106. številka. Ljubljana, v sredo 11. maja 189$ XXXI. leto. h haj a tsak dan we4w. eahaSt nelolj* in pracmika, ter velja po polti prejeman ca avetro-ogereke deeeie mi vee leto 15 gld., ca pol leta 8 rM , ca Četrt let« 4 gld., ca jeden 1 gld. 40 kr. — Zc Lj nbljsno braa pošiljanja na dom cm vae leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr. ca jeden meceo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa te po 10 kr. na m s« o, po 90 kr. sa aetH lata. — Za tnja delale toliko veti, kolikor poštnina cnaia — Na narocbe, brez istodobne vpofliljatve naročnine, ce na ozira Za o sna ni f* pla*nje a» od *urietopnt petit-vrete po ♦> kr, ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr ce ce dvakrat, m po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj as iavole franko vati — Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo m npr*vniltvo je na Kongresnem trgn ftt 12. Ć prevalit v n naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij oenanila, t. J. vae administrativne stvari. Telefon. 6t- 3-4. Značilen izrek. Notranjepolitični položaj se preminja oprav kzlejdoskopično. Malone vsako aro je drugačen. Zdaj se zatrjuje, da se grof Thun nemAki opoziciji ne ukloni, zdaj aopet, da hoće ugoditi njenim zahtevana; zdaj se čuje, da je desnica jedina in solidarna, zdaj zopet, da se krha in raspada. To vrvenje in valovanje vznemirja zlasti tiste, kateri iele, naj »e obrani desnica, in kateri menijo, da ee s njeno pomočjo začne nova doba v avstrijski zgodovini, doba pravičnosti tudi napram doslej brutalno zatiranim narodom. Toda to upanje pojema od dne đo dne, ker je od dne do dne jas nejAe, da solidarnost desnice ni trdna, da na njo ni dosti računati, Dipanlijeve spletke utegnejo ločiti nemško katoličko ljudsko stranko od desnice i i jo prepeljati v tabor nemških obstrukcijonistov, a rami znaki kažejo, da se tadi Poljaki že ne čutijo več prav zadovoljne v sedanji zvezi. Jeden del poljskih poslancev, kateri vodita biv5i minister Ma-dejski in dr. Rutovvski, raje in ščaje očitno proti desnici in deluje na to, da bi se Poljaki združili s raznimi nemškimi strankami, da se ustvari nova parlamentarna večina, v kateri bi ne bilo niti Čekov niti Slovencev. Ta agitacija pr dobiva čedalje več tal, ta misel dobiva vedno več privržencev mej poljskimi poslanci in celo možje, kateri so doslej veljali za naj gor ečnejfte zagovornike poljsko - češko • slovenske jedinosti, so Že začeli omahovati. Poročali smo že včeraj o prekarakterističnem izreku poljskega poslanca grofa Dziednszvckega, avtorja desničarskega adreenega načrta, moža, kateri je bil doslej na glasa, da je iskren prijatelj Čehov in Slovencev. Grof Dzieduszvcki je baje rekel, da bodo Poljaki morali nas uboge Slovence žrtvovati, to se pravi, da se bodo morali ločiti od svojih dosedanjih zaveznikov, kateri so prav Poljakom naj-avesteje tlačan 1i in da se bodo združili z nemškimi strankami proti Čehom in Slovencem. Ta izrek — ako je resničen — osvetljuje preznačilno ne eamo mišljenje poljskega Atenčana grofa Dziednszvckega, ampak tudi mišljenje v poljskem klubu sploh in nam otvarja čudno perspektivo. O tunine nejasne razmere se lahko zasuČejo tako, da se bodo Poljaki ločili od svojih dosedanjih zaveznikov in pozabivsi vse nečuvene inzulte, vsa krvava žaljenja, s katerimi so jih Nemci obsipali, pomagali ustvariti novo parlamentarno kombina cijo, v kateri ne bo prostora za druge slovanske stranke, »osebno ne za nas Slovence. Nam samim se dozdeva, da se desnica ne bo dala vzdržati, a tudi če bi Poljaki z nebvaležnostjo plačali požrtvovalnost Slovencev za časa — nam specijalno jako malo naklonjenega — grofa Badenija in tudi pozneje, zato že dolgo nismo izgubljeni, in grof Dzieduszvcki se jako moti, ako meni, da bi nas Poljaki „žrtvovaliako bi si poiskali drugih zaveznikov. Doslej nam ni desnica Še čisto nič koristila, vladni sistem v slovenskih pokrajinah je ostal isti, kakor je bil poprtj, Slovenec je Ae vedno zatiran in brezpraven, nekak belot, čeprav pripadajo njegovi zastopniki v državnem zboro veČini in službujejo vladi in svojim saturiraiiitn zaveznikom. Slabše kahor sedaj se nam sploh ne more goditi in zato nam ni dosti na trm, če nas nafti zavezniki potisnejo v opozicijo. V zadnjih dveh letih smo se naučili, kako je treba voditi opozicijo, da ima kaj uspeha zdaj vemo, da more tudi najmanjša stranka prisiliti vlado, da upošteva njene tirjatve, in zatega del nas ni strah bodočnosti, tudi če nas Poljaki .žrtvujejo", toliko manj ker smo si vse, kar imamo, sami ustvarili in sami priborili Nihče ne ve, kaj prinesejo prihodnji meseci. Mogoče je vse. Mogoče je, da se obrani desnica, a mogoče je tudi, da se v parlamenta ustvari nova večina, v kateri bodo Poljaki pomagali Nemcem in Italijanom nas zatirati. Računajmo tudi s tem, pripravimo se na to, na kar smo bili opozorjeni. Rojaki! Nabijte puške in nabrusite uma »vitle meče, morda bije kmalu ura boja ! V IJ ubi lani, 11. maja. Avstrijske delegacije so imele v ponedeljek popoludne v Budimpešti svojo prvo sejo. Grof Go-lucliow*ki j* pozval najstarejšega člena delegacij, barona Helferta, naj prevzame začasno predsedstvo ter vodi volitve predsedutva. Pred volitvami izjavili so po slanci K i e n m a n (imenom nemške narodne stranke), dr. Pergelt (imenom nemške napredne stranke) in Axmanu (imenom kršč. socijalne stranke), da se vdeležujejo delegacijskib sej le s tem pogojem, da se iz te udeležbe ne bode ničesar izvajalo glede njihovega stališča do drž. pravnih vprašanj in glede kvote. Predsednikom je bil na to izvoljen vitez Jaworski s 43 glasovi. 10 listov je bilo praznih. Javvorski je povdarjal važnost letošnjih delegacij, ki se bodo pečale z nagodbo in kvoto ter opozarjal Da velike vremen-ke nesreče, ki ho zadele nekatere avstrijske dežele ter si končno izprosil dovoljenja, da pri predstavljanju delegatov izreče cesarju iskrene čestitku k njegovi 50letnici. Delegati so Javvorskemu pzitrdili z navdušeni klici na cesarja. Podpredsednikom je bil izvoljen grof V e tte r. Zapisnikarji so: poslanci Bielohlawek, Janda, grof Kottuliuskv, Wal terskir chen. Reditelji so: dr. Nietsche, Oppenheimer, dr. Stran s k y, grof Trautmansdorff. Nato se se volili še členi različnih odsekov. V peticijski odsek je bi izvoljen slovenski delegat Pogačnik. — Danes se predstavita delegaciji cesarju. V četrtek se sestane avstrijski budgetni odsek, da razpravlja o proračuna zunanjega ministerstva. Goluchovrski poda pri tej priliki svoj ekspoze*. Revolucija v Italiji. Radi ustaj in krvavih pobojev v nekaterih italijanskih mestih je stališče Rudinijevega ministerstva jako omajano. Slabotna in nelogična politika Kadmija, ki ni znala ukreniti pravega, da onemogoči republikanskim, anarhističnim in socijalističnim agitatorjem razdražiti delavce in nižje sloje, je kriva vsega. Nemiri radi draginje in radi apatičnosti vlade, ki si ni znala nikakor pomagati, so se začeli že pred meseci. Vlado zadeva torej največja krivda, da je prišlo v Milanu, Pratu, Turinu i. dr. do takih izgredov, pri katerih je bilo ubitih blizu sto ljudi j in vojakov ter je ne-število ranjencev. Sonnino, Giolitti, Rubini, Colombo in Pinetti so stavili radi vladne brezbrižnosti jako ostre interpelacije, ki bodo izzvale v parlamenta brezdvomno prave viharje. Turinska .Gazzeta del popolo" piše, da je vladni stroj vsled Rudinijeve