25 LET SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOJENCEV MARIBOR IZKUŠNJE IN RAZVOJ ZAČETEK SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOJENCEV MARIBOR (DUM) Prva socialna delavka v DUM je bila danes že upokojena Vanda Vidovič. V dom na Pobrežju je prišla leta 1974, tri mesece po njegovem odprtju. Po njenem pripovedovanju je bil Dom Danice Vogrinec takrat eden izmed najlepših domov v Sloveniji, z velikimi svetlimi hodniki, večnamen- skimi prostori, zelo ugodnimi bivalnimi prostori, katerih večina je imela tudi balkone. Maribor in Mariborčani so bili ponosni nanj in ga niso jemali kot ustanove, v kateri naj bi ljudje čakali na konec svoje življenjske poti, ampak kot dom, kjer še mlaj- ši upokojenci aktivno preživljajo jesen življenja. Sprva so vanj prihajali večinoma mlajši upo- kojenci v sorazmerno dobrem telesnem in du- ševnem stanju v primerjavi s poznejšo starostno strukturo stanovalcev tega doma. Sredi sedemdesetih let je bilo v Sloveniji 34 domov za stare ljudi in zelo malo zaposlenih socialnih delavcev. Vendar pa o socialnem delu v DUM tudi v tistem začetnem obdobju nikakor ne moremo govoriti zgolj kot o upravno-admi- nistrativnem socialnem delu. Socialna delavka se je ukvarjala z ljudmi pri njihovem vživetju v domovsko življenje; pripravi na sprejem v dom je takrat lahko namenila več časa, nekatere staro- stnike je celo obiskala na njihovih domovih (nekaj let je imel DUM samo okoli 100 oskrbovancev). Za to prvo obdobje je bilo značilno, da ni bilo vrst čakajočih, ki bi želeli živeti v njem. Imeli so svoj kulturni odbor za pripravo kultur- nih prireditev, prirejali so okrogle mize ipd. V dom so že takrat radi prihajali znani gledališki umetniki (Borštnikovo srečanje), znani kulturni delavci ter najrazličnejši glasbeniki in skupine. Izdajali so tudi svoj časopis, prirejali likovne raz- stave in še bi lahko naštevali. Struktura stanovalcev doma se je glede na po- trebe po oskrbi začela v osemdesetih letih počasi spreminjati. V dom je prihajalo čedalje več ljudi, ki so potrebovali poleg osnovne še dodatno oskr- bo, nastajale so vrste čakajočih za sprejem, zato so zgradili dodatni stolpnici, najprej za dementne starostnike, pozneje tudi za nepokretne. Žal ti stolpnici, predvsem slednja (za nepo- kretne stanovalce) nista bili več grajeni tako »raz- košno« kot prvi stolpič, torej z dnevnimi prostori in enoposteljnimi sobami. r SOCIALNO DELO V DUM DANES PRIPRAVA OZ. POSTOPEK ZA SPREJEM NOVEGA STANOVALCA V DOM i Socialni delavec v DUM ima kot strokovnjak po- membno vlogo, njegov prvi stik s stanovalcem doma se začne s pripravo starega človeka na dom. Postopek sprejema nalaga socialnemu delavcu zbiranje potrebne dokumentacije in razgovore s prosilcem in njegovimi sorodniki. Pomembno je, da si prosilec dom ogleda in ga tako bolje spozna, socialni delavec pa ga že pred sprejemom obširno seznani z življenjem v njem, s hišnim redom, z možnostmi, ki mu jih dom ponuja. Tako prosilcu kot tudi njegovim svojcem posveti ustrezno mero pozornosti in časa. Zavedati se moramo, da je za starejšega človeka prihod v dom pomemben dogo- dek njegovega življenja. Ne gre samo za preselitev v drugo stanovanje, ampak za pomembno spre- membo v njegovem dotedanjem življenju. Zapu- stiti mora namreč ne samo svoje stanovanje in pohištvo, ampak tudi družinske člane, sosede, pri- jatelje, skratka, svoje socialno okolje, Prosilci, ki so še pokretni, lahko vse potrebno za sprejem v dom uredijo sami. Navadno se na sprejem pripravljajo že dalj časa, pred prihodom v dom so praviloma večkrat v stikih s socialnim delavcem in se za to dejanje najpogosteje odločajo sami. 33 PRAKSA O dobri pripravi starega človeka na prihod v dom bi težko govorili takrat, kadar na hitro spre- jemamo »nujne« primere iz bolnišnic ali drugih zavodov, pa tudi iz domačega okolja. Slaba pri- prava na odhod v dom zagotovo negativno odseva na poznejše počutje in sprejemanje domovskega življenja. Navadno gre za ljudi, ki so nepokretni, nekateri tudi brez sorodnikov, ali pa so jim svojci zamolčali prihod v dom, češ da gredo v bolnišnico na rehabilitacijo itn. Nezadovoljivo pripravo v domačem okolju na poznejše življenje v domu bi lahko rešili tako, da bi socialni delavec doma prosilca obiskal že poprej ter z njim in njegovimi svojci navezal stik. Tako je mogoče ublažiti stisko starejšega človeka ob prihodu v dom, socialni delavec mu lažje pred- stavi življenje v njem in mu tudi ne obljublja če- sa, česar pozneje ne bi bilo mogoče uresničiti. O sprejemu v dom odloča komisija za sprejem in odpust oskrbovancev, ki jo sestavljajo direkto- rica, glavna sestra oziroma vodja zdravstveno- negovalne službe in socialni delavec, ki zbere in pripravi vso potrebno dokumentacijo, jo uredi po zaporedju in po nujnosti sprejema. Naraščajoče potrebe po varstvu v domu so povzročile dolge čakalne dobe za sprejem v DUM v obeh enotah. Take razmere