PüvTNIimA PLACA .a v GO
PRI POŠTI 64290 TR2iČ	
čevljar	OBČINSKA KNJIŽNIC * 64290 TRŽIČ etnik: XXI Bračičeva 4 oktober 1991
glasilo tovarne obutve	i&fgt tržič
Prihranki zaposlenih v poslovnem procesu podjetja
Tudi v Čevljarju je bil že večkrat omenjen in obrazložen eden naših osrednjih problemov, to je PODKAPITALIZIRA-NOST podjetja. To, da imamo v Peku premalo lastnega (družbenega) kapitala za financiranje tekočega poslovanja enostavno pomeni, da si ga moramo veliko več sposoditi ali pa zmanjšati obseg poslovanja z vsemi negativnimi posledicami. Naša opredelitev je za maksimalno znižanje zalog in s tem zmanjšanje potrebne količine denarja za financiranje tekočega poslovanja ob nezmanjšanem obsegu tega. Taka opredelitev seveda pomeni visoke stroške za obresti ne pomeni pa zmanjšanja števila zaposlenih kot posledico zmanjšanja proizvodnje. Da bi sploh zagotovili dovolj denarja ob kar naj nižjih stroških (obrestih) že dalj časa poskušamo (do sedaj na žalost neuspešno) pripeljati dodatni trajni kapital v podjetje.
Odkrito povedano, ni veliko možnosti za povečanje trajnega kapitala. Smo v dejavnosti, ki je pod udarom trga in kot taka tudi nič posebej zanimiva gledano s pričakovano višino donosnosti kapitala. Že več kot polovico leta imamo vlogo na Skladu za razvoj Republike Slovenije v obliki prošnje za dokapitalizacijo, pričakovali smo tudi, da bo Zakon o lastninjenje posebej motiviral usmeritev prihrankov v podjetja, vse kaže da temu ne bo tako. Torej za pridobitev
trajnega kapitala res ni veliko možnosti, zato je še bolj zanimiva vsaka ugodna možnost pridobitve denarja za krajši ali malo daljši čas. Prihranki zaposlenih prav gotovo sodijo med take možnosti. Ti imajo še druge ugodne posledice tako za podjetje kot za tiste zaposlene, ki so pripravljeni za določen čas svoje prihranke pustiti v podjetju. Delavski svet je na zadnji seji potrdil predlog pogojev, po katerih je možno na podlagi prostovoljne odločitve posoditi podjetju prihranke, prve pogodbe so bile te dni sklenjene in pri izplačilu plač za mesec september bodo določeni zneski teh prihrankov v pomoč financiranju tekočega poslovanja. Omeniti še velja, da je določen znesek prihrankov v obliki obveznic (te so bile zakonsko določene) že sedaj v funkciji financiranja tekočega poslovanja.
Zavedam se, da sedanje gospodarske in politične razmere vsak dan zmanjšujejo možnost ustvarjanja prihrankov vendar teh prav gotovo nekaj je. Pri odločitvi o tem, kam bo posameznik vložil prihranke, je pomembno predvsem dvoje, koliko obresti lahko pričakuje in kakšen je riziko. Prihranki naloženi v Peko so obrestovani ugodnejše kot kjerkoli v banki, saj poleg zagotavljanja realne višine (valutna klavzula v DEM) dajejo še 6 % letnih obresti. Taka ponudba je verjetno zanimiva, obresti so torej fiksne in vnaprej določene in ni-
so odvisne od rezultata poslovanja. Ti pogoji so zanimivi tudi za podjetje, saj je strošek takih obresti še vseeno nižji kot pa je za sposojen denar na banki ali sivem trgu. Povedati je potrebno tudi to, da za prihranke naložene v Peko ne garantira država (tako kot za prihranke naložene v banko), torej riziko je nekoliko večji. Ob poznavanju položaja Peka lahko ugotovim, da je tudi ta minimalni. Pripadnost podjetju in zaupanje v podjetje, ki se kaže tudi v obliki vlaganja prihrankov v Peko ima še dodatni pozitivni učinek na učinkovitost poslovanja in s tem
zmanjševanje že omenjenega rizika.