nesrečne politike Že d ilgo pokvarjen. Ako se par- LISTEK. Megla. iRuBki spisal Feodor Falk ov sk i.) (Dalje.) Molče in z obrazom skrbne gospodinjite izpraznila je košarico, in oba sta sedla za mizo. Jed in pijača sta storila svoje, ohrabrila sta zopet obu panega Andrejeva. „Jutri", je dejal samozavestno ter se naslonil naBaJi »iutri bodova imela, kar potrebujeva". „Li res?" je mrmrala ona, dvomeče ga gledaje. »Gotovo", ji je zagotavljal Andrejev; »lehko ae zaneseš. Take skrbi ne puat-m potem nikdar več bhan. Otresti se hočem te apatije ter pričeti iznova »voje vseučiliščne studije; tudi čopič vzamem zopet v roke. Na vsak način se hočem otresti te proklete malomarnosti. Saj veš, da imam talent, kateri splošno priznavajo." »To je gotovo", mu je pritrjevala Liza. »Slike, katere vise* v sobah moje gospode, vsakdo občuduje . . ,« »Da, dvigniti se moram", je nadaljeval Andrejev ter začel hoditi po sobi gori in doli, kar je vedno storil, ako se je i kako mislijo živo bavil. „Nezaslišano sem se zanemaril, treba mi je spod-buje, . . . unanje spodbuje*. Tu je prenehal, toda ne za dolgo, ker je bil Že v ognji. Kadar ga je težila kaka neprijetna skrb, mu je bilo olajšilo, ako se mu je bavil duh z drugimi stvarmi. „Moja nesreča je", j« nadaljeval, „da so se me že tako zgodaj polotili dvorni. Kako sem se mogel za učenje navduševati, ko se mi zdi vsa Člo veška veda manj vredna, k.ikor bedasta otročja igra. S takimi nazori pa človek ne pride daleč po svetu ; tu sta le dva izhoda ... ali umreti, ali pa odpovedati se popolnoma vsem radostim in vžitkom tega življenja. Jaz sem si volil zadnje; zašel sem v te-moto, kjer mi je svetila le jedna zvezda ... ti, predraga moja Liza !* Andrejev je Se dolgo govoril ter se vedno bolj razburjal, Ona pa je le slabo paz la na njpgave besede, srepo zroča na neko točko stene; slednjič pa se jej je izvilo iz ust plašno vprašanje: „Jutri . . . mogočni Bog, kaj bode jutri?" Te besede so ga vzbudile k istinitosti. Molčal je ter premišljal, njegova prejšnja samozavest pa je začela izginevati. „Kaj bo potem, Če sprejema oni blagi mož samo na določenih dneh pese te, ali če ga jutri morda niti v mesu ne bo?" se je vprašal, in zona mu je porosila čelo. Pogledal je dekle, in lotila se ga je globoka ginjenost. Rndi njega je Liza storila nekaj, česar ne bi bila sicer nikdar učinila, tudi ako bi bila morala lakote umreti, o tem je bil uverjen. .Pojdi sedaj, draga", je dejal ljubeznivo, „in otresi se vsake skrbi! Kar sva do sedaj trpela, naj mi bode nauk za bodočnost. OJ sedaj naprej se hočem truditi in delati, kakor navadui, vsakdanji ljudje, ... če tudi ne za-se, pa vsaj zate. * Naslednjega dne se je zbudil Andrejev a teško glavo, kakor da je v razkošju preživel vso noč. Proti poldnevu se je odpravil na pot, in pol ure pozneje je stal pred krasno palačo, katera je pričala o bogastvu svojega posestnika. »Česa želite V* ga je vprašal z zlatom bogato okrašeni portir. „Z gospodom Vorobjevom želim govoriti", je odgovoril Andrejev boječe. .Potem se potrudite po teh stopnicah navzgor, tam se obrnite do kamornega strežaja", se je glasil odgovor. »Dobljeno je P si jo mislil Andrejev, hiteč po stopnicah. lament ne dvigne t-r ne zame r-sno misliti na domovino, deživi Italija strašen požar R buke na Toskauskem, v Apuliji, v Mlina so n.sjžal stn |še epizode iz no\e Italija. V njih se zreli bedastoča vlade, ki ni ničesar storila, da izvije hujskačem netivo iz rok. Gospodarska beda podaja ttk^ga netiva le previč. RuJinijev kabinet je s svojimi zmotami izzval nem're, prelivanje krvi in barikade. Kabin t. naj torej odstopi! Špansko ameriška vojna. Ker o potrgali Amerikanci in Španci kable, dohajajo porodila o vojnih podjetjih jedne a'i droge strunk* jako pozno, po velikih ovinkih ter so radi tega neztnedjlva in nepopolna. O bitki pred Manilo se por tčajo šele ■sdsj posam znosti, ki dokazujejo, da je, bila bitka jako vroči, strašno krvava, da so se bili Španci uprav junaško, da so Amerikanci izvrstni str.Ici ter neverjetno hLduokrvni voj■>ki. Bojna poročila pa ta _li dokazujejo, da je bd Španski povelj n k Mon* toj o \es zme'jan ter skrajno nepreviden, ameriški admiral D t w t y pa resničen junak. Celo ameriška poročila priznavajo da so se bil! španski vojuiki z izreJuim pogumom, a da so ptdale krogle vedno pr*d ameriškiuii ladijarni ali pa preko njih. Ko je za'ela helija „I)on Antonio do Ulloa" goreti, se niso umakn li Španci, ne^o so streljali oelo Ae ta-kr. t, ko se je Ogromna ladij* že po apljala ter je p I gnila seboj v morje vse moštvo. Tudi „R ioa C: tina" ee je poopila. Junaško so se bor li tudi vojaki španske „C t tile*, katero so um r ške krogle užč de ter je gorela štir ndvujsut ur. Kako grobna ie bila b tka, kaže število 1000 mrtvih ii ranjenih. Au:orika-.ci so imeli le 7 ranjencev, moj temi jo bi. sajo j> d:n opasno ranjen Zanimivo je, s kol.ko h.adnokrv nostjo j-; poveljeval D wvy. S tO ječ ni vrh i pilotne hiše lud j ■ „Olynpijeu je dal 'JO p>velj, ki so se vsa razumela t-r izvršila z vzorno točnostjo. Po dve uri trajajoči bitki, t. j ob 7. uri zjutraj, je dul De\v y uakrat povelje: K zajutrku! Ameriški vojaki so strmeli t«r prosili, naj so boj nulaljuje, Dew*y pa j^ bi neizprosen, in vojaki so morali — kakor navadno \s .k dau — iti pit črno kavo. De-w.y je namreč v:drl, da so Srpanci ž; uničeni, ter da so njegovi ljudje truiui. Po zajntrku se je bitka z novim navdušuj-m nadaljevala ter so Amerikanci p 'g li še več španskih ladij, razbili nekaj utrdb ter priailili trdnjavo Cavite, v kat-ri je bilo 800 vo-j.I-o., da se uda. — Novih poroti! z bojišča ni. Z.ano ni, kje sta ameriški eskadri po 1 poveljnišcvo^n Sumpsona in S c h 1 e y a , niti kje je špansko ladijevje, ki y odjadralo od kapverdAih otoko/. Sod. se pa, da je špansko ladijevje na poti proti Purtoriku, ameriško pa da straži dohode h Kubi, oziroma h Havani t r h Portoriku — Položaj v S, ..niji je .edno bolj kriri^en, in Sigasta si hjče pomagati s poslednjim sredstvom, da ra:5 ri mini-stt-rstvo z uailtluiki nekaterih Crakatj. Dnevne vesti. V L j u b 1 j a ni, 11 maja. — (Kandidatura g Venca;za) „Slovenac" bi se z nami rad prepiral radi Vencaj :ove kandi- „Milustlivi gospod imi jako veliko op.avila", m.* je dejal st.režaj p> nekaterih uradnih vprašanjih. „A'i ne morete priti drugikrat V-* , Zadeva je jako nujna; jutri bi bilo prepozno*, je odgovori! Andrejev s pogumom obopanoa. „Velik j:olcC sem, iu ..." „A, vi ste veUkošolec", mu jo prekinil atrežaj govor; B/akajte, takoj vai naznanim". V tem trenotku ao se odprla vrata, iu Vo-robjev sam je stal v promenadni obleki pred njim. B.l je majhna, okrogla postava, z navadnim, rekel bi, s surovim obrazom. Dasi ga ni Andrejev videl še nikdar, vedel je vendar takoj, koga ima pred seb.