvrstno slüžili pri osvojenjej belgijskih trdnjav. Zadnjo dneve je pa več teh naših zrakop!ovcov. preletelo s svojimi zvakoplovi prek nad Parizom.
30 francoskih zrakoplovov zaple-njenih. Z Nemčije Prihaja glas, ka so nemške čete blüzi Antverpena zavzele 30 francoskih zrakoplovov.
Nemci zaplenili pred Antverpenom 330 topov. Z Berolina Prihaja glas ka so nemci pred Antverpenom zaplenili 330 belgijskih topov. Nemški zra-koplovci so pa metali v mesto pisma, v šterih so pošilali' Prebivalstvo, naj prek da trdnjavo, ka se prepreči prele-vanje krvi.
Belgiji razstrelili ladje sovražnih držav. Poroča se, ka so belgijci v Ant-verpeni zadržanim našim pa nemškim ladjam parne kotle razstrelili, z dina-mitom. Število naših ladij je praj nej bilo velko.
,,Rasi njemi brada . . .”
„Hej mustači, mustači, brke, bajusi da mi jako pomali rastete! Kak srečen bi bio že jaz, či bi meo lepe mustače! Zdaj pa morem čakati . .. čakati, pa kak je viditi, čakam — zaman." Tak je zdih&vao siromak Tašek, je sedo pred gledalom, pa si je primao za mustače, šteri so pa bili ešče tak mali, ka jih je skoro nanč prijeti nej mogeo.
Človek skoro ne bi mogeo vervati, pa je zato li istina, ka se po našoj krajini ešče i zdaj na,jdejo vesnice, v šterih soiüdje preveč preveč zaostani. Tej lüdje za novine pa za knige ne marajo, reči boža v cerkvi posltišati tüdi neščejo, verjejo pa v vsakojačkih šatringaj pa v compri. Zato pa pri njih ešče lečejo po mladih petkaj comprnice; vörki obiskavlejo nej samo dece pa stare lüdi, liki šče nemo živina tüdi; pikušje hodijo, ka njim gledajo dla-ni, ciganice njim pa meöejo karte pa z njih preroküjejo prišestje i tak dale.
V ednoj takšoj zaostanoj vesnici tam poleg Bojnečkoga zive tüdi te naš Tašek, šteri še je níkaknej mogeo včakati, ka bi njemi zrasli muslačje. Te siromak Tašek je bio ovaéi
vrli pa pošteni m!adenec, samo ka je bio preveč babjeveren. On je šče na to pazo, ka po zajtreh naj ne bi stano z levov nogov, zato ka či se njemi je to vt,egnolo pripetiti, se je celi den bojao nesreče. Pa tüdi či je zajtro ženske prle vido kak moškoga, je bio tisti den za njega nesrečen.
Te Tašek, gda je ednok v leta prišeo, si je začno premišlavati, ka bi se njemi dobro bilo oženiti. Vido je najmre, ka se njegovi vrstniki že ženijo, zato si je pa on tüdi šteo na šinjek privezati kakše nevolo. To je pa pri njem nej šlo tak zlejka. Ne verno, ali se njemi je senjalo, ali njemi je pa što z norije pravo, ka on prle ne dobi žene, pokeč nede meo le-pih mustačov. To je Tašek vervaó, kak či bi sveta istina bila. Zato si je pa tüdi prizadevao vse, ka njemi je samo na miseo prišlo, naj bi njemi kak najprle zrasli lepi mustači.
Najprle si je prineso nekšo maščalago. Hodo je po njo tá nekam v Bregače k ednoj vračelji. S tov maščalagov si je on več dva tjedna mazao mustače pa gledao v gledalo, či bi njemi kaj zrasli. Samo ka je bilo zaman, j Mustačje so njemi nikaj nej* šteli zrasti. Brš-l čas so njemi zato nej šte!i zrasti, ka je nej
tak včino, kak njemi je vračelja velela. Ta njemi je najmre tak pravila, gda je maščalago davala, ka je prle nesme poglednoti, gda domo pride, pa ešče te jo more prle za dveri vrčti pa trikrat na njo plünoti,-Tašek seje pa nej mogeo včakati, ka bi domo prišeo, liki si je že na poti namazao ž njov mustače.
