LETO XLII, ŠT. 40 PtUJ, 19. oktobra 1989 CENA 11.000 DINARJEV
YU ISSN 0040   1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
V stolpu informativni center (stran 2}
Steklina in človek (stran 3)
So Haloze res obsojene na propad (stran 5)
V vrtu (stran 6)
Program zaključka festivala DZG (stran 7)
V Ormožu imajo
prvo mešano
podjetje
Minuli četrtek so v Obrtni za-
drugi Metaloproizvodnja Pro-
gres v Ormožu podpisali pogod-
bo vlagatelji sredstev v mešano
podjetje Tkalnica dekorativnih
in tehničnih tkanin, ki je v tem
tednu že začela poskusno proiz-
vodnjo v Središču ob Dravi. To
je ena izmed prvih konkretnih
naložb sredstev v podjetje, kjer
se združujeta privatna in družbe-
na lastnino. V njej bodo sodelo-
vali Tovarna sladkorja Ormož,
Slovin — Kmetijski kombinat Je-
ruzalem Ormož — TOZD Kme-
tijstvo, Alojz Gačnik ter Vera in
Hasan Tanovič. Ideja o ustanovi-
tvi mešanega podjetja, ki bo iz-
delovalo tehnične in dekorativne
tkanine za domači in tuji trg, je
nastala s pomočjo aktivnosti v iz-
vršnem svetu in skupščini občine
Ormož ter Obrtni zadrugi Meta-
loproizvodnja Progres iz Ormo-
ža.
Pa tudi sicer v Ormožu močno
razmišljajo o podjetništvu, saj je
že od julija letos registrirano v
Ormožu tuje podjetje za ročno
pletenje, kjer se vključujejo pred-
vsem tisti občani, ki to delo lah-
ko opravljajo na domu.
Minuli mesec je bilo ustano-
vljeno mešano podjetje domače-
ga in tujega partnerja SOBJUR,
še v tem mesecu pa bo podpisa-
na pogodba o mešanem podjetju
Tovarne Jože Kerenčič z avstrij-
skim partnerjem za izdelavo fi-
gur PEZ Plastdispenzer.
Vida Topolovec
Jabolka za naše Slovence
Prizorov, kot je ta na fotografiji, Je bilo na vsej poti vlaka bratstva in enotnosti veliko: od Sremske Mi-
trovice, kjer se je vlak prvič ustavil na območju Srbije, do obeh končnih postaj — v Titovem Užicu in Kraljevu.
Množica ljudi, folklorne skupine, jabolka, pecivo, sokovi... In prisrčna dobrodošlica___
Še bomo prišli. Pa tudi vas težko čakamo ...
Jože Šmigoc
UVODNIK
Vlak spoštovanja
različnosti
— Bilo je lepo.
— Prijateljstvo je ostalo enako kot prej.
— Nobenih razlik ni med danes in nekoč: med vojno smo bili
kot bratje in sestre, enako smo zdaj in bomo v bodoče.
— Ne najdem besed zahvale. Vsakokrat je lepše.
To je samo nekaj stavkov, ki opisujejo občutke udeležencev le-
tošnjega vlaka bratstva in enotnosti. In to so besede iskrenosti. Pri
tem ne gre za leporečje, za lepšanje resničnosti. Konec koncev —
ali bi imelo smisel lagati samim .sebi?
Dobrodošlica, ki so je bili deležni potniki vlaka v vsakem srb-
skem mestu, v vsaki vasi ali zaselku, je bila daleč od dnevnopoliti-
čnih muh enodnevnic. V Srbiji so se srečevali ljudje, ne politični
(ne)sporazumi. Ponovno so se videli prijatelji, kijih je združila tra-
gična usoda pred desetletji in ki jih združuje skupna bodočnost.
Mnogi so dvomili o smiselnosti letošnjega vlaka. Pa so bili to
le tisti, ki vidijo na vlaku potnike, ne pa ljudi, tisti, ki so v Srbih vi-
deli le gostitelje, ne pa iskrenih prijateljev. A dvomljivcev ni bilo na
vlaku; na njem so bili sami stari znanci, polni radostnega pričako-
vanja, ker se bodo srečali s kraji, ki so jih sprejeli za svoje pred
daljnimi desetletji. In ki so jih sprejeli za svoje tudi leta 1989.
Pogovori ob kavici in glasbi, ob vinu in pečenki so bili prijet-
nejši kot obrekovanja prek radia, televizije ali časopisa, iskrerrejši
kot besedičenje z govorniških odrov. Predvsem pa so bili bolj člove-
ški.
In vlak je storil, česar niso mogli republiški in drugi funkcio-
narji: ljudi je pripravil do pogovora in do spoznanja, da vendarle
nismo tako drugačni. . . Jože Šmigoc
Anketa do 20. oktobra,
do konca meseca denar
za porodnišnico
Tone Ceh, predsednik občinskega izvršnega sveta, s sodelavci se je
11. oktobra pogovarjal z vodilnimi in vodstvenimi delavci ptujskega go-
spodarstva. Seznanili so jih z vsebino programa dela za pripravo družbe-
nega plana občine Ptuj za obdobje 1991 — 95 in s težavami pri gradnji
ptujske porodnišnice.
Rok za sprejem predloga smernic plana je marec 1990 (razprava
bo v februarju). Osnutek plana bo razgrnjen julija in avgusta in naj bi
bil sprejet septembra. Predlog plana bodo sprejeli zbori skupščine ob-
čine na zasedanju v decembru leta 1990. Razprava bo v novembru. V
združenem delu v tem trenutku izpolnjujejo ankete o razvojnih mož-
nostih, da bodo v občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj
in planiranje lahko pripravili analizo občinskih razvojnih možnosti v
omenjenem obdobju.
Pri novem predlogu združevanja denarja za pričetek gradnje po-
rodnišnice ni šlo vse gladko. Vodilni in vodstveni delavci so imeli ne-
kaj pomislekov. Janko Bezjak se je vprašal, zakaj se vse obeša na oseb-
ne dohodke; nadgradnja nas stane že skoraj polovico plače. Branko Gor-
jup, glavni direktor Kmetijskega kombinata, je povedal, da bodo kljub
temu da so jih letošnje naravne nesreče močno prizadele, škode je za
3200 starih milijard, in je ne bodo mogli sami pokriti, prispevali za po-
rodnišnico, če se bodo tako odločili tudi drugje. Odločitev pa pogojujejo
tudi z reorganizacijo v zdravstvenem centru. Sklepi o tem so bili že
sprejeti marca letos.
Po sedanjem receptu za združevanje manjkajočega denarja naj bi
bilo 24 odstotkov septembrskih izplačil osebnih dohodkov dovolj za
pokritje investicije, za katero naj bi do konca tega meseca združili 80
milijard dinarjev.
Združeno delo bo v teh dneh prejelo spremenjeni sporazum (pr-
vega je dobilo že 13. julija) z razrezom udeležbe za posamezno orga-
nizacijo.
Razmere za delo v ptujski porodnišnici so izredno kritične in več
ne prenesejo odlašanja. S tem, ko se bomo odločili za prispevek, bo-
mo tudi v praksi dokazali, da nismo samo polni besed, ko gre za naše
otroke in bodočnost naroda, ampak da se znamo v pravem trenutku
odločiti najbolje.
Več na 2. strani! MG
Ptujska Čistilna naprava pred zagonom
Več kot desetletna trnova pot
ptujske čistilne naprave in vseh
tistih, ki so si zanjo prizadevali,
se — kot kaže — le približuje
koncu. Po nekaj neuspelih poiz-
kusih, da bi jo usposobili, po šte-
vilnih žolčnih debatah in meta-
nju žogice odgovornosti ter za-
pravljanju denarja so sredi lan-
skega poletja s podpisom pogod-
be z ljubljanskim IMP Inženirin-
gom končno le zadeli v črno.
Predstavniki investitorja KGP
Ptuj so povedali, da so s pote-
kom del pri sanaciji in dogradi-
tvi dosedanjih objektov čistilne
naprave zadovoljni. Logično je,
da bo pogodbeni znesek 10 mili-
jard zaradi inflacije presežen, na-
ravnost razveseljivo pa je, da se
ljubljanski IMP Inženiring z iz-
vajalci drži pogodbenega roka,
saj so vsa glavna dela že konča-
na. Čistilna naprava bo tako
zgrajena v letu dni. Glede na to,
da so s podobno tehnologijo
uspešno zgradili že čistilne na-
prave v Domžalah, Kranju in
Škofji Loki (koprska je še v grad-
nji) ter da vse obratujejo zadovo-
ljivo, upravičeno pričakujejo to
tudi od ptujske »tovarne blata«.
Glavni projektant Igor Kos iz
ljubljanskega GEA projekta je
po naročilu projektiral čistilno
napravo v Ptuju za 105.000 E
(populacijskih ekvivalentov), kar
zadovoljuje trenutne potrebe
prebivalstva in industrije občine
Ptuj po čiščenju fekalnih in indu-
strijskih odplak. Vse pa je prire-
jeno tako, da bo po potrebi mo-
žno ČN razširiti na 160.000 E.
Novost pri tem biološko — ae-
robnem čiščenu odpadnih voda z
anaerobno stabilizacijo blata pa
je popoln izkoristek bioplinov, ki
bodo nastajali pri razkroju or-
ganskih materij. Tako načrtujejo
lastno proizvodnjo električne
energije, ki naj bi v najugodnej-
ših trenutkih krila kar 60 odsto-
tkov potreb za nemoteno obrato-
vanje ČN. Stroške vzdrževanja
pa bodo sicer krili iz cene kanal-
ščine oziroma posebnega pri-
spevka za čiščenje odpadnih vo-
da.
Če bodo analize ugodne, pa se
ponuja pozitivna novost tudi za
kmetijce in vrtičkarje, saj bodo
lahko vso zbrano blato koristno
uporabili na poljih in vrtovih kot
gnojilo. Če pa bo blato opore-
čno, bodo vso blato vozili v de-
ponijo komunalnih odpadkov.
Zaradi obsežnosti (objekti či-
stilne naprave se razprostirajo
skoraj na šestih hektarih) jo
upravičeno imenujejo tudi čistil-
na tovarna. V njej bo zaposlenih
11 delavcev (inženirji elektro in
strojne smeri, kemiki, admini-
stracija in 3 vratarji). Vodja či-
stilne naprave bo magister Jernej
Šomen iz Ptuja. Povedal je, da je
ekipa že pripravljena na preizku-
sno obratovanje. V lastnih labo-
ratorijih bodo redno spremljali
potrebne parametre, tako da bo
v Dravo odtekala zares le prečiš-
čena, biološko in kemično čista
voda. Svečano odprtje ptujske či-
stilne naprave je predvideno za
soboto, 28. oktobra. O tem pa
M. Ozmec
Objekti dograjene in obnovljene čistilne naprave v Ptuju pred pričetkom
preizkusnega zagona.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19. oktober 1989 —
TCDNIK
Steklina
Epizootioioška situacija glede stekline v občini Ptuj
se je zelo poslabšala. Iz krajev v okolici Ptuja — Žabjak,
Kicar, Janežovski Vrh, Gorniki — ter krajev Drbetinci,
Žamenci se je steklina, ki jo prenašajo lisice, razširila še
na področje revirja LD Leskovec.
Glede na to in dejstvo, da je steklina smrtno nevarna
za človeka, opozarjamo občane, da najdosledneje izvajajo
naslednje ukrepe:
1. Vsak sum, bolezni oz. spremenjeno obnašanje pri
živalih, izraženo v močni razdraženosti ali potrtosti, v na-
padih na drugo živino ali ljudi brez vzroka, v ohromelosti
spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, je
treba takoj prijaviti na ()bdravski zavod za veterinarstvo
in živinorejo (OZVŽ) Ptuj, Ormoška 28, tel. 771-316,
sumljivo žival pa izolirati in preprečiti dostop do nje.
2. Psi morajo biti privezani in zaščitno cepljeni proti
steklini, nositi morajo pasjo znamko, psi, mlajši od 4 me-
secev, pa morajo biti zaprti. Zaprte morajo biti tudi mač-
ke. Priporočljivo je cepljenje mačk proti steklini. Po do-
polnitvi 4 mesecev starosti morajo biti psi cepljeni proti
steklini ter prijavljeni na OZVZ Ptuj, ki vodi register
psov za občino Ptuj in opravlja cepljenje.
Za lov lahko uporabljate pse, ki so bili 2 x na leto
zaščitno cepljeni proti steklini.
Pokončani bodo vsi necepljeni, neregistrirani psi ter
potepuški psi in mačke.
3. Vsak pogin in odstrel sumljivih živali je potrebno
a takoj prijaviti na OZVŽ Ptuj, vet. — higienski službi
(tel. 771-316), ki bo neškodljivo odstranila truplo in v pri-
meru suma na steklino poslal glavo na preiskavo.
4. Prepovedano je odiranje poginjene divjadi in vseh
živali, ki so kazale znake, po katerih je mogoče sumiti na
steklino. V občini Ptuj se opravlja odiranje v prostorih
OZVŽ Ptuj, ki izpolnjuje pogoje za odiranje trupel.
5. Po vsakem ugrizu živali je nujno poiskati zdravni-
ško pomoč v najbližji zdravstveni ambulanti in o tem ob-
vestiti OZVŽ Ptuj, ki bo klinično opazoval žival, ki je ra-
nila človeka.
Ker so lisice zaenkrat edini prenašalec stekline, pro-
simo lovce lovskih družin v Ptuju, da z odstrelom razred-
čijo populacijo lisic in s tem omejijo širjenje stekline.
Sporoča:
Veterinarska inšpekcija občin
Ormož in Ptuj
V stolpu informativni center
Obnova mestnega stolpa gre h
koncu. Eden od prestižnih objek-
tov Ptuja bo znova zaživel in po-
vrnil mestu zbledeli sijaj, zakaj
zadnja obnova stolpa je bila, pa
še takrat le strehe, v 18. stoletju.
Stolp naj bi v spodnjih prostorih
dobil tudi informativni center,
kjer bodo obiskovalci Ptuja in
domačini lahko dobili vse po-
trebne informacije o dogajanjih
v mestu, o možnostih ogleda
spomenikov, pa tudi običajne tu-
ristične napotke: kje prespati,
kje je mogoče kaj kupiti . . .
Kako poteka obnova, je direk-
tor Zavoda za naravno in kultur-
no dediščino iz Maribora Janez
Mikuž povedal: »Utrdili smo ves
kamen, prav kamen pa je bil tudi
najbolj poškodovan, posamezni
kosi so že odpadali, kar je bilo
nevarno že za mimoidoče. Obno-
vili smo tudi stare omete na de-
lih stolpa, ki so bili nekoč ometa-
ni. Stolp smo tudi hidrofobirali,
kar pomeni, da je stolp vodood-
bojen; zdaj mu ne more škodo-
vati niti strupen zrak niti kisel
dež, vsaj nekaj časa, mi upamo,
da nekaj desetletij.
Obnove smo se lotili resnično
strokovno, ne gradbeniško, am-
pak restavratorsko. Lahko re-
čem, da smo se stolpa lotili kot
skulpture. Konservatorsko pri
obnovi ni bilo večjih problemov.
Na stolpu v prejšnjem času ni bi-
lo kakšnih vzdrževalnih ali obno-
vitvenih del, razen da je bila v
18. stoletju zamenjana streha. Iz
starih podob vemo, da je bila
streha včasih dvokapna, v 18.
stoletju so jo posodobili, baroki-
zirali, konica je dobila baročno
obliko. Vemo, da je okrog leta
1700 stolp pogorel in verjetno je
prav takrat dobil novo streho; ob
požaru so namreč padli zvonovi
in prebili obok v pritličju. Iz do-
kumentov tudi vemo, da je bila v
pritličju nekoč kapela Janeza
Krstnika in odločili smo se, da
obok kapele rekonstruiramo.
Ostalo ga je približno polovica.
Glede na to da gre za velik časo-
vni odmik, nismo razmišljali o
ponovni obnovi kapele, ampak
smo pritličje stolpa namenili ja-
vni funkciji, saj je stolp v središ-
ču mesta in menili smo, da bi tu
lahko imel ptujski muzej svoj in-
formativni center.«
Kakšen bo ta center, kakšna
bo njegova vloga, pa je povedal
ravnatelj Pokrajinskega muzeja
Boris Miočinovič: »Dejavnost v
teh prostorih bo informacijska.
To pomeni, da bo lahko vsak
obiskovalec Ptuja v stolpu dobil
vse informacije ne le o delu mu-
zeja, o njegovih zbirkah in o sa-
mem mestu, ampak tudi druge
informacije, tudi turistične. Ob
tem pa moram poudariti, da naš
namen ni, da bi imeli novo turi-
stično agencijo, ampak je naš na-
men v turističnem smislu prite-
gniti v naše mesto čimveč ljudi.
V okviru te dejavnosti namerava-
mo organizirati tudi najrazličnej-
še prireditve od atraktivnih raz-
stav do koncertov ...
Na začetku bo ta dejavnost or-
ganizirana kot posebna enota
muzeja, torej bo funkcija popu-
larizacije muzejskega dela loče-
na od strokovnega dela v muze-
ju. Ali bo dejavnost postala sa-
mostojna organizacija, ki naj bi
prevzela tudi organizacijo drugih
kulturnih prireditev, bo pokazal
čas. Gotovo pa je, da bo bolj kot
doslej potrebno v Ptuju priredit-
veno dejavnost koordinirati in jo
organizirati bolj kontinuirano.
Včasih dalj časa ni nobene prire-
ditve, potem pa se zgodi, da ima-
mo v enem dnevu kar tri, ali pa
se v enem tednu zvrsti pet, šest
prireditev, potem pa spet nekaj
časa nič. Zdaj je pač več organi-
zatorjev kulturnih prireditev in
največkrat nismo vedeli drug za
drugega, kdaj kdo dela in kaj
pripravlja. Če bomo uspeli prire-
ditveno dejavnost združiti, je to
za mesto lahko le nova, kakovo-
stna pridobitev.«
Ali bo na prenovljenem mestnem
stolpu ura spet pričela meriti
čas? Janez Mikuž je povedal:
»Mislim, da bo. Uri nič ne manj-
ka, nekoč so jo nehali navijati.
Zdaj jo je treba očistiti, ker je
precej zarjevela, jo dobro nama-
zati .. . Lahko pa tudi povem:
kazalci bodo pozlačeni, da se bo-
do svetili daleč naokoli...«
NaV
NA POSVETU Z DIREKTORJI: O PRIPRAVI NOVIH PLANOV IN O GRADNJI PTUJSKE PORODNIŠNICE
Samoprispevka je v tem trenutku premalo za več deset milijard dinarjev
Program dela za pripravo
družbenega plana občine Ptuj
za obdobje 1991—95 je občin-
ski izvršni svet sprejel 5. okto-
bra. V občinskem izvršnem sve-
tu potrebujejo tvorno pomoč
združenega dela zlasti pri še-
sta" i analize razvojnih možno-
sti. Za porodnišnico potrebuje-
jo oziroma moramo do 31. ok-
tobra zbrati 80 milijard dinar-
jev. Samoprispevek je prehitela
inflacija, sedaj naj bi združeno
delo pomagalo z okrog 55 mili-
jardami dinarjev. Do konca
meseca naj bi nakazalo 24 od-
stotkov izplačanih septembr-
skih osebnih dohodkov.
Glavne značilnosti planiranja
v novem obdobju
Kljub temu da je še veliko
neznank, nova zakonodaja je
šele v pripravi, so se v komiteju
za družbenoekonomski razvoj
in planiranje občine Ptuj pri
pripravi programa držali obsto-
ječe zakonodaje in delovnega
programa IS skupščine SR Slo-
venije za pripravo družbenega
plana za obdobje 1991—95.
Program določa naloge izvrš-
nega sveta in komiteja ter od-
nos do drugih nosilcev in ude-
ležencev pri pripravi plana.
Novi plan ima dva dela: obve-
zen, ki zadeva ekologijo in pro-
storsko planiranje, ter indikati-
ven — neobvezen, v katerem bo
vse drugo, kar mora vsebovati
plan. Kot je povedal Boris Hor-
vat, vršilec dolžnosti predsed-
nika občinskega komiteja za
družbenoekonomski razvoj in
planiranje občine, pričakujejo
v izvršnem svetu, da se bodo
delovne organizacije predvsem
odzvale pri pripravi analize
razvojnih možnsoti za obdobje
1991—95. V ta namen so jim
dali v izpolnjevanje posebno
anketo. Odgovore pričakujejo
do 20. oktobra.
VNOVIČNA RAZPRAVA O
PORODNIŠNICI
Četudi je bilo že na podob-
nem junijskem pogovoru v pro-
storih ptujske bolnišnice ptuj-
sko gospodarstvo načelno za
to, da prispeva manjkajoči de-
nar za gradnjo, finančna kon-
strukcija še ni pokrita. Sedaj
po novih izračunih manjka za
gradnjo okrog 55 milijard.
Sredstev samoprispevka je v
tem trenutku 1 1 milijard, okto-
bra pričakujejo tri, 40 jih še bo.
Zdravstveni center bi si na ra-
čun pričakovanega denarja lah-
ko sposodil 15 milijard . . ., za
gradnjo je torej potrebnih še
od 50 do 55 milijard. Pri tem
gre samo za stavbo; najnujnej-
ša oprema je sicer všteta, vso
drugo opremo pa bo potrebno
še kupiti in tudi pri tem bo
združeno delo moralo pomaga-
ti. Dispanzerji, kjer je prav ta-
ko kritično, pa so v teh razgo-
vorih z združenim delom potis-
njeni na stranski tir.
Silva Gorjup, predsednica ko-
miteja za družbene dejavnosti
občine Ptuj: »Če ne bomo po-
skušali stanja sanirati, saj prek
republiške sanitarne inšpekcije
komaj še podaljšujemo delo gi-
nekološko-porodnega oddelka,
se lahko poslovimo od ptujske
bolnišnice v celoti. Moramo
najti dodatne vire. Pri tem seje
potrebno zavedati, da Maribor
ne bo prevzemal dodatnih ob-
veznosti za Ptuj brez finančnih
sredstev.«
Milan Jager, direktor ZC dr.
