dr. Peter Verlič: Poslancev pogled na aktualno dogajanje stran 3 GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXV - januar - februar / 1 - 2 / 2010 O kom/čem pišemo? ZVeza UniverzFzVtfetje'žiVljenjsko^bdSbje stran 72 .I - • ^ I. L ■-■ 'J......... Delovni časža stranke od ponedeljka do petka v od 7-do 9-ure in Ï od jfe^o i8. ure, -H »»iCgbbotah od B. do 12-ure. -.....tfei^ vř* Sli^È iřri delu v laborji-torijii. Prhnož je doma v bližnji ViSnji (iori, V prostem řasu rad pomaga doma pri delu na kmetiji, ukvarja pa se tudi. kot večina njegovih ^Tstnikov, z rekreativnimi Športi in se druži s prijatelji, Prtprifan je, da dela v IVkarni tirosuplje ne bo nikoli zapustil. S sodelavci sc odMi^no raiiijnic, odgovorni pa sc tudi trudijo pri uresniče- vati želje zaposlenih po dodatnem izobraževanju, »VPekarjii Cirosiiplje sem se naučil ogