St. 14« bhaja, irvjera« ponđeljek. vm Aillkega it 20. L pteaa se ae sprejemajo, r Anten Oerbec. — Lastni« znala a nese: L 7.—, 3 mesece Za fflscemstvo Mesečno 4 Ure već. (Mi mrak m li nM «j. Uredništvo: ulics sv. i pošiljajo uredništvu. Nerankinm . isdajatdj in odeovoen. attet Tisk tiskarn« E JoeL Naro'ji-i. pol leta L 33 celo Me L flUk Telefon uredništva in npuve it v rrstu, v 23. HlMia 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik Xl¥lll EDINOST Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov snm po 40 cent osmrtnice zlivale, poslenice in vabila po L 1,—, oglasi denarnih zavodov nun po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — OglaaL naročnina In reklamacije ae poiiijajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, niica sv* FrančiSka Asittega Štev. 30, L nadstropje. — Telefon uredniltva in opravo 1147. Politika in gospodarstvo Petkovo številko «Piccola» smo odložili iz rok z nekakim zadoščenjem. Prinaša precej Izčrpen, izvleček iz članka, ki ga je priobčil «Slovenski Narod* pod naslovom «Ali bo vodila Italija še nadalje protislovansko politiko?« Clankar naglasa, da so Čehi po vojni prvi med zaledniki dali Trstu precej prometnega življenja. Ker pa niso dobivali tu potrebnih tal za svoj razmah, so se začeli zopet obračati proti Hamburgu, ki se je tudi zatfes trudi!, da bi čehoslovaško navezal nase v primorski trgovini. Sedaj pa so se Čeho-slovaki začeli zopet obračati do Trsta. Prišel je v Trst čehoslovaški minister za trgovina Ladislav Novak, da dogovori in uredi, kar je potrebno Čehoslovaški v njenem pomotskem udejstvovanju. Pridružil se je misli italijanskega ministra za trgovino Rcssija za utrditev trgovskih stikov med Čehoslovaško in Italijo. Na to je «Siov. Narod* stavil vprašanje: « Ali bodo znali Italijani obdržati Čehoslovaško roko, v katero so segli v Trstu, aii pa ta reka znova pokaže na. sever, kakor je to že storila in sicer tudi po krivdi italijanskih faktorjev, ki niso ometi potreb za pritegnitev zaledne trgovine na Jadran?! Od&ovor ljubljanskega lista na to vprašanje ste je glasil, da bi Cehoslovaki — tudi če se razmahnejo proti Trstu — ne opustili Hamburga. Istočasno, ko mislijo na Trst, iščejo tudi po Dunavu primerno plovbo za svoj trgovski razmaih. Čehi mislijo pač na vse strani in si iščejo koristne vodne ceste. Trst se obdrži — nadaljuje ljubljanski dnevnik — na poziciji, ki tnu jo pripisujejo italijanski listi, le tedlaj, če bo znal povabiti sedanjo priliko in urediti povoljno svoje zveze z zaledjem! Ako pa se bodo pojavljale neprilike in nevšečnosti — med tem tudi kako izkazovanje sovraštva pfoti Slovanom — potem je odzvonilo Trstu kot tistemu <-naravnemu pomorskemu iziočišču za Srednjo Evropo, ki se zdi tudi «Piccclu* čisto samo cb SC Stvar* p!^1 ima — pravi , o katerih je govoril te dni cPicoo4o», in pojave, ^ ki jih često obžalujemo tudi mi, marveč ovira tudi pošteno voljo odgovornih činiteljev v Jugoslaviji — ki jo je aPiccolo* tudi izrecno pripoznal te dni — za dosego poštenega spdraznma med italijansko in jugoslavensko državo! V dosego tega, od vseh blago mislečih za želje ne ga cilja je torej nujno ljubljanskega le eno potrebami države! |f3l||S j 44' 49", drugi je dospel poročnik Cerrutto _ , . . .. . ,. v7 urah 49* 48". V smislu pravilnika dobi Bruhanje Etne po|ema — Novi neredi radi -ekmo ^ k- ■ ^^ f v dveh zapo- kipa sv. Egidija — Mussolim v LmguagiosSl re dobilo poroko. £ je francosk p ,a. davka. Tako bo plodna Hrvatska plače-; vala 10 milionov davka mp ni lr.r> Rncna I * ___. - - - ---— miljonov davka manj, ko Bosna. Predlagal je, da se nalože doklade samo na bosanski desetinski pavšal. Dr. Krizman (dem.) je izjavil, da ne pristaje na to, da se z izrednimi dodatki pokrijejo izredni krediti, ki jfh je vlada sklenla brez vednosti narodne skupščine. čine v smislu sentmargaritskega ( ^P^ " ^ na Italijanskemu odposlanstvu na- T^^Zn^l Ijonov. Davek je krivičen, ker generalizira. Linearno povišanje davkov je primitivna metoda, ki je povsem krivična. Obdačijo se naj občutno veliki