Da so njemi po tom vrastvi nej šteli zrasti mustačje, zato je bio jako žalosten. To svojo nevolo je pa dugo zakrivao, pa je je ni-komi nej vüpao povedati. Bojao se je najmre, či bi se što znao pošengariti ž njega. Nazadnje je pa prišeo vkttp z ednim možakom, šteri možak je meo jako lepe mustače. Tomi mo-žaki je te položo svojo nevolo, pa ga je pitao, kaj naj bi on činio, ka bi njemi tüdi tak lepi mustačje zrasli. Te možak je pa bio velki pre-lec, pa je dobro napelo siromaka Tašeka. Pravo njemi je, ka naj si mustače odzvüna pod no-som namaže z medom, odznotra v vüstaj pa naj posiple z močnov paprikov. Paprika bi meIa to nalogo, ka bi odznotra vö rivala, méd pa ka bi odzvüna vlekeo. Tak bi prej po tom dvojem vrastvi hitro zrasli tak velki mustačje, l kak velke bi šteo meti.	Dále.
1914. oktober 18.
NOVINE
S
Antverpen v nemških nekaj. Zad-nja poročila pravijo, ka so nemci zavzeli Antverpen, zadnjo trdnjavo Belgije. Kral i kralica sta pobegnola na Ang-ležko, armada pa, ka je šče jé, se prepela na drüga bojišča.
Nemški zdravniki na bojišči. Na francoskom bojišči majo nemške armade 9000 zdravnikov.
Obstrelavanje Kotora. Francosko brodovje obstrelav!e v Dalmáciji kotor-ske utrdbe, pa dozdaj brez! uspeha« Francoskih ladij je: 3 oklepne ladje pa več križaric. Naši so z utrdbe večkrat zadeli s topovi francoske ladje, tak ka so mogle pobegnoti.
Sedem angležkih parnikov poto-p!enih. Mala nemška križarka ,Karls-ruhe“ je potopila v Atlantskom morji. sedem angležkih parnikov.
Nizozemski parnik zadeo na mino Mali nizozemski parnik Nievland je v Soboto na poti v Rotterdam zadeo na mino pa se je potobo. Moštvo so rešili.
Rumunski kraj mrtev. Karol, ru-munski kral je mro. Zanjim prevzeme vladarstvo njegov sin Ferdinand. Vü-panje je, ka bo tüdi te novi vladar živo z nami v prijatelstvi, kak je živo njegov oča.
Prvi boji na Kaukazi. Z Carigrada prihajajo poročila, ka se na Kaukazi že več dni bijejo menši boji med türs-kimi i ruskim četami. Türki so praj zavzeli 8 ruskih častnikov pa 80 prostih vojakov.
Naši izseljenci, ki so se vračali z Amerike v domovino, so zadržani na Francoskom. Tak piše domo eden Slovence, ki je tüdi tam. Pravi med drü-gim, ka se njim ne godi dobro. Za hrano dobijo samo krüh pa vodo. Fran-cozi so njim pobrali tüdi vse peneze z oblübov, ka je dobijo nazaj, gda bodo püščeni na prosto.
Socialdemokratni voditeli izgnani Z Pariza. General Galieni je zgono z Pariza vse voditele socialdemokrátnih drüštev. Med njimi se nahaja 5 pos-lancov. Izgnani so pa zato, ka so lüstvo hujskali proti vladi.
Süfražistke ščejo iti v boj. Večkrat smo se že v naših novinaj spo-menoli, ka je na Angelžkom nekša vrsta žensek, štere po vsoj sili želejo dobili v javnom živlenji vse tiste pravice, kak je majo možki. Te süfražistke — tak zovejo te ženske — so se zdaj ponüdile vladi, ka želejo iti v boj pa se za to v treh mesecaj zevsema pripravijo. Najprle se navčijo strelati, potom pa vsa drüga potrebna. Častnike, ki do je včili, plačajo z lastnoga. Op-rava süfražistek bo prosta. Stala bo s kapov pa z obövalom vred po 60 ko-
ron. — Jaj vam, nemci, gda bote si mogli s tem sovražnikom meče križati!
