= Zbirka = ljudskih iger o :: 11. snopič :: O 7aln7ni5tvo si pri- pravice Založila Katoliška Bukvama : Tiskala Katoliška Tiskarna : ubljana 1909 J ' O^vooo M 2 'b Kazalo. Za ženske vloge: Stran Večna mladost in večna lepota. 1 Za moške vloge: Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec.55 Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda.'17 Ueona mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Rihar. Osebe: Sempronija, poganska gospa.- Julija, njena hči. Fulvija, poganska gospa. Kornelija, krščanska devica. Šembilja iz Kavasa. Babo, njena služkinja. Antonija, krščanska sužnja pri Semproniji. Marina, Afra, Astra, Levina, Kardo, Nigra, poganska sužnja pri Fulviji. Angelj. Prikazen Marije device z detetom Jezusom. poganske sužnje pri Semproniji. Zb. lj. iger, XI. 1 Prvo dejanje. Prvi prizor. (Vrtna iopa. Spredaj miza, par stolov. Sempronija sedi, flnto- nija stoji.) Sempronija. Antonija, že zopet si pri¬ povedovala Juliji o svoji čudni krščanski veri. Danes je zato tako potrta in ža¬ lostna, mnogo bolj kot poprej... Govori! Antonija. Gospa! Julija me je vpra¬ šala, ako vem za kakšno sredstvo, ki bi moglo device ohraniti vedno lepe in večno mlade, kakršne so boginje na Olimpu. Sempronija. In kaj si ji na to odgo¬ vorila? Antonija. Rekla sem ji: Jaz vem za tako sredstvo. Vsak kristjan ga pozna, in tudi ima. Sempronija (vstane). Ostudna sužnja! Kolikokrat sem ti že prepovedovala, da ne čenčaj pred Julijo o svojih krščanskih pravljicah. Moje potrpljenje s teboj je pri kraju. Naznanila bom mestnemu prefektu, da si kristjalna. Le čakaj! Te bodo že vrgli v gledališču pred leve; potem 'boš Pa imela tudi večno mladost in lepoto. (Pozvoni.) j* 4 Kardo (vstopi). Gospa, ukažete? Sempronija. Kardo, zapri Antonijo v temnico. Vzemi iz nje stol in slamnico. Deset dni in deset noči naj ostane v ječi. Vsako jutro jo zabodi z bodalcem trikrat v desno roko, vsak večer trikrat v levo. j Za hrano ji pa dajaj na dan samo košček kruha in vrč vode. Si razumela? (Anto¬ niji.) Proč izpred mojih oči! Spridila si mi mojo Julijo! Proč! (Kardo, Antonija, odideta.) Sempronija. Jaz sem prerahločutna. Res je storila Antonija dobroto moji Ju¬ liji, ko jo je rešila iz goreče palače; pa zato še nima pravice, da bi ji mešala glavo . . . Proč mora! . . . Najboljša in najkrajša pot je, da jo izdam prefektu kot kristjano. (Sede in se zamisli.) Fulvija (nastopi). Solnce sreče naj sije moji dragi Semproniji! Sempronija (vstane s pozdravom). Dobrodošla, moja ljuba Fulvija! Fulvija. No! Kaj pa se je pripetilo? Sempronija, ti si tako razburjena! Sempronija. Samo jeza in bridkosti, nič drugega! Ta zlobna Antonija me bo spravila še v grob. Fulvija. No, ti se šališ. Saj je vendar Antonija tvoja ljubljenka, četudi je le uboga sužnja. Ti jo nosiš kar na rokah, kakor bi bila tvoja lastna hči. 5 Sempronija. Zares, bila sem nespa¬ metna! Od one noči, ko je z nevarnostjo lastnega življenja otela mojo hčer iz pla¬ mena, mi je prirastla k srcu. Sedaj so se mi pa šele oči odprle. Antonija je postala zame strupena kača. Toda, ljuba Fulvija, sediva! Odkriti ti hočem vso bolest svo¬ jega srca. (Pozvoni, obe sedeta.) Afra (vstopi). Gospa, kaj želite? Sempronija. Prinesi svežega sadja. Afra. Kakor ukažete! (Odide.) Sempronija. Glej, ljuba Fulvija, sedaj sem se prepričala: Antonija je krist¬ jana . . . Fulvija. Kaj?! Kristjana? In ti je še nisi ovadila mestnemu prefektu? Sempronija. Obsedaj tega še nisem mogla storiti, ker mi je srce branilo. Tve¬ gala je svoje življenje, da je rešila življe¬ nje moji Juliji. Fulvija. Saj je 'bila tvoja sužnja dolžna to storiti. Sicer je pa rešila res dra¬ goceno življenje. Poslušaj me! Včeraj je bil moj sin Lent imenovan kvestorjem;. Res^častna in visoka služba! In glej! On se želi poročiti s tvojo Julijo! Sempronija. V take reči se pa ne vti¬ kam rada; naj izbere Julija ženina, kate¬ rega hoče . . . Ali sedaj -je vsa zbegana. Fulvija. Kaj pa jo tako bega? Sempronija. Ta nesrečna Antonija ji Je zopet pravila nekaj o svoji krščanski 6 veri in trdila, da imajo kristjani neko sredstvo, ki dela device vedno lepe in večno mlade. Od takrat Julija ne misli na nič drugega, kakor na to, da bi ostala vedno mlada in lepa. Fulvija (smehljaje). Moja draga Sem- j pronija, no, če hujšega ni, se pa že da lahko pomagati. Jaz poznam pripomoček, katerega misli Antonija. Kristjani govo¬ ričijo o nekem vstajenju ob koncu sveta, ter sanjajo, da bodo vstali še lepši in kras- nejši kot Apolo in Diana in da bodo vedno tako lepi ostali. Sempronija. Lepa je zares t ! a misel. Ko bi bila le tudi resnična! Fulvija. Seveda, ko bi bila resnična! Ravno to je vprašanje. Kristjanom se ne¬ kaj sanja, 'kar ni in ne more biti. Sicer pa prepusti vso skrb radi Julije le meni. Bom že poskrbela, da jo bode kmalu pamet zo¬ pet srečala. Predstavila ji bom svojega sina Lenta, ki je postal tako imeniten ce r sarski uradnik. Koliko časti jo čaka, če postane njegova soproga! Potem bo pa že sama od sebe iz njene glavice izginila nespametna misel na večno mladost in le¬ poto. Afra (prinese grozdja ter ga položi na mizo, potem stopi v ozadje),. Sempronija (ponudi). Prosim, ljuba Fulvija, je pravo falernsko grozdje! 7 Fulvija (okusi). O, kako sladko je! Popolnoma je zrelo! Odkod pa ga dobi¬ vaš? Sempronija. Jaz pošljem vsak teden dva sužnja v Falern, da kar pri viničarjih nakupita najboljšega grozdja; na trgu tako prodajajo le slabo sadje; seveda pre¬ meteni prodajalci znajo lagati, kar se da, ter spravijo vse ostanke v denar. Fulvija. Dobra misel! Vprihodnje bom tudi jaz kupovala grozdje v vinogradih! Sempronija. Afra! (Stopi bližje.) Ali je Julija v sobi? Afra. Mislim, da je! Ravnokar se je vsa zamišljena sprehajala na vrtu sredi svojih cvetlic.. Zdela se mi je silno otožna. Naposled je utrgala dva nageljna ter se podala v hišo. Sempronija. Pojdi na delo! (Afra odide.) Fulvija. Ljuba Sempronija, vrniva se k prejšnjemu pogovoru. Kaj ne, rekla si, da je Antonija kristjana? Sempronija. Povedala mi je to kar naravnost sama; pristavila je pa tudi, da za svojo vero rada žrtvuje celo svoje živ¬ ljenje. Fulvija. Čudna vera to, ker se krist¬ jani ne boje prav nič smrti. Meni se pa to zdi zelo nespametno. Veš kaj! Mestni prefekt ve, da imaš ti Antonijo rada; če mu jo naznaniš in ovadiš, se mu boš zelo 8 prikupila in kdo ve, znabiti postaneš 'kljub svojim štiridesetim letom še njegova so¬ proga. Scmpronija. Pustiva to; meni le Ju¬ lija ne gre iz glave. Ona mora postati zo¬ pet vesela, potem bom šele mogla nase misliti. Fulvija. Dobro, pojdiva obe k njej. Toda le prepričana bodi, da ji 'bom jaz go¬ tovo odprla oči. Moj Lent bo postal njeno solnce, ki ji bo pregnal vse temne misli in skrbi, da se bo zopet veselila mladega svojega življenja. (Zastor pade.) Drugi prizor, (Julijina soba. Odspredaj mizica, na njej vaza s svežimi na¬ geljni in nekaj slik njene matere. Na drugi kulisi veliko ogledalo.) Julija (pri mizi sedeč, proti občinstvu obrnjena, ogleduje sliko, ki jo drži v roki). To »je moja mama, ko je bila dvanajst let stara. Oj, kako lepa! Prav 'kakor kri in mleko!-Oči so tako 'sanjave in vendar tako svetle.-Lasje so razpu¬ ščeni čez pleča in toga, z baržunom ob¬ robljena, z vdelanimi vijolicami, kako krasna! O mama, ko bi mogla vedno taka ostati!-— (Vzame drugo sliko.) To je pa mama, ko je bila sedemnajst let stara. Oh, skoraj še lepša je! Lica so kakor pla¬ ninska roža. Ta rdečica! Oči so talko pri- 9 jazne. - Kodri so z biseri posejani. Ta svilnat trak krog vratu! Obleka je z bi¬ seri okrašena! Kako dražestna, mlada in lepa! O, da bi vedno taka ostala! (Vzame drugo sliko.) To je pa mama, ko je bila štirideset let stara. (Odkimava z glavo.) A tu pa ni prav nič več tako lepa in mlada. Na čelu vidim tri gube, — lica so kakor odcvetela roža, — lasje so kakor predivo; oči so napol zaprte. — V ušesih vise dolgi zlati uhani, skoraj do ramen, na roki ima široke zlate zapestnice; njena toga je temne barve-Ah- nič več ni tako lepa in mlada. Uboga ma¬ ma! Ti ne poznaš tistega pripomočka, kihi te ohranil vedno lepo in mlado! (Se ogle¬ duje v ogledalu.) Skoraj taka, kakor ma¬ ma, ko je štela sedemnajst spomladi! O, ko bi mogla najti čudoviti pripomoček, ki bi me na veke tako mladostno ohranil. (Sede in se zamisli.) Ciotovo se mi bo ravnotako zgodilo, kakor moji materi. Šestnajst spomladi je že zbežalo mimo mene — tako naglo! Še šestnajst in šest¬ najst, pa bom starejša kakor mama. Ubo¬ ga Julija! O, ko bi vendar mogla biti bo¬ ginja, kakor Atena ali Diana — ki osta¬ neta vedno mladi in lepi; — in jaz — jaz sem samo nagelj, ki danes cvete in lepo diši, — jutri pa ga odtrgajo ter vržejo v phah. (Nasloni glavo na obe roki in nepre¬ mično zre v slike.) (Sempronija, Fulvija vstopita, posto- jita nekoliko časa v ozadju, nemo opazu¬ joč Julijo.) Fulvija (tiho). Gospica lahno spi. (Se počasi bližate,.) Sempronija. Julija! (Julija vstane hi¬ tro.) Glej, obiskat me je prišla moja ljuba prijateljica Fulvija! Ona želi tudi tebi solnčno jutro! Julija (pozdravi). Dobro došla, spo¬ štovana gospa Fulvija! Fulvija. Moja srčna Julija, — zenica mojega očesa. — kaj ti vendar je? Oči imaš objokane? Julija. Čitala sem ravnokar življenje¬ pis moje ljube matere. Fulvija. Kako to, ljuba Julija? V solnčnem življenju svoje matere gotovo ne najdeš nič takega, kar bi ti moglo iz¬ vabiti solze. Glej, kako zdrava in cvetoča je še, — in vsi jo visoko spoštujejo. Julija. Gotovo, moja mama je čvrsta in spoštovana! Toda poglejte sami zgo¬ dovino njenega življenja. (Na sliki kazoč.) Taka je bila mama, ko je štela dvanajst jeseni; taka je bila v sedemnajstem letu, in taka je sedaj, 'ko je stara štirideset let. Fulvija. Oj, prav božanski obraz! Ravno taka je tvoja mama, blaga Sempro¬ nija! Vsi jo občudujejo! Pri svoji mami pač ne najdeš nič, kar bi te moglo užaliti. tl Julija. Kako! Bila je nekdaj tako mlada in-— Sempronija. Julija, ne bodi no čudna in zbij si take 1 muhe iz glave! Glej! Mlada si še in cvetoča, kakor roža. Veseli se življenja, dokler ti cvete vesela spomlad. Ne brigaj se za starost. Ta pride že tako sama ter je ne moreš odvrniti. Julija. Antonija pa mi je povedala, da imajo kristjani pripomoček proti njej. Fulvija. Beži, beži! Antonija te je grdo nalagala! Ona ti zavida srečo in le¬ poto ter te hoče v nesrečo pahniti. Julija. 