dohodki od zemljišč, malega kmeta pa se naj zaščiti. Posestva z manj nego 2 ha ali 3.30 juta naj bodo novega davka prosta. Dr. Voja Veljkovič (dem.) je vprašal ali so te doklade določene za polovico leta 1993. ali za vse loto, francoskih frankov kraljevini SHS. Bolgarska Bolgarsko časopisje ae izraža ugodno o Ninčičevemu govora v skupščini SOFIJA, 22. Tukajšnje časopisje zelo ugodno koimentira Ninčičeve izjave. «Bolgarija* piše: Ninčičeve izjave bodo napravile konec razburljivim vestem, ki se širijo o namenih sosednje države. Spričo trdne volje bolgarske vladie, da bo spoštovala dogovore prejšnje vladne, se bodo odnosa ji med Jugoslavijo in nami lahko prijateljska Razvijati; srbsko časopisje bo spričo Ninči-čevih izjav tudi menjalo ton napram Bolgarski. , NAROČNIKOM «EDINOSTI». S koncem t. m. poteče naročnina TcHki reči ni naših, naročnikov. Vsled tega se obračamo do nph s prošnjo, da še pred 30. t. sl poravnajo naročnino in da s tem rešijo apravništvo nepotrebnih troškov tirjasf^. Ker je navada pri vseh listih, da se plačuje naročnina vnaprej, opozarjamo tem potom tn<£ zamudnike, naj storijo čim prej svojo dolžnost, da ne bomo primorani jim ustaviti pošiljanje lista. POZOR KMETOVALCI! Ustrezajoč izraženi željo bo jutrišnja «Edincst» priobčila primerna praktična navodila« kako se imajo izvršiti napovedi za davek o zemljiškem dSohodku. OpoK-arjaano na to vse prizadete. Mussolini odklanja pomoč iz inozemstva. Agencija Štefani javlja sledeče: «Iz inozemstva prihajajro vesli o ini-cijativah za pošiljanje pomoči radi izbruha- Etne. Nekatere pomoči »o že sklenjene. Italijanska vlada, v svesti si, da tolmači čustva nacije, je naravno, dostopna in hvaležna za te plemenite dokaze človeške solidarnosti, ampak je itidno odločena, da odkloni ponudbe, ker je predsednik Mussolini mnenja, da sta vlada in narod v stanu, da moreta in morata ukreniti vse potrebno, da se pride nesreči v okom. Sev-eda bodo dobro spere-ijete ponudbe, tki pridejo od italijanskih bratov j biva;cčih v inozemstvu, katerim se ne more j zanikati pravica in zadoščenje, da povdarijo vezi ljubezni in solidarnosti z materjo domo-i vino». Skrajno samozavesten je ta čin in bo i gotovo imel tudd primeren upliv na mišljenje I in vzgogo naroda In vendar, sodeč po najin-! timnejšem vtisu, ki ga je ta vest napravila na nas, je na moremo "odobravasti. Eno je življeni je posameznika, drugo je življenje naroda. Prepričani smo, da bt Mussolini, če br njega osebno zadelat kaka nesreča, odklonil 'tujo pomoč; tega bi mu nihče ne zameril, nasprotno! Tudi če bi šlo za čisto nacijonalno nesrečo, recimo, da bi silen vihar uničil polovico mornarice, bi bila res umestna samozavest, če bi vlada odklonila tujo pomoč. Toda sicilska nesreča ni samo nacijonaliia nesreča, ampak je nesreča, ki je zadela človeštvo, ki ni pretresla samo nas v Italiji ampa»k gobovo vse ljudi, ki imaro srce. Če nam gre nesreča k srcu, imamo notranjo potrebo, da skušamo odpomoči in ta potreba* ustvarja — pravico. Gorje, če bi se hotelo postopati v tem tiru naprej, in izključiti sočutvovanje drugih narodov pri vseh dogodkih, žalostnih in veselih, in dvakrat gorje, če bi horteli drugi narod« posnemati ta primer. Tako redka je človeška solidarnost ravno v naših časih in še tisto malo te solidarnosti naj .odklan;arno? Da se razumemo: Odobrujemo samozavest in prav je tako; naša kritika velja krivemu presojanju značaja sicilske nesreče se strani vlade. Nacijonalaa strast na grobovih. Pred par; dnevi so bili grobekopi na pokopališču pri sv. j Ani poklicani v pisarno uprave, kjer, so jim j zagrozili z odpnsti/vijo iz službe oe bodo na svojem grenkem delu še nadalje med seboj j govorili slovenski, svoj materin jeziki! Nagla-: šamo posebno: tudi med seboj!! To ni več( blodnja nacijonalnega šovinizma, to je že na-j ravnost besnilo. Siromaku, ki si mora v takii grenki službi služiti svoj vsakdanji pregrenki kruh, se krati najelementarnejša človeška pravica. Saj so nedavno ravno v Rimu burno pri-trievali izjavi, da je materin jezik nd}višja dobrina