Natisov 15.000. »C" izhaja vsaki tydaliran z dnevom jsednje nedelje. 1 velja za Av- a celo leto j za Ogrsko iO vin. za celo 1 Nemčijo slane 1 leto 6 kron, za ) pa 8 kron; ) inozemstvo se linaročnino z o/.i- 1 na visokost pošt- |Haročnino je pla- Posamezne »prodajajo po 10 v in uprav-I se nahajata v gledališko po-': štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/i strani K 40 — za '/i strani K 20 — za >/„ strani K 10 — za Vi« slrani K 5"— za '/s« strani K 250 za '/«< strani K 1.— Pri večkratnemoznanilu se cena primerno zniža. vetovna prodiranje v Italiji; v juniju smo vjeli 9700 Italijanov. — Zopetna ska ofenziva. — Nemci premagali Angleže v največji pomorski Trdnjava Vaux padla. — Angleški minister Kitchener z 800 -možmi vtonil. ;ja pomorska bitka zgodovine. — Nemci ajali Angleže. — Več kot 10 velikih angleških bojnih ladij potopljenih. K.-B. Berlin, 2. junija (W.B.) Uradno 'poroča: Naše visoko-morsko brodovje je pri nekem iti severu naperjenem podjetju dne 31. maja i Batno močnejši glavni del angleške-bojnega brodovja zadelo. Razvila se je pome med Skagerakom in H o r n s R i f-m cela vrata težkih, za nas uspešnih bo-|tr, ki so trajali naprej tudi celo noč. V teh ijih ee je, v kolikor je to doslej znano, o d 18 (N euj o e v) uničilo: Velika >ojca ladja ^arspite", bojni križarki „Q u e e n Mali .Indefatigable", dve pancerski ki menda Achilles razreda, ena mala kri-hrka; nove vodilne iazruševalne ladje .Tur-ah nt", .Nestor" in .Al ca s ter", veko ftevilo razroševslnih ladij in en podmorski iId. Nadalje je bila cela vrsta angleških bojnih |dij po artiljeriji naših bojnih pamikov in z li naših biodovij torpednih čolnov med dietno bitko in poneči težko p o škod o-una. Med drugimi je tudi veliki bojni parnik ],Harl b o r o u g h", kakor izpovejo vjeti, močno ?tdet od torpedov. Več naših ladij je dele [Osadk potopljenih angleških ladij rešilo, med jimi tudi edina dva preživela od .Indefa-igsble". — Na naši strani b,ili ste potopljeni mala križarka „W iesbaden" med dnev-[no bitko s sovražnim artilerijskim ogDJem in IpoDOČi Nj. Vel. ladja „Pommern" s torped-lim strelom. O usedi Nj. Vel. ladje .Frauen-b", ki se pogreša, in nekaterih torpednih por, doslej ni ničesar znano. Naše brodovje okega morja se je tekom današnjega dneva (f naša pristanišča vrnilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Izgube Angležev v veliki pomorski bitki. Nemška in angleška uradna poročila še liso popolDoma jasna, da bi se zamoglo izgube preceniti. Angleži so v boju izgubili: linijsko ladjo .Warspite" (29.000 ton), bojne križarke ,Queen Maiy" (30.000 ton), .Indefatigable" (19.000 ton), »Invincible" (20.300 ton), pancer-' eke križarke .Defence" (14.800 ton), .Black Prince" in .Warrior" (vsaka po 13.750 ton), nadalje najmanje osem lazruševalcev (skupno z 10.000 tonami) in en podmorski čoln; vse skupaj torej okroglo 150.000 ton. Ker so to same moderne ladje, sme se računati srednjo vrednost z okroglo 3000 kron za eno tono. Torej znaša vrednost angleških potopljenih ladij okroglo 500 milijonov kron. Pri temu se ne sme pozabiti, da se je obenem potopilo vso oiožje in vsa med vojno napravljena izboljšanja ladij. Poleg tega je bila cela vrsta angleških ladij, kakor to angleško uradno poročilo samo priznava, težko poškodovana. Glavno jedro angleškega brodovja obstalo je iz 34 velikih bojnih ladij. Poleg tega so bile še udeležene velike pancerske križarke in nekaj manjših križark, torpednih in podmorskih čolnov. Vrednost teh ladij se mora računiti na najmanje tri milijarde kron. Angleško brodovje je boj opustilo ; to je dokaz, da so bile izgube in poškodovanja tako težka, da so se Angleži morali vrniti To poškodbo se mora Bmatrati zopet na 20 %, kar znaša pol milijarde kron. K temu pride še poraba streliva in topovskih cevi. Tudi te troške se mora računiti r;8jmanje na pol milijarde kron. K vsemu temu pridejo Še velikanske izgube na moštvu. Največjo škodo pa je seveda v vojaškem in ioOFaličnem ozira iskati. Kajti bila je to največja bitka na morju vseh časev in največja pcmorska sila (Angleži) je bila od Nemcev premagana! Potek velike pomorske bitke med Nemci in Angleži. W.-B. poroča od pristojnega mesta m. dr.: Nemške bojne sile 2a visoko morje so sunile naprej, da bi posamezne dele angleškega brodovja, ki so se epetovano pokszali ob norveškem južnem obrežju, prisilile k bitki. Sovražnik postal je viden 31. maja ob 4. uri 30 minut 30 morskih milj od Skagerraka v sili 4 malih križark Galliope-razreda. Naše križarke so pričele takoj sovražnika zasledovati, ki je v najhitrejši vožnji proti severu zbežal. Ob 5. uri 20 minut opazile so naše križarke v zapadni smeri dve sovražni koloni, ki so se izkazali kot 6 sovražnih bojnih križark in večje število manjših križark. Sovražnik razvijal se je proti jugu. Naše križarke so šle blizu okoli 13 kilometrov in zapričele jako nčinkujoči ogenj na sovražnika. V poteku boja bili so dve angleški bojni križarki in en razruševalec uničeni. Po polurnem boju prihajale so od severa še nadaljne težke sovražne bojne sile, ki se jih je pozneje kot 5 ladij .Qaeen Elisabeth-" razreda izpoznalo. Kmalu potem je nemška večina z bojem začela. Sovražnik se je obrnil takoj proti severu. Skušal se je odtegniti z najhitrejšo vožnjo našemu jako učinkujočemu ognju. Naše brodovje sledilo je gibanju sovražnika v največji hitrosti. V tem bojevuem oddelku bili so ena križarka .Achilles'-razreda in dva razruševalca uničeni. Kmalu potem prišlo so od Bevera še nove sovražne bojne sile. Bilo je to več kot 20 sovražnih linijskih ladij najnovejše vrste. Takrat so brodovja naših torpednih čolnov pričela z napadom. Napravila so tri napade z vidnim uspehom in odlično hitrostjo. V tem bojnem oddelka bila je ena angleška bojna ladja uničena, več drugih pa težko poškodovanih. — Dnevna bitka proti angleški premoči trajala je do teme. Razven m nogoštevilnih lahkih bojnih sil stalo je v tem boju najmanje 25 angleških velikih bojnih 1 ad i j, 6 a n g 1 e šk i h bojnih križark in najmanje 4 pancerskib križark; Nemci pa so imeli v boju 16 velikih bojnih ladij, 5 bojnih križark, 6 starejših linijskih ladij in manjših pancerskih križark. Z nastopom teme pričela so naša. brodovja s ponočnim napadom. preti nasprotniku. V tej noči vršili so se boji križark in mnogoštevilni napadi torpednih čolnov. BtranchiU'ova grenčioa ix »eloajaT« povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napore Pri temu so bili uničeni ena bojna križa f k a, ena, bržkone celo dve sovražni kri žarki, ena kri Žarka .Achillea "-razreda in najmanje deset sovraž ni h razruševalcev; le vodilna ladja našega brcdovja za visoko morje je oničila 6 razruševalcev. Neko brodovje starejših snglcških linijskih ladij, ki je prihitelo od jnga, dospelo je šele zjutraj dne 1. junija po končani bitki in se takoj obrnilo. (Torej je doseglo 21 nemških ladij veliko zmago nad najmanje 31 angležkim najmodernejšim bojnim ladjam. To je p8Č krasni uspeh! Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 2. junija. — Uradno se danes razglaša : Enako bojišče. Topovski boji na be-sarabski in woibynski fronti so deloma značaj artiljerijske bitke zavzeli. Tudi ob Ikwi razvil je sovražnik včeraj povišano bo-jevno delovanje. Italijansko bojišče. Vzhodno posesti M a n d r i e 11 e vsilile so nsše bojujoče se Jete doGrenzecka. V prostoru od A r s i e r o zavzele so Monte Barco (vzhodno od Monte Cegnio) in so pridobile zdaj tudi južno krajev Fusine in Pcsine trdna tla na južnem potoku Posine. Južno-vzhodno bojišče. Na levem bregu srednje V o j u s e vzhodno od Flore (Val o ne) smo neki italijanski cddekk z cg-njenim napadom razpršili. Na spodnji V o j a -si patruljski boji. Namestnik general štabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemci vjeli čez 2000 Francozov. (Nemško uradno poročilo od petka). K.-B. Berlin, 2. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Po ljutem povišanju svojega artilerijskega ognja in po uvodnih razstrelbah napadle so močne angleške sile vče-r»j zvečer zapadno in južno-zapadno od G i -venchy. Bile so v bližinskem boju nazaj vržene, v kolikor se niso morale že v zatvomem ognju pod velikimi izgubami obrniti. — Na zapadnem bregu M a a s e napravili so Francozi zopet napad; niso imeli uspeha. Vzbod-n o reke naskočile so naše čete gozd C a i 1 e 11 e in jarke na obeh straneh od njega. Danes zjutraj južno-zapadno cd bajerja V a u x z močnimi silami izvršeni sovražni protisunek se je izjalovil. Doslej smo vjeli 76 oficirjev in čez 2000 mož ter zaplenili 3kanonein 23 strojnih pušk. — Južno zapadno od L i 11 e padlo je neko angleško letalo nepoškodovano v naše roke. V zračnem boju bilo je sestreljeno eco francosko letalo nad hrbtom Marre, nadalje dva dvokrovnika nad V a u x in zapadno M 6 r c h i h-g e n. Vzhodno bojišče. Pri nekem posrečenem nemškem poizvedovalnem sunku na fronto južno od Smorgona dobili smo nekaj tuca-tov vjetih. — Južno-zapadno jezera D r i s w i a-ty bilo je eno rusko letalo z odpornim ognjem uničeno. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 3. junija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Ob besarabski fronti in v Wolhyniji trajajo topovski boji nepretrgano ljuto naprej. Na posameznih krajih bili so tudi inski infanterijski boji zavrnjeni. Italijansko bojišče. Naše čete so zavrnile en močni napad in več slabejših sunkov Italijanov proti Monte Barco; istotako so se izjalovili opetovani napadi sovražnika na naše postojanke pri G r e n-z e c k u vzhodno posesti M a n d r i e 11 e. Južno-vzhodno bojišče. Mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. £»to jO je priporočati »lasti na turiste, lovce, -------romar j s !t& ===== j Uspehi Nemcev proti Francozom in Angležem. — 1253 sovražnikov vjetih. (Nemško uradno poročilo od sobote.) K.-B. Dunaj, 3. junija. Uradoo se danes i razglaša : Zapadno bojišče. Včeraj popoldne i zavzeli so wurtemberzki regimenti v naskoku I visočiuski hrbet južno-vzhodno od Z i 11 e b e k e j (pri Ypernu) in za njim ležeče angleške po-, etojanke. Vjeli smo enega lahko ranjenega generala, euega obersta in 13 drugih oficirjev ter 350 neranjenih in 168 ranjenih Angležev. Število vjetih je majhno, ker je imel branitelj posebno težke krvave izgube iu ker so poleg tega deli posadke iz njih postojanke zbežali in se jih je zamoglo le z našim ognjem doseči. Ponoči napravljeni protinapadi bili so lahko zavrnjeni. — Severno od Arrasa in v pokrajini Albert traja artilje-njski boj naprej. — VChampagni, južno od R i p o n t a, to naši poizvedovalni oddelki pri nekem podjetju 200 Francozov vjeli. — Zapadno M a a s e borili smo se z vidnim uspehom proti sovražnim baterijam in utrdbenim napravam. — Vzhodno od M a a s e doživeli so Francozi zo petni poraz. V jutranjih urah bil je neki močni napad proti našim nanovo pridobljenim postojankam južno - zapadno od gozda C a i 11 e 11 e odbit; bolj vzhodno so Francozi včeraj na hrbtu južno-zapadno od V an x v šest-kratnem napadu poskusili, vsiliti v naše jarke; vsi sunki so se izjalovili z najtežjimi sovražnimi izgubami. V pokrajini južno-vzhodno od Vaux so ljuti, za nas ugodni boji v toku. Na vzhodni strani visočin Maase vzeli smo v naskoka močno utrjeno vas D a m 1 o u p; v našo roke je padlo 520 neranjenih Francozov (med njimi 18 oficirjev) in več strojnih pušk. Drugi vjeti prišli so pri cdpeljanju v Dieppe v ogenj težkih francoskih baterij. — Poljska srtiljerija sestrelila je pri Vaux neki Farman dvokrovnik. Vzhodno in balkansko bojišče. Razven bojev prednjih straž nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. 5600 Italijanov vjetih, 3 topov in 11 strojnih pušk ter 126 konj zaplenjenih. (Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Dunaj, 4 junija. Uradno se danes Rusko bojišče. Sovražnik je pričel danes zjutraj delovati s svojo artiljerijo proti naši severno-vzodni fronti. Ruski topovski ogenj narastel je ob D n j e s t r u, ob spodnji Strypi severno-zapadno od Tarnopola in v Wolhyniji do posebne ljutosti. Armada generalnega obersta nadvojvode Jožefa Ferdinanda stoji pri Oliki v frontnem kosu čez 25 kilometrov Širokosti pod ruskim bobenskim ognjem. — En ruski protinapad ob Dnjestru potekel je za nas brez škode. — Povsod se kažejo znaki neposredno predstoječega infanterijskega napada. Italijansko bojišče. Ker se Italijani na glavni postojanki južno doline Po s i na pred našo fronto Monte C egn i o-Asi ago z močnimi silami trdovratno upirajo, pričeli so se v tem prostoru ljuti boji razvijati. Naše čete prihajajo bližje k sovražni postojanki. Vzhodno od Monte Cegnio smo znatno na prostora pridobili. Kraj C e s u n a leži že v naši fronti. Kjer je poskusil sovražnik s protinapadi, bil je zavrnjen. Včersj smo vjeli 5600 Italijanov, med njimi 78 Oficirjev, zaplenili pa 3 kanone, 11 strojnih pušk ter 126 konjev. Južno-vzhodno bojišče. Ob spodnji Vojuei razpršila je naša »rtiljerija italijanske oddelke. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofe r, fml. Nemci vjeli 500 Francozov. (Nemško aradno poročilo nedelje.) K.-B. Berlin, 4. junija (W.B.). It likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Proti od nuj zeti postojanki južno-vzhodno odYpernil nili so Angleži več napadov, ki so bili noma odbiti. — Več razstrelb sovražnika' vzhodno od Neuville-St. Vanas brezuspešnih. — Na levem bregu Maai je en slabotni sovražni napad vzhodno 304 lahko zavrnjen. Zaplenili smo eno puško. — Na vzhodnem bregu so tr" med gozdom Caillette in Dam nadalje ugodno za nas napredovsli. V" vjeli 500 FranCOZOV, med njimi 3 zaplenili 4 strojne puške. — v raznih plinskih napadov vzhodno od M? kircha ostali so brez najmanjšega učin sovražnih letalcev vržene bombe ubile so m driji nekaj Belgijcev. Vojaške škode niso vile bombe. — Pri E I b e e c k e bilo je; angleško letalo od odpornih topov sestre" Rusko in balkansko boj Nobeni posebni dogodki Vrhovno armadno vod^ Oberiajtnant Mlaker iz Ptuja in njegovo ju Še eno junaštvo. K.-B. Dunaj, 4 junija. Iz vojne kovnega stana se poroča: Lajtnant Albin Mlaker sap Ijona štev. 14, ki je kakor znano z eno popolnoma intaktni for Barcarola(Cai ti) med obstreljevanjem z lastno težfe 30-5 cm možnarjev in v sovražnem ognju zavzel ter raestrelbo v sovraž zaostalega moštva preprečil, — iziršil' maja drugi pomembni junaški] takrat je pri Mga. SecondaPosta| od Monte Costona) med gotovo jako ne" vim odmorom desetih minut v ltstnem rijskem ognju iz naših jarkov al in z eno sapersko patruljo 300 korakov oddaljeno sovražno obri razstrelil. — Lajtnant Mlaker redno za oberlajtnanta imenovan in z vi' kim križem Leopoldovega redj| likovan. Ptujski domačin in sin našega Albin Mlaker si je stekel v svojem | za domovino toliko zaslug, da emo lahko nanj ponosni. Zgorsjšno uradno se tiče nekega junaškega čina, ki ga je I Mlaker že preje izvršil. Zato je bil že i odlikovan. K tema pride pa Se zadnjo pc ki je bilo tako velevažno, da čaka nanta gotovo veliko odlikovanje. Veseli prav prisrčno uspehov tega mladega janal Zopetna ruska ofenziva. (Avstrijsko uradno poročilo pon del j k a.) K.-B. Dunaj, 5. junija. Uradno h razglaša: Rusko bojišče. Že dolgo prii ! napad ruske jugo-zapadne armade je pri j vsej fronti med Pruthom in kolenom j r a pri Kolki razvila se je velika bitk] j verno-zapadno Tarnopola posrečilo j sovražniku mimogrede na posameznih \ naše jarke vsiliti; en protinapad vrj j zopet vun. Na obeh straneh K o z I o j padno od Tarnopola) izjalovili so ■ napadi pred našimi obrambami, pri Aleksinijecu in severno-zapadno< na že v našem topovskem ognju. Tadi p a n o w u in pri O 1 y k i so ljuti boji t] Južno vzhodno od Lučka sestrelili smo sovražnega letalca. Italijansko bojišče. V prostoq1 padno A s t i c o - doline bilo je bojevna vanje v splošnem slabejše. Južno Po Nt --. vojiW — 3 — V. i I o od ■B.). I* | od nas) i e rnal ■) bili po žnika jo a a x bilo? M a a g e j dno visofii eno stroil trdni a m 1 o n (I Včeraj 3 oficirje] - Več ^ od Maj t učinka.| so v Fk< niso napa )ilo je :strelje b o j i fi ^ vodstvoj vo juna •ojnega 1 3no pati i (Časa ] 5ko bati irapudsk« raznem j vršil je] iški či! t a (sevej nezan :iem ar v s k o! 300 do J ) b rami i r bil jej z vite] reda j M naše čete neko močno oporo in so za- j Mi poskusov Italijanov, pridobiti jo na- TTiliodno od A s t i c o - doline vzela je v naša bojevna skupina na visoČinah Bo od A r s i e r o še Monte P a n o c c i o Idoo od M o n t e B a r c o) in obvladuje se- jMCanaglia. Proti naši fronti južno lega kota naperjeno je bilo več napadov, bili vsi odbiti. — Na primorski fronti s je italijanska artiljerija več kot navad- oddelkn D o b e r d o nastopili bo tudi loj infanterijski oddelki, katerih sunke pa kje ii'tro zavrnilo. JnJno-v zb o d n o bojišče. Mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. LB. Berlin, 5. junija. (W.