'Ne, tega ne miorem verjeti! Antonija je blaga in dobra devica. Fulvija. No — potem si pa Antonija slika prihodnjo srečo in neminljivo lepoto morda zato, da si s tem sladi svoje gren¬ ko življenje, ker je le zaničevana sužnja. Julija, ali si že zvedela novico, ki je boš gotovo vesela? Julija. Nisem je še zvedela. Fulvija. Čuj, drago dete! Moj Lent je bil včeraj imenovan kvestorjem; on ti po¬ šilja solnčne pozdrave in svoje celo, ne¬ razdeljeno srce. Julija. Tvoj Lent se bo tudi postaral in starega srca ne morem ljubiti,. Fulvija. Veš, Julija, jaz tudi poznam skrivnost, ki te bi lahko ohranila vedno lepo in mlado. Julija. Prosim, povejte mi jo! 12 Fulvija. Šembilja iz Kavasa ti jo bo razodela. Pojdi k njej, ponudi ji pest zlata, pa jo boš zvedela. Julija. Ženi bi lja ne pozna tega pripo¬ močka; sicer bi se sama ne bila posta¬ rala. Fulvija. Kako trmoglava Julka si ti! Šembilja iz Kavasa je bila vedno stara. Ta ni hotela biti nikdar mlada; ona je imela sredstvo, da je vedno stara ostala, potemtakem ima tudi pripomoček, ki te bo ohranil v vedni mladosti in lepoti. Seinpronija. Julija, nasvet moje pri¬ jateljice Fulvije mi je všeč. Šembilja ti bo gotovo pomagala, da bodo odšle te temne misli iz tvoje glavice. Pa boš zopet ve¬ sela, kakor poprej! Jutri boš šla k njej. Julija. Groza me je pred njo! Zdi se mi tako skrivnostna! Sempronija. Tvoj strah je prazen! Šembilja je do vseh dobra in prijazna in pomaga vsakemu, če le more! Sicer pa ne boš šla sama. Kardo bo šla s teboj! Ta ima močne roke in urne noge! Te bo dobro varovala. Julija. S Kardo ne grem prav nič rada. Je talko hudobna in grdo dela z An¬ tonijo! Mama, dovolite, da gre Antonija z menoj ? Sempronija. Nikdar in nikoli! Ona je zate strupena kača! Ti se je moraš ogi¬ bati. I 13 Julija. Pa imam Antonijo najrajša! Ce se razjezim in jo z bodalcem zabodem, ne črhne besedice, čeravno ji silijo solze v oči. Če pa kaj rečem ali storim, kar se ji ne zdi prav, mi odkrito reče: Julija, tega pa ne smete storiti, to je krivično. Prosim, mama, pustite, da gre Antonija z menoj. Sempronija. Zastonj prosiš! Antonija bo deset dni zaprta v temni ječi! Naj se pokori! Julija (objame mater). O srčna ljub¬ ljena mama, Antonija mi je rešila življe¬ nje! Planila je v gorečo sobo in me je na rokah ponesla iz ognja. Sempronija. Pomiri se, Julija! Ti veš, da sem tudi jaz Antonijo rada imela. A sedaj je ne maram več, ker ti je vcepila tiste temne misli, ki ti tako grene mlado življenje! Sicer ti pa moram tudi še to povedati, da je ona kristjana in da jo bodo prejalislej vrgli v gledališču pred leve- Julija. Antonija se levov ne boji! Smrt jo popelje v čudežno deželo, kjer cvete večna pomlad, kjer se bo veselila v mladosti in lepoti na veke. Fulvija. Neumnost! Ko bodo levi nje¬ no truplo raztrgali, bo prepeljal Karon njeno senco preko Stiksa k reki Lete; tam bo pila iz reke pozabljivosti in mahoma 14 bodo zginile njene sanje o večni mladosti in krasoti. (Sempronija pozvoni,. Afra vstopi.) Sempronija. Pokliči Kardo; naj pride takoj! (Afra gre.) Fulvija. Julija, najboljše bo, če greš k šembilji v obleki sužnje. Julija. Zakaj pa v obleki sužnje? Fulvija. Šembilja ne sme vedeti, kdo si! Tako se bodeš najlažje prepričala, če kaj ve ali ne. Julija. Prav gotovo one skrivnosti ne pozna, sicer bi jo bila sama rabila. Kardo (vstopi). Gospa, poklicali ste me. Sempronija. Kardo, jutri boš šla z Julijo h kavaški šembilji. Seboj pa bosta vzeli dva velika psa, ki vaju bosta ču¬ vala. Pa ne pravi nikomur o vajini poti. Kardo. Poslušna bodem. Fulvija. Julija 'bo šla tja v obleki suž¬ nje. Ne povej šembilji, kdo in kaj da je -- sicer- Kardo. Bom pokorna. Kardo zna držati jezik za zobmi, če tudi nima klju¬ čavnice na ustnicah. Fulvija. Prav, prav tako,. Aira (nastopi). Gospa, nek uradnik čaka v veži in bi rad govoril s Sempronijo in Julijo. 1 Sempronija. O velika Diana! Kaj pa, k° bi bil prefekt? Menda vendar še ni 15 zvedel, da imam kristjane v hiši. Ljuba prijateljica! Oprosti za par trenutkov! Fulvija. Bodi previdna v besedah. Ce ni morda kak ogleduh. Sempronija. Julija, pojdiva skupaj. (Odideta.) Fulvija. Kateri uradnik pa je? Afra. Ga nič ne poznam. Zdi se mi čisto tuj. Fulvija. Potem je pa Sempronijin strah prazen. Pojdi na delo. (Afra odide.) Kardo, jaz vem, da si modra in molčeča. Ali mi hočeš pomagati? Te bom bogato poplačala. Kardo. Pripravljena sem. Fulvija. Ko se -bo nocoj stemnilo, pojdi skrivaj k šembilji in ji povej, da bo jutri prišla k njej Julija kakor sužnja preoble¬ čena. (Kardo kima med govorom.) Povej ji, da vedno premišljuje, kako bi ostala vedno mlada in lepa in da ji ta misel kar ne gre iz glave (Kardo kima); pa povej ji ■tudi, da se želi moj Lentus ž njo zaročiti. (Kardo kima.) Daj ji te-le zlate. (Ji izroči zavitek.) To*je pa zate. (Ji da denar.) Vse 'Pa mora ostati popolnoma skrito. (Kardo kima.) Ako svojo nalogo dobro izvršiš, ti bom podarila povrhu še lepo verižico iz koravd. Kako bo ta kraisda tvoj vrat! Kardo. Oj, predobri ste! Ali smem še nekaj prositi? 16 Fulvija. Le govori! Kardo. Prosim, naznanite vendar prefektu, da je Antonija kristjana. Jaz je kar ne morem trpeti. Povsodi mora biti prva med nami! Dobi najboljše grižljaje in opravlja najlažja dela. Kaj pa šele Ju¬ lija! Ta je pa vsa zaverovana vanjo! Fulvija. Kakor naglo bode Julija ozdravljena od svojih neumnih misli in poročena z mojim sinom, bo prišla na vr¬ sto Antonija. Le zanesi se. Kardo. Prosim, storite to. Jaz bom že dobro izvršila, kar ste mii naročili. Fulvija. Dobro. Pusti me sedaj samo.. (Kardo gre.) Morata se vzeti. Julija bode podedovala veliko bogastvo po materi. Moj Lent pa potrebuje denarja, da bo mo¬ gel stanu primerno živeti. Mati je že v mreži; treba da vjamemo še trmasto hčer. (Sempronija in Julija vstopita.) Sempronija. Uvala našim bogovom, moj strah ni bil opravičen! Fulvija. Tudi jaz s teboj hvalim bo¬ gove! Kako sem se bala, da bi ne prišla ti v kako zadrego; skoraj omedlela sem strahu. Sempronija. Bil je zares prazen strah! Pa ugani, kateri uradnik je bil zu¬ naj? No? Cu-j! Bil je poslanec tvojega Lenta; prinesel je Juliji solnčne pozdrave ter ji poslal sporočilo, da je postal kve- stor. 17 Fulvija. Kako dobro srce ima moj Lent! V Rimu ga ni mladeniča, ki bi bil njemu enak. Julija! Kdaj ti ga smem pred¬ staviti ? Julija. Na noben način ne prej, preden si ne preskrbim sredstva, ki mi zagotovi večno mladost in lepoto. Fulvija. O, potem bom pa kmalu pohi¬ tela v Rim, da ga semkaj pripeljem. V najkrajšem času ti bo šembilja to sredstvo pripravila; potem boš pa vedno mlada in vesela, in boginja Fortuna se ti bode na veke smehljala. (Zastor pade.) Zb. lj. iger, XI. 2 Drugo dejanje. Prvi prizor. (V ozadju skalnata jama z vhodom na levi strani, na sredi odspredaj mala miza, na njej dolg zavoj papirja s podobami, viseč raz mizo do tal. Na desni pleten stol. Šembilja pri mizi sedeč gleda v papir. Babo sedi na stolu ter dremlje.) Šembilja (čez nekaj časa dvigne oči). Gotovo je že prišel dolgo zaželjeni! Zna¬ menja, ki so jih preroki zapisali, so minula. (Bere.) On odvzame prokletstvo in pri¬ nese izgubljeni blagoslov; — in iz groba pricvete večno življenje. (Pogleda kvi¬ šku.) O, ko bi ga mogla videti, preden splava moj duh v neznane dežele. — Babo, kaj spiš? Babo. Saj čujem! Šembilja, O čem govore v Rimu? Babo. Cesarja Nerona kolnejo. Šembilja. Zakaj? Babo. Ker je prišel ob pamet. On preganja nedolžne ljudi in jih žive sežiga ali pa jim seka glave. Šembilja. Kakšni ljudje pa so to? Babo. Ne vem. Slišala sem na Foru (trgu) druhal kričati: Christianos ad leo- nes! Šembilja. Vrzite kristjane levom! (Zase.) Kristjane — ta beseda mi je tuja — 19 kristjane. — Babo, kaj hudega so pa ti kristjani Neronu naredili? Babo. Slišala sem ljudi praviti, da kristjani zaničujejo 1 stare bogove in molijo novega Boga. Šembilja. Kakšen pa je ta novi Bog? Babo. Ne vem. Žena nekega ribiča mi je rekla, da je Bog kristjanov umrl na križu, da pa je tretji dan živ in častitljiv prišel iz groba . . . Šembilja (bere). »In iiz groba pricvete novo življenje«. — Babo, ali si videla kakega 'kristjana? Babo. Videla sem moža, katerega so peljali k smrti na križ. Šembilja. Kako se je obnašal ta mož? Babo. Nič se ni bal; oči so se mu le¬ sketale od veselja in njegov obraz je bil jasen. Zdelo se mi je, kakor da gre na veselo ženitnino. Šembilja (bere). »In iz groba pricvete novo življenje in studenec najčlistejšega veselja ne bo nikdar usahnil.