vsakega človeka! Tu pri nas pa se ta najvišja dobrina našega človeka izganja iz šol, iz uradov, iz zasebnih razgovorov med uradniki — in sedaj ša z grobov* s kraja večnega miru, kjer bi morale — vsaj tu! — mirovati človeške strasti! Zdi se, da bomo morali izpiti grenki kelih do dna. Edina tolažba nam je trdna vera, da mora priti čas, ko bomo tudi mi tu mogli živeti medsebojno življenje v skladu z vzvišenimi ideali človečan-efcva in ni po pravilih civilizacije. Iz države neverjetnosti. Navadno govorimo o deželi neverjetnosti, ker se bavimo z zares čutnimi dogodki in razmerami v naši deželi.; Danes pa naj zabeležimo dogodek iz države neverjetnosti. — Na prošnjo mnogih občin jej nemška tirolska ljudska stranka priredila v vsakem političnem okraju za občinske (unkci-jonarje tečaj o davkih. Potreba takega pouka je nujna pesebno zato, ker ,je treba do 30. ju-j nija oddati davčne napovedi in ker niso o b last va n:č poskrbela za tozadevni pouk. V več I okrajih so se že vršila taka predavanja z iz-i vrstnim uspehom. Dne 19. t. m. se je imelo vr-t Siti v Bruuecku. Prišli so zasLopniki skoro vseh 63 občin — 70 jih }e bilo. Podprefcktura pa je dan popiej to predavanje — prepovedala. Dr. Mair je posredoval pri pedprefektu v smislu, da bi se zborovanje vendar vršilo brez navzočnosti občinskih tajnikov (ker je namreč oblastva izdavilo, da politične stranke ne smejo sklicevati občinskih tajnikov na shode.) Dr. Mair sc je skliceval na to, da so ljudje že zbrani in so nekateri prišli iz oddaljenih kraj ev. Tudi ta posredovalni predlog je bil odklonjen. Mem tem pa je prišel iz Tridenta 'od-govor, da prefekt vztraja pri svojem ukazu, da se torej toliko potrebni pouk ne sme vršiti! Navzočih županov se je polastilo veliko razburjenje, ker niso mogli razumeti, kako sc morejo prepovedovati sestanki s takim gospodarsko tako važnim namenom?! Človek bi mislil, da morajo cbiasiva biti le hvaležna, če zasebniki ali društva mesto njih skrbijo za pouk, i potreben v interesu Ij-udistva in tudi d'ržave! V državi neverjetnosti je to drugače. Fes, potrebno bi bilo, da bi osrednja oblast dala g. prefektu nekoliko primernega pouka. Norec — po božji vo4ji. V listu «Leipzi-ger Tageblatt* opisute visokošolec Her-raannn Wiehe obisk skuipine nemških dijakov pri bivšemu cesarju Vtljelmu v Doornu. Dijaki so priredili turnejo* po Nizozemskem, kjer so uprizarjali posebno vrsto iger, takozvane misterije. Žal nam prest o r ne dopušča, da bi posneli v celoti članek, ki je .zanimiv, ker nam kaže mišljenje, kakor ga ima gotovo dobro število nemških dijakov, ter «visoke* misli, ki strašijo po bivši cesarski glavi. Moramo se omejiti le na najznačilnejše: Dvorni maršal(!) je dal dijakom sledteča navodila: «Govorite z Veli-čanstvc-m(f), kakor Vam je kljun zrastel, ogovorite ga primerno njegovemu visokemu stanu in, prosim, zelo, zelo globok poklon!* Osebo kajzerja opisuje dijak ta-ko-le: Srednje postave, vitek, toda nekaj samozavestnega v kretnji, nekaj, ki je kastno «nosiicu božje milosti*. Koj po pozdravu je začel kajzer predavati o — zgodovini misterijev. «V&s? srečen mi je stopil baron (t. j. dvorni maršal) na nogot ter je /.aše-petal vzhičeno: Kaj vse ve!» pripoveduje pisec. Kajzer je nato prešel k šali: <'Kako pa oblečete Adama! Ali mu daste kopalne hlače ali figovo pero?» Nato je j prešel nenadoma na Goethejevega :Irau-sta*. Obrnil se je na poslušalce (nemške i dijake, visckošolce!) z duhovitim vpraša-Injem: «Saj vendar poznate Goethejevega I Fausta?* Kritiziral je nato način, kako igralci podajajo Mefista. Imel je večkrat : namen, da bi 'sara insceniral Fausta, toda 1 manjkali so mu vedno — primerni igralci. ^Neverjetno, kako obvladuje vsa polja, njegovo znanje je kolosalno» je zopet šepetal dvorni maršal. In kajzer ie še nadalje govoril o modernem nemškenL slovstvu. Pri obedu, na katerega so bili dijaki povabljeni, pa je veljala beseda politiki. Evo tukaj dobesedno nekoliko izrekov kajzerja, kakor jih javlja pisec: «Marčna ofenziva 1918 je eden največjih, najbolj uspelih činov vse vojne. Zgodovina se bo od nje svetila. — Otroci, Francija! Tu morate še enkrat na delo. Preveč pošteni smo bili s to sodrgo (Gesimdel).