V Peku nas je veliko zaposlenih, majhen znesek prihranka posameznika pomnožen s številom zaposlenih pomeni pomemben znesek tudi za podjetje. Prepričan sem, da bo postopno raslo število tistih, ki bodo v okviru svojih zmožnosti »razširili« sodelovanje s Pekom tudi na finančno področje. To moje prepričanje izhaja iz preprostega dejstva, ker je to ugodnejše za obe strani. Kadar so usklajeni interesi, takrat so tudi učinki.
FRANC GRAŠIČ,
dipl. ekon.
Delovni koledar
Delovni koledar za leto 1992 je pripravljen za razpravo. Upoštevani so tisti prazniki, ki jih poznamo, dopust se bistveno ne razlikuje od letošnjega. En dan je na začetku leta, en dan za Silvestrovo, 12 dni v začetku julija in tri dni v takoimenovanem prvomajskem mostu.
Drugačnih sprememb pa zaenkrat ni.
Nova prodajalna v Ribnici.
Budućnost samostojno podjetje
Tovarna obutve Budu-ćnost v Ludbregu je od 1. julija letos samostojno podjetje. O vzrokih samostojnosti smo že pisali, danes pa si oglejmo kratek kronološki pregled Budućnosti.
Začetek sega v čas, ko so delovni ljudje v Jugoslaviji prevzemali v svoje roke tovarne. Takrat so ludbreški »Šuštarji« delali v obrtni zadrugi. Ta je razpadla in prenehala z delom, delavci so odšli domov in nadaljevali kot privatniki. Problem s tem ni bil rešen, posebno za mlajše. Rešitev je bila v ponovni ustanovitvi obrtne zadruge. Idejo o združenju je oživelo sedem obrtnikov.
15.	septembra 1953 je bila obrtna zadruga ponovno ustanovljena. Začetek je bil težak. Imeli so tri šivalne stroje, nekaj kopit in potroš-nega materiala ter 300.000 tedanjih dinarjev, kot začetni obratni kapital. Delovni pogoji so bili slabi, delovni čas je trajal 12 ur. Začeli so svojo pot v boljši jutri in po enem letu so bili kljub težavam doseženi prvi uspehi. Poslovno leto so zaključili s pozitivno bilanco. Največji problem je bilo pomanjkanje dela. Večkrat se je zgodilo, da so bili delavci na neplačanem dopustu. Z novo usmeritvijo, plasirati svoje izdelke izven Ludbrega, so začeli leto 1955. Do tedaj so v zadrugi izdelovali le po naročilu in popravila. Prodajati so začeli preko »Obuče«, »Ši-meckog« in Gradskog magazina« iz Zagreba. Število zaposlenih se je povečalo na 16, vsi so bili kvalificirani. Asortiman izdelkov se je širil, našli so se prvi kupci. Število zaposlenih se je večalo. V letu 1958 so zadrugo
preimenovali v »Budučnost«. Ker je bilo premalo prostora so najeli tri privatne hiše. V desetletnem obdobju se je bruto produkt nenehno večal, povečevalo pa se je tudi število zaposlenih. Kasneje so se preselili v prostore »Staroga grada«, kjer je bilo več prostora, delavci pa so bili skupaj.
Prva pomembnejša investicija je bila vložena leta 1960. S kreditom oziroma sredstvi so modernizirali izdelavo zgornjih delov, kupili prve električne šivalne stroje in stroj za tanjšanje usnja. Produktivnost se je povečala, osebni dohodki so bili boljši, kar je vplivalo na razpoloženje v kolektivu.