Opojne pijače prepovedane v ar-madi. Zadnje dneve — tak pišejo no-vine Reichspost — je bilo dano našim četam to povelje: Opojne pijače škodijo človečemi teli pa slabijo odporno moč proti betegom. Zavolo toga se naj vži-vanje opojnih pijač ostro prepove, pa se na nadomesti s kavov, s teom, pa z citronami.
Skoz glave streljeni. V Beči se nahaja vojak, šteri je bio na galičkom bojišči streljeni v glavo. Krugla njemi je Šla pod desnim sencom v glavo, letela skoz vüst pa Šla skoz levoga lica vő. Ranjenec zdaj ma bolečine, pa nej velke, ovači je pa močen pa bo skoro zeváema zdrav.
Rumunija prepovedala izvažanje zrnja. Rumunska država se boji, ka bi njoj vtegnola zmenkati hrána, zato je zdaj prepovedala, ka se ne sme iz-vačati Zrnje ž njene države.
Rimpapa za mir. Sveti oča XV. Benedikt i naš svetli kral sta zadnje dneve pisala eden ovomi pisma, či bi se dalo na kakši način skušati, ka bi se posredüvalo za mir. Tüdi z Amerike prihajajo glasi, ka se tam.v Zjedinje-nih državaj vršijo spravišča, na šterih se govorniki trüdijo, či bi se kak dajo dosegnoti, ka bi posredüvali med vojsküvajočimi se državami, ka bi se skleno mir.
Na francuskom, kak známo, držáva nešče poznati dühovnikov, záto ne gledoč na njihov stáliš, njé rávno tak beré za vojáke, kak ove drüge. Po takšem je zdaj v celoj francuskoj voj-ski eno 12 jezero dühovnikov, šteri mesto toga, ka bi ranjencom na düšev-no i telovno pomoč bili, kak je to pri nas,morejo strelati na neprijátela, dokeč poleg njih stotine káplejo ino idejo v vekivečnost brezi odvézanja od gre-hov. — Grozno je to si samo premis-liti, kakšo žétvo more tü zdaj meti šatan; Več jezero teh dühovnikov so nemci že tüdi zevzéli, pa so je od ovih francozoV vlovlenih odločili i v drügo pošteno mesto spravili, da so že ne mogli prenašati špotov svojih lastivnih nevernih rojákov.
Rim pa boj. V Rim! se rávno tak pozna, ka je bojno vremen, kak vse-širom po sveti. Vnogo je tam dühov-nikov z vseh držánj svetá, šteri so mogli zdaj domo idi k vojski. Francuski dühov nicje, kak známo, morejo tak slüžiti v boji, kak dragi lüdjé. Je v Rimi edna kongregacija, štere kotrige 'so pred ništernimi letami pregnáne z domovine. General té kongregacije je oficer, prokurator je prosti pešák, eden
assistent je pa sergeant v francuskom šeregi. Med njimi je tüdi eden nemški dühovnik od šteroga so med skuzami vzéli slovo z tem mišlenjom, ka v boji do eden proti ovomi stáli ino se vojs-küvali.
Primicija med bojom. V začétki boja je vnogo nemških jezuitov prišlo domo na nemško z Belgije ka bi not-ristopli v boj poleg svoje dužnosti. Bili so med njimi trijé mládi novo-méšniki, šteri so komaj eden dén prle dobili posvečenje. Tej, či bi v boji meli spadnoti, bi li radi konči ednok mešü-vali v svojem živlenji, záto so si spravili z pomočjov svojih prijátlov tri stole i potrebno opravo pa so v sled-njoj veri pred svojim odhodom pod milim nébom opravili svojo prvo pa zná biti tüdi svojo 'slednjo sv. mešo.