* — Na vprašanje, s kakšnimi sredstvi, je odgovoril: «Le čakajte, pride že d!an, svet je doživel že mnogo presenečenj.* — Pisec nadaljuje: «Dvorni raoi-šal mu je pomotoma javil, da je eden iz naše srede, neki marburšiki dijak, sodeloval pri umorih delavcev. «Na, to pat sto famozno napravili, presneto ste pokazali Turinžanom, (Druhal — Saupack — je za-pinnral posebno zvest spremljevalec) &ploh, na dijake računam. Ti so ga leta 1813 pihnili (haben's geschmissen). To1 lahko ponovite.» Kajzer je mnenja, da socialna demokracija ne more biti nositeljica državne oblasti: ^Najboljše državnike do sedaj vedno rodil konservatizem; stranka junkerjev ima pač najboljše tradicije.» Jn koj nato vzklik: «Kaj bi bila Nemčija brez Hohenzollerncev!» In v tem tiru je fcla konverzacija naprej. Konec je bil, da je vsak dijak dobil sliko, ki kaže Viljebna v cesarski uniformi, z lastnoročnim podpisom: Wilhelm I. R. (imperator, rex — cesar, kralj). — Značilno je, da vso to klo-basarijo pcnatiskajo resni listi, ne da bi dodali komentar. Pravnuk cesarja bančni ravnatelj. Iz Budimpešte javljajo, da jc za ravnatelja tamošnje trgovinske banke imenovan grof Oton See-fried, ki js pravnuk pokojnega cesarja Franca Jožefa. To jc znak novih časov, da so se tudi ljudje takega rojstva začeli posvečati praktičnim poklicem. Sila kola lomi. Seveda je grenko to za ljudi, ki jim je cesarski sijaj kumoval pri zibelki. Društvene vesti Koncert Pevskega draš/va «Hirija». Nedeljski koncert obeta biti res zanimiv. Toliko po pestrosti posameznih točk, kolikor po dejstvu, da tvori pevski zbor skoro sama mladina. Na sporedu so zbori najrazličnejših skladaieljev, najmodernejših in starejših. Prvi društveni koncert je to pod vodstvom Srečka Kumarja in njegovo ime je zagotovilo, da je stremljenje, katerega ima društvo, resno. Zato pričakujemo, da dobimo moralno oporo tudi s strani občinstva, katero bo gotovo napolnilo dvora-po do zadnjega kotička. Spored koncerta pa pove mnogo več, nego morejo to storiti besede: Spored: Emil Adamič: Krist je vstal. Pomlad na Goriškem. Jurjevanje. Bog daj srečo, Marij Kogoj: — Otroški zbori. — Holadrijo. Leonardo Vinci: Zvezde žarijo pokojno. Fran Cerbić: O sijaj, sijaj solnčice. Narodna. Anton Hajdrich: V tih noči. Moški zbori. Benjamin Ipavec: Narodna. Vse mine. Gojmir Krek: Idila. Mešani zbori. Emii Adamič: Kje si dragi, da te ni? Ženski zbor s spremljevaojem klavirja. Stanko Premrl: Zakaij? Mešani zbor. Emii Adamič: V Indijo. Josip Pavčič: Uspavanka. Češka narodna. Poje g.čna Anica Čoko-va. Emil Adamič: V saneh. Narodna, Mešana zbora. Emil Adamič: Svatba na poljani. Osme, roglasen mešan zbor s spreml^evanjem kla-virjs. Začetek točno ob 29, vri. Predprodaja sedežev se vrši v dvorani DK.D ijutri od 9. do 12. ure. — Odbor. «ŠoIsko dVuštvo^ podružnica pri Sv. Ivanu priredi v nedelio1 dne 1. julija t. 1. vrtno veselico na vrtu Narodnega doma. Čisti dohodek fe namenjen stavbi otroškega vrtca. Vsak Slovan je dolžan skrbeti za korist naših malčkov ravno tako, kakor za svoj vsakdanji krah. Naj se nikdo ne izgovarja, oa ne pošilja otrok v otroški vrtec, ali, da jih nima. Brez prave vzgoje našega naraščaja, je naša bodočnost izgubljena! Žensks podružnica «šelskega društva v Trstu;. Danes 23. t. m. ob 18 uri se vrši od-borova seja v navadnih prostorih — Predsednica. Nogometni cdsek S. D. «Adria». Jutri v nedeljo vaje. Shajališče pri Sv. Jakobu pred gostilno DKD ob S uri zjutraj. Po vajah važen sestanek, — Vodja. dne šel k Baccu, da bi mu ta končno izplačal j ge prediio $o utegnili prenesti v operacij-dolžni denar. Toda Bacoo je med tem Izginil.1 ^^ dvoran«, Spričo te ugotovitve je Citirani uvide!, da ga' je «veletrgovec» opeharil, zalo mu ni preosla-jalo drugega: kakor da naznani goljufa na kve-sturi. Nj Še ugotovljeno, za kakšen znesek je bil Citrani opeharjen, vsekakor je znesek gotovo precej visok. Vas« x Gorlfksta Pismo u Icfaije, (Gledališče), Malo