148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 METLIŠKI GRAD PO INVENTARJU LETA 1723 DUŠAN KOS Malo je gradov na Slovenskem, ki bi še imeli originalno notranjo opremo. Zato je tembolj zanimiv vsak ohranjen opis iz pre- teklih stoletij, ki nam more prikazati kul- turo višjih slojev (plemstva) na čimbolj av- tentičen način — neodvisno od današnjih medijskih spektaklov, ki gledalcu sugerira- jo svoje videnje preteklosti. Kot primer skromnosti, pravzaprav kar »asketizma«, si oglejmo, s kakšnim pre- moženjem je razpolagal leta 1723 gospod Stanislav Pepelko, administrator v službi zagrebškega kapitlja, ki je bil tedaj lastnik gospostva in gradu Metlika. Oboje je ka- pitelj kupil 2. junija 1710 od grofa Lichten- berga za 20.000 goldinarjev v pričakovanju, da bo renta znašala vsaj 6 "/o od 28.400 vloženih goldinarjev ali 1704 goldinarje. Ker pa je bil dohodek le 3,2 0/0 (900 goldi- narjev), je kapitelj gospostvo in grad leta 1792 prodal ljubljanskemu krčmarju Josi- pu Savinšku za 34.000 goldinarjev.^ Upa- danje dohodkov je imelo korenine v neneh- nem zmanjševanju gospostva, ki je še leta 1593 štelo 194 celih hub (kmetij) na pod- ročju cele Bele krajine,^ nato je število pa- dalo vse do leta 1723, ko je štelo le še okoili 66 hub ali 340/0 od stanja leta 1593. Gospo- stvo je ohranilo le posest v okolici Metlike (Drašiči—Vidošiči—^Dolengi Suhor—Križev- ska vas) in jugozahodno od Črnomlja (Dra- gatuš—^Dragovanja vas—^Dobliče—Rožič vrh —^Jerneja vas). Šlo je za majhne obdelovalne enote, ki so pogosto obsegale le 1/4, 1/8 ali celo 1/32 cele hübe.' Temu so se pridružili še izdatki za popravilo gradu, ki ga je leta 1790 skupaj z mestom prizadel požar, zato se kanoniki niso več obotavljali s prodajo. Sedanji videz gradu izvira iz konca 18. in začetka 19. stoletja, ko je familija Savinšek odpravljala posledice požara. Grad je dobil klasicističen pridih, ki ga v začetku 18. sto- letja še ni imel. Gre za peterokotno zasno- vo z istim številom enonadstropnih stano- vanjskih traktov, ki zapirajo notranje dvo- rišče. V višini jih nekoliko presega le vhodni pravokotni stolp. Dvorišče je obda- no z večidel zazidanimi arkadami. Na se- verni strani se je ohranil eden izmed dveh obrambnih stolpov, ki pa ne presega višine stavbe.* Na žalost ni mogoče rekonstruirati stanja pred letom 1790, ker so Savinški te- meljito opravili svoj posel. Lahko pa ugoto- vimo, koliko prostorov (kasneje verjetno pre- zidanih) in v kakšen namen jih je admini- strator uporabljal ter tudi njihovo opremo. Problem pa se pokaže, ko se vprašamo, kakšne posledice je čutil grad po požaru leta 1705. Tedaj naj bi do temeljev pogo- relo kompletno mesto, komenda, cerkev, stolpi, mestna vrata z obzidjem in seveda grad. Ce bi bilo to res, bi imeli v 18. sto- letju kar tri razvojne faze gradu: do 1705, do 1790, po 1790. Preden si ogledamo no- tranjost gradu po inventarju iz 1723,^ po- skusimo te vesti preveriti. L. Podlogar se sklicuje na začetni zapis v krstni knjigi, ki se pričenja z 28. oktobrom 1705: »Incendium universale, quo urhs, arx, commenda et ecclesia deflagravit.