Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped. in abbon. post. * II Gruppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 46 Gorica - 15. novembra 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Slovenske šole na Tržaškem ITALIJA IN JUGOSLAVIJA in šolsko računovodstvo Sredi oktobra je v Trstu nenadno umrl glavni računovodja višje, šolske superintendence U go Becciani. Širši javnosti ni bil znan in bi bil tudi ostal neznan, da ni »Giornale di Trieste« zapisal dne 15. oktobra 1950 v nekrologu med drugim tudi: »V svoji delikatni funkciji je bil rag. Becciani v tem težkem povojnem času, ko je zlasti na šolskem polju izbruhnila slovanska povodenj, eden najmočnejših prvobo-riteljev za italijanstvo Trsta in hraber branitelj italijanske tradicije v tržaškem šolstvu.« Te besede skušajo biti pohvalne za pokojnika; so pa nehote zbudile našo pozornost. Glavni računovodja v nekem državnem uradu, ali ni kot državni funkcionar ne prav visoke stopnje dolžan samo izvrševati ukaze svojih predstojnikov? Kako more biti tak podrejeni funkcionar eden najmočnejših prvoboriteljev za italijanstvo Trsta in to celo v svoji uradni funkciji? Stvar nas je zunitual^ p j smo šli in pobarali malo okoli, kdo je bil ta znameniti glavni računovodja, da mu »Giornale di Trieste«, naš stari in zvesti »prijatelja, poje tako hvalo. Stvari, katere smo izvedeli, so kar zanimive, čeprav ne vse vzpodbudne. Pa pojdimo kar po vrsti. Povedali so nam, da je rajni računovodja imel mnogo višji službeni čin, kot bi mu šel po njegovi šolski izobrazbi. Zavezniki so ga povišali v VI. činovni razred, čeprav bi bil lahko dosegel kvečjemu VII. razred. To je nekaj zelo nenavadnega. Zvedeli smo tudi, da je bila beseda rajnega računovodje na superinten-denci vsemogočna. Kdor je želel pojasnila v kaki važnejši zadevi, je menda vsak dobil odgovor: Vprašati moramo g. Becciani ja. Ta odgovor je postal skoraj stereotipen, pa naj je šlo za namestitev, napredovanje učitelja, profesorja, sluge, za letne dotacije za učila, za šolske zgradbe, za šolsko opremo, za povišanje plače, pripadajoče po zakonu. Morda je pokojni računovodja odločal tudi o dodelitvi prostorov slovenskim šolam? Kdo ve? Slišali smo tudi, da je v računskem oddelku šolske superintendence veliko uradništva iti da imajo nekatere uradnice opravka samo s slovenskimi šolami. Slovenca pa ni tam nobenega. In liste uradnice, ki prav za prav živijo od slovenskih šol, saj hi drugače ne imele dela. da so med zelo strupenimi nasprotnicami slovenstva. To svoje nerazpolože-nje. da rade pokažejo ob vsaki priliki. Slovenec pa nima niti eden vpogleda v račune, ki zadevajo šolstvo. Vsi vemo, kako se je svojčas šovinistično časopisje razpisalo o ogromnih zneskih, ki da gredo za slovensko šolstvo; nihče pa ni nikoli povedal, koliko je bilo za slovenske šole nakazano in koliko porabljeno. Tucli ni bilo nikdar objavljeno ločeno, koliko je bilo izdatkov za slovenske in koliko za druge šole. To se nam zdi popolnoma umljivo, kajti razlika bi bila v preveč kričečem nasprotju z dejanskimi potrebami. Ne vemo, čigava je zasluga, da se je doslej vse to tako mojstrsko prikrivalo. Ob nenavadnem poveličevanju »zaslug« pok. računovodje in ob njegovem izrednem napredovanju nam pa je vstala senca suma. Vemo pa, da so naslovljenci na slovenskih šolah neprenehoma morali delati vloge in prošnje in zahtevati to. kar jim je po zakonu pripadalo, a jim je nekdo vedno osporaval. Vemo nadalje tudi, da se je vsem uslužbencem na slovenskih šolah od vsega početka odtegoval neki znesek za bolniško zavarovanje; zdravila in zdravnika so pa imeli na razpolago šele po nekaj letih plačevanja, ko so se zavarovali drugod. Kam pa je šel ie plačani denar? Bog sum ve. Morda je to vedel tudi pokojni računovodja. Zvedeli smo vse to in še marsikaj drugega. Hvaležni smo stari prepleskani fregati, ki nosi ime »Giornale di Trieste«, da nam je s svojo neprevidno izjavo, s katero so pokojniku storili slabo uslugo, dala priliko, da smo vse to izbrskali in iznesli v javnost. Ob tej priložnosti smo zvedeli Z novembrom je zasedel predsedniško mesto pri Varnostnem svetu jugoslovanski zastopnik Bebler, ker je prišla njegova vr-tudi, da pokojnik ni bil edini ' sta- V nastopnem govoru je pred tak »prijatelju, slovenskega šolstva na šolski superintendenci v Trstu. Dokler pa bo slovensko šolstvo odvisno od takih ljudi, bo živelo, da, ker ga ne bo mogoče uničiti, kot ni mogoče uničiti slovenskega naroda na tem trdnem kosu zemlje, a boriti se bo moralo za pravice, ki mu pripadajo po božjih in naravnih zakonih. Slovenski narod bo ostal; taki »velezaslužni« možje pa, ki trosijo našemu šolstvu drobtine, da preslepijo tiste, od katerih dobivajo bogate kredite, odhajajo po svoje tesnično plačilo. Ob tej priliki, ko nam je »Giornale di Trieste« sam pokazal, kakšni ljudje odločajo o razvoju našega šolstva, ponovno postavljamo zahtevo po samostojni slovenski šolski superin-tedenci. Dokler se to ne uresniči, naj ZVU, ki ima zadnjo besedo pri potrjevanju državnih funkcionarjev na STO* poskrbi, da pride na me^tr pok. Beccianija človek, ki ne bo prežet mržnje do Slovencev; za slovenski del šolstva pa naj se postavi pri računskem oddelku šolske superintendence slovenski uradnik, ki bo imel vpogled v upravo denarja, ki je odločen za slovenske šole. Prepričani smo, da je to tako pravična in naravna zahteva, da se je ne bo branil nihče, kdor ima pošteno srce. lagal med drugim sprejem novih držav v Organizacijo združenih narodov, posebno sosed Jugoslavije: Italijo, Albanijo, Bolga- rsko, Romunijo in Ogrsko Do Italije se je pokazal posebno vljudnega in zatrdil je, da ima pripravljeno posebno pot za njen sprejem v OZN. Tudi maršal Tito je v razgovoru z dopisnikom New York Timesa izjavil, da želi Jugoslavija urediti svoje odnose do Italije v prijateljskem duhu. Nekaj tega so že pokazali, ko so izjavili, da so uredili način odplačevanja vojne odškodnine, ki jo Italija po mirovni pogodbi dolguje Jugoslaviji. Do sedaj se v tem oziru niso mogli zediniti, ker je Jugoslavija zahtevala 50 milijonov dolarjev vojne odškodnine, Italija pa jih je obratno ponujala le 30 milijonov. Sedaj so se zedinili, da bo Italija plačala 30 milijonov, od katerih bodo odšteli vrednost zaplenjenega premoženja italijanskih državljanov v Jugoslaviji. Pravijo, da je vrednost tega premoženja precejšnja, tako da bo Italija plačala baje le par milijard lir za vso