-B.) Iz veli- ga stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Angleži nastopili 8j zvečer zopet z napadom proti od njih Mjenim postojankam južno - vzhodno od i(rna; napad se je izjalovil v artiljerijskem ■jo. Istotako se je izjalovil neki po plinski mi pričeti slabotni sovražni napad pri Finay v Cbampagni. — Na zapadnem bregu jine bojevala se je naša artiljerija z dobrim lom proti sovisžnim baterijam in šancam. »tka iofanterija, ki je skušala zapadno Haacourt-Esnes proti našim jarkom , bila je odbita. — Na desnem bregu Ijnti boj med gozdom C a i 11 e 11 e in iloupom z nezmanjšano krepkostjo na- Sovražnik nam jo hotel s porabo infante- množic v zadnjih dneh priborjene uspehe iti. Največji napor kaže nasprotnik v C h a- liregozdn na hrbtu F u m i n (južno-zapadno luiVaux) in v pokrajini južno-vzhodno s. Vsi francoski protinapadi so brez izje- inajtežjimi sovražnimi izgu- li zavrnjeni. — Nemški poizvedovalni od- £ vsilili so ob Yseri, severno od Ar rasa, cd A1 b e r t a in pri Altkirchu v so- postojanke; v j e 1 i smo neranjenih 30 ■pozov, 8 Belgijcev in 35 Angle- ff.Eo metalec min je zaplenjen. — V zrač- | boja smo nad hrbtom M ft r r e, nad C u- litres o m in pred Souiville po eno muko letalo sestrelili. Vzhodno in balkansko bojišče. Vrhovno armadno vodstvo. m junaštvi N6"11 vojni mini8ter ,ortl Kitchener s svojim o Ptujeaa štabom utonil- r.o poroiil K.-B. London, 6. junija. Uradno se raz- je lajtnait &. a +■ ■! lr n [m Yrhovni poveljnik velikega brodovja poroča, y 0bgrW| nora z velikim obžalovanjem naznanjati, da 'eselimo i ije vojna ladja „Hampshire''. ki s e je junaka! i ihajala s Kitchenerjem in njegovim štabom na Wlna vožnji v Rusijo, v zadnji noči ipadno Orkney- otokov vsled neke mine ilood lipastorpedom potopila. Morje je bilo lo viharno. Vkljub temu, da se je takoj vse ie korake storilo, prinesti hitro pomoč, se sluti malo upanja, da bi bilo i življenje rešeno. pričakovali pričel. Ni-nom Stjj bitka. J Silo s i točkah' rgel j o w a o se : . Nowo] ) od D nI di pri Si 'ji v toku.j smo en« Dstoru u evno P o s i n e I To angleško "Uradno poročilo pove precej |o, da se je nahajal angleški vojni minister Kitchener s svojim štabom na vojni .Hampshire". Peljal se je na Rusko, me, da bi z inskim generalnim štabom o bslinih korakih nastopanja proti Nemcem in |ti'.:iji posvetoval. Na poti pa je zadela useda; bi pariiik se je *s)ed neke podmorske mine ja vsled strela nekega podmorskega čolna v junem morjn potopil in lord Kitchener je 8 svojimi oficirji ter tso posadko ladjo v valovih. Ne da bi se veselili nad ju- I Bmrtjo tega moža, ki je spadal med naj- imraejše in najzmožnejše naše sovražnike, temno vendar omeniti veliko važnost tega do- Res je, da ena oseba ni merodajuu za uteK cele vojne; vendar pa je bil Kitchener najpomembnejši organizator in voditelj angleške armade. Z njim je vzela smrt eno najkrepkejših in najdelavnejših sil v vrsti naših sovražnikov, ki bodejo to izgubo gotovo temeljito občutili. Ogromni naskoki Rusov. — Meseca junija smo doslej vjeli 9700 Italijanov. (Avstrijsko uradno poročilo od torka). K.-B, Dunaj, 6. junija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Boji na severnem vzhodu trajajo skoraj na vsej 350 kilometrov dolgej fronti z nezmanjšano I j u -t ostjo naprej. Severno od Ob no vzeli smo včeraj po težkih, menjajočih se bojih naše čete iz sestreljenih postojank v 5 kilometrov južno pripravljeno črto nazaj. — Pri J a slo-w i e c na spodnji S t r y p i pričel je sovražnik danes zjutraj po močni artiljerijski pripravi z napadom. Bil je povsod vržen, deloma v ročnem boju. — Zapadno od Trembowla se je ob istem času izjalovil močni ruski napad pod ognjem naših topov. — Zapadno in severno-zapadno od f arnopola se je istotako ljuto borilo. Kjerkoli je sovražnik mimogredoč napredoval, bil je takoj zopet vržen. Pred fronto enega bataljona leži 350 ruskih mrličev. — Tudi pri Saponowu niso vodili mnogoštevilni sunki sovražnika do nobenega bistvenega nspeha. Med M 1 i n o w o m ob I k \v i in prostoru zapadno od 01 y k e, kjer se Rusi neprenehoma ojačajo, je prej kot slej ljuti boj v toku. Italijansko bojišče. Položaj je n e-spremenjen. — Eno brodovje pomorskih letal napadlo je včeraj ponoči železniške naprave od S. D o n n a d i P i a v e ob Livenzi in od L a t i s a n e. Drugi naši letalci obmetali bo kolodvore od Verone, Ale in V i c e n z e izdatno z bombami. — Od začetka tega meseca sem smo vjeli čez 9700 Italijanov, med njimi 184 oficirjev, zaplenili pa 13 strojnih pušk in 5 kanonov. Južno-vzhodno bojišče. Mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 6. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na vzhodnem bregu M a a s e bile so postojanke hrabrih vzhodnih Prusov na F u m i n ■ hrbtu tekom noči po zo-petni jako močni artiljerijski pripravi zopet štirikrat brez najmanjšega uspeha napadene. Nasprotnik je imel pod našim skopaj učioknjo-čim artiljerijakim zatvornim ognjem, ognjem in-fanterije in strojnih pušk posebno težke iz gube. V ostalem je položaj nespremenjen. Vzhodno in balkansko bojišče. Na nemški fronti nobeni posebni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 7. junija. Uradao se raz- Rusko bojišče. Od mnogo premočnih sil napadene, bile so naše v Wolhyniji na zgornji P u t. i 1 o w k i boreče bo bojne moči v prostor od Lučka nazaj vzete. — Na vseh drugih krajih vse severno-vzhodne fronte bili so Rusi krvavo zavrnjeni, tako severno-zapadno od Rafalowke, na spodnjem S t y r u, pri B e-r e s t i a n y, na potoku K o r m i n u pri S a-p a n o w u, na spodnji Strypi priJaso-wieca, obDnjestru in ob besarabski meji. Severno-zapadno od Tarnopola odbila je ena naših divizij na enem kraju dva, na drugem kraju pa sedem napadov nazaj. Jako težke izgube imel je sovražnik tudi v prostoru od Okna in Dobronoucza, kjer so bile njegove napadalne kolone v ljutem ročnem boju vržene. Italijansko bojišče. Južno-zapadno od A b i a g o so naše čete napad pri C e s u n i nadaljevale in vzele B u s i b o 11 o. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno mirno. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. Trdnjava Vaux zavzeta. (Nemško uradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 7. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V razširjenje dne 2. junija na visočinah južno-vzhodno od Y p e r-n a doseženega uspeha napadle so včeraj zgornje šlezke in wurtemberske čete angleške postojanke pri Hog e. Od sovražnika doslej še dr-žani ostanek vasi ter jarki zapadno in južno od njo so zavzeti. Vsa visočinska pokrajina južno-vzhodno in vzhodno od Y p e r n a v velikosti več kot 3 kilometrov je s tem v naši lasti. Angleške krvave izgube so težke. Zopet se je zamoglo napraviti le neznatno Število vjetih. — No zapadnem brega M a a s e napravile so zvečer močne francoske sile po ljuti artiljerijski pripravi trikrat ponovljene napade proti naši črti na visočini Caurette. Nasprotnik je odbit, postojanka brez hibe v naši roki. — Na vzhodnem bregu so dne 2. junija pričeti hudi boji med gozdom C a i 11 e 11 e in Damloupom prinesli nadaljue uspehe. Pan-cerska trdnjava Vaux je od danes ponoči v vseh svojih delih v naših rokah. V glavnem je bila že 2. junija zavzeta. Objavo se je doslej opustilo, ker so se nahajali v Dam nedostopnih podzemeljskih prostorih še ostanki francoske posadke. Ti so se zdaj vdali; z njimi in skupno s včerajšnjimi vjetimi padlo je 700 neranjenih Francozov, veliko število kanonov, strojnih pušk in metalcev min v naše roke. — Tudi boji za griče na obeh Btraneh utrdbe in na visočin-skem brbtu južno zapadno od vasi D a m 1 o u-p e so zmagovito končani. Sovražnik napravil je v zadnjih dneh obupane poskuse, preprečiti padec trdnjave in sosednih postojank. Vsi njegovi protinapadi so se pod najtežjimi izgubami izjalovili. Nj. Veličanstvo cesar je lajtnantn Ra-k o w n (ki je kot prvi vsilil v trdnjavo) red pour le merite podelil. Proti Italiji! Bruckenwacht am Etschta/. Zadnje tedne stali smo skoraj popolnoma pod vtisom velike avstro-ogrske ofenzive proti Italiji. Boji na južnem Tirolskem in v sosednih pokrajinah severne Italijanske so bili pa tudi res občudovanja vredni. Premisliti se mora, da so se ti boji ne samo ob umetno utrjenem zi-dovju, marveč tudi v skalnatih gorah vršili in da so se bili tukaj strastni boji naravnost za vsak kamen. Samoumevno je tudi vsaka steza, vsak most, vsaka ped zemlje zastražena. Naša slika kaže avstro-ogrsko stražo na nekem moetu v dolini gorske reke Etsch. Vzhodno in balkansko bojišče. Položaj pri nemških četah je nespremenjen. Vrhovno armaiino vodstvo. 