«^ S tem je določen ter- min post quem non, saj je očitno, da so sta- rejše knjige zgorele in so morali začeti z no- vo serijo. Zapis se deloma sklada s prošnjo za pomoč, ki so jo naslovili meščani 22. ja- nuarja 1706 na kranjskega vicedoma, kjer v uvodu opisujejo posledice požara: »In ver- wihener herbstzeit und 1705 jähr durh ein unss unwissend wie entstandene freyrs- brunst (!) in der naht da gleichsamh alle leüth sich schlaffen gelegt mit allen darin hefündlihen heüssern, dem nit ains üherbli- ben, völlig in den grundt mit allen statt thürern (!) und thörn der statt eingeäschert und verbrunen das also auch wegen der un- gläubigen Imz die ringmaur gänzlichen ruiniert und khanonstandt halten saidern von neuer und grund aufgeführt werden muessen.. .«7 Podobno trdi tudi A. Svetina, ki ima pred očmi približno enako prcenjo deželnemu glavarju (?), v kateri naj bi meščani trdili, da je požar izbruhnil v četrtek ponoči pred Vsemi svetimi leta 1705.^ To pa je 29. okto- ber. Očitno se Podlogar j ev in Svetinov vir ne skladata v datumu. Če se začenja krstna knjiga z 28. oktobrom iz zapisom o požaru, le-ta ni mogel izbruhniti dan kasneje! Oba vira pa se vsebinsko ne skladata z našim, ki datuma sicer ne določuje na- tančno. Slednji natanko našteje, kaj je v Metliki prizadejal požar, a med objekti pi gradu. Obstaja možnost, da so meščani v tekstu izpustili grad, ker ni bil v njihovi lasti. Bolj verjetno je, da grad ni bil toliko poškodovan, saj osemnajst let starejši in- ventar ne namiguje, da gre za popolnoma nov ali vsaj večinoma obnovljen objekt. Sklepamo lahko, da so popravila tekla po- časi in zajela streho (na zalogi je bilo na primer 2505 strešnih skodel, 202 letvi, 360 novih žebljev za streho) ter nekaj prostorov (80 mernikov apna). Končno moramo popra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 149 viti tudi datum nesreče: požar je izbruhnil še pred 28. oktobrom, najverjetneje 26. ali 27. oktobra. Dan kasneje je župnik že mo- ral odpreti novo krstno knjigo. Po požaru se je precej meščanov prese- lilo v okolico Metlike, preživljalo zimo v kočah in trpelo pomanjkanje življenjskih potrebščin. Mesto je zato zaprosilo vicedo- ma, naj jim oprosti kontribucijo in druge davščine, zlasti naj jim pomaga popraviti obzidje in stolpe, ker leži Metlika »na ne- varnem kraju... na kranjsko-hrvaSki me- ji«.^ Nekaj mesecev kasneje je mesto posre- dovalo še pri Karlu Jožefu Kapusu, tajni- ku vicedomskega urada, naj bolj pritisne na vicedoma vsaj glede popravila obzidja.i" Ka- korkoli že, mesto je zaradi požara prišlo v hudo finančno krizo, saj je še leta 1715: znašal zaostali dolg mesta pri deželnem vi- cedomu nad 3000 goldinarjev in nič ni ka- zalo, da se bo zmanjšal. Inventar iz 1723 je pisan na papirju for- mata 20,3 X 29 cm. Gre za šest zvezanih li- stov, od katerih so notranji štirje na gosto popisani s premičninami, ki pripadajo gra- du, prvi pa nosi naslov: Inventarium rerum mohilium arcis Mottling de anno 1723. Sub administratura Stanislai Pepelko conscrip- tum. Zadnji list ima označeno signature, kakršno je dal aktu arhivar v zagrebškem Kaptolskem arhivu: Ad acta capituli saeculi XVIII, fase. 57, nr. 128 (prečrtano 2). Jezik je latinski, a zelo pokvarjen. Pisar je mo- ral biti Hrvat, saj je ponekod latinskim nazivom dodajal še hrvaška oziroma lokal- na imena: čoln — čun, trnek — potez, žim- nica — poplun, sito — retko sija, zapah — lokot, strgalo — ribes ali strugacha, nož — kosrach, majolika, olenka, latvice za mle- ko itd. Inventar je nastal ob zamenjavi admini- stratorja (upravitelja) gospostva, ki ga je postavljal kapitelj. Pred Pepelkom je bil administrator neki gospod Skerlec, čigar in- ventar se omenja med raznimi zemljiškimi akti. Stanje, kakršno opisuje naš inventar, je torej našel novi administrator Pepelko, ko je prevzel službo.