-j. „Ta člo.ek je bil včasih I ikaj, in to jo ostal", s" "e mislil Andrejev zaničljivo, toda začutil je vendar nerazumno bojazen pred tem možem, o katerega Uspehih na borii in bogastvu sopraili ljudje uprav neverjetne stvari. Sttežaj je pošepetal svoj-mu gospodarju nekaj besed, in ta se je obrnil potem k Andrejevo, rekoč : „S čim vam morem služiti Va .Težko mi je, to povedati", je mrmral Andrejev, mej tem ko je stopal na strani Vorobjeva, kateri je nadaljeval svojo pot, po stopnicah navzdol. „Toda najhujša potreba me sili, da vas poprosim za majhno posojilo ..." (Konec prih.) dature. Tega nedolžnega veselja mu ne bodemo privoščili, ker je nam čisto vse jedno, kandidnje li katoliška narodna stranka v nek laj dr. ŠuSteršiče vem okraju moža s programom ali brez programa, ali pa še celo z dvema programoma! Nepotrebno in smešno se nam je videlo samo to, da so se na-gtašale kandidatove zasluge v boju zoper liberalstvo . mej S ovenci. To naglašanje je bilo v resnici smešno, : in zgolj to smo hoteli konštatovati, naj si bode oholemu dr Šu^teršiču kaj takega všeč, ali ne! Nekaj pa moramo še pristaviti. Pri „Slovencu" so zopet je lenkrat staknili, da so veliko boljši od nas, in da so se posebno pri zadn)ih mestnih volTTVah prav lepo vedli, dasi k temu po spravi niti niso bili vezani. — Ta pesem se nam je že večkrat zapela in zadnji čas je, da ravno na tem polju poneha vsako zavijanje spravnih dogo vorov. Po točki VIII. spravnih dogo orov je bila katoliška narodna s'ranka zavezana, vdeležiti se mestnih vol'ev Ljubljanskih, kakor hitro so Nemci postavili svoje kandidate. V tem rogledn j*» besedlfo spravnih dogovorov jasno in to j besedilo se ne bo dalo tako lahko pojesti, kakor se pozoblje tu in tam Častna beseda. Da postavijo Neme prot g Vencajzu svojega kandidata, potem je na$a Stranka vsled sprave vezana, glasovati za Vencajz •, in to vselej kadar bi količkaj nevarnosti bilo da druga'e pre dere nemški kandidat. Tako je točko VIII. spravo h dogovorov urn^ti, in če 86 bodo klerikalni polteno ve Mi potem, kar se je do govorilo, nn bodo v spravni dobi nikdar postavljali svojih kandidatov pri mestnih volitvah Ljubljanskih, kadarsebodo Nemci teh vol i to v vdeloževali. Da ji naše st A šče pravo, bodi razvidno kakor rečeno, iz točke VIII. Spravnega* dogovora, ki takole slova : Glede volitev v samoupravne zastoje (— m-^j te zsstope spada na prvem mestu brezdvojbeno tuli občinski svet Ljubjaniki —) se pa zavežeta oba kluba de lovati na to, da se sporazumno in mirno vrle, Vselej p -, kadar bi vsled vdeležitve nemške .stranke prišel v nevarnost kandidat one slovenske stranke, katetere posestno stanje se ima varovati, ! je sprijateljena jej stranka obvezana, vdeleže-1 vati se volitve, in glasovati za tega kan-I didata! — Stvar je tor^j cisto jasna, in pri naj-' boljši volji kanonika Kalana in dr. Šušteraiča se I na kako drugo stran ne bo dalo za' iti ! — (Protiburševske dem nstracije prod s diš6em ) V petek, dne 13. t. m. se začne pri dež. sodišču obravnava rali prot.iburševskih demonstracij dne 20 feiruvarja. Obtolealh je 18 oseb radi hudodelstva oziroma pregre'kov in prestodkov po §§ 279, 280, 305, 314, 23, 207, 81, 85, 93, 312, 431, 314 in 460 kaz. zak O obravnavi boiro se/eda obširneje poročali. — (Razjarjeni davkoplačevalci.) Izmfj davkoplačevalcev dobivamo mnog t pritožb proti davčni lokalni komisiji Zvesta stari davčni tradiciji preplavlja davčna kom *ija ubogn davkoplačevalca z vsakovrstnimi reklamacijami, tako da pravijo ljudje, da jih da'čna komisija preganja. Jesa se obrača v prvi vrsti proti č'enom k.»mis je za odmerjenje osebne dohodarine, in radi tega si štejemo v rlolž ost. konštatovati, da čle.ni Se niso s'o-rili obljube »n da torej še niso imeli nobeno seje ter tudi še nino mogli mkomnr sitnostij delati — (Družbe sv. Cirila in Metoda' šent-jakopsko trnovska podrasina je imelt 9. t. m. svoj letošnji občni zbor. Odbor se je izvolil naslednji: Prvomestniba g. Ivana Zupančičeva. Tajnice g. (ia-brijelS Žužekova ter gospici Brigtta in Vera h'ouva-novi. Blag-jničarici gdč. Jelica Lozarjeva in g. Helena Vidmarjeva. Namestnice: Podpredsednica g. Marija dr. Knšarjeva. Ta niča gd'. Ivanka Vidmar-je*a. Bla^ajničarici: g. Marija Petrovčič^va in gdč, Leopoldina Trtnikova. OJbornice: g. Fr».nja dr. Tav-čarjeva, g županja Milica Hribarjeva, g. Uršula Souvanova, g. JSlena Naglasova ter gospioi Mmka Maroltova in Ivanka Praprotn;kova. Prvomestic-na, tajuičiua in blag-jničaričina poročila pričajo o zelo ugodnem stalu te podružnice in pa o tem dejstvu, da ae čast. mandatarice ne straš jo nobenega truda dni'bi in .slovenskemu narodu v prid. V prve civilne kroge in v hiše priprostega meščana hit6, le da bi družbi udob le materijalnih in duševnih prospehov. Imenom družbe je prvomestnik, g. Tomo Zupan, podružino pozdravil in njenih daljnih domoljubnih naporov jo proseč, se jej prisrčno zahvalil. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca aprila pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Buzzolini & Venturini, Vodnut št. 56, izdelovanje salam; Piruat Alo.zij, Kolodvorske ulice št. 28, prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Možina Ivan, Konjnšne ulice St. 5. mesarski obrt; Burger Jakob, stanujoč v Spodnji Šiški, zidarski obrt; Zabukovsc Franc, Gusta na Loko St. 10, trgovino z žganimi opojnimi pijačami; JanuS Karol, RoTne ulice St. 21, zlatarski in srebrnarski obrt; R-'P«5 Anton, malo trgovino z mešanim blagom; Jeras Antnn, Gruberjeve ulice št 4, tiskarski obrt; škamperle Jakob, Komeoekega. nlice št. 1(3, trgovino z vinom; Mohar Marija, Rožne ulice it. 11, branjarijo; Gonella Peter, Radeckeg* cesta it. 1, izdelovanje podob is mavca; Ham Valentin, Opekarska cesta it. 22 mesarski obrt. — Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Kos Ivana, prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Zenko Tomaž, branjarijo; Boskovič Bogomir, črov-ljarski obrt; Leben Jera, mesarski obrt; Zabakovec Jakob, tes irski obrt; Okorn Marija, sejmarstvo z izdelano ženiko obleko; G&'-zl Terezija, starinarski obrt; Štrukelj Alojzij, ČrevljaMki obrt; Ba/jel Pavel, mizarski obrt; Iglic Frančiški, starin irski obrt; Pav št k Franc, skubaraki obrt; Heuffd Franc, lončarski obrt; Bitenc Franc, branjarijo. — (V Ameriko ) Mestni policijski naddtražnik Nikola Večerin je aretoval včeraj na južnem kolodvoru Janeza Vojdo Tomaža Deržaja in Mitijo Škofa iz Črnomeljskega okraji, ker so še vojaški dolžnosti podvrženi in so se hoteli izseliti v Amerika. Vsi tr je so imeli na drug* imena se glaseče potne liste, katere so baje kupili na Hrvatsken — (Ponarejeni vinarji.) Občinstvo naj pazi na ponarejene vinarje, ker ai nam je zopet naznanilo, da se taki nahajajo v prometu. — (,Dramatično društvo" v Ljubljani) razpisuje s 1. junijem t. 1. sl.-žbo gled tliŠkftga tajnika z mesečno plačo 50 gld. Prosilci mora\jo izkazati svojo usposobljenost v samostojnem opravljanji vseh poslov gledališka pisime. Ob) jednem spre, meta se za bodočo shzouo inspicijent in sufieza ali 8ufl r. Plača po dogivoru. — (Gorenja Šiška iu slovensko urado vanje) l'jh* se nam: Mislil sem stvar skoro zamolčan, a srce me je včeraj, ko sem bral Vaš zadnji cenjeni list, zopet toli zabolelo, da moram tej bolesti dati duška. Za spomeni* našega neumrljivega Prešerna zasnoval se je toli častoa odbor, da preveva vsacega Slovenca nepopisna radost. — Prebiral sem imena, a pogrešam mej njimi župana jedue naš h najlepših najimenitnejših vasi — v likdar narodne Gornje Š ske — vasi — v kateri se nam je natod l bal prvi sloveaski pesn k Valentin Vodnik. — Pa kaj naj se čudim, s j bodo menim itak kmalo na svitio dani zemljevidi, nn katerih bode naša Gornja Š Ska pripadala k „Ite-chu". ČJnjte gospod urednik! Te dni došd mi je v roke dopis ces. kr. okr. gla-arstva ljubljanskega z dne 2. marca t. 1, št. 3791, v katerem naroča taisto — seveda v slovenskem jeziku — županstvu v Gor. Šiški poročati o