« (Zase.) Jaz moram kakega kristjana videti. — Babo! Jutri boš šla zopet v Rim in če boš videla kakega kristjana, pripelji ga k meni. Babo. O ne, tega pa že ne. Ribičeva žena mi je rekla, da zapro vsakega, ki govori s kristjani in ga razpno na na¬ tezalnico. Šembilja. Neumno dete, umreti moraš tako ah tako. Če je pa Bog kristjanov tisti 2* 20 Bog, o katerem piše kumejska prerokinja, bo pricvetelo iz groba novo življenje in studenec najčistejšega veselja. Ti moraš v Rim, da mi pripelješ kakega kristjana. Babo. Gospodinja, neka misel mi je prišla v glavo. Šembilja. Govori! Babo. Kaj pa, če je lepa deklica, ki je ponoči k nam prišla in se pri nas skrila, kristjana? Sužnja ni; zdi se mi, da je ple¬ menitega stanu. Čemu sicer bi jo prefekt preganjal ? Šembilja. Ti govoriš modro. (Vstane.) Pojdi in sedi pod oljko pred jamo ter pazi dobro, da nihče ne pride v bližino. Babo. Bodite brez skrbi; bom že pa¬ zila. (Babo gre. Šembilja gre k vratom stranske jame in zakliče:) Tuja deklica, pridi vun! Sama sem tulkaj! (Kornelija pride iz jame.) Šembilja (jo prime za roko). Dete moje, ne boj se me. Jaz ne izdam niko¬ gar, ki išče pri meni zavetja. Begune čuva nevidni Bog. (Jo pelje k mizi in sede, Kor¬ nelija stoji.) Dete, poglej mi v oči! (Jo si po gleda.) Tvoje oko, dete moje, je čisto iti prosto, — tvoje 1 srce je neomadeže- vano, — tvoje ustnice ne lažejo. — Povej, ali sr kristjana? Kornelija. Da, sem. Šembilja. Ali je že prišel na svet tisti, o katerem govori kumejsko preroko¬ vanje? 21 Kornelija. Tega ne vem, o kom je pi¬ sala kumejska šembilja. Vem pa, da je že prišel tia zemljo tisti, o katerem so pisali preroki. Šembilja. Ali si ga videla? Kornelija. Tega ne. Ali videla in sli¬ šala sem tiste, ki so ž njim skupaj živeli in ž njim občevali Več let. Šembilja. Kaj so pravili ti o njem ? Kornelija. Pravili so to-le: Rojen je bil od čiste Device in je pričal javno, da je Sin živega Boga; svoj nauk je potrjeval z znamenji, ki ji'h more delati le vse¬ mogočni. Šembilja. Kaj uči on o smrti člove¬ kovi ? Kornelija. On uči, da bodo šle duše tistih, ki verujejo njegov nauk in spolnju¬ jejo njegove zapovedi, v prekrasno deželo in bodo tam živeli vekomaj v neskaljenem veselju. Šembilja. Kaj pa se zgodi s telesnimi ostanki človeškimi ? Kornelija. Telo se bode soldnji dan sklenilo zopet z dušo in potem bo živelo združeno z dušo vedno v nepopisni lepoti in nevenljivi mladosti. Šembilja. On je, on je, o katerem je Pisala kumejska)! Glej tu! (Bere:) »Naj¬ čistejša Devica ga bo rodila. Odvzel bo Prekletstvo in prinesel zgubljeni; blago- 22 slov in iz groba pricvete neminljivo živ- ljuenje in studenec najčistejšega veselja ne bo nikdar usahnil.« (Poklekne pred Kornelijo.) O blaženo dete! Nevidno bo¬ žanstvo te je pripeljalo k meni. Davno, o že davno sem hrepenela po tem osreče- valcu. Prosim, spremeni me v kristjano! Kornelija. Jaz ne snlem. Eden tistih, ki je ž njim govoril, mora tvojo dušo oči¬ stiti in ti na čelo utisniti znamenje kr¬ ščanstva. Šehnbilja. Kako! — ti ne smeš? To- raj moram umreti brez njegovega blago¬ slova? Ali moja duša ne sme v čudovito deželo? Ali naj to slabotno telo vedno trohni v zemlji? Kornelija. O dobra šembilja, vstani! (Jo dvigne.) Utolaži se. Tudi ti bodeš po¬ stala deležna njegovega blagoslova. Jaz vem, kje stanuje eden njegovih poslancev. V prvi temni noči bom pohitela v Pre- neste_ in ga semkaj pripeljala. Šembilja. O dobro dete! Stori to, stori! Kako zdavnaj sem že hrepenela po njem! Tolikrat sem molila k nevidnemu Bogu, da bi mogla videti rešenika, preden odpotujem v neznano deželo. Kornelija. Naš dobri Bog j ! e tvoje nrošme uslišal. Njegov odposlanec te bo blagoslovil, posvetil ter spremenil v krist¬ jano, pa bode tudi iz tvojega groba pri- cvetelo neminljivo življenje. (Babo vstopi.) I 23 Babo. Zapovedovalka! Semkaj se bliža sužnja, ki je bila včeraj tukaj. In še neka druga deklica jo spremlja. Prej kot ne, je to ista na duhu bolna devica. Šembilja. Sužnja ne sme notri! To je hudobna ženska, ker me je imela za navadno mešetarico. Sama bolnica naj vstopi. (Babo odide.) Šembilja (prime Kornelijo za rokol O drago dete, od Boga poslano, ali smem vedeti tvoje ime? Kornelija. Meni je ime Kornelija. Pre¬ fekt v mestu Preneste je zvedel, da sem kristjana. Takoj je poslal biriče pome, da bi me ujeli. Prijateljica me je še za¬ časno opozorila in angelj Gospodov me je pripeljal semkaj. Šembilja. Da, da nevidni Bog te je semkaj poslal in noben preganjalec ne bode zvedel tvojega skrivališča. Prosim, pojdi za menoj v najbolj skriti del jame. Jaz sem obljubila, da hočem potolažiti hčer blage Sempronije. Ubogo dete po¬ trebuje pomoči; in kar sem se ravnokar od tebe naučila, mi 'bo prav prišlo, da jo ozdravim. Prosim, pridi! Julija te ne sme videti. (Jo pelje v jamo, nato se vrne.) Šembilja. Hvala Tebi nevidno Bo¬ žanstvo! Ti si videlo hrepenenje mojega srca in uslišalo molitev mojih usten. De¬ ležna bom blagoslova, ki vzbuja iz groba 24 novo nesmrtno življenje! (Se vsede in bere.) (Julija nastopi' kakor sužnja preoble¬ čena; ostane v ozadji; kašlja.) Šembilja (jo pogleda ter nemo zre v njo). Zakaj pride Julija kot sužnja pre¬ oblečena k meni? — Govori! Julija. Mama je tako hotela. Šembilja. Pridi semkaj. (Julija stopi k njej.) Naj ti pogledam v oči. (Jo gleda in prime za roko.) Dobro dete, ti si še čisto in nedolžno in prosto trohnobe. — Kaj ti je? Julija. Jaz sem tako otožna, žalostna. Šembilja. Zakaj pa si tako žalostna? Julija. Ker nisem boginja, ki ostane vedno mlada in cvetoča, ampak samo cvetlica, ki kmalu zvene. Šembilja. Oj, ti nečimurno dete! Mar ne veš, da je vse meso trava, in trava se posuši poleti, ko jo odkose? Julija. Da, jaz sem to videla na sli¬ kah svoje matere; in ravno to me je uža- lostilo. Šembilja. Tako, tako. Ti bi rada ostala vedno mlada in lepa? Julija. Da, to želim. In Antonija mi je pravila, da imajo kristjani tako sred¬ stvo, ali mama ji je prepovedala, da mi ga ne sme razodeti. 25 Šerabilja. Ali je mama tako trda proti tebi? Julija. Mama me ima zelo rada; pa ona se boji, da bi me Antonija zapeljala ter spridila moje srce in dušo, zato je uka¬ zala Antonijo zapreti v ječo. Šembilja. Kdo pa 'je ta Antonija? Julija. Ako je ne bodeš ovadila, ti bom povedala. Šembilja. Zaupne skrivnosti so mi svete. Julija. Antonija je kristjana. Vendar prosim, ne povej nikomur! Sicer jo ukaže prefekt vreči pred leve in potem bi bila jaz še mnogo, mnogo bolj žalostna. Šembilja. Dete, le umiri se! Ako je Antonija kristjana, jo imam še mnogo rajša. Zakaj pa si prišla k meni? Julija. Gospa Fulvija mi je rekla, da poznaš ti pripomoček, ki bi mi ohranilo večno mladost in lepoto. Šembilja. Da, Fulvija je govorila res¬ nico. Julija, jaz poznam tak pripomoček; toda grenak je, zelo grenak! Julija. O, da bi vedno lepoto in mla¬ dost ohranila, vzamem rada najgrenkejša zdravila. Šembilia. Julija, ali znaš mojo skriv¬ nost zase ohraniti? Julija. Gotovo. Jaz ti sveto obljubim, da ne bom nikomur prav nič izdala. 26 Šembilja. Torej, čuj! Tudi jaz bom prihodnjo noč postala kristjana. Julija. Ti?! Kristjana? — Cesar Nero te bo obsodil na grmado. Šembilja. Kakor naglo bom postala kristjana, se ne bom bala več smrti; kajti iz smrti mi bosta priklili večna mladost in lepota. Julija. Ti pa govoriš ravno tako, ka¬ kor Antonija. Tudi ta mi je rekla, da se smrti ne boji, ker jo ta pripelje v pre¬ krasno deželo, kjer cveteti večna mladost in sreča. Šembilja, Antonija govori resnico. Poglej tu, kaj je kumejska šembilja pre¬ rokovala (bere); »Ko pride dolgo zaže- ljeni, bode odvzel prekletstvo in prinesel blagoslov in potem priklije iz groba ne¬ smrtno življenje.« Julija. Kdo ipa je ta dolgo zažeijeni? Šembilja. Ta je Bog kristjanov. Kdor njegov nauk veruje in njegove zapovedi spolnjuje, ta se bo po smrti preselil v pre¬ krasno deželo in bo ondi ostal vedno mlad in cvetoč. Julija. To ne more biti. Jaz sem vi¬ dela pred (kratkim krščanskega mladeniča v gledališču. Bil je zelo lep in še tako mlad. Izpustil pa je prefekt dva leva nanj in v nekaj trenutkih je ležal krvav in raz¬ mesarjen v pesku. Kar na glas sem nato zajokala. 