^^ Inventar omenja vsaj deset različnih pro- storov, medtem ko za precej inventari j ne določuje mesta hrambe. Sklepati gre, da so se hranile v večjih prostorih tako v pri- tličju, kot tudi v prvem nadstropju. Oglejmo si sobe v zaporedju, ki ga navaja naš vir. Večina bivanjskih prostorov je bila v pri- tličju. Največja in »najbolj razkošna« je bila soba gospoda administratorja. V njej je bila ovalna mizica, stenska preproga (tapiserija), trije stoli z naslonjalom in dve omari. V manjši (z vrati iz celega lesa) je bilo sedem žlic za luščenje polžev (!) iz dragocenejše kovine, štirje manjši noži, pet čistih prtov, po ena solnica iz zmesi svinca in srebra ter okrogel podstavek za skledo, posodice za METLIKA pred prvim požarom v 18. stoletju (okoli leta 1679, vzeto iz J. W. Valvasor, Topographla ducatus Car- nlolae modernae, Bogenšperk 1679) Na južni strani gradu so še vidna kletna okna, ki so skupaj s kletjo zazidana 150 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBAJEVNO ZOODOVINO 34 1986 desert in majolika, po eno steklo z zlato rožo oziroma črnilom (?) in dva svečnika z lastnim usekovalnikom. Omara je imela verjetno obliko kredence. Večja omara je bila nova in menda uporabna tudi za bra- nje in pisanje — nekakšen pisalnik. Hrani- la je osem platnenih oblek (rut) za admi- nistratorja in osem za pisarja, štiri brisače in 31 serviet. Prejšnji administrator je sobo olepšal z osmimi slikami in kipci. Postelja je bila velika in poslikana. Pepelko jo je opremil s štirimi blazinami, žimnico in le eno odejo, a zato iz volne. Poleg postelje sta stala stol in blagajnica z zapahom. Ad- ministrator v njej ni hranil denarja, temveč le zadolžnice in urbarialne izpiske: knjigo starih zadolžnic iz časa Avguština Gabri- ellija (?), gorninska pravila, gorsko-sodni spisi, dva izvlečka iz urbarjev, deset pol pa- pirja in inventar prejšnjega administratorja gospoda Škerleca.i' Soba je bila povezana z manjšo, ki je služila kot nekakšna osebna administrator] eva shramba — zadnja soba gospoda administratorja. V njej je bila, prazna postelja, miza s predalnikom iz ore- hovine, stara skrinja, oblečena v kožo, ter dve lončeni skodelici z dobrim kisom. Nasproti administrator j evega domovanja je bila skromnejša sobica grajskega pisar- ja. V njej je stala postelja, en oblazinjen predali, tri majolike, peč, poln sodček kisa, in šest lesenih stolov, dve orehovi mizi s skrinja z zapahom, železna košara in past za miši. V pritličju je bila tudi kuhinja z nasled- njo opremo: nov bronast kotel, železen ra- ženj, strgalnik, dve dobri in ena počena ponev, odstranjevalec pene (?), železen zglavnik, železna lopata, sekira, možnar s tolkačem, nož, 15 krožnikov, 12 skodel, že- lezna sztrugacha, 20 loncev, osem veder, dve