Hitri razvoj je zahteval nove prostore za delo. Leta 1969 so začeli razmišljati o nadaljnih korakih razvoja, o povezavi z močnejšimi organizacijami, ker so ugotovili, da sami ne bodo zmogli vseh problemov ki jih je zahtevalo tržišče. Do takrat so izdelovali le končne izdelke po letu 1969 pa so proizvodnjo usmerili tudi na izdelavo polizdelkov, zgornje dele za PEKO, Planiko in Astro. Da bi lahko dosegli planirano količino zgornjih delov in zadovoljili zahtevam trga, so leta 1971 začeli z gradnjo novih proizvodnih prostorov. Po končanih investicijskih naložbah so vso pozornost usmerili produktivnosti dela in kvaliteti izdelkov. Ugotovili so, da je edini izhod prebiti se v širok trg s specializirano proizvodnjo. Potrdilo za tako usmeritev so dobili tudi iz Peka, kamor so že prej plasirali 50 % svoje proizvodnje. Že takrat so dobivali pomoč od strokovnih služb iz Peka. Ker se je sodelovanje
Direktor Budučnost ing. Franjo Repič:
Budučnost: v montažnem oddelku
pokazalo kot obojestransko zelo koristno, je bil septembra 1972 sklenjen petletni dogovor o medsebojnem sodelovanju. Po tem dogovoru je Budučnost dobila iz Peka razvoj no-tehnično pomoč, Peko pa je v celoti prevzel plasma polizdelkov in končnih izdelkov, Budučnost pa je oskrboval z vsem materialom.
Po uspešnem sodelovanju je prišlo do združitve. 26. novembra 1976 je bil na slovesnosti podpisan samoupravni sporazum o združitvi tovarne obutve PEKO in tvornice obuče BUDUČNOST. Od 1. januarja 1977 je bila Budučnost TOZD naše (takrat)
delovne organizacije PEKO.
Po štirinajstih letih je Budučnost spet samostojno podjetje. Kakšne pa so ostale vezi? Za vse stvari se dogovarjamo. Proizvodnja se nadaljuje v enakem obsegu.
Čeprav ima Budučnost registrirano Komercialo kot lastno dejavnost, gredo vse prodajne poti preko Peka. Cilj je, da postane povsem samostojna, vsi odnosi pa bodo temeljili na osnovi dogovorjenih pogodb.
Proizvodnja v Budučnosti je zaradi vojne delno motena (zatemnitev, zračni napadi) upamo, da se bo stanje umirilo in da ne bo večjih posledic.
Termosol
PEKO je pri podjetju TERMOSOL v Ormožu udeležen v osnovnem kapitalu. Predmet poslovanja je izdelava izdelkov iz termoplastov, drugih tehničnih artiklov, predelava plastičnih mas in trgovanje.
Direktor podjetja gospod ANTON JURKOVIČ je v razgovoru povedal, da sedanja težka gospodarska kriza tudi podjetja TERMOSOL ni obšla. Naročniki so neredni plačniki, tuji partnerji se bojijo sodelovanja ker so raz-
mere take, da so prevelika tveganja. Za njegov vložek je premajhna realizacija. V osnovnem kapitalu je udeležen s sredstvi v gotovini in objektom za proizvodnjo. Redno je tam zaposlenih 11 delavcev, kadar je naročil več si pomagajo z delavci po pogodbi. Poslujejo sicer uspešno predvsem zato, ker praktično ni režije. Velja pa tudi povedati, da tehnološki del ni nič posebnega, bolj bo treba slediti razvoju in se prilagajati novostim.
V Ribnici nova prodajalna
Poslovodkinja Milena Bajc.
Danica Pirnat je prišla iz poslovalnice Ljubljana I.
16. septembra je bila v Ribnici odprta naša nova prodajalna. Lokal je v ulici Pot na Ugar, ki leži pravokotno na glavno ulico, oziroma centru Ribnice. Na glavni ulici bo treba namestiti izvesek z oznako Peka, da bo opozorilo bolj učinkovito.
Prodajalna je last poslo-vodkinje Vilme BAJC. Z možem sta lokal kupila in ga opremila za prodajo čevljev. Oprema je izdelana tako, da je potrošniku prikazana obutev ne le v izložbi, ampak tudi v prodajnem prostoru.