bivališču nekega Lahona. —Gorenješišen^i župan, kot človek sicer vsega spoštovanja vredni gospodi Adolf G al.'e pa se je odrezal na slovenski dopis c. kr. okr. glavarstva, taistemu — v nemščini! Ni li to sramota za celo Gorenje Šiško? Bog no daj, da bi vedel to Val. Volnik! V grobu bi se obrnil, tajil bi, da je bil porojen v Gorenji Šiški. Tako se sramujejo tudi lahko Gorenje Šišenčani, da re zahtevajo od župana naj uraduje slovenski. — To stvar gospod urodmk moral sem Vam sporočiti, da jo morda na kak način porabite v Vašem cenjenem liitu ter v^d am'te obča-.e Gor. Š'ške. — (Golobi — pismonoše.) V nedelji po-poludoe je g Daaasohir iz No-, eira meata izpustil na Grosupljem 11 golob >v pismonoš Ob 3. uri poi pustil je prvi oddelek. Brzojav iz Moveja mesta ran je sporočil se na Gro-jupije, da jo prišel ta oddelek, in sicer *'seh pet golobov, skupaj ob 4. uri 61/« minut. Domov priŠedŠi b li so golobi jako utrujeni, pustili so 1 do 2 minut perutnice od truda viseti, toda kmalu so si opomogli ter pričeli jesti. Pripomniti je, da so se imeli golobjo z jako ne □godnim vetrom boriti, kajti pihal je direktni iz--hodni veter, katori je bil v višjem ozračji še mnogo hujši. Golobi so naravnost krenili domov v Novo mesto. Preje, ko jo bil izpuščen sle 1 nji oddelek, naprosil je g. D rnseh' r navzoče občinstvo, da je stopilo tako, da so morli golobi, ko so se dv-gnili, r\vno proti zahodu namesto proti izhodu (v Novo mesto; kreniti. Toda vkljdb temu zavili so jo golobje takoj domov. Golobje so vsi dospeli do nov. Navzoče občinstvo se je za stvar jako zanimalo. Ker mora g. Demscher še letos napraviti golobjo zvezo 8 Terbižem in to vsled naroČila c. in kr. vojnega ministerstva, spuBti te golnbe ša tekom tega ali početkom drugega meseca ia Ljubljane. Dan in čas se pravočasno naznani. — (Koncert vrhniških tamburašev) ee je — kakor se nam poroča — preložil na nedoločen čas. — (Klub slovenskih biciklistov Kamnik in okolica) priredi dne 15. majnika prvi pomladni izlet v Kranj Odhod točno ob 1. uri popoludne od gostilne „Paulinu v Mostah. K mnogobrojni udeležbi udov vabi odbor. Pri neugodnem vremecu preloži se na 19. majnika. — (Izlet .Jadranske Vile" ▼ II- Bistrico.) Na dan 15. t. m. določeni izlet aJadranske Vile" v II. Bistrico se je moral radi nepričakovanih ovir preložiti na dan 5. junija. „Jadranski Vili*" se pridružijo tudi „Primorsko planinsko društvo", potem društva iz Opatije, iz Lovrana in iz Kastva, a pri* čakuje se, da pridejo ta dan tudi društva ne samo MP" D*'Je ▼ prilogi« Prilogi »Slovenskemu Narodu" SI 106, dnž 11. maja 1898 »s Notranjske, ampak todi iz dragih krajev v II. Bistrico. — (Imenovanje.) Deželni šolski svet štajerski imenoval je g. Lovro Šah-a, učitelja v Trbovljah, nadučiteljem v Teharjih pri C-lju. — Ekeminister grof Oleiapaob — kan didat za mesto višjesodaeg* predsednika v Gradci) Pri naa je bivši višjesodni predsednik graški in poznejši pravosodni minister v Badenijev? m kabinetu v najslabšem spominu in zato nas je skrajno neugodno presenetila vest, da se Gleispach zopet poganja za mesto visjesodnega predsednika v Gradci Grof Ldeispach je sedaj penzijoniran uradnik in zato nam državno pravdništvo ne more braniti, ako povemo o njem svoje mnenje brez ovinkov Gleispach se je kot vidjesodni predsednik vestno držal naukov V/aserjevih in škodoval Slovencem, kjer je le mogel, kot minister pa je z imenovanji povolom uvedenja novega civilnopravdnega reda dokazal, da je zagrizen sovražnik slovenskega naroda. Po teh imenovanjih je grof Gleispach postopal tako, da ga s polno pravico imenujemo pristranskega moža, kateri ne zasluži nobenega zaupanja, zato pa slovesno protestnjemo proti temu, da bi pusta! zopet višje-sodni predsednik. Gleispacha se pa ne branimo samo Slovenci, branijo se ga tudi Nemci, seveda iz družili razlogov kakor mi. Ako bi torej vlada Gleispacha imenovala višjesodnira predsednikom, storila bi to proti volji vsega prebivalstva graškega visjesodnega okraja, proti volji Slovencev in Nemcev, ki se vsi odločno branijo tacega višjega sodnika, in ki nimajo do tega moža niti trohice zaupanja. — (,Klub Savinjskih kolesarjev') je imel svoj I. občni zbor v nedeljo dne 8. t. m. v gostilni gozp. Sadoika pri Grobeljskem mostu. Udeležilo se ga je okoli 40 kolesarjev vkljub zelo neugodnemu vremenu, mej temi kakih 15 členov kolesarskega oeseka »Celjskega Sokola". Klubu je pristopilo 22 členov. V odbor so bili voljeni gg.: predsednikom Jos. Sirca, župan in veleposestnik v Žalcu; podpredsednikom dr. A. Schirab, zdravnik na Vran skem; tajnikom R. Vrečer, učite'j v Grižah pri Žalcu; orodjar in rednik 1. Voh, poseitnik v Zalou; bla gajniknm Žigan Fran v Žalcu; 1. odbornikom Ši« gavec 0., učitelj v Gornjemgradu; 2 odbornikom Vrečko Fran, komptoarist v Št. Pavlu. — Vozni odbor: predsednikom Vrečer iz Griž; podpredsednikom Kladnik Jos. s Vranskega ; rednikom in cro-djarom Voh I. iz Žalca. — (Jastitia fundamentom regnornm.) V „Soči" Čitamo prav zanimiv slučaj, ki pojasnjuje tiskovno svobodo na Primorskem. aSočau za Gorico z dne 19. aprila je bila zaplenjena. Redarji so prišli okoli 1. ure popoludne in odnesli tudi 82 2 iztisov „Soče" za deželo, ki je bila šele napol dotiskana: zaplenila se je torej ,Soča*, še prednojeizšla! Izdaja za deželo je bila na to drugače prirejena, predložena cenzuri ob 3l/a-popoludne — in ni bila zaplenjena. Dne 20. aprila je šel izdajatelj na redarstvo in zahteval uradno potrdilo, koliko iztisov „Soče" za deželo je bilo zaplenjenih. Šele zdaj so se jim jele na redarstva odpirati oči, da so pobrali nekaj, do česar niso imeli pravice. Toda gospodje na redarstva niso nikdar v zadregi. Hitro so doposlali drugi odlok, da se zaplemba razteza tudi n a i z -dajo za deželo, a niso pomislili, da „SočaM za deželo je prejšnji dan že izšla, ne da je bila zaplenjena in ne da se je mogla zaple -niti. Sodnija je — to se vendar nmeje samo po sebi I — potrdila zaplembo „Soče* za Gorico in — za deželo. Tekom obravnave je državni pravdnik naglašal, da politična oblast sama ima pravico, zapleniti kak časopis (— Da, ali ne, predno izide. Ured.) — Izdajatelj „Soče* pa je naglašal: Zaplenjena je bila „Soča" za Gorico. Toda redarstvo je pobralo tudi 822 iztisov „Sočeu za deželo, ki je imela iziti šele 2Vi uri pozneje; lista, ki ni še izšel, redarstvo torej ne more zapleniti. Teh 822 iztisov torej ne spada v zaplenjeno „Sočo" za Gorico, ker je naslovljena za deželo, pa tudi ne v izdajo za de želo, ker ta je izšla pozneje ob 31/« P0!1-. 