povzročajo nevz- držen pritisk na njegovo socialno službo. Dogaja se namreč, da se moramo zaradi takega položaja odločati le za nujne sprejeme, pri katerih je v ospredju huda zdravstvena in socialna proble- matika. Vsi ostaU prosilci čakajo na sprejem tudi po dve leti in več. Na območju Maribora smo že leta 1993 us- tanovili koordinacijsko telo vseh socialnih služb (CSD Maribor, Ruše in Pesnica, socialna služba Splošne bolnišnice, socialna služba patronaže, oddelek za psihiatrijo Splošne bolnišnice), ki rešu- je zadeve, povezane z varstvom starejših v domu na območju širše mariborske regije. Na tej koordinaciji predstavimo nujne primere za sprejem in izdelamo njihov seznam. Komisija za sprejem in odpust upošteva dogovor koordina- cije o nujnih sprejemih, ki se jim pridružijo še prosilci, ki si urejajo sprejem mimo omenjenih institucij. S koordinacijo smo zmanjšali pritisk med in- stitucijami, s katerimi urejamo namestitev v dom, in izboljšali komunikacijo med strokovnimi delav- ci, saj smo se pri tem podrobneje seznanili tudi z delovanjem vsake izmed njih. Socialne delavke načrtujemo sprejem novih oskrbovancev doma^ob dnevih, ko nimamo urad- nih ur za zunanje stranke. Tako lahko več časa namenimo na novo sprejetemu starostniku, njego- vim sorodnikom ali drugim spremljevalcem. Naj- prej je treba izpolniti osebno kartoteko, urediti začasno prijavo ter dogovor o načinu plačevanja oskrbnine in pranju osebne garderobe, Pri sprejemu sodeluje tudi vodja zdravstveno- negovalne službe, kije pozoren na določene nava- de in potrebe na novo sprejetega glede oskrbe, prehrane in zdravil, seznani pa se tudi z njegovimi sorodniki. Že prvega dne predstavimo na novo spreje- temu oskrbovancu njegove najbližje sostanovalce, pokažemo mu prostor v jedilnici, čajno kuhinjo in ambulanto. Zaželeno je, da so prvi dan z njim čim dlje tudi njegovi svojci, ki mu pomagajo pri ureditvi sobe, garderobe ipd. POMOČ PRI VKLJUČEVANJU NA NOVO SPREJETEGA STANOVALCA V DOMOVSKO ŽIVLJENJE Starejši človek sprejema spremembe zelo težko. Kljub pripravam za sprejem in njegovim delnim predstavam o novem življenju, ki je pred njim, je dom zanj tuje okolje, ki omejuje njegovo svobodo in poveča stopnjo odvisnosti. Poleg tega je moral zapustiti svoje domače okolje in sprejeti nov način življenja, kar je zanj huda preizkušnja. Dom ne more nadomestiti domačega okolja, lahko pa se mu približa, tako da čim bolj upošteva in spoštuje posameznikove potrebe ter njegovo zasebnost. Prisluhniti je treba želji posameznika, da si sobico opremi po svoje, tudi z lastnim pohiš- tvom, da si jo popleska po svoji želji, stene po- ljubno okrasi (fotografije, slike, ogledalo, ura itn.). Socialni delavec predstavi na delovnem sestan- ku na novo sprejetega stanovalca drugim stro- kovnim sodelavcem doma in se z njimi pogovori o njegovih željah, potrebah in navadah ter mož- nostih, kako se jim čim bolj približati. Pogosto ponudimo na novo sprejetemu mož- nost vključitve v skupino za samopomoč, ki mu lahko sčasoma nadomesti izgubljeno socialno okolje ali družino, oziroma prostovoljca za indi- vidualno druženje, ki mu pomagati premagati osamljenost. Glede na njegove interese obstajajo seveda tudi druge možnosti. Tako ga lahko vklju- čimo v katero izmed drugih dejavnosti, ki pote- kajo v domu. 34 25 LET SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOIENCEV MARIBOR Socialni delavec sprva pogosteje obiskuje na novo sprejete in v pogovorih z njimi poskuša ugo- toviti njihove potrebe pa tudi stiske in težave. K uspešnejšemu uvajanju v domovsko življenje lahko veliko pripomorejo tudi svojci. Socialni delavec nastopa kot povezovalni člen med oskrbo- vanci in njihovimi svojci, ki - kot smo že omenili - predstavljajo pomemben dejavnik pri vključeva- nju na novo sprejetega v dom. SVETOVALNO DELO PRI REŠEVANJU OSEBNIH STISK ( IN TEŽAV NA PODROČJU | MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV n ^ Znano je, da človek potrebuje koga, s komer se lahko pogovori. V idealnem primeru so to starši, bratje, sestre, otroci, prijatelji in drugi. Kadar jih nima, jih lahko nadomestijo različni strokovni delavci. Cilji svetovalnega socialnega dela so lahko to- rej osebna pomoč pri reševanju različnih proble- mov. Predvsem ob prihodu v dom je lahko starejša oseba pogosto v nekakšnem kriznem stanju, to pa se dogaja tudi v določenih drugih položajih (bolezen, izguba svojcev, občutek zapuščenosti, grožnja s samomorom, konflikti s stanovalci, svojci ali z osebjem, zaposlenim v domu, ipd.). Socialni delavec mora razumeti in sprejemati čustva prizadetih stanovalcev, jim ponuditi pod- poro in čustveno toplino. V svetovalni odnos mora uvesti spoštovanje in iskreno zanimanje za njihove težave. Tak odnos omogoča, da se oskrbovanec med pogovori otrese napetosti in spremeni svoja stališča, s tem pa tudi svoje socialno vedenje in odnose z drugimi (sostanovalci, osebjem, svojci). Kadar