Razložitev právde.
Zadav.
Pitanje:	Odao sam kobilo v
pondelek, pa mi je küpec dao 10 ko-ron zadave. Dogovorila sva se, ka mi ovo plača v péték, pa kobilo tüdi te odžene. Čakao sam ga do nedele, pa ga je nej bilo nazaj. Prišeo je pa eden drügi küpec, ki mi je kobilo včaši pla-čao. Prvi küpec me je nato tožo pri občinskom županstvi, pa mi zdaj župan veli, naj plačani 20 koron, to je naj denem zadav na zadav. Ali je to pra-vično ?
Odgovor: Postopanje župana je nej pravilno, zato ka je tü pogodba navezana na pogoj, to je tü na termin. Küpec bi mogeo kobilo v pétek plačati pa jo odegnati. To je nej včino, zato je kobila nazaj vaša, pa ste jo meli pravice odati v nedelo drügomi. Prvi küpec v najbošem slučaji lejko zahtevle, naj se njemi povrne zadav, to je tü 10 koron, več pa nikaj nej! Zadav se more nazaj dati, či sta s pogodbov oba, küpec pa odavec, nezadovolna, ali pa či sta oba zakrivila, ka se je pogodba razvrgla. Či sta se pa nači dogovorila, napriliko či si je zgovoro odavec, ka slobodno odstopi, či küpec ne spuni določenih pogojov, potom je odavec niti zadava nej dužen povrnoti. Zadav na zadav je pa samo te dužen djati, či se je samo po njegovoj krivdi razvrgla pogodba. Vi se tü morete zezavati na pogodbo, štere je küpec nej spuno, pa tak nema pravice, ka bi njemi vi dali zadav na zadav. Ešče onih 10 koron, štere vam je zadao, njemi samo te lejko nazaj dale, či vam je dobra vola. Sto-žiti vas za nje ne bo mogeo, zato ka je v tom slučaji on sam zakrivo, či se je pogodba razrvrgla.
4
NOVINE
1B14. oktober 18.
Glási.
DühOVnih vaj ne bo letos v Celji za dečke.
Dári naših slovencov za ranjence. Z Čerensovec: Horvat Janoš 1 k., Dü-hovniki: 2 k 99 fíl. Vküp 3 k 99 fil. Dozdaj prišlo: 402 k 48 fil. Bog povrno vsem! Dári se i nadale bodo jemáli.
Mro je v Rimi Ferrata Dominik, kardinal, na novo imenüvani državni tajnik svetoga očé, rimpape.
Naši ranjenci. List (št. 19, 20.) prihájajoč iz béčke držávne tiskarne nam sledeče ranjence objávla iz našega kraja: Bogan Mihal z G. Šla več. Streljen v pravo bedro. Leži v Beči (2. Vereinspital.) Šiftar Ferenc z Bre-zovec. Streljen v hramo. Leži v Igló-i v bolnišnici. Trplan Imre z Márkovec. Streljen v levo bedro. Leži v Koma-romi v bolnišnici. Vrečič Štefan z Strü-kovec Streljen v levi lakét. Leži v Brünni v bolnišnici. Ggorköš Jožef, streljen v pravo bedro, leži v Szom-bathelyi. Ggorköš Števan z Nedelice streljen v levo bedro, leži v Krakovi. Horvat Anton od Grada, streljen v le-vo roko i nogo, leži v Brünni. Kodila Jožef z Srdišča, streljen v levo s roke, nahaja se v Igló-i. Kovač Kalman z Šalamenec (Solamet) streljen v levo bedro, leži v Beči Wieden bolnišniaa. Kuhar Jožef z Košarovec ranjen na obeh nogeh, leži v Žižkovoskoj bolniš nici. Kühar Števan z Püconec, streljen v levo nogo, leži v Igló-i. Lang Alojz od Sv. Jeléne, streljen v levo roko, nahája se v Igló-i. Lang Jožef z Nus-kove, streljen na pravom kráji v prsi, leži v Igló-i, Benko Janoš z Krašeč, streljen v levo lice, nahaja se v Igló-i. Casar Imre z Márkovec, streljen v pravo roko, nahája se v Linzi. Čisár Ludovik z Žanavle.