škodo, ki so io njene čete povzročile med vojno na Balkanu. Isti dopisnik New York Timesa je vprašal maršala, kako misli urediti vprašanje Trsta z Italijo. Tito je odgovoril, da za sedaj je boljše, če se to vprašanje ne stavi Svet pred veliko odločitvijo Pričujoči teden bi moral biti za vse sedanje človeštvo največje važnosti: Pri Varnostnem svetli v Lake Succes morajo ta teden odločiti, kaj narediti s Kitajci, ki pomagajo komunističnim Korejcem, če ne bodo odpoklicali svojih čet in svojih ljudi s Koreje. Odločitev Varnostnega sveta je največje važnosti, kajti v primeru, da Mao Ce Tung ne odpokliče svojih ljudi, mora Varn. svet nekaj ukreniti za dosego miru na Koreji in v Aziji. Kaj ukreniti? Ukazati generalu Mac Arthurju naj napade komuniste na njihovih izhodiščih v Mandžuriji. To bi pomenilo zaplesti se v vojno s komunistično Kitajsko in s tem zanesti vojno na celo Azijo, kar bi imelo nujno za posledico začetek tretje gvetovne vojne. Zato moramo res Bogu priporočiti državnike pri Varnostnem svetu za pravo modrost, da se izognejo tej največji nesreči tretje svetovne vojne. Do sedaj so pokazali v tem oziru precej razsodnosti vsi zapadni politiki ter so nastopali skrajno previdno. Smemo upati, da bo tako tudi za naprej. Vojna na Koreji in diplomacija Vojna na Koreji je pretekli teden bila v znamenju diplomatskih razgovorov pri Združenih narodih. Teden se je začel z Mac Arthurjevim poročilom Varnostnemu svetu o posegu kitajskih komunističnih čet v boje na Koreji. Kmalu je sledilo popolno zatišje na fronti, kjer so komunisti nenadoma prenehali z napadi. Tedaj se je oglasila Amerika, ki je obtožila Kitajsko, da ogroža mir, ter zahtevala sestanek Varnostnega sveta za razpravljanje o Mae Arthurjevem poročilu. Sestanek se je vršil in na njem je v petek sedem držav vložilo spomenico, s katero zahtevajo, naj se Mao Ce Tung proglasi za napadalca, če ne umakne svojih čet s Koreje. Pred tem so poklicali zastopnike rdeče Kitajske pred Varnostni svet na zaslišanji;. Ti so se odzvali in zato so odložili razpravo o spomenici sedmerih in Mac Arthurjevem poročilu do srede 15. novembra, da lahko slednji pridejoviz daljne Kitajske. Zadnji čas je dospela vest, da odposlanci pridejo, loda zato, da bodo zaslišani o PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov skladi Formozi in ne o vmešavanju boje na Koreji. Voditi svetovno politiko usodo narodov v sedanjih časib res ni lahka niti prijetna stvar. m na dnevni red, ker je stališče Jugoslavije preveč različno od stališča Italije, tako da bi se ne mogli poravnati. Zato je bolj prav. da uredijo rajši ona vprašanja, v katerih se lahko poravnajo. Jugoslavija prekinila diplomatske odnošaje z Albanijo Jugoslovanska vlada je povabila albansko, naj odpokliče diplomatskega zastopnika iz Beograda, ker ni več zaželen. Kot razlog za ta korak je navedla nedopustno in žaljivo ravnanje albanskega poslanika do jugoslovaske vlade. Jugoslavija je svojega poslanika odpoklicala iz Tirane že pred več meseci. To nam je zopet dokaz, kako napeti so odnošaji med Jugoslavijo in njenimi kominformistič-nimi sosedami. Po volitvah v Združenih državah Pretekli teden so se vršile volitve v ZDA. Volili so poslance v parlament in eno tretjino senatorjev. Volitve so potekle mirno. Udeležba je bila precej velika. Pri volitvah so republikanci pridobili nekaj glasov, demokrati pa so jih izgubili. Številčno razmerje med obema strankama je sedaj sledeče: demokratska stranka ima v senatu 49 sedežev, republikanska 47; v poslanski zbornici imajo demokrati 234 poslancev, republikanci pa 200. Značilno je, da je v novi zbornici samo en neodvisen poslanec, dočim so pred dvema letoma ne-odvisneži postavili celo svojega kandidata za predsedniške volitve. Papeževa naročila škofom Pa še pomembnega nagovora sv. očeta na vse škofe, ki so prišli na Marijino slavje in ki s papežem vred vladajo sv. cerkev božjo, ne smemo pozabiti. Zbral jih je na vernih duš dan v Vatikanu in jim je na srce položil nekaj za vso Cerkev zelo važnih zadev. Priporočil jim je, naj med verniki goje duha spokornosti in krščanske skromnosti, ker brez tega ni krščanskega življenja. Pretirani luksus in uživanjaželj-nost med vsemi sloji, zlasti med narodi Zapada, je skrajno kvar-ljiv današnjemu tudi še vernemu ljudstvu. Katoličani morajo postati v vsakem oziru bolj preprosti, in ker je že postna zapoved zelo olajšana, naj vsaj v duhu spokornosti prenašajo križe in ležave življenja ter naj z miloščino zadoščujejo za svoje in drugih grehe. Marija pri vseh prikazovanjih na prvem mestu poudarja pokoro. Drugo, kar je sv. oče škofom posebno priporočil, je skrb za neomadeževano družinsko življenje med katoličani, ki ga sodobni filozofski nauk in državne zakonodaje skušajo zastrupiti, ker popolnoma ločijo zakonsko zvezo od božje postave, ki je bila dana že v raju in nato izpopolnjena od božjega sina Jezusa Kristusa. Zakon med možem in ženo mora po volji Stvarniko- vi ostati neločljiv in neomadeže-van ter služiti množitvi človeškega rodu. Ako se zakonci umikajo tej božji naredbi, si sami podirajo časno in večno srečo. Zato naj škofje posebno skrb obračajo na to, da bodo verniki o zakonu kot ustanovi Boga samega pravilno poučeni, naj sklepajo zakonsko zvezo pred božjim oltarjem in naj se ne dajo zapeljavati od pogubnih naukov modernega brezverstva. PETINDVAJSETA NED. PO BINK. Iz svetega evangelija po Mateju (Mi 13, 31-35) Tisti čas je povedal Jezus množicam to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsej/d na svoji njivi. To je sicer najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da prilete ptice neba in prebivajo na njegovih vejah. — In še drugo priliko jim je povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo. — Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilik jim ni govoril, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: .Odprl bom svoja usta v prilikah, razodel bom. kar je bilo skrito od začetka sveta.' Kruli brez kvasa je težak, trd in skoraj neužiten. Kvas — testo rahlja, dviguje in plemeniti. Kruh postane lep in dober. Človek brez vere kruhu brez kvasa. trdega srca. nizkotnih misli in umazanega govorjenja. Vera človeku plemeniti srce in razum. Če sodeluje z milostjo, se v njem polagoma oblikuje božja podoba. Za svoje namene se Bog navadno poslužuje majhnih, neznatnih stvari, da po njih doseže velike. Iz dvanajstih apostolov je zrasla današnja več sto milijonska Cerkev. Iz ponižne judovske deklice Marije je napravil Kraljico nebes, pred katero se klanja ves svet. Zadostuje mu neznatna dobra beseda, da napravi svetnike. V Parizu je živel mlad. lep, nadarjen in bogat mladenič Frančišek. Brezskrbno je bilo njegovo življenje. Prijatelj Ignacij pa mu je ob srečanju večkrat ponovil: .Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi. — Besede so padle v dobro zemljo. Pognale so korenine in obrodile sad. Mladenič je zapustil svet. odšel v misijone in rešil več milijonov duš. To je sv. Frančišek Ksaverij. Večkrat ni potrebna niti bese-je podoben | da. Zadostuje dober zgled. V Navadno je j Parizu je obiskoval univerzo Friderik Ozanam. Bil je dober fant, toda zaradi velike pokvarjenosti, ki jo je videl med tovariši, je začel v veri omahovati. — Nekega večera stopi v cerkev. V klopi zagleda starejšega moža, ki se mu je zdel znan. Klečal je in molil rožni venec. Stopi bliže in prepozna svojega profesorja z univerze: Ampera. »Kaj, ta učenjak kleči in moli rožni venec kakor ženska?« se je vpraševal Ozanam. V njegovo srce se je naselila trdnost. Nobena stvar ga ni mogla več omajati v veri. Celo do nas sega blagodejni vpliv Amperovega zgleda. Ozanam je kasneje začel ustanavljati tako imenovane Vincen-cijeve konference za pomoč potrebnim, ki delujejo še danes. Bog torej ne potrebuje armade, ne orožja. Zadosti so skromni, dobri kristjani, ki z besedo in z zgledom pripravljajo pot božji milosti, ki potem skoraj neopazno dovrši svoje delo. Dobra beseda, lep zgledi Kdo tega ne zmore? — Morda, ne verjamemo v' uspeh? Jezusovi primeri o gorčičnem zrnu in o kvasu nam dajeta zagotovilo. Mi sejmo dobro seme, Bog pa bo dajal rast. NEDELJSKA MOLITEV DAJ, PROSIMO. VSEMOGOČNI BOG. DA BOMO MISLILI VSELEJ TO, KAR JE PAMETNO. TER V BESEDI IN DEJANJU VRŠILI- KAR TEBI U-GAJA. SVETI OČE JE SPREGOVORIL Katoliška Cerkev je izobčila „ljudskeM duhovnike tej obsodbi prisiljen ukiniti Bilten ter preosnovati duhovniško ud ruže: nje. Dne 20. sept. 1949 je sklical v Ljubljano skupščino »katoliških ljud: skih duhovnikovičlanov OF«. Na tem ustanovnem zboru, katerega se je udeležilo 124 delegatov, so ustanovili CMD, to je »CiribMetodijsko dru: štvo katoliških duhovnikov LRS« ter izvolili društveni odbor, v katerem je dobil mesto predsednika Anton Bajt, bivši sekretar Iniciativnega se: kretariata, ter mesto tajnika Merc Viktor. Novo društvo je pričelo, v novembru 1949 izdajati novo glasilo z naslovom »Nova pot«, ki pa je ubirajo, vsaj v prvih številkah, iste stopnje kot »Bilten«. Tako n. pr. na: pada spet v svoji drugi številki V a: Ukan, apostolskega nuncija v Beo: gradu msgr. Hurleya, razne ordina: riate ter prinaša tudi pomembno vprašanje maršala Tita sedemčlanski delegaciji CMD: »Če smo se mi re: šili Moskve, zakaj se ne bi vi Rima?« Kat. Cerkev in kom. vlada S cerkvenopravnega stališča ugotav: Ijamo, da sloni verska politika slo: venske komunistične vlade v Ljubija: ni in torej vse mahinacije z »napred: no« duhovščino, ali točneje z CMD, na docela zgrešeni osno\H. Cerkvena zakonodaja jasno določa, da je sa: mo •sv. stolica kot mednarodna prav: na oseba upravičena sklepati konkor: date in sporazume z državami, ne pa škofje in še manj duhovniki. Da: Ije določa, da so pooblaščeni edino krajevni ordinariji (škofje) ustanav: Ijati verska udruženja, duhovniške organizacije in cerkvena pravna tele: sa, ne pa posamezni duhovniki in to: liko manj politična oblast. Gornje toži, da ordinariji nočejo razumeti novega položaja in priznati CMD in njegovega dela! Če bi bili slovenski cerkveni vladike klonili, bi bili po: stali pokorni sluge »naprednih« du: hovnikov ter igrača v rokah partije, potrdili bi bili vidike in delo od ko: munistov ustanovljene duhovniške organizacije in s tem postali sood: govorni za vse. S tem pa bi prišli nujno v spor s sv. stolico, v razkol in imeli bi — slovensko narodno cerkev. Bog pa je dal moč slovenski cerkveni hierarhiji, da ni klonila. In sedaj konec Sv. stolica je gledala jako zaskrb: Ijena na razvoj verskih prilik v Slo: veniji. Ponovno je posvarila vodilne »ljudske.'duhovnike« in jim tudi za: grozila z izobčenjem, ako ne prene: hajo z delom na slični podlagi. Ker so bili vsi opomini in vse grožnje zaman, jih je dne 30. avgusta 1950 izobčila, upajoč, da jih ta najtežja kazen strezni. Toda trojica duhov: nikov se ni uklonila. Odlok sv. sto: lice je predala vladi in s tem zagre: šila novo kaznivo dejanje, za katero je predvidevano v kan. 2333 izobče: nje, ki je na poseben način pridrža: no apostolski stolici. Kljub vsemu ni sv. stolica javno razglasila kazni, ker je upala na poboljšanje. Kaznovani duhovniki pa so trmasto vztrajali na svoji poti. Dne 2. oktobra 1950 se je vršil v Ljubljani drugi občni zbor CMD, na katerem je predsednik Bajt obtožil Vatikan, da se vmešava s svojimi kaznimi v »jugoslovanske notranje državne zadeve« ter sprejel ponovno izvolitev na položaj društve: nega predsednika. Zato je sv. stoib ca dne 11. nov. 1950 javno razglasila ustanove in glasita pa je zamislil, izobčenje Vatikansko glasilo »Osservatore znuje one, ki širijo zmotne nauke. Romanc« prinaša v svoji številki z I Najtežja cerkvena kazen, katere se dne 11. nov. 1050 naslednjo objavo: j je Cerkev posluževala proti onim, ki so ogrožali zaklad verskih resnic, je bilo izobčenje, s katerim so bili iz: ključeni iz občestva vernikov. Sam Kristus je učil, da če kdo »cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar« (Mt. 18,17). .Sv. Pavel je izločil iz občestva vernikov v Ko: lin tu nečistnika (1 Kor,, 5,5) ter odpadnika od vere Himeneja in Aleksandra (1 Tim., 1,20). Cerkev je že v 2. st. po Kr. rabila isto ka: zen: papež Viktor je izločil Teodota, ZAPADLI NA PO: cerkveni zbor v Mali Aziji je izobčil Montana, lastni škofje so izločili M. POOBLAŠČENI SMO, DA OBJ A:! V1MO NASLEDNJE: KER ,SO JUGOSLOVANSKI DLL HOV NIKI ANTON BAJT, JOŽEF LAMRET in VIKTOR MERC VZTRAJALI V SVOJI N EU BOG: LJIVOSTI KLJUB PONOVNIM OPOMINOM SV. KONCILJSKE KONGREGACIJE, JE ISTA SV. KONGREGACIJA IZJAVILA Z RAZSODBO Z DNE 30. AVGU--STA 1950, DA SO IMENOVANI DUHOVNIKI SEBEN NAČIN SV. STOLICI PRI: DRŽANEMU IZOBČENJU.