Jožeta    Potrč   Ormož—Ptuj:
»Ptujsko zdravstvo je bolj ptuj-
sko kot nacionalno, zato je tre-
ba zanj tudi več denarja. Že v
pripravah na tretji občinski sa-
moprispevek smo povedali, da-
bo 60 odstotkov premalo za vse
načrte v zdravstvu. Vedeli smo
tudi, da bomo šli po denar za
opremo v združeno delo. Hva-
la za ves dosedanji denar, še
bomo prišli. V zdravstvu opre-
ma zastareva že po petih letih,
pri nas pa uporabljamo nekate-
re aparate tudi osemnajst let.
Ob tem bi želel opozoriti tudi
na drug problem — prostore
dispanzerskih dejavnosti. Kot
Vse oči so sedaj uprte v zdru-
ženo delo. ki naj bi svoj na-
čelni »da« za gradnjo porod-
nišnice uresničilo s prispev-
kom v denarju. Načrti so pri-
pravljeni, arheologi so opra-
vili svoje, sedaj čakajo le še
na posojeni denar.
zatrjujejo strokovnjaki, Čučko-
va zgradba leta 2000 ne bo do-
čakala varna.«
Martin Berden, predsednik
odbora za nadzor nad zbranimi
sredstvi samoprispevka, je razlo-
žil, kako zaokrožiti finančno
konstrukcijo za porodnišnico.
Najidealnejše bi bilo, če bi
združeno delo prispevalo 24
odstotkov izplačanih septembr-
skih osebnih dohodkov. Pri-
spevek naj bi nakazalo v en-
kratnem znesku. Sicer pa je de-
nar za porodnišnico brezobre-
stno, nerevaiorizirano posojilo.
Franc Lukman, predsednik
skupščine občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj: »Denarja za
zdravstvo ni nikoli dovolj. Se-
daj plačujemo že 13-odstotno
prispevno stopnjo. Ta denar in
solidarnost, ki jo prejemamo,
ne zadoščata za zdajšnje potre-
be. Ptujsko zdravstvo dela z za-
starelo opremo, nima niti steri-
lizatorja. Pri kadrih težav ni,
specialisti delajo v osnovnem
zdravstvenem varstvu in v bol-
nišnici, vendar so tisti v osnov-
nem zdravstvenem varstvu brez
opreme. Če bomo odlašali, bo
investicija iz dneva v dan draž-
ja. Rešitev je takoj združiti de-
nar — toliko, kolikor sedaj
manjka.«
Tone Čeh je povedal, da
gradnjo ptujske porodnišnice
podpirajo vsi veliki sistemi.
»Če bodo dali TGA, PP, MIP,
AGIS, bomo dali tudi mi,«
pravijo v manjših organizaci-
jah.
Janko Bezjak iz Petoviaavta:
»Začeti bo treba če so veliki za
gradnjo, potem bodo tudi
manjši. Zavedati se je potreb-
no, da je bolnišnica na rame-
nih občinskega gospodarstva
in da bo račun potrebno porav-
nati.«
Anton Zoreč, Hiko Olga Me-
glic: »Pri občinskem samopri-
spevku in njegovem programu
že od začetka improviziramo. V
Zdravstvenem centru so imeli
na začetku velike apetite, celo
po pet tisoč kvadratnih metrih
novih površin. Tri leta se že do-
govarjajo o programu gradnje
in še sedaj zadeve niso čisto ja-
sne.«
Pri gradnji ptujske porodniš-
nice naj bi pomagalo tudi zdru-
ženo delo ormoške občine.
Srednješolski center smo gradi-
li sami, ormoško združeno delo
pa je sedaj toliko bogato, da
lahko pomaga. Prvi načrtovani
pogovor s predstavniki občin-
skega izvršnega sveta Ormož,
ki je bil predviden za 13. okto-
bra, je odpadel.
Direktorji so se s člani ob-
činskega izvršnega sveta pogo-
varjali tudi o dolgoročni sana-
ciji Haloz, o tem, da bo moč z
denarjem za nerazvita območja
graditi v Halozah in da je po-
trebno te programe predložiti v
enem mesecu komiteju za pla-
niranje SRS, o reorganizaciji
državne uprave in sisov in o
drugih aktualnih vprašanjih.
MG
POSVETOVANJE DRUŠTVA EKONOMISTOV
Spremeniti razmišljanje
Petkovo posvetovanje ptujskega Društva ekonomistov,
najmlajšega strokovnega društva v občini, ki želi s svojo de-
javnostjo pomagati pri razreševanju gospodarskih in drugih
težav. Je uspelo. Navzoča Je bila več kol polovica članov sek-
cije za poslovne jlnance. Ta sekcija ima več kot sto članov.
Strokovnjaki dr. Drago Filipič. predavatelj Ekonomsko-po-
slovne fakultete v Mariboru, magister Franc Lukman. vodja
PE KBM v Ptuju, in diplomirani pravnik Stanko Brodnjak.
pomočnik direktorice ptujske SDK. so predstavili novosti v
jinančno-računovodskem poslovanju v povezavi z bančno
preobrazbo.
Dr. Drago Filipič, sicer častni član ptujskega Društva
ekonomistov, pravi, da v obdobju družbene in gospodar-
ske preobrazbe ne bo do\olj. če bomo spreminjali samo
formo, potrebna bo nova filozofija razmišljanja. Edini iz-
hod v sedanjih razmerah je tržna ekonomija in nanjo ve-
zane finance, če želimo napredovati in prestrukturirati
družbeno in politično moč. Pri organizaciji fmančne
funkcije v podjetjih po novem bo zelo pomembno sklepa-
nje pogodb, v katerih se bodo s\..Kodno določali roki pla-
čila. Podjetja bodo finančno poslovanje uredila s sploš-
nim aktom. V njem bo navedeno vse tisto, kar je včasih
prišlo »od zgoraj.«
.Magister Franc Lukman je predstavil novosti v bančni
organiziranosti, predvsem pa v poslovnih bankah. Novi
zakon opredeljuje banke kot gospodarske organizacije, ki
so ustanovljene za to, da prinašajo oziroma ustvarjajo do-
biček. Rok za prilagoditev novemu zakonu je 31. 12. le-
tos. Na spremembe v poslovanju pa se pripravljajo tudi v
službi družbenega knjigovodstva. Njene razvojne usmeri-
tve je predstavil Stanko Brodnjak.
Ptujsko društvo ekonomistov je pripravilo okvirni pro-
gram svojega dela in ga bo po potrebah dopolnjevalo.
V tem mesecu bo organiziralo razpravo o programu tu-
rističnega razvoja občine. V bodoče računa tudi z debatni-
mi večeri, na katerih teme ne bodo vnaprej opredeljene.
Člani opozarjajo tudi na težave pri vodenju finančne po-
litike v tem obdobju. Tem, katerih se bodo v kratkem loti-
li, je še veliko. Začetno delovanje pa je pokazalo na izred-
no resnost.
MG.
Štirideset let obrambnega usposabljanja
mladine v SFRJ
V iztekajočem se letu mineva 40 let pouka
obrambe in zaščite v srednjih šolah, kar je lepa
obletnica, a hkrati izziv, kako z obrambno-samo-
zaščitnim usposabljanjem mladine dalje. Od pr-
votne predvojaške vzgoje pa do preoblikovanja
predmeta v obrambo in zaščito je preteklo precej
sprememb v vsebini predmeta in tudi v organizaci-
ji pouka.
Po 40 letih obstoja se je nabralo mnogo izku-
šenj, ki so bile predstavljene v aktivnostih to leto.
Tako smo imeli zraven zvezne potujoče razstave še
več internih razstav in izvedbo tekmovanja Mladi
v SLO in DSZ vse do zveznega nivoja. V tem tek-
movanju so imeli učenci SŠC Ptuj vidne uspehe z
drugim mestom na republiškem tekmovanju in še-
stim mestom na zveznem. Zraven teh rezultatov je
ekipa Naravoslovno-matematične šole osvojila še
prvo mesto v Jugoslaviji v streljanju s polavtomat-
sko puško ekipno, posamezno pa Monika Bučan-
ski. Poleg teh kvalitativnih rezultatov moramo še
omeniti, da je bilo to tekmovanje tudi množično,
saj je samo v Ptuju vključevalo sedem ekip.
V septembru je bil organiziran jugoslovanski
simpozij na temo Idejno-vzgojni aspekti usposa-
bljanja mladih za SLO. Na dobro organiziranem
simpoziju smo v skromnem številu sodelovali tudi
Slovenci in si prizadevali za realizacijo vzgojnih
ciljev skozi aktualizacijo vsebine. Kljub temu da si
nekateri v Jugoslaviji prizadevajo za vojnizacijo
predmeta, je vse več privržencev, ki menijo, da je v
predmet potrebno vključiti več samozaščitne vse-
bine iz prometne varnosti, ekologije, požarne var-
nosti, prve pomoči, varovanja naravne in kulturne
dediščine, nevarnih snovi, vzgoje za mir in podob-
no.
Tako so dejavnosti ob 40-letnici predmeta hkra-
ti priložnost, da zmanjšamo krvni in materialni da-
vek, ki ga plačujemo v vsakdanjem življenju zara-
di slabega samozaščitnega ravnanja. Dobra samo-
zaščitna kultura pa je hkrati pogoj za učinkovite
obrambne rezultate v primeru potrebe.
Mg. Janez MERC
TEDNIK
— 19. oktober 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
KAKŠEN JE NAŠ
DELOVNI ČAS
Potrebujem
še dopust
Da je naš delovni čas skregan z
bioritmom, že dolgo vemo. Da je
v našem delovnem času še veliko
rezerv, tudi vemo. Da je naš delo-
vni čas naravnost idealen za »si-
vo ekonomijo«, nočemo priznati.
V tem sestavku bi radi vzeli
pod drobnogled delovni čas insti-
tucij, uradov, trgovin in še koga,
ki nam »žre« dopust. Enim dne-
ve, drugim ure. Kakor so se pač
kje domenili, da lahko kdo koristi
dopust.
Kdaj lahko uredite zadeve na
občini? Vsak dan dopoldne, se
ve, razen srede, ko lahko to opra-
vite tudi popoldan. Ce tudi vi de-
late tega dne popoldne, je treba
vzeti pač dopust, Ce ste med gra-
ditelji, potem bo minil teden va-
šega dopusta (v najboljšem pri-
meru), da boste spravili skupaj
vse potrebne dokumente. Za na-
kup gradbenega materiala pa je
en letni dopust prem.alo. Običaj-
no te trgovine delajo le do petnaj-
ste ure. Danes, ko je bolj kot
kdajkoli prej pomembno, kje ku-
pite, je sobota za takšne nakupe
premalo. Ce pa je že trgovina
odprta, pa skladišče dela le do-
poldne.
Kurilno olje lahko naročite le
do štirinajste ure in eno soboto v
mesecu. Da o okvarah telefona,
pralnega stroja, vodovodne pipe
sploh ne govorimo. Edina in naj-
bolj ekonomična rešitev v takih
primerih je prijatelj, znanec —
mojster.
No, zdravnika že lahko obišče-
te popoldan, tudi ponoči, če pa
vas pošlje v laboratorij, na rent-
gen, boste spet ob dopust, če ne
boste dobili bolniške. Tudi ko pe-
ljete otroka na cepljenje ali siste-
matski pregled, je koristno, če
vsaj eden od staršev dela v popol-
danski izmeni, če seveda imate to
srečo, da delate v delovni organi-
zaciji, kjer je izmensko delo.
Saj, marsikateri nakup je mo-
goče opraviti v soboto, še posebej
če trenirate tek, ljubite gnečo in
kupujete izdelke »na prvi po-
gled«. Še sreča, da lahko kupite
vsaj ob sobotah, zakaj ponekod
poštarji ob sobotah pošte ne nosi-
jo, drugod pa le vsak drugi dan
najde poštar pot do naslovnikov.
Da bi kaj naročili po telefonu,
to so redke stvari, pa še to lahko
največkrat uredite le, če je na dru-
gi strani žice vaš znanec ali prija-
telj prijatelja. Poslovanje po tele-
fonu nam je še bolj ali manj
»španska vas«; pa ne zaradi sla-
be telefonije, kakršna je v ptujski
občini, kjer prideš prej peš do ti-
stega, ki ga kličeš. Čeprav je treba
napisati, da so svetle izjeme tele-
fonskega poslovanja, ki pa žal ni-
so pravilo.
In tako bi lahko naštevali pri-
mer za primerom in hkati odšte-
vali dopustniške dni ali ure. Ti-
stim, ki so šele pričeli »delovno
dobo«, kaj dosti dopusta ne bi
ostalo ... Večini pa nam osta-
ne ... Kako sicer razumeti gnečo
v uradih in trgovinah v dopoldan-
skih urah? Na V
SlAVA ŠARC O PnEDKONGRESNIH AKTIVNOSTIH PTUJSKIH KOMUNISTOV
Komunisti tudi o ekologiji
Prihodnji teden programsko-volilna seja občinske konference ZKS Ptuj • Kritičen odnos do dela komu-
nistov se je povečal • Demokratični dialog, pluralizem interesov • 108 OO ZKS, 2043 članov
Pred programsko-volilno sejo komunistov ptuj-
ske občine smo za razgovor zaprosili sekretarko
občinskega komiteja ZKS Ptuj Slavo Sare.
Tednik; Zakaj sklic programsko-volilne seje že
jeseni, saj je do izteka mandata še približno pol le-
ta?
Slava Sare; Zaradi sklepa o sklicu izrednega 14.
kongresa ZKJ (ta bo od 20. do 22. januarja 1990)
se tudi v občinski organizaciji po nekaj več kot
treh letih končuje mandatno obdobje. Po rokovni-
ku CK ZKS morajo biti občinske programsko-vo-
lilne seje končane do konca oktobra. Kongres,
ZKS bo letos potekal nekoliko drugače, in sicer v
dveh delih. V prvem delu bodo seje občinskih kon-
ferenc ZKS, na njih pa bodo sodelovali tudi dele-
gati za 11. kongres ZKS in 14. izredni kongres
ZKJ. Konec drugega dela kongresa slovenskih ko-
munistov bo predvidoma v Ljubljani 8. in 9. de-
cembra.
Tednik: Čemu bomo komunisti v ptujski občini
na konferenci namenili posebno pozornost?
Slava Šare: Prepričana sem, da bo vsebinski
poudarek na programskih usmeritvah, ne izključu-
jem pa živahne razprave tudi o poročilu o delova-
nju občinske organizacije v preteklem obdobju.
Menim, da se z oceno uresničevanja politike ZKS
v občini ne bo strinjalo marsikatero okolje. In
prav je tako. Pri oceni smo upoštevali stališča in
ocene, ki so jih sicer oblikovale redke osnovne or-
ganizacije, upoštevali ugotovitve in stališča občin-
ske konference in njenih organov, ugotovitve in
dogovore akcijskih konferenc, s posvetov sekretar-
jev, kot tudi ugotovitve posameznih delovnih sku-
pin predsedstva.
Tednik: Pripravljamo v občini v predkongres-
nem času še kakšne posebne aktivnosti?
Slava Šare: Ta čas želimo izkoristiti za afirmaci-
jo Zveze komunistov v občini. V ta namen smo no-
silci treh bogatih vsebinskih srečanj. Že ta petek
bo v domu Franca Krambergerja strokovno sreča-
nje zgodovinarjev (o vsebini poročamo posebej,
op. uredništva). 24. oktobra bo — pravtako v do-
mu Franca Krambergerja — srečanje vodilnih po-
slovodnih delavcev z Danico Purugovo, ki bo go-
vorila o vplivu razvojnih trendov v svetu na vode-
nje podjetij. Tretje srečanje bo namenjeno ekolo-
giji in bo predvidoma v okviru prvega dela kon-
gresne seje občinske konference. Pozabiti pa tudi
ne smemo programsko-volilnih sej osnovnih orga-
nizacij; večina je prav v tem času.
Tednik: Kako ocenjujete prenovo Zveze komu-
nistov v občini, kaj bi lahko rekli o »vzdušju« v
osnovnih organizacijah?
Slava Šare; Na tem mestu ni mogoče podrobne-
je razčlenjevati idejnopolitičnih aktivnosti in šte-
vilnih stališč organizacij. Vendar pa je mogoče
oceniti, da se je skozi ta dialog prenavljala organi-
zacija.
Največ težav je bilo v pripravljenosti sodelova-
nja članov na razpravah o prenovi. V občini smo
sicer imeli 19 razprav, organiziranih po dejavno-
stih. Nisem pristaš načela, da merimo po številu
sej, v kolikšni meri smo se prenovili. Sem za de-
janske vsebinske premike v načinu našega delova-
nja na javni pluralistični sceni, ki vztrajno pronica
tudi v naš prostor.
V procesu prenove, ki še ni končana, člani (akti-
visti) iščemo sodobnejšo organiziranost in nove
pristope delovanja. Del tega je nakazan v smerni-
cah delovanja občinske organizacije v prihodnje,
objavili pa smo jih v tretji številki naših Vesti.
Proces prenove je povzročal spremembe v sami
strukturi članstva. Za prenovo so podatki o številu
članov pomembni, vendar ne najpomembnejši.
Pomembneje je, kakšna je vsebina dela in politi-
čnih stališč — argumentov ter opredelitev komuni-
stov v posameznih okoljih in koliko so njihova pri-
zadevanja resnični izraz interesov ljudi in najbolj-
ših razvojnih možnosti. Nekateri so na začetku
procesov prenove — ko se je ZK javno začela
odrekati monopolnega položaja - napovedali
Zvezi komunistov politično anonimnost. Razvoj
dogodkov je potrdil, da smo se v tej situaciji težko
znašli, da se težko in se še vedno prenavlja(mo).
Pozitivno pa je, da se je s prenovo večal njen de-
janski politični vpliv, ki ni odvisen od njenega po-
ložaja, pač pa od tega, koliko s svojimi stališči in
dejanji seže do src in razuma ljudi.
Ljudje še kako dobro znajo presojati, kdo ponu-
ja le besede in kdo je v resnici pripravljen konkret-
no spreminjati razmere. In tuje Zveza komunistov
v zadnjem obdobju ponovno pridobila. »Vzdušje«
v osnovnih organizacijah se je obrnilo v optimisti-
čno smer. Niso redke izjave članov: — Po toliko
letih sem ponovno ponosen, da sem član Zveze
komunistov Slovenije. NaV
O PROBLEMATIKI NOVEJŠE ZGODOVINE
m JUTRI V DOMU FRANCA KRAMBERGERJA
Kje je danes slovensko
zgodovinopisje
Kot smo že poročali, bo jutri v domu Eranca Krambergerja celodnevni
strokovni seminar, ki sodi v predkongresne aktivnosti Zveze komunistov v ptuj-
ski občini. Pripravili so ga občinska konferenca Socialistične zveze, sindikati in
komite Zveze komunistov z mariborsko enoto Zavoda za šolstvo, pobuda zanj
pa se je rodila v Zgodovinskem društvu Ptuj.
Dr. Ljubica Šuligoj je o namenu seminarja povedala: »V okviru predkongres-
nih dejavnosti bi radi predstavili del problematike novejše zgodovine. Gre za
strokovni seminar, namenjen predvsem učiteljem zgodovine, ki se pri svojem
delu srečujejo s problemom podajanja novejše zgodovine; gre za problem zgo-
dovinopisja. Večkrat naletimo na problem dostopnosti arhivskega gradiva ali
pa tega sploh ni. Danes mora učitelj odgovarjati na vrsto vprašanj o času v kate-
rem živimo ta hip. Na nekaj teh vprašanj naj bi odgovoril jutrišnji seminar. Ta-
ko bo dr. Miroslav Stiplovšek govoril o značilnostih sindikalnega gibanja na
Slovenskem do leta 1941. O zgodovini partije smo se poučili precej temeljito,
manj pa vemo o sindikalnem gibanju v tem obdobju. Dr. Milan Ževart bo pred-
stavil problematiko zgodovine in zgodovinopisja NOB na slovenskem Štajer-
skem, dr. Tone Ferenc pa o isti problematiki na Slovenskem. S svetovalcem za
zgodovino Zavoda za šolstvo Ivanom Serncem pa bova skušala osvetliti pro-
blem učitelja zgodovine, učni načrt, učbenike, omejen fond ur po usmeritvah,
kateri so problemi pri obravnavi NOB, še posebej pa obdobju po letu 1945. Se-
minar naj bi poskušal dati odgovor na to, kje je danes slovensko zgodovinopi-
sje, kako daleč smo, koliko nas je in kaj moramo narediti še raziskovalci.«
Seminarje materialno podprl ptujski Kmetijski kombinat. Vrata pa niso odprta
zgolj zgodovinarjem, raziskovalcem, ampak vsem, kijih zanima naša sodobnej-
ša zgodovina, torej tudi tistim, ki so jih ustvarjali. Vabljeni jutri ob 9.30 uri v
^om Franca Krambergerja v Ptuju. NaV
Zakaj dela na
Ptuju zaostajajo?
v tem trenutku imamo v sta-
rem ptujskem jedru tri gradbena
delovišča: mestni kino, mestni
stolp in hotel Zlati noj. Vsa tri
delovišča so bila odprta na po-
mlad. Bliža se konec gradbene
sezone, vendar nobeno od del še
ni končano. Najdlje so pri rekon-
strukciji in obnovitvi mestnega
kina, v večjem zaostanku so dela
na mestnem stolpu, dela na grad-
bišču hotela pa so šele na začet-
ku.
Kot enega od Ptujčanov, ki
mu ni vseeno, kakšen je videz
našega mesta in življenje v njem,
pa tudi kot enega od plačevalcev
občinskih in drugih davkov in
prispevkov me zanima — kot
verjetno tudi druge Ptujčane —
zakaj dela, zlasti na stolpu in ho-
telu, tako zelo zaostjajo za načr-
tovanimi. Vemo, da zidarski odri
— pa tudi žerjav, ki ne obratuje
— niso poceni. Nekdo bo moral
te neumestne stroške povrniti in
bojim se, da bomo na koncu to
vsi, v obliki davkov in prispev-
kov.
Na nekaj bodic na to temo, ki
so bile objavljene v Tedniku, ni
bilo odgovora. Ga bomo dobili
na resno postavljeno vprašanje?
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
Pogrinjek, ki je bil na prireditvi Cvetje, sadje, vino visoko ocenjen.
Večerja ob trgatvi
Na prireditvi Cvetje, sadje, vino, ki jo je od 28. septembra do 2.
oktobra organizirala Mariborska turistična zveza, je Silva Lorenčič,
vodja strežbe v hotelu Ormož, sicer znana po domiselnih pogrinjkih,
prejela na razstavi pogrinjkov 92 točk in s tem zlato priznanje v dokaj
hudi konkurenci, kjer so sodelovali skoraj vsi mariborski hoteli. Pri-
znanje je prejela tudi Slovinova TOZD Gostinstvo iz Ormoža. Ob pri-
jetnem pogrinjku je bil še posebej domiseln jedilnik v obliki Usta vin-
ske trte, kjer je narisan tudi Jeruzalem. Izdelal gaje Belec iz Železnih
Dveri.
Še posebej zanimiva je večerja ob trgatvi, ki obsega domačo aj-
dovo juho z gobami, sirovimi štruklji, govedino s hrenom, svinjsko ri-
bico po prleško in krompirjem v oblicah ter pečeno kokoš z rdečim
zeljem in jabolki. Za poslastico naj bi bila domača orehova potica in
domače grozdje.
Vida Topolovec
Foto; Ema Žalar
Zadnja skupščina ZMOA
Slovenske gorice
v petek, 13. oktobra, so se v Ptuju sestali člani skupščine zvezne
mladinske delovne akcije Slovenske gorice 89, ki jo vodi Milan Cu-
cek. Glavni namen zadnjega letošnjega sklica je bil oceniti uspešnost
akcije tako na deloviščih kot na področju interesnih dejavnosti. Pose-
bej pa so izpostavili hitro pomoč brigadirjev na prizadetem območju
Haloz v julijskem neurju.
Brigadirji iz 10 brigad iz vse Jugoslavije so tudi tokrat kopali jar-
ke za vodovod na območju ptujske in lenarške občine. Skupna dolži-
na opravljenih del je 5.668 m, za to so porabili blizu 3.500 delovnih
ur. Vrednost opravljenih del je ocenjena na prek 1,7 milijarde dinar-
jev. Zato je prispevek brigadirjev nedvomno cenjen in dobrodošel.
Žal pa so se letos pojavile dodatne težave, ki spremljajo zvezno
akcijo vse od preselitve štaba v ptujski Dom učencev. Med bivanjem
brigadirjev so namreč ostale v domu hujše poškodbe, ki so jih ocenili
na več kot 500 milijonov. Zato so sklenili, da je potrebno škodo čim-
prej povrniti, in sicer iz republiškega fonda za redno vzdrževanje ak-
cij in iz sredstev zavarovalne premije. Poleg tega pa je treba resno raz-
misliti, ali je v bodoče sploh smotrno nastaniti brigadirje sredi ptuj-
skega spalnega naselja, saj so pripombe stanovalcev iz leta v leto huj-
še.
-OM
Kulturni križemkražem
Ptuj • v prenovljenem refektoriju minoritskega samostana je bil
12. in 13. oktobra zgodovinski simpozij ob 750-letnici samostana.
Celje # V stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje bo do 4. de-
cembra odprta razstava Nakit raznih dežel, darilo znane ptujske kul-
turne delavke dr. Štefke Cobelj.
Velikovec # Branka Bezeljak-Glazer in Mira Mijačevič (režija in
koreografija) sta na avstrijskem Koroškem poželi pohvale in prizna-
nja za predstavo Mali strah Bav-bav.
Ptuj • V ptujski knjižnici je na ogled razstava o pionirskih sim-
bolih, na ptujskem gradu pa Pretiosa sacra et documenta historica.
Slovenska Bistrica • Konec tedna se prične Malo Borštnikovo
srečanje s premiero Jest sn Vodovnikov Juri. Igra Marko Cvahte, član
DPD Svoboda Slovenska Bistrica.
N. V.
Govori se . . .
. . . da mineva leto dni od pou-
čne ekskurzije zaslužnih ptujskih
ribičev na novosadski sejem in ti-
stih treh najbolj zaslužnih na se-
jem v Verono. Ne ve se le, časa so
se ti ali oni v imenu članstva na-
učili, ker rezultatov ni od nikoder.
Ribnik v Pacinju je suh, vode v
ptujskem okoli.šu pa vse bolj ones-
nažene.
. . . (sicer pa je pričakovati), da
bo naslednje leto bolje, ker SE
GOVORI, da bodo ptujske ribe že
znale leteti. Saj so tudi ptujski ri-
biči leteli (z letalom) v Novo mesto
po inštrukcije. pa jim je sedaj za-
gotovo bolje (vsaj pri srcu). Zago-
tovo pa bo poletela ribiška članari-
na — se bojijo ribiči.
. . . da bo voda iz ptujske čistil-
ne naprave tako riitn da bi prežim
vel tudi človek, če hi jo užival. Ne-
sojeni oče te tovarne »blata« Albin
Pišek je v dokaz zaprisegel, da bo
ob odprtju CN eksal prva dva deci
prečiščene vode. P. s. Lahko nje-
mu, saj ima tudi pogrebno službo
pri roki).
. . . da je računalniški virus po-
nagajal tudi najbolj računalniški
firmi na Ptuju — Iskri. Plačo, ki
jo je izračunal za petek. 13. okto-
bra, je zmanjšal za 24 odstotkov.
Ta presneti virus, da o pomanjka-
nju denarja sploh ne govorimo.
. . . da je eden ptujskih ekono-
mistov odkril tri stoodstotne izho-
de iz naše krize: prvi je v Šentilju,
drugi v Fernetičih in tretji, si mo-
rete misliti, je v DELU (zasebnem
delu).
Steklina in človeJi
Steklina je najhujša nalezljiva bolezen in .se vedno konča smrt-
no. Na človeka prehaja navadno z ugrizom steklega psa, mačke, red-
keje pa neposredno od stekle lisice. Prenos je možen tudi od obolele
svinje, goveda: ne smemo pa zanemariti možnega prenosa tudi od
glodalcev (miši. podgane). Ponekod v svetu so znani kot prenašale!
tudi netopirji.
Bolezen povzroča virus, ki deluje predvsem na možgane. Virus je
odporen na mraz: vročine in izsušitve ne prenaša.
Inkuhacijo — dobo od okužbe do izbruha bolezni — štejemo
med daljše in traja 40-60 dni. lahko je pa tudi izjemoma krajša, sa-
mo 10 dni. in dolga, do 3 let. Nasploh pa velja pravilo, da imajo naj-
krajšo inkubacijo rane na glavi, daljšo na zgornji okončini in najdalj-
šo na spodnji okončini. Rani ugrizu se okužba ne pozna. Okužena
rana se celi enako kot neokužena. iMhko pa pred izbruhom bolezni
človek čuti mravljinčenje v predelu ugriza, bolečine in občutek sploš-
nega neugodja, postane otožen, nima miru. tava brez cilja: izgubi
tek. spanje je nemirno, lahko je tudi razdražljiv.
Glavni in najbolj očitni znak bolezni je strah pred vodo (hidrofo-
bija). Pri vsakem pitju vode nastanejo krči v mišicah požiralnika, ki
so vedno bolj boleči. Zaradi krča teh mišic nastanejo tudi težave pri
dihanju, bolnik se duši. Tudi sline ne more požirati, zato se preveč sli-
ni (hipersalivacija). Neredko prepih v sobi povzroči krč mišic, zato je
med znaki bolezni tudi strah pred prepihom (aerofohija). Bolnik po-
staja vedno bolj nemiren. Smrt nastopi v 2 do 3 dneh po začetku bo-
lezni.
Bolezen lahko poteka tudi samo z naglimi ohromitvami mišic,
kar se pa zgodi redkeje.
Zboli le 5 do 15 % ugriženih. Virus pride v telo skozi ranjeno ko-
žo: rana ni potrebno, da je vidna. Nato potuje v možgane po živčnih
vlaknih. Posebna Negrijeva — telesca v možganih so % dokaz
bolezni, žal šele po smrti.
Obolenje pri psu
Inkubacija traja od 10 do 60 dni (redko tudi več kot 6 mesecev).
Pred izbruhom bolezni se pes začenja obnašali nenavadno, začne se
klatiti, lahko tudi požira druge predmete, ne samo hrano, nato pa
očitno zboli in postane popadljiv. Pes je kužen samo. če pride virus v
njegovo žlezo slinavko. Kužen pa postane 2-3 dni. preden je očitno
bolan ali stekel.
Preprečevanje stekline
Od splošnih ukrepov naj navedemo redno obvezno cepljenje psov
ter pasji kontumac — omejitev gibanja in stalno privezovanje psov —
ob pojavu bolezni.
Ravnanje po ugrizu
Rana nuj krvavi, ker se tako izplavlja tudi virus. Nujno je izpira-
nje rane z razkužili ali milnico takoj po ugrizu.
Najuspešnejše se zavarujemo pred steklino s cepljenjem prizade-
tih, ki ga moramo izvajati 5 krat v mesecu dni. Da pa ne bi po nepo-
trebnem izpostavljali poškodovanca ali trosili finančnih sredstev, ker
je cepivo izredno drago, je potrebno vse okoliščine in navedbe, kako
je prišlo do poškodbe oz. ugriza, posredovati dovolj odgovorno. Va-
žno je navesti, ali je bil pes cepljen, je bil videti zdrav, opazne spre-
membe v obnašanju, se potepa, je popadljiv, še posebej pa. ah je bil
pes kaznovan, dražen ali kako drugače izzvan. Ce je pes poginil ali
ga je kdo povozil ali ubil. ga ne smemo zakopati ah kako drugače
uničiti, temveč je treba ubitega psa pa tudi drugo žival, ki je ranila
človeka, takoj predati veterinarski službi. Vse ugrize psa. mačke ali
druge živaU moramo oskrbeti pri zdravniku, ki ho tudi odločil o po-
trebnih nadaljnjih ukrepih. Potrebno cepljenje pa izvaja Zavod za
zdravstveno varstvo, higiensko-epidemiološki oddelek Ptuj:
dr. Ciril KORPAR
Devizni tečaji
s tečajne liste šL 198 z dne 16. oktobra.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
19. oktober 1989 -
TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
»Narodna čitalnica v Ptuju«
Prispevki k 200-letnici ptujskega knjižničarstva
(2. nadaljevanje in konec)
Vabilo za prvo sejo čitalnice v
ustanavljanju je bilo za 23. julij v
dvorani mestnega strelišča (poz-
neje bombardirana stavba ob se-
danji šoli Toneta Žnidariča).
Ta ustanovni občni zbor je ob-
širno opisal zapisnikar B. Raič v
Novicah (5. in 12. 8. 1863). Ome-
nja 50 članov, med katerimi sta
okrajni predstojnik (glavar) ter
sodniški prvosednik (predsednik
sodišča). Na prvi zbor pa je že
prišlo 70 oseb iz mesta in okoli-
ce. V začasen odbor so izvolili
kaplana in že znanega jeziko-
slovca Oroslava Cafa, notarske-
ga koncipienta Avguština Cucka
(ta je umrl za osepnicami 1866),
M. Hermanna, J. Meška, dr. An-
tona Mravljaka, B. Raiča, ptuj-
skega lokalnega zgodovinarja
Ferdinanda Raispa, not^arja Iva-
na Schonvvetra in Ludviga
Wrackfelda. S članka tudi razbe-
remo, da je bil Čuček tudi prej v
začasnem odboru, na naslednji
seji, 27. julija, pa je bil izvoljen
za ravnatelja, ker je to čast od-
klonil M. Hermann in je raje
sprejel mesto tajnika. Tega dne
je bil sprejet že 101 član. Raič tu-
di omenja ob ustanavljanju sim-
patije Nemcev in nasprotovanje
rojakov.
Čeprav Raič upa, da se bo že
meseca kimovca svečano odprla
ptujska čitalnica, je vendar vlada
po dolgem času odgovorila, daje
potrebno nekatera pravila čital-
nice spremeniti in 9. marca 1864
toži v Novicah nepodpisan do-
pisnik (verjetno Raič), da še ni
nobenega uradnega odgovora, a
med vrsticami lahko preberemo,
da prihaja od nemškega življa v
Ptuju do ustanovitve močan od-
por, in šele 20. aprila lahko pre-
beremo notico, da je prispela
odobritev. V Hermannovi hiši je
bila 23. rožnika slavnostna seja.
kjer so ugotovili, da že imajo 160
članov. Raič v dopisu (6. julija)
omenja, da je pristopilo k čitalni-
ci tudi precej Nemcev, no, to
lahko razberemo tudi iz ohranje-
nih seznamov v Zgodovinskem
arhivu Ptuj. Zanima nas tudi se-
stava prvega članstva. To analizo
je že opravila v svojem članku
»Ob stoletnici rojstva ptujske či-
talnice« Milojka Aličeva, zato ci-
tirajmo njene izsledke:
»Prevladovali so duhovniki,
saj jih je bilo kar 33, skoraj ena
tretjina vseh društvenikov. Med
temi je bilo 10 župnikov in 10 ka-
planov iz Ptuja in okoliških kra-
jev, 5 redovnikov ptujskega mi-
noritskega samostana z gvardija-
nom hkrati in 8 duhovnikov z
drugimi nazivi (beneficiat, vikar,
provizor). Te številke izpričujejo
globoko rodoljubje tedanjih slo-
venskih duhovnikov, ki so resni-
čno stali svojemu ljudstvu ob
strani in ga vzgajali ne samo v
verskem, ampak tudi v narod-
nostnem oziru. Na drugem me-
stu so učitelji iz Ptuja, 5 kmetov
(Cirkovce, Vitomarci, Hvaletinci,
Marjeta, Tmovci), 4 privatniki, 3
zdravniki, 3 lekarnarji, 3 obrtni-
ki, 3 srenjski predstojniki (Dra-
govič, Juršinci, Kungota), 2
oskrbnika, I inženir, I gostilni-
čar in I prevoznik. Te številke ni-
so povsem zanesljive, zlasti kar
zadeva juriste. Za juriste smo šte-
li le tiste člane, pri katerih je vpi-
san doktorski naziv, in notarje.
Gotovo pa so bili pravniki tudi
med uradniki sodišča in mogoče
tudi okraja. Ponekod sta bili dve
možnosti: odločili smo se za po-
klic, ki ga navaja seznam. Tako
smo uvrstili začasnega odborni
ka Jakoba Meška, mestnega ka
plana in hkrati šolskega direktor
ja, med učitelje, prvega ravnate-
lja čitalnice A. Cucka pa med re-
al. posestnike.«
Med arhivskim gradivom naj-
demo tudi pesem, ki jo je v čast
čitalnici napisal že 1863 kmet in
ljudski pesnik ter dopisnik No-
vic Jakob Žurman od Svete Tro-
jice pri Rog. Slatini.
Ko so imeli 5. julija duhovniki
ptujske okolice v Ptuju skupšči-
no, so na veliko pristopali k či-
talnici, saj so ugotovili, kot piše
dopisnik (N., 13. jul. 1864), da
»imamo (v čitalnici namreč) čas-
nike skoro v vseh avstrijskih jezi-
kih.«
V dneh priprave na slovesno
vseslovensko odprtje ptujske či-
talnice pride do izraza še en ele-
ment izobrazbe: nameravana
ustanovitev realke v Ptuju (N.,
24. in 31. 8. 1864). Poleg gospo-
darskih elementov za ustanovi-
tev nove šole se omenja, da Ptuj
kot Maribor in Celje nima muze-
ja, knjižnice in rastlinskega vrta
(parka).
Na »Rojstni dan ptujske čital-
nice« 5. septembra, kot ga je za-
nosno opisal v naslednji številki
Novic Josip Vošnjak (14. sept.).
so se resno pripravljali s tiskani-
mi povabili programa, vabili v
nemščini in slovenščini. Ker sta
sam začetek čitalnice natančneje
opisala oziroma povzela po No-
vicah ter knjigi Ivana Strelca
»Zgodovinske črtice o Narodni
čitalnici v Ruji« (ki je izšla ob
25-letnici ustanovitve) takratna
knjižničarka Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj Milojka Aličeva
(Tednik 1964) ter prof. Franjo
Alič v drugem ptujskem zborni-
ku, zlasti o nakupu Narodnega
doma, bomo le našteli pomen či-
talnice za poznejšo rast knjižnic,
gledališkega življenja, glasbene-
ga udejstvovanja, a predvsem za
dvig narodne zavesti, slovenske-
ga jezika in literature. Čitalnice
so namreč v program zajemale
pevske, gledališke elemente, pa
tudi, kot pove beseda: kraj, me-
sto za branje, za širjenje bralne
kulture. V tem smislu so čitalni-
ce, tu mislim glede na naš članek
ptujsko, iz katerih so se le pola-
goma izvile prave knjižnice, nji-
hove matere ali vsaj rejnice. Če-
prav so na primer že prva pravila
ptujske Narodne čitalnice govo-
rila, da je namenjena za »čitanje
časopisov in knjig v slovanskih
pa tudi v drugih jezikih« in se je
ideja o knjižnici pojavila že od
1885 naprej, je prava knjižnica
— Ljudska knjižnica — nastala
šele 1907 (na podeželju vsaj že
1848 bralnice) ob bok raznih
društvom, ki so našla v Čitalnici
ali Narodnem domu svoje me-
sto. Res so dobivali številne ča-
sopise in revije, vendar so jih ve-
čidel ob koncu leta razprodali
društvenim članom in šele ob
koncu stoletja so sklenili, da vsaj
nekaj osrednjih obdržijo. Ljud-
ska knjižnica je delovala v okvi-
ru Čitalnice praktično do 2. sve-
tovne vojne, dokler niso knjig za-
žgali Nemci, a društvo Čitalnice
je bilo nekritično likvidirano 28.
I. 1946, Narodni dom odtujen,
čeprav bi po vseh pravilih mora-
la postati njen lastnik Mestna
knjižnica oziroma poznejša
Ljudska in študijska knjižnica.
Naš namen je bil predvsem
prikazati pregled čitalnice v os-
novnem pomenu besede, vendar
si ta glede na pomen, ki ga je
odigrala v prebujanju slovenske
narodne zavesti, seveda ob sode-
lovanju sester po vsem sloven-
skem ozemlju, z gledališkimi, te-
lovadnimi, pevskimi nastopi, pa
tudi s slovenskimi posojilnicami,
ki so reševale slovenskega člove-
ka pred tujim kapitalom, z nacio-
nalnimi premiki, z osveščeva-
njem ptujskega podeželja in še in
še bi lahko naštevali, zasluži de-
jansko širšo monografsko in ana-
litično obravnavo in obdelavo za
ugotavljanje samega značaja Ptu-
ja in njegovih prebivalcev.
Glavna uporabljena literatura:
Ivan Strelec: Zgodovinske črtice o »Narodni čitalnici v Ptuji.«
Na Ptuji 1889. 27 str.
Milojka Alič: Ob stoletnici rojstva ptujske čitalnice. T 27/1964
(4. 9.^9. 10.) št. 35-40
Jakob Emeršič; Kratek pregled zgodovine knjižnic Ptuja in oko-
lice. 30 let študijske knjižnice v Ptuju. 1978, 55—87
Drago Hasl: K stoti obletnici ustanovitve ptujske čitalnice. T
17/1964 (27. 3.) št. 42
Narodna čitalnica v Ptuju. Spominski listi septembrskih dogod-
kov. 1933, 7-8
Andrej Kovačič: Narodne čitalnice — žarišča slovenske kulture:
k septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju. PtT 11/1958 (1.
8.-8. 8.) št. 30-31
Andrej Kovač: Preteklost Ptuja v dokumentih: k zgodovinski
razstavi ptujskega muzeja. V 14/1958 (13. 9.) št. 213
Vida Rojic: Ob 75-obletnici Narodnega doma v Ptuju. PtT
10/1957 (6. 12.) št. 47
Vida Rojic: Slovenska misel v Ptuju pred sto leti. PtT 14/1961
(20. 10.) št. 40
Alojzij Žalar: Martin Erhatič: 13. junij 1972. Glasnik SDD
2/1972, 3, 141-144
Franjo Alič: Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju.
Ptujski zbornik II. 1962, 253-265«
Narodna čitalnica v Ptuju. 1864-1909. Gradivo ZAP
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov Ptuj organizira
— tečaj cestnoprometnih
predpisov kategorije A, B,
C in E.
Pričetek v ponedeljek, 23.
oktobra 1989, ob 16. uri
— tečaj za voznike inštruk-
torje. Rok prijave 25. okto-
ber 1989.
— tečaj za prevoznike nevar-
nih snovi po ADR.
Število kandidatov je v vseh
tečajih omejeno, zato pohitite
s prijavami.
Vse dodatne informacije dobi-
te na sedežu združenja, Nova
cesta 1, ali po telefonu
771-974. i
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 404
Simbol enga imiča
Urednica revije Jana je junija objavila članek o oblečenosti lju-
bljanskih televizijskih govorcev, posebno napovedovalk. Televizij-
skim »krojačem« so šle avtoričine besede tako do živega, da so jo po-
vabili na pogovor v okviru oddaje Televizijski mernik (17. 9. 1989) in
ji tako dali priložnost predstaviti in deloma natančneje razložiti zapi-
sane nazore še z živo besedo. Ker nismo modni oblikovalci, se v vse-
binsko presojo njenih trditev ne moremo spuščati (zdele so se nam
sprejemljive in ustrezno utemeljene), precej pa nas je motila njihova
govorna obleka, oprostite, oblika.
Kakor so pomembne npr. kultura oblačenja, zdravstvena kultu-
ra, srčna kultura in celo pivska kultura, tako moramo biti pozorni tu-
di na jezikovno kulturo, pri javnem (televizijskem) nastopanju še prav
posebno. Kakor v oblačilni kulturi velja za hud »kiks«, če je dekle
oblečeno npr. v džins, okrog vratu pa ima ogrlico za k večerni obleki,
tako je v jezikovni kulturi »nespodobno«, če v okviru knjižnojezikov-
nih (zbornih) stavkov izobražene in splošno znane gostje televizijske
oddaje slišimo vpletene izraze in oblike iz ljubljanskega slenga. Ne
samo obleka, tudi govorica je »simbol enega hotenja /. . . enga imiča
/.../, to bi blo treba zblažit, zdrgnt /.../, je treba upoštevat /... /
ene kanone /.../, da ne bi do kiksov hudih prihajal /.../, k niso
fajn«.