krajev tu in onstran meje bi mogel našteti, kjer bi Širše občinstvo kazalo toliko zanimanja za drama-„ r>ti. jl.1* tič»o umetnost kot tu v naši stari Idriji, Imamo Starinanca Pasqua Pertot >e pred krat-kim! kar tri dram, društva; poleg tega nastopajo še naznanila na kvestun, da p ^ bilo ukrademb naši srednješolski dijaki, včasih tudi vseuči-nekaj starih oblek v vrednosti okoh 450 lir. j ]iščniki Ysr sloji: akademiki, učiteljstvo, tr-Kot osumkene te tatvine so policijski agenti govci in ^^ dehijejo na kultur- ar-e tirali brezposelnega Alfreda Livotti, Vin-cenca Lorusso in Ruggera Coporello, Prvega je Pertotova spoznala za tata, zato je bil mož pridržan v zaporu; ostala dva sta bila sicer izpuščena na svobodo, a sta" bila naznanjena sodniji kot sokrivca prt tej tatvini, * * • Medtem ko se je kmet Josip Blasevich, Alar nem polju. In prav je tako! — Predstave vob če presegajo niv6 diletantov a videli smo tudi prav dobrih predstav. Kdor pozna oder, pač ve, koliko truda morajo vložiti za dram. predstavo igralci po poklicu. Naši začetniki pa so zaposleni ves božji dan v šoli, v uradu, v trgovini, rudarje v globokih rovih... Zvečer pa iv-„- ., . poijdi v gledališče, m do pozne ure v noči poiz- 23 let, doma iz Kopra, vozil s pamikom od j kušaj, uči se, poglabljaj se v vsebino igre, v tam proti našemu mestu, mu je spretni žepar j značaj oseb, pazi na izgovor, na mimiko in na ukradel iz notranjega žepa listnico, v kateri; sto drugih stvari, ki orihajajo v poštev, dokler se ij'e nahajal znesek 110 lir in razni dokumenti, j je igra zrela za predstavo. To v resnici niso Blasevich je zapazil tatvino Sele ob prihoduj malenkosti in taka nesebična požrtvovalnost pa mik a v našo luko. Tatvina je bila naznanje- i je vredna vsakega priznanja. Pevske točke in na orožnikom na policijskem komisariatu v uli-! glazbo med odmori vodi naš velezaslužni ci Sanita. O tatu ni nobenega sledu. j davčni upravitelj gospod K. Bezek s svojim sa- , t , Ionskim orkestrom. Glazbo za Mam'zell Ni- v- _ | __i . *: J toucke je po klavirski partituri instrumen tiral Ker ?c razpecaval ponarejen denar je bd ^ oeU orkester, sam prepisoval glasove, vc«aj aretiran nek« TranguMlo Kapel ™dom ^ ^ opereto i tako mladeni- « Pule. Na kvesturi, kjer K bil zashšan ,e mož A vnemo kot da bi dobival sijajno nagrado tajU, da bi on razpecaval ponarejen denar, ioda za ^ R Dramaty£ega di^štva njegovo opravičevanj ?e bilo zaman, ker so ^ g m , d „^^J blagajnik tekom preiskave naSU pri njem vec ponjureje- Fm Vidic, ki je obenem umetnik v - šmin-nih bankovcev po 50 lir. Spočetega }e bd Ka- ^ njcmu hvalft M marsikatero lepo n/ftrnr1'Aim «t -v rt n am •• I (VI iTT i ' * ' -m « 1« 1 ( • predstavo. Tajniške posle opravlja rudniški pel odveden v zapor v ulici Coroneo. Mer al se bo zagovarjati pred sodiščem. Nesifečen padec. Pred sincfnjim je bil z nekim kmetiškim vo-zom pripeljan v mestno bolnišnico podajač AJojzij Perčič, star 19 let, stanujoč v Zgoniku na Krasu št, -7; mladenič je bil ranjen na glavi in po rokah. Njegov oče, k? ga je spremljal, je povedal, da je sin padel z: nekega zidarskega ogrodja v Zgoniku, kjer je bil zaposlen kot podajač. Zdravnik je mladeniča preiskal ter ugotovil, da ima, poleg poškodb na rokah, tuidi pretresene možgane. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno. Med dva voza |e prišel. Sodarski vajenec uradnik gos p. Polde Pivk, ki ;e tudi izvrsien igralec; Še danes se z veseljem spominjamo njegovega majorja v Mam'zell Nitoucke in njegovega hlapca Mitriča v Tolstega drami «MoČ teme*. Klobuk doli pred takimi ljudmi. Morda bodemo imA prilike, da podamo na tem mestu našim idrijskim diietantom tupatam kak nasvet, ki bi jim dobrodošel, pa smo prepričani, da ne zamerja «sine ira et studio» zapisani krii&i, ker gledalec pač vidi marsikaj, česar igraiec pri najboljši režiji ne opazi. Zasluga Dram. društva je tudi ta, da so spravili z odra ene stare, neslane, po večini nemške burke in da so $e lotiH moderne dram«. Letos so pred- j stavljali Cankarjevo Dolino