6000 angleških mornarjev padlo. L n ga no, 4. junija. Lonc'onska poročila italijanskih listov priznavajo, da gre uspeh pomorske bitke Angliji bolj k srcu, nego katerikoli drngi dogodek ; Angleže boli najgloblje raz-ven izgube ladij smrt okoli 6000 hrabrih mornarjev. (Gotovo je še mnogo več angleških mornarjev padlo. Op. uredništva). PUM MOKA ZA OTROKE najboljša hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih ae vedno dobi. Poskusna doza in podučna idravniSIca brošura o oskrbi otrok zastonj po Xestle's Kindermehl-Gesell-schaft, Dunaj I., Biberstrasse 49 a, 261/1 i in kr. vol Izpred sodišča. Štiri smrtnih obsodb proti češkim veleizdajalcem. j Dun s j, 4. junija. »Pester Lloyd" poroča: Po skoraj šestmesečni razpravi se jo včeraj | pri tukajšnem c. in kr. divizijskem sodišču sodbo j v veleizdajuiški razpravi proti znanemu voditelju , Mladočehov poslancu dr. Kramarja in to- : varišem razglasilo. Vsi štirje obtoženci bo bili na smrt na vislicah obsojeni, j Sadba vsebuje obenem odločbo, da se mora j obešenje izvršiti najprve na obtožencu C er- i v ink a, bivšemu tajniku .Narodnih L i- > s t o v", potem na obtožencu Ž a m a z a 1, nadalje j na obtožencu poslancu dru. R a s i h u in končno nadra. Kramarja kot kolovodju. Dr. Rasinu in dr. Kramarju se je nadalje njih doktorsko čast odvzelo. Zadnja dva sta sprejela sodbo s Pri nabiranju volne in kavčuka leta 1915 nabrano blago je uže podelano ter po industriji oddano armadi in prebivalstvu Da se pomanjkanju na surovinah v tuzem-stvu tudi nadalje odpomore ter preskrbi armade na bojišču, darujte še enkrat volnene in bombaževinaste predmete ter vsakovrstne odpadke gumija! Darujte vse neporabne predmete iz volne, bombaževine, blaga, enkna, platna, obleke, perilo, nogavice, robce itd. in gumijaste predmete vseh vrst. Vsakdo naj priprari dar! Najmanjše darilo je dobrodošlo! Glavni nabiralni dnevi: 13. in 17. junija 1916. Ob obeh dneh bodejo prišli učenci po dobro zavita darila. Nadaljna pojasnila: telefon 12 516, IX, Berggasse 22. Darila ter poštne pošiljatve sprejema vsak čas: Dunaj, IX, Berggasse 16, Dunaj, IX., Wahringerstratie 32. Lobl, iml., m. p. Laški poveljnik Cadorna. Prinašamo sliko poveljnika italijanskega generalnega štaba C a d o r n e, ki je bil v zadnjih tednih od avstro-ogrske armade tako temeljito Gerren3tsti}bsctercaay7&. tepen. Pravijo, da je Cadorna zdaj nakrat zbolel in da, ni izključen njegov odstop. Menda me je vreme preslabo ... Ah, poveretto !... Razprava je pričela dne 6. decembra 1915. Dokazilno postopanje se je končalo začetkom maja. Govor vojaškega obtožitelja trajal je 4 dni, od 15. do 19. maja, govor dr. Kramarja pa skoraj 3 dni. Brauitelj dra. Kramarja govoril je skoraj skozi 6 dni, od 23. do 29 maja. Potem je sledil govor odvetnika dra. Lewitha, ki je branil obtoženca Zamazala. Sledila je replika vojaškega obtožitelja in duplika dr. Kramarja ter braniteljev dr. Komerja in dra. Lewitha. Razprava je bila končana dne 31. maja, to je na 121. dan. Včeraj se je sodbo razglasilo. Slovensko-klerikalni voditelj na Koroškem poslanec Grafenauer obsojen. V nemških listih čitamo: „Sodnija c. in kr. armadnega poveljstva naznanja: Državni in bivši deželni poslanec Franc Grafenauer, posestnik in izdelovalec crgelj v Kotu pri S v. M o h o r j u bil je s sodbo armadnega poveljstva z dne 26. maja 1916, c. št. K 395 116/61 zaradi zločina motenja javnega miru po §65 a in b k. p. n a 5 let težke in poojstrene ječe obsojen. To sodbo je pristojni poveljnik potrdil in je tedaj pravomočna. Vodja sodnije: S e e-1 i g e r, major". Župan, občinski svetnik in občinski tajnik pred vojnim sodiščem. L i n z, 24. maja. Trije vodilni možje trga Uttendorf bili so zaradi zločina zlorabe uraine moči, ki so ga napravili vsled .napačnih izpovedb pri neki prošnji za oprostitev od vojaške službe, obsojeni: Zupan Kari N e u m a y r na 2 meseca težke ječe in 2000 kron globe, prvi občinski svetovalec Anton Seibert na 4 mesece ječe in 1000 kron globe, občinski tajnik Peter P r i 11 m a n n pa na en mesec težke ječe. V prošnji za oprostitev od vojaške službe za nekega Wimmerja so obtoženci napačne podatke vpisali. Ta obsodba nsj bi bila gotovim lahkomiselnim občinskim funkcijonarjem v naših krajih nekako svarilo. Kajti postava je stroga! Obsojeni vojni liferanti. Budimpešta, 26. maja. Danes razglasila je kraljevska kurija sodbo proti vojnim li-ferantom Geza K a tona in tovarišem. Obtoženci so bili od prve sodnije zaradi zločina proti interesom države oproščeni. Kurija je to sodbo j spremenila in obsodila Gezo Katona na pet let težke ječe in na visoko denarno globo. Tudi ostali obtoženci so bili na dolgoletno ječo obsojeni. Naši junaki na bojišču. vni. Katoliški duhovnik s puško in sabljo za domovino. Bivši urednik .Štajerca" in po Spodnjem Štajerskem dobro znani kaplan g. Anton Z a v a d i 1, ki je bil pozneje prefekt v knezo-škofijskih zavodih v Jungbunzlau, piše našemu uredniku g. Karlu Linhart sledečo zauimivo karto: Standort, 1. jnnija 1916. Carissimo! Z menoj se je usoda res čudno igračkala! Sedaj par službujem kot petdesetletni eno h r, Fra d o b r o v o 1 j e c v vojni bolnišnici v pri! pisani severni deželi in sem v Avstriji bri rbniki, ne edini duhovnik na vojni, ki lahko si sabljo po strani in puško n j Ivo in m i. Nove izkušnje, novi dojmi! Tudi to je vno je vredno! Slovenski bolniki v špitalu „Staji mere ii radi čitajo, eno številko pa vselej odpošlje Četrt sosednji garnizoni Feldpost 56, kjer je tndi iga naš Slovencev, ki so se lečili v naši bolnišnk ta pov „Štajerca" so z zanimanjem brali. Hvala t anc za Vafio uslugo našim bolnikom! Pismo se I !ka. K: obelodani. Iskren pozdrav znancem! Fekk čbonbr 8/II, Feldpost 86, Z a v a d i 1" — Prijazne »fa dra. drave tudi od nas in srečo junaško! (UredniS Yuan uradi IX. Odgovor »Bogoljuba" Št. 5. Dragi nam „Štajerc", sprejm' od nas Slovencev katoličanov in povej na; smo se vendar tako pregrešili, da nas ljub" ne more nikdar izpustiti, kadar kaj o razmerah z drugim spolom. Že je minulo leto, kar stojimo neprenehoma pri bojni (i avnike torej lahko sam veš, dragi »Štajerc', danil Junaž priložnosti, misliti na druge reči, kako 'tuju, '. obranimo, da se ne zaplete sovražnik t (2, je < ozemlje in ne onečasti naših deklet in ajalcu Torej nas srce lahko boli, če še moram) > Mali takega poslušati, kakor pravi »Bogoljub" (n tolskem »posebno sedaj se pazite dekleta, ko ji Iniškem polno vojaštva") ... BreZ| Kaj je nam mar, kaj se godi Bog vt of C 1 a v zadnjih mestih. Mi tu v fronti že od zat izpolnujemo svoje dolžnosti, in to je z zahvala, da nas pošteno krtačite! Vse | črti vojaka. Mi vojaki pa Vas torej vpraS^ Zakaj pa imate vojaštvo, pojdite vendar branit sovražnike in mi se vrnemo domov, bodemo lahko pošteno živeli, kakor si vi K zadnjemu pa Vas prosimo, gospod) „Bogoljabu", pustite vsaj nas pri miru, M] tu v fronti; mi imamo itak dovolj drugih ne delajte še nam vi težke vesti! Dosti nes! Z velespoštovanjem Friedrich K o d r aj Pionierkomp., Feldpost 612. X. Od črnovojnikov iz Ptuja. Dne 1. junija 19 Prosimo Vas, pošljite nam „Štajerca si ga s tem naročimo. Mnogo pozdravov od južno-zapadne fronte. Par dni smo bi deči Ptu jčani skupaj: K o d e 11 a, mizarski ster, Machatsch, sin ključarja, L ii mesarski mojster i. dr. Najboljši pozdrav! S 1 a w i t s c b, c. in k. črnovojn. inf. reg. vojna poštS št. 220. roj si i ed r šnjen Vaš nik in cstiim nib, 1 žniki viti livalst cest: Na t mi v lojemt itke s ] Trd mer ej pr vo k svoje iega t i a d r Smrt Bazno. Vinogradniki v ptujskem okraju, pozor! razdelitve druzega obroka bakrenega vit sešla se je v Ptuj u pod predsedstvom nega odbora seja, ki