V Ribnici je bila slaba ponudba čevljev. Tam je trgovina Borovo, ki pa v zadnjem času, zaradi vojnih razmer, ne more redno oskrbovati trga. Obutev prodaja tudi Mercator, vendar tam izbira ni velika. Prodajalna Peko je zato dobrodošla pridobitev,
ponudba pa prijetna popestritev. Največ izbire bo seveda za ženske, ponudba za moške in otroke bo pa tudi zadovoljila kupce.
Prodajalno v Ribnici bi lahko imenovali oddolžitev Ribnici. Nedaleč od prodajalne v Dolenji vasi je bil rojen ustanovitelj Peka, Peter Kozina.
Po izjavi poslovodkinje Milene je prodajalna že osvojila kupce, le-ti sedaj lahko kupujejo doma. Ne bo jim treba nakupovat drugam, kot se je dogajalo prej, saj v Ribnici res ni bilo »poštene« izbire.
Želimo, da bi poslovalnica s svojo bogato izbiro zadovoljila čim več, če ne vseh Ribničanov. Poslovodkinji Mileni Bajc in prodajalki Danici Pirnat pa uspešen start.
RIBNICA se je razvila ob gradu obdanem z vodo in bila najstarejša prafara na Dolenjskem, ki ji je pripadalo obsežno, tedaj še zelo malo obljudeno ozemlje od Laše do Kolpe. Že v 14. stoletju je imela sedemletno latinsko šolo. V zlatih bukvah ribniške šole je vpisan tudi Prešeren. Prebivalstvo je že zgodaj našlo vir zaslužka v bogastvu lesa. Oprijeli so se domače obrti v 15. stoletju, ko so pogosti turški napadi poslabšali življenjske pogoje. Leta 1492 je cesar dovolil Ribničanom in Kočevarjem svobodno trgovino z lastno živino, platnom in izdelki domače obrti. S tem se je suharobarstvo in krošnj arstvo zelo razmahnilo.
Ribničani so ponosni na svoje rojake »velike može«. V Ribnici je PARK KULTURNIKOV. Na spomenikih je vklesanih 65 imen, spomin pesnikov, pisateljev, likovnikov, znanstvenikov, politikov, organizatorjev in mesenov — domačinov in gostov, ki jih je rodila ali hranila, vedno pa navdihovala ribniška dolina.
Med njimi je tudi Peter Kozina. Pod njegovim imenom piše: gospodarstvenik, ustanovitelj tovarne PEKO v Tržiču, ljubitelj umetnosti, je bil rojen v Dolenji vasi.
Izobraževanje ob delu
Na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost Kranj jè končala šolanje in si pridobila naziv ekonomsko komercialni tehnik TATJANA PRETNAR iz oddelka 512.
Naziv strojni tehnik je pridobil DRAGO PLAVŠIČ iz oddelka 531, ker je zaključil šolanje pri centru za dopisno izobraževanje Univerzum Ljubljana, tehniška strojna in kovinarska šola.
Čestitamo!
Pri objavi IZOBRAŽEVANJE OB DELU v prejšnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat.
„ Naziv strojni tehnik si je pridobil ROMAN SEMENIČ, s trdnim slovenskim č na koncu priimka.
Borovo v vojni
Proizvodnja v Borovu je zaradi vojnih aktivnosti ustavljena, delo je onemogočeno. Mnogi delavci so se odselili oziroma ubežali. Delavcem ki se niso pregrešili proti predpisu Republike Hrvaške, delovno razmerje še traja, pripada pa jim tudi za-
jamčeni osebni dohodek. Izplačila jim posreduje Samostojni sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Hrvaške. To vlogo je prevzel sindikat zato, ker je veliko delavcev v izgnanstvu.