« Nepreklicna razsodba sv. koncil j: ske kongregacije ugotavlja izrecno in neposredno dejstvo, da so bili iz: ključeni iz cerkvenega občestva trije slovenski duhovniki, posredno pa predstavlja javno obsodbo vseh »ljudskih duhovnikov«, ki so se pr: votno zbirali v udruženju »Duhovniki člani OF« in nato v CMD, to je v »Ciril: M etodijsko društvo katoli: ških duhovnikov LRS«. Izobčeni clu: hovniki so bili v prošlem avgustu voditelji tega društva: Anton Bajt, župnik v Šmarjah na Vipavskem, je bil društveni predsednik; Merc I ik: tor, profesor v Ljubljani, društveni tajnik; Jožef Lampret pa tajnik ver--ske komisije pri predsedstvu vlade LR Slovenije, torej nekak minister za verstvo. Zato pa je izobčenje teh ljudi istočasno tudi najvišja obsodba komunistične verske politike v Slo: veniji, ki si je skušala skaliti iz sku: pine »ljudskih duhovnikov« voljno in uslužno orožje proti cerkveni hie: rarhiji in pravo možnost no hrbtenico morebitne bodoče narodne cerkve, ki bi bila kot ponižna sužnja vprežena v komunistični državni voz. Kaj je izobčenje? Rimski papež ima kot najvišji cerkveni poglavar dolžnost, du nhra: nja neokrnjen zaklad verskih resnic. Po Kristusovem pooblaščenju avtoru tativno uči in vodi vse vernike, ob: soja zmote in krive nauke ter ka: ar: ciona. V poznejših stoletjih je Cer: kev izobčevala celo kralje im cesarje, n pr. Henrika IV. (1076), Hlipa L (1095), Friderika Rdečebradca (1161), zlasti pa verske novotarje ter krivo: verce, kot Jana Husa, Lutra, Ztving--lija. itd. Slovenski duhovniki med zadnjo vojno Da bomo pravilno razumeli zadevo izobčenja zgoraj navedene trojice slov. duhovnikov, moramo poseči nekoliko nazaj. 7,e med tako zvano osvobodilno vojno se je komunistično vodstvo OF dobro zavedalo, da si bo naj: lažje pridobilo ljudstvo preko duhov: nikov. Zato je začelo snubiti duhov: nike in jih vabiti v svoje vrste. 1 oda duhovniki niso mogli sprejeti sode: lovanja s komunsti. Da bi OF raz: bila duhovniško enotnost in ustraho-. vala šibkejše, je dala pobiti nekaj duhovnikov, druge je obsodila na sn rt in spet druge je skušala onemo: počiti s klevetami in krivičnimi ob: tožbami. Toda vkljub vsem oblju: bam in grožnjam ter vkljub najtež: jim političnim in gospodarskim raz: meram je ostala duhovščina skoro v celoti zvesta Cerkvi in le poedinci so pristali na sodelovanje, in še ti na zgolj narodni podlagi. Ljudski duhovniki Po končani vojni so se komunisti predvsem neusmiljeno maščevali nad duhovniki: nekatere so prostaško po: bili, druge tirali pred ljudska sodi: šča, kjer so jih poniževali, obsojali na smrt, na prisilno delo, na odvzetje častnih pravic, itd. K° so Pa spo: znali, da ne bodo mogli s krvjo in s sramotilnimi procesi udušiti vere v ljudstvu, so zasnovali načrt po: siopne zasužnjitve celotne katoliške duhovščine na osnovi in pod pretve: zo sodelovanja pri graditvi novega socialističnega družbenega reda. IOOF (Izvršni odbor Osvobodilne fronte) je izdal nalog, naj se prire: jajo sestanki »ljudskih duhovnikov«, ki naj postanejo člani OF. Taki se: stanki so se vršili v Oplotnici pri Konjicah, v Poljčanah, v Celju, v Mariboru, Ljubljani, v Ajdovščini, itd. Da bi se delo smotrno razvijalo, je IOOF ustanovil poseben centralni organ, t. j. »Iniciativni sekretariat duhovnikov članov OF« pri Izvršnem odboru, ki je imel nalogo organizv ruti ter vključiti slov. duhovnike v OF. Isti »Iniciativni sekretariat du: hovnikov:članov OF pri IOOF« je začel izdajati v novembru 1948 po: sebno glasilo »Bilten«. Listič »Bilten« ni dolgo skrival svoje prave narave. 7e v svoji prvi številki je javno napadal »nekatere visoke funkcionarje katoliške cerkve v Vatikanu«, papeške okrožnice ter zlasti »reakcionarni človeški element v Cerkvi z Vatikanom na čelu«. V naslednjih številkah so se vrstili na: padi na škofijske ordinariate v Ma: riboru in v Ljubljani, v 7 rstu in v Gorici, klevete proti »visokemu cer: kvenemu kleru, ki je bil v prvi vrsti kriv fašističnih zločinov«, ter zlasti ogabni napadi na Vatikan ter na samega sv. očeta Pija XII. Toda »Bilten« ni samo rušil cerkvene discipline in sramotil katoliško hie: rarhijo, odkrito se je zaganjal v ka: toliško cerkev ter v njeno zgodovino ter se povzpel do čisto krivoverskih trditev in teološko nevzdržnih nam kov. Zato pa je sv. koncil jska kot v-gregacija z odlokom z dne 12. aprila 1949 obsodila »Bilten«. »Iniciativni sekretariat« >a bil po izpeljali ali bolje izsilili IOOF! Ko: munistična oblast je čisto enostavno zvozila z avtomobili duhovnike na sestanke in skupščine, oblastveno predsedovala zborovanjem in s pri: tiskom izsilila iz duhovnikov'podpise pod v naprej določene sklepe in resolucije. Ista komunistična oblast je nato pritiskala na ta udruženja, kaj naj delajo, pišejo in mislijo, zla: sti pa da naj izsilijo od škofov pri: znanje teh laičnih ustanov, s čimer bi jim dosegli nekako posvečenje ter cerkveno uzakonitev. Pritisk od spo: daj navzgor je bil silen: skoro vsaka Upajmo, da bo ta ukrep odprl oči zašlim in utrdil dobre v zvestobi do matere sv. cerkve. Upajmo tudi, da bo jugoslovanska vlada končno ra: zumela, da pot do sporazuma s ka: toliško cerkvijo pelje preko škofov in apostolskega nuncija ■ k sv. očetu in da je zgolj sv. stolica pristojna v zadevi. Ko bo sklenjen tak spora: zum, ki bo zaščitil interese obeh sira: ni, se bosta duhovna in svetna oblast spet našli roko v roki in tedaj bodo vsi katoličani, laiki in duhovniki, kar tekmovali, kdo bo boljši državljan in v Jugoslavijo se povrne mir, sloga številka »Biltena« »Nove poti« 1 in red ter božji blagoslov. Odmevi Marijinega slavja Stotisoči onih srečnih romarjev, ki so bili navzoči pri poče-ščenju Vnebovzete, so odšli. A že prihajajo nove skupine. V Rimu se mudi mednarodno zastopstvo družin, katerih svojci so v zadnjih vojnah padli. V prvih vrstah hodijo črnooblečene matere in žene iz vseli narodov, za njimi se vrste očetje, bratje, sestre, sinovi in hčere padlih-. Tudi sv. oče jih je sprejel in jih tolažil z vero v večno življenje in s svidenjem pri Bogu. Nadalje je v Rimu nad tisoč katoliških profesorjev in ravnateljev šol iz Italije, ki so romanje združili s svojim stanovskim zborovanjem. Profesorski zbor je sv. očetu ob Skupina teli romarjev šteje preko 2000 udeležencev. V preteklem tednu je šlo v Rim tudi drugo škofijsko romanje iz Gorice, 120 vernikov, med niimi tudi goriški bogoslovci in Prevzvišeni. K proslavi Marijini so za 1. novembra poslale nekatere države svoja posebna diplomatična zastopstva. Te države so bile: Italija, Irska, Španija, Peru, San Domingo in zastopstvo provincialne vlade v Quebec-u iz Kanade. 