je sprejela sledeči sprejet ednoglasno od podpisanih : „ Ker kmetijskih zadrug ni v položaju, potrebni za drugo škropljenje pravočasno dobiti, se pa mora to škropljenje v najbližnjem izvršiti, sklenejo podpisani sledeči red za litev: Po sestniki, ki so pri prvi razdelit največje izmere 4 kg dobili, bodejo pri razdelitvi dobili za vsak kilogram vitrijoli] kgvitrijola in pol kg galuni] posestniki pa, ki so dobili doslej večje muli to se pravi več kot 4 kg vitrijola, dobj drugem obroku namesto vsacega kilogran trijola : 1 kg BKupfer-Pasta Bosna" ali pa „Kupfer-Pasta Bosna" in 'A kg galnna. izvrši razdelitev lažje, izdajalo se bode in galun zmešano v vrečah. Vsakemu naroe" se doda natančno navodilo za rabo. „Kupfer-Pasta Bosna" po aeda: izkušnjah ednakovredna bakrenemu| join (galici), se bode nakazalo kot nadoi za vitrijol ednako množino BBosna Pasiej V Ptuju, 5. junija 1916. — Podpisani so:l pl. Pongratz, Rudolf Warren-Li| Franc Rudi, Franc H i 11 s c h e r, S t e u d t e, Norbert Povoden, Rudolfi Cent le pote ječ in Slov. Ei e s e r vojnik I je dn« Djen in tri. Pot kraj [Bpomir Nesr tdel je : I i n ' g )tela oti isprotnt jo je ela in : par dr Navij fiatnija ka teren op, Bti tak Bbe. tak itd. v ji °in nje v t lanjka 5» po J0. Tal same ?alci n �39573 [m, Ftauc M i k e 1 in Jakob M a t z u n". — Ipisini bo sami veščaki, večji vinogradniki, tbniki, župniki in drngi možje, katerim sme-zanpati, da ee razumejo na vinograd-;o in da skušajo pošteno ljudstvu pomagati. irao je seveda, da ljudstvo razume težavne m in da uboga ter si tako samo pomaga! Četrti otrok našega prestolonaslednika. So- našega prestolonaslednika nadvojvodinja [its povila je svojemu možu nadvojvodi Kari 'rane Jožefu četrtega otroka, zdravega Krščen je bil novorojenček dne 8. t. m. gchonbrnnnu pri Dunaja od kardinala uad- dra. P i f f e 1. Krstni boter je bavarski kralj. Yiansikaj umrl. K.-B. poroča po Rsuterje- uradu z dne 5. junija iz Schanghaia: ^ondeljek je nmrl Yuansikaj, predsednik ozi- cesar Kitajske. Yuansikaj bil je kot izrecni ijski domoljub v srcu nasprotnik angleških ptcev, ki si hočejo ves svet podvreči. Ni [j uključeno, da je umrl nasilne smrti, kajti so vedno svoje politične nasprotnike s pom in bodalom iz sveta spravljali. Yuansi- spadal je na vsak način med najpomembnejše ivnike moderne Kitajske. Junaška smrt. Uslužbenec Urine W. 8 la n k e [Ptuju, korporal Franc E m e r š i č, rojen leta dobil v zadnjih bojih proti italijanskemu ijalcu strel v glavo. Prepeljali so ga v bol- Maltheserjev v Monte Rover na južnem kem, kjer je umrl. Junaka so pokopali na biskem pokopališču, čast mu! Brezprimerno hrabri Štajerci. Namestnik ve KjBoi Clary undAldringen je ob priliki ačetki t rojstnega dneva feldmaršala nadvojvode [riedricba odposlal sledečo častitko: „K mu slavnostnemu dnevu, katerega praz- » Vaša cesarska Visokost kot vrhovni po- lik in feldmaršal avstro-ogrske bojne sile s isnim pogledom na največje zmage naših oih, brezprimerno hrabrih čet čez vse naše ižnike in z nadepolnim pogledom na častni goviti mir, prosim v imenu zvesto udanega ivalstva štajerskega, da mi dovolite najuda- čeatitkepredložiti. Namestnik grof Clary." Sa to čestitko dospel je sledeči odgovor: Brni v imenu zvestega prebivalstva Štajerske mojemu rojstnemu dnevu izražene prisrčne se zahvaljujem Vaši ekscelenci iz vsega irdno sem prepričan, da bodejo brez- erno hrabri Štajerci, ki so se lej pri vsaki priložnosti z nevenljivo ivo krili, tudi v bodočnosti z zopetnimi do- svoje zvestobe na dosegi trajnega, blago- Bga miru sodelovali. Feldmaršal nadvojvoda tied r i c h." Snrt v vodi. Dne 1. t. m. videli bo prebi- v C e 1 n i c a h nad Mariborom v Dravi kega mrliča plavati. 20 letni posestnikov sin Cenčič dobil je nalogo, da naj mrliča iz le cotegne. Pri tem delu je zdrsnil, padel v irtioec in utonil. Slov. Plajberg. Piše se: Posestnik Andrej lieeer (Vost) v Bodentalu, ki se je kot čr- JOTOjn.k več mesecev na iuskem bojišča boril, bi je dne 16. maja na italijanski fionti težko piijen in je 20. maja v bolnišnici v Beljaku Pokojni junak bil je član občinskega od- krajnega šolskega sveta itd. Bodi mu čast- 8pomin ! Nesreča. V Guttaringu na Koroškem lel je mali sinček vžitkarice Frančiške K o - |inig v potok. Sosedinja Sobernigje otroka rešiti, kar pa bo ji ni posrečilo. Inapiotno je prišla sama v smrtno nevarnost, Mr jo je veda okoli 100 metrov daleč seboj iu se je komaj rešila. Otrokovega mrliča §D par dni pozneje iz vode potegnili. Navijanje cen po beguncih. Štajerska na-mrtnija izdala je na politične podoblasti odlok, T katerem pravi med drugim: „Namestaija je lobila opetovano naznanila, da begunci in sicer Gled trijolij okraj- razi .vi d i pO Da se ritrijol c-valca ilasti taki iz Galicije, predmete vsakdanje potrebe, tako žajfo, šokolado, štrikano blago, po-|per itd. v malih množinah nakupujejo, zbi-ujo in potem v čaeih, kadar nastopi pomanjšuje v tem blagu, ali pa na krajih, kjer je to pomanjkanje posebno občutljivo, svoje nabrane Qnido »loge pod znatnim dobičkom zopet od pit dijo. Tako postopanje morajo politične oblasti Johan i* Bane ob sebi zasledovati. Taki naku Ipalci med begunci pa imajo večinoma tndi namen, navijati cene, ker si blago veči-■ noma na ta način pridobijo, da ponudijo zanj j višjo ceno. Političnim oblastvam se torej nalaga, da se ozirajo prav posebno na to počenjanje [ posameznih beguncev in da morajo orožniki vsak j slučaj takoj naznaniti. Kjer bi se take zbrane zaloge našlo, naj se takoj napravi naznanilo za- ; radi navijanja cen. Politična oblast naj tike za-loge blaga takoj zapleni m za preskrbo pre- ! bivalstva v njenem delovanja vporabi. Tudi t r- ; g o v e c se opozarja, da nuj take slučaje, ki so ' posebno važni za trgovstvo sploh, naznani. Promet s poskušnjami blaga po vojni pošti dovoljen je tudi k vojnopoštniui uradom št. 55 j in 76 ; vstavljena pa je k vojnopoitnim ! uradom 8, 26, 33, 46, 53, 60, 61, 79, 88, 99, '" 106, 112, 123, 129, 200, 212, 223, 241, 242, 304, 502 in 620. — Zasebni promet vojnopošt-nih paketov je dovoljen tudi k vojnopoštnim uradom 76 in 55, prepovedan pa k vojnopoštnim uradom 33, 212, 260, 261, 273 ter k etapno poštnim uradom Mitrovica na Kosovem v Srbiji in Čmogori. V Ptuju ostanejo trgovine na BinkoŠtno nedeljo in pondeljek zaprte, nakar opozarjamo cenjeno občinstvo. Zahvala junaka tretjega kora. Župan g. Joa. Ornig v Ptuju poslal je v imenu mesta iskrene čestitke poveljniku 3. kota feldmaršal-lajtnantu Krautwaldu, katerega zmagovite čete so dosegle v boju zoper izdajalskega Laha tako krasne uspehe. Nato je dobil župan Ornig sledeči brzojavni odgovor : — „Gospodu županu Jos. O r n i g u v Ptuju ! Počaščen in ginjen od Vašega in mestne občine prijaznega spominjanja pošiljam najiskrenejšo zahvalo Mojej unaške čete mi dajejo jamstvo, da bodemo z božjo pomočjo svojega dednega sovražaika po vzoru naših očetov na laški zemlji premagali. Z vele-poštovanjem feldmaršallajtnant Krautwald." Junak Albin Mlaker in slovensko časopisje. Vso Avstrijo je gotovo razveselilo junaštvo vrlega ptujskega oberlajtnanta Albina Mlaker, ki je kot mladi oficir svoji ljubljeni domovini tako lepo koristil. Popolnoma^ vseeno bi bilo, katere narodnosti je Mlaker, kajti sedaj je v prvi vrsti — avstrijski odlični oficir. Na naših fron-tsh se borijo Nemci in Slovenci, Madžari in Hrvati in drugi za isti cilj : obraniti avstrijsko domovino pred navalom sovražoika. Narodnostna vprašanja ta zmagovita naša armada zdaj gotovo ne pozna in noče poznati. Zato je pač malo neokusno, ako kiičita zdaj „Straža" in „Slov. Gospodar" na vse protege o Bs 1 o-venskem junaku Mlakerju." To kričanje teh listov, ki so svoj čas istotako glasoo kričali in se navduševali za kakšnega Kramara in Grafen-anerja, ima zgolj politično-strankar-sko smer in je zato v sedanjem resnem času gotovo obsojevati. Vkljab tema, da je oberlajt-nant Mlaker ptnjski domačin, da je bil popolnoma nemško vzgojen, da je obiskal same nemške šole in se čutil vodno za Nemca, ga vendar mben nemški list ni hotel proslavljati kot nekakega nemškega nacijonalista. Za nas je dovolj, da je Mlaker kot avstrijski oficir izvršil slavni čin. To naj bi bilo tudi za mariborske gospode dovolj, kateri pred vojno niso patrijotična čustva posebno negovali. Strela