Skratka: celovita osebna kultura nastopajočih naj se pokaže tudi
v njihovi jezikovni kulturi. Tako bo njihov nastop tudi bolj preprič-
ljiv.
Koncert
iz naših krajev
v Ormožu
v nedeljo, 22. oktobra, bo v
Obrežu koncert iz naših krajev,
ki ga organizira Radio Ljubljana
— uredništvo razvedrilnega pro-
grama pod uredniškim vodstvom
Kajetana Zupana. Nastopila bo-
sta ansambla Ptujskih 5 in Slove-
nija, program bo povezoval Bo-
ris Kopitar. Kot gosta bosta so-
delovala vinogradnik Stanko Ču-
rin s Koga in skupina ljudskih
pevcev Kulturno-prosvetnega
društva iz Obreza. S humorjem
bosta prisotne razveseljevala Iča
Putrih in Marjan Roblek Ma-
tevž, vse tisto, kar je narobe v do-
mačem kraju, pa bo povedala Ti-
lika Kolarič.
Celotna oddaja bo posvečena
vinu in prireditvam ob trgatvi, ki
je v tem času v ormoško-ljuto-
merskih goricah v polnem teku.
Vida Topolovec
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE !Z LET, KO JE NAŠ
KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNI)
VSE VEČ KMETOV PRED SODIŠČEM
»Okrajno sodišče v Ptuju je moralo zopet obsoditi nekaj špekulan-
tov. Ti so se v svojem namerno škodljivem ali celo sovražnem odnosu do
naše sedanje družbeno gospodarske ureditve, do izgradnje socialistične
družbe tako daleč pregrešili, da je nujno, da se za gotov čas izločijo iz
vseljudskega stremljenja, hotenja in delovanja v korist ureditve naše
družbe ter da .se njihovo premoženje, ki je bilo doslej več ah manj pred-
met njihovega manevriranja v občeljudsko škodo, priključi socialistične-
mu sektorju v korist vseh delovnih ljudi v naši državi.
Ivan in Antonija Cafuta iz Marjete št. 7 na Dravskem polju sta po-
sedovala okrog 25 ha zemlje. Jasno je. da je odstotek obremenjevanja z
obvezno oddajo in davkom po načelu progresivnosti za taka posestva
precej visok, saj več premoženja nalaga večje obveznosti napram družbi.
To je pa tudi tisto, čemur sta se imenovana hotela izogniti ter se pri tem
poslužila načina, ki je moral biti prej ali slej odkrit, lastnika pa poklica-
na na odgovornost. Ensotavna zatajitev površine okrog 15 ha zemlje ji-
ma je sicer začasno uspela, ker sta si znala spraviti pod svoj vpliv tajnika
KLO Marjeta Ivana Tersa. ki ju je zaščitil pri njunem ravnanju ter jima
izstavljal potrdila, da imata samo 13 ha zemlje, da je Ivan Cafuta član
KOZ Marjeta, ki pa sploh ne obstoja ter da je imenovanima poginilo 17
odojkov, v resnici pa le največ 14.
Cafutovega izgovarjanja, da sam ni vedel, koliko zemlje prav za
prav ima. da je prijavil samo svojo zemljo, ne pa tudi ženine itd. sodišče
seveda ni moglo upoštevati, ker je znan kot dovolj brihten in pismen člo-
vek, da bi si lahko svojo zemljo izmeril sam. na drugi strani pa je z la-
stno izpovedjo priznal, da sta se z ženo dogovorila, koliko zemlje bo pri-
javil ter je za utajo torej odgovorna tudi žena.
Ivan Cafuta pa je špekuliral tudi s posevki. V letu 1948^49 je zata-
jil 0.62 ha belih žit. v letošnji pomladi pa je samovoljno zapustil obvezno
prevažanje lesa na Pohorje ter odšel domov, s .seboj je pa še vzel štiri veri-
ge. I cepin in 6 sponk, kar je bilo last gozdne uprave.
Ivan Ters je primer nezavednega vaškega funkcionarja, človeka, ki
ga je lahko dobiti pod vpliv ter mu sugerirati dejanja, ki lahko povzroče
skupnosti škodo. Za svojo nesamostojnost in zapadanje pod vpliv vaških
veljakov je bil obsojen za 8 mesecev odvzema prostosti, pogojno za dve
leti. Ivan Cafuta je dobU 16 mesecev zapora, žena Antonija pa 16 mese-
cev pogojno. Obema je bilo v celoti zaplenjeno premoženje.
Ta primer dokazuje, da je treba pri špekulantih odkriti skrivališča,
katera si ustvarjajo z mogočimi in nemogočimi izgovori. Samo špekulan-
ti so v stanju izrabljati vodilni položaj delovnih ljudi v svoje namene, da
bi ohranili svoj gospodarski položaj brez ozira im ceno, ki predstavlja
protiutež njihovi špekulaciji.« (Naše delo. št. 27 z dne 7. oktobra 1949.
stran 2.)
»Praktično izvajanje ustavnega načela glede zasebne lastnine, da se
sme omejiti in razlastiti, če to zahteva splošna korist, je bilo doslej v ptuj-
skem okraju dokazano z mnogimi primeri zakonitih ukrepov zoper go-
spodarske saboterje in špekulante, ki so uporabljali pravico zasebne last-
nine v škodo ljudske skupnosti.
Splošno je znano, da je odkup žitaric v ptujskem okraju dobro pote-
kal. Poedinci iz Šalovec pa se niso hoteli pridružiti večini kmetov v ptuj-
skem okraju, temveč manjšini sahoterjev, da bi špekulirali s pridelki.
Jakob Lah in Anton Kolarič iz Salovec sta uporabljala pravico za-
sebne lastnine v družbeno škodo. 324.057 din neplačanega davka za leto
1948 in neplačane akontacije za prvo polletje 1949, dolg 915 kg pšenice
in 570 kg rži. 1522 kg govejega mesa in nad 2000 litrov mleka, so dokazi
družbene škode iz zasebne lastnine Jakoba Laha. Tak odnos napram
planskim nalogam ne kaže znakov volje, da bi s svojim gospodarstvom
koristil razvoju socializma, zato je bilo nujno, da je Jakobu Lahu zakoni-
to odvzet gospodarski položaj na 41,30 ha zemlje. Glede odnosa samega,
ki ga je imel do planskega gospodarstva ni težko trdili, daje Jakob Lah
podoben saboterjem in špekulantom, za katere predvidevajo ljudski za-
koni osebno kazen. Zalo mu je okrajno sodišče v Ptuju izreklo obsodbo o
popolni zaplembi premoženja in odvzemu prostosti za 14 mesecev, zaradi
starosti pogojno za dobo dveh let.
Enako je z Antonom Kolaričem iz Šalovec. Davčni dolg za leto 1948
in akontacija za prvo polletje 1949 v skupnem znesku 113.179 din. dolg
375 kg pšenice in 400 kg ječmena ter dolg nad 2000 litrov mleka kažejo,
da Anton Kolarič ni imel resnega namena s svojim gospodarskim polo-
žajem pomagati graditi socializem.
Tudi njemu je bilo nujno potom zakona onemogočiti, da hi še v bo-
doče zavzemal gospodarski položaj na 25.45 ha zemlje. Prenehati je mo-
ralo čakanje, da bi v Šalovcih začeli poedinci razmišljati o nalogah za-
sebnega gospodarstva v socialistični družbi. Okrajno sodišče v Ptuju je s
sodbo temu naredilo konec in izreklo odvzem prostosti .Antonu Kolariču
za 1 leto, zaradi starosti s pogojno odložitvijo za dobo 12 mesecev in s
popolno zaplembo premoženja.
Delovni ljudje v .šalovcih ne bodo dopustili, da bi ostala ta zemlja
slabše obdelana kot je bila v privatnem sektorju. Tega ne bo smel dopu-
stiti KLO niti množične organizacije. Na tej družbeni zemlji bo začelo v
Šalovcih kolektivno obdelovanje ter izpolnjevanje planskih nalog. S to
zemljo se začne v Šalovcih družbeni sektor gospodarstva, na katerem .se
bo razvijalo novo gospodarsko življenje.« (Naše delo. št. 29 z dne 21. ok-
tobra 1949, stran 24)
Pod naslovom »V sodni dvorani št. 16« so bralci Našega dela 25.
novembra 1949 lahko prebrali:
»Plansko urejanje gospodarstva zadeva na poedince, ki škodujejo
družbenemu gospodarstvu, ki .se krčevito oklepajo položajev v privatnem
kmetijstvu, ki zaostajajo v odkupih in se predstavljajo kot žrtve okoliščin,
ki so jih privedle pred ptujsko sodišče.
Dne 22. novembra t. l.je bilo med 8. in 14. uro več razprav s slede-
čim izidom:
Franc Šegula (1914) iz Moškanjc št. 50 iz malomarnosti ni izpolnje-
val dolžnosti pri vodstvu svojega kmetijskega gospodarstva. Posaditi bi
hU moral 2 ha zemlje s krompirjem, posadil pa ga je samo 1,5 ha. zato
pa tudi ni mogel izpolniti obvezne oddaje 16.904 kg krompirja, temveč je
oddal samo 4641 kg. V zagovor je navedel, da je bil dalje časa bolan in
da žena s 4 otroki ni mogla zmagovati dela. Sodišče je ugotovilo krivdo
po obtožnici in ga kaznovalo s 5 meseci odvzema prostosti in plačilom
povprečnitie din 1000.
Ivan Jamnik (1909) iz Gajevcev št. 8 je hotel skriti 170 kg težkega
prašiča na polju na dan, ko se je vršilo v Gajevcih plombiranje prašičev
obvezne oddaje. Zasačen je bil pri prevozu. Malo je verjetno, da bo hotel
za ceno odvzema prostosti za dobo 6 mesecev še kdo v Gajevcih skrivati
svinje.
Dvajset tisoč dinarjev denarne kazni in 500 din povprečnine bo ob-
čutno oslabelo gospodarski položaj Martina Šegula (1887) iz Moškanj-
cev št. 50. Do 4. oktobra t. 1. iz malomarnosti ni zadostil obvezni oddaji
342 kg govejega mesa, četudi bi bil to lahko storU. Izgovarjal se je, da
goveda ni oddal, ker odkupno podjetje ni poslalo prevoznih sredstev.
Vinko Ma.šek (1922) iz Frankovcev št. 29 je dolžan na davkih
133.649 din in na krompirju 6793 kg. Obvezo oddaje 3000 litrov mleka je
izpolnil le deloma. Izgovarjal se je na težave, ki jih je imel s prevzemom
posestva. Pri sedanji malomarnosti in neizpolnitvi dolžnosti ni upanja,
da bi Vinko Mašek na 20,85 ha zemlje v bodoče izboljšal gospodarstvo.
Popolna zaplemba premoženja in 8 mesecev odvzema prostosti gga
postavljajo pred dejstvo, da ne more zavzemati gospodarskega položaja,
na katerem ne koristi razvoju socializma.
Franc Pernat (1913) iz Lovrenca št. 12 ni kazal namena tako gospo-
dariti, da hi lahko poravnal ostanek davka v znesku 125.934 din in da bi
lahko oddal ostanek dolga na krompirju v količini 6495 kg pri gospodar-
stvu na 18.50 ha zemlje. Tudi njegov zagovor dokazuje, da mnogi kmetje
gospodarijo mimo setvenega plana. Sodba .še ni izrečena.« (Naše delo,
št. 34 z dne 25/11-1949. stran 3.)
Prihodnjič: Še novice iz sodne dvorane
TEDNIK -     ol^tober 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
So Haloze res obsojene na propad
»Kje pa so Haloze? Ali je to v
Slovenskih goricah?« meje pov-
prašala sošolka iz bližine Mari-
bora, ko smo se kot bruci spo-
znavali v Ljubljani in sem ji na-
mesto prvega večjega mesta, v
bližini katerega stanujem, Ptuja
— kar je sicer pri ljudeh najbolj
razširjen običaj - navedel kar
pokrajino, od koder sem prišel.
A ta moja sošolka v tem prav go-
tovo ni osamljena. Marsikdo po-
zna namreč Haloze stereotipno:
so nerazvito vinogradniško po-
dročje, kjer ni vodovoda, spo-
dobnih cest da o telefonu
sploh ne govorimo.
Nekoč sem imel priložnost sre-
čati enega takih stereotipnih po-
znavalcev Haloz. V manjši gostil-
niški družbi smo kanili naročiti
liter vina in odločitev je padla na
haložana. Ob tem pa je zbrane-
mu omizju ta »poznavalec«, ki je
bil v Halozah že dvakrat (enkrat
na Borlu in drugič v Ulmovi kleti
v Zavrču), povedal vso resnico o
Halozah. Pozabil ni niti na zna-
menite (nekaj iz literature, nekaj
pa tudi iz dejanske preteklosti, ki
je seveda že zdavnaj minila) cuc-
Ije (dude in dudice), pomočene v
šmarnico, s katerimi haloške ma-
tere uspavajo svoje nadebudne
dojenčke ...
A tega mu prav nič ne zame-
rim. Priznajmo si lepo odkrito,
da tudi sami poznamo kakšne
kraje podobno stereotipno in ob
podobnih priložnostih (ponavadi
ob rujni kapljici, seveda) o njih
enako »globokoumno« razpra-
vljamo. Tem prej, če se kraja drži
pečat nerazvitosti in zaostalosti.
V takšnih primerih imajo tudi
stereotipi namreč ustrezno plod-
no podlago za svoj obstoj in ne
nazadnje tudi nekaj realnih kore-
nin.
HALOZE V SREDIŠČU PO-
ZORNOSTI ŠTIRIKRAT
Da pa je temu tako, je krivo
nezanimanje medijev za Haloze.
Tako so od konca prejšnjega sto-
letja pa do danes bile v pravem
središču pozornosti vsega samo
štirikrat.
Prvič konec prejšnjega stole-
tja, ko je trtna uš uničila vse ha-
loške vinograde in vzela Haloža-
nom še tisto malo zaslužka, ki
jim ga je prinašala prodaja mo-
šta (vse tja do Salzburga).
Drugič so se znašle »v ospred-
ju« v trideseetih letih našega sto-
letja, ko jih je preko problema vi-
ničarjev širši javnosti predstavil
dr. Franjo Žgeč.
Pred dvajsetimi leti pa so jih
predstavili slovenski pisatelji, ki
so se napotili po Halozah in
Kozjanskem in svoje povsem,
neolepšane vtise posredovali v
knjigi Siti in lačni Slovenci, ki je
v svojem času vzdignila precej
prahu. V njej so namreč samoza-
verovanemu »slovenskemu Go-
spodarju« pokazali najbolj zane-
marjene prostore »slovenske hi-
še«. Sramoto, ki je Gospodar ni
hotel, zmogel ali pa ni znal vide-
ti. Ugotovili so namreč, da je no-
vi Gospodar te zanemarjene pro-
store, ki jih je zanemarjal pred
njim grdi in izkoriščevalski pred-
hodnik, zanemarjal skupaj s pre-
bivalci skorajda povsem enako.
Nato pa so Haloze (medijsko)
spet zatonile v pozabo. Ne sme-
mo namreč pozabiti, da je bila
politika pri nas vedno v ospred-
ju. Tako je namreč prišla v os-
predje »Ustava 74«, pa obračun
s Kavčičem in liberalizmom . . .
Da so Haloze spet postale za-
nimive za širšo javnost, se je mo-
rala nad njimi z vso svojo neu-
smiljeno silovitostjo znesti Nara-
va.
V Halozah nič novega so lahko
ugotavljali novinarji, ki so se v
lovu za atraktivnimi informacija-
mi z vseh strani zgrnili v opusto-
šene Haloze!
Gospodar »slovenske hiše«
namreč ni (kakor bi kak optimist
pričakoval) v zadnjih dvajsetih
letih v tišini urejal zanemarjenih
prostorov, temveč je goste vabil
v najlepše prostore, ki jih je zato
še dodatno »zglancal«. Svojo
očitno sramoto pa je (tako je vsaj
bil prepričan) tako vešče skrival,
da je bil očitno tudi sam prepri-
čan, da je ni!
Dodatno pa so k tej samovšče-
ni zaverovanosti vase brez meja
pripomogle tudi laskave ocene in
naziv »izložbeni primerek socia-
listične hiše«, ki jih je dobil tudi
od najbolj zahtevnih zahodnih
gostov.
MED VOJNO HALOŽANI NA
NAPAČNI STRANI?
Zakaj Haloze, Kozjansko ...
še 44 let po vojni vedno z enaki-
mi problemi? Samo malo na višji
ravni pač — zaostajanje se na-
mreč povečuje. In to kljub dej-
stvu, da ljudje v teh krajih vedno
glasujejo za krajevne samopri-
spevke, ogromno infrastrukture
pa naredijo sami s svojim doda-
tnim denarjem in fizičnim de-
lom.
Prav gotovo bi se le majhen
del prebivalcev urbanih naselij
vozil po cestah, če bi jih morali
urejati in popravljati sami, tako
kot jih morajo Haložani — s ku-
lukom (beseda izhaja iz turščine
in pomeni tlako, v stari Jugosla-
viji obvezno neplačano delo na
cestah).
Marsikdo se seveda vpraša, za-
kaj takšna zaostalost po vojni
klub temu, da je Žgeč opozarjal
na v nebo vpijoče haloške pro-
bleme?
Eden od razlogov za večno za-
ostajanje Haloz (in verjetno tudi
drugih nerazvitih področij) tiči
namreč tudi v vojni usodi.
Mnogo haloških mladeničev je
namreč med drugo svetovno voj-
no služilo — seveda ne prosto-
voljno — v VVehrmachtu. Zdaleč
več, kakor pa jih je bilo partiza-
nov (tistih ta pravih in ne »maj-
skih«, seveda). Sicer pa tudi na-
sploh Haložani niso preveč so-
vražili Nemcev. Prinesli so jim
namreč boljše življenje, kakor pa
so ga imeli pred vojno (marsikdo
je prvič jedel makarone, imel do-
volj sladkorja, soli.. .). Sicer pa,
kdo bi lahko pričakoval neko po-
sebno narodno zavest ob praznem
želodcu? Mar ni tudi Engels ob
Marxovem grobu dejal, da ne
smemo pričakovati pri ljudeh
prevelike idejne zavesti ob praz-
nih želodcih?!
Sicer pa so to »napačno opre-
deljenost« in inertnost med voj-
no zmagovalci Haložanom pre-
kleto zamerili in revanšistično
poskrbeli, da se Haloze niso raz-
vijale tako, kakor bi se sicer lah-
ko.
Da ta revanšizem ni zgolj mo-
ja špekulacija, lepo priča nasled-
nji citat citata: »Hace divja na-
prej: pred leti sva se s pokojnim
Hribarjem, ko je bil še slovenski
minister za kmetijstvo, prekleto
sprla. Toča je pobila vso letino
nekje okrog Slovenskih goric pa
na Primorskem. Vsa sredstva je
treba nameniti Primorski, sem
zahteval. Pomagajmo našim lju-
dem. Med vojno so nas preživljali,
zdaj jim moramo povrniti dobro z
dobrim; kaj bomo dajali tja, kjer
se zanas niso brigali...« (Taras
Kermauner: Od Majšperka do
Svetih gor, SITI IN LAČNI
SLOVENCI, str. 103). Zagotovo
pa po vojni ni bil Matevž Hace
edini pristaš takšne »filozofije«.
A to se bo težko (če sploh) doka-
zalo, saj vemo, da četudi se od-
pro arhivi, ne bo v njih kaj dosti
»dokaznega« gradiva, saj so se
naši politiki kmalu po vojni pač
raje pogovarjali o pomembnih
stvareh neformalno na kakšnih
lovih in podobno ~ brez preveli-
ke »nepotrebne« papirnate nav-
lake, seveda.
Da pa se tudi v prihodnje Ha-
lozam ne obetajo preveč rožnati
časi, nam pričajo naslednja dej-
stva:
— Res je, da je v nesreči, ki je
julija prizadela Haloze, bilo tudi
nekaj sreče! Haloze so se namreč
z vsemi svojimi problemi znašle
v slovenskih medijih. A hkrati je
bila nesreča v tem, da so podob-
ne ujme prizadele še več sloven-
skih občin, tako da Haloze niso
niti tedaj postale osrednji sloven-
ski problem. Da pa so kaj kmalu
postale medijsko nezanimive tu-
di za lokalno (ptujsko) skupnost,
pa je poskrbela zastrupitev pitne
vode na Dravskem polju.
Na srečo pa je takrat reagirala
kmečka sekcija Društva novinar-
jev Slovenije z Brankom Vodu-
škom na čelu. Tako so se novi-
narji še enkrat (skupaj s sloven-
skim kmetijskim ministrom) na-
potili v Haloze in se dogovorili
za agresivnejšo akcijo v sredstvih
javnega obveščanja. Od vseh, ki
so takrat obljubljali aktivnejšo
sodelovanje, je najbolj razočaral
Slobodan Rakočevič, ki je oblju-
bil, da se bo žiroračun za priza-
dete ob elementarni nesreči v se-
verovzhodni Sloveniji pogosteje
pojavljal na TV Ljubljana. A iz
tega ni bilo kaj prida. Haloze pač
niso — bolnišnica Franja!
HALOZE - TUDI SEDAJ ŽR-
TEV OKOLIŠČIN
— V sami ptujski občini ne
dajo vsi odgovorni vsega od sebe
in na veliko birokratizirajo, zara-
di česar se zna zgoditi, da do zi-
me ne bo poskrbljeno niti za
streho nad glavo za 18 najbolj
prizadetih družin. Ob tem pa ve-
lja izvzeti vse prizadevne teren-
slce delavce — predvsem delavce
Centra za socialno delo Ptuj
(drugim terencem je tako ali tako
teren vsakdanjost — torej nič po-
sebnega), ki so na terenu od jutra
do večera in so ljudem v dosti
večjo (včasih edino) uteho kakor
pa politiki, ki se (če so republi-
škega ranga) spreletijo nad pu-
stoto s helikopterjem, sicer pa se
(občinski rang) od časa do časa
popeljejo po razritih Halozah
(pa čeprav tam nimajo vikendov)
— pač zaradi dolžnosti!