1 a zastopstva so bila seveda tudi sprejeta od sv. očeta v posebni avdienci, pa tudi rimsko županstvo jih je povabilo na Kapitol in jih tam slovesno po-] zdravilo. lej priliki poklonil nov um«tm. Marijinega slavja med sko izdelani m z mnogimi po- membnimi rezbarijami okrašeni papežki tron — kot znak njegove najvišje učeniške službe zoči katoliški dijaki pa so mu izročili veliko število »Misijonske knjižice«, ki vsebuje poglavitne verske resnice in najvažnejše molitve, namenjene za mladino v misijonskih deželah. Obojim se je sv. oče lepo zahvalil pri skupnem sprejemu vpričo vseh romarjev. V Rimu roma tudi Zveza za prevoz bolnikov v Lurd in v druga svetišča: duhovniki, zdravniki, bolniški strežniki in strežnice. brezverci Da satan sovraži Marijo, mater ndv'j Jezusovo, je nekaj naravnega, saj je Marija tista v raju napovedana žena, ki je satanu glavo strla. Zato je tudi naravno, da satanovi hlapci niso mogli ostati vsaj tihi ob Marijini slovesnosti v Rimu in po vsem katoliškem svetu. Kominformistično usmerjeni časniki v Italiji so izlili svoj žolč nad našim počeščenjem Marije po svojih predalih s trditvijo, da je »Pacelli v Rimu« razglasil nek nerazumljiv in zdravi pameti nemogoč nauk o »vnebo- vzeti« (z malo začetnico), in da ličanov, le v politiko naj se ne I Stepinca v Lepoglavi ter imel so goreče sveče na praznik zvečer mnogim ljudem pokapljale obleke. Zlasti zaničevalno in posmehljivo piše list »Avanti« o Mariji, papežu in cerkvi . Čez par tednov pa bo spet trdil, da spoštuje versko prepričanje kato- Misijonsko Piše Karftl Kerševan Mission Catholigue IREBU, Belgijski Kongo, Afrika (Nadaljevanje) vtikajo. Kako daleč so ti ljudje z njim razgovor. Z nadško-od resnice! Nauk o vnebovzetju fom je časnikar govoril v franco-Device Marije pač ni kaka po- skem jeziku ter je razgovor se-litična zadeva. Zakaj neki to daj objavil New York Times na smešijo? Ni drugega odgovora j prvi strani. Msgr. Stepinae ima kot ta, ker so hlapci duha teme | v zaporu na razpolago dve celici, in laži. ena mu služi za kapelico, v ka- ----------------- teri vsak dan mašuje, v drugi biva čez dan in ponoči. Nadškof je časnikarju dejal, da o njegovi usodi bode odločeval samo sv. oče in ne jugoslovanska vlada. ŽALOSTNE UGOTOVITVE akonom ureje- Člen 15. mirovne pogodbe obvezuje Italijo, da mora spoštovati in dejansko uveljaviti vse pravice jezikovnih manjšin v svojih mejah. Vendar pa 1) dosedaj še ne poznamo nobenega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, 2) 50.000 beneških Slovencev nijiia do danes še nobene sloven- ilo je gladko, ker strogi gospod ni ničesar opazil na spričevalu. Ostalo jc res v dobrem stanju; črnilo se ni zlilo, le papir je bil komaj opazno zgrbančen. Dolgo sem nosil spričeva* lo po svetu s seboj; bilo je moje zadnje šolsko spričevalo. — Mohorjeve knjige smo brali pri nas doma; saj veste, da je letos sto let, odkar so Mohorjevke začele ho* diti v svet, ker je tako hotel naš | veliki Slomšek. Ob dolgih zimskih! večerih je najprej moja starejša se* stra ob petrolejki glasno brala. Se še spominjam Večernic kot: Deseti brat, Mlada Breda ter zgodb iz nekdanjih velikih Koledarjev, kjer smo našli vsakega nekaj. Drugi, kot bralec, sem bil jaz na vrsti. Meni so se posebno vtisnile v spomin Podobe iz misijon* skih dežel in Japonski mučenci. Ko so ob koncu prve svetovne vojne za* čeli izhajati Katoliški misijoni, smo jih tudi mi brali. Prej še jc Bogoljub imel svoj Misijonski kotiček. Začelo se je uvajati Sveto detinstvo, praz* nik Svetih Treh kraljev kot misijon* ski praznik, in nato še Misijonska nedelja z misijonsko pridigo in svo* jimi publikacijami. V Katoliških mi* sijonih sem zlasti pozorno sledil po* ročilom sestre Ksaverije Pirc in tako prijazni, da so me sprejeli v seznam potnikov ter da bom obve* ščem, ko bo vrsta na meni. Torej velja potrpeti in čakati... Nič prijetno ni zimski čas v Belgiji zlasti onim, vajenim milejšega južne* ga podnebja. V začetku sem imel vtis, da so tam vse hiše začrnele od dima in vlage. Res sem razliko pod* nebja debro čutil, kajti kmalu po prihodu sem moral za par dni v po* steljo. Pa je bilo to bolj zato, ker smo se v Italiji vozili v nezakurje* nem vagonu preko zasnežene pokra* jine že od Firence navzgor. V švi* carskem vlaku je pa bilo prevroče. V Bazlu sem moral ven v mraz in led že ob šestih zjutraj ter do večera čakati na zvezo za Bruselj. V Bazlu je treba znati nemško ali Francosko, jaz sem si najbolj pomagal z italijan* ščino. Najbolj nerodno mi je pa bilo, ker nisem imel švicarskega drobiža, pač zato, ker je po voznem redu mednarodni vlak Rim*Bruselj direk* ten. V resnici je bilo vse drugače... Štiri mesece sem čakal na priliko, da nadaljujem svojo pot. Med tem se je približala pomlad in lepše je postajalo lice dežele. Zaneslo me je v tem času dvakrat v Anvers, glavno pristanišče Belgije, in parkrat v Lic* ge, ker jc tam hiša provincialnega msgr. Kcreca. To je bilo še pred ka* j predstojnika. Liege obdajajo pre* kimi petindvajsetimi leti... Na Sveti večer 1946 sem sedel na vlaku Rim*Bruselj. Moral bi tedaj že biti na cilju v Lovanju, pa smo imeli zaradi posledic zadnje vojne skoro en cel dan zamude. Na Božič sam sem komaj še ujel eno sv. mašo, ki se je darovala v ruševinah veličastne cerkve sv. Gertrude v Lovanju. — Ni bilo lahko doseči Belgijo; poka* zalo je takoj v začetku, da bo še težje priti v Belgijski Kongo, moj končni cilj. Moj rodni brat Marcel, ki kot misijonski brat deluje tam že od leta 1933, mi je že sporočil, da mi v danem trenutku pride naproti do Leopoldvilla, samo sporočim naj pravočasno. Prebolel Sem že vse injekcije in njih posledice, manjkalo mi tudi ni vizumov na potnem listu, le na ladjah da se baje vsa mesta že oddana pol leta naprej; letala pa tudi ne zmorejo vsega prometa. Ven* dar so menda bili na letalski agenciji mogovniki in leži sredi umetnih hri* hov, ki so nastali iz materiala, zem* lje in kamenja, ki so ga izvlekli iz podzemlja. Trdijo, da je pod mestom vse votlo in da se nekateri predeli celo pogrezajo. Starejši, ki smo sle* dili vojnim poročilom izza prve sve* tovne vojne, poznamo mesto kot trdnjavo, ki sc je dolgo upirala Nemcem. Obiskal sem višino nad mestom, utrjeno točko, ki je v letih zadnje vojne služila kot ječa in kraj za streljanje nedolžnih talcev. Tam je sedaj tudi pokopališče. Mesto je precej trpelo v vojni in pravijo, da je padlo nanj okoli tisoč VI in V2. Prihodnjič bom povedal, kako jc prišlo, da sem že po štirih mesecih mogel v Kongo z letalom. Prišlo je do tega skoro