je zadela dne 4 junija v Lubstovi-Št. Vidu pri Ptuju v posbpja posestnika Antona Gabrovec. Pogorelo je stanovalno in gospodarsko poslopje z vso premičnino. Škoda je velika. Odlikovan je bil g. Jos. G o 11 o b, črnc-vojniški orožoiski stražmojstsr postaje Breg pri Ptuju z bronasto častno medajlo za za sluge pri' „Rdečeni križu." Čestitamo! « Požar. Iz Celja se poroča : te dni izbruhnil je pri posestniku Jakobu Goričan vStop-n i k n, občina Prelog, na podstrešja s slamo kritega gospodarskega poslopja ogenj, ki je z hišo in gospodarsko poslopje vso zalogo krme in žita vpepelil. Živino rešil je posestnik Johan Karo, ki je prvi na pogorišče dospel. Posestnik ima škode za 5000 kron. Zavarovan pa je bil le na 1300 kron. Pazite na deco! Dekla Marija Jarjovic iz P o k i n e pri Celju pustila je svoje otroke brez nadzorstva doma. Otroci so se igrali ob Savinji. Dveletni Anton padel je v vodo in utonil. Žagar Prodnik potegnil je otrokovega mrliča pri svoji žagi iti vode. Pri glavobolu zapišejo zdravniki večinoma živce pumirjajoča sredstva. Kot lako ima Fellerjev dobrodišeči rastlinski esenčni lluid z zn. „Elsa"-fluid ze mnogo let sem opravičeno dobro ime. Njegove bolečine odpravljajoče lastnosti slavi mnogoštevilno zdravnikov. Tudi njegov osvežujoči dobri dub in njegova prijetni hladnost imajo pri glavobolu kakor pri migreni najprijetneje učinek. 12 steklenic tega tudi pri drugih bolečinah priznanega, muskeljne okrepčujočega, živce pomirjajočega domačega sredstva pošlje za 6 kron povsod franko lekarnar £. V. Feller, Stubica, Elsa-lrg št. 241 (Hrvatsko). Ako je glavobol posledica slabe prebave, pomagajo hitro Fellerjeve milo odvajajoče, prebavo urejujoče Rhabarbara-krogljicc z zn. „Elsa"-krogljice. 6 Jkatljic stane franko samo -i K -JO h in priporočamo svojim čitatcljem, da naj imajo ta dva priznana domača sredstva vedno doma pri roki. Zlasti kdor ima večkrat glavobol, naj bi jih imel vedno v b>Si, da pričenjajoče napade migrene takoj odpravi in njih ponavljanje prepreči. Prijetno v žepu nosi se lahko iu hitrega prijetnega učinka je Fellerjev migrenski črtnik za 1 krono. En poskus se izplača. (vt; Od Balkana. Z ozirom na bolgarsko-nemško prodiranje na Balkana priobčajemo mali zemljevid, ki bode Zum bulgarisehen Vormarsch. one naše čitatelje gotovo zanimal, kateri vedno zasledujejo uradna poročila našega generalnega štaba. Kako si zasigurimo žetev 1. 1916? Pod tem naslovom izšlo je v zalogi • Rhein-Maini-scher Verband far Volksbildung' v Fran k fur tu a. M. predavanje domenskega najemnika Karla Schneider, kateremu naj sledeče posnemamo : »V zasigurjenje žetve zamorc pomagati prav posebno umetno sušenje. Umetno sušenje kmetijskih izdelkov otvarja kmetijstvu za bodočnost povsem nova pota za živalsko in človeško prehrano. Zlasti v sedanjosti je največje važnosti, da se spravi vso žetev nepoškodovano in brez izgube. V srednjih letih pridela Nemčija 50 milijonov ton krompirja. Od teh se pokvari po praktični izkušnji vsled gnilobe itd. okoli 5 milijonov ton. Te izgube se zamorejo prav lahko z umetnim sušenjem preprečiti. Skupna žetev na perju sladkorne pese znaša j na Nemškem okoli 100 milijonov dvojnih centov. Z ! umetnim sušenjem bi se dalo napraviti okoli 20 milijo-j nov dvojnih centov suhega perja, ki bi bilo izborna kre-pilna krma za vse vrste živine. Na isti način bi se dalo mnogo tisočov centov perja pese, repe, korenja itd. bolje izrabiti kakor sedaj. Imamo že celo vrsto izbornili in jako cenili priprav za sušenje, ki se izplačajo prav kmalu tudi v malem obratu. Vsi doslej z njimi napravljeni poizkusi dokazujejo, da ima umetno sušenje veliko bodočnost in da postane vsled tega vso kmetijstvo od vremena mnogo manj odvisno, nego je bilo to doslej. S tem sušenjem se zamorc mnogo doslej skoraj nič vrednih snovi, kakor perje repe in druga jesenska zelena krma, v jako vredno trajno krmo spremeniti. V časih prevelikega pridelka krmilne repe, v katerih se po navadi s krmo zapravlja, zamore se del zelene krme v trajno blago spremeniti. Pri deževnem vremenu v Času žetve mrve zamore se travo m deteljo na ta način v polnovredno suho krmo spremeniti; pri dežju ob žetvi žita zamore se v s o žito rešiti, pri mokrem jesenskem mremenu pa otavo. Aparat za sušenje se bode torej vedno in povsod prav kmalu sam plačal. V pokrajinah z manjšimi obrati zamogla bi ena naprava za sušenje celi vasi služiti. Na ta način bode mogoče, da vzdržimo mnogo lažje, nego brez sušenja«. Z ozirom na ta predlog S c h n e i d e r j a bi še na to opozarjali, da so na Nemškem mestna oskrbništva take naprave za sušenje že vpeljala in da imajo m. dr. tudi namen, posušiti vso zelenjavo, sadje itd., ki se ne more na trgu prodati in ki bi se drugače pokvarilo, kar bi zlasti zimski preskrbi mest obilo koristi prineslo. Nemška vlada je nadalje sklenila, postaviti povsod take sušilnice, kjerkoli je to mogoče; povprašala je tudi že pri vseh pivovarnah, koliko žita itd. bi se dalo na njih sušilnicah posušiti. Kakor se vidi, cbstoji torej na Nemškem namen, izdržati z vsemi sredstvi i zanaprej in kljubovati tudi vsem oderuškim izsesaicem v domovini. Z ozirom na te obširne odredbe nam je pač vprašanje dd oljeno : »In v Avstriji?« (.Grazer Tagblatt«.) Gospodarske. mnogo buč za pripravljanje olja. Ker imajo buče velik pomen za pripravljanje olja, se potreba njihovega nasada vsestransko uyazuje in -e mora na tem mestu še eukrai prav krepko povdariti, ker je še čas, da se nasad primerno izvrši. Razen nasada, ki se že itak vrši na posebnih poljih ali koruznih njivah, se bo pri resni vo'ji našel še marsikateri pripraven prostorček za hvaležno in skromno tikvo. Posebno v vinskih kr?jih dežele je dovoj prilike, obsaditi z bučami pravna mesta v od uši napadenih vinogradih ali cela zemljišča v nestrmi legi z najboljšim upanjem in vspehom. Olje, ki ga dobimo, »a bomo po zimi nujno potrebovali, ravno tako se bomo veselili vel ko priklade svinjske krme in oljnatih tropin, ki se cenijo kot mo(no krmilo. Tikva se v svoji skromnosti zadovolji z vsako zemljo, ako se izboljšajo posamezna mesta, kj r se nasadi, z zmesnim in sprhnelim gnojem. Noben posestnik, ki le more, naj ne zamudi nasaditi še več te hvaležne rastline. TztrcSilC ©Sili. Izdatna moča v zadnjih dneh apr la in topli dnevi v maju so pospešili povsod rast osata, da se je mogel bujno razv ti. Mlade rastline se še sedaj dajo razmeroma lahko iztrebiti, ker še njihove korenine niso močno lazvile. Škoda, ki jo povzroča osat nam in našim sosedom, je seveda zaradi visoke vrednesti vseh pridelkov še bistveno večja kakor sicer in bi morala dati vsem posestnikom povod, da jo skrbno in vspešno zatirajo. Ni pač treba posebej povdarjati, da daje mlad osat dobro svinjsko klajo, ki jo živali prav rade vživajo. DOlliaČi Čaj. Že v jeseni prvega vojnega leta se je nabiralo in vporabljalo vslikc množine robidinega listja kot nadomestilo za drag ruski čaj ali kitajski čaj. Sedaj, ko je inozemski čaj poslal še dražji in redkejši, je naša dolžnost, da se pravočasno preskrbimo z enakovrednimi nadomestili, da bo v jeseni in po zimi dovolj ?aja za naše vojake in za prebivalstvo Polnoviedno nadomestilo za kitajski ali ruski čaj imamo v mladih listih robidnice, malin in jagod. In sedaj je najpripravnejši čas za nabiranje listja, ki se v tanki j losti razgrne na papir in v senci posuši. Dobro na zraku posušeno listje se potem v zračnem proste ru Miho shrani. Mi bomo rabili tudi prihodnjo zimo mnogo čaja. Zatorej nabirajte in sušite sedaj kolikor mogoče mnogo listja robidnic, malin in jagod. Gojenje semena ortse »pinače. i-:na najpripramejsih in najizdatnejših zelenjav za pozno jesen in začasno spomlad je špinača, katero pa~ vsak vrtni posestnik rad prideluje, ker se za njo lahko in primerno izrabi do spomladi grede, ki so postale v jeseni prazne. Ako se bo v jeseni zopet opominjalo k pridelovanju več Spina c po deželi, se bo pač vrtni posestnik in poljedelec lahko-voljno odzval temu opominu, ako bo potrebno semensko blago sam vzgojil in ga imel v zadostili množini pravočasno pri rokah. S:mešpinačc se lahko vzgoji v vsakem vrtu s tem, da se pusti v jeseni na gredah, ki so bile s tem semenom obsejane, nekatere posebno lepo razvite rastline, ki so pozno zrastle, stati in se razcvesti. Ko nastopi v