šentflorjansko, pred' tremi tedini so uprizorili Gerhardovo Ro-j zo Bernt, preteklo soboto so naši dijaki s so- KnllžiBnGsf fn umetnost E. Gangl: «Sin». Drama v štirih dejanjih. Drugi oatisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Pisatelj pravi sam v uvodu drugega natisa; Prvič so igrali *Sina» v Ljubljani leta 1898. pod režijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednje leto je izšla drama v tisku pri Gabr-šč,ku v Gorici. Svoje delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in je tudi sam začel pisati drame. (Iz-majiov, Red sv. Jurja. Tujka). Poslej so «Sina» igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj jaz ne vem števila. Kdo me Je tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: «Igramo v ta in. ta namen. Dovoli, da uprizorimo «Sina» brezplačno. Morda še sam primakneš kaj v označeni namen...» Vsaj to sc je zgodilo da je knjiga prvega natiska popolnoma razprodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej, a povpraševalcem ni mogoče ustreči, prihaja «Sio» v drugem nati-sku na svetlo ,.. TRGOVSKEGA POMOČNIKA, spre cereke stroke, spremne Anton Slokar, V VEČJEM MESTU na dežeH se tikče trfcv4» pomočnica, vesia popolnoma trgovine z vfk^ lan-im blajgom in železnino, kakor tutfi ita* danskega jezika. Plača po dogovoru, vanje tn hrana prosta. Ponudbe s spiicevajl na^ se pošljejo na -tvrdko: Val. Lapajn* Idrija, trgovina z mešanim blagom in iel nino. • DAROVI Mesto cvetja na grob pak. Alberta Marte-lanc daruje g. Ivo Pertot Lir 25.— za «Šolsko društvo«. Na godovanju trojice Lojzetov v Kodričevi hiši pri Sv. Ani in istočasnem krstovanju male Vide Marije Lojzke je nabrala Zorka L 84.— in 30.— Dinarjev za Magdialensko in Škedenj-sko podružnico * Šolsk e ga društva* (Denar hrani «Š. D.» FINANČNI nadpaznik v pokoju, e malo penzijo L 132 mesečno, pošten io zanesljiv, sprejme kokršnokoli, težko ali lahico dela. Izučen je tudi kolarskega dela. Naslov pri upravništvu. STANOVANJE, z 2 do 3 sobami in konfor-tom, se išče proti plačilu troSkov. Naslov pr^ upravništvu * 877 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje pc najvišjih ceaah plačuje edini grotief Belleli Vita, via Madonaina 10, I, 32 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ta prodaja po zmernih cenab. Menjalnica vtar GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mqo-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. as KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedao dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares ftt. 6, I. 4« Ivan KraJj star 15 let stanujoč v vasi Ga- dveh Pro|esoriev dali Cankarjeve-' brovec st. 34, se je včeraf mudil v našemi - «- . • • - ±-i—2 -»—^ j— — . . .. . 1Jt , ga Kralja na Beta^novi, a takoj drugi dan za- mestu. Ko> se je vozil predpofeme na vozvt \ tem -je g^toval Dramatični krožek iz A-jdov-; v bližini južnega kolodvora mu je zaprl jačine s predstavo Strinbergove drame «Peli-cesto visoko z deskami naložen vez, kate- kan». — Ni časa ne prostora1, da bi govorili o svojim kretnji je voz z deskami privozil tako tesno ob drugi voz, da je Kralja z vso sito stisnilo. Vslcd njegovih bolestnih krikov je bil d'nigi voz ustavljen in voznik je priskočil Kralju renm se je hotel Kralj izogniti krenivši vidrami kot taki Znano je tudi, da je moderno; rojim vezom na kraj ceste. Toda kljub tej naziranje porušile inačelal Aristotelove, Les- j - - ................singov« in Freytatove tehnike, a pri izbiranju iger moramo v-endarie upoštevati duševne potrebe in razumevamje našega občinstva. Pri nas Slovencih, ki nam je mati poosobljena ljubezen in požrtvovalnost, se pač ne bi mogla na pomoč ter ga z velikim naporom rešil i rCKi:ti zvcr kot je mati v Pelikanu____ iz nevarnega položaja. Revež je zadobil j Sicer pa vem0f da ^ Strindberg izzval pri svo-šircko praske* na levi roki in. močno Pp-j jih švedskih sodobni-kih velik odpor baš radi škodbo na desnem stegnu. Zdravnik rešil- j svojega pesimističnega naziranja o ženi vobče, ne postaje, ki je bil telefcnično poklican na 1 zlasti odkar je