27 šembilja. Julija, krščanski Bog bode na sod nji dan tega mladeniča zopet v živ¬ ljenje obudil in tedaj bode še mnogo lepši in bode vedno tak ostal. Julija. Ah, šembilja! Jaz ne smem postati 1 kristjana. Ali sicer ne veš nobe¬ nega sredstva? Šembilja. Ne, Julija, drugega ne po¬ znam. Julija. Kaj pa daje našim boginjam na Olimpu večno mladost in večno le¬ poto ? Šembilja. Dete, tvoji bogovi in bo¬ ginje so samo izmišljeni. Kumejska šem¬ bilja in njene učenke tem malikom niso nikoli verovale. Julija. Naši pesniki 1 so pa naše bo¬ gove in boginje tako lepo opevali. Šembilja. Dobri pesniki so imeli že naprej neko slutnjo o dobrotah, ki 1 jih bode Bog kristjanov na zemljo prinesel. Ven¬ dar oni niso mogli razumeti, kako bi umr¬ ljiv človek postal neumrljiv ter vedno mladosten in lep. Ker tega niso urneli, so pa tem svojim slutnjam dali čutne podobe ter so te izmišljene podobe imenovali bo¬ gove in boginje. Julija. Ah — nevidno božanstvo — pomagaj mi. (Omahne na stol. Šembilja vstane in skrbno streže deklici.) 28 Šembilja. Ljubo dete, kaj ti vendar je? Julija. Srce mi bo počilo; — jaz ne smem postati kristjana. Mama bi' potem umrla. Šembilja. Pa si ravnokar pravila, da te ima zelo rada. Kako bi pač tvoja mati zaradi tega umrla; še vesela bode, če si pridobiš večno mladost in lepoto. Julija. Nevidni Bog pomagaj! Nad menoj se zgrinja zvezdnato nebo! (Pade v nezavest; glavo nasloni vznak na šem- biljo.) Šembilja (zakliče). Kornelija! (Korne¬ lija pride iz jame.) Šembilja. Kornelija, strezi ubogi de¬ vici, slabo ji je prišlo. (Kornelija stopi k bolni, šembilja pa stopi k vhodu in kliče): Babo! (Babo se prikaže pri 1 vhodu.) Po¬ vej sužnji, naj se vrne takoj k svoji gospe ter ji sporoči, da je Julija nagloma zbo¬ lela in ne more domu. (Babo odide. Šem¬ bilja gre v jamo.) Kornelija. O uboga sestra, kako ti je slabo. Želiš malo vode? Skočim ponjo, ter se vrnem takoj. (Prikaže se Marija z detetom Jezusom v bengalični svetlobi; ko mine prikazen, prihiti Kornelija z vodo v lončeni posodi.) Kornelija. Ali ti je bolje, draga sestra? Pii; ta bistra studenčnica te bo okrep¬ čala! 29 Julija (oči sanjavo dvigne). Kje, kje tie lepa gospa s čudovitim Detetom v na¬ ročji? Kornelija. Tebi se sanja. Julija. Ne, videla sem jo. Pogledala nie je tako ljubeznivo — in rajsko lepo dete mi je namignilo, da se mu naj pribli¬ žam; toda nisem mogla. Moje noge so bile tako težke, kakor bi bile na zemljo prikovane. Šembilja (se vrne). Ubogo dete, kake ti je? Julija. Kdo je bila ona lepa gospa in čudovito dete? Kornelija. Ponovim, tebi se je sanjalo. Julija. Ne, videla sem -jo tako jasno. Kako mlada in krasna je bila! In dete, lepše je bilo kakor žarno solnce. Kornelija. Ce pa niso bile sanje, si pa videla najčistejšo Devico, ki nam je Zveličarja rodila. Julija. In čudovito dete? KohieJija. Je učlovečeni Bog krist¬ janov. Julija. O, ko bi pač mogla tudi jaz vedno tako mlada in ljubka ostati! Kornelija. Julija, postani kristjana in živi pobožno in čisto, pa jima boš tudi enkrat na veke podobna. (Zastor pade.) 30 Drugi prizor. (Perilna soba. V ozadji vrata sobe, v kateri je zaprta Antonija. Spredaj dva perilnika. Marina in Afra pri enem; pri drugem pa Levina in Astra; obrnjene so proti občinstvu ter pridno pero, živahno se razgovarjajoč.) Marina. No, to bo pa nekaj lepega, to! Afra. Ali ves kako novico? Marina. Naša gospa je šla ravnokar h gospe Fulviji, da bi Julijo Lentu zame- šetarila. Afra. Julija ima srečo. Lent je po¬ stal Ikvestor. Ta zasluži sedaj denarja, mnogo denarja. Marina. Jaz bi ga ne marala, ko bi bil tudi cesar in ves iz zlata. Astra. Zakaj ne? Marina. Tako grdo in čmerno gleda; pa zoper kristjane divja, kakor bi bil znorel. Astra. O, on že ve, zakaj tako dela. Glej, zato j'e pa ljubljenec cesarja Nerona. Marina. To je ostudno! Kaj neki so kristjani Neronu hudega storili. Saj ven¬ dar tako mirno žive, kakor jagnjeta in ni¬ komur nič žalega ne storč. Ravno na¬ sprotno; dobro store, kjer le morejo, in celo sužnje ljubijo. Pomisli na Antonijo. Ali si jo videla že kdaj jezno? Ali je že dala kateri izmed nas kakšen priimek? In če dobi kak dober grižljaj, ga takoj z nami deli. 31 Levina. Kaj pa je Antonija zakrivila, da je morala v temnico? Aira. Kardo mi je povedala, da je ho¬ tela Julijo zastrupiti. Marina. Kardo je velika lažnjivka in je zopet lagala. Saj drugega ne zna. Se¬ veda, zato je Antonija planila v ogenj in je z lastno nevarnostjo Julijo rešila, da bi jo potem zastrupila. No, kako je naša gospa kratkovidna. Astra. Cuj! Jaz tudi nekaj novega vem. Če ne boste drugim izčenčale, vam bom povedala. Afra. No, ali je pa tudi kaj lepega? Astra. Je, je. Samo jezik za zobmi; ali boste molčale? Vse. Bomo molčale, bomo! Astra. Julija je čisto skrivaj šla s Kardo h kavaški šembilji, in se je pre¬ oblekla v sužnjo, da bi je ne mogli spo¬ znati. Marina. Odkod pa to veš? Astra. Kardo mi je skrivaj povedala. Pa mi je zelo zabičila, da ne smem dru¬ gim povedati. Marina. Kaj pa vendar Julija išče pri stari šembilji ? Astra. Tega Kardo sama ne ve. Q : o- spa Fulvija ji je rekla samo toliko, naj šembilji skrivaj pove, da bi bila Julija rada vedno mlada in lepa; pristavila je, da to misel vedno nosi v mladi glavici. 32 Levina (živahno). Tako, tako?! Tega pa že ne! Te mlade gospodične, ki' cel dan nič drugega ne delajo, kakor slad¬ karije 'jedo, se v ogledalu ogledujejo, mlade gospodiče motijo, — te naj bi torej ostale vrhutega še večno mlade in lepe? O, sem prav vesela, da vsaj v tej reči ni¬ majo prav nobene prednosti pred nami, ubogimi sužnjami, — in še rečem, prav nobene! — ravno nasprotno, še mnogo prej se postarajo in postanejo grbaste, četudi tuje lase nosijo in svoj obraz lepo- tičijo. Se jim prav godi, privoščim jim iz srca. Marina. Prijateljice, dajmo se kaj bolj pametnega pomeniti. Čujte; alko ob¬ ljubite, da boste molčale, vam bom pove¬ dala nekaj prav lepega. Afra. O, me znamo molčati. 'Povej nam, povej! Marina. Čujte! Antonija mi je pra¬ vila, da pridejo vsi, ki umrjejo kot dobri kristjani, v čudovito deželo; tam kraljuje večno veselje, nemiljiva radost; vrhutega pa ostanejo še vekomaj mladi in še mnogo lepši, kakor naši bogovi. Levina. To pa to! Ko bi le to res bilo! Potem bi se pa že splačalo, da po¬ stanemo kristjane. Marina. Jaz pa kar naravnost mislim, da to mora biti tako. Zaikaj bi sicer šli 33 kristjani tako veseli v smrt? Rajši se dajo žive sežgati ali pa si glavo odsekati, kakor da bi našim malikom darovali? Afra. Poslušajte! Jaz imam dobro misel. Naša gospa je šla od doma; Kardo tudi ni doma; ta nas torej ne more izdati. Jaz imam ključ k ječi. Izpustimo Antonijo za nekaj časa iz ječe. Ona nam bo go¬ tovo lahko vse povedala, kako je. Marina. Olej jo! si pa res prebrisana. I)aj mi ključ. (Vse gredo v ozadje. Ma¬ rina odpre vrata. Antonija pride vun, vse stopijo naprej.) Marina. O, ljuba Antonija, kako si bleda in upadla! Astra. Gotovo ti ta ostudna Kardo ni dala nič jesti. Levina. O — (kaže na rokav) — glejte — kri, kri . . . Afra. Ali te je ta škorpijon z bodal¬ cem ranil? Vse. Sramota, to je grdo! Antonija. Le mirne bodite. Saj to ni nič hudega. Tu notri v srcu sem vsa srečna. Marina (postavi stol med perilnike). Antonija sedi sem. Saj si morala že dosti časa čepeti na vlažnih mokrih tleh. (An¬ tonija sede, druge napol sedeč ali sloneč na perilnikih.) Zb. lj. iger, XI. 3 34 Marina. Antonija, povej nam odkrito¬ srčno: Ali je res, da pridejo tisti, ki umrjo kot dobri kristjani, v prekrasno deželo, kjer so vedno veseli in se nikdar ne po¬ starajo ? Antonija. Da, to je res. Naš Bog in Gospod Jezus Kristus nam je to jasno po¬ vedal. Astra. Odkod pa je to vedel? Antonija. Saj je On pravi Bog; in Bog ve vse im govori vselej le resnico. Marina. Odkod pa veš, da je Kristus pravi Bog? Antonija. On sam je to naravnost po¬ vedal in je to resnico spriča'1 z obilnimi ču¬ deži. Mnogo bolnikov, katerih bolezen je bila neozdravljiva, je hipoma s samo be¬ sedo ozdravil; tisoče ljudi je s par hlebi kruha nasitil in celo mrliče, ki so- bili že d,alje časa v grobu, je obudil v življenje; ko so njega samega na križ pribili in umo¬ rili, je vstal od mrtvih in je šel potem v nebesa. Afra. Kako pa morajo kristjani živeti? Antonija. O tem kristjani zvedo v svojih zbirališčih. Levina. Ali morejo tudi rojene sužnje postati kristjane? Antonija. O seveda, če le hočejo. Astra. Ali bodo tudi sužnje v oni srečni deželi ostale vedno vesele in mlade ? 35 Antonija. Gotovo, da. Vsi, ki žive kot dobri kristjani — torej tudi sužnji — bodo to srečo uživali. Afra. Ali naše gospodinje ne bodo v oni deželi nič več veljale kakor me? Antonija. Ne. Pravi Bog ne dela nič razločka, ali je kdo bogat ali reven, ime¬ niten ali suženj. Kolikor čisteje in pobož- neje kdo tukaj živi, tem lepši in srečnejši bo tam. Astra. O, potem bi me sužnje bile lahko lepše in bolj srečne kot naše proste gospe ? Antonija. Tako je, ako boste čisteje in pobožneje živele, kakor one. Levina. Ha! Kaij pač bi čutile gospa Fulvija in Semproinija, ko bi nas sužnje vi¬ dele lepše in plemenitejše kakor so one? Antonija. Tam ni nobene zavisti več. Vsi, ki pridejo v to srečno deželo, se srčno ljubijo in vsak se veseli sreče svojega bližnjega. Marina (žalostna). Pa, Antonija, kaj pa če kaka sužnja prej ni bila dobra in je kaj takega storila, kar bi ne smela? Antonija. O, krščanska vera ima pri¬ pomočke, ki očistijo dušo grehov; in če potem kristjan lepo- živi, je vse dobro. Marina (jo prime za roko). Antonija pelji nie v shajališče kristjanov. Jaz ho¬ čem postati kristjana in ti obljubim, da bom odslej ostala vedno dobra in čista. 