nepričakovano hitro. Z misijonskimi pozdravi, vdani Karel Kerševani CM. mis. brat Pristavil je, da mu je malo mar ] *ke šole, za njegovo usodo in da rad trpi j 3) beneškim Slovencem prepo-za sv*, cerkev. Večino časa, da I vedujejo celo obiskovati sloven-preživi v molitvi in premišljeva- ske šole v Gorici, nju. Težko prenaša le eno, to, daj 4) tudi slovensko šolstvo v mu ne dovolijo brati vatikanske- Gorici, ki dejansko obstoja, ni do ga glasila Osservatore Romano. ----------------- danes z nobenim no kot tako, 5) slovenščina se ne more rabiti na nobenem državnem uradu, 6) avtonomne pokrajine, ki nam je v ustavi zagotovljena, še danes ni, 7) društvene in kulturne imo-vine, katere je fašizem Slovencem krivično vzel. si do danes Slovenci še niso mogli spet pridobiti. To so naše zelo skromne ugotovitve. Na vsak način pa so ugotovitve, katerih ne bomo pozabili v prihodnosti. %;<• ■n $lepannc Dopisnik New \ork Timesa je med drugim zastavil maršalu Titu tudi sledečec vprašanje: »Kakšni pogoji Id lahko bili za Stepinčevo osvoboditev?« Tito je odgovoril takole: »Jugoslavija ne želi sprejemati pogojev v zvezi s človekom, ki je znan po vsej Jugoslaviji kot vojni zločinec; toda če bi to bilo v interesu mednarodnih odnosov in če bi naš notranji položaj to dovolil, bi se lahko tudi odločili, da ga izpustimo. Obstaja možnost in prišel bo čas, ko on ne bo več v zaporu. Toda mi ne bi mogli nikoli dovoliti, da bi on deloval kot duhovnik ali verski funkcionar v Jugoslaviji.« Na vprašanje istega dopisnika: »Ali lahko vidim Stepinca?« je maršal Tito odgovoril: »Mislim, da ni vzrokov proti temu. ker smo mi glede tega zelo široko- srčni. Nimamo ničesar skrivati glede Stepinca; ne godi se mu slabo, kjer je.« Odgovori maršala Tila so vsekakor zanimivi. Pričajo nam, da je od nadškofove obsodbe do danes svoje mnenje precej spremenil, saj ga danes ne smatra več za zločinca, ki mora pretrpeti svojo kazen v zaporu, temveč le za moža, ki je nevaren režimu v notranjosti države, zunaj države bi pa lahko živel prost. Iz tega se razvidi, da je tudi Tito sam mnenja, da je Stepinčev »zločin« političnega značaja in ne kriminalnega, kot so trdili ob obsodbi. Zato imamo prav vsi oni, ki trdimo, da je msgr. Stepinae žrtev komunističnega režima in ne zločinec. Saj bodo tudi komunisti nekoč morali to priznati! Dopisnik Salzgruber je na Titovo besedo res obiskal nadškofa Neofašizem v Italiji * V nedeljo 5. novembra sta imela ministrski predsednik De Gasperi 'v Modeni in notranji minister Scelba v Turinu dva pomenljiva govora. De Gasperi je, na kratko povzeto, povedal sledeče: čas je, da se ljudske množice vprašajo, kako je šlo do sedaj, in se odločijo. Če je res, da je sedanja vlada tiranska, uničevalka vsake svobode in napredka, da so njeni člani »prekleti možje«, če je vse to res, potem imajo prav tisti, ki hočejo prevrat, ki sanjajo o nekem novem »paradižu«. Toda je vse to res? In množica mu je odgovorila z vzklikanjem vladi. Vsled tega bo, je poudaril De Gasperi, vlada branila demokracijo, da bodo lahko uživali svobodo vsi. Minister Scelba je bil še bolj jasen ter je odkrito povedal, da vlada ne misli več trpeti prikritega obnavljanja fašistične stranke pod imenom MSI (Movimenlo sociale italiano). Zapretil je, da bodo strogo izvedli določila u-slave, ki je v 12. členu prepovedala obnovo fašistične stranke pod kakršnokoli obliko ali imenom. Oba govora sta izvala naval odobravanja na eni strani in naval ogorčenja na drugi strani. Proti ministroma so nastopili skrajneži na levi in na desni. Desničarje razumemo, saj so bile grožnje njim namenjene; toda oglasila se je tudi levica in protestirala zaradi nameravnega razpusta MSI. Čudno, vendar resnično, komunisti in Nennijevi socialisti so to pot zagovarjali nove fasiste in pretakali solze črnila zaradi njih. Stranke zastopane v vladi mislijo pa stvar rešiti za res. Vsled tega so sprejeli resolucijo že med tednom na seji vodstva social, stranke italijanskih delavcev, naj parlament izglasuje zakon o prepovedi stranke MSI, pod čigar imenom se obnavlja fašistična stranka. Scelba je pa bil hitrejši in je že izdelal potrebni zakonski osnutek, ki ga bo vlada predložila v odobritev parlamentu. Predno do tega pride, bodo gotovo še ostri boji v časopisju in v parlamentu. Ves pretekli teden je trajala v rimskem parlamentu debata o Združeni Evropi in o enotni evropski vojski, h kateri misli pristopiti tudi Italija kot sopodpisnica atlanskega pakta. Proti so govorili socialisti in komunisti ter misovci; v prilog pa govorniki ostalih strank. Ob glasovanju so odobrili s precejšnjo večino dosedanje delo ministra Sforze za Združeno Evropo in enotno vojsko. Vprašanje v odgovor V odgovor na gozdovniški napad, ki ga je proti podpisanemu priobčil »Primorski dnevnik« 11. X. 1950, vprašam še včerajšnje sovjetske kolaboracioniste naslednje: Če sem res bil in sem res tisto, za kar bi me rad razkričal »Primorski dnevnik«, kako, da poglavarjev Osvobodilne fronte — in doslednežev pri »Primorskem dnevniku« z njimi ni nič sram. da so takšnega človeka vse od aprila 1941 dalje vabili v svoje vrste in k sodelovanju, in lo ne samo v Ljubljani, temveč še leta 1946 v Trstu, o čemer priča med drugim pismo, ki mi ga je 4. junija 1946 poslal g. Battelino. čigar tedanja važna in skrivnostna vlo- ga v Trstu ter sedanja, nič manj važna in skrivnostna vloga v Slo-veniji, je resnicoljubom pri »Primorskem dnevniku« gotovo bolj znana kakor meni ? Kako, da poglavarjev OF — in doslednežev pri »Primorskem dnevniku« z njimi — ni nič sram, da so še leta 1949 prodajali — po črnoborzijanski ceni — knjige podpisanega v svoji knjigarni na Corsu v Trstu? Da niso morda vsega tega delali, ker so bili prepričani, da bi jim moje pošteno in kolikor toliko znano ime utegnilo kljub vsemu le biti dragoceno, če ne za drugo, pa za vabo »koristnim budalom ?