Ibsen s svojo «Dukkehjem» lice mesta, je ugotovil, dasi je Kralj tudi j začet šariti trubadursko — pretirano oboževa-pretresel drcfoovje. Po prvi pomoči so po- j žene. Toda o takih stvareh drugič enkrat, nesrečenca prepeljali v mestno bolnišnico; kot sem dejal Za danes naj predvsem pohval- _ . i> J . , . po omenimo dovršeno tehniko aKiovskin igrat- spremen so ga v prece7 nevarnem stanju v ^omenuno ^r^ ^ naštuJTrano igrLje, krnirgiCiu oddelek. j k^£r ie premišljena vsafca kretnja, vsak pogled, Tramvaj {o je podrl. Včeraj opoldne js tram- kjer jc pretehtana modulacija govora, ki izra-vajski voz na progi Rcjan- Settefontane v uli- j ^ duševno razpoloženje igralčevo, zashiii ci Dante podrl na tla 62-leino Emesto Wei- na§€ iskreno priznanje. Morda pa ne bo odveč sel, stanujočo v ulici Canova ši. 13. Starka jc a*ko oaienimo neke nedostatke: gospodična namreč nekoliko gluha tn ni slišala svarilnega Dora J-ova, ki je sicer izberno igrala težko 7vnr.pnta ^rajTivart I\ ure?? in K i 1 no ^prinii n U __i____ttviirii m o f'its «n u O n o irt j m sivstema Sleparije, tatvine in ponarejen denar. Trgovec Alojzij Fliegenwa!d, stanujoč v ulici Šalita della Trenovia št. 344, je naznanil pred včeraj-1 ŠTLjini na kvesturi mesarja Marijana Jurizza, j ker si je baje ta na neupravičen način pridržalj znesek 30.000 lrr. Vslcd te ovadbe jc bil Juriz-za povabljen na kvesturo, kjer je pri zaslišanju izjavil, da je Flisgenv/aldova obtožba neute-| meljena. To izfavo je podprl, rekoč, da je bil! z Fliegenwaid-cnL v kupčijskih odnešajih; ta mu| je posodi! omenjeni znesek, iz česar sledi, da! ie le civilnim petem obvezan na njega vrni-; tev. Ker je tudi Fliegenvrald potrdil mesarjeve i izjave, je policijski komisar uvide 1, da nima J vzrokov za arctacijo Jurizze. Spričo tega je svetoval obema, naj poravnata zadevo mirnim I potom. * * * Trgovec Armand Citrani, stanujoč v ulici; Giorgio Vasari št. 1, bil sveječasno v kup-i čiislzih ednošajih s 25-lefcnim Anionom Bacco,! rodem iz Časa Giove v starem kraljestvu.! Bacco, ki se je izdajal za veleirgovca, je ope-! tcvano dobival od Citrani^a večje množine raznega blaga, katero se ?e obvezal plača*4i v določenem čassltcttia Ocmllmleb •••••*»»***••••• 11T1 Llkera Triesiiaf L loj d »«••••»••••••*••■•* 1405 L" sino •••••••••••*••«••• f MartlnoHck *•«•••••••••»•••• J23 Oceani« • • • Pftmuda •••*••••!•••«(•••« Tripcoricb 270 Ampelea •••••••»« &00 C.cmcni Dilmatia •••••••••••••• ^40 Cement Spaltto •••»••*»**•••#• Valuta na IzitSkmm trga« •grske krone • • 0.25 0.S0 avstrijske ktoni -...... • . 0.0310 0.032) feikoslovaSke krone •••»••• 66.40,— 6fi.90 dinarji...........................25.50 tej!............... 10.15.— 11.25 marke.............. 0.0160 0.0180 dolarji .............22.0750 22.1700 francoski Iranki ......... 236.75— J 37.25 Šriearakl franki ......... 393.—.—307.— acgkSkl funU papirnati...... 102.30.— 102.60 Hali se računajo po 20 stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele arke 40 eto«, beseda. — Nalmanfša pristojbina L 4.—* Kdor Išče službo, plača polovično cena. SREBRO, zlato in^briljante plača več kot dru0 Periot. via S. Francesco 15. II. 45 OMARE, postelje, lepe, po nizkih cenah, brez poviška, prodaja delavnica: Fabio Sevcro 7, 801 HIŠA - gostilna s koncesijo v Mariboru, odr daljena 5 minut od glavnega kolodvora, e stanovanjem, vrtom, kegljiščem, hlevi in inventarjem, sc proda za 425.000 Din. Lahko pa kupec vse odda dosedanjemu najemniku za letnih 45.000 Din. Naslov pri upravništvu 864 IZREDNA PRILIKA. Najfinejši klobuki cd L 30.— naprej samo v Maison Ebic, Giorgina Morgutti, Imbriani 2. 87€ ! KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« 9 Županstvo občine Devin naznanja, da se bo vršil v nedeljo, 24. t. m., eiajHi teli mni Sv. I mi ELASTIKO za cepljenje trt prodaja mirodil-nica Cillia. Via Roma 20 879 SOBA iz mahagonijevega lesa, svetla, se proda po zmerni ceni. V. Blazina, Via P. Ver-gerio 232. 