3 » 36 Afra. Tudi mene tja pelji. Jaz hočem tudi srečna biti. Levina. Prav res! če je to resnica, kar nam je Antonija povedala, potem bi bile zares nespametne, ko bi umrle kakor poganke. Naši poganski bogovi nimajo nobenega srca za nas uboge sužnje. Do¬ kler smo na zemlji, nas puste pri trdem delu in v pomanjkanju; kadar pa umr- jemo, nas pošljejo v temno deželo malika Plutona, da bi ondi še naprej morale jokati in trpeti. Antonija, vzemi nas vse .s seboj, ko pojdeš prvič zopet v zbirališče kristjanov. Antonija. Kako vesela sem! Rada bom to storila! Toda izdati ne boste smele tistega kraja; sicer bi prefekt naše učenike ujel iin pomoril. Marina. O, kar brez skrbi bodi. To skrivnost bomo ohranile zase; molčale bomo kakor grob. Vse. Da, nobena beseda ne bo prišla iz naših ust. (Glasno trkanje na hišna vrata.) Marina. Čujte! (Zopet trkanje.) —- Afra, pojdi in poglej, kdo je! (Afra hitro odide.) Astra. Antonija! Jaz imam ključe od jedilnice. Urno ti bom prinesla kaj do¬ brega za med zobe, da ne boš trpela la¬ kote v ječi. 37 Antonija (vstane). Ne, ne! To bi bila krivica. Zadovoljna sem s kruhom in vodo. Sedaj pa le dobre ostanite in molite k Bogu kristjanov, da nas vse vekomaj osreči. (Vse jo spremljajo do vrat. Ma¬ rina zaklene vrata; Astra in Levina od spredaj na odru.) Astra. Kako dobra je vendar Anto¬ nija. Sedaj pa lahko in rada verjamem, da jo bode njen Bog po smrti osrečil ter ohra¬ nil v vedni mladosti in lepoti. Levina. Oj, to bode veselje v oni lepi deželi. Tam bode konec vseli sitnosti in vsega preganjanja. Naše ponosne gospe nas ondi ne bodo mogle zmerjati in po nas hoditi, kakor po ponošenih čevljih. Astra. Le to se mi nerazumljivo zdi, kaj se bode ondi zgodilo z onimi plemeni¬ timi gospemi, ki umrjo kakor poganke ali slabe kristjane. Levina. Prav nič bi se ne čudila, če se bo stvar zasukala in bi one postale naše sužnje in bi morale plesati, kakor bomo me godle. Astra. Haha, kako srpo bi gledala po¬ nosna gospa Fulvija! Kar jeze bi počila! Levina. Prav bi se ji zgodilo. Zakaj [e Pa tako brezsrčna do nas ubogih su¬ ženj. Sta pa vendar naša gospa in Julija mnogo boljši od njih. (Marina vstopi urno.) 38 Marina. Pazite! Kardo prihaja. No¬ bene besede o tem, kar smo govorile z Antonijo, sicer nas izda in potem gorje nam!! Levina. Nič se ne boj. Kardo (nastopi). Kam je šla gospa? Marina. H gospe Fulviji Kardo. Kaj se je zgodilo! Julija je naenkrat zbolela in ne more več domu. Astra. Kje pa je? Kardo. Povedala vam bom' skrivaj. Glejte samo, da zase obdržite. Ona je pri stari šembilji v skalnati jami kavaški. Marina. Kaj pa ji je? Kardo. Ne vem. Stara čarovnica me ni noter pustila. Rekla mi je samo, naj se urno vrnem h gospe in ji sporočim, da je Julija nagloma zbolela. Marina. Ali je bolezen nevarna? Kardo. Ne vem; zdi se mi pa, da je nevarna. Imela je vedno hudo srčno na¬ pako. Ko sva tja šle, je močno sopla in hudo kašljala; bala sem se, da mi bo na poti ostala. Sicer se pa naši gospe ravno prav godi. Cernu neki pošilja to slabotno, domišljavo devičico k tako odurni čarovnici, ki me še v jamo stopiti ni pustila, kakor da bi bila jaz kužna. (Setmpronija, Afra vstopita.) Sempronija (s Kardo). Ali je Julija ne¬ varno bolna? 39 Kardo. Gospa, ne vem. Nisem smela pogledati v jamo. Kar odpravile so me z novico, da je bolna. Sempronija. Jaz moram takoj k njej. Levina, pripravi takoj kaj dobrega, da po¬ nesem seboj. Vedve, Kardo in Astra, pa mi pripravita mojo preprosto obleko. Ma¬ nna, ti pa ostani tukaj. (Levina, Kardo, Astra odidejo.) Sempronija. Nate in na Antonijo se zanesem. Kje je ključ od ječe? Marina (ga izroči). Tukaj je. Sempronija (gre k vratom in sočutno zakliče.) Antonija, pridi verikaj. (Antonija pride iz ječe.) Antonija, podaj mi roko! Odpusti mi, kar sem ti v jezi žalega sto¬ rila! Hudo mi je žal! Sedaj vse drugače mislim! Šla sem s Fulvijo v gledališče, kjer so spustili nad mlado kristjano div¬ jega tigra, da jo raztrga. Pa kaj sem vi¬ dela? Divja zver plane 'kakor puščica iz kletke; ko se približa smehljajoči se deklici, hipoma obstoji pred njo, kakor okamenela, — leže k njenim nogam, kakor krotko jagnje, ter ji začne lizati roke, ka¬ kor krotak psiček. Nato sem postala za¬ mišljena. Nek notranji glas mi je rekel: 1'ukaj deluje višja moč. — Antonija, od¬ ločila sem se: takoj, ko bo moja Julija ozdravela, me boš morala peljati v zbira¬ lišče kristjanov. 40 Antonija (prestrašeno). Kaj je Julija zbolela ? Sempronija. Prenaglila sem se. Ubogo dete je pri kavaški šembilji, in jaz sem radi tega zelo nemirna. Takoj, ko se bode .zmračilo, me bosta vedve spremili k jami. — Ah! — Ali se bodo res moje grozne slutnje uresničile. (Prime Antonijo za roko.) Antonija, moli k svojemu Bogu, da ohrani mojo Julijo pri življenju. Antonija, Njegova sveta volja naj se zgodi! (Zastor pade.) si posvetil? Ne¬ umnost! Šoln. Prosim, oprostite! S svetilko sem hotel reči! In kaj vidim, o strah in 87 groza? Mrtvega človeka, vsega krva¬ vega? Zamuda. Kakšen pa je bil umorjeni? Solu. O, tega pa ne morem natančno povedati, ker se mi je kar stemnilo pred očrni. Da je bila kri rdeča, to sem pa dobro razločil. Kakor bi bil obseden, sem koj dirjal iz sobe ter prašal botra: Kdo je morilec? Na te besede mi je pokazal na vrata rekoč: Tam-le so. Sedaj pa, gospod boter, hočem reči, gospod sodnik, bi me morali videti: kakor krvoločni tiger sem planil v sobo ter sem zgrabil enega za lase, drugega za vrat in tretjega za ušesa ter sem vse iz sobe privlekel. Lahkot si mislite, kako so ti vlačugarji stali pred menoj, ko sem jim s svojimi sokolskimi očmi gledal v njihove hudodelske oči. Ali mislite, da so mogli prenesti moj pogled? Kaj še! Tresli so se, kakor šiba na vodi ali list na drevesu ... Zamuda. Dobro ste naredili, Sohi. (Noslja ter drži pred seboj tobakiro. Sohi, misleč, da mu hoče dati nosljati, seže va¬ njo s prsti.) Solu. Dovolite! (Hoče vzeti duhan.) Zamuda. Nesramni človek! Ali sva mar krave skupaj pasla? Pripoveduj na¬ prej ! Solu. Uklenil sem vse tri morske ro¬ parje kar skupaj in sem jih proč peljal in jih zaprl v ječo. 88 Zamuda. Dobro si naredil. Šol ti. Šoln. Sedaj si pa mislite nesrečo! Zamuda. Pa ti menda niso zopet ušli ? Zakaj pa nisi bolj nanje pazil? Šoln. Prosim, jaz sem zaslužil le za¬ hvalo; le lepo z menoj govorite. Ušli niso, saj jih nisem izpustil izpred oči. Toda naša ječa nima nobenih duri in pri oknih ni nobene mreže in stekla v oknih so raz¬ bita. Zamuda. Zakaj pa trpiš tako zani- krnost? Zakaj ne daš popraviti? Šoln. Jaz nisem kriv. Sem Vam. go¬ spod sodnik, že več kot stokrat naznanil; pa ste vselej rekli, da za potepuhe nečete denarja skozi okno metati. Ste rekli, da to pri nas ni potreba. Če smo zasačili kak¬ šnega potepina ali beračico, smo jih kar v kuhinjo zaprli in so morali skozi celo uro ribati hren ali čebulo, ker gospod sod¬ nik radi jeste hren im čebulo*. Ker je bil pa hren hud, ali duh čebule oster, so jim solze zalivale oči, da so pretakali solze kesanja, in potem smo poboljšane izpustili. Zamuda. Ne govori mi takih neslano¬ sti; kam si zaprl jetnike? Šoln. Jaz nisem kriv. Sem Vam, go¬ sem postavil pred svinjak močno stražo: hlapca našega botra, mojo ženo in našega psa pinča; in da bi moja žena huje izgle- dala, sem ji privezal brado, ki sem jo nosil na sv. Miklavža večer kot parkelj in sem 89 ji dejal na glavo staro čako. Kar strašno izgleda; zares, bila br dobra za v turšico. Zamuda. Dobro, Šoln; vendar bo tre¬ ba dobiti še nekaj kmetov, da morilce do¬ bro 1 zastražijo. Torej pojdi po nekaj trdnih kmetov ter jih postavi kot stražo k svi¬ njaku. Sam pa pripelji semkaj enega mo¬ rilcev. Si razumel? Šoln. Kakor ukažete, gospod sodnik. (Gre.) Zamuda. Takoj sedaj bom knjige de¬ jal v red. (Stori.) Papir in črnilo je tudi tukaj. (Vzame knjigo in lista v njej.) Do¬ bro; ta-le paragraf 26 govori o morilcih, prav natanko. Tudi paragraf 28 lahko po¬ rabimo. (Noslja.) Sele prvič bo stal pred menoj tako velik hudodelec; ne samo eden, kar trije se bodo tresli pred menoj. Sedaj bom pa moral dobro 1 in umno vo¬ diti razpravo, da koj pri prvi preiskavi od¬ krijem celo hudodelstvo. Potem mi pa kri¬ žec ne odide. Tretji prizor. Sodnik, Šoln, žena Šolnova z brado in vilami kot orožjem, Peter (pripeljejo Krempla). Šoln (sune Krempla, ki je privezan, skozi vrata). Tukaj noter, naprej, potepuh! Krempl. Mi vsi trije. Šoln. Ne, samo ti. Imam čast, gospod sodnik, da Vam predstavim enega hudo¬ delcev. 90 Zamuda. Dobro Žoln, vendar ta-le straža? In tako orožje? Šoln. To je moja žena. Zamuda. Že res, ste mi že o tem pra¬ vili. (Kremplu.) Stopi sem! (Stopi naprej!) Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Saj si sam, kako neumno go¬ voriš. Onadva prideta pozneje na vrsto. (Sede k pisalni mizi.) Upam, da boš go¬ voril resnico; nobeno tajenje ti ne boi po¬ magalo. Torej, kako se pišeš? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Kaj blebetaš! Tvoje ime mi povej ? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Grom in strela! Jaz hočem vedeti le tvoje ime. Kako se pišeš samo ti? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Kakor se mi zdi 1 , hoče ta človek utajiti svoje ime. Šoln! Šoln. Kaj ukažete, gospod sodnik? Zamuda. Ali so našli pri zatožencu kak domovinski ali potni list, ko so ga prijeli ? Šoln. Nič, prav nič, gospod sodnik. Zamuda. Torej ni imel nobenih pra¬ vic. To mora biti res pravcati potepuh. Vprašam te zadnjič po imenu. Kako se pišeš, Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Naj bo! Pa če nočeš pove¬ dati pravega imena, povej, koliko si star. 91 Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Zdi se mi, da nas hočeš imeti za norca. šoln. Meni se tudi zdi. Zamuda. Ti pa nikar ne vtikaj svo¬ jega jezika vmes, če te ne vprašam. (Kremplu.) No, ali si katoliške vere? ali pripadaš drugemu veroizpovedanju ? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Kar iz kože bi skočil? Torej katoliške vere? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Torej vsi trije ste katoliške vere? Dobro 1 . (Piše.) Moram koj zapisati. No, tega ne boste mogli tajiti, da ste krivi umora v gostilni »Pri volku«. Kdo izmed vas je tujca umoril? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Šoln! Ali je bil tujec ubit ali z nožem zaboden? Šoln. Imel je vrat prerezan. Zamuda (Kremplu.) Ali je tako? Krempl. Mi vsi trije. Zamuda (piše). Torej vsi trije ste se udeležili umora; vendar je pa le eden za¬ mahnil z nožem proti vratu ter je tujca zaklal. Krempl. Mi vsi trije. Zamuda. Oslarija! Pač niste mogli držati vsi trije enega tnoža. To je mogel le eden biti. Krempl. Mi vsi trije. 92 Zamuda. Torej ostaneš pri prvi izpo¬ vedi ter priznaš, da ste vsi 1 trije tujca umo¬ rili. Dobro. — Šoln, odpelji tega zato- ženca ter mi pripelji drugega. Šoln. Kakor ukažete! (Kremplu.) Za¬ sukaj se! Naprej, marš! (Vsi odidejo.) Zamuda. Čudno, zares čudno. Če tudi ni hotel s pravo barvo na dan, vendar je čisto jasno priznal. Prav radoveden sem, kako bo drugi govoril. Če bo ravno tako odkritosrčen, potem bo razprava šla gladko pot. Sedaj moram pa vse dobro zapisati. (Odmor.) Tako, prvi del zapis¬ nika je končan. Četrti prizor. Zamuda, Šoln, Smola in straža kakor prej. Šoln (pripelje Smolo). Tukaj stoj! Ne gani se! Zamuda (govori vedno zelo ostro s Smolo). Tako, to je tudi eden izmed mo¬ rilcev. Upam, da boš govoril po pravici, če ne, ti jih bom dal našteti, da boš pom¬ nil. Da si umora obdolžen, veš tako 1 . Do¬ kazano je, da si z dvema pajdašema umo¬ ril tujca v 'krčmi »Pri volku«. Torej go¬ vori! Kako se pišeš? (Ostro in urno.) Smola. Za denar. Zamuda. Kako? Za denar, (Piše.) To je pa res neumno ime. Koliko si star? Smola. Za denar. 93 Zamuda. Tvoje ime že vem, hočem vedeti, koliko si star! Torej, star? Smola. Za denar. Zamuda. Ime že vem; Šoln, ali ni onile stražnik za hlapca v kremi »'Pri volku« ? Solu. Tako je, gospod sodnik, on je za hiapca pri našem botrčku. Zamuda. Že zopet te čenče o botr¬ čku. Hlapec naj gre po svojega gospo¬ darja. Eden naj pa zunaj pripravi 1 klop in palico. (Smoli.) Zapomni si, to mazilo bo zate, morilec. Smola. Za denar. Zamuda. Ne! Tako boš tepen, da boš ves črn! To vse boš dobil prav zastonj. Predrzen kajon to; zdi se mi, da me hoče imeti za osla. (Žugajoč.) Zakaj ste tujca umorili? Smola. Za denar. Zamuda. Kdo ga je pa pravzaprav umoril? Kaj ne, ti! Smola. Za denar. Zamuda. Torej priznaš. Torej pre¬ mišljen umor. (Piše.) Pa ste vendar bili vsi pri umoru? Smola. Za denar. Zamuda. Zaradi denarja torej ste vsi trije umorili tujca? (Piše.) Ali vas ni bilo strah preliti nedolžno kri? Smola. Za denar. 94 Zamuda. To govorjenje je pa že pre¬ neumno! Vedno stara pesem: Za denar! (Žuga.) Sedaj pa kar drugače govori, si¬ cer bo pela palica. Smola. Za denar. Zamuda. Ta človek me bo pa še iz uma spravil! Toda, le počakaj! Bomo že poskrbeli, da boš znal drugače govoriti. Žoln, pelji postopača nazaj v ječo ter mu jih primaži 15 gorkih. Sedaj pa pripelji tretjega. Solu. Kakor ukažete, gospod sodnik! (Se vstopi grozeče pred Smolo, si pljune v roke ter se obnaša, kakor da ga hoče natepsti.) Naprej! Ubijavec! Boš že dobil dolgega ovsa! (Odide s Smolo in stražo.) Peti prizor. Zamuda, pozneje Kosmatin. Zamuda. Jaz bom tem sleparjem že pokazal. (Nekdo trka.) Noter! Kosmatin (vstopi). Gospod sodnik ste ukazali. Zamuda. Prav, da ste prišli. Gospod Kosmatin! Povejte mi, kar veste o umoru v svoji hiši. Zaprisegel Vas bom pozneje. Kosmatin. Sinoči je došel v mojo krčmo tujec, kateremu sem odkazal sobo, da tam prenoči. Pozneje so prišli v mojo hišo tudi trije rokodelski pomočniki, ka¬ terim sem prepustil drugo sobo za preno¬ čišče. Ker sem bil sam zelo truden, sem 95 naročil svojemu Petru, naj pazi, če bi go¬ spod pozvonil, da koj pobiti k njemu. Jaz pa sem šel počivat. Naenkrat pa me pre¬ budi iz spanja krik: ogenj, umor; jaz bitim v spodnjo sobo; Peter mi prileti nasproti ter mi pove v eni sapi, da je tujec umor¬ jen. Koj nato je prišel stražnik Šoln, ki je sumljive rokodelske pomočnike takoj uklenil. Več mi o stvari ni znana Zamuda. Dobro. Tukaj se podpišite. (Stori to.) Sedaj lahko greste. Kosmatin. Zahvalim, gospod sodnik! Samo nekaj bi prosil. Kaznujte prav strogo te tri pohajače, da ne bo moja poštena hiša prišla na slab glas. Zamuda. To je stvar sodnije, bodite brez skrbi; mi bomo že storili svojo dolž¬ nost. Kosmatine. Se priporočam. Šesti prizor. Zamuda, Šoln, Ščurek, straža. Zamuda. Ta kmečki butelj si upa sodniji še nasvete dajati. Še v to knjigo bom malo pogledal. (Premetava liste.) Tu stoji pouk, kako naj sodnik z zatoženci ravna. (Odmor.) To je pametna misel. (Bere.) Ni dobro biti ž njimi vedno trd in oster; več se zve, ako se ž njimi lepo in milo ravna. (Odloži knjigo.) To bom pa skusil takoj. 96 Šoln (s Ščurkom in stražo.) Sem, po¬ stopač! (Ga sune.) * Zamuda. No, no! Šoln, kaj suješ tako surovo tega moža! Straža naj stopi vun- kaj pred vrata! (Straža odide, Šoln stopi med vrata.) No, ljubi prijatelj, bodi odkri¬ tosrčen ; ako poveš po pravici, se ti bo ka¬ zen za polovico zmanjšala ali celo pregle¬ dala. Ščurek. To bi bilo čisto prav. Zamuda. Jaz mislim tudi tako! (Vza¬ me tobakiro ter jo ponudi Ščurku.) Ako hočeš znabiti nosljati, vzemi malo tobaka. Tudi smodko ti ponudim. Ščurek. To bi bilo čisto prav! (Noslja ter spravi smodko.) Šoln (zase, zmaje z glavo). Pa se menda ni zmedlo gospodu sodniku v glavi ?! Zamuda. Kako misliš, Šoln, Kako si rekel? Šoln. Jaz nisem nič rekel. Videl sem Vas nosljati in zato sem kihnil. Zamuda. Torej, ljubi prijatelj, prav lepo mi odgovori vse, kar te bom vprašal. Tvoj tovariš z imenom »Za denar«, mi je rekel, da je sam umoril tujca. Ali kmeta. Trdina, ) Mišmaš, postopač. Vrši se v preprosti kmečki sobi. Kapun (sedi pri mizi). Zares, prav radoveden sem, kaj mi bo današnji dan prinesel in če bo kaj cvenka padlo v moj suhi mošnjiček. Smajni dan *je danes. Mar¬ sikateri kmetič ravno sedajle žene 'svo¬ jega volička ali 'kravico na sejm in bo skupil cel kup lepih kronic za lepo ži- .vinico! Zares prav čudno bi moralo biti, ko bi danes nihče ne potreboval mojega modrega sveta v pravdarskih stvareh. Saj pa tudi moje ime slovi daleč po okolici. I)a! Kapuna pozna in mora poznati vsak, ki ima količkaj s pravdami opraviti. Ha! Tistega bi rad poznal, ki bi si upal le črh¬ niti, da sem eno samo pravdo izgubil! Po¬ kazal bi mu (jezno zažuga s pestjo) z vso pravico, kako da poznam vse postave in še ponovim, — vse postave do pičice! Bombe in paragrafi! Nikoli več bi se ne drznil dvomiti o mojih vednostih in moji veliki učenosti! Trdina (kmečko opravljen vstopi bo¬ ječe). Dober dan! Ali sem prav prišel? Ali niste Vi pravdarski gospod Koštrun? Kapun (popravi nevoljno). Prosim, Kapun, tako se glasi moje slavno ime. Ne pačite ga! Trdina (neumno). No, pa nikar ne za¬ merite! Mojim ušesom se pa 'skoraj enako zdi, če rečem: Kapun ali Koštrun. Seveda, 120 Vi ste pa že bolj učeni gospod in imate bolj tamka ušesa! Kapun (zase). No, smodnika pa že ni iznašel ta mož. No, pa tem boljše! Saj se od neumnih tem lažje živi. (Glasno.) .No, no! Kaj pa dobrega, ljubi prijatelj? Kaj imenitnega pa Vas je pripeljalo k meni? Hm? Trdina. Nekaj prav imenitnega, go¬ spod »dohtar«! Poslušajte me in potem sodite, če nimam jaz popolnoma prav. Stvar je takale: Jaz in Smrečnik, mimo¬ grede omenim, ta sirovež, ta ničvrednež, sva si že več let zelo navpik; pa tudi ne more biti drugače, ker je Smrečnik tak človek, da ne more prav noben sosed ž njim shajati! Pa še rečem, da je res! Kjer mi le more kako škodo narediti, mi jo na¬ redi; ali