so v medosebnih konfliktih udeleženi tudi zaposleni doma ali svojci, jih rešujemo širše, tudi z vključevanjem obojih, če je treba. Socialni delavci doma pogosto rešujemo tudi osebne spore med stanovalci. Problem je med drugim v tem, da zaradi prostorske stiske in nuj- nosti sprejemov večkrat namestimo na novo spre- jetega tja, kjer je prosto mesto, pri tem pa ne mo- remo upoštevati njegovih želja, navad in potreb. Mnogi izmed njih so prej živeli sami, zato se v domu ne morejo prilagoditi sostanovalcem v sobi. Socialni delavec rešuje te težave predvsem s pogo- vori, možne so tudi preselitve, kadar stanovalec to želi ali zahteva. Vzroki sporov med stanovalci so pogosto tudi alkoholizem in druge oblike asocialnega vedenja. Alkoholizem med stanovalci našega doma ni redek, izrazitejši pa so problemi takrat, kadar gre za mlajše, neozdravljive alkohoHke, stare pod 65 let. Predvsem gre za ljudi, ki so zaradi alkohola postali zdravstveno in socialno ogroženi že v do- mačem okolju. Pritiski pristojnih služb za sprejem neozdrav- ljivih alkoholikov, brezdomcev in predstavnikov drugih marginalnih skupin v DUM so hudi, saj ustreznejših možnosti za njihovo namestitev na območju širše mariborske regije ni. Mnenja stro- kovnjakov, kam namestiti omenjene ljudi, tako v domu kot v drugih institucijah, so deljena. Tudi stanovalci doma so do takih sprejemov zelo kritični in teh ljudi ne sprejemajo. Z reše- vanjem omenjenih problemov socialni delavec le gasi požar, saj stanovalca, ki huje krši hišni red ali celo ogroža sostanovalce, praviloma ne more odpustiti iz doma ali preseliti v druge zavode (ni- ma več svojega stanovanja, prezasedenost tudi drugih zavodov). Eden izmed pogostih vzrokov stiske oskrbo- vancev so nerazrešene premoženjske zadeve pred prihodom v dom. Starejši ljudje so pogosto tarče najrazličnejših zlorab svojcev, znancev, pa tudi posameznikov iz osebja doma. Običajno podpi- sujejo določene listine, denimo različne pogodbe, najemajo posojila za druge osebe in pozneje kot oškodovanci nimajo sredstev za odvetnika, da bi reševali spore na sodišče, ko ugotovijo zlorabo. Stari ljudje bi morali imeti v primerih zlorab mož- nost brezplačnega pravnega zastopanja in hitrega ukrepanja. Zaradi kršenja številnih pravic starih ljudi bi bilo primerno uvesti tudi zagovorništvo njihovih pravic. Socialni delavec v domu zagotovo nastopa kot oskrbovancev zagovornik, po drugi strani pa tudi v vlogi zaposlenega v tej ustanovi. Vlogi si pogosto nasprotujeta. Iz tega izhaja, da bi zago- vorništvo stanovalcev doma moralo delovati ne- odvisno. UREJANJE SOCIALNO-ZDRAVSTVENIH PRAVIC Zakonodaja natančno opredeljuje osnovne pra- vice do denarnih dajatev ter posebnih zdravst- venih in socialnih storitev v starosti. Kvaliteta življenja v starosti je odvisna tudi od višine pokojnine in drugih prejemkov v tem 35 PRAKSA življenjskem obdobju, vendar pa je vse skupaj po- vezano z predhodnim aktivnim zavarovančevim življenjem V DUM je v zadnjih letih delež samoplačnikov, torej tistih, ki oskrbnino v domu plačujejo sami, povprečno 25-odstoten, od 31% do 46% pa jim jo doplačajo svojci. Stanovalci, ki jim doplačajo oskrbnino občine, dosegajo delež do 30%, med 5% in 10% pa se giblje delež tistih stanovalcev, ki jim oskrbnino v celoti pokriva občina. Preostali deli pokojnin naših stanovalcev so seveda razUčni in odvisni od višine pokojnin, vendar le pri tisti kategoriji stanovalcev, ki si v celoti pokrivajo oskrbnino in jim še del pokojnine ostane. Žepnine, ki jih dobivajo oskrbovanci, prejemniki družbeno-materialne pomoči, so zelo nizke (okoli 2.350 tolarjev). Materialno najbolj ogrožena je skupina stano- valcev, ki oskrbnino poravnavajo sami ali pa jim pri tem pomagajo svojci, pa so pogosto tudi sami v slabem socialnem položaju (nizki dohodki, na čakanju ali tudi upokojeni ipd.). Ta skupina na- vadno ne prejema žepnine ali preostalega dela pokojnine, hkrati pa ne želijo obremenjevati svoj- cev, na primer otrok. Njihov položaj je vse prej kot rožnat, saj nimajo denarja niti za drobne oseb- ne potrebe (frizerja, pedikerja, kavo, časopis, tele- fon ipd.). Za starejše je zagotovo ponižujoče, če morajo prositi za denar, da so torej materialno odvisni od svojih otrok. Materialna neodvisnost je za starega človeka zelo pomembna, saj mu daje občutek varnosti - gre za eno izmed temeljnih zahtev socialne gerontologije. Center za socialno delo obravnava vlogo za doplačilo oskrbnine praviloma le takrat, kadar prosilec nima dovolj pokojnine. Seveda nastane problem pri tistih prosilcih, ki s svojo pokojnino za malenkost presegajo zneske mesečne oskrbni- ne, tako da nimajo možnosti doplačila iz občin- skih sredstev, in tako jim včasih ostane le tisočak ali dva. Pri sprejemih opažamo tudi to, da morajo nekateri prosilci, ki jim oskrbino doplača občina, prispevati k plačilu oskrbnine tudi prihranke, ki so jih namenili za pogreb. To