Nesposobnost in zaviralnost
pa se je lepo pokazala tudi ob
predlogu KBM LB - ZB o za- '
četku    postopka    združevanja ]
sredstev za premostitvena posoji-;
la, kjer se je zataknilo, ko razli-1
čne občinske koordinacije in šta- j
bi niso mogli predložiti od repu- ]
bliske komisije verificirane do- j
kumentacije o nastali škodi. To
so na večkratno urgenco storili
šele sredi septembra, ko se je tu-
di ugotovilo, da je dejanska ško-
da v ptujski občini 805 milijard
in ne 539, kakor so prvotno ob-
činske komisije nenatančno oce-
nile.
Posledica teh »spodrsljajev«
pa bo manj sredstev za ptujsko
občino (medtem so namreč neur-
ja bila še drugje v Sloveniji), pa
tudi operativna ne bodo pred no-
vembrom.
— Gospodar — uradna slo-
venska politika, ki ima zaenkrat
še vedno v rokah platno in škarje
— je bila obremenjena s povsem
drugačnimi problemi. Pred dur-
mi so bile namreč ustavne spre-
membe, slovensko ljudstvo je
treba zediniti in postaviti v bran
pred zunanjim sovragom . . ., ne
nazadnje pa se ji maje stolček tu-
di doma. Prihodnje leto bodo na-
mreč prve svobodne volitve, zato
si seveda na vse načine prizade-
va ostati še naprej Gospodar. V
takšnih »svetih, za narodovo
usodo odločilnih« vbjnah pa so
žrtve neizbežne. Pa čeprav vedno
ene in iste.
Koliko pa ljudje (pa ne zgolj
Haložani) še verjamejo in zaupa-
jo sistemu, ki gaje ustvarila naša
soc-elita, pa najbolj zgovorno
pove podatek, da so vsi, ki so hu-
manitarno pomagali Halozam,
želeli, vedeti, komu je pomoč na-
menjena, in so jo celo še najraje
sami predali (da se seveda v kakš-
nih birokratskih blodnjakih ne bi
izgubila).
Nič kaj obetavna perspektiva
torej. Niti za tiste, ki ponujajo
socializem po meri človeka, a te-
mu človeku ne morejo zagotoviti
niti najbolj cenene konfekcije, še
manj pa seveda za tiste, ki si je
ne morejo privoščiti . . .
Je usoda Haloz torej res že za-
pečatena in so obsojene na poča-
sno umiranje in propad ali pa se
bo le začelo nekaj premikati in
se bodo začele izvijati iz cankar-
janske blatne teme ter se spremi-
njati v resnično (in ne navidezno
kakor do sedaj) idilično vino-
gradniško pokrajino, v kateri bo
imel državljansko pravico opti-
mizem v kombinaciji z veseljem,
ne pa stoično in apatfčno malo-
dušje, ki se trenutno šopiri po
haloških bregovih in ljudem, ki
tukaj živijo, naznanja zgolj edino
(ali res mora biti tako?) mož-
nost . . .
Dejstvo je, da haloški človek
— pa naj si da od sebe še zadnji
atom moči in zadnji dinar — te-
ga začaranega kroga siromaštva
in hiranja ne more prekiniti.
Če bodo to uspeli storiti tisti,
ki imajo ali pa bodo imeli v ro-
kah »škarje in platno«, bomo vi-
deli.
Upajmo samo, da tega ne bo
deležen zgolj poslednji (pa ne
Mohikanec) — Haložan . . .
Milan Fridauer
»Radi pomanjkanja obleke ni obiskoval,« piše na spričevalu viničarske-
ga otroka od Sv. Barbare v Halozah. Takšen je bil socialni položaj v
Halozah v dvajsetih letih tega stoletja — v stari gnili Jugoslaviji.
Na žalost še vedno zelo aktualna podoba, ki se je najlepše (v svoji aktu-
alnosti) pokazala ob zadnji katastrofi, ki je prizadela že tako ali tako
revne Haloze. Med vso pomočjo, ki so jo zbrali v humanitarnih akcijah
posamezniki (med drugim ni nezanemarljiv podatek, da so vsi pomoč še
najraje izročali osebno — kar kaže na veliko »zaupanje« v naše institu-
cije), je bilo tudi precej oblačil, ki so jih razdelili po Halozah.
V.U.
SPOMINI NA BORL
(1. nadaljevanje)
II. GRAD BORL V PREJŠNJIH STOLETJIH
Na strmi, šestdeset metrov
visoki skali iz Htotamnijskega
apnenca je zgrajen nad Dravo
v vzhodnih Halozah grad Bori.
Pod skalo vodi ob reki Dravi
cesta iz Ptuja v Varaždin.
Domneva se, da je stala na
mestu, kjer stoji grad, najprej
neolitska naselbina, nato rim-
ski kastel, za njim pa grad,
zgrajen že v 12. stoletju. Arhiv-
sko pa je dokazano, da so go-
spodje Dravinjski iztrgali grad
oKoli leta 1200 z okolišem vred
Ogrom in nemški cesarji so pri-
znali gospoščini Dravinjskih
položaj svobodne grofije. Mad-
žarsko ime Bornvlje nadome-
stilo nemško ime Ankenstein.
Obe imeni pomenita rečni pre-
hod.
Lastniki gradu so se pogosto
menjavali. Do leta 1255 so ga
imeli Ankensteini, do 1438
ptujski gospodje, do 1464
Schaunberei, do 1471 Monfor-
ti. Leta 1481 gaje zavzel mad-
žarski kralj Matija Korvin ozi-
roma njegov vojaški poveljnik
VViljem Pettauer, ki je dobil na-
to graščino v zakup, v letu 1488
pa  je  Matija  Korvin  izročil
frad v last svojemu poveljniku
akobu Szekelyju pl. Konvend-
tu, poveljniku Ptuja in Radgo-
ne. Po Korvinovi smrti je Sze-
kely ostal nekaj časa zvest Kor-
vinovemu nezakonskemu sinu
Johanu, nato pa je prišel z njim
navzkriž in se je pridružil
Habsburžanom.
Johan Korvin je dal Bori
zavzeti, vendar ga je moral v
bojih hudo poškodovanega
spet kmalu zapustiti. Szekelyje
nato dobil Bori od Habsburža-
nov v zakup za 12.000 goldi-
narjev. Cesar Maksimilijan je
zakup leta 1494 potrdil in mu
podelil grad v svobodno last.
Szekelyji (Zakeli) so grad obdr-
žali do leta 1595. Do leta 1610
so ga nato imeli Erdodiji, do
1620 Herbersteini, do 1639
Thurni, do 1801 Sauerji, do
1910 VVurmbrandi, do 1918 pa
Kubeki.
Med obema vojnama je pri-
padal grad več gospodarjem,
med njimi je bila delniška dru-
žba Barlin iz Maribora. Novi
gospodarji so odprodali nekaj
zemlje in odpeljali precej dra-
f;ocenosti. Propada je grad reši-
a s popravilom strehe zadnja
lastnica Zora Weiss iz Zagreba.
Še po vojni je prišla pogledat
SVOJO posest, preden so jo na-
cionalizirali. Med vojno je
grad s posestjo prevzela nem-
ška državna organizacija za
krepitev nemštva.
Že v srednjem veku je preva-
žal ljudi in tovore čez Dravo
pri Borlu brod. V 19. stoletju
?aJe zamenjal leseni most, leta
978 pa sedanji železobetonski.
Jecfro gradu predstavlja mo-
gočen stolp, ki Izvira iz najsta-
rejše stavone zgodovine. Po-
slopja okrog notranjega dvoriš-
ča so nastala konec 15. stoletja,
ko je dobil grad arkadna hod-
nika v obeh nadstropjih. Graj-
sko kapelico in viteško dvora-
no so zgradili Sauerji v 17. sto-
letju, nato pa v 18. stol. še krilo
zunanjega dvorišča. Iz časa vla-
davine teh grofov so tudi vhod-
na grajska vrata z grbi lastni-
kov.
Borlska gospoščina je obse-
gala v 16. stoletju leskovški,
cirkulanski in završki okoliš z
20 naselji, 21 vinskimi gorica-
mi, 209 podložniškimi kmeti in
69 osebenjki, skupaj okoli 1300
ljudi. Tako velika je bila do za-
četka 17. stoletja, ko je na robu
vzhodnih Haloz nastala zavr-
ška gospoščina.
Od 13. stoletja pa do leta
1850 je bil na gradu sedež de-
želne sodnije.
Po končani vojni
Po letu 1945 je bil grad v no-
vi Jugoslaviji preurejen v leto-
viški hotel, ki so ga odprli leta
1956. Obnovljeni sta bili graj-
ska streha in fasada. Uredili so
spalnice za goste in prostore za
restavracijo. Grad le obnovil
ptujski okrajni ljudski odbor.
Na gradu je nilo urejenih v ne-
kaj letih sto ležišč za goste, ku-
hinja in dve restavracijski sobi.
Tudi viteško dvorano so uredili
kot jedilnico. Precej stilne
opreme f, slikami je prispeval
ptujski muzej iz grajske zbirke.
Ob kapeli v pritličju je bila ure-
jena muzejska soba ki sta jo
opremila z napisi, lotokopija-
mi dokumentov in skico pose-
sti bivše borlske gospoščine
ptujski muzej in Zgociovinski
arhiv v Ptuju. Večji del razstave
je bil posvečen obdobju okupa-
cije.
Nekaj let po ureditvi borl-
skega gostišča so na gradu
zgradili še bazen z ogrevano
vodo. ki je privabljal nove go-
ste. Zelja, da bi se Bori izkazal
za turistično donosen grad-ho-
tel, se ni uresničila. Ko je leta
1972 stekel promet na Hrvaško
po novi cesti Maribor—Krapi-
na—Zagreb, se je promet po
cesti Ptuj—Varaždin —Zagreb
tako zmanjšal, da borlsko go-
stišče ni bilo več donosno. Leta
1982 so ga morali ukiniti. Grad
je bil potreben tudi temeljite
obnove; delo je strokovno vo-
dil Zavod za spomeniško var-
stvo v Mariboru.
Najvažnejša dela, ki zagota-
vljajo trdnost grajskih temeljev
in varnost same stavbe pred
vremenskimi vplivi, so opra-
vljena (sanacija temeljev, po-
pravilo strehe, obnova fasade,
oken, vrat). Obnovljena je jgraj-
ska kapela in opravljenih se
več drugih obnovitvenih del
raznih prostorov. Manjkajo pa
še preureditvena dela, ustrezna
namenu, ki mu ho služil ta naj-
večji kulturnozgodovinski spo-
menik v vzhodnih Halozah.
(Viri: Krajevni leksikon Slo-
venije IV, Ljubljana 1982, str.
389. Podatki v Pokrajinskem
muzeju v Ptuju, v kulturnozgo-
dovinskem odd.)
III. Zbirno prehodno taborišče
Med nemško nacistično oku-
paciJ9 so se pisale najhujše
strani borlske zgodovine. Pove-
zane so bile z zločinsko name-
ro nacističnih oblastnikov hitro
germanizirati zasedene sloven-
ske pokrajine.
Ker je Bori posredno služil
temu namenu, se vsaj bežno
pomudimo pri načinih brezob-
zirnega potujčevanja Sloven-
cev. To so bili: selitve Sloven-
cev iz matične domovine, uved-
ba nemškega jezika v javnem
življenju in krvavi obračuni z
vsemi, ki so se upirali takim
nacističnim postopkom.
Deportacije Slovencev iz
matične domovine so bile naj-
učinkovitejši ukrep nacističnin
oblastnikov pri germanizaciji
slovenskih pokrajin. Selitve sta
vodila selitvena štaba za Sp.
Štajersko in Gorenjsko. Gla-
vno besedo sta pri tem imela
šefa civilne uprave obeh pokra-
jin, dr. Seigfried Uiberreither
za Sp. Štajersko in Kutschera
za Gorenjsko. Selitveni štab za
Sp. Štajersko je imel sedež v
Mariboru in ga je vodil Otto
Lurker, zloglasni komandant
varnostne službe in varnostne
policije na Sp. Štajerskem.
Državni komisar za krepitev
nemštva Himmler je preselil v
začetku aprila 1941 svoj štab iz
Berlina v Avstrijo, v Bruck na
Muri. Od tu je obiskoval politi-
čne komisarje okrožij na Sp.
Štajerskem in Gorenjskem, kjer
so delovale selitvene komisije.
Po Himmlerjevem navodilu bi
morali izseliti z zasedenih slo-
venskih pokrajin vse slovenske
izobražence in vse, ki so se tu
naselili po letu 1914. Od kme-
tov bi izselili tiste, ki kažejo
znake tuje krvi. Poleg navede-
nih je Himmler določil za seli-
tev se Slovence iz pasu ob Savi,
ki je mejil na Ljubljansko po-
krajino, katero so aprila 1^41
zasedli Italijani, in iz pasu ob
Sotli, ki je mejil na Hrvaško
(NDH).
Nemško okupacijsko ozem-
lje na Štajerskem je zajemalo z
delom Dolenjske "ob Savi 6780
kvadratnih kilometrov. Na
njem je živelo 575.000 stalnih
f)rebivalcev. Leta 1941 so izse-
ili v Srbijo, Hrvaško in Bosno
ter v nemške pokrajine 48.887
ljudi, sem pa preselili 14.000
beserabskih in kočevskih Nem-
cev.
Sprva so hoteli izseliti
260.000 Slovencev, druge pa
doma germanizirati. Zaradi na-
raščajočega osvobodilnega gi-
banja in zahtevnih nalog na
vzhodnem bojišču so morali iz-
selitev omejiti. Selitve je name-
raval okupator nadaljevati po
končani vojni.
S selitvami staTbila povezana
tudi   urada  opolnomočenega
državnega komisarja za krepi-
tev nemštva, eden v Mariboru
in drugi na Bledu. Sprva sta bi-
la oba urada zaposlena le z
upravljanjem zaplenjene slo-
venske imovine, nato pa sta
prevzela še druge naloge v zve-
zi s selitvami. Člani svabsko-
nemške kulturne zveze ter voja-
ške enote in vojaška žandarme-
rija so pričeli takoj po nem-
škem vdoru nagle aretacije Slo-
vencev. Po prihodu šefa civilne
uprave za Sp. Štajersko 14.
aprila 1941 so opravljali areta-
cije varnostna policija, žandar-
merija in enote SA. Opirali so
se na spiske, ki jih je varnostna
policija prinesla iz Gradca,
kjer so potekale konference o
deportaciji Slovencev. '
Nagle masovne aretacije so
že aprila 1941 napolnile obsto-
ječe zapore, nato so zapirali
ljudi v zasilne zapore, ki so jih
uredili v raznih javnih stavbah.
Ker so bili tudi zasilni zapori
kmalu napolnjeni, so uredili
večja zbirna taborišča v Mari-
boru, Celju, Šmartnem pri Slo-
venjem Gradcu, na gradu Bor-
lu in gradu Rajhenburjgu. Gla-
vni izselitveni taborišči sta bili
meljska kasarna v Mariboru in
grad v Rajhenburgu. Iz teh
dveh so odpeljali jetnike s tran-
sporti v vlakih v izgnanstvo. S
seboj so smeli vzeti do 500 kg
imovine v blagu in 500 dinarjev
gotovine po osebi. Drugo imo-
vino je zaplenil okupator.
Bori so odprli nacisti za pre-
hodno zbirno taborišče Sloven-
cev, namenjenih za selitev, 29.
aprila 1941. Takoj po nemškem
vdoru, okoli 10. aprila 1941, pa
se je na gradu naselila manjša
voiaška posadka. Popravljala
je Dorlski most, ki gaje minira-
la jugoslovanska vojska pred
svojim umikom z leve na desno
stran.Drave. Novi oblastniki so
na gradu Borlu praznovali 20.
aprila 1941 Hitlerjev rojstni
dan.
Se nadaljuje
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
19. oktober 1989 - TEDBIIK
NOVO V PTUJSKEM GLEDALIŠČU
Imeli bomo lutkovni abonma
Pri Zvezi kulturnih organizacij so se letos odločili, da bomo imeli
v letošnji sezoni poleg abonmaja za odrasle še lutkovni abonma. Po-
sebnega denarja v ta namen sicer niso dobili, zato bo cena vstopnice
od predstave do predstave različna. Z njo je namreč treba pokriti stro-
ške predstave. Poleg tega mora biti na vsaki predstavi najmanj 200
otrok; pa še en pogoj mora biti izpolnjen; za vsako predstavo je treba
gledališče napolniti najmanj sedemkrat. Če bodo izpolnjeni vsi ti po-
goji, bodo otroci v okviru abonmaja videli štiri ali pet predstav. Ka-
dar bodo v gosteh manjše predstave, v katerih nastopajo dva ali trije
lutkarji, in če scensko ne bodo prezahtevne, bo predstava gostovala
tudi po vaseh ptujske občine.
Prva predstava, ki jo bomo videli, bo predstava Lutkovnega gle-
dališča iz Ljubljane Korenčkov palček avtorice Svetlane Makarovič.
Cena vstopnice bo 40.000 dinarjev. Predstave bodo 24. in 25. oktobra
1989 ob 9.30, 11,00 in 14. uri, 26. oktobra pa ob 9.30 in 11.00.
Osnovne šole in vrtec so že dobili razpis abonmaja in upamo, da
ne bo težav zagotoviti za vsako predstavo 1.400 otrok.
V okviru abonmaja naj bi gostovale še lutkovne skupine: PAPI-
LU z igrico Kraljična na zrnu graha. Lutkovno gledališče Maribor,
Lutkovna skupina Kamnica in lutkar Cveto Sever.
Seveda pa bo za otroke poleg tega še nekaj prireditev, saj lutko-
vna skupina Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj in mladin-
ska gledališka skupina pripravljata za to sezono tudi kakšno predsta-
vo. V tednu pred novim letom pa bo v ptujskem gledališču gostovala
mladinska gledališka slupina Lipa z avstrijske Koroške z igrico Mali
strah Bav-Bav, ki jo je režirala Branka Bezeljak-Glazer.
Vsemu navkljub bo torej tudi letošnjo sezono v ptujskem gleda-
lišču živahno in upati je, da bo večina ljubiteljev gledališča našla ne-
kaj zase.
NaV
Znamo turistu ponuditi
tisto, kar imamo?
Oktobra in novembra, še posebej če sta lepa in sončna, pri-
haja ob koncu tedna v ormoško-ljutomerske gorice vsako leto
veliko turistov^ ki si želijo ogledati naravne lepote tega vinorod-
nega okoliša. Zal pa se vse preveč zanimajo samo za vinsko ka-
pljivo, ki je res odlična in vredna vsega spoštovanja in pozorno-
sti, vendar ob njej ostajajo gluhi za vse druge lepote, ki jih v teh
krajih ne manjka.
Ob vožnji si sicer ogledajo lepo urejene vinograde, lepo ob-
delana polja in hiše, ki se jih ne bi sramovali tudi kje drugje. To
pa je tudi vse, kar naključni turisti ali gostje vidijo od lepe in
sončne Prlekije. Odhajajo s prijetnimi občutki, da so popili res-
nično dobro kapljico, pojedli resnično dobro gibanico, si ogle-
dali lepo prenovljeno klet na Maleku, bili na Jeruzalemu, se
sprehodili po urejenem parku.
Kaj pa vse lepote in kulturnozgodovinske znamenitosti, ki jih
deželica na jugovzhodnem obronku Slovenskih goric resnično pre-
more? Vedo za grad pri Veliki Nedelji, za več kot 750-letno tradi-
cijo kraja, za etnološko zbirko, ki je na tem gradu, za ormoški
grad, za stalno zbirko »Ormož skozi stoletja«, ki je v drugem nad-
stropju tega gradu, za freske Alojza Gleinchbergerja iz 1810. leta,
za grajski vodnjak iz druge polovice 18. stoletja, za grajski park z
nekaterimi redkimi drevesi? Vedo za bronastodobni Ormož, za ne-
katere lepe točke zunaj mesta, vedo, denimo, za Temnar in njegovo
prešo ter klet, za rojstno hišo našega znanega ilirca in zbiratelja
ljudskega blaga Stanka Vraza ter za rojstne hiše drugih znanih
mož iz dobe slovenskega buditeljstva, rojenih na tleh sončne vino-
rodne Prlekije?
Vedo za kulturno bogastvo v cerkvah ormoške občine?
Najbrž ne ali pa? Mnogi ne vedo, to je več kot jasno, ker jih
v glavnem zanimajo samo vino, klet in dobra jedača. Pridejo pa
turisti, ki hočejo vse videti in vedeti. Pa smo ponovno v zadregi.
Jim znamo vse to pokazati? Ormoški grad je v soboto in nedeljo
nepredušno zaprt. Ključev od zunanjih vrat ni toliko, da bi lahko
turisti prišli v to zgradbo, kaj šele, da bi prišli do stalne zbirke.
Menda je enako z zbirko pri Veliki Nedelji, pa v Središču ob
Dravi.
Ormožani se moramo posipati s pepelom in si povedati, da
smo mnogokrat za nezanimanje tujih turistov krivi sami. Tudi
pisnega materiala je bolj malo. Upamo, da bo v prihodnje bolj-
še, saj je v pripravi Turistični vodnik po občini Ormož, kjer bo-
do opisani prav vsi kraji in vse znamenitosti.
Bo takrat resnično boljše?
Vida Topolovec
Malo Borštnikovo srečanje
v soboto, 21. oktobra, se prične v občini
Slovenska Bistrica Malo Borštnikovo sreča-
nje, ki ga organizirata Zveza kulturnih orga-
nizacij in Kulturna skupnost občine Sloven-
ska Bistrica. Svečana otvoritev in srečanje
bosta v avli osnovne šole Šmartno na Pohor-
ju, kjer bo po svečanosti, ko bo govoril pod-
predsednik skupščine Borštnikovega srečanja
Tone Partljič, premiera novega gledališkega
dela JES SN VODOVNIKOV JURI, ki ga bo
v monologu s petjem uprizoril igralec DPD
Svobode iz Slovenske Bistrice Marko Cvahte.
Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi
knjiga JES SN VODOVNIKOV JURI z no-
vim gledališkim tekstom o življenju in delu
tega pohorskega pevca in igerca ter seveda
pesnika.
Jurij Vodovnik (1791— 1858) je nedvomno
slovenska kulturna osebnost, ki je »klicala«
po gledališki predstavitvi. Pohorec, samorast-
nik, mcžnar, revež, ki pa se je svojega pesni-
škega poslanstva zavedal: »Zdaj pesmi kom-
poniram na svoje stare dni,/jih noč in dan štu-
diram, jih nikoli dosti ni...«
Režiser monologa s petjem o Juriju Vodov-
niku je sedaj že upokojeni režiser SNG iz
Maribora Branko Gombač. Dela se je lotil,
kot je značilno zanj, zelo natančno; preštudi-
ral je ne le Vodovnikovo življenje in delo,
temveč tudi čas, zveze s Slomškom, ki je del-
no tudi vključen v gledališki večer, navade,
etnografske značilnosti, nošo in drugo. Iz-
jemno težak zalogaj je pohorski »govor« Vo-
dovnikovega časa. V svoji dramatizaciji je
Gombač moral poseči po metodi, ki seji reče
— selekcija.
Kljub vsemu pa bo Jurij Vodovnik zaživel
z besedo in videzom in bo tako pomenil nov
prispevek k samozavedanju in samospozna-
vanju Pohorcev, Bistričanov, Slovencev .. .
Njegova predstavitev je pomembno kultur-
no, umetniško in narodno dejanje . . . Prav je,
da Slovenci ob velikih imenih našega peresa
spoznamo tudi »majhne« slovenske pisatelje
in poete, ker so tudi ti prispevali v boju za
slovensko samobitnost...
Ob premieri na Smartnem bodo gledalci in
obiskovalci lahko kupili knjigo Jes sn Vodov-
nikov Juri.
Prireditve ob Malem Borštnikovem sreča-
nju se bodo nadaljevale tudi v nedeljo, 22.
oktobra, ko bo v Studencah na kmetiji Kidrič
nastop dobitnikov Borštnikovega prstana.
V ponedeljek, 23., četrtek, 26., in soboto,
28. oktobra, bo v domu upokojencev, na Ke-
blju in Tinju ponovna predstavitev monologa
s petjem o pohorskem pesniku Juriju Vodov-
niku.
Za osnovne šole občine Slovenska Bistrica
pa se bo SNG Maribor predstavilo z J. Swif-
tovimi Guliverjevimi potovanji.
Konec Malega Borštnikovega srečanja v
občini Slovenska Bistrica bo v soboto, 28. ok-
tobra, na Tinju.
Vida Topolovec
V vrtu
Vse občutnejše ohladitve v ok-
tobru nas opozarjajo na bližajo-
čo se zimo. Vegetacija v vrtu je
pri večini rastlinja končana, traj-
nice se pripravljajo na prezimlja-
nje, vrtnine pa dozorevajo in so
že sposobne za spravilo. Vsak
pridelovalec vrtnin si želi ohrani-
ti čimveč pridelkov za zimsko
obdobje v svežem stanju. Vrnine
bodo vzdržljivejše, če so zdrave,
dobro zraščene, zrele in spravlje-
ne v suhem vremenu. S spravi-
lom vrtnin ne hitimo! Večini pri-
delkov prve jesenske slane, ki se
gibljejo do —3° C, ne škodujejo,
nekatere celo utrdijo, da so spo-
sobnejše in odpornejše za hram-
bo v notranjih prostorih.
Radič in solata se dobro drži-
ta, če ju prekrijemo kar na gredi,
kjer rasteta, z eno ali dvema pla-
stema folije. Zeljne glave se bo-
do obdržale sveže do spomladi,
če jih položimo v 30 cm globoke
jarke, skopane na vrtni gredi, ki
je pozimi dostopnejša in odced-
na, da se na njej ne zadržuje vo-
da. Zeljni glavi, ki jo narobe po-
ložimo v izkopan jarek, pustimo
po dva krovna lista in jo zasiplje-
mo z rahlo zdrobljeno prstjo ta-
ko, da bo koren s koreninami štr-
lel iz zemlje. Koren ima nalogo,
da glavi zagotavlja dihanje in
vlogo iz zraka.
Korenju, rdeči pesi in kolerabi
porežemo listje pri njihovi osno-
vi in jih očiščene, suhe, zdrave in
nepoškodovane položimo med
plasti peska, šote ali žaganja ta-
ko, da se ne bodo med seboj do-
tikali. Manjša gospodinjstva, ki
ne razpolagajo z večjimi kletnimi
prostori, lahko uporabijo velike
zaboje, plastične ali glinaste po-
sode, pa tudi kartonske škatle, v
katere vlagamo korene ali gomo-
lje v plasteh med pesek, šoto ali
žaganje. Posode postavimo na
hladno mesto, kjer ne bo zmrzo-
valo. Peska ali šote, v katero smo
tako vložili sveže gomolje ali ko-
rene, ne vlažimo, ker bi se v tem
primeru širile glivične bolezni in
gniloba, (slika)
Izkušnje so pokazale, da je
mogoče zelo koristno uporabiti
za vzimovanje zelenjave dosluže-
no zamrzovalno skrinjo, ki jo za-
kopljemo v zemljo in napolnjeno
z zelenjavo še dodatno pokrije-
mo z zemljo. Zelenjava se tako
obdrži sveža vse do maja.
Jedilno repo, peso, korenje, čr-
no redkev in druge gomoljnice
ter korenkovke, zlasti če jih hra-
nimo večje količine, je najpri-
mernejše vložiti v navadne zasip-
nice. Mesto za zasipnico naj bo
odcedno, varovano  mora  biti
pred zalitjem z vodo. Okrog za-
sipnice odstranimo zemljo le za
10 do 15 cm globok jašek, ki ga
obložimo z gosto žično mrežo,
da preprečimo dostop glodal-
cem. Sicer pa gomolje naložimo
v kup, ki se v vrhu strehasto kon-
čuje. Pokrijemo ga s plastjo sla-
me, na katero namestimo plast
drobne prsti. Ta od začetka ne
sme biti predebela in jo dodaja-
mo po potrebi, ko pritiska mraz.
Ne pozabimo na vrhu zasipnice
namestiti nekaj šopov slame za
zračenje.
Vse, ki na vrtu v prihodnje
predvidevajo izvedbo kakršnih-
koli gradbenih del, kot so: utrdi-
tev vrtnih poti, graditev škarp,
napeljava vodovoda, izkop za
kanalizacijo, osuševanje mokre-
ga terena, ureditev vrtne osvetli-
tve, izdelava stopnic, gradnja
podpornih zidov, prestavitev vrt-
ne ograje, preoblikovanje zem-
ljišča ali kakršen koli drug poseg
v vrtne površine, ki bi imel za po-
sledico prizadetost že obstoječih
vrtnih rastlin, velja opozoriti, da
je oktober najprimernejši čas, da
jih presadimo in tako varno
umaknemo. V tem času, ko je ve-
getacija končana in ko se rastline
pripravljajo na prezimitev, so
rastline trajnice sposobne za pre-
sajanje in takojšnjo tvorbo vege-
tativnih korenin, kar bo ugodno
vplivalo na začetek vegetacije
spomladi, hkrati pa se bo tudi
zemlja prek zime sesedla v prvot-
no stanje, tako da bodo površine
ponovno urejene in poravnane.
Miran Glušič, ing. agr.
^ORIS HRGA 81 RAD IGRAL HARMONIKO V ANSAMBLU
Namesto avtomobila harmoniko
Boris Hrga je star šele osem
let, pa igra harmoniko, kot bi bi-
la z njo prijatelja še enkrat več
let, kolikor jih ima sam. Skoraj je
harmonika večja od njega. Dve
leti sta že nerazdružljiva. Boris
obiskuje drugi razred osnovne
šole dr. Pranja Žgeča v Dornavi,
dve leti pa že obiskuje glasbeno
šolo. V družini igra na harmoni-
ko le dedek, starejši brat pa noče
zanjo slišati.
Ko vidite Borisa igrati, ga
pravzaprav izpod klobuka in izza
harmonike sploh ne vidite, le sli-
šite ga, kako razteguje meh. In
imate kaj slišati. Boris obvladuje
harmoniko, da je kaj. In kaj ima
pri tem klubuk? Boris skupaj z
Boris Hrga
Bojanom Petkom spremlja fol-
klorno skupino svoje šole. Kadar
njegovi sošolci zaplešejo ljudske
plese, se tudi Boris obleče v na-
rodno nošo. Klobuk je takrat ne-
pogrešljiv. Tako nepogrešljiv,
kot je harmonika. Harmoniko pa
ima Boris nadvse rad.
Kako se je sploh začelo? Ma-
ma je za rojstni dan Borisu dala
dve možnosti: ali mu kupi avto
na baterije ali harmoniko. In ta-
ko se je začelo . . . Boris nastopa
s šolsko folklorno skupino, na
proslavah, na najrazličnejših pri-
reditvah v šoli in v domačem
kraju. Tako kot rad razteguje
meh, se tudi rad uči, saj je odlič-
njak. Ima rad vse predmete, še
posebej matematiko, za katero
pravi, da sploh ni težka.
Dokler še ni poznal not, je
igral kar po posluhu; pravi, da
trdijo drugi, da ima dober po-
sluh, o čemer priča njegovo igra-
nje. Sicer pa v prostem času rad
brca žogo, gleda Filme na televi-
ziji, pa tudi pomaga mami, saj
pravi, da z bratcem večkrat po-
mijeta posodo.
Harmonika mu toliko pomeni,
da bi se ji rad posvetil tudi po-
tem, ko odraste. Rad bi igral v
kakšnem ansamblu in nič nena-
vadnega ne bo, če ga boste kdaj
srečali na kakšni prireditvi v
družbi »ta pravih« godbenikov,
zakaj Boris igra, kot bi se s har-
moniko že rodil. Vsak dan vadi
po eno uro, popoldan, potem ko
naredi domačo nalogo, pa še
vedno mu ostane čas za igre z
vrstniki.
Prepričana sem^ da bomo o
Borisu še slišali. Želimo mu, da
bi njegovi spretni prsti igrali na
harmoniko kdaj tudi v pravem
ansamblu.
NaV
Vinska cesta Ljutomer—Železne D veri
že kaže turistični utrip
Po dolgoletnem prizadevanju
je pred dnevi Milan Belec iz Že-
leznih Dveri odprl stalno razsta-
vo in prodajalno izdelkov doma-
če in umetne obrti. Odprta je
vsak dan in ponuja izdelke iz šib-
ja, lesa, keramike, umetniške sli-
ke, preše, klopotce, koše, majoli-
ke, pletenke, natege za vino in še
bi lahko naštevali iz bogate po-
nudbe za ogled in nakup. ( elot-
na Belčeva družina pa skrbi tudi
za domače in tuje goste in daje
splošne informacije in napotke o
vinski cesti, prieški pokrajini in
širše. V naslednjem letu pa Mi-
lan Belec namerava sedanjo po-
nudbo še razširiti z gostinsko po-
nudbo, ki je na vinski cesti še ka-
ko zanimiva in iskana.
Stane Feuš
ta ponudba ob vinski cesti.       Domačija Milana Belca; pred njo klopotač, znanilec trgatve.
Ptujčani v Frankfurtu
Sodelovanje med občino Ptuj in Slovenskim
kulturnoprosvetnim društvom Sava iz Frankfurta
je že tradicionalno. Letos je minilo že enajst let,
odkar sta Sava in občinska konferenca SZDL Ptuj
podpisali listino o medsebojnem sodelovanju.
Društvo je v lanskem letu ob občinskem prazniku
prejelo priznanje skupščine občine Ptuj v obliki li-
stine.
Tudi letos so se predstavniki družbenopolitične-
ga življenja Ptuja — v delegaciji so bili podpred-
sednik IS SO Ptuj Stanko Meglic, sekretar OK
SZDL Ptuj Franc Golob in članica predsedstva
občinskega sveta ZSS Ptuj Mirka Murata — ude-
ležili etnografske, kulturne prireditve Vinska trga-
tev. Ta je bila v soboto, 7. oktobra, v Bonames-
Haus Nidda. Ob prihodu ptujske delegacije v
Frankfurtu so tekli razgovori o dejavnosti društva
in ptujski občini, ki so jo letos prizadela neurja.
Predstavniki Ptuja so razmere v Halozah prikazali
v besedi in sliki. Ob tej priložnosti je bila razstava
fotografij z naslovom Večer za Haloze. Predvajan
je bil tudi videofilm, ki je bil posnet 4. julija na po-
plavljenem in opustošenem območju Haloz. Ude-
leženci prireditve so darovali 1081 DM, ki jih bo-
do na predlog ptujskega centra za socialno delo v
dinarski protivrednosti prejele najbolj ogrožene
družine v Halozah.
Na vinski trgatvi, ki so se je udeležili tudi pred-
stavniki našega veleposlaništva iz Frankfurta,
predsedstva združevanja jugoslovanskih delavcev
v Frankfurtu, Ljubljanske banke in drugih delov-
nih organizacij, je v imenu ptujske delegacije go-
voril Stanko Meglic. Njegov pozdravni govor so
člani društva Sava z navdušenjem pozdravili. Za
zabavni del je poskrbel ansambel Štirje kovači iz
Slovenj Gradca.
Kot je poudaril predsednik Slovenskega kultur-
no-prosvetnega društva Sava Dušan Rupar, so v
društvu zadovoljni s sodelovanjem ptujske občine
in želijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
TEDNIK ~     ol^tober 1989
FESTIVAL DZG SLOVENIJE - 7
8 - ZA KRATEK ČAS
19. oktober 1989 —
TEDNIK
Dober den. Zaj pa že malo lakše diham. Karuza je potrga-
na in tudi silirana, gorice so prozne, polovjoki pa tudi ne preveč
puni. Da je mošja prozna, to pa je že itak znona zgodba. Včosik
je bla moja hranilna knjižica najbolj zanimivo domočo bronje,
skoro glih tak kak Deseti brat ali kokšni drugi roman. Gnes pa
gledan v toto bančno knjigo in vidim same ničle, glih tak kak če
grem v mesto v gostilno in potli na tistih dverah, skozi kera še ce-
sar peš gre, dve vejki ničli (00) vidim . . .
Ker smo se glih že pri totih dveh nulah vstavili, vam morem
povedati, da se mija z mojo Mico tak pomalen tudi s kmečkim
turizmom bovima. Pa pride to pred por dnevi k nama na obisk
ena fejst našminkana gospa tan negi z okolice Marproga. Pa je
pač šla zavolo potrebe tudi v tisti plac, kak sta dve nuli gor napi-
sani, notri pa je stranišče na štrbunk. Saj vena vete, kak to zgle-
da, da vam ne bi trebalo cele zadeve boj podrobno razlagati. Pri-
šla je vun in začela nekaj jomrati: »Saj je privas tak lepo, tak fri-:
ški luft, dobro meso, dobra pijača, vse oh in ah, samo tote frda-\
me muhe, kejko jih se pose na hajzlnci.. .!« Malo sem razmišla,]
se za vuhom počoha in jo nezaj potolaža: »Vete, gospa, neste pri-\
šli provi cajt na obisk in so pač muhe zdaj slučajno tan, kak ste\
vi bili. . . Mogli bi priti okoli pudnevega, te je hajzl prozen . . .«]
»Ja, ge pa so te muhe zaprte?« je bila radovedna gostja. Jaz pa\
zloben kak sen, sen ji lepo po pravici poveda, da so pač muhicei
opudne v kuhinji na obedi. Te še je le bija hujdič. Kumer sen 1o
sebi sprava gospo in ji lepo strokovno razloža, da v mesti Udje še
več dr. .. eka pojejo kak na deželi in neje treba zavolo vsoke
muhe revolucije delati. Seveda, da se razmimo, tudi jaz neman
rad muhove nadloge in Jih z vsemi sredstvi vničovlen in sprovlam
na drugi svet. Če pa se že če keri na račun mojih muh norca de-
lati, pa mu svojo povem. Pa srečno. Vaš muho-lovec LUJZEK ,
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 19. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA
DOMAČIH.
PETEK, 20. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Za konec
tedna, V vrtu . . ., vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 21. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 V ŽIVO.
NEDELJA, 22. oktobra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00
Opoldanski koncert. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 23. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, tečaj valut, vreme, obvestila, reklame med glasbo po že-
Ijah). 17,45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Kul-
tura, Dogodki prek vikenda. Šport — vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 24. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Pogovor
o . . ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača
zabavna glasba:
SREDA, 25. oktobra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, vreme, tečaj valut, obvestila, reklame med glasbo po željah).
17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj —danes—jutri. 18.00 Oddaja za
mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TV UUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 20. OKTOBRA:
U 1: 10.10 ivlozaik: Tednik. 11.00
Alpe-Jadran. 11.30 F. M. Stevvart: El-
lis Island, amer. nad., 7/7. 16.30 Tv
dnevnik 1, 16.45 Poslovne informaci-
je. 16.50 Mozaik, ponovitev: Tednik.
17.40 Alpe-Jadran. 18.15 Spored za
otroke in mlade: Prgišče priljubljenih
pravljic. 18.35 A. Lindgren: Pika No-
gavička, švedska nanizanka za otroke,
5/21. 19.05 Risanka. 19.12 Tv okno.
19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.05 Po stopinjah, angleška doku-
mentarna serija, 2/9. 21.00 Kriminal-
na zgodba, ameriška nanizanka,
19/20. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 In-
formativna oddaja za goste iz tujine.
22.15 Ex libris. 23.15 Nadarjena za
umor, angleški film. 0.35 SP v športni
gimnastiki, posnetek iz Stuttgarta.
LJ II: Satelitski programi — po-
skusni prenosi. 19.00 Videomeh, po-
novitev. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55
Premor. 20.00 Koncert simfonikov
RTV Ljubljana, prenos iz CD. 22.00
Skupščinska kronika. 22.20 Videnoč.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
-dar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šol-
ski program. 10.30 Poročila. 10.35
Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40
Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila.
15.15 Za lahko noč, ponovitev. 17.15
Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za otroke.
18.05 Številke in črke. 18.25 Narodna
glasba. 19.10 Vreme. 19.13 Risanka.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Dvanajst ži-
gosanih, serijski film. 21.00 Večer v
klubu, zabavnoglasbena oddaja.
21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Intervju.
23.05 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 23.10 Za lahko noč. 1.10 Poro-
čila.
SOBOTA, 21. OKTOBRA:
U I: 8.10 Otroška matineja: 8.10
Prgišče priljubljenih pravljic, 7. odda-
ja. 8.30 Povodni kos. 8.35 Radovedni
Taček: Zmaj. 8.45 Pravljičar, 7. del
ameriške nanizanke. 9.05 1000 idej za
naravoslovce, 2. oddaja. 9.25 Peri-
skop: Modelarji. 10.30 Mladinski
pevski festival Celje '89, 4. oddaja,
ponovitev. 11.00 Izbor tedenske pro-
gramske tvornosti. 13.20 Videogodba,
ponovitev. 14.05 Tudi na kamnu ra-
stejo drevesa, sovjetski film. 16.30 Tv
dnevnik 1. 16.45 Poslovne informaci-
je. 16.50 Spored za otroke — ZBIS:
Lojze Krakar: Repica. 17.00 Športni
dogodek. 18.30 Na pragu 21. stoletja,
avstralska dokumentarna serija, 6/17.
19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30
Tv dnevnik 2. 20.20 Žrebanje 3x3.
20.30 Zabavnoglasbena oddaja. 22.05
Tv dnevnik 3. 22.20 Delo na črno,
amer. nanizanka, 18. — zadnji del.
23.05 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 23.10 Dame, ameriški film.
LJ II: 16.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi. 19.00 Jugoslavija,
dober dan, oddaja TV ZG. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.10 Filmske uspešnice:
Rdeči alarm, ameriški film. 21.45 Po-
ročila. 21.50 Udeleženec in priča: Ve-
ra Horvat-Pintarič, oddaja iz kulture.
22.35 Športna sobota. 22.55 Slike ča-
sa, oddaja o kulturi.
ZG I: 8.50 Tv koledar. 9.00 Izbor
šolskega programa. 10.00 Izobraže-
valna oddaja. 10.55 Kragujevac: Veli-
ka šolska ura, prenos. 12.00 Prezrli
ste, poglejte. 14.30 Igrani film za otro-
ke. 16^00 Kritična točka. 16.45 Tv
dnevnik I. 17,00 Narodna glasba.
17.30 Retrospektiva drame: M. Ko-
vač: Pred preiskavo. 19.30 Tv dnev-
nik 2. 20.15 iTelefon. amerjšld film.
ii Lestvica nadrealistov. 22.35 Tv
\nik 3. 22.50 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.55 Za lahko noč.
0.55 Poročila.
NEDELJA, 22. OKTOBRA:
_ LJ I: 8.55 Otroška matineja: 8.55
Živžav. 9.45 A. Lindgren: Pika Noga-
vička, pon. 5/21. 10.10 Po belih in čr-
nih tipkah: Slovenska klavirska glas-
ba, pon. 4. oddaje. 10.40 Delo na čr-
no, amer. nanizanka, 18/18, ponovi-
tev. 11.30 Domači ansambli: Ansam-
bel Marela. 12.00 Kmetijska oddaja
TV SA. 13.00 J. Binder: Houston -
legenda Teksasa, 2. del ameriške na-
daljevanke. 14.05 Gostje ... pop ...,
3. oddaja. 14.55 Kolo sreče, ponovi-
tev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Poslo-
vne informacije. 16.50 Nevesta je pre-
več lepa, francoski film, (čb). 18.30
Kronika z Borštnikovega srečanja.
18.45 Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.15
Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59
Zrcalo tedna. 20.20 M. Šečerovič: To-
varišica ministrica, nadaljevanka TV
BG, 3/7. 21.10 Super 3 x 3. 22.40
Šport. 23.10 Informativna oddaja za
goste iz tujine.