Ruski top pride v Szombathely, kde ga na trgi na ogléd izpostávijo.
Morija. Na Pertoči v krčmi sta dvá 19 letniva fulka napadnola Donoša Jožef kupinara i ga tak nabila, da je siromak mreti mogo.
Márijini listi prido v krátkom. Na obečani termin ne morejo, zato ka sta z tiskarne dva delavca v boji.
Kalendare Srca Jezušovoga ki šče meti, naj si je naroči pri Klekl Jožefi vpok. pleb. v Čerensovcih. Cserföld. Zalam. Cena ednoga z poštov vred je 60 filerov.
0dpravlena carina na Austro-Vogrskom. Austriska i vogrska Vlada sta odpravili carino (máuto) na tá zrnja: na pšenice, žito, oves, ječmen,
na kukarico, hajdíno i proso. To telko pomeni, ka se zdaj to Zrnje z drügih držav lejko prevaža k nam, nej ka bi trbelo od njega plačati carino.
Strašen potres v Malo) Ažiji. Okt. 5. je bio velki potres v Maloj Ažiji.
Poročila pravijo, ka je v Sparti od 5 jezere hiž zevsema porüšenih 3 jezero, ove so pa tüdi v takšem stani, ka se ne more v njih držati. V Šparti je zgübilo živlenje 1500 lüdi. Vseh žrtev je blüzi 4000. Oktobra 6. večer se je potres ponovo, samo ka je te nej napravo že nikše škode.
Morilci trononaslednika v Sarajevi pred 80diŠČom. Proti morilci Principi i njegovim pomagačom se je * začnola sodna razprava dneva 12. oktobra. Vseh obtožencov je 25. Med njimi je 21 srbov pa 4 horvatje. Deset jih je šče nej slaro 20 let. Obravnava de trpela blüzi tri tjedne. Obtožnica predlaga za vse tiste, ki so že 20 let stari, smrtno kazen, za tiste pa, ki so ešče nej dvaj-seti let stari, vozo od 10 do 20 let. j
Voditel francoskih katoličanov mrtev. Akademik grof Albert de Mun, voditel francoskih katoličanov, je mro v noči 6. oktobra v Bordoi. Zadela ga je srčna kap. Či je ta novica istinska, je zadela francoske katoličane velika zgübitev.
Nesreča. Knaus Mikloš logára je v Soboti deca sprevedna nikaj dražila. Logar je puško namero na deco, naj je zosága; po nesreči je težko rane v nogo 14 letuoga Zrinski Mihála.
Brátva sedokončala, štera je letos slaba bila.
Na pol ceno se lelkó vozi j o po železnici, ki svoje ranjence ščejo obis-kati. Poglavárstvo naj prosijo samo za svedočanstvo i to pri kasi na postáji pokažejo.
Bratonska ves je dozdaj poslala na bojišče 25 vojakov. Med njimi je prvi prišeo domo Števanec Matjaš, zi-darski majster. Bio je na srbskom bo-jišči, pa ga je krugla ranila na pravoj roki. Rana je nej nevarna. Vrlomi ju-naki, ki je velki prijatel naših novin, Želemo kem hitrejše ozdravlenje.
Proti koleri. Da se je v našoj državi že v večih mestaj pojavila ko-lera, zato oblastva pozivlejo Prebivalstvo, naj drži snago. Hiže se naj skrbno vetrijo, pa či se gde pripeto ka je što na sumlivih znakih zbetežao, potom se naj to včasi naznani pogla* varstvu
V Adriji zgrabili morskoga vuka. Taljanske novine poročajo, ka so ri-biči zgrabili v Jadranskom morji velkoga morskoga vuka. Dugi je bio 5 metrov, žmečave pa ma 2000 kil. V njegovom žalodci so najšli Človeče kosti. V Fiumi so pa streIili mesečno ribo, štera je bila 2V2 m. visoka, več 2 m. duga i mela je 3V2 mm. teže. V Pešto je pos!ana na razstávo, štere čiste dohodke dobi „ Rdeči križ*.