povzroča pri starem človeku veliko stisko, zato bi bilo pravilno, da bi prihranki, namenjeni za stroške pogreba, starost- niku vendarle ostali. Tako bi zmanjšali število tako imenovanih »socialnih pogrebov«, ki jih denarno pokriva občina. Socialna delavka mora v domu večkrat posre- dovati in se dogovarjati s svojci, da stanovalci žepnine dobijo osebno v roke, pa čeprav se svojci s tem vedno ne strinjajo. Med drugim trdijo, da stanovalci denarja ne poznajo več, da ga ne potre- bujejo ipd. Država bi morala določiti tak sistem pravic, da ne bi bila nobena starejša oseba materialno in življenjsko ogrožena in prikrajšana za zdravst- veno varstvo. Večina stanovalcev v našem domu, ki nimajo svojih pokojnin in jim oskrbnino v celoti plačujejo občine ter nimajo bližnjih svojcev, nimajo ureje- nega dodatnega prostovoljnega zavarovanja. Čedalje pogosteje se dogaja, da ti oskrbovanci po nekaj dnevih bivanja v bolnišnicah prejmejo položnico za doplačilo k zdravljenju, včasih tudi večje, kot znese enoletno dodatno prostovoljno zavarovanje. Za občine, ki tem stanovalcem pla- čujejo oskrbnino, bi bilo verjetno smotrneje pla- čati celoletno dodatno prostovoljno zavarovanje, kot pa pozneje poravnavati veliko višje stroške morebitnega zdravljenja. Po drugi strani pa se problemi pojavljajo tudi takrat, ko nekateri stanovalci doma zbirajo večje vsote denarja kar v sobi, kar seveda ni prava re- šitev. Vsi namreč ne morejo odnesti tega denarja v banko. Za rešitev tega problema smo pripeljali banko kar v dom. Tako obstaja možnost, da opra- vijo stanovalci bančno storitev tudi na bolniški postelji. Vendar tudi te možnosti veliko stanoval- cev ne izkoristi. Mnogi nimajo zaupanja vanjo; denar bi najraje shranili pri oddelčni sestri ali socialni delavki. Najustreznejša rešitev bi bila, če bi lahko denar in druge vrednosti deponirali v blagajni doma in ga pozneje glede na potrebe sproti dvigovali. Tako bi se njihovim željam najbolj približali.. O možnostih pridobitve posameznih dajatev in pravic iz socialno-zdravstvenega zavarovanja socialni delavec natančno seznani stanovalce in njihove svojce že ob sprejemu, hkrati pa tudi tiste stanovalce, ki so v domu že dalj časa. Določene socialno-varstvene in zdravstvene pravice je treba obnavljati (podaljševati), ali pa se spremenijo (dodatno zavarovanje, osnovno zdravstveno zavarovanje, dodatek za pomoč in postrežbo, nove zdravstvene izkaznice). Če je le mogoče, urejamo te pravice v sodelovanju s sta- novalci oziroma njihovimi svojci. Svojci številnih stanovalcev menijo, da bi moral za vse poskrbeti le dom. Nekateri postopki pri urejanju socialno-varst- venih pravic so čedalje bolj zapleteni in dolgotraj- ni (pridobivanje različnih listin, davčna številka 36 25 LET SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOJENCEV MARIBOR ali sprememba naslova pokojnine). Socialni de- lavec v domu kot uradna oseba ne more v stano- valčevem imenu preusmeriti pokojnine v dom ali pridobiti njegove davčne številke. Še posebno problematično je to pri stanovalcih, ki, denimo, ne morejo podpisati pooblastila, ki ga mora overiti notar, poravnati pa je treba seveda tudi stroške njegovega prihoda v dom. Kdo jih bo plačal za tiste stanovalce, ki jim je priznana zelo nizka že- pnina? Ali bodo mesec ali dva zaradi tega po- polnoma brez nje? Kako ravnati v primerih, ko je treba postaviti skrbnika (če je pri na novo spre- jetem prisotna težka demenca ali kakšno drugo bolezensko stanje, ki mu onemogoča odločanje)? Kako dolgo bo dom moral čakati, da bo dobil pokojnino, in seveda stanovalec na žepnino? ORGANIZACIJA KULTURNIH, ; RAZVEDRILNIH IN ŠPORTNIH AKTIVNOSTI Socialni delavec skrbi za organizacijo najrazlič- nejših kulturnih dejavnosti (koncerti, pevski zbori, dramski nastopi, literarni popoldnevi, likov- ne razstave, kino predstave, praznovanja osebnih in drugih praznikov in še bi lahko naštevali). Po- nudba teh dejavnosti mora biti taka, da zado- voljuje potrebe večine stanovalcev. Stanovalci doma se zelo radi udeležujejo pred- vsem dejavnosti, ki so usmerjene aktivno in ust- varjalno usmerjene. Tako v domu že tradicionalno pripravljamo ustvarjalne delavnice stanovalcev in mladih prostovoljcev, ki se družijo in lotevajo raz- ličnih opravil (pečejo kruh, barvajo pirhe, krasijo božično drevo ipd.). Udeležba je najpogosteje odvisna od obveščenosti stanovalcev in seveda njihove motiviranosti. Na rednih štirinajstdnevnih sestankih po nadstropjih obvešča socialni delavec stanovalce o pomembnejših dogodkih v domu kot tudi drugih aktualnih vprašanjih, ki jih zanimajo stanovalce ali jih čutijo kot probleme. Vse socialne delavke v domu organizirajo in vodijo skupine starih za samopomoč. Gre za so- dobno obliko samopomoči na področju medčlo- veških odnosov v domu tako med stanovalci kot tudi med zaposlenimi in stanovalci. V okviru teh skupin organiziramo tudi številne dejavnosti, ki bogatijo življenje