Lj II: 10.00 Danes za jutri — za
JLA — in Vrnitev odpisanih, nad. TV
BG, 8/13. 13.00 Športno popoldne.
19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Da ne bi
bolelo: Zakaj bolijo noge, 3. oddaja.
20.15 Potovanja po velikih železnicah
sveta, angleška dokum. serija, 5/7.
21.05 Inflacija nekega nasmeha, do-
kum. oddaja. 21.45 Dokumentarna
oddaja. 22.30 Športni pregled.
ZG I: 9.20 Poročila. 9.30 Nedeljski
program za otroke. 11.00 Kmetijska
oddaja. 12.00 Izobraževalna oddaja.
13.00 Hči morskih valov, serijski film,
3/6. 13.50 Nedeljsko popoldne. 16.30
Potopis. 17.05 Ples na vodi, ameriški
film. 18.45 Risana serija. 19.08 Tv sre-
ča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Balkan
ekspres, nadaljevanka TV BG, 2/10.
21.00 Igre zadovoljstva, francoski
film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Infor-
mativna oddaja za goste iz tujine.
22.55 Za lahko noč. 0.50 Poročila.
PONEDEUEK, 23. OKTOBRA:
U I: 10.10 Mozaik. 10.25 Zrcalo
tedna. 10.40 Mernik. 10.55 Oči kriti-
ke. 11.25 Slavolok zmage, ameriški
film. 13.00 Kronika z Borštnikovega
srečanja, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik
1. 16.45 Poslovne informacije. 16.50
Mozaik, ponovitev: Utrip. 17.05 Zrca-
lo tedna. 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj
bolijo noge, 3. oddaja. 17.40 Oči kriti-
ke. 18.15 Spored za otroke in mlade:
Radovedni Taček: Kuhalnica. 18.35
1000 idej za naravoslovce, 3/4. 19.05
Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.05 B. A. Novak: Vojaki
zgodovine, adaptacija predstave dra-
me SNG Maribor. 22.30 Tv dnevnik
3. 22.45 Informativna oddaja za goste
iz tujine. 22.50 Osmi dan.
LJ II: 16.30 Satelitski programi —
poskusni prenosi. 17.45 Molitev neke-
ga psa, dokum. oddaja. 18.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 Drob-
no gospodarstvo: Zakaj in kako, izo-
braževalna oddaja, 1/4. 21.00 Televi-
zija, angleška dokumentarna serija,
13/13. 22.00 Druga godba: Trevor
Watts Moire Music, 1/4.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
dar. 8.30 Dositej Obradovič, oddaja
za otroke. 8.45 Radost Evrope. 9.00
Šolski program. 10.30 Poročila. 10.35
Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40
Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila.
15.15 Nočni program, ponovitev.
17.15 Tv dnevnik 1. 17.30 Izobraže-
valna oddaja. 18.05 Številke in črke,
kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.05 Človek, ki je vedel, kje je se-
ver in kje je jug, drama. 21.15 Resna
glasba. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 In-
formativna oddaja za goste iz tujine.
22.25 Za lahko noč. 0.25 Poročila.
TOREK, 24. OKTOBRA:
LJ I: 10.10 Zgodbe iz življenja rast-
lin: Izviri življenja — alge, 1. oddaja.
10.35 Pamet je boljša kot žamet. 10.40
Šah, 2. oddaja. 11.00 Angleščina, 22.
lekcija. 16.05 Tuji jeziki, ponovitev:
Angleščina, 22. lekcija. 16.30 Tv
dnevnik 1. 16.45 Poslovne informaci-
je. 16.50 Šolska TV, ponovitev. Pamet
je boljša kot žamet, 27. oddaja. 16.55
Sah, 2. oddaja. 17.15 Zgodbe iz življe-
nja rastlin: Izviri življenja — alge, 1.
oddaja. 17.55 Spored za otroke in
mlade. 17.55 Lonček, kuhaj: Pohor-
ska omleta. 18.00 Ex libris: 150 let fo-
tografije, ponovitev. 18.05 Risanka.
19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je veded.
19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 S. de Beau-
voir: Tuja kri, 6. — zadnji del ameri-
ške nanizanke. 21.00 Mednarodna
obzorja. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 In-
formativna oddaja za goste iz tujine.
22.05 Jazz na ekranu: Koncert Step-
hana Grappelija.
LJ II: Satelitski programi — po-
skusni prenosi. 18.00 Beograjski tv
program. 18.45 Ropot, ponovitev 6.
oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žariš-
če. 20.30 Žrebanje lota. 20.33 Shake-
speare na TV: Kralj Lear. 22.40 Zaba-
vni torek, vključitev.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
dar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šol-
ski program. 10.30 Poročila. 10.35
Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40
Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila.
15.15 Nočni program, ponovitev.
17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Oddaja za
otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25
Znanost. 19.13 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05
Prvi koraki, ameriški film. 21.40 Tv
dnevnik 3. 22.00 Kontaktni magazin.
23.30 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 23.35 Za lahko noč. 1.35 Poro-
čila.
SREDA, 25. OKTOBRA:
LJ I: Mozaik: Inflacija nekega na-
smeha. 10.50 Osmi dan. 16.30 Tv
dnevnik 1. 16.45 Poslovne informaci-
je. 16.50 Mozaik, ponovitev: Osmi
dan. 17.30 Inflacija nekega nasmeha.
18.20 Spored za otroke in mlade: ,
Zbis: L Suhodolčan - Pajac. 18.35 J
Pravljica o mezinčku, posnetek gleda- !
liške predstave. 19.05 Risanka. 19.15 :
Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 j
Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna - ci-
klus sodobnega angleškega filma: Pi-
smo Brežnjevu. 21.50 Tv dnevnik 3.
22.05 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.10 Svet poroča.
U 11: 17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi. 18.30 Regionalni
programi TV Ljubljana, studio Mari-
bor. 19.00 Pred izbiro poklica: Obrti,
5. — zadnji del izobraževalne oddaje.
19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Premor.
20.00 Žarišče. 20.30 Don Kihotove sa-
nje, balet. 21.30 Poročila. 21.40 Scien-
tia Jugoslavica.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
dar. 8.30 A. Lindgren: Pika Nogavi-
čka, 4/21. 9.00 Šolski program. 10.30
Poročila. 10.35 Šolski program. 12.30
Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte.
15.10 Poročila. 15.15 Nočni program,
ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35
A. Lindgren: Pika Nogavička. 18.05
Številke in črke. 18.25 Dokumentarni
program. 19.13 Risanka. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Filmski večer: igrani
film. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.55 Infor-
mativna oddaja za goste iz tujine.
23.00 Za lahko noč. 1.00 Poročila.
ČETRTEK, 26. OKTOBRA:
LJ I: 10.10 Mozaik: Šolska TV:
Slovar arhitekture, 8. oddaja. 10.40
Uporabne umetnosti, 3. oddaja. 11.10
Drobno gospodarstvo: Zakaj in kako,
ponovitev 1. dela izobraž. oddaje.
16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Poslovne
informacije. 16.50 Šolska TV, ponovi-
tev. 16.50 Slovar arhitekture, 8. odda-
ja. 17.20 Uporabne umetnosti, 3. od-
daja. 17.50 Drobno gospodarstvo:
Zakaj in kako, 1. del izobraž. oddaje.
18.20 Spored za otroke in mlade: Pra-
vljičar, ameriška nanizanka, 8/9.
19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20
Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 D. Vasiliu: Sofija Kovalevska,
sovjetska nadaljevanka, 3. — zadnji
del. 21.20 Tednik. 22.10 Tv dnevnik 3.
22.25 Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.30 Kronika z Borštnikovega
srečanja. 22.45 Retrospektiva: Kome-
dija na slovenskem odru — Moliere:
Zgrabite Sganarela, 1. del.
LJ II: 17.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi. 18.00 Regionalni
programi TV Ljubljana, studio Lju-
bljana. 19.00 Čustva — čustvene mot-
nje in njihove posledice, 4. — zadnji
del izobraž. oddaje. 19.30 Tv dnevnik
2. 20.00 Žarišče. 20.30 Posvetilo Meti
Vidmar. 20.45 Oči kritike. 21.15 Pri-
sluhnimo tišini. 21.45 Video na Slo-
venskem. 22.30 Satelitski programi —
poskusni prenosi.
ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv kole-
dar. 8.30 Smogovci, otroška oddaja.
9.00 Šolski program. 10.30 Poročila.
10.35 Šolski program. 12.30 Poročila.
12.40 Prezdi ste, poglejte. 15.10 Poro-
čila. 15.15. Nočni program, ponovi-
tev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Smo-
govci, otroška oddaja. 18.05 Številke
in črke. 18.25 Guldenburgovi, serijski
film, 14/15. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00
Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka.
'22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Informad-
vna oddaja za goste iz tujine. 22.30
Za lahko noč. 0.30 Poročila.
TEDNIK
— 19. oktober 1989
ZA RAZVEDRILO     9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
19. oktober 1989 —
TEDNIK
KOŠARKA
Elektra—Ptuj 100:74
Prvi polčas v Šoštanju je minil v izenačeni igri, kar kaže tudi re-
zultat ob polčasu — 43:37. V drugem polčasu so si domačini po po-
škodbi Roberta Kotnika in peti osebni Sulica priigrali prednost in jo
uspeli zadržati do konca srečanja.
Ptujska ekipa je pokazala veliko slabosti, tako da jo v nadaljeva-
nju sezone čaka še veliko trdega dela.
Koše so dosegli: Čabrian 21, Šulič 15, Pajenk 8, Damiš 8, Ploj 7,
PIos 6,Robert Kotnik 6 in Filipič 3.
Danes (19. oktobra) se bodo Ptujčani v dvorani center v tretjem
kolu SKL — vzhod pomerili z ekipo Gornje Radgone. MG
NAMIZNI TENIS
Izredna Marinkovičeva
in Brodnjak
Igralke in igralci NTK Petovia so nadvse uspešno končali svoje
tekme v soboto, 16. t.m. Veseli nas prva zmaga deklet v II. zvezni ligi,
saj je ekipa zelo pomlajena in najmlajša med vsemi ekipami v tej ligi.
Se bolj kot zmaga pa veseli vse ljubitelje namiznega tenisa, športnike
in športne delavce Ptuja vrnitev nekdanje odlične igralke Petovie So-
nje Marinkovič za zeleno mizo in belo žogico. Sonja je svojo vrnitev
izkoristila na najlepši način. Z izredno igro je dosegla vse tri zmage in
tako svoje mlajše kolegice pripeljale do zmage proti zelo neugodni in
starejši ekipi Mundusa F. Bobiča iz Varaždina. Rezultat je bil 6:3 za
Ptujčanke. Poleg Sonjine »trojke« je dve zmagi dosegla Karničniko-
va, eno pa Cerčetova. Trener je dal priložnost tudi pionirki Cegnarje-
vi, saj je bila zmaga zagotovljena, Mateji pa je tekma pomenila prido-
bivanje izkušenj.
Tudi fantje so soboto odlično končali. Gostovali so v Sevnici in
zmagali kar z najvišjim rezultatom — z 9:0. Trše je bilo v Krškem, to-
da zares razpoloženi Brodnjak ni dovolil nobenega presenečenja.
Fantje Petovie so zmagali s 7:2. Blaž je na tej turneji dosegel dve
»trojki«, zelo uspešno pa sta mu pomagala Šomen in Janžekovič s po
petimi zmagami. I. Pšajd
Vindiš tretji v Imoli
Ptujski maratonec Mirko Vindiš je nastopil v italijanskem
mestu Imola na 16 km dolgem maratonu, ki vodi po tekmovalni
stezi formule 1. Med več kot 1500 udeleženci smo Jugoslovani
veliko dosegli. Mirko Vindiš se je tudi tokrat odlično odrezal in
pritekel na cilj tretji, prvo mesto pa je osvojil Mladen Kršek iz
Zagreba, medtem ko je bil drugi Ajashi iz Tunizije. Tek treh hri-
bov ali Tremonti bo tako Mirku ostal v lepem spominu.
-OM
Konec tekmovanj v krosu
Na koprski Bonitlki je bil 24. kros občinskih reprezentanc Slove-
nije za pokale Dela. Med udeleženci iz 47 občin je bilo tudi ptujsko
zastopstvo, ki se je solidno odrezaloa. Med mlajšimi pionirji je bil
Esih v konkurenci 102 tekačev četrti, med 60 starejšimi pionirji Sven-
šek šesti in med 46 mlajšimi mladinci Prelog tretji. Pokal za tretje me-
sto je ptujska reprezetanca osvojila v ekipni uvrstitvi starejših pionir-
jev in mlajših mladincev. V skupni uvrstitvi za pokal Atletske zveze
Slovenije je Ptuj četrti v pionirski in mlajši mladinski kategoriji, v vse-
ekipni uvrstitvi za pokale Dela pa deveti. Najuspešnejši so bili mladi
in starejši iz Titovega Velenja. I. k.
Vpis v karate klub
želite narediti nekaj za svoje zdravje, vitalnost, samoobrambo?
Še je čas. Shotokan karate klub JOŽE LACKO Ptuj vpisuje nove čla-
ne vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure v telovadnici OS Olge Me-
glic. Vabilo velja za dekleta in pionirčke. Treninge vodi mojster Silvo
Vogrinec (2. DAN). Pridružite se veliki družini kimono športa.
»HUS!«
Liga v malem nogometu
Komisija za mali nogomet MNZ Ptuj je razpisala ligo v malem
nogometu, ki bi jo začeli sredi novembra, tekme pa igrali v dvorani
Mladika. Prijave sprejema MNZ F*tuj, Muršičeva 7, do 1. novembra,
informacije pa lahko dobite na tel. številki 772-031 (Poharič).
Izvršni svet SO Ptuj je na 179.
seji 11/10-1989 sprejel na-
slednji
SKLEP
Javna dražba, razpisana za
20/10—1989, za prodajo
zgradbe ob Ormoški cesti 14
v Ptuju, ki stoji na pare. št.
1657/2 — stavbišče, stavba,
dvorišče — v izmeri 360 m',
k. o. Ruj, po izklicni ceni
877.274.300.— dinarjev
se prekliče
IZVRŠNI SVET
SO PTUJ,
Osnovna šola dr. Franja
Žgeča Dornava
razpisuje dela in naloge
hišnika — kurjača
za nedoločen čas, s polno de-
lovno obvezo, s poskusno do-
bo dveh mesecev.
Pogoji: poklicna šola kovin-
ske, lesne ali elektro stroke,
po možnosti že opravljen te-
čaj za kurjača.
Kandidati pošljejo prijave v
osmih dneh po objavi.
emona kmetijski kombinat ptuj
kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz
Komisija za delovna razmerja
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ -
TOZD FARMA PRAŠIČEV
objavlja
dela oz. naloge:
KURJENJE NIZKOTLAČNIH KOTLOV,
za določen čas — 6 mesecev
Pogoji:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri:
— opravljen izpit za kurjača centralnega ogrevanja;
— 2 leti delovnih izkušenj.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za
prijavo. Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-socialna
služba, Kmetijski kombinat Ptuj. Muzejski trg 2.
OBMOČNA NOGOMETNA U6A
Središče—Drava 1:0
v območni nogometni ligi je bil na sporedu derbi med Središčem
in Dravo. Tekmo so v Središču dobili domačini z 1:0. Edini zadetek je
v 54. minuti po napaki vratarja Drave dosegel Zidarič. Tekma ni bila
posebej kakovostna, z veliko prekrški, in precej zapravljenimi prilož-
nostmi, zlasti nogometašev Drave. Kljub temu da jih je sodnik Babic
iz Laškega v 72. minuti verjetno oškodoval, saj jim ni dosodil enajst-
metrovke, pa gre vzroke poraza iskati v neučinkoviti igri napadalcev
in preveliki živčnosti. Domačini so z veliko borbenostjo svoj cilj dose-
gli. Vendar se na tej zmagi ne gre uspavati, saj jim manjka še precej
nogometnega znanja.
SREDIŠČE: Cimerman, Trstenjak, Goršič, Zidarič, Rakovec,
Veldin, Fafulič, F. Rajh, Horvat, Jurkovič, Tušek (V. Rajh).
DRAVA: Kornik, Krajnc, (Korošec), Šalamun, Kodrič, Dobnik,
Miran Emeršič, Sterbal, Ramšek, Žitnik, Korošec, Milan Emeršič
(Vogrinec).
V prihodnjem kolu se bodo nogometaši Središča v Slovenskih
Konjicah pomerili z Dravinjo, Drava pa v Ptuju s Šmartnim.     1.
Trenutek pred zadetkom domačinov. Vratar Drave je namreč žogo po
prostem strelu odbil, spretni Zidarič pa jo je potisnil v mrežo. (Foto: I.
kotar.)
ROKOMET
Novi zmagi članov Velike
Nedelje in Drave
V slovenski rokometni ligi so se člani Ormoža v Ljubljani pome-
rili z ekipo Prul in izgubili z 18:21. Tokrat jim ni šlo kot običajno in je
poraz zaslužen. Pet zadetkov sta dosegla Zabavnik in Sandor, štiri
Rajšp, dva Sabo, po enega pa Polak in Vincek. 21animivo je, da se naj-
boljši strelec Ormožanov Hedžet tokrat med strelce ni vpisal. Kljub
porazu so Ormožani še vedno na visokem četrtem mestu.
Članice Drave so bile v četrtem kolu prve republiške lige proste.
Naša predstavnika v vzhodni skupini druge republiške lige sta
bila znova uspešna.
Člani Drave so v dvorani Center brez težav s kar 36:18 premagali
mlado ekipo Šoštanja. Zadetke so dosegli: Sagadin 8, Hrupič in Vrta-
rič po 6, Šimac 5, Kelenc 4, Terbuc 3, Osterc 2, po enega pa Kramber-
ger in Celeš.
Člani Velike Nedelje so v svoji dvorani s 24:11 premagali Toko iz
Črenšovcev. Zadetke so dosegli: Mesarec 7, Hržič 6, Zorli 3, Preac in
Gregorič po 2 ter Sok, Ranfl, Krabonja in Boksa po enega. V vodstvu
je Krog pred Veliko Nedeljo, Dravo in Fužinarjem.
Mladinci Ormoža so v Ptuju z 19:16 premagali Dravo, Bakovcev
v Veliko Nedeljo ni bilo, mladinke Drave pa so s 13:17 izgubile v Ma-
riboru.
V prtihodnjem kolu se bodo Ormožani v gosteh pomerili s Ba-
kovci, članice Drave z Alplesom, člani Drave pa že v petek s Celjani.
Veliko Nedeljo čaka derbi s Krogom, ki bo v soboto ob 19.30 v Veliki
Nedelji. I. kotar
MEDOBČINSKE NOGOMETNE UGE    ||
Hajdoše—Boč 1:1
v prvem razredu medobčinske nogometne lige je bilo najbolj za-
nimivo na tekmi med Hajdošami in Bočem. Drugouvrščenim Hajdo-
šam ni uspelo premagati vodilnega Boča. Vrstni red na vrhu ostaja ta-
ko enak. Drugi izidi sedmega kola: Stojnci —Gorišnica 2:1, Impol
Osankarica—Hajdina 6:1, Markovci —Slovenja vas 2:0, Aluminij —
Pragersko 5:1 in Gerečja vas—Skorba 2:2.
Jesenski del so končali v vzhodni skupini drugega razreda. Na
vrhu so s po osmimi točkami Bukovci in Podvinci, tretja pa je Dorna-
va s sedmimi točkami. 1- kotar
ORMOŽ
Aktivnosti ob mesecu knjige
Ljudska knjižnica Ormož je edina ustano-
va, ki se v občini Ormož profesionalno
ukvarja s kulturo. V prenovljenih prostorih
hiše, ki stoji nasproti hotela Ormož, so na
256 kvadratnih metrih oddelka za odrasle in
pionirje, čitalnica in prostor za obdelavo
knjig. Delo z bralci in vse drugo knjižnično
delo opravljata samo dve knjižničarki. Ob le-
tošnjem mesecu knjge so se še posebej dobro
pripravili na oddelku za šolarje. Od 16. do
20. oktobra bodo knjižnico obiskali malčki iz
VVO Ormož, kjer jim ob poslušanju pravljic,
ogledovanju knjig za najmlajše in slikanic
predstavijo knjižnico.
V akcije ob mesecu knjige je vključena tu-.
di razstava »moja najljubša knjiga«, ki jo bo-
do pripravili najmlajši bralci sami. 24. okto-
bra bo za najmlajše ura pravljic, 27. oktobra
pa literarni kviz za učence od 1. do 4. razre-
da. Odgovarjali bodo na vprašanja o prebra-
nih knjigah in njihovih osebah. 30. oktobra
bodo pripravili v knjižnici gledališče za
najmlajše, 3. novembra kviz na temo »Kdor
išče, ta najde«, 7. novembra pa bodo pri uri
pravljic izdelovali lutke iz naravnega mate-
riala in zaigrali igrico. Prireditve v mesecu
knjige bodo za najmlajše sklenili z obiskom
predstavnika založbe Mladinska knjiga, ki bo
govoril o svojem delu in predstavil založbo,
kjer tiskajo veliko knjig za otroke.
Na oddelku za odrasle bo 3.novembra lite-
rarni večer, ki ga bo pripravila literarna sku-
pina iz Ormoža. Predstavili bodo pesmi so-
dobnega slovenskega pesmika Aleksandra
Peršolja, rojenega v Goriških Brdih, iz njego-
ve pesniške zbirke Sanjsko mesto, ki je izšla
pri založbi Mladinska knjiga. V prvem delu
literarnega večera bodo člani literarne skupi-
ne brali Peršoljeve pesmi, v drugem delu pa
bodo člani literarne skupine prebrali svoje
pesmi ter se pogovorili o svojih in pesnikovih
pesmih.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Notranjost nove trgovine.
(Posnetka: D. Divjak)
Spoštovani urednik!
Prosim Vas, da v Tedniku ob-
javite mojo prošnjo, ker je zelo
pomembna zame.