« Mirko Javornik „Pr. dnevnik" beži pred stvarnostjo Na naš članek Slovenska stvarnost, kot navadno. »Primorski dnevnik« ni znal odgovoriti ničesar. Da pa bi svojo veliko zadrego in svoje zločince zakril, je začel na vsa usta kričati, kdo naj bi ta članek napisal. Tako je vpil. da so se cedile sline iz ust. Mislil je, da bo s tem dvignil kar ogorčenje naroda proti dozdevnemu piscu članka. Toda te komunistične metode že predobro poznamo. Poznamo tudi vso fruzio-Jogijo. Ves zapadni svet jo pozna. — Gospodje pri komunističnem »Primorskem dnevniku« naj rajši odgovore, kje je 14.000 ljudi, po katerih sprašujejo že več kot pet let slovenske matere. Naj po- ve, kdo je bil takrat na oblasti, ko so dobesedno poklali brez vsake preiskave ali sodbe 14.000 slovenskih mož in fantov. Kdo so bili krvniki? Če bo »Primorski dnevnik« bežal pred tem vprašanjem, bomo pokazali mi s prstom na tiste ljudi, ki jih »Primorski dnevnik« prav od blizu pozna, ki so se pred petimi leti tu, v Trstu in v Gorici hvalili. kako so klali, kako je tekla kri! Nekatere ubijalce že danes pretresa groza, tudi ostali bodo prišli na vrsto. In komunistični tisk z uredniki, ki se trenutno boji priznati zločine svojih ljudi, ^>o tudi prišel pred sodbo. Čas teče in božji mlini meljejo. .Katoliški glas** v vsako slovensko družino I Naša živina in mraz Mraz lahko kvarno vpliva v večji ali manjši meri ne samo na zdravje človekovo temveč tudi na živalsko. Nizka temperatura lahko škoduje samo delu telesa, ki zmrzne, lahko pa tudi celotnemu telesu. Če je celo telo hudo premraženo, nastopi neka splošna ohromelost, posebno pa na živcih in srcu, ki končno privede do smrti. 1 aki slučaji pa so pri nas redki, ker v naših krajih nasplošno ne po* znamo tako nizkih temperatur in ker so naše živali v hlevih navadno za* varovane pred hujšim mrazom. Zato pa so pri nas bolj pogosta prehla* jenja, ki postanejo lahko vzrok hujših bolezni. Preldajenje vpliva pri živali _ pa tudi pri človeku — na celotni te* lesni ustroj: trpi celotni prebavilni aparat, ledja, členki, mišice, posebno pa vpliva prehlajenje kvarno na di* halne organe od nosa do goltanca in pljuč. S temi pride predvsem v stik prosti zrak ki kvarno vpliva, če je premrzel. Da dihalni organi obolijo — se vnamejo — pa ni nujno potrebno, da morajo priti v dotiko s premrzlim zrakom. Lahko obolijo tudi, čeprav je le en del telesa premražen. Več* krat zadostuje, da je samo glava izpostavljena mrazu, in že je pre* hlad tu; enako zadostuje, da je noga le nekoliko časa v mrzli vodi... Mraz sam na sebi pa ne povzroči vnetja dihalnih organov, temveč le ustvari ugodne predpogoje za razvoj in razmnožitev posebnih različnih bakterij, ki so potem pravi vzrok angine, bronhitisa, pljučnice in kot se imenujejo vse te bolezni dihalnih organov. Če je prehlajen samo nos, imamo opraviti z rahlim prehladom nosnega sluza, kar se javlja z nosnim kata* rom. Navadno se pri takem prehla* du še priključi vnetje okoli očes. — Če je mraz vplival globlje na dihalni aparat, imamo vnetje grla ali angi* no. ki napade vse domače živali, naj* rajše pa konja. — Če je vplival mraz še globlje, to je v hronke ali kanale, ki dovajajo zrak v pljuča, imamo bronkijalni katar. Bronki oziroma zračni kanali so proti grlu piecej široki, pozneje pa se cepijo v vedno ožje. Notranjost teh kanalov je prevlečena s sluzom, ki sc pri bronkijalnem katarju vname in otežkuje dihanje. — Če pa je vnetje razširjeno na pljuča, imamo pred seboj pljučnico (polmonite), ki je najtežje, obolenje dihalnih organov in ki pri živalih navadno konča s smrtjo. Glavno in pri živalih edino na mestu, je preprečen je prehladov. To tudi ni težko: Predvsem ne smemo nikdar držati živali na prepihu. Če se žival vrne v hlev potna, jo mo< ramo obrisati; nikdar ne smemo ži* vali napajati" če je razgreta; v zim s skem času je ne smemo napajati s premrzlo vodo. V tem oziru velja sploh napačno mnenje, da je za uga* sitev žeje boljša mrzla kot mlačna voda. V poletnih mesecih ugasi člo* vek svojo žejo najlažje' z vročim čajem. Zato pa je tudi za živali najprimernejša napajalna voda, če ie nekoliko mlačna. Žival je bo pila več in se bo pri tem bolje počutila. .Naše domače živali so velik kapi* tal, ki nam nosi bogate obresti, če z njim prav ravnamo. Imejmo to vedno pred očmi. KiUiLiTiuiRiA 3. slovenski kulturni večer v Trstu V četrtek, 9. novembra, je bil v dvorani Marijinega doma tretji le* tošnji slovenski večer Slovenske pro* svete v Trstu. Najprej je predaval dr. Maks Šah o zemljepisnem in zgo* dovinskem položaju Koreje. Nato pa je bilo na sporedu več filmov, ki so ponazorili zemljo in ljudi, ki danes trpe in beže pred strahotnimi ognje* nimi zublji vojne. Večer je bil za« nimiv in je pokazal marsikako novost. V četrtek, 23. t. m., pa bo na spo* redu predavanje ravnatelja Martina Jevnikarja z naslovom: Prva sloven* ska šola in prva pridiga o dolžnosti do naroda. Večer bo posvečen 150 letnici rojstva škofa Antona Martina Slomška, Koledar za gospodinje Posebno odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje ECA v Tr» stu, ki je izdalo »Kmetijski priroč* nik« pripravlja zdaj podobno korist* no knjigo, namenjeno slovenskim že* nam in gospodinjam. To bo koledar z naslovom »Ljubo doma« Vseboval bo poleg koledarskega dela tudi pol* no koristnih sestavkov in nasvetov za naše ženstvo. Tiskan bo v dveh barvah in ga bodo krasile prelepe fotografije naših krajev in motivov. Kdor ga želi imeti, naj to sporoči z dopisnico na naslov: Tiskovni oddc* lek E.C.A., TRST, Corso Cavour 1. Nova revija V začetku decembra bo začela izhajati v Trstu nova, neodvisna slovenska kulturna revija »Stvar* r.ost«. Stvarno in neodvisno od po* litičnih skupin in skupinic v domo* vini in v begunstvu bo obravnavala vprašanja, s katerimi se bori danes slovenski človek, in prikazovala splošno problematiko slovenske kul* turne in narodne skupnosti. Na revijo, ki bo skušala izpolniti važno kulturno vrzel, že sedaj opo* zarjamo svoje bralce. V prihodnji š-tevilki bomo prinesli tiskane naro* čilnice. Revija bo izhajala dvomeseč* na na 32 straneh. NzO=V OBJAVA Seja občinskega sveta V ponedeljek zvečer se je vršila seja obč. sveta. V glavnem so raz* pravljali o »Zoni franehi«. G. Culot je predvsem kritiziral v zvezi s tem one, ki so se dejansko okoristili z njo, a niso ničesar ukrenili v prid ostalega prebivalstva. Prihodnja seja bo v ponedeljek 20. t. m. Novi podprefekt Ker je bil premeščen prejšnji pod* prefekt dr. Bellini v Grosseto, je pri* šel na njegovo mesto iz Catanije dr. Sarro. Novemu g. podprefektu izrekamo dobrodošlico. Režiser Milan Kosič umrl V Trstu je dne 10. novembra umrl znani slovenski režiser Milan Kosič. Pred vojno je vodil dramatsko gle* dališče v Celju in Mariboru. Po voj* ni je prišel v Trst k Slovenskemu narodnemu gledališču. Bil je ves čas pristaš OF. Novi doktor 13. t. m. je na univerzi v Paviji promoviral za doktorja medicine naš dragi prijatelj Miloš Kogoj, rojak iz Bilj. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke. Dopisi S Krasa SIovensko*hrvatski akademski klub »JADRAN« v Trstu je sklenil pri* družiti se slovesni otvoritvi novega sedeža tržaške univerze ter izraziti svoje mišljenje o poslanstvu uni* verze. Rektor tržaške univerze prof. Er* manno Cammarata je odklonil to# zahtevo kluba, češ, da je proslava ožjega značaja in je ni mogoče raz* širiti. Klub »JADRAN« je kljub te* mu sklenil objaviti izjavo, ki bi jo bili morali dati njegovi zastopniki na proslavi: »V imenu slovenskih in hrvatskih visokošolcev Svobodnega tržaškega ozemlja ter akademskega kluba »JA* DRAN=a« se želimo pridružiti da* našnji svečani proslavi otvoritve no* vega sedeža tržaške univerze ter pozdraviti akademske, civilne in vo* jaške oblasti, goste iz sosedne re* publike Italije ter vse navzoče. »Naša univerza ima še posebno poslanstvo poleg splošne naloge vsa* ke Alme Matris, ki mora služiti du* hovnemu in kulturnemu dvigu ter napredku ljudstva. To posebno po* slanstvo izhaja iz dejstva, da je nNCWC Beg iz Jugoslavije Pretekli teden je pribežala semkaj mladenka Gorjup Ivanka iz Kanala, katera se je znašla pri prekoračenju meje v zelo čudnih in neprijtnih okoliščinah. Namreč tik ob meji ali celo že nekaj metrov v Italiji jo je zalotil titov stražnik in je streljal na njo. Ranjeno so jo našli italijanski obmejni stražniki in jo pripeljan v goriško bolnico, kjer se bo morala nekaj časa zdraviti. Miklavževanje v Trstu Samo še dobre tri tedne in prišel bc v Trst sv. Miklavž z vsem svojim spremstvom. Slovenske otroke in odrasle bo obiskal v veliki dvorani v središču mesta. Doživeli bomo iz* redno lep večer. Glavni del prire* ditve je slovenska opereta »Miklavž prihaja«. Goričani se te spevoigre prav dobro spominjajo, saj so jo pred leti videli večkrat v Gorici. Tu* di po ostali Sloveniji je doživela iz* redno mogočen vtis. Opereta ima tri dejanja. V zadnjem pride v dvorano sv. Miklavž. To bo čudovito doživet* je za naše malčke. Opereta pa je lepa umetnina in bo zato pomenila tudi za odrasle velik umetniški užis tek. Potem bo sv. Miklavž obdaroval otroke. Ker bo zanimanje za, to prireditev veliko, že zdaj opozarjamo vse, naj pravočasno rezervirajo svoj sedež, Prireditev pripravlja Slovenska pro* sveta v Trstu. Podrobnosti bomo še sporočili. Natečaj za državne arhivarje »Gazzetta ufficiale« štev. 250 od 6. okt. t. 1. objavlja natečaj za dr* žavne arhivarje. Prošnja mora biti vložena do 5. dec. t. 1. skupno s pc* trdilom o doktoratu iz jusa, komer* cialne ekonomije ali filozofskih ved. Na razpolago je sedem mest. Za čebelarje Deželni agrarni konsorcij poroča, da se prične v ponedeljek 13. t. m. delitev sladkorja za vse čebelarje, ki so poravnali takse v letu 1949*1950. Posebne vrste sladkor se deli v okvi* ru Proste cone. Novo šolsko poslopje Občina Krmin ima v načrtu zidanje nove šole za vas Plešivo, katere otroci morajo hoditi v šolo v oddaljen Kr* min. Šola bo baje dozidana do pri* hednjega šolskega leta. LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi preobilice gradiva smo iz* pustili to pot podlistek., katerega bomo spet redno nadaljevali pri* hodnjič. Prispevke za božično dvojno števil* ko prosimo do 15. decembra. Darovi za sklad L. Kemperleta Iz Washingtona (USA) 1 dolar; dr. T. Simčič namesto cvetja na grob pok. Francita Bratuža 1000; dar slov., vernikov pri sv. Vincenciju v Trstu 895.— lir. Srčna hvala! ZA »SLOVENSKO SIROTISČE SV. DRUŽINE« Družina Jožefa Peršič v Gorici 250; p. n. VL 500; g. Vižintin, urar pri Sv. Roku v Gorici 500; g. župan v Gorici nam je poslal 3 vreče kruha, 1 vrečo jabolk, 100 papirnatih vrečic razne hrane: mesa, mortadele, sira salama itd. Pavla Klanjšček, Oslavje, namesto venca na grob Lojzeta 700; A. R. 800; Marko Pegan s Tržaškega 500; preč. g. Ivan Brglez iz Amerike 2 dolarja. Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve. F. B. daruje D.D. 500 lir za dijake. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici d spomin, dccigi ^Jccuvcl! Zvonovi tužno pojejo, za verne duše molijo . . . (F. Terčelj) Bilo je na dan, ko se Cerkev spo* minja na trpeče brate in sestre v vicah. Komaj so utihnile molive ter se porazgubili zadnji akordi pretres* ljive pesmi »Dies irae«, že smo se pričeli poslavljati od Tebe, dragi Franici. Spoznal sem Te v letih, ko je bilo na Goriškem kulturno delo na višku; v Času »Mladike«. Pel si nam kuplet: »Mamica so rekli...« Še danes vidim Tvoj veseli obraz, poln humorja. Že takrat smo videli v Tebi izrazit igral* ski talent Kot mlad dijak, se je naš Franci z vso ljubeznijo zanimal za različne panoge naše umetnosti, po* sebno kot pevec in še bolj kot igra* Iec in tako pokazal veliko razume* vanje za našo kulturo. Saj takrat ni bilo prireditve pri kateri ne bi r>o* deloval. V različnih krajih si nasto* pal in v različnih vlogah. Kamor s* prišel, povsod jc bil smeh in dobra volja. S kakšno ljubeznijo si mi več* krat pripovedoval o svojem delova* nju po naši deželi. Igra Ti je bila višek; saj je bil to čisto Tvoj svet. V7 onih letih dela si tako sanjal in hrepenel po večjih odrih; želel si sc posvetiti gledališki umetnosti. Pa je bila okolica in vse tedanje življenje tako, da so Ti bila vrata zaprta. Ostal si med nami ter skromno in tiho deloval. Ko je vse delovanje prenehalo, si ostal samo še vnet cer* kven pevec in si tako skozi dolgo vrsto let prepeval v čast božjo. Minula so leta in naše novo pričeto kulturno delo Te je zopet zajelo med prvimi. Naj omenim samo igre: »Miklavž prihaja«, »Divji lovec«, »Angel z avtom«, »Trije kralji«, »Voda«, da ne omenjam raznih pev* skih nastopov. Poleg odrskega talenta smo Te poznali tudi kot izredno dobrega ustrežljivega in požrtvovalnega fanta, ki je bila značilna poteza vse Tvoje družine. Prišel si tako do svojega zadnjega nastopa v »Kovačevem študentu«. To je bilo komaj mesec dni pred Tvojo smrtjo. Še te slišim kako si zadnjič zt pel: »Samo jeziti se nikar, oj očKa, to je zdravju v k v ar.« Takrat si mi potožil, da si nekoli* ko utrujen. Bolezen Te jo oslabila, a Ti ni uklonila ljubezni do igranja. V življenju Ti je bila usoda vedno mačeha. Izgubil si dobre starše, se* stro v cvetu mladosti, prestal smrt brata Lojzeta v tragičnih okoliščinah in slednjič med vojno toliko pre* zgodnjo smrt vsem nepozabnega Joškota. Bil si vedno miren, vdan v božjo voljo. Dotrpel si . Tudi Ti si legel v pre* zgodnji grob. Tudi Tvoj grob pušča globoko vrzel med nami. Naj Ti bo dobro pri Bogu, dragi Franci.