tako stanovalcem doma kot tudi tistim, ki jih vodijo. Socialni delavec v domu orga- nizira s prostovoljci, voditeljicami skupin za samo- pomoč in stanovalci doma in mentorji prostovolj- nega dela medgeneracijski tabor, ki poteka zunaj doma. To je nov način dela s starimi ljudmi v na- šem domu, ki stanovalce razveseljuje, sprošča in prispeva k integriranosti posameznika v odnosih; je priložnost za socializacijo in osebno rast vseh udeležencev. Nedavno smo v našem domu odprli kapelo in tako stanovalcem omogočili, da v njej zadovoljijo svoje verske potrebe. Obiski verskih obredov, ki so sedaj pogostejši, potrjujejo upravičenost ure- ditve takega prostora v domu in visoko stopnjo religioznosti pri starih ljudeh. Na področju organizacije družabnih in rekrea- cijskih aktivnosti prisluhnemo ne samo pokretnim stanovalcem, ampak tudi potrebam in željam na- ših stanovalcev, ki so vezani na invalidski voziček. Vendar se že dalj časa srečujemo z velikim proble- mom pri organiziranju prevozov invalidnih oseb. Mesto Maribor namreč ne premore prilagojenega prevoznega sredstva za prevoz odraslih invalidnih oseb po sprejemljivi ceni. : DELO SOCIALNEGA DELAVCA S SVOJCI STANOVALCEV Socialni in čustveni odnos stanovalcev doma, nji- hovih otrok in ožjega sorodstva se pozna v njiho- vem psihofizičnem in socialnem zdravju. Tak od- nos prinese s seboj v dom sleherni na novo sprejeti stanovalec, tako da problemi in stiske, ki jih je imel v odnosih s svojim ožjim sorodstvom, osta- jajo še naprej tudi v domu. Zato je toliko pomem- bnejše stanovalčevo družinsko ozadje. Nasprotja in nerazumevanje med stanovalci in njihovimi družinskimi člani se navadno prenašajo tudi na odnos do zaposlenih v domu. Reakcije takih svojcev se pogosto odražajo v nezadovoljstvu z opravljenimi storitvami (dodatna oskrba, hrana, višina oskrbnine ipd.), kot tudi v neustrezni komunikaciji z zaposlenimi. Integracija družinskih članov stanovalcev v domu je ena izmed usmeritev odpiranja institucije in s tem humanizacije življenja starih ljudi. Možnosti in razlogi za sodelovanje so seveda odvisni od domskega okolja. Redno informiranje o vsakodnevnem delu in življenju v domu pripo- more tudi k boljšemu integriranju družinskih čla- nov in doma. To je še zlasti pomembno v začet- nem obdobju preselitve starega človeka v dom. Nekateri svojci zelo dobro poskrbijo za pripravo in prihod svojega družinskega člana v dom in 37 PRAKSA imajo do njega tudi pozitivno stališče. Spet drugi pa se predvsem na začetku ne morejo ali nočejo vključiti v pripravo in prihod svojega družinskega člana v dom. Tako je ta pomanjkljivo informiran in ima pogosto tudi negativen odnos do doma. Delo socialnega delavca s svojci naših stano- valcev ni strogo planirano, usmerjeno po nekem programu, čeprav se pripravljamo na uvedbo red- nih mesečnih sestankov na novo sprejetih sta- novalcev. Naše delo s svojci poteka najpogosteje preko vsakodnevnih stikov, vendar bi ga kljub temu lahko razdelili na nekaj področij: • delo s svojci pred sprejemom stanovalca in med njim, • vključevanje svojcev pri opravljanju osnov- nih življenjskih potreb (hranjenje, osebna higiena, spremstvo k zdravniku), • družabna srečanja (zabave, družabni popol- dnevi, pikniki, izleti), • sodelovanje svojcev pri spremljanju umira- jočega. Delo s svojci lahko poteka na različne načine, in sicer v obliki individualnih pogovorov, v sku- pini, ob dnevih odprtih vrat in družabnih prilož- nostih, prek brošur, zloženk, domskega časopisa, v skupinah za samopomoč ipd. Pri delu s svojci socialni delavci ugotavljamo, da iz najrazličnejših vzrokov tudi oni doživljajo hude stiske pri odhodu svojih družinskih članov v dom. Naštela bom le nekaj najpogostnejših: • nepoznavanje pojavov, povezanih s starost- jo, in bolezni, • občutek krivde, da zaradi najrazličnejših razlogov ne morejo skrbeti za svojega družinske- ga člana (pred okoljem, drugimi sorodniki), • problemi, ki nastajajo v zvezi z doplačeva- njem oskrbnine, • stare zamere v družini idr. SODELOVANJE SOCIALNE DELAVKE ' Z USTREZNIMI SLUŽBAMI V DOMU IN ZUNAJ NJEGA Socialni delavec se v domu povezuje in sodeluje z vsemi službami (uprava, zdravstveno-negovalna služba, fizioterapija, delovna terapija, kuhinja, računovodstvo, pralnica, recepcija in vzdrževalci), in sicer tako individualno kakor v skupini. Skupinski način dela je občutljiv proces, ki zahteva določene spretnosti in lastnosti, odvisen pa je tudi od strokovne in osebnostne rasti so- cialnega delavca. Socialni delavec mora biti spo- soben zastopati svoje specifično profesionalno in osebno stališče, hkrati pa mora biti konstruktiven pri uveljavljanju skupinskih strategij in odločitev skupine, v kateri dejavno sodeluje. Delovati mora neodvisno ter na drugi strani zaupati tudi ostalim članom skupine. Pri urejanju najrazličnejših socialno-varstvenih pravic stanovalca doma se socialni delavec v do- mu povezuje z drugimi zelo pomembnimi zunan- jimi institucijami (center za socialno delo, SPIZ, ZZZS, občinske službe, davčni urad, drugi social- ni zavodi, krajevni urad, pogrebno podjetje idr.). Zaradi lažjega reševanja problematike spreje- mov v dom smo leta 1993 ustanovili koordinacij- sko telo. Sestavljajo ga socialni delavci pristojnih centrov za socialno delo, patronažne službe, SBM in psihiatričnega oddelka SBM, ki urejajo domsko varstvo starih ljudi. Socialne delavke našega doma sodelujejo na pomembnih področjih tudi z drugimi zunanjimi institucijami, kot so skupščina Socialne zbornice v Društvu socialnih delavcev Slovenije, Skupnost socialnih zavodov, Gerontološko društvo. Zdru- ženje za socialno gerontologijo in gerontagogiko idr. ZUNANJE DEJAVNOSTI, KI JIH VODI SOCIALNA SLUŽBA V DUM RAZVOZ KOSIL STAROSTNIKOM NA DOM Leta 1997 smo od patronažne službe ZD v celoti prevzeli razvoz kosil starostnikom na dom in tis- tim bolnim, ki so te storitve nujno potrebni. Dnev- no z dvema dostavnima avtomobiloma razvozimo do 70 kosil. Od vseh naročnikov hrane jih ima 30 dietno prehrano. Z razvozom kosil pokrivamo območje občine Maribor. Potrebe po tovrstni sto- ritvi so večje od naših kapacitet in možnosti, saj število starostnikov, ki si zaradi oslabelosti ali bo- lezni hrane sami ne morejo pripravljati, nenehno narašča. DNEVNO VARSTVO ZA STAROSTNIKE Tovrstno varstvo poteka v naši enoti na Taboru, kjer so pri gradnji doma namensko uredili prostor za to dejavnost z zmogljivostjo 10 starostnikov. 38 25 LET SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOJENCEV MARIBOR Od februarja 1998 skrbi za skupino starost- nikov delavka. Pripravlja družabne aktivnosti v skladu s potrebami skupine ali posameznikov. Tako jim zagotavljamo višjo kakovostno raven živ- ljenja oz. preživljanja starosti. Poleg tega se sta- rostniki po želji lahko vključujejo v delovno tera- pijo in se udeležujejo prireditev, ki potekajo v domu. Potrebe po tej obliki varstva za starostnike so velike, zato želimo, da bi dnevno varstvo lahko izvajali tudi v enoti Pobrežje. JAVNA DELA n Ob koncu leta 1997 smo v našem domu začeU izvajati program javnih del z imenom Individual- na pomoč starostnikom v domu upokojencev. Vanj je vključenih 16 brezposelnih oseb. Program, ki zajema pomoč starostnikom pri urejanju njihovih osebnih zadev ter stikih z zu- nanjimi institucijami, sprehode, nakupe za po- trebe starostnika ter spremstvo po domu in izven njega, temelji predvsem na družabništvu. Cilj iz- vajanja programa je izboljšanje kvalitete življenja starostnikom v institucionalnem varstvu. Prizadevamo si, da bi zunanje dejavnosti še razširili in razvijali, saj so potrebe po tovrstnih oblikah varstva in pomoči čedalje večje. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE SOCIALNIH DELAVCEV V DUM Strokovna usposobljenost je eden izmed pomem- bnih dejavnikov, na temelju katerih domovi lahko presežejo enoličnost in povprečnost. Seveda ne gre le za ožjo strokovno usposobljenost socialne- ga delavca, ampak za širše znanje. Izobraževanje tako spodbuja strokovno in osebnostno rast ter izboljšuje kvaliteto življenja. Malo je delovnih mest, kjer stalno izpopolnje- vanje ne bi bilo potrebno. Porajajo se nova poklic- na polja. Posamezniki so čedalje bolj pripravljeni vlagati svojo energijo in sredstva v izobraževanje in usposabljanje. Zagotovo lahko trdim, da smo v DUM na tem področju vložili veliko sredstev in energije tudi v socialni službi doma v zadnjih desetih letih. V socialni službi doma smo tri diplomirane socialne delavke, ki smo zaključile izobraževanje na Pravni fakulteti v Zagrebu, smer socialno delo. Vse tri smo pridobile tudi naziv samostojne sveto- valke, ki ga podeljuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dve socialni delavki se trenut- no še izobražujeta: prva je absolventka Pedagoške fakultete, smer socialna pedagogika, druga, mlaj- ša kolegica, pa se vpisuje v četrti letnik Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Omeniti moram tudi številne oblike dodatnega izobraževanja in usposabljanja, kjer smo socialne delavke pridobile najrazličnejše koristno znanje. Naj omenim samo nekaj najpomembnejših področij: • področje socialne gerontologije in geronta- gogike, • področje skupinskega dela, • področje psihosocialne pomoči, ;-;r • področje prve socialne pomoči, ju^i-^.