mi kakšen plot podere, ali naše kokoši zapodi; pri vsaki moji škodi ima grdoba svojo roko vmes. Dolgo sem po¬ trpežljivo prenašal in molčal. Včeraj po¬ poldne pa sem se tako razjezil, da bi sko¬ raj iz kože skočil! Le poslušajte me! De¬ lala sva vsak na svoji njivi, jaz na svoji, Smrečnik pa na svoji. Dobro sem videl, kako me je grdo pogledoval; jaz pa se nisem nič zmenil zato, ampak sem delal naprej, da je kar pot lil po meni. To ga je pa seveda še bolj jezilo. Kar naenkrat skoči zajec iz mojega zelnika. Jaz jo uberern za njim in ga oplazim s težko lo- 121 pato po glavi, 'ko je ravno hotel skočiti na sosedovo njivo; mrtev se zajec zgrudi so¬ sedu pred noge. Ta pa meni nič, tebi nič, popade zajca, katerega sem jaz pobil in je bil torej po vsej pravici moj, ter dirja z živaljo domov; jaz kričim za n-jilm, da je zajec moj, toda vse moje vpitje je bilo zastonj! Poslal sem nato svojega hlapca k sosedu, da vzame zajca, če potreba tudi S silo Ali ta grdun je vrgel mojega hlapca čez prag. Skočil sem pomagat hlapcu ter sem ozmerjal tega hudirjevega soseda. Ali ta goljuf me je obrcal in je vpil nad menoj, da me bo »dal dohtarju čez«, češ, da sem ga obrekel in po krivici udrl v njegovo hišo. Ali ja'z mu že ne privoščim tega veselja, da bi on mene vlačil pred sodnijo, pa mu ne privoščim! Jaz (si po¬ trka na prsi), jaz ga bom tožil in mu bom pravdo nakopal na vrat zaradi tatvine in poškodbe. V Vaše roke, gospod dohtar, položim to pravdo in Vas prosim: poma¬ gajte mi, da pridem do pravice. Naj velja, kolikor hoče, jaz bom že posvetil temu (jezen) goljufu, roparju ..., in če zapravim ves grunt! Moja potrpežljivost je že pri kraju. Saj boste sprejeli mojo tožbo, go¬ spod dohtar, ali ne? Kapun (misli nekaj časa). Težak slu¬ čaj, zelo težak in zamotan. Bom celo stvar premislil. Stopite med tem časom v tole sobo in tam počakajte; jaz moram 122 biti sam in nihče me ne sme motiti pri > mojem premišljevanju. Dobro vedite: Če jaz kako pravdo prevzamem, se vselej po¬ prej docela prepričam, če jo bom mogel ugodno tudi izpeljati; sicer se rajši pravde ne lotim, ako nisem gotov. Trdina. No, no, poprimite se, kar nič se ne obotavljajte, učeni gospod »dohtar«! Le prevzemite pravdo in če jo dobite, boste na konju: ja'z, kmet Trdina (ropota z denarjem v žepu) Vas bom plačal, ka¬ kor kakšen kralj; imam kaj pod palcem! (Izvleče velikansko klobaso.) Ravno te dni smo klali in Vi prvi poskusite, kako je dobra. Kar sama bi se 'snedla! Le vzemite jo in dobro naj Vam tekne, sem jo sam naredil; noben klavec mi ni para v celi okolici. Kapun (zadovoljno opazujoč klo¬ baso). Ta pa, ta, primojdun! Nisem videl še take klobase! Trdina (ponosno). O, rad verjamem. Kaj takega se pa tudi dobi samo na Trdi¬ novem domu; tudi mi znamo klobase de¬ jati, habahaha! Pa se znamo tudi prav¬ dati, če je treba. No, kako bo s stvarjo, pravdni gospod? Kaj ne, da boste mojo pravdo prevzeli? Le pomislite! Saj bo to za Vas velika čast. Klobasa 'za klobaso! Kapun (odpre leva vrata). V desetih minutah Vam bom povedal. Pustite mi toliko časa, da zadevo temeljito premislim. 123 Trdina (v sobo gredoč). No, kakor Vam je drago; bom počakal; ko mojo pravdo prevdarite, pa me pokličite! Kapun. Bom (zapre vrata; sam). Do¬ godek moram natančno premisliti. Zajec, en tepec, ki zajca ubije, en tepec, ki se zajca polasti — težaven, zelo težaven slu¬ čaj, Takega še nisem doživel v življenju. Moram vendar pogledati v kazenski za¬ konik. (Ga išče nekaj časa, a brez uspeha.) Šment, kje pa tiči ta preklicana kazenska knjiga? Ukradel jo pač nihče ni; komu na vsem svetu bi moglo v glavo pasti, da bi ukradel kazenski zakonik? Kdo bi si tudi predrzni! kaj takega storiti? In snedel ga tudi nisem; saj postav tudi ni lahko pre¬ baviti. (Hipoma zapiči kazalec v celo.) Aha! Sedaj se spomnim! — sem res pravi osel, ker sem takoi pozabljiv! — Zastavil sem kazenski zakonik pred osmimi dnevi, zastavil svoj »corpus juriš«, ker je bilo zadnje, da, edino moje pohištvo, o katerem sem še mogel reči: »to je moje«. (Ropot. Se obrne.) Kaj je 'bilo zopet? Zdi se mi, da je nekdo pred vratmi, znabiti zopet kmet, ki išče sveta. (Odpre vrata ter za¬ kliče zunaj stoječemu Smrečniku): No, kaj bi pa radi? Morda 'iščete mene? Smrečnik (za kulisami). Ce ste Vi slavni »dohtar« Kapun, potem pa že Vas iščem. m Kapun (zase). Besteplentaj... tako teslo, surovina! (Glasno). Moje ime je Ka¬ pun. S čim Vam morem postreči? Smrečnik (vstopi). Jaz sem gospod Smrečnik, tako mi pravijo. Imam veliko posestvo in največjo krčmo v okolici. Kapun (zase). Za božjo voljo, to je pa tisti, ki je zajca ukradel! Smrečnik. Jaz imam soseda, katere¬ mu bi rad zasolil tako, da jo bo pomnil celo življenje! Kapun (dene prst na usta). Pst! Go¬ vorite tiho, prosim Vas; tamle v sobi leži bolnik, ki ne more prenesti prav nobenega šuma. (Pokaže pomenljivo proti sobi, v kateri se nahaja Trdina.) Smrečnik (s poltihim glasom). Trdina mu pravijo, tistemu sleparju. Očitno me je zmerjal in razžalil, ker mi je rekel »tat«, »falot« in še druge hude besede; s silo je udrl v mojo hišo in je v njej strašansko rogovilil. In zakaj? Prav za prazen nič! Čujte! Samo zato, ker sem vzel divjega zajca, ki je poginil pred mojimi nogami ter ga nesel domov. Zaradi enega ubitega zaj¬ ca je tako rojil in razsajal, kakor bi bil ob¬ seden, ter je škodoval mojemu dobremu imenu. Pa le čakaj, te bom že dobil v pest! Čemu imamo pa sodnije? Za lase ga bom privlekel pred sodnika. Tožil ga bom zaradi obrekovanja in hudobnega vlo¬ ma v mojo hišo in ne bom miroval, dokler ga ne bom uničil, in če gre vse moje lepo posestvo na boben. Vse, kar imam, rad dam, samo, da bom tega sleparja prema¬ gal. In k temu mi morate Vi pomagati, ali me razumete? Vam izročim vso pravdo in upam, da sem jo pravemu izročil. Sicer — (prime Kapuna za ramena in ga strese) sicer gorje Vam! Ako pa pravdo dobro iz¬ peljete, potem mi boste pa vedno hva¬ ležni, to Vam povem. Saj sem se na pra¬ vega obrnil, kaj ne? Ali se čutite dosti močne, da boste z uspehom prevzeli to mojo imenitno zadevo? Kaj? Kapun. Zakaj pa ne?! Sem že večje malopridneže ugnal v kozji rog, kakor je ta Vaš sosed. Kljub temu se mi paVaša za¬ deva zdi malo čudna in zapletena. Moram vendar vso stvar prav resno preudariti; da pa morem to nemoten storiti, Vas pro¬ sim, pustite me za trenotek samega ter počakajte v onile sobi (na desno kazoč), dokler ne pridem do pravega sklepa. Smrečnik. Dobro. Toda, ne pustite me dolgo čakati; zakaj, jaz sem nepoča- kan človek! (Izvleče veliko steklenico iz žepa.) Stojte, v tej le steklenici je najbolj¬ ša slivovka, taka pijačica, da je enake nima noben drug krčmar. En poižirek za¬ dostuje, pa takoj šinejo v glavo najpamet¬ nejše misli. Jaz mislim, da bo tudi Vam koristila ta tekočina, da boste mojo reč te¬ meljiteje premislili. (Mu da steklenico.) 126 Kapun (se oblizuje). Prav lepa hvala! Bom pa spil to pijačo na Vaše zdravje! Smrečnik. Toda polagoma! Ta spak je močan! Več ne, kakor vsako uro po eno žlico. (Gre na desno.) Kapun (sam). Sedaj pa, moja bistra glava! potrudi se! V hudih škripcih sem. Oba zagovarjati, obe pravdi prevzeti, to ne gre. Le enega morem v svoje varstvo vzeti. Kdo naj bi pa bil tisti? (Misli.) Kaj¬ pada! Pomagal bom tistemu, ki ima naj¬ več pod palcem (naredi kretnjo z rokami, kakor da šteje denar), kajti denar je sveta vladar! — Sedaj pa nastane važno vpra¬ šanje, kateri izmed teh dveh neumnih kmetov je bolj petičen. No, da sta trdna oba, to vidim že na prvi pogled! Da sta pa tudi oba zares voljna plačevati stro¬ ške, sta pokazala s temi želodčnimi do¬ brotami (pokaže na klobaso in steklenico), ki sta jih sama, prav iz proste volje, meni naklonila. To kaže, da ljudje dobro vedo, kaj ubogemu zagovorniku pravice dobro dene in tekne. Skoda zares, da se ne mo¬ rem razdeliti in služiti dvema gospodoma. Ti sitna reč! Hm — katerega naj se pri¬ mem, ali Smrečnika ali Trdine. (Misli.) No, bom malo prigriznil ter poplaknil, po¬ tem bodo dobre misli kar same prišle v glavo! Prazna čeva so težka in lačnemu ne pride nič kaj rada pametna misel. (Pri¬ nese kruha, vilice, kozarec ter začne po- 127 žrešno jesti in piti.) Bombe in paragrafi! Kako se to prileže! Kaj takega pa še ne! Sedaj bi me nihče ne spravil k najzanimi- vejši sodnijski razpravi, za nobeno* ceno ne! Okusna klobasa in še okusnejša pi¬ jača. (Cmoka z usti.) Bombe in paragrafi! Moram izreči svoje spoištovanje tem de¬ želnim pridelkom! Vam na čast! (Nastavi steklenico in pije; čez nekaj časa naredi zopet požirek.) Primaruha, ta pa gre po žilah, kar čutim, kako leze naprej! Mislim prav zares, da bi se pošteno upijanil, ko bi se te dobre pijače malo bolj nalezel. In vendar! kako gladko teče ta žganjčiea, prav kakor olje. (Zopet nalije.) Tale po¬ žirek pa naj bo na čast pravdarski uče¬ nosti, ki mi je donesla to prav nebeško pi¬ jačo. (Pije.) Ha, saj človek čuti, da je do¬ bi! nekaj v želodec! O srečna Dolenjska, kijer izvira taka tekočina! Na čigavo zdravje naj pa sedaj pijem? — Na svoje lastno! Bog te