110 da je bila zaplenjena. Redarstvo je torej pobralo iz tiskarne nekaj, česar bi ee ne bilo smelo niti dotakniti. Sodni dvor se jo dolgo Časa posvetoval in naposled — to se vender umejell — potrdil prvo razsodbo v polnem obsegu, t j. potrdil tudi zaplembo „Soče" dne 19. aprila za deželo, ki — ni bila niti zaplenjena! * (Človekoljuben čin banke , Sla vije'.) Nedavno umrli pisatelj in urednik Vaclav Dnr^ch v Pardubicah na Češkem je bil zavarovan pri banki aSlaviji* za slučaj smrti za 2000 gld.; plačal je prvi četrtletni obrok zavarovalnine od 1. aprila do 1- julija 1897., potem je doplačal na prihodnje obroke vsega vkup le 15 gld. — V tem je poteklo respiro 90 d n i j, t. j. rok, v katerem pri banki tSlaviji" ostane zavarovanje v veljavi in zavarovani kapital izplačilen, če tudi premija ni plačana. Po preteka tega 90 dnevnega res pira je banka dotično zavarovanje na temelju § 4 svojih pravil zrušila; toda z ozirom na mnogobrojno obitelj Du-r^chovo in na bedne razmere njegove vdove izplačala je ipak polovico zavarovanega kapi-3 ala, t. j. 1 0O0 gld. — Ta ljudomili čin banke „Slavije" je vzbudil mej občinstvom radostno priznanje in hvaležnost, ki je odmevalo po vsem Češkem časopisju t^r je pač najboljše priporočilo te j (-d: ne slovanske zavarovalnice. * (Dunajska jubilejna razstava.) Dasi razstava ni š* povsem dogotovljena in vkljub slabemu, deževnemu vremenu ter velikanskemu blatu, je bilo prvi dan 50000 in drugi dan, ki je bil jako mrzel, 20 000 obiskovalcev. Razstava obsega štirideset izložbenih hiš in paviljonov. Odprta je vsaki dan do polnoči. * (Nezgoda belgijske kraljice.) Kraljica Marija Henneta, mati nadvojvodinje Štefanije, se je vozila G. t. m po kraljevem parku; ko je kočijaž obračal, se je kečija zvrn la ter s kraljico padla v ribnjik. Kraljica bi bila lahko utonila, toda pomoč je bila takoi na mestu, da se jej ni nič hudega dogodilo. * (Morilec v cerkvi) V Straubingu pri Mo nakovem je pred par dnevi napadel v cerkvi mej službo božjo noki delavec Jos-p Hummet z nožem in revolverjem župnika in deželnega poslanca Scheu-bpeka, toda ni ga mogel raniti; župnik in drugi ljudje so ga preje prijeli. Ilummel je bil baje že večkrat kaznovan; na Avstrijskem je bil pred kratkim izpuščen, kjer je bil dve leti zaprt * (Homer — ženska) Angleški pisatelj Samuel Butler trdi, da je b'l slavni „Homer" — ženska, dekle, katera je kar mimogrede spisala zbirko junaških pesnij, imenovano „Odisejo". Butler meni, da pisateljica ni bila nihče drugi, nego Nav-e?kaa, hči Alkinoosa in Arete, katera je peljala Odiseja k svojemu očetu. Samo da Butlerjeva Navsikaa ni kraljevska hči v Seriji, marveč hči nekega svetnika v Trapani na zahodni obdi Sicilije. Zn ičiino je, da učenjak Butler v svojem spisu „Mrs. Homer" različne stvari samo trd1, a ničesar ne dokazuje ter vedno le vprašuje čitatelje: Povejte mi samo jeden i vzrok, kateri bi dokazoval, da Navsikaa Odiseje ni i spisala!" Da je spisala „OJisejo" ženska, izvaja < Butler zlasti iz dejstva, da igrajo vse ženske v njej i uloge zvestih, poštenih, premodrih in čistih bitij ! dočim so vsi možki ali lažnjivci (Odisej), požeruhi ; (Polifem), smešni pfdanti (Menelaus', pijanci (El p^nor), snubeči ali pa slabiči, katerih ž-ne hlače nosijo (Alkinoos). Navsikaa bi bila torej prvi ,Blau-strumpf !a * (Obitelj umetnikov) v b?sode pravem pomenu je rodbina angleškega slikarja Alme Ta rdeme. Nj"gova soproga je znamenita slikarica, i katera je dobila pred nekoliko leti v Berolinu zlato I kolajno. Njega hči Ana je tudi dobila veliko ko lajno za sliko, katero je razstavila v Parizu ; druga hči Lavrencija pa je napisala že štirinajst romanov, kateri se veliko čitajo. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Jerica UršiČ, F. Mazi in T. Pire 20 kron namestu venca na krsto pokojnega rodoljuba M. S o s s a. — Živeli rodoljubna darovalka in darovalca in njih nasledniki! Telefonična In brzojavna poročila. Dunaj 11. maja. Upravno sodišče pod predsedstvom grofa Schonborna je danes razglasilo principijalno jako važno razsodbo, p o kateri je občinskim zastopom in okr. zastopoin prepovedano, dsrovati kaj v narodne namene. Povod temu je dala pritožba nekaterih Nemcev proti sklepu obč. zastopa in okrajnega zastopa v Smichovu, ki sta darovala 500 ozir. 600 gld. za češke manjšine. Vodstvo mladočeške stranke izda oklic, naj se Ći-Iii pritožijo proti tsern jedua-kim sklepom nemških korporacij. To isto naj store tudi slovenske manjšine v kra jih, koder so nemški ali italijanski zastopi kaj takega sklenili. Dunaj 11. maja „Fremdenblatt* javlja cficijozno, da so govorice, po katerih se nve Ijavi regulacija uradniških plač do 1. julija, glede časa uveljavljena neutemeljene. Dunaj 11. maja. Bivši ravnatelj dvor nega gledališča dr. 13 u rek ha rd t je imenovan dvornim svetnikom pri upravnem sodi šču. Budimpešta 11. maja. Cesar je danes vzprejel delegaciji. V prestolnem ogovoru je cesar povdarjal, da je razmerje monarhije napram drugim državam, z'a>ti naprtim sosednim, najboljše. Nevarnost, katera je pretila miru za Četkom grško turške vojne, je vsled dogovornega postopanja minila in ker so odpadli vzroki, vsled katerih je Avstrija poslala brodovje in vojake na Kreto, je to oboroženo silo poklicala nazaj, Češ, še vedno nerešeno kretsko vprašanje se uravna petom diplomatičnih pogajanj. Cesar je pohvalil vse vojaštvo, ki se je udeležilo ekspedicije na Kreto in izrekel svoje globoko obžalovanje, da sy vzlic po velesilah pod piranemu posredovanju papeža in vzl c popust ljivosti Španske ni posrečilo, preprečiti špansko ameriško vojno. Dalje je cesar rekel, da je vlada z ozirom na negotovi položaj poskrbela mnogo vejnega orožja in pristavil, da upa, da b.idcta delegac ji tbko patrijotiČni in U izdatek odobrili. Končno je cest.r še pohvalil Kallavevo upravo Bosne in Hercegovine. Po prestolnem ogovoru je bil cercle, pri katerem pa — kolikor je doslej znano — ae cesar ni dotaknil političnih vprašanj. Budimpešta 11. maja. Iz Zagreba se poroča, da je bil nadporočnik Mattacich Ke glevich, ljubimec prince^inje Lujize Koburške, aretovan. Him 11. maja. Položaj je jako kritičen. Ministcrstvo je sklenilo, da zdaj ne skliče par-lament«, ker se boji burnih razprav. Minister stvo notranjih del je prepovedalo ekspedicijo kakršnihkoli brzojavnih poročil o revoluciji. Milan 11. maja. Vesti, da vlada v mestu mir, so neresnične. Revolucija traja še vedno. Ustaši so zbrani sredi mesta. Tadi okolica se giblje. Ustuši so naskočili tudi kraljevski grad Monzo, a vojaštvo je naskok odbilo. Cenzura je jako stroga, tako da ni možno ničesar brzojavljati. Pošta je še vedno suspen dirana. Milan 11. maja. Na raznih krajih mesta stoje pripravljeni topovi. Pri Porta Ve nezia so ustali streljali na generala Pouza di San Martino. London 11. maja. „Standardu" se javlja iz "VVashingtona, da odide v nedeljo 60.000 mož broječa ameriška vojska na Kubo. L^dji ,GhuzzieH in „"Withneyu prevažata že sedaj orožje in muuicijo na Kubo. Narodno-gospodarske stvari. Načela in organizacija slovenskih posojilnic z ozirom na novi zakonski načrt in na dejanske razmere na Slovenskem. Spisal I. Lapa j ne. Pisali smo Že veliko o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva. Pri tem se pa do zdaj še nismo ozirali na novi zakonski načrt, ki dela pot novi zadružni postavi. Da zopet o tem govorimo, temu nam daje tndi povod sedanja organizacija slovenskega posojilništva, ki se je v teku poslednjih let v marsičem spremenila. Z ozirom na novi načrt zadružnega zakona je treba radi tega o naši organizaciji govoriti, da ne bodemo nepripravljeni stali, ako načrt tudi zakon postane. Glede na določilo o lastnem in tujem imetji pri posojilnicah v novem načrtu smo že govorili in poudarjali, da je v njem prestrogo določeno to razmerje. Toda poleg toga paragrafa jih je Se več v njem takih, kateri ne bido ugodno uplivali na razvitek avstrijskega posojilništva sploh in še posebej na razvitek slovenskega posojilništva ne. V novem načrtu se n. pr. govori, da bi nobnn zadružnik ne smel imeti več kakor jeden delež, da bi se posojilnice ne smele udeleževati pri industrijskih podjetjih, da bi si ne smele pni ost o vat i zemljišč in hiš, ne izposojevatl si na