V petek, 13. oktobra 89 sem
plačeval razne položnice v Kidri-
čevem, to je v Mariborski banki
— poslovalnici Kidričevo. Ko
sem plačeval, me je uslužbenka
prosila za drobiž. Pustil sem za
trenutek etui s čeki, večjo vsoto
denarja, kartico poštne hranilni-
ce Beograd in tudi Mercatorjevo
kartico, serijska številka
0685552, na pultu, ne da bi pazil
nanj, ter iskal po denarnici zaže-
leni drobiž. Takrat mi je vse to
izmaknil nepoštenjak, ki se ni
vprašal, kako bom živel in preži-
vel brez sredstev, brez čekov in
dokumentov. Pa ga sedaj prosim,
da mi vrne vsaj dokumente in če-
ke, ker verjetno veste, da je dol-
ga procedura, da dobiš ponovno
vse dokumente. Živeti pa moram
dalje in to sedaj brez svojih sred-
tev, saj si moram izposojati de-
nar. Za ugodno rešitev prošnje
vas s spoštovanjem pozdravljam.
Janez Tašner,
Kraigherjeva 7,
62325 Kidričevo
Pripis: Nepoštenjaka pa bom
vsakega 15. čakal in ga lepo po-
zdravil, ker ga na videz poznam,
samo ne morem mu dokazati ne-
poštenosti.
MAJSPERK
Nova, sodobna prodajalna
z mešanim blagom
v Majšperku, središču tam-
kajšnje krajevne skupnosti, je bi-
lo prejšnji četrtek izredno slove-
sno. Pred prodajalno, ki se je še
do nedavnega stiskala na majh-
nem in skromno urejenem pro-
storu, se je že pred uradnim
odprtjem zbralo veliko ljudi. Vsi
so nestrpno pričakovali, da jih
bosta Rafko Mohorko, predsed-
nik sveta KS Majšperk, in Jože
Vaupotič, direktor tozd Malo-
prodaja DO MI P, povabila v no-
tranjost preurejene, posodoblje-
ne in povečane samopostrežne
trgovine.
Jože Vaupotič je povedal, da je
MIP plačal za vsa dela v njej 400
milijonov dinarjev. Računajo, da
bodo v bodoče mesečni promet
povečali s 700 milijonov na 1,4
milijarde dinarjev. Prostor za tr-
govino jim je odstopila samou-
pravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj. Z omenjeno poso-
dobitvijo ima temeljna organiza-
cija Maloprodaje v svoji sestavi
že 100 trgovin, od tega 21 samo-
postrežnic. Majšperško trgovino
je Mipova vzdrževalna ekipa
preuredila in posodobila v treh
mesecih.
Rafko Mohorko je prisotne
spomnil na številne akcije, ki so
bile potrebne, da je prišlo do po-
sodobitve in povečanja te trgovi-
ne. Krajani so upravičeno nego-
dovali, saj v prejšnji niso mogli
veliko kupiti. Za kupce se ni ba-
ti, saj trgovina pokriva potrebe
prebivalcev do Ptujske Gore in
Makol. Poleg tega kanijo v Maj-
šperku povečati stanovanjsko zi-
davo in tako povečati število pre-
bivalcev.
Trgovina v Majšperku je odpr-
ta vsak dan od 7.30 do 18. ure in
ob sobotah od 7.30 do 12. ure.
MG
DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO
NEZADOSTNO RAZVITIM OTROKOM
Uspešna je le sliupna
pomoč
Ptujsko društvo ima trideset-
letno tradicijo in deluje samo-
stojno. Vključuje se v republiško
zvezo tovrstnih društev. Člani —
starši s prizadetimi otroki, stro-
kovni delavci občani in drugi —
se povezujejo zato, da bi s skup-
nimi močmi skrbeli za prizadete
otroke.
Članov je okrog sto. Po bese-
dah Hilde Slekovec društvo daje
staršem pomembne informacije
o socialnovarstvenih pravicah in
drugem. Zveza društev organizi-
ra letovanje staršev in otrok. Ta
so oganizirana v seminarski obli-
ki. S pomočjo strokovnjakov
starši razčistijo marsikatero
osebno in siceršnjo dilemo. La-
žje sprejemajo duševno prizade-
tost svojega otroka in se aktivne-
je vključujejo v premoščanje ži-
vljenjskih in delovnih ovir otro-
ka. Društvo pa pripravlja tudi
predavanja za starše. Nazadnje
so govorili o nočnem močenju
otrok. Društvo za pomoč duše-
vno nezadostno razvitim otro-
kom ima sedež v osnovni šoli s
prilagojenim programom dr.
Ljudevita Pivka.
Pomemben pripomoček pri
delu je tudi glasilo NAŠ ZBOR-
NIK. Izdaja ga Zveza društev za
pomoč duševno nezadostno raz-
vitim otrokom Slovenije. Preje-
majo jo vsi starši. Društvo pa je
doseglo, da revijo prejemajo tudi
v vseh osnovnih šolah ter v
zdravstvenih ustanovah. S tem
skušajo pri ljudeh premagovati
ovire pri »sprejemanju« oseb, ki
so duševno nezadostno razvite in
zaradi tega potrebujejo vedno in
povsod pomoč staršev, strokov-
njakov in drugih. MG
ZDRAVO!
KLUB ZA ZDRAVO ŽIVUENJE IZ SŠC PTUJ
VAS VSE. KI ŽELITE BOLJ ZDRAVO ŽIVETI, VABI
NA PREDAVANJE O KAJENJU IN NJEGOVIH ŠKO-
UIVIH POSLEDICAH.
PREDAVANJE, S KATERIM KLUB ZAČENJA
NOVO DELOVNO LETO, BO V SREDNJEŠOLSKEM
CENTRU V SREDO, 25. OKTOBRA, OB 17.30.
NAPREJ ZA ZELENO OKOUE!
TEDNIK ~~      oktober 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
TRGATEV '89 • TRGATEV '89 • TRGATEV '89 • TRGATEV '89
Letina, ki jo bomo hitro pozabili
Trgatev v zasebnem kmetijstvu ptujske občine je
bila letos končana v nekaj dneh. Grozdja ni bilo kaj
prida in še sodi v domačih kleteh so na pol prazni;
za prodajo tako ni ostalo nič ali skoraj nič grozdja.
Kaže tudi, da je vse več ljudi veščih kletarjenja, in
tako je kar razumljivo, da v prejšnjih letih dolgih
kolon pred prevzemnim mestom grozdja zdaj ni
več.
»Letošnja letina je nadvse skromna po količini,«
pravi magister Tone Skaza, enolog ptujske vinske
kleti, »drugo vprašanje pa je kakovost grozdja in
mošta ter vina. Celo leto so bile klimatske razmere
za vinsko trto zelo neugodne. Pogosto deževje, po-
sebno v času cvetenja vinske trte, je naredilo veliko
škodo. Grozdje se je zaradi tega osipalo in to je že
pomenilo prvo veliko zmanjšanje pridelka. Deževje
je vplivalo tudi na zdravstveno stanje trte, perono-
spora in oidij sta naredila svoje, le ob zares stroko-
vni negi trte je ta ostala zdrava. Grozdje je prcccj-
napadala gniloba in iz takega ne moremo pričako-
vati dobrega mošta in vina.«
Kaetijski zavod Maribor, ki je spremljal do/oreva-
■je grozdja, je opozarjal na zamudo v primerjavi z
liBskin IctoflL Kljub temu so tinogradniki hiteli s tr-
gat«ijo. Kako zrelo je bilo grozdje, ki ste ga sprejeli v
predelavo?
»Pri ranih sortah, na primer pri rizvancu, je bila
količina sladkorja 15 do 16 odstotkov, nujno je bilo
torej rahlo dosladkanje. Pri srednje poznih sortah
je bilo sladkorja več, pri burgundcu 17 do 19 odsto-
tkov, pri sauvignonu pa 16 do 18 odstotkov. Pri
poznih sortah, kot so laški rizling, šipon in franki-
nja, so bile stopnje sladkorja: pri laškem rizlingu
okoli 14 odstotkov, pri šiponu je bilo v povprečju
13, pri modri Trankinji pa 16 odstotkov. Grozdje,
potrgano v pr\em tednu oktobra, je bilo še zeleno,
to dokazujejo visoke stopnje kisline, grozdje, trga-
no po 10. oktobru, pa je bilo že primemo dozorelo.
V tem grozdju se je kislina že znižala na od 10,5 do
11 gramov na liter mošta.«
Kako Borano letos glede u v^e povedano kletari-
ti?
»Gotovo kletarji vedo, da je v primeru gnilega
grozdja potrebno povečati količino žvepla. Letos
sta bili potrebni ena in pol do dve žveplenici na
hektoliter posode. Zaradi gnilega grozdja je nujno
tudi razsluzevanje mošta, pomemben pa bo tudi pr-
vi pretok. Gre za škodljive droži nagnitega grozdja,
pa tudi za previsoko stopnjo kisline pri prehitro po-
trganem grozdju. S prvim pretokom torej ne smemo
predolgo odlašati, če želimo doseči še zadovoljivo
kakovost vina.«
Kam bomo torej lahko uvrstili letošnji vinski letnik
v tem desetletju, ki se ponaša tudi i vrhunskimi letni-
ki?
»Končno besedo bomo lahko dali kasneje, že se-
daj pa lahko rečemo, da gre po količini za nadvse
skromen letnik, ki bo tudi po kvaliteti zgolj povpre-
čen.«
\
J. Bračič
Klopotec — simbol vinorodnih krajev — poje svojo jesensko pesem.
V Ormoško-ljutomerskih goricah bo letos
nekoliko slabša letina
Klopotec, ta prastari znanilec
jeseni v goricah, poje svojo je-
sensko pesem že dva meseca. Pti-
či se ga kaj prida ne bojijo, ljudje
ga postavljajo zaradi lepe vino-
gradniške tradicije. Po končani
bratvi ga snamejo in potem poči-
va vso zimo, pomlad in del pole-
tja — do prihodnje sezone.
Trgatev in klopotci so za vse,
ki živijo na jugovzhodnih obron-
kih Slovenskih goric, te imenuje-
mo tudi ormoško-ljutomerske
gorice, velikega pomena. Klopo-
tec oznanja letino, trgatev pa je
plačilo za ves vinogradnikov
trud skozi p>omladno meglo in
deževje, poletno pripeko do jese-
ni. Letos so vinogradniki, pred-
vsem tisti, ki imajo rane ali sred-
nje pozne sorte, nekoliko razoča-
rani. Letošnja letina po količini
ni kaj prida, veliko boljša naj bi
bila po kakovosti.
Z vremenom letošnjo leto vi-
nogradniki niso bili preveč zado-
voljni: dolgo časa so morali ča-
kati na vegetacijo, ko pa se je
pričela, je nastopilo hladno vre-
me, potem deževje in v času cve-
tenja so bile ponovno nizke tem-
perature. Poletje je sicer bilo to-
plo, vendar z manj sončnimi
dnevi, kot je za to vinorodno ob-
močje normalno.
Trgatev srednje poznih sort so
v vinogradih Slovina-Kmetijske-
ga kombinata Jeruzalem Ormož
— TOZD Vinogradništvo pričeli
2. oktobra, pred tem so pobrali
rane sorte.
V pogovoru z dipl. ing. agr.
Katjo Grabovac, ki vodi vino-
gradniško proizvodnjo, smo izve-
deli, da je bilo zmanjšanje pri-
delka zaradi slabega vremena in
nizkih temperatur v času cvete-
nja pri srednje poznih sortah res-
nično veliko, kakršnega ne pom-
nijo že leta. Dodala pa je, da
kvaliteta pri srednje poznih sor-
tah ni slaba. Veliko boljše je pri
poznih sortah: grozdje je lepo
dozorelo, pa tudi kvaliteta ni
najslabša.
Razpoloženje trgačev je seve-
da slabša kot pri dobrih letinah,
saj vedo, da so odvisni od dobre
ali slabe letine. Vsako leto so po-
vabili v pomoč pri trgatvi tudi
učence osnovnih šol ali pa posa-
mezne delovne kolektive. Letos
so jim prišli pomagat samo učen-
ci osnovne šole Ivanjkovci, ker
šola stoji sredi vinogradov in so
imeli trgatev v načrtu dela. Vse
drugo bodo pobrali sami še pre-
hitro, je med drugim povedala
Katja Grabovac, saj bodo trgatev
v družbenem sektorju končali že
okoli 25. oktobra.
Tudi letos so nekaj najlepših
parcel namenili za pozne trgatve,
in če bo vreme ugodno, tudi za
ledeno trgatev.
Matija Kociper, dipl. ing. agr.,
direktor TOZD Vinogradništvo,
je povedal, da so se v ormoški
kleti pripravili na letošnjo trga-
tev povsem normalno, veliko la-
žje, ker v kleti ni bilo prevelikih
zalog iz preteklega leta. Letos ni
posebne gneče tudi pri sprejemu
grozdja iz kooperacijske proiz-
vodnje; nekaj večje bilo čakanja
minuli konec tedna, ko so spreje-
mali pozne sorte. Pospeševalna
služba pri Slovinovi Kooperaciji
je sicer načrtovala letošnji odkup
v enaki količini kot lansko leto;
po mnenju Matija Kocipra vpli-
va na letošnji odkup tudi cena
grozdja. Odločitev, da bodo iz-
plačali del akontacijske cene
grozdja ob trgatvi, ostalo pa bo-
do vinogradniki dobili kasneje,
ni naletela na ugodne odmev. S
tem načinom izplačila vinograd-
niki niso zadovoljni, ker je bila
do sedaj praksa, da so dogovor-
jeno akontacijo izplačali po
prevzemu grozdja, kasneje pa so
bili morebitni poračuni glede na
uspeh prodaje. Po novem pa bi
pretežni del vrednosti grozdja iz-
plačevali pozneje, s tem seveda,
da bi bila realna vrednost tega
doplačila večja, ker pač ne bi bi-
lo tu obresti, ki so lansko leto
odnesle približno 30 odstotkov
vrednosti grozdja. Ce bi s tem
uspeli — ta prehod pa bo po
mnenju Matije Kocipra izredno
težak — in če bi bilo to utečeno
že nekaj let, potem ima vino-
gradnik v kleti že neko rezervo in
dobiva po prodaji praktično me-
sečno na svoj žiro-račun pri
TOK vsoto denarja, ki se dobi
ob prodaji vina. Če ima vino-
gradnik nekaj denarja v rezervi,
nekaj v proizvodnji, bi se lahko
približali staremu pravilu vino-
gradnikov, ko rečejo, da mora
imeti vinogradnik eno trgatev na
banki, eno v kleti in eno v vino-
gradu. Tako gospodarijo vino-
gradniki v deželah s tržno ekono-
mijo. Pri nas bo to težje uresniči-
ti, ker je začetek zelo neugoden,
saj se pri mnogih pretrga finan-
čni tok in seveda ker mnogi vino-
gradniki živijo od tega, kar iztrži-
jo. Za začetek so se dogovorili,
da bi vinogradniki prejeli 40 od-
stotkov akontacije, ta bo izplača-
na takoj, 60 odstotkov pa bi za-
čeli izplačevati po prodaji vina.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Lepo obiožea trs je jeseai v veliko veselje vinogradnikov; letos je takih
bolj Balo.
Oblak nad ptujsko
porodnišnico
Po porodu s carskim rezom je umrla šestnajstletna deklica.
V javnosti so se okrog tega spletle hude obtožbe, četudi je sama
smrt že dovolj huda obtožba. Ljudem ni jasno, zakaj je morala
umreti, če je prišla v bolnišnico zdrava. Najpogostejši odgovor,
ki smo ga te dni slišali od zdravstvenih delavcev, je, da gre za
splet nesrečnih okoliščin. Zatrdili so, da so naredili vse, kar je
bilo v njihovi moči. Po prvem posegu je bilo vse dobro, dva dni
zatem so se pričele komplikacije. Potreben je bil drugi poseg, ne-
srečno deklico so premestili na oddelek za intenzivno nego in ju
nudili vso terapijo, ki bi je bila deležna tudi v drugih večjih
zdravstvenih centrih, v Mariboru in Ljubljani. V nenehnih stikih
so bili s konzilijem petih zdravnikov. Tudi za helikopter so za-
prosili, vendar so jim prevoz odsvetovali.
Izvide v bolnišnici imajo in jih biodo dali tja, kamor smejo.
Histološka preiskava še ni končana in teče. Opravljena je bila
obdukcija.
V zadnjih dvajsetih letih je bilo v ptujski porodnišnici 24 ti-
soč porodov. Prvič pa se je zgodilo, da je vzrok smrti sepsa.
Upati, da bo stroka kmalu odgovorila in pojasnila, zakaj je umr-
la deklica.
ČRNA KRONIKA
KOLESAR UMRL NA KRAJU
NESREČE
V ponedeljek, 9. oktobra, zve-
čer je na cesti na Zgornji Hajdini
umrl 42-letni Stanislav Fridl z
Zgornje Hajdine. S kolesom se je
peljal po cesti in nenadoma za-
peljal na sredino cestišča. Tam
ga je zadel osebni avto, s katerim
se je za njim pripeljal Stanislav
Mom iz Brezule. Kolesar je pa-
del po cestišču in se tako hudo
ranil, da je na kraju nesreče
umrl.
TOVORNJAK V AVTOBUS
Na Mariborski cesti v Ptuju je
v nedeljo, 15. oktobra, dopoldne
prišlo do prometne nezgode za-
radi tega, ker je italijanski drža-
vljan Adriano Fabris vozil tovor-
ni avto s prikolico iz Maribora
proti Ptuju. Na Mariborski cesti
je sekal nepregledni ovinek. Prav
tedaj mu je nasproti pripeljal av-
tobus, ki ga je vozil Alojz Bezjak
iz Gajevcev. Voznik avtobusa se
je skušal umakniti, vendar je pri-
šlo do trčenja. Avtobus je odbile
v vogal stanovanjske hiše in v le-
seno ograjo in voznik Bezjak se
je lažje ranil. Materialno škodo
ocenjujejo na 1,7 milijarde di-
narjev.
ZAPELJAL V LEVO
Iz Brunšvika proti Racam seje
12. oktobra peljal z osebnim av-
tom Stanislav Avguštin. V
ostrem desnem ovinku je zavozil
na levi vozni pas in končal s pre-
vrnjenim avtomobilom na njivi.
Bil je hudo ranjen in so ga pre-
peljali v mariborsko bolnišnico.
MOPEDIST SE JE HUDO RA-
NIL
Ladislav Golob se je v četrtek
z mopedom peljal od Zlatoličja
proti Mariboru. Pri Staršah je
med vožnjo zapeljal s ceste na
desno bankino in nato čez nasip;
tam je padel. Hudo ranjenega so
prepeljali v mariborsko bolnišni-
co. FF
Rodile so:
Marta Rojko, Ul. B. Kraigher-
ja 20 — deklico; Ksenija Veber,
Gerečja vas 75/a — Tamaro;
Brigita Glažar, Stojnci 84 — To-
maža; Turkuž, Zg. Pristava 23/a
— deklico; Marija Zamuda, Go-
rišnica 155 — Janija; Silva Po-
krivač, Jastrebci 50 — Mitja; Mi-
ra Jaušovec, Runeč 75 — dečka;
Metka Čuš, Bresnica 18 — Kar-
men; Božiča Škrinjar, Sejanci II
— Božico; Ivanka Mahorič, Go-
mila 1 — deklico; Suzana Papo-
tnik. Slov. Bistrica, Kolodvorska
9 — Nino; Alojzija Kokol, Bod-
kovci 31 — dečka; Ana Hvaleč,
Podlehnik 91 — dečka; Anica
Lajh,_Griinci 31 — Anico; Anto-
nija Žumbar, Pohorje 13 — de-
čka; Ana Cimerman, Šardinje 54
— dečka; Irena Šprah, Krčevina
122/b — Sašo; Majda Zadravec,
Kidričevo, Kajuhova 11 — de-
čka; Andreja Podbreznik, Graje-
na 15 — Patrišo; Darinka Trop,
Lešnica 5 — dečka; Terezija Ka-
menšek, Vuzmetinci 40 — dekli-
co; Metka Klemenčič, Mala vas
22 — deklico; Kristina Vogrinec,
Nadole 37 — Franca; Marija
Božičko, Tržeč n. h. — Katjo;
Zdenka Korošec, Slatina 53 —
dečka; Dragica Skledar, Čermo-
žiše 68 — dečka; Veronika Vršič,
Zamušani 90 — Tadeja; Jožica
Dolinščak, Ljutomer, Razkrižje 6
— Tadejo; Nežika Lorber, Sto-
perce 19 — dečka.
Poroke:
Franc Kuplenik, Ljubljana,
Trubarjeva 61, in Nives Grahek,
Ljubljana, Trubarjeva 61; Alek-
sander Lončarič, Srbac, Ul. 27.
jula, in Tatjana Peršuh, Lešje
43/a; Stanislav Jus, Ptujska Go-
ra 2, in Ida Krušič, Ptujska Gora
2; Branko Romič, Cesta 8 avgu-
sta 13, in Irena Longhino, Ziher-
lova pl. 7.
Umrli so:
Lidija Sambolec, Dolena 18/a,
roj. 1973, umda 5. okt. 1989; Bo-
rut Faletič, Miren 76, Nova gori-
ca, roj. 1966, umd 6. okt. 1989;
Antonija Čeh, Potrčeva 51, roj.
1904, umria 8. okt. 1989; Ivan
Fuks, Nova vas pri Ptuju 36, roj.
1930, umrl 6. okt. 1989; Kristina
Meško, vičanci 71, roj. 1914,
umrla 9. okt. 1989; Marija Go-
lob, Sp. Slemen 30, roj. 1908,
umda 11. okt. 1989; Marija Ma-
roh. Dom upok. Ptuj, roj. 1906,
umda 12. okt. 1989; Anton Ga-
brovec, Prepolje 21, roj. 1930,
umd 12. okt. 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec, Vida Topolovec, Na-
taša Vodušek in Milena Zupa-
nič ter novinar-lektor Jože
šmigoc. Uredništvo in upra-
va: Radio-Tednik, tel. (062)
771-261 in 771-226. Celoletna
naročnina znaša 550.000 di-
narjev, za tujino 970.000 di-
narjev. Žiro račun pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi za-
kona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.