Termosol, mešano podjetje v Ormožu
31. oktober — Svetovni dan varčevanja
31. oktober je svetovni dan varčevanja. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik raz-sipništva in se lahkomiselno ne zadolžuje. Varčevanje uči človeka skromnosti. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi leta 1924 objavil razglas:
Varčevali bomo tudi delavci Peka. Svoja sredstva bomo lahko vlagali v podjetje, s tem pa pomagali podjetju pri financiranju proizvodnega procesa. Varčevanje bo za vlagatelja ugodnejše, kot da bi sredstva varčeval pri banki. Vlagatelj se bo s pogodbo obvezal, da bo 6 mesecev zaporedoma vložil podjetju dinarski znesek v vrednosti najmanj 50 DEM (konkretno višino 6 vložkov določi sam). Podjetje bo vlogo evidentiralo v DEM po tečaju Ljubljanske banke za efektivo, isti tečaj pa bo upoštevalo tudi za preračun DEM v dinarje, ko bo preteklo 6 mesecev. Podjetje bo plačevalo 6 % letne obresti, obračunavalo pa jih bo polletno.
Nika Jazbec, tajnica organov upravljanja in sindikata:
Strinjam se s predlogom varčevanja za dokapitalizacijo, ker imam še vedno zaupanje v Peko, čeprav že dolgo gledamo svetlo luč na koncu predora, ki naj bi se posvetila. Ni pa primeren
Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika.
Skromnosti se učimo vedno bolj. Plače so vse tanjše, cene v trgovinah pa astronomske.
Po šestih mesecih se bo vlagatelj lahko odločil za podaljšanje pogodbe, lahko bo dvignil prihranjena sredstva, lahko bo dvignil le obresti ali pa bo naslednjih 6 mesecev imel vložena prihranjena sredstva z obrestmi, brez da bi dodatno vlagal sredstva.
Vlagatelj bo lahko med šestmesečnim rokom odstopil od pogodbe tako, da ne bo več vplačeval mesečnega vložka, vendar pa glavnice z obrestmi ne bo mogel dvigniti pred potekom 6 mesecev od začetka varčevanja.
Kaj menijo o predlaganem varčevanju naši sodelavci?
Rudi Košir, priprava za vzorce v oddelku 501:
Za delavce na manj zahtevnih delih z nizkimi osebnimi dohodki bo to težko izvedljivo, posebno še v tem jesenskem času, ko zmanjka že za šolo, ozimnico, osnovne stvari.
Stvar je sicer dobra, vprašanje pa je, koliko so ljudje pripravljeni vložiti in koliko zmorejo.
čas zato, ker s plačami, kakršne imamo v podjetju, v tem trenutku, ne moremo prispevati mesečno po 50 DEM, čeprav samo za 6 mesecev. Od tako nizke plače odvajati toliko ni lahko, ko je istočasno vprašanje preživetja družine.
Mojca Sedminek, obraču-novalka v 512/6:
Pri nas smo se o tem pogovarjali in ugotovili, da je stvar dobra. Je oblika varčevanja, ki je dobra za obe strani, samo čas ni primeren. Danes so plače samo za stroške.
Marjanca Dobrin, vodenje saldakontov v FRS:
Večina nima te možnosti, da bi vsak mesec dal po 50 DEM, ker so življenjski stroški previsoki. Imam dve hčerki na fakulteti, pa res nič ne ostaja. Ne uspem privarčevati ničesar.
Janez Bertoncelj, vodja oddelka plastika:
Stvar je v redu. Vprašanje pa je koliko delavcem ostane, da bi lahko tako varčeva-
li.	Za začetek, da bi Peko nekaj dal za začetni vložek, pa bi bila tudi vzpodbuda za naprej. Je pa tako: kdor ima veliko, bo lahko dal, kdor pa še za sproti nima, ne bo mogel dati.
Rezka Košnjek, vzročnih golenic:
Ideja ni slaba, imaš nekje vsaj nekaj prihranjenega. V tem času pa je to za naše majhne plače nemogoče, ker je komaj za sproti. Sedanji čas ni primeren za varčevanje.
PAVEL ROBLEK, direktor TEP OBUTEV
Sam osebno mislim, da je to najbolj primeren način varčevanja. Ni ustanove, kjer bi bilo bolj ugodno. Zaradi vezave z marko se ne izgublja nič ali pa izredno ma-
lo.