menice, ne kupovati efektov iti. Vsa ta določila so prestroga, htina je, da naj bo Jo posojilnice in sploh gospodarske zadruge urejene kolikor mogoče v demokratičnem duhu; ali ipak zabranje-vati posojilnicam to, kar je dovoljeno sličnim kor-poracijam, n. pr. delniškim družbam, to ne gre. Iz istega vzroka ne gre prepovedovati gospodarskim zadrugam gori navedena dejanja. Kar je dovoljeno vsakemu državljanu, kar smejo storiti osobito pro-tokolirani trgovci, tega bi se osobito registrovanim firmam, kakoršne so posojdnica, prepovedovati ne smelo. Na drngi strani mi sicer umemo, kaj zakonski načrt namerava, namreč dati gospodartkim zadrugam migljaj, da se bavijo le s tem, za kar so ustanovljene. Recimo, posojilnee naj se pečajo le s denarnim prometom, in naj opuščajo nevarne špekulacije na borzi itd. Hvalevredno je seveda svarilo, da ne bi gospodarske zadruge na menice si pri bankah izposojevale. Ta prepoved je pa v tej točki preostro in prednikom 'j no zakonsko določilo. Slovenske posojilnica, recimo, si res ne izposojujejo mnogo na menice, ker si mej »,eboj pomagajo in ker jih podpira osobito mestna hranilnica. Iz mej bank pa, kjer dobe* na posodo, je pa jedina češka aŽivnostenska banka', in ta posojuje le na menice. Čudno bi torej bilo, ako bi po novem zakonskem načrtu niti vel ke slovenske posojilnice ne mogle na ta način denarja na posodo dobivati. (Dalj« prib.J Ra7i!rjeno domačo zdravilo. Vedno vefja po-praSevanja po ,,Mtdl-nveni fran.-oNkeai rganju in noli'4 dokazujejo uapsitU* upliv tepa zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utcfttijr.fi>, dobro zn.inn nntirevrn.itifno mazilo. V steklenicah po 1mi kr. Po prstnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. JIOLli, c in kr. dvorni založnik na DLJNAJI, Tuchlauhen B, V zalogah p<> deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preuarpt, zaznamo- an v. varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot -J stekleniri. 4 10-61 Ako se mmv uspeh kakega mb'lka goditi po njfga posnemkih, pntem se mora reri o Santal Mldy -Ju, da ima velikanske vspehe. Zavitki steklenic, prospekti, vse se pnunema, a pri tem manjka glavno: čista esenca i/. Mysora dobrvanega s.uidelj.-vega lesn. Mladi ljudje naj torej zahte-vajo kapsule samo x imenom ,.Midy," ki jamči čistost izdelka. J(ll-1) Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 8o6*2 m. Stanje 'S* Cai opa- baro a zovanja metra v mm, 10. 9. i-vtCer '.30 7 li. 7. zjutraj 7:il 6 9, popol. 7.«.i 9 Vetrovi Nebo 11! j m > M . Oh > 11*9 102 1H4 sr. sever si. vzbod si. ij/.ali. oblačuo oblačno skoro obi. 0 9 Srednja vferajsnia temperatura 123\ za normabm.. — Sinoči tuočna nevihta na severu. 11° pod dno 10. maja 189S 4°/0 državno srečke iz I. 1864 po 960 gld. 168 gld. 60 kr. Državne srečke iz I. po 100 gld. . I!i7 , 60 m Dunava reg. srečke 5g/0 po 100 gld. . . 198 „ BO , Zemlj. obe. avstr. 4'//' zlati zast. listi . 98 „ 70 „ akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 158 „ — , Ljubljanske srečke......... 99 „ 75 a Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 „ — , Kreditne srečke po 100 gld...... 200 „ 50 . Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 523 , — „ Papirnati rubelj.......... 1 . 2T't 9 Preklicem vse žaljive besede, katere sem govorila zoper čast Marij C Kili ar« posestnice na C-oJovcu h. kt. 8*. Marija Vrbinc poseatnikova žena v Stepanji vasi. (751) Zahvala. Globoko ginjeni usojamo si tem potom izreči najiskre-iej^o zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za izraženo imm snžalje ob bulezni in smrti našega ljubega brata, gospoda Karola Trtnika c kr. d« ž. sod svetnika, voditelja okrajnega sodišča na Vranskem in častnega občana mnogih ol.čiu kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili »prevoda k večnemu počitku ter zh poklonjene krasne vence, osobito pi in posebej so Se zahvaljujemo gospodu predsedniku okrož. sodišča v Gelji, gospodom sodnim svetnikom in uradnikom, častiti dubovsčiui. slav. pevskemu društvu , Vranska Vila"1 za tolažilnn petje, ter slavni požarni hrambi na Vranskem. Srčna hvala vsom. V Ljubljani, dne 11. maja 1898. (750) Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem onim, ki so spremili našega preljublje-nega očeta, gospoda Gašperja Žorzx-a k zadnjemu počitku osobito pa gospodu župniku, domačemu učiteljstvu, zastopnikom okrajnega šolskega sveta, trski oblini Vransko, občinam Oo-milsko. Grajska vas in St. Jurij, gospodu c. kr. notarju na Vranskem, slavnemu Savinskemu učiteljskemu dmstvu, za darovane vence, ter sploh vsem, ki so pokojniku v teku bolezni s'regli in nas prijazno omiloali izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. (752) V Grajski vasi, dne 10. maja 1898. Žalujoči ostali. soba Prijazna mesečna 8 pes bnim ubodom se odda takoj Pred škofijo it. 21, II. nudttrople. Cena 7 gld. mesečno. (729—2) Stanovanje z dvema sobama s pritiklinami se odda um avgustov termin na Bregn »*. 3, I. nadstr. Več pove lastnik Ferdinand Billna. (740—1) Ces, kr avstrijske {tj državne železnice. Izvod iz voznega reda valj aven od dne 1. maj a 1898. lata. Odhnil Im I.|nt>l|ntie ju*, kol. Pr*|i #e« Trhli Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; Ce« Selzthal v Ausse, Sol nagrad; ca* Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Oli 7. tiri 5 m. zjntraj oanhni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzoosfeste, Ljubno, Dunaj ; če« Selzthal v Solno-grad; čez Klein-Reirling v Line, Budejetice, Plzenj, Marijin« vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopolnite osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbit Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend - Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v S«eyr, Line, Badejevios, Plzeri) M» rij ine vare, Heb, Francove vare, Karlove Tare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lecc-Bled. — Proga v Novo uteelo 1« v Ko* *•«■* |f. Mešani vlaki: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, oh 12. uri 55 m. popolndne, ob 6. uri 30 n?. eveter — Prihod v I,|ublJteno j. k. Provr la Trblira. Ob 5. uri 4« m. zjutraj osobni vlak z Dunajt via Amstetteu, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stejra, Auaseea, LjuhuH, Celovca, Beliaka, Fran tensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11, uri 17 m. dopoludne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, Karlovih ▼arov, Heba, Marijinih varo« Plznja. Budejevic, Solnograda, lonca, StevTH, Pariza, Genove Cnriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend - Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. poporodne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. nri 6 m. zvecet osobni vlak i Dunaja, Lipaka, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, — Projc* la Novega nteata in la Ko«ev|a« Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2 uri 32 m, popolndne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odlio«! la Ljubljane d. k. v Kamni h. 01 't. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 5o w in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Pri Imm t v l.|nbl|ftiio d. k. la KainniUa. 