maju toplo vreme, zraste pač vsaka špinačna rastlina v vis'no. Nato se naj pusti rastline, ki so namenjene za seme, nekoliko redkeje, da se razcvetijo in se izderc koncem maja ali začetkom junija orumencle in ovenele moške rastline, da imajo ženske rastline, ki ostanejo, več prostora za svoj razvoj. Te moške rastline pra-šijo močno kmalu po s edi maja. V juliju seme zori. To se spozna po tem, da rastlina polagoma orumeni. Nato se naj rastline izdere iz zemlje in se jih v ne prevelike šope povezane v naknadno sušene še nekaj časa obesi na zračnem in suhem prostoru. Seme se na to iz njih izmtati, preseje (s sitom), da se očisti velikih nečistih predmetov ter se potem shrani v vrečah do setve v poznem poletju in v jeseni. V prejšnjih letih je bilo špi-nače dobiti mnogo in po ceni, tako, da se ni izplačalo, da bi kdo sam prideloval seme. Kako bo letos v jeseni ne vemo. Zatorej bi naj vsak vrtni posestnik pridelal vsaj nekoliko semena, ki ga potrebuje. Tzredčenje korettsKib rastlin. Pregosto nasajene rastline trpijo in zaostanejo za onimi, ki so dobile pravo rajeialjo. Najbolj pa trpijo korenske rastline n. pr. pesa, korenje, mrkve. korenska peteržilja, redkev, rona in nizka koleraba, ki se, če so pregoste, tako slabo ra vi jej o, da je donos prav majhen. Zatorej bi : e morale vse korenske rastline vedno kolikor mogo e redko nasaditi. Ako rasiline vkljub temu, da so bile skrbno posejane, vendar na nekaterih mestih gosto zrastejo, se morajo sajenke sedaj kakor hitro mogoče izredčiti (prepipati). Prcpipati ali izredčiti se n orajo vse vrste rastlin kar najhitreje, ako hočemo od njih p,ičakovati zaželjenega donesa. Oton Brilders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega in obvešče Talnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri ces. kr. namestništvu. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) V mesecu juniju smo ujeli doslej 12.400 Italijanov. K.-B. Dunaj, 8. junija. V Wolhvniji so naše Čete svoje nove postojanke ob Styru dosegle. Ob Ikvi in Strypi bilo je več ruskih napadov zavrnjenih. Na spodnji Strypi napada sovražnik zopet z močnimi silami. Boji tam še niso dokončani. Ob Dnjestru in na be-sarabski fronti razmeroma mir. — i It al i j. bojišče. Na visoki planoti od "Arsiago zadobili so naši ! napadi na celi fronti nadalje pro-; štora. Naše Čete utrdile so se na i Monte Lemerle in so prodrle vzhod-i no od Gallio in Ronchi. Zvečer so ; vzeli v naskoku oddelki bosno-her-i aeg. inf. reg. št. 2 in g r a š k e g a I inf. reg. št. 27 goro Monte Maletta. Število od začetka tega meseca vjetih Italijanov se je zvišalo n a 12.400 m o ž, med njimi 215 oficirjev. Na dolomitni fronti bil je napad večih sovražnih bataljonov na Groda deli' Aucona zavrnjen. Zadnje nemško poročilo. KB.Berlin, 8.junija(W.-B.) Zapadno bojišče. Artilerijski boj na obeh straneh Maase traja z nezmanjšano Jjutostjo naprej. — Vzhodno bojišče. Južno od Smorgen vsilili so nemški oddelki preko večih ruskih Črt do vasi Kunawa; vjeli so 40 Rusov in zaplenili eno strojno puško. — Balkansko bojišče. Razni kraji ob jezeru Doiran bili so od sovražnih letalcev brez vsacega uspeha z bombami obmetani. Smrt angleškega vojnega ministra. K.-B London, 6. junija. Angleški vojni minister lord Kitchener nahajal se je na povabilo carja in po naloga britske vlade na pota v Rusijo, da bi tam razpravljal o važnih vojaških in fiaancijelnih vprašanjah. Christiania, 7. janija. Na krova potopljene križarke .Hampshire" nahajalo se je 800 mož posadke. Ladja se je takoj potopila. Vseh 800 mož je utonilo. .Hampshire" je bila na pota v Arcbangelsk. (Orkney-otoki, pri katerih je b.la križarka „Hampshire z angleškim vojnim ministrom, njegovim generalštabnim oficirjem, — teh oficirjev je bilo 22 — in 800 mož mornarjev potopljena, nahajajo so pred severnim obrežjem Šotland-ske. Tem jo tndi shajališče glavnega angleškega brodovja. Lord Kitchener, pivi oficir Anglije, je torej naravnost pred cčmi angleškega vojnega brodovja utonil. Op. ar) Še nekaj podatkov o veliki morski bitki. K.-B. London, 6. jnnija. Uradno se poroča : Izguba v bitki v Severnem morja n e p o-topljenih (angle^kib) ladij znašajo 161 mrtvih, 137 ranjenih in 5 pogrešanih Lugano, 7. junija. „Serolo" poroča, da je prišlo ob življenje v veliki pomorski bitki tadi 80 italijanskih godcev z dvema kapelnikoma, ki so bili kot mornariški godci na angleških bojnih ladjah nastavljeni. W.-B. Berlin, 7 junija. Po pomorski bitki pri Skagerraku se je od nemških bojnih sil od potopljen;h angleških bojnih ladij rešilo iu vjelo 177 Angležev. Rešilo so jih naSe križatke in torpedoi čolni. Rotterdam, 7. junija. „I)aily News" naznanja kot. prvi angleški list izgube Angležev pred Skagerrakom na človeškem življenju z 7220 osebami. (Pač velikansko število, ako se pomisli, da so angleški mornarji najboljši vojaki Anglije. Op. ur.) Karlsruhe, 7. janija. Po nadaljnih poročilih se pogreša še 7 angleških boj nih ladij, ki se od pomorske bitke v Severnem morju že niso vrnile. Izgube Nemcev in Angležev v pomo Berlin, 7. janija. „Lokalariz javlja statistiko obojestranskih izgub pomorski bitki. Na angleški strani ji gubljenih 23 ladij z 195.750 tonami, ški strani pa 9 ladij z 28 400 tonami] Vesele I binkoštne praznik želita cenjenim prijateljem na bojnem J in doma Razburjenje, žalost, slabi spomini in skrbi so dostn hudega glavobola. Svetujemo v takih slučajevih, nalahkoq čelo in senci s Fcllerjevim dobro-dišečirn, bolečine odm( rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elsau-lluid. I'Cinbiw blagodejno in osvežujoče. 12 steklenic franko za sani] pošlje lekarnar K. V. Feller, Stubica, Elsilrg št. 2ttT Priporoča to mnogo zdravnikov. Mnogo če/. lOO.OOO i pisem. Vedno naj bi bilo v bisi. Zamore se obenen« milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice /. zn. , Klsa'-krogljktl ljic franko za samo i K -tO h naročiti. Primprna darila za birmo dobite najbolje pri ni Max BObnel, Dunaj, IV., Margarethenstr. 27/51. K Loterijske številke. Gradec, dii© 7. maja: Trat. dr.e 31. maja : 48, 6. 69, 51, 10, 78. Pridni komi obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj i pri A. F. Hickl, roannfakturna trgovina« Semi Email fotografije ket pisemske znamke in portreti Nseh velikosti se napravijo po vsaki ori-ginal-fotografiji. Cenik zastonj in franko. Išče se zastopnike Otto Neumann, Karolinen-thal 130. 231 Izborno belo vino g ( kakor tndi velefini J hraškin in jaboljčni ! mošt iz Stainza se j odda v večji množini | pri G. Kaiser, Poličane. Zastopniki ki bodo vojake zavarovali, se sprejmejo. Vpraša ali zglasi se lahko pri Okrajnem uradu vdovskega in sirotinskega zaklada v Ptuju, minoritski samostan." 235 „Gdpl." Čist novi „G6pl" je za prodat; zanesljivim se odda tudi na obroke. Johan VVindisch, Breg pri Ptuju. 225 Krojaški m 4 letna učna [ polno oskrbo, 1 sprejme pri goj Podhostnik, mojster, Juršini _______Ptuju, Gostil dobro idoča, vij v najem ali račnn. Naelo' uprava lega FranzScMi tovarna orožja ii \ nic* finih | " Boro vije u ftj Direktni nakupni Tir derne lovske pusTcelf™ prenaredbe, strokoojd^Bfc, sti nove cevi z n' sigurnostjo strela m pita najcen« Iliislr« viini cenikbreii od 50 do 700 L ke in iz kupnje Agent' se do^H čajo. Fr. Makui, deCjtCindei-roaDj 1 Kdor hoče postati brez kapitala samostip) 6000 K letnega dohodi zamorejo zasluziti pridne osebe v mestih in na tk'KliiJ zeljem neke ra/po8ilj«lne fllliaike. Trajna, dobra e trebujemo le zanesljive osebe, ostalo preskrbimo ml 1 na naše t roške. Znanje, kapital ;li prodajalna neg Torej rizika izključena. Primerno tudi kot postranski! Pridne osebe, ki hočejo hitro in uspešno naprej ] natančna pojasnila brezplačno pod šifro ..Filiale" atoln & Vogler A.-G , Dunaj I, SchulerstraSe 11. na vagone po 5 meterskih klafter na ; jerski postaji nabasane. kn[.i in plfl najvišje Franc Kupnik v Konjicah. Tudi t] les in ves drugi trdi in mehki l^s ?a sklep do konca! leta 1917. 