Hrvatica v vojni. Hrvački listi pi-šejo : Hrvački vojaki so si v zdašnjem boji priborili že vnogo slave s svojimi vitežkimi i junaškimi djanji. Nej so zaostale tüdi ženske. Nekša deklina z Petrine, ime njoj je Falica Alojzija, se vojsküje v Galiciji kak kaprun pa se junaško drži. Oblečena je kak ovi vo-jaki, samo hlače ma širše. Težave pa napore prenaša kak vsaki drügi vojak.
Mrtvi SO z naše krájine poleg 22. lista državne tiskarne : Hozjm Štefan z Gornje Bistrice. Zapüsto je četvero drobne decé v velikom siromaštvi. Kelenc Rudolf z Dolnje Bistrice. Zapüsto je 3 nedoraščene decé. Bot Jožef z Dobrovnika, Ggörköš Marko z Nedelice, Horvat Štefan (reg. 48. 13 komp) Küzma Mihál (58 reg. 12, komp), Ta-kač Franc z Bükovnice.
Ranjeni so pa poleg imenüvanoga lista : Antolin Štefan (48 reg. 14. komp), Berdén Štefan z Kobilja, Bukovec Franc z Kobilja, Ćizmazia Jožef z Türnišča Deli Martin od Sv. Martina (Medji-murje), Drávec Štefan z Dolnje Len-dave, Farkas Jožef (48 reg. 8.) letnim Jožef z Beltinec, Gašparič Jožef z Kobilja, Ggörköš Štefan z Nedelice, Erjávec Jožef z Štrigove (Lendovšek), Horvát Jožef z Dobrovnika, Kálrnán Ár-min z Beltinec, Kavaš Jožef (48 reg.), Krampač Matjaš z Trnja Lebar Janoš z Štrigove (Vashegy), Litrop Vinci z Renkovec, Mmčec Matjaš z Dobrovnika, Morič Balaž z Adrijanec Maršič Franc z Gibine (Ligetfalu) Nagg Jožef z Beltinec, Penke Ferenc z Dobrovnika, Prša Štefan z Velke Polane (dvá) Škergét Martin z Lipovec, Sabó Jánoš i Sobočan Marko z Dugevési, Saláj Jožef od Sv. Martina, Solár Štefan z Nedelice, Süčec Štefan z Beltinec, Trájbar Imre. (reg. 48 K. 12.) Vas Janoš z Beltinec, Žalik Štefan z Mále Polane.
Pošta.
Kutnjak Janoš, Ormoš. 9 k. sem dobri Bog plati. 50 fil. píati, ki na té slednje to mesece bo če novine dobivati. Kaj je pripora-čajte, vas prosim.
K. L. TI8 Žene tistih možov more dobili državno podporo. Gospodar se je pa dužen držati pogodbe, poleg štere so dotični k njemi v slüžbo stopili.
Ant. Št. Srečna bi bila vaša fara, če bi se v njej samo tá edna dekla nahájala, štera se zavolo dečkov gizdávi i meše ne poslüša. Ne glédajte je i molite za njo. Od küp gnoja se čeden človek v kraj obrné, naj se ne zovláči.
Koz. Ant. Sat. Peneze sem dobo. Vse je v rédi. Nikaj se ne boj. Prav pišeš, Marija je Patrona Vogrskoga, ona ne ostávi vojake svoje dežéle. Samo k njej naj se obráčajo vo-jáki. — Jaz se ne bom samo pri ednoj, nego pri vseh mešah spomeno z tóbe. Bog ti že povrné vse trüde, štere si meo pri razširitvi dobroga, njegovo čast iskajočega tiska. Marija naj te občuva. Z Bogom.
B. J. Szombathely. Küsečkoga dijaka naročnina je v rédi. V Monošter dobi Nácek. Molitve se zráčajo vsaki den za vás. Zdravo t
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.