01 6. uri 56 n. zja I traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob i 9. uri 65 min. zvečer., poalednji vlak samo ob nedeljah in I praznikih. (17—106) S ripi, *r Ms, im % Z c .2.2- i«^ o ^» v'? - S mm ■ J2 'arfS ' -•> > x_" n eri 2 - —■ lili C M c 2 55 4 H Ji EJ 0 Ji ** -.s S ,, tm «a Vožnji red c. kr. pri v. južne železnice veljaven od 1. maja 18^8. Z T>iinnjrii v Trst, Brzovlak Poštni vlak Mestni vlak Sekundarni vlak Dunaj ... Miirzzusclilag . tirailoc . . . Maribor ... Celje . . . . , Laški trg. . . Kimake toplice Zidanimost . Hrastnik. . . Trbovlje . . Zagorje . . . Sava .... Litija .... Kresnice. . . Laze .... Zalog. . . Ljubljana . Borovnica . Logatec . Planina (postaj.) Bakek . . . Postoj ina . . Prestranek . , St. Peter. . . Divača . . . Nabrežina . . Trst .... Odhod Prihod Odhod Prihod 8-25 po noći 7-45 zjutraj _ 11-35 n 10-40 dopol. 1 23 popol. 12« n 105 popol. 5 10 zvečer 2-48 D 222 n 7 14 po noči 4-13 1, 3-45 t 9-08 „ 4/95 If 3-58 • 8«1 „ 4-33 n 4-07 931 „ 4-47 rt 4-21 945 „ — — 955 „ — 4-3G 1 10 02 „ — 4 42 n 1009 „ — 10-21 „ — 4-59 D 10-32 „ — 104-2 „ — - 10-54 „ — - 11-04 || 5-53 ti 5-31 zvečer 1116 „ , 6-58 zjutraj 5 36 6.52 s 6-30 po noči 1 6 50 n 7Si7 t 7 06 d 7-50 h 7-31 n ■ 7-59 K — 9-0B n 8-38 n — 9-28 n 9-00 n 115 5- 27 9 21 11-42 156 2 11 2- 22 24« 9*9 3- 07 3 15 328 339 3 50 4- 03 4 13 424 4-46 5'21 6 05 6- 23 636 6-58 710 8 10 9.00 9-54 10-25 popal. 8-10 „ I 164 po noči; 5-45 ■ 7-57 ■ 10 08 . 110-23 1033 1106 1117 11 25 11 33 11-46 1156 1207 12 20 1230 1241 12 56 130 2- 10 227 2*40 301 313 3- 34 4T0 5 08 5.40 po noči zjutraj dopol. popol. zjutraj dopol. 625 10 53 2- 35 55i 6 14 6*28 7-03 719 7- 30 7 42 801 8 16 8- 32 8-58 916 935 10- 30 11- 30 12 45 1-15 1-42 2 21 2*37 3- 20 4- 35 6.10 6.56 zjutraj dopol. popol. n po noči 6 00 zjutraj 6-20 „ 6-34 „ 6- 51 , 707 . 718 I 728 . 7- 45 ! 7- 59 . 8- i4 ; 8-32 , 8-46 , 901 . zjutraj 7 45 po noči 8- 20 „ 900 „ 917 || 931 „ 9- 53 „ 10O7 „ 1020 „ ^ifMtiL na I >utiraj. 'o sta-j TrBt........Odhod. Nabrežina...... n Divača....... št. Peter......., Prestranek ...... „ Postdjlna...... Bakek....... „ Planina (postaj.) .... ,, Logatec....... „ Borovnica...... "**«•»•.....j S Z^loK........ „ Laze........ „ Kresnico....... ,, LitiJ'i........ „ Sava........ >} Zagorje....... „ Trbovlje....... Hrastnik....... Zidani most...... „ Rimske toplice .... „ 5*Sdtr*........i ........ „ Maribor....... „ Gradec ....... „ Mlir/.ziiHchlag..... l>unaj........Prihod 8-15 8-50 9\'I8 1015 10-32 po nočii 800 zjutraj 832 „ 9-18 „ n j *™ _ m 10-09 dopol. 10-22 Poštni vlak Melanl vlak 11-46 11 51 1-00 i 1'33 ' 310 s 4-;ti 6*87 915 zjutraj dopol. 10- 39 11 23 11- 2tt 1200 popol. 1217 „ 12 23 „ 12-57^,, 116 „ 1-39 „ 2/66 „ 4'20 » , 7-00 po noči 946 „ 525 6-o6 546 558 608 6-18 630 6- 37 644 658 7 08 718 7- 34 0 30 115 420 zjutraj dopol. popol. 9-55 10-51 11 57 ,12-42 12 53 107 1 -25 1-35 1-48 2 13 243 255 307 317 3-30 3-41 3- 51 4- 04 412 420 440 4-62 5()3 5*23 7*40 1003 212 635 dopol. popol. zvećer po noži n ijntraj 6- 25 7- 15 8- 23 i>-14 0- 25 9 39 9 59 1010 10-24 10-54 11 25 19*95 12 38 12 49 1- 03 115 1- y6 1 40 1*48 157 2- 24 2-37 2-49 310 5-35 807 11*57 4*00 po noči zjutraj dopol. popol. 9-45 po noči 1109 „ 109 „ 2 35 „ 2.51 „ 315 „ 347 „ 406 „ 4-27 „ 5o9 „ 6*01 „ 6- 23 „ 6*39 „ 657 „ 714 „ 728 zjutraj 7- 42 „ 759 || 809 „ 8- 20 „ 844 „ 9- 00 „ 916 „ 9-41 dopol. 12.58 popol. 4*55 „ 9-83 pon. Prih. Sekundarni vlak 640 zjutraj 651 „ 705 „ 724 „ 7- 35 „ 749 „ 8- 20 „ 8.60 „ 6.00 po noči 616 po noči 630 „ 648 „ 704 „ 718 „ 7- 35 t, » 7*56 „ 816 „ 8*31 „ 8- 45 h 904 Prih. ■ ...... 9J JOSIP REICH ► 4 likanje sukna, barvarija> j < in kemična spiralnica > j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4* spadtt- W d t3it) joča dela. 9 Ceno nitko, r i t Poatreiba točna. — I ir^r^r^^r^r ur v -*.r ^ A. ZUNST Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <4°) lastno^ca i/.d.dka zii dame, gonpodo in otroku je vedno na izboro. Vsrakerini naročila izvršujejo se točn«» m po nizki ceni. Vse nuire se shranjujejo in zHzuamenujojo. F*ri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vponhtti. fJIHIIHMIHimillMillUMi priporoča po ceni Hugo Ihl v Spitafskih ulicah štev. 4. ProJ Alni-vii CriatfAA l>reJ £ J. Zor jzij Erjavec j. zor 2(42) čevljarski mojster Ljubljani, Čevljarske ulioe M. 3 g {J priporoča se prečaBt. duhovščini in slav. občinHtvn za obilno naročovanje mzno-vrstnih obuvul, katera izvrftuje ceno, f7 pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m od najfinejše do najpriprnutejSe oblike, r« More se shranjujejo. Vnanjini naročilom P naj se blagovoljno pridene vzorec. i al ai rar^r7jrf^r~r?r^»^'T3njFJiW Pekarija in arna (43) Okru Irgori Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. i otIrn/.n:<'a Vegove ulice št. 12 Tu fce dobiva Ikra! nn «1 »i; si rž«', uk moimi, zdravo lir on pe- MiirN'.k pet'ltn. V8eb vrst krut« iitt r*«>n Itruli m p'e^pf'enee (Vanille- /..v i ■•buk V svojih mr u**'* U-« ni I culi p.,-« f.am točno z »m HI «n-j ^.loi n - - > it i| ■ • i ni !»«•€•' % o m. Ml mtol edon in s liti uiit i»rlM! «1 ml I ■ l. • vjl tor z W» r umih-vinom. Posebno opozarjam na fine »n «11j u u hU *- krof-«* in ' diIU« n Hiiicttimt i m i«»^ov-H« : Avgust Eepič { W ca e j —a- sodtir i I Ljubljana, Kolezijske ulice št. 16, J (48) -v Trncvem * Be priporoča slav. občinstvu in naznanja, ♦ da izdeluje in popravlja vsakovrstne ^ sode Is hrastovega ln mehkega -♦ losa po najn>žjih cenah. — Kupnje * £ in prodaja staro vinsko posodo. | •»♦*«*««-«*«*.*t<>«H<'- •'•(.•♦a-O^o^ » %K3?^ talarjev in b;iret- (4?)T Nijvečja tovarniška zaloga (svilnatega blaga eruo iti barvajte, I za eele oblelte in l>lu/.«% priporoča I po uM)nii)lli c;<'iihIi (47j j Alojzij Persche [ Pred Škofijo 22, nhg mestne hiše. | It i s, ] r ran tiaiser i HENRIK KENDA ^Ceneni lepi klobuki za"^ dame. Vedno zadnji- novosti. lNrprntl |m se urno in prav po ceni. Sluiliii ii:rn:di fr.uiLo in lastonj. (fij) LJUBLJANA. 13 § prodajalce biciklov ? i-M |ir% lit tovarn. g (49j Ljubljana ^ I Šelenburgove ulice 6 S 5 UaJbolJse urejena delav- C ^ nioa za popravljanje bi ciklov jj* Ca In šivalnih strojev. - 9 ^r^nr^F-^TS**-«^ VB>«v^F«2*'a?® 1 0 DUiSOV po najmzji ceni J. S. BENEDIKT-u Iga. lasching-a vdove \ ključavničarstvo (r>3) ^ Poljanski nasip št. 8 (Mehova hisa) pripor«,ča svojo bogato zalogo fttodilnili ognji&d susjstviprostte|Šlh, kakor tudi ua|fl. u. |šlli, z žolto medjo ali mesingora montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. l*opravlJnn|n liltr« In po ■viii. Vnanja naročila so hitro izvi-56. i j. j, Ljubljana Turjaški trg štev. 7 _____-i (491 Ljubljana, IduiiiiJsKn cesta St« fltU, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in veiocipedov. \ajni>J<* crni*. IVI chanik (t2) Ivan Škerl Opekarska costa št, 16. v LjubljanL Švalnl Stroji pa n.Vn'■ i ili cenali Itn iU'»- in drnga v to stroko Bpada-joča popravila iz-v ril dobro in ceno, v nanj.i narorila »e t'trn-i IZVjhuj.'J.. ssssasassaaam ...... -JT-ff lil Jopce, nog-ovice | pasove, kravate najceneje priporofia _Alojzij Perschč! Jj'Pred skoflio 22 poleg mestne hiše. [ Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse le dobre do najfinejše kvalitete po niakihoen&h. Kovoett ▼ ftepnlh, kakor tudi v stenskih urah vodno v salogl. 