posodici za maslo, šest latvic za mleko, trije kalupi za sir, večja in manjša steklena posoda za shranjevanje olja, šest Škafov za vodo, pet malih čebričev, po eno kladivo in rešetka, dve mizi, železen trizob in večja omara z zapahom. Očitno ni šlo za pretirano razkošje. Eden dragocenejših grajskih prostorov je bila klet. Gospostvo je imelo precej lastnih goric pa tudi gornikov, zlasti severovzhodno od Metlike. Vino, ki ga je dobilo od daja- tev in svojih vinogradov, se je zbiralo v grajski kleti, kasneje pa je bilo prodano ali odpeljano v Zagreb. Poglejmo, kaj je tod našel popisovalec: 103 posode (vas) oziroma sodov starega vina — vsaka je držala po 20 lokalnih veder (1 vedro = 17 bokalov = 17 X 1,65 1 = 28 1), 59 posod starega vina po 14 veder, 104 posode novega vina po eno vedro, 102 posodi po 27 veder, 75 posod po 4 vedra in 54 posod po 9 veder novega vina. Posode ali sodi so imeli prostornine od 28 do 756 litrov. Skupaj je bilo v kleti torej 1828,4 hl vina v 497 polnih posodah. Poleg tega je bilo v kleti še 83 novih brezovih krogov (?), trije čepi ali pipe, lesen in že- lezen lijak, osnovna mera za lokalno vedro, mera za ljubljanski bokal (= 1,651), dva vrčka oziroma posodici za sir, en nov sodček za kremo (?) ter skrinja, v kateri so zidarji hranili denar. Zelo uporaben je bil tudi pravokoten stolp z vhodom, ki je imel dve nadstropji. V prvem so bile vreče (8), sito, strgalo, okovi za jetnike (s pripisom: včasih jih je bilo več.. .), kvadratna mizica, dve novi ko- šari za setev, cel in polovičen mernik ter tri vejače. V drugem nadstropju sta bili dve blazini, sodček z mernikom soli (= 27 1), skrinja za slanino, 26 kolobarjev sira, že- lezna žica in železen kapiteljski žig za ove- ritve. Večina grajskega poslopja je služila za skladišče. Ogromno prostora so zavzele zbrane poljščine: 308 mernikov pšenice, de- set mernikov pšenične moke, enako ječme- na, 44 mernikov ovsa, 712 mernikov prosa v dveh nedotaknjenih skrinjah, 780 merni- kov prosa, last gospoda Pepelka (skupaj 1492 mernikov), poldrugi mernik boba in nedo- ločljivo slanine. Žitaric je bilo skupaj 1844 mernikov ali 49.788 litrov. To pa je enako okoli 50 m*, kar bi pomenilo, da je soba v izmeri 5 X 10 m napolnjena z žitom 1 meter visoko. Ker je bilo prostora precej, so skla- diščili vsekakor precej bolj ekstenzivno, ta- ko da je žito v tem času zavzelo vsaj 100 m^ grajske površine. Ne vemo pa, v ka- terem nadstropju. Prav tako ne vemo, kje so se skladiščili še različni drugi predmeti, ki se vodijo s skupnim nazivom supellex. Gre za 38 fun- tov ali 13,28 kg volne, 36 posod za vino, 6 vrčev, 46 tramov za popravilo gradu (stre- he?), 202 letvi po celem gradu, 15 različnih uteži, stiskalnica za grozdje (verjetno v kle- ti,) velika smrekova lestev (kot nalašč za gašenje požara) ter več manjših, 80 mer- nikov apna, krma za prašiče, različni zapa- hi (8) in druge malenkosti, kot pravi pisar. V zgornjem obhodu so hranili še sočivje v večji skrinji — mernik leče (sodeč po opaz- kah, da sočivja ni od preteklega leta ostalo nič, o eni sami bori odeji gospoda admini- stratorja ter o razlikovanju starega in no- vega vina lahko sklepamo, da se je inven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 