7 — tjni odbor I Ustnike vinogradov se nujno opozarja, da i razdelile modro galico (v^rijol) v času od 13. do.22. junija 1916 ilj in praznikov. I Kdor bi svojo potrebščino na vitrijolu" Kje naznanil, se ne bode vpoštevalo. EOoi posestniki, ki dobijo namesto vitrijola It pasto ,.Bosna", prinesti morajo seboj l iz lesa ali ilovice (ne železo!). Železne posode se ne smejo rabiti. Jjradniki! Držite se, strogo teh določil, da ■We neprijetnih zmešnjav! p Ptuju, 6. junija 1916. Okrajni načelnik: Jos. Ornig 1. r. Perutnino 38 za peči in pražiti, race in gosi se v |ii dobavi od 10 tucatov naprej proti pov- |tta!no kupuje. Najcenejše jd nsjsigur- i ponudbe s ceno pod „Primaware 214a" [Benreichs Annonzenbiiro, Gradec, Sackstr. 4. 'D3I D3Z9J. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, ii na raTnnlann utrl ■1«arni "P*- ^ rabi ""»anje. Poizkusna doza i pil]. vpogiEO na razpolago. K 3.30i ve!. d0Z3) zadostuje za uspeh, k sm FOllta krdSlld pr$a KosmetisctiesDr.A.RixLaboratoriamDnna]IX.,Lackiereig.6IK. dobite pri rabi 232 Razpošiljatev strogo diskretna. _.J a„ 1 n;„ l.„._.» _. „-._-, Zalose t Mariboru: lekarna pri ..aneelju varuhu", lekarna Marija IflCU (IF A. K1X KrBillfi Zft 11FS8 P°™W' i« parfumerija Wolfram; y Ljubljani lekarna pri .zlatem 1UVIU. Ul. a. 111A aiUIUU liti JU Oil. jelenu«, t drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie/ (Hrvatsko). Poizvedbe s proSpektom zastonj po direkciji zdravi giht, r e vmati^ em, lsias. 179 Zdrava kri! 233 Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, marveč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem Študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolejni prepreči in odpraviti zamore. tit- Popolnoma zastonj ""1JB| pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše I Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, bre? da bi se izdalo zato le en vinar! Pišite pa takoj ! Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. I K I Pettaiier Bezirks-Ausschuss. Gebrauchsanweisung fur die Anwendung von Kupfervitriol mit Alaun und Kupfer-pasta ,,Bosna''. (Von Veiwalter Franz Rudl — Lichtenegg). i. Kupfervitriol mit Alaun. Vitriol und Alaun kommen beido zu gleichen Teilen zur Verteilung und man bezeichnet dies« Mischang als sogenanote „Nlartinibruhe". Die „Martinibiiihe" ist nach den bisherigen Erfabrungen in Italie.n nud Oiterreich vollkommen der eiuperzentigen Kupfervitriclbiiihe an Wiikaamkeit gegen PeronoBpora gleichwsrtig. Die Anflosung beider Salze erfolgt zugibich and zwar nach der siten Art in Sacken. Die Lo-i'ing gelbst wird sodann mit Kalkmi'ch m utraliaiert, d. b das weiBa Piie-nolftalin-Papier roau sioh schwach rosa farben oder das beigegebene rote Lakmuspapier violettblau. Auf 300 1 Wasaer kommt somit Vlt kg Vitriol und l'/s kg AUun. 2. Kupferpasta Bosna. Die Kupferpasta Bosna ist dem Knpfervitriol gleich-wertig und wird in einperzerjtiger Losung venvendet. Man nimrnt somit suf 300 1 Wasser 3 kg Kopferpasta Bosna Dieselbe wird nicbt gleicb ins Fgfl, eondern in ein SSeineres GefaB (Schaff etc) gegeben und mit Wasser zu einem diinnen Brei angeiiibrt and soaach eist waiter im Fasse mit Waeser verdiinnt. Diese Losung, obwohl von Natur »us sehr fein ver-toilt, setzt sich gome and fs ist. de.Rhslb unbedingt not-wendig, dsB vor jedem Gebrauche die Losung tuchtig aufgeriihrt und die Losung in den Spritzbutten durch zeitweists Schutteln duichgemiacht wild. Kalk ist nicht notwendig beizugeben. Pettau, im Juni 1916. Der Bezirksobmann ; Jos. Ornig m. p. Ptujski okrajni odbor za rabo bakrenega vitrijola z galunom in bakreno pasto „Bosna". (Spisal oskrbnik Franc Rudi — Podlehnik). i. bakreni vitrijol in galun. Vitrijol in galao prideta obadva po ednakih delih k ia*delit»i in označuje se to zmes kot „Martin0V0 tekočino". Ta .Martinova tekočina" je po dosedanjih izkušnjah v Italiji in Avstr.ji na učinku zoper „peronosporo" popolnoma ednakovredna enoprocentni tekočini bakrenega vitrijola. Razpustitev obeh soli se izvrši obenem in sicer po starem nečinu v vrečah. Tekočino se potem z apnenim mlekom neutralizira, to se pravi, beli Phenolftalin-papir fe mora lahko rožasto barvati ali pridejani rdeči lakmus-papir postane vijcietuo-modri. Na 300 litrov vode pride tedaj V/, kg vitrijola in l'/s kg galuna. 2. Bakrena pasta ,,Bosna". Bakrena pasta „Bosna" je bakrenemu vitrijolu ednakovredna in se rabi v eno-procentni tekočini. Vzame se torej na 300 litrov vode 3 kg bakrene paste „Bosna". Isto se ne da takoj v sod, marveč v manjšo posodo (škaf itd.) in se zmeša z vodo Da mehko brozgo ter se stanjša šele pozneje v sodu z vodo. Ta tekočina, čeprav od narave sem jako fino razdeljena, se rada vsede in je vsled tega neobhodno potrebno, da se pred vsako rabo tekočino krepko premeša ter tekočino v škropilnih posodah večkrat pretreBe in s tem zmeša. Apna ni treba dodati. Ptuj, junija 1916. Okrajni načelnik: Jos. Ornig 1. r. ¥*- »H- m m. iti se dobi V vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno za stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, P! če imate govejo živino vsake vrste, teleta in tndi svinje, debele za špeh in prolenke, posebno za klanje, kapi po najboljših cenah in takcj izplača, ker potrebujem meso za ces. kr. vojaške bolnišnice Stemtal. Cenj. prodajalci, naznanite vsi, kateri imate živad, prodajalca Johan Heller, legit, od c. kr. okraj. glav. v Ptajn, mesar na Bregu pri Ptuju. 220 Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1GC, K vel. stekl. 240 K proti kašlju, 'ežki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi, i 80 vin. — Čaj proti gihtu 1*50 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1-50 K ; izvtstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a l-50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K. 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 Ljudska kopelj mestnega fe* kopališča y Ptuju. Čas za kopanje 1 ob delavnikih od 12. ure do S, ure popoldne (blagajna je od IS. d« 1. ar« zaprti]; ob nedeljah in I praznikih od 11. do 18. ure dopoldne, j 1 kopelJ z vročim zrakom, paro „BrausMad" a rjuho K —* 70 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur == v porabo. ' Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. (ffolnif- fliid DienstYermittlsng) T« 1« službe, učence, stana-Tanja in posestva v Ptuju izvršuje m vrste pesredavanja aajhitreje. fpraianja in pojasnila V mestni stražnici (rotovž). Zahtevajte v vseh. trg-ervinah. in trafikah („Štajerc"-Schweden.) Darilna garnitura za BIRMO obstoji iz ene dobro idoče anker-rementoar-ure, srebro imit. 3-letna garancija, 1 pancer-verižica s priveskom, 1 prstan, 1 kravatna igla, 2 gumbi za ovratnik, 2 gumbi za prša, 2 gumbi za mausete v elegantnem imit. usnjatem etuiju glasom slike vseh 12 kosov skupaj za K 15'—. Ista garnitura za dame. obstoječa iz ene damske ure ali ure na napestnik, 1 zidano žnoro z zatverbo, 1 prstan, 1 bro-šina igla, 2 ubalnika, i uhalni šravbi, t koljer-verižica s priveskom v elegan'nem imit. usnjatem etuiju 219 v»eh 12 kosov skupaj za K 15 —. Pri naročilu prosim natanko pisati, je-li je namenjena garnitura za gospode ali dame: priložiti je obenem 2 K v papirju ali znamkah kot predplaček. Ostanek po pov2ctju. Max Bohnel, Dunaj, IV. MargaretenstraBe 27/51. Vojna ura K 6—. Roskopf-ura K i-—. Ura na napestnik K 6-—. Ali hočete biti od svojega reymatizma temeljito ozdravljeni? Tisočeri že ozdravljeni! Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, suvanje, nje, bo'ecine v raznih delih trupla, ja celo slabost oči so posledice revmatiči in gibtičnih bolečin. Ponudim Vam naravni produkt za ozdravljenje I Ne univerzalna medicina, marveč zdravilno sredstvo, kakor je podari dob mati natura bolanemu človeštvu. Vsakomur brezplačna poizkušnjal Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučno razpraij popolnoma brezplačno. Postali bodete moj hvaležni pristaš. Ekspedicija Opern-lekarne, Budapest, VI. odd. 2521 spr ej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. eto;z icel< neri i dru čuni itvo da bo naša zaloga na surovinah|l pana, ker smo pravočasno vse beli, da zamoremo oddajati Ly: tudi med poletjem. Kakor znai spešuje vroči poletni čas n širjenje vseh nalezljivih bolezni; stori vsakdo dobro, ako kupi že zanesljivo desiiifekcijsko sreds pr. eno steklenico Lysoforma. Cene so sledeče: 100 gramska stekl. Lysoforma 250 1 kos Lysoform mila .... K | 1 stekl. Pfefferminzly8oform . K | Pošiljamo na zahtevo vsa zastonj in franko od odličnega nika sestavljeno knjigo „Zdr desinfekcija". Ji lajatelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. 46 2451