Upamo, da bo PEKO delal še tako kvalitetno kot doslej, s tem je dana garancija takemu načinu varčevanja.
Čas res ni primeren, ker je standard tako padel, da za »luksuz« ne ostaja nič več.
Naši
petdesetletniki
MILICA RAKIĆ, poslovodkinja poslovalnice RIJEKA I
MARTIN BIBER, vodja blagovnice Ptuj MARIJA GRGURAŠ iz sekalnice 510 NIKOLAJ HLADNIK, direktor prodajnega sektorja
DRAGO PRAPROTNIK iz sektorja kontrole kakovosti.
Prisrčne čestitke!
Varčevanje v Peku
Prijeten planinski pohod
Se vam je že kdaj pripetilo, da ste v sobotnem jutru snovali velikopotezne načrte, kako bi bil ta dan vendarle nekako drugačen od ostalih, pa ste končno, kot ponavadi odnehali, in se oprijeli svojih običajnih sobotnih opravkov...
Pa bi vendarle veljalo poskusiti kaj novega!
Kaj, ko bi eno od teh sobot preživeli v hribih?
Za to imate veliko priložnosti, še posebej zato, ker planinska sekcija Peko organizira vsako leto kar nekaj izletov.
Na zadnjem od teh smo se povzpeli na Monte Cavallo, 2239 m visok vrh na avstrij-sko-italijanski meji.
Vrh sam po sebi ni nič posebnega , veliko podobnih bi lahko našli tudi pri nas, toda tisto kar ostane v spominu je dolina pod njim. Ničkoliko studenčkov zaželi dobrodošlico planincu že na začetku poti, tišina gozda pa vabi, vabi v svoje naročje . ..
Borovnice, gobe, rododen-
dron, brusnice, vse to te nekako zamoti in komaj se dobro zaveš, že ostane gozd nekje za teboj, odpre pa se čisto nov svet, še lepši, še bolj privlačen, pa vendarle samo del na poti proti cilju.
In nato vrh.
Vsak po svoje ga doživlja, vsak po svoje ovrednoti. Ocena je plod pričakovanj, utrujenost znak (nepripravljenosti, malica pa tako ali tako sama po sebi umevna.
Polovica poti je mimo, ostaja spust v dolino. Sprva nekoliko bolj zahteven sestop po grebenu, nato melišče, gozd .. .
Vse nekako hitro ostaja za nami in se trenutek zatem nehote prikrade med spomine. Vsakemu na svoj način.
Monte Cavallo res ni vrh, kjer bi merili svoje moči, svojo pripravljenost, tako nekako nezahteven je, daje pa ... Ne morem reči kaj, toda ima nekaj kar vleče ...
Res, splačalo se je spremeniti sobotni načrt...
M. H.
je Kaj lepšega, kul pugieu na vniove gina;
Sreča v nesreči
Spodnji zapis nam je poslala sodelavka, ki je bila na pregledu dojk, kjer so ji odkrili bolezenska znamenja in jo še pravočasno napotili na zdravljenje.
»Svobodnemu sindikatu PEKO se prav lepo zahvaljujem, kjer je v mesecu aprilu organiziral pregled dojk. Marsikateri ženski je pomenil veliko, marsikateri je odgnal od-večni strah. Za prav vse pa ni bil tako dober kot človek želi. Zmerom je vmes tudi kdo, ki mu sreča pač ni naklonjena. Ta nesrečnica sem bila tudi jaz, vendar me je ta pregled še pravočasno rešil. Po zdravnikovih nasvetih (ki je pregled opravljal) sem šla takoj v Ljubljano. Tudi tam sem prišla v dobre roke. Lepo in prijazno so se pogovorili z menoj in kar je najbolj važno, takoj nadaljevali še z ostalimi pregledi. Nato pa je v kratkem času na hitro prišla na vrsto operacija. Ko je bilo naj hujše za menoj, sem bila zelo srečna, da sem sploh šla na pregled. Zato se sindikatu še enkrat prav lepo zahvaljujem za tako organizacijo in želim, da bi bilo še kaj podobnih. Želim vam še veliko delovnih uspehov.