66 Poprav ■• livrinjejo naJto6noJo. Anton Presker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gfotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Q lilob(< ^*<» meri se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) Fran Xj3*u."toljetnei, Ststrl txgr ćtev. 3L Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstno altanio-resuice in mlatilulve, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (58) Ceniki zastonj ln poštnine prosto. IPfl ljlp |l Ulillu v največji izberi in po najnižjih, cenah trakovekvencem z ali brez napisov v vseh barvah (69) priporoča Kari RecknageL na Mestnem trgu. 11 37 Rezervist 17. pešpolka proda dobro ohranjeno vojaško obleko m i«» irV<1. — N.tmčrpjo izve" ha pri kantinerju gospodu Nmiiru v Št. Psterski vojašnici. (747) Na Poljanskem nasipu st 14 se za avgustov termin oddasta dve prijazni stanovanji • pritikllnaml. popolooBis z*sr odločen*. JA-2) Povpraša naj se v hi£i St. 12 1. nadstropje J. Lozar, Ljubljana. Mestni trg št. 7, priporoma svojo zalogo koleaarMlilli |4»|»l£ev/ (meaterN), arafr belili In r»fiiolM»|iitli. «•♦*§» I pianov, no Kavi«\ tl«J koleni«*, /.Htiatuic, otralnlktn, laptMtdtlr, !«■ Iti vmltU Hi lil««v. Jopic, «%e%-IJet/ In družili potrfbaćln. Cene zmerne! (6*6—3) Vnanja naroćil* izvršujejo se s povratno poŠto. Slavnemu ob i ustv u aijadao u;ii »njam, d, sem o t ■% o t* 11 v Šolskem drevoredu ■IVO j o kjer bodem imel vedno svete goveje meso na razpolago. Skrbel bodem za *o£no postrežbo ter se priporočam za obdeu obisk z odličnim spoštovanjem (741-1) Valentin Hahrn m oMur. Starosta m žveplano kopališča na Hrvatskem zpXka Firižtiis.sk8 toplicoin ^ ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec). Analiza po dvornem svetniku profesorja dr. Lad-v Iga i. 1894. 5H" C vr:č vrelec, ivepljeno mahovje, ne-«osei»ljivo v svoiem del.vanji pr| mtaičal ikrnlni in liostenini v členkih, boleznih v sjibih in otrpnonju po •'netici m tlomlenju koBtl, proti su, živinih boleznin, desnih v kolki itd, ženskih boleznih, poltn h in taj-::ih boleznih, kroničnih boleznih obisttj, mshumein ka-laru, skrofeljnih, ar.gleaM bolezni, kovnih dlakrazijah, * *. pr zastrupljen^u po živem srebrn ali iviccu i. t. d Fitno zdravljenje gj* m v črevlh, pri slati š\li itd. itd. Elektrika. — OTasaž*. ZraviliAće z vsem komforten. ce\o leto odprto; sezona trnja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik ark, lepi nasadi, lepi izleti. Z', .'.ca zaraviika godba, j -atero oskrbujejo ilani orkestra zagrebške kr. opere J .tun« zabave, koncerti itd. Na postaji Vanizdinake toplica pričakuj.- sleherni dan ' tnnihns goste. Tudi »o na razpolago posebni vozovi in \m je zaradi istih prei obrniti ua oskrnni&tvo koiialisVa Zdravniška pojasnila daje kopališki 7dr»vmk dektor l .'~ Lcnghico — Frospekie m brošure razpoSlja zaAtonj i m poštnine prosto I , 5lit) oskrbnistvo kopališča. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda s 1. avgustom 1.1. rw-u V-č se izvt' v Cerkvenih nllrali št. 1. Proiajalnica in brusarnica podpisanega je na Starem trgu št. 2, Kleparska steza Priporočanj se »davnemu obč nstvu za obilna naročila. Vekoslav Vanino. (738 -1)__^________________ Trgovina z galanterijo in igračami Iv. Kordik-a Ljubljana, Preširnove (Slonove) ulice st. 10-14 priponka svojo bogato zalogo emailirane knbinjstB posode prve vrste, kakor tudi patent-lonce z bakrenim obitkom in druge jednake reći po pr*v nlaklta eeaah) nadalje: namizne svečnike nože in vilice iz pakfona, medi in alpake. ca salato, deaerte in drugo. Različne reči ls alpake ln al p a k a- srebra lz najboljše c. kr. pri v tovarne W. Bach-mann As Comp. s Dunaja. Kuunu|a naročilo IsvrSuJeJo se t«*eno lu po nlmulli cru«h. (645—9) odpravi v 7 dneh popolnoma (366-15) dr. CliriMtolT-a izborni neškodljivi 3 jedino gjolovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsauje polti, Pristno v zeleno zapečatenih izvir nlh steklenicah po MO nove. ima na prodaj Joh. Mayr«|H I o 1« urnu v Ejjtstsl tii.nl. Ivan Kordik v Ljubljani Prešlrnove (Hlonove) ulice it. IO —1* priporoča (743 -1> elastične vezi za trte No|bol|Še vrele In po nizki ceul. Zunanja naročila te točno ter po postnem povzetja izvrfie. izurjen v trgovini z meSan-rn blagom, s dobrimi »pritevali, žsli svojo sedanjo slulbo koncem ma|-mka ali začetkom junija premsnitl. Ponudb* naj se blagovolijo poslati pod „Zvest" na npravniAtvo »Slovenskega Naroda*. (744—1) V hiši Mi. -S A na Tržesdlkl centi ho odda stanovanje s tremi sobami in v bi&i mi. S v Mislilccvlla ullcnli stanovanje s štirimi sobami, oba stanovanja v tr.tjem nad* stropjn. Termin: 1. tsvgriiMt. Vpraša se pri I>V£ii|iniičlcti> KllIiNkt* CfHta. (723-8) 1 J. N. Potočnik priporoča svojo krojaško delavnico •2 na Druiajski cesti 6 te v. 14 v Matijanovi hiši. *>)> px? Izdeluje moška oblačila kar naj- jSj boljše m prav poceni: oskrbuje uniforme ; w c, kr državmm ia ž>leznićnim uradnikom, n jfi Posebno *e priporoča Č6 duhovščini, |S |H£ k* r je zt-lo *pr>ten v izdelavanjt duhovniških jfil »j oblačil, talarjsv in msnčlkov-ov. (613—6) g ta e e e e s e e ei I e s e Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Oralo, brone, lepoto, motike, krsnpf, vile, vuakovrstne sna*, pile, ImocI lelrzoliti in ploač«*-vinonti), uiijiriibul kriti, rajli^na niliariks, senks, kljoeovnl* eorsko, komika In oso»orMko oroojo. ntoullelkl. p«" I, ko-ust ln iaIJmho leao. vsakovrstno ki-liln|ek» or«id|e, ko« v»n|o mm ukus, v rolo lu rele l»l*e. telesni* Ike Sla« ko oboke. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovo'jena (6^3—12) popolna razprodaja vsakovrstne železnine 4*4 po tovarniških cenah ► Kajlepfia prilika Roap. trgovcem vsakovrstno železnino uajcenejo si naroc ti. Andr. Druškovič železarija, Mestni trg* st. 9/10. eeinenl, Storje ao elrope, droaruee lu dni, vsakovrstne tehtnice* vsakovrstna plo-aeevlnot mrslngesia, pakfoooato, bakreaa, elako-ita« belo I« Sruts in p«*elukeue. Troinbe ao votlo In sjoojuleo t evetilke ao vuio»et različna kovoii)o ao ko-eije. HI|oeolelee, me* •lusjoste kl|uke>, panle In anpohe, ple-teee omare In pipe •a pivo itd itd. itd. S Konceaijoniran po vis. c. kr. mmisterstvu a odredbo z dne 7. maja ltti>4, st. 5373. Severno-nemški si. .TsS*«^*1: Brsoparnlike voinjs v Hevjork: lz Bremena ob torkih in soboUh. Iz Southasnptona osir, Cher-bonrsra ob sredah in nedeljuh. lz Oenove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat mesecn' Bremen-Ssv. Amerika. V Newyork. Bremen-Juž. Amerika. V Montevldeo. Baltlmore. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. [ Bremen-Avstralija. I V Adelaldo, Malbonrne, j (32f>—14) Sydnoy. Japan. Prekomorska vožnja i Nswyork 6—7 dni j. I Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: -dvaid Tavčar. priporoma Narodna Tiskarna. r Naznanilo! Olnsom brzojavnega naznanila s Dunaja % dn6 26. m. m. si usojam javiti p. n. občinstvu, da so do&li vsi klavirji najboljših firm, k»t(re sem osot.no izbral. Posebno omenjam, da so mi gosp. tovarnarji ls posebne prijaznosti prepustili klavirja, ki so bdi namenjeni za oesarjevo Jnbtlejske rasstavo. Nad-jmn se torej, da v vsakem oziru nstrežera 6estitemn obćinstvu. Kar se ti*e okusa, dobrosti, izbire kakor tudi cen prekosim vsako konkurenoo. Na BkladiftAu nim»m nobtmih klavirjev, izdelanih a parnim delom, nego samo taborno rodno delo. UsoJAm si tudi se pripomniti, da izposojam tudi klavirje, piamne in kratke klavirje ter se priporočam najbolje sa ubiranje glssovirjev in za popravljanja. z veleStoTailjcm (728_8) Ferd. Dragatin FloriJa.nssl£«3 ulio« Htov. 550. IsdtgateJj m od^ovomi uredi.ik: Josip Nolli. iaiftoins m tisk ,Naro m* Tiskar ne".