* ■ • področje neverbalne komunikacije, • področje supervizije za področje socialnega varstva, • področje supervizije in organizacije projekta skupin za samopomoč, • področje vodenja skupin za samopomoč, • področje dela z dementnimi stanovalci in • področje prostovoljnega dela. Predvsem v zadnjih letih se je oblikovalo ob- sežno področje ponudnikov - izvajalcev progra- mov strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Pomembno vlogo pri izobraževanju in uspo- sabljanju zaposlenih v socialnem varstvu ima tudi Socialna zbornica kot nosilka javnega pooblastila stalnega strokovnega usposabljanja in izobraže- vanja. Objavlja javne razpise za programe uspo- sabljanja na področju socialnega varstva in jih tudi sofinancira; tako ima na strokovni razvoj zapo- slenih v socialnem varstvu močan vpliv. SUPERVIZIJA V SOCIALNEM DELU Supervizija kot metoda socialnega dela je v pri- merjavi z drugimi metodami usmerjena k stro- kovnjaku in preprečuje, da bi strokovno delo škodilo uporabniku. Za socialnega delavca je supervizija pomem- bna, saj si z njo zagotovi ustrezno odmevnost (feedback) o svoji uspešnosti, strokovnosti, napa- kah, šibkosti, odkrivanju slepih peg in prepreče- vanju poklicnega izgorevanja. Predvsem pa ni mi- šljena kot upravni ali strokovni nadzor nad delom socialnega delavca, narobe, omogoča mu neneh- no učenje in s tem nova spoznanja ter strokovno dozorevanje in osebno rast. 39 PRAKSA V domovih upokojencev smo socialni delavci izpostavljeni bolj ali manj obremenjujočim situa- cijam pri opravljanju svojega dela, kar povečuje možnosti doživljanja stresa in poklicne izgore- losti. Supervizija pa se v vsakodnevni praksi social- nega delavca v domu še vedno ni polno uveljavila, čeprav je ta potreba nenehno prisotna. Na tem področju bo potrebna sprememba v pravilniku o standardih in normativih, ki bo omogočala pra- vico do supervizije vsem strokovnim delavcem, ki opravljajo socialno-varstvene storitve, javna pooblastila in naloge v zvezi s socialno-varstve- nimi dajatvami. Zdaj veljavni pravilnik ne pred- videva supervizije za delavce, ki opravljajo vse ostale socialno-varstvene storitve, med njimi pa gre tudi za zahtevne naloge. Upravičenost super- vizije pomeni nedvomno tudi pripravljenost finan- cerja, da prevzame stroške v zvezi s to nalogo. Zakon nalaga socialni zbornici, da načrtuje, spremlja in izvaja supervizijo strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. Zagotovo morajo pri uresničevanju te naloge sodelovati še ministr- stvo za delo, družino in socialne zavode. Visoka šola za socialno delo in poslovne skupnosti - insti- tucije izvajalcev socialnega varstva. Ob vključe- vanju supervizije se pojavlja tudi vprašanje, ali gre pri njej za pravico strokovnih delavcev ali za dolžnost. V DUM opravljamo supervizijo in intervizijo na področju prostovoljnega dela kot del uspo- sabljanja voditeljic skupin starih ljudi za samo- pomoč. Socialne delavke v domu smo pooblašče- ne za izvajanje mentorstva socialnim delavcem pripravnikom, bile smo somentorice tudi tistim, ki so opravljali številne raziskovalne naloge s po- dročja socialnega dela v DUM (dijakom, študen- tom). Izvajale smo tudi mentorstvo (osebno, sku- pinsko, skupnostno) pri samostojnem vodenju skupin za samopomoč številnim voditeljem v domu kot tudi zunanjim prostovoljcem. RAZISKOVANJE Na področju socialnega dela v DUM smo opravili raziskave zlasti o zadovoljevanju vsakodnevnih potreb stanovalcev doma, medosebnih odnosih stanovalcev in zaposlenih v domu, delu s svojci, nekaterih oblikah prostovoljnega dela v domu itn. UVAJANJE IN VODENJE NOVIH PREVENTIVNIH IN DRUGIH PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA Socialna delavka v DUM se kot strokovnjakinja in organizatorka vključuje v izvajanje nekaterih novih preventivnih programov in pri tem sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki in prostovoljnimi sodelavci. Že leta 1988 smo v domu uvedli indivi- dualno prostovoljno delo dijakov II. gimnazije Maribor. Pozneje se je projekt razvil v obširno medgene- racijsko povezovanje tudi z dijaki drugih srednjih šol v Mariboru in stanovalci doma. Dolgoletne izkušnje imamo pri izvajanju in širjenju mreže skupin starih za samopomoč v domu in v povezavi z domačim okoljem starih ljudi. Že nekaj let uvajamo tudi obliko individual- nega prostovoljnega dela odraslih oseb v našem domu. Omenjeni programi pomenijo dopolnjevanje strokovnega socialnega dela v domu, njihov cilj pa je ponuditi kvalitetnejše življenje starim ljudem v domu. Socialni delavec je tako postavljen pred neka- tere nove naloge: organizira in spodbuja oblike prostovoljnega dela, koordinira in spremlja delo prostovoljcev. Njegovo delovno področje se je raz- širilo tudi na področje pridobivanja prostovoljcev, organiziranje iz izvajanje izobraževanja prosto- voljcev ter pridobivanja sredstev za izvajanje teh programov. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST :ú Slovenska socialna strokovna in poljudna publi- cistika je zelo revna. Socialno delo je naše edino socialno glasilo, ki si je šele v zadnjem obdobju utrlo pot do socialnih delavcev. Revija Socialno delo je v večji meri usmerjena v objavljanje znanstvenih člankov in povzetkov raziskav. Postavlja se vprašanje, zakaj socialni delavci tako redko in malo pišemo o strokovnih vprašanjih, s katerimi se sicer ukvarjamo vsak dan, o strokovnih in osebnih stiskah, ki so pri ustvarjalnem delu z ljudmi povsem normalen pojav, o uspehih in rešitvah, ki bi jih lahko upo- rabili tudi drugi. Socialne delavke v DUM smo na tem področju v zadnjem obdobju predstavile svoje delo tudi v 40 25 LET SOCIALNEGA DELA V DOMU UPOKOIENCEV MARIBOR strokovnih revijah, zbornikih, časopisih ter na se- minarjih in kongresih: Plenum, Firisov strokovno- pravni informator. Zbornik o prostovoljnem delu pri varovanju zdravja in v zdravstvu, Zbornik ob II. slovenskem kongresu prostovoljcev. Zbornik referatov sekcije medicinskih sester in zdravstve- nih tehnikov v socialnih zavodih, Kakovostna sta- rost. Svoje delo v domu smo predstavile na neka- terih pomembnih seminarjih, strokovnih posvetih, kongresih, v združenjih in društvih. VKLIUCEVANJE V MEDNARODNE POVEZAVE S projekti prostovoljnega dela smo v socialni slu- žbi v domu razširili povezovanje tudi v Srednjo Evropo in ZDA. Projekt medgeneracijsko povezo- vanje srednješolcev in stanovalcev kot tudi projekt skupin starih za samopomoč sta bila izbrana za sofinanciranje projektov s področja gerontologije. Nosilec financiranje je bil Zavod za odprto dru- žbo Slovenije. Tako smo spoznali nekatere nove izkušnje in oblike dela s starimi ljudmi v domačem okolju ter domovih upokojencev v Srednji Evropi in ZDA, ki jih bomo lahko uporabili pri svojem delu. Svoje izkušnje in delo smo predstavili kolegom z ustanove Open Society Institute iz New Yorka. Mednarodno sodelovanje bomo nadaljevali pred- vsem na področju izobraževanja in izmenjave iz- kušenj pri delu s starimi ljudmi. Tako so se pojavile nove možnosti in razsež- nosti delovanja socialnih delavk v domu, kar pa je zahtevalo med drugim tudi izpopolnjevanje znanja tujih jezikov, čemur smo socialni delavci posvečali doslej premalo pozornosti. SKLEPI Socialna služba v domu bi se morala vključiti v pripravo na sprejem v dom že v domačem okolju na novo sprejetih. Ugotavljamo namreč, da ni ustrezne priprave na dom predvsem pri tistih na novo sprejetih, ki nimajo svojcev, ali pa se ti ne vključujejo zadovoljivo v sam postopek za spre- jem. Na tak način bi ublažili stisko starih ljudi, ki jo doživljajo pred sprejemom v dom, in omogočili lažjo vključitev v domsko življenje. Stanovalec v domu mora biti tisti, h kateremu se v skladu z možnostmi čimbolj prilagajamo zaposleni v domu in ne narobe. Pomembno je, da se v največji meri prilagodimo njegovim oseb- nim potrebam in mu damo možnost, da v prvi vrsti sam odloča o svojem življenju v domu. Zagovorništvo starih ljudi ob najrazličnejših zlorabah bi moralo biti izveninstitucionalno ter ažurno in brezplačno reševati pritožbe starih ljudi, tako tistih, ki živijo v domovih, kot tistih v domačem okolju. Materialna odvisnost v starosti poniža in raz- vrednoti starega človeka, še zlasti takrat, kadar morajo zanj finančno skrb prevzeti otroci, ki so na meji socialne ogroženosti. Z višjo žepnino bi lahko poskrbeli za svoje osnovne življenjske po- trebe tudi tisti, ki jim občine v celoti pokrivajo oskrbnino v domu. Dom in socialni delavec kot pooblaščena ose- ba, ki dela v dobro stanovalca in v njegovem ime- nu, bi moral imeti uradno pooblastilo za pridobi- vanje določenih listin, uradnih potrdil, možnost prenaslovitve pokojnine ipd. v njegovem imenu. Ugotavljamo, da so svojci stanovalcev še ne dovolj izkoriščen potencial in lahko še veliko pri- spevajo k humanizaciji življenja in dela v domu. Pomembna pa je tudi njihova vloga pri obliko- vanju zunanje podobe in ugleda doma. Na po- dročju razvoja zunanjih dejavnosti ima dom še velike možnosti širitve. Potrebe vsekakor v doma- čem okolju niso zadovoljivo pokrite, seveda pa je odprto vprašanje plačila oz. sofinanciranja teh storitev. Po drugi strani bi bilo treba vpeljati prostovolj- stvo v določene oblike pomoči tudi v domačem okolju (družabništvo, skupine za samopomoč, spremstvo ipd.). Socialna služba v DUM je z uvajanjem in šir- jenjem preventivnih programov na področju so- cialnega varstva dobila nekatere nove naloge (vpe- ljavo in vodenje prostovoljnega dela, pridobivanje prostovoljcev, izobraževanje prostovoljcev, prido- bivanje sredstev ...). To delo presega okvire, ki jih določajo obstoječi standardi in normativi, in zahteva profesionalizacijo dela na tem področju. Na drugi strani pa uvajanje teh programov omo- goča pluralnost izvajanja storitev na področju socialnega varstva in zadovoljevanje tistih potreb stanovalcev, ki niso vezane na strokovno pomoč. Supervizija kot metoda, ki je namenjena stro- kovnjaku in mu je v neposredno pomoč (pa tudi uporabnikom), je vsekakor potrebna tudi v social- ni službi v domu, kjer smo socialni delavci pri opravljanju zahtevnih nalog izpostavljeni obreme- 41 PRAKSA njujočim situacijam, doživljanju stresa in poklicne izgorelosti. Dum podpira spremembo pravilnika o standardih in normativih, saj je ta neprilagojen potrebam prakse tudi na področju supervizije v socialnih zavodih. i ., , Î .. Danica Matianec 42