151! tura opravljala na pomlad ali celo zgodajl poleti 1723. Nekaj imovine se je hranilo v dveh pri- stavah v Petrovini (zahodno od Jastrebar- skega) in Dobličah (južno od Črnomlja). y Petrovini je bilo uskladiščenih 2505 strešnih skodel, 360 žebljev, štiri sklede masla, šest kolobarjev sira, mreža za ribar- jenje in čoln. V Dobličah so hranili še en čoln, sedem skrinj za žito, dve majhni in eno večje korito za mesen j e kruha ter trnek za ribolov (vulgo potez). Precej je bilo v grajskem hlevu živine. Tod se je »trlo« 22 glav goveje živine: bik, junec, štiri junice, pet telet in enajst krav. Enajstkrat je gospostvo oddajalo v najem svojim kmetom v okolici Metlike. Ne na- zadnje se je administrator znebil skrbi glede krme. Za potrebe kuhinje je bilo pri hiši še 27 gosi, 13 rac, dva petelina in deset kokoši, ki jih je popisovalec uspel odkriti na kraju samem (po spisku kar 29 kokoši, trije pete- lini in osem piščancev!). Pri tem si Pe- pelko ni mogel kaj, da ne bi po tarnal, da so poginile mladice in da ... »ne unicum qui- dem in mea tabula haberim.« Napak bi bilo misliti, da je našteta opre- ma vse, kar je premogel grad. Inventar ni upošteval sob in osebne lastnine strežnega osebja (kuharjev, sobaric, hlapcev, vratar- jev itd.), prav tako ne vse osebne imovine gospoda administratorja, ki jo je prinesel s seboj: vir ne omenja oblek, obutve, knjig itd. Gre torej le za inventar stvari, ki so bile last zagrebškega kapitlja oziroma za standardno opremo povprečne zastavne graščine. Kljub temu nam inventar omogoča vpo- gled v materialno življenje v gradu s skrom- nim gospostvom. Ko primerjamo metliški grad z drugimi, ne smemo biti presenečeni nad preproščino. Večja gospostva so drugod omogočala življenje »na višini«, bogatejši inventar pa je bil odvisen tudi od številč- i nosti, starosti in kontinuitete neke plemiške f amili j e na njihovi graščini. Ker pa Stani- slav Pepelko ni bil poročen niti plemiškega rodu, temveč le začasni upravitelj gospostva Metlika, je oprema prilagojena zgolj nujnim potrebam skromnega, dolgočasnega, provin- cialnega životarjenja. OPOMBE : .. ,„ 1. Lj. Ivančan, Podaci o zagrebačkim kanoni- cima II, Zagreb 1924, str. 670 (tipkopis v : za- grebškem Kaptolskem arhivu). 2. Kaptolski arhiv, Acta capituli saeculi XVIII, fase. 57, št. 1: urbar gospostva Metlika iz 1593. 3. Prav tam, št. 127: urbar gospostva Metlika iz 1723. 4. I. Stopar, Gradovi na Slovenskem, Ljub- ljana 1986, str. 300; J. Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1978, str. 117—8. 5. Kaptolski arhiv, Acta capituli saeeuli XVIII, fase. 57, št. 128. 6. L. Podlogar, Požari v Metliki, Izvestja mu- zejskega društva za Kranjsko XVII/1907, str. 46. 7. Arhiv Slovenije, Vicedomski urad za Kranjsko, fase. I 124 (škatla 233), Lit. M, XXXIII, št. 12. 8. A. Svetina, Metlika (dve razpravi iz prav- ne zgodovine mesta in okolice), Ljubljana 1944, str. 5. 9. Glej op. št. 7. 10. AS, Vieedomsld urad za Kranjsko, fase. I 124 (škatla 233), Lit. M, XXXIII, št. 2. n. Glej op. št. 8. 12. Ob isti priložnosti je nastal že omenjeni urbar iz leta 1723. 13. Večina tega gradiva se hrani v Kaptol- skem arhivu v Zagrebu v zgoraj omenjenem fondu (morda gre prav za urbarja iz 1593 in 1723).