Srečno in hvala.«
ZA PRIJETNO SLOVO
Sindikat v obratu Trbo- Hvale vredna »navada« vije delavcem ob upokojitvi za lep in prijeten spomin na izroči ročno uro in lep šo- delo in prijetno slovo, pek.
Zahvale
Ob smrti drage mame
MARIJE KNIFIC
se iskreno zahvaljujem vsem obračunovalkam Peka, sodelavcem režije 512, kakor tudi DO OOS za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
hčerka Mija z družino in ostalo sorodstvo
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi drage mame in sestre
STANKE FIKSL
se sodelavcem orodjarne, vzdrževanja, RPS-a, in raziskovalne enote zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
sinova Andrej in Robert, brata Marjan in Viktor
Sodelavkam in sodelavcem oddelka 520 se iskreno zahvaljujem za spominska in praktična darila ter lepe želje ob odhodu iz vaše sredine. Vsem želim še veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja.
Ana Vodnik
Ob odhodu iz vaše sredine se najlepše zahvaljujem za prelep šopek, poklonjeno darilo, pozornost, ki me bo spominjala na vas, ki smo skupaj premagovali prenekatere lepe in težke trenutke. Vsak si želi dočakati ta dan, v upanju, da bi bile težave čim manjše, da bi uspešno premagovali breme, ki ga nalaga čas.
Z vami se veselim uspeha in vas lepo pozdravljam, zdaj že bivša sodelavka
Marija Kerec
Prišel je čas, ko sem se poslovila in postala upokojenka. Ob odhodu se zahvaljujem sodelavkam v šivalnici 550, sindikatu za pozornost, darilo, lepe želje ter prisrčno slovo.
Mari Menkovič
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam iz šivalnice Trbovlje pa tudi IO ZSSS zahvaljujem za vsa prelepa darila.
Ljudmila Vereš
Vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 550, kakor tudi sindikatu, se iskreno zahvaljujem za prekrasno darilo in lepe besede ob odhodu v pokoj. Obenem bi se rada zahvalila za vse čestitke, ki sem jih dobivala vsako leto ob rojstnem dnevu.
Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Ljudmila Štrovs
Šolanje ob delu
V septembrski številki našega glasila smo pregledali stanje in smernice na področju kadrovskega štipendiranja v podjetju. Menjava šolskega leta pa je tudi čas za pregled stanja na področju šolanja ob delu. V šolskem letu 1990/91 se je ob delu — za pridobitev stopnje — izobraževalo 78 sodelavcev, od tega 1 na poklicni, 50 na srednjih, 24 na višjih in 3 na visokih šolah.
23 zaposlenih je šolanje ob delu na poklicni in na srednjih šolah uspešno zaključilo, 26 jih je opravilo potrebne obveznosti za redno nadaljevanje šolanja, enemu je pogodba podaljšana za eno leto, ostalim pa pogodbe za šolanje ob delu mirujejo (15) ali so prekinjene (14).
Za šolsko leto 1990/91 je podjetje razpisalo 11 mest za šolanje ob delu, s tem da bi bilo število mest lahko tudi večje, če bi se za izobraževanje v smereh, ki dajejo znanje — zlasti deficitarno, potrebno za opravljanje del v Peku, odločilo več zaposlenih.
Sklenjenih je bilo 8 pogodb za šolanje ob delu, od tega 6 za višješolski študij,
po 1 pa za srednje in visokošolski študij.
Razveseljivo je, da se vsako leto več zaposlenih in »zaledja« s končano srednjo šolo, odloči za nadaljevanje študija na višjih šolah, torej je situacija podobna kot pri kadrovskih štipendistih, kjer nam naši štipendisti — srednješolci, predstavljajo potencial za višje in visoke šole.