živi, gospod Kapun. (Pije.) Bombe in paragrafi! Kaj pa je to, (Začne jecljati, beseda se mu zatika.) Naenkrat se začne temniti — tukaj — v sobi —. (Si mane oči in čelo.) In tu gori — v glavi šumi — gromi — kakor bi bil . . . sreča . . . da — nisem mnogo — pil — popil — ker bi — sicer — moral — misliti, — da sem — natrkan, da, na-na-trkan. (Vstane in skuša hoditi, pa se zaletava, ker je že pijan.) Gotovo sem si po-pokvaril že-želo- 128 dec — naj-bolje bo, če le-Iežem v po-stelj . . . (Tiplje in se oprijemlje ter naposled po vseh štirih zleze pod mizo.) No — tu je — pa — vse drugače — pri-prijetno — nič — ni boljšega — ka-kor do-bra po-stelj... Kdor — bi — dru-ga-če trdil, bom-bombe in parrrrr... (Ne skonča, ampak zaspi.) Mišmaš (ves strgan potepuh, pogleda skozi vrata). Ni žive duše tu! Ravno prav. (Vstopi ciho.) Potem pa ni treba prosjačiti. En spomin bom pa le od tu seboj vzel. Saj imam tudi dobro srce; in vsak rad prine¬ se domov kak spomin iz krajev, koder je hodil. (Ugleda klobaso in steklenico na mizi.) Solnce, luna! Kaj pa je to! Prava, pravcata klobasa! In tukaj-le v steklenici, kaj pa je tu notri ? (Voha.) Pri 1 mišji duši, to je moja najljubša pijačica, žganje! No, to mi pride ravno prav. (Deklamira:) Karkol’ na svetu je pijač. Najboljše je žganje; Tud’ pivo, vino ni slabo, Al’ šnoipis kraljuje vse! (Nastavi steklenico k ustom in pije.) Kako teče! Tega so pa skuhali, ko še niso iblaj- tarji po svetu stopicali. To se bo še vse rabilo. (Vtakne steklenico v žep, vzarne pa iz žepa prazno steklenico ter jo postavi na mizo.) Ta steklenica naj pa bo za po¬ vračilo. Čemu bi prazno posodo seboj vlačil? Pri meni imajo veljavo samo pol- 129 ne steklenice — ha-ha-’ha. Pa tudi take-le klobase ne zaničujem. (Vtakne jo v žep.) Kaj takega mi ne pride vsak dan med zobe. To se pravi: drži' tatu, dokler ga imaš. (Deklamira.) Ne sejem nič, ne žanjem nič, In vendar se živim; Dovolj mi je in srečen sem, Če žganje le dobim! (Odide tiho.) Trdina (pokuka iz sobe na levi). Ali boste kmalu premislili, gospod Kapun. To trpi že celo večnost. Šment! Kje pa tičite, gospod »dohtar«? Kar nič Vas ne vidim! Gospod »dohtar«! (Umakne glavo.) Smrečnik (pogleda izza vrat na desni). Kdo pa tukaj tako rjove? Naj me koklja brcne, ko bi bil doma, bi kar mislil, da je to Trdinov glas. Ta se dere ravno tako! Sicer pa, kje tiči naš učeni' dohtar? Izba je čisto prazna. Nazadnje se je pa morda tako zagledal v mojo slivovko-, da je kar izginil. Trdina (zopet glavo pomoli pri vra¬ tih). Gospod pravdni dob . . . (Beseda mu zastane na jeziku, ko naenkrat zagleda Smrečnika.) Smrečnik. Prav zares, on je! Trdina. Moj smrtni sovražnik! Smrečnik. Kako- pa prideš tli sem, Trdina? Zb. 1]. iger, XI. 9 130 Trdina. Po nogah, kakor ti! Smrečnik. Ti nesnaga; kaj tukaj iščeš, to hočem vedeti! Trdina. To te prav nič ne briga, še manj kakor pa zajec, ki si mi ga ukradel. Smrečnik (poskoči srdit v sobo). Ukradel? Saperlot! Le enkrat mi še po¬ novi to besedo! Trdina (tudi stopi iz svoje sobe). Glej ga no! Ali se še nisi privadil tej besedi? Kar je bilo-, je bilo in jaz ne prekličem besede. Smrečnik. Ne prekličeš, nečeš prekli¬ cati? (Plane srdit na Trdino, ki zbeži za mizo; sedaj se začneta poditi okrog mize, pod katero leži Kapun; med to gonjo me¬ četa drug na drugega na mizi ležeče knjige in akte, ki frče kar po sobi.) Čakaj jaz ti bom že pokazal! Trdina. Jaz ti bom že uro navil, ti slepar! V ječi boš imel čas premišljevati! Smrečnik. Ali pa ti, le zanesi se! Še danes boš za ključavnico, da se bodo tvoja umazana, lažnjiva usta zaprla. Trdina (zaničljivo). Še danes, pra¬ viš? Tako naglo bi rad? Potem ti pa sve¬ tujem, da si izbereš boljšega zagovornika in svetovalca, kakor je ta Kapun! Temu se prav nič ne mudi, čisto nič . . . Smrečnik. Tudi meni se zdi tako. 2e pol ure čepim v kamrici tam-le in čakam F 131 na -odgovor, kdaj se bo milostni gospod oglasil, ali prevzame pravdo, ali ne. Ko bi jaz pustil toliko časa čakati vsakega človeka, ki pride k,meni, bi šlo lahko že vse na boben. Trdina (škodoželjno). Prav bi bilo to, ko bi se zgodilo 1 . Smrečnik. Kje neki tiči ta dolgočasni človek? (Gleda na vse strani in naposled zapazi Kapuna pod mizo.) Sakra! Zares! Tukaj leži naš dohtar-skaza pod mizo, kakor je dolg in širok, in spi. Trdina (pogleda tudi pod mizo). No, potem bi pa midva lahko dolgo čakala. Ta zaspani polh! Smrečnik, Temu je pa gotovo moja slivovka šinila v ude. (Dvigne prazno ste¬ klenico.) O ti moj Bog! Ta kanalja je spil kar celo steklenico, pa zares, kar celo! Sedaj pa urnem, zakaj da leži pod mizo kakor bi bil mrtev; temu se prav nič ne čudim! Trdina (gleda naokrog). In moja klo¬ basa je tudi že izginila. Ni duha ne sluha več po njej. Ptuj, tak požeruh! Bi skoraj rekel, da je podoben našim živalim, ki krulijo v svinjaku. Smrečnik (stresa Kapuna). He! Zbudi se, ti zaspanec, polh! (Kapun se ne gane.) K viško, pokonci! Za božjo voljo, kdo pa spi podnevu? (Kapun spi naprej.) 9 * 132 Trdina. O sveta nebesa, zdi se mi skoraj, da je ta človek mrtev. Ce ga ni zadela kap. Smrečnik. Ali pa mu je srce sežgalo žganje, katerega je toliko požrl. Celo ste¬ klenico v pol ure doli zliti, to je že preveč, tega nihče ne prenese. Trdina (prime Kapuna za roko). Go¬ spod dohtar-skaza, gospod!-Zares, mrtev je, čisto mrtev! Le poglej ga. so¬ sed, kako bled je in čisto mrtvaški! (Po¬ tiplje Kapuna na čelu.) Je že kar mrzel, uboga para! Smrečnik. Ti račji kljun! Nazadnje pa še začno naju dva soditi, da sva ga umorila! Trdina (preplašen). Bog varuj! Smrečnik. Kdo more to vedeti? Vse se je že zgodilo na svetu in se še lahko zgodi! Hitiva urno iz tega strašnega kra¬ ja, kjer je imela smrt svojo žetev. (Hoče oditi.) Trdina (zadržuje Smrečnika). Prej še eno besedo, sosed! Smrečnik. Kaj pa takega? Urno, urno, Trdina, tla mi gore pod nogami! Trdina (dene Smrečniku roko na ra¬ mo). Nikar ne zapustiva tega kraja, preden se ne spraviva! (Na Kapuna kažoč.) Na temu-le vidiš, kaj je naše življenje, kakor kaplja na veji! Ali naj iz kraja smrti še 133 neseva v srcih najino sovraštvo'? To bi bila nevarna stvar! Smrcčnik (zamišljen zre na Kapuna). Zares, življenje ni nič, prav nič! Kako naglo je bilo po njem! Trdina. Zato pa skleniva mir! Podaj mi roko v spravo! Bodiva si dobra prija¬ telja! Smrečnik (udari v desnico sosedovo). Udariva, tudi jaz imam rad mir! Proč s prepirom in kregom, na veke naj se gre solit sovraštvo! Trdina. Dobro! Tako je prav! Tedaj nisi nič več name hud, Smrečnik? Smrečnik. Prav nič več! Kar poza¬ biva, kar je bilo in drživa zanaprej vkup kakor dobra, zvesta soseda. Ali hočeš, Trdina ? Trdina (s poudarkom). To hočem prav res, ljubi Smrečnik! Smrečnik. Sedaj pa hitro v prijaznosti od tod; temu pa (kaže na Kapuna) naj da Gospod večni pokoj. (Držeč se za roko odideta.) Kapun (se čez nekaj časa zbudi ter mane oči). Bombe in para- (se mu zdeha) grafi! Spanje mi je dobro djalo! Ha . . . (Se zlekne, tako da z rokami udari ob mizini nogi in se prestrašen strese.) O joj, kaj pa je to? Kje pa sem pravzaprav? (Gleda na vse strani.) Bombe in paragrafi! Ali prav vidim? Prav zares, pod mizo 134 ležim! Kako sem pod mizo prišel, to vedi škrat; jaz se ne morem domisliti. (Po vseh štirih prikobaca izpod mize.) Saj sem se sinoči v posteljo vlegel! Hm, sinoči? Ne, danes zjutraj je bilo! Oh, kako morem biti tako pozabljiv! Koliko je pa sedaj prav¬ zaprav ura? (Potiplje v žep, da bi pogle¬ dal na uro.) Stoj, tu je nekdaj tičala ura — pa šla je rakom žvižgat in žabam gost! No, to je pa že preneumno. Zares, da ne vem, pri čem sem! Sinoči — danes zjutraj! — Kaj od teh dveh reči je vendar prav? (Naenkrat prst zapiči v čelo.) Bombe in paragrafi! Svetli se mi v butiei! Moja uboga kmeta! (Pogleda v levo so¬ bo.) Tič je izletel — da bi ga koklja . . . (Plane proti desni sobi.) In ta tudi. Ali se je svet obrnil? Oba kajona sta mi odnesla pete — to je škandal! In kako je vse po sobi razmetano — lep red to! Zdi se mi, da sta imela tukaj hujšo bitko, kakor se je vršila pred Belgradom. — Ako bi ju mo¬ gel sedaj-le za ušesa. — Bombe in para¬ grafi! To bi ju učil olike. — Pa kaj bi se jezil, ker je po toči zvoniti prepozno, rajši malo grlo poplaknem. (Prime za stekle¬ nico in opazi, da je prazna.) Primaruha, kaj pa je to? Nobene kapljice več, kar no¬ bene. Bes te lopi! In klobasa je tudi fuč, vse fuč! Zares, takih grdunov pa še ne, kakor sta ta dva kmetavzarja! Prej pri¬ neseta nekaj v dar, potem pa mi sama po- 135 jesta in popijeta^ vse — pa kar pred no¬ som! (Odmor.) Že vidim, da imam smolo, veliko smolo! Kar v krčmoi k »Črnemu orlu« stopim, da si poplaknem jezo ! Ali — ti. Triglav, moj dom — s kom bom pa pla¬ čal? Nimam ga beliča več v žepu. Bombe in paragrafi — kar iz kože bi planil! Zdi se mi, da se ljudem pamet vrača; če se jim vrne, potem sem jaz in so vsi dohtarji ob zaslužek; potem pa pojdimo kar vsi v »penzijon«; za nas bi bilo to presneto slabo, za ljudi pa dobro, ako pridejo do prepričanja, da je boljša kratka sprava kakor dolga pravda ! (Konec.)