880 ša nesreča. Starka je zadobila sicer široko,1 prave veljave. Gosp. Štipe Š-ar se je odlikoval a nenevarno rano na desnem sencu; vsled k0t n?en sin Friderik. Tudi na večjem odru in strahu pa se jo je lotil hud živčni napad. Nav-1 v večjem mestu mu strogi kritiki ne bi odtekli zočni ijudj« so> jo prenesli v bližnjo lekarno, priznanja. Gospoda Rudolfa B-ka poznamo kamor i,e bil istočasno poklican telefcnično dol^o kot navdušenega igralca, pa se je, zdravnik rešilne postaje. Ta \e podal starki tu(£i takrat dobro uživel v ulogi Aksel^a, toda i prvo pcmoč, nado so jo prepeljali v mestno '-njegova maska ni bila prav srečna in niegovot bolnišnico. Stanje Weise!ove ni nevarno. [povelje: eden, dva, tri je bilo celo za bivšega j Tragična r-esreča mladega šolarja; pade na častnika prehitro. Gospodična Justi P-n je s nož ter si prebede srce. V ulici S. Lazzaro št., svojo fino igro zlasti pod konec tretjega deja- j 4 je stanoval pri svojih stanžih 13-letni šolar nja žsla zasluženo priznanje in ravno *ai;e tudi • Ivan Lecnarco, ki je včera.* pcpoJdn« nenado-' gospodična F-nova, ki je navzlic svoši mlade-' m a na tragičen način izgubil življenje. Kmalu sti izvrstne pogodila staro, čemerno služkinjo, j po tkcsilu se jc namreč igral v kuhinji s spiča-'kar naj bode v spodbudo drugim začetnicam,: stim kuhinjskim nožem. Naenkrat ie deček'ki se včasih branijo takih ulog.-- hotel steči v sobo, a že pri prvih korakih se ie ■ Da ^ pa iudi naŽ€ občinstvo živo zasima z<>. \ spotaknil ter padel šiloma na tla Fsdel pa je! dratna.ti4no umetnost, dokazuje de;«tvo, da je tako nesrečno, da se mu 5e nož, ki gaje držal oha yečera do 2a in Marijano. Če bi bil imel več denarja, bi se bil peljal še na večer v London, da bi se razvedril ob pogledu na njih ljube mi obraze. Toda bil sem obvezan priti k .preloženi preiskavi, ie bclj vezan pa sesn bil napram oblastvu v Know-lesbury z czirom na poroštvo gospoda Daw-sona. Naša skromna glavnica je že tako preveč trpela, in negotova bodočnost, zdaj bolj negotova nikoli poprej, — me je spominjala na varčnost vfcljub majhnemu znesku, ki bi ga izdal za vožnjo sem in tja v tretjem razredu. Naslednji dan — to je po dnevu mrliškega ogleda — sem bil prost. Ziutrai sem narorfej šel kot po navadi na pošto po Marijanino pismo. Dobil sem ga kakor navauuo u. -ijt^u vsebina je kila oživljajoča za moj duh. Nato eejn šel na izprebod ter ifezrcišiial o našem polni- Opetovano sem že pomisJil, da je vsled smrti gospoda Persivala vsaj za seda« izgubljeno vsako upanje, da bi bilo mogoče dokazati Lavrino istovetnost. On je bil mrtev in ž njim skrivnost, na katero sem toliko zidal. Nekaj ur pozneje, ko sem sedel sani v gostilniški sobi, mi je prinesel natakar pismo. Bilo je naslovljeno nama m kakor so mi povedati, ga je prinesla neka ženska ravno pred nočjo, predno so prižgali plinove svetilke. Nič ni rekla, ampak takoj odšla, predno so jo utegnili vprašati, kdo je, XIII. Odpri sem pismo. Bilo jc brez datuma in brez podpisa, a pisava je bila očividno pre-tvorjena. Pa še predno smn prebral prvi stavek, senj že vedel, kdo ga je pisal: bila je to gespa Catherick. Tako se je glasila vsebina: Vi niste pršli, kol ste obljubili. Pa to je vseeno. Zvedela sem novico in Vam pišem, da Vas s tem obvestim. Ali ste zapazili kaj posebnega na mojem obrazu, ko ste šli od mene? V svojem srcu sem tedaj pomislila, če je prišla ura njegovega pogina in če niste morda V* tisto orodje, ki ga je previdnost za to izbrala. Vi ste bili in vi ste ga pogubili. BiH ste pač dovolj slabotni, kakor pravijo, ler ste mu skušali rešili življenje. Če bi se Vam bik> to posrečilo^ tedaj bi Vas bila smatrala za svojega sovražnika. Ker pa se Vam je rešitev ponesrečil«. Vas smatram za prijatelja. Vaša poizvedovanja so bila brez Vaše vednosti v službi moiegia triindvajaetletnega sovraštva in Zahvaljujem se so se končala z maščevanjem Vam, gospod, proii Vaši vcifi. Leta 27. ste bM bržkone majhen deček? Jaz sem bila takrat mlada, lepa ženska in sem prebivala v Altw«kniagham. Imela sem za moža bedastega norca. Poleg tega sem imela čast, (kako, to je postranska reč da sem se seznanila z nekim gospodom (kdo