Izobrazbeni premik iz V. na VI. stopnjo torej postaja v Peku aktualen. Realizacija takega gibanja je po mnogih teoretičnih predpostavkah pogoj za vstop v razvitejšo družbo v najširšem pomenu besede. Naša prizadevanja moramo zato še naprej usmerjati v zagotavljanje možnosti in pogojev za izobraževanje ob delu, s čimer bomo nižali razkorak med zahtevanimi in dejanskimi znanji zaposlenih. Tako bomo prispevali k višji kvaliteti dela, pri čemer ima pomembno vlogo prav stopnja strokovnega znanja, o strokovnem izpopolnjevanju v podjetju pa bomo pripravili informacijo v eni prihodnjih številk.
Izobraževalni center
Oktober — mesec varstva
pred požari
V	oktobru, mesecu varstva pred požari, delavci strokovnih služb podrobneje analiziramo stanje na področju požarne varnosti. Iz analize lahko ugotovimo, da stanje na tem področju še vedno ni zadovoljivo, kljub temu, da se določene stvari izboljšujejo.
V	letošnjem letu smo evidentirali osem požarov. Vsi požari so bili odkriti dovolj zgodaj tako, da ni bilo velike materialne škode. Bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je bil vzrok vseh teh požarov malomarnost (odvrženi cigaretni ogorki, neredno čiščenje prahu, opravljanje požarno nevarnih del brez prisotnosti gasilske straže, prižgane elektrtične pečice ipd.), torej človeški faktor. Kot rečeno, so bili požari odkriti dovolj zgodaj, sicer bi se lahko vsaj trije (dva v gu-
mami in eden v banki) hitro razširili in povzročili veliko materialno škodo. Ti podatki nam kažejo, da je požarnovarnostna kultura ljudi še vedno na precej nizki ravni. Zato se v strokovnih službah trudimo in prizadevamo, da bi to raven dvignili, predvsem na požarno preventivnem področju. V ta namen so organizirani periodični preizkusi znanja s krajšimi predavanji o uporabi ročnih gasilnih aparatov in praktični prikazi gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Poleg tega opozarjamo delavce na določene nevarnosti z dopisi, s članki v tovarniškem časopisu in Čevljarjevih obvestilih, pa tudi ustno v razgovorih s posamezniki. Vsa ta naša prizadevanja pa ne bodo obrodila sadov, dokler vsak delavec sam v sebi ne bo prepričan, da z upoštevanjem in
izvajanjem požarnovarnostnih ukrepov lahko veliko doprinese k zmanjšanju števila požarov.
Pred vrati je obdobje pred začetkom kurilne sezone, ko se predvsem po pisarnah poslužujemo ogrevanja z električnimi pečicami (kalorifer-ji). Vratarji in gasilci večkrat na popoldanskih obhodih najdejo prižgane električne aparate, ki so zaradi pregrevanja tudi pogost vzrok za nastanek požara. Zato prosimo vse, ki uporabljajo razne električne aparate (kalori-ferje, kuhalnike ipd.), da se preden zapustijo delovno mesto, prepričajo, če so le ti izključeni.
V mesecu oktobru tudi člani industrijskega gasilskega
društva PEKO, ki sicer zgledno delujejo preko celega leta in se usposabljajo za morebitne intervencije, načrtujejo dve večji mokri gasilski vaji. Ena bo v DE Po-liuretan, na kateri bosta sodelovala še IGD TOKOS in GD Tržič, druga pa bo v PEKU, na njej pa bo poleg domačega IGD sodelovalo še IGD ZLIT. Poleg mokrih gasilskih vaj člani društva načrtujejo še izvedbo tečaja za naziv »IZPRAŠANI GASILEC«. Še enkrat apeliramo na vse — vprašajmo se ali smo storili dovolj, da ne bi mogoče že jutri namesto na delovno mesto prišli na pogorišče.
V.	Ž.
Druga skupina medicinsko programiranega aktivnega oddiha v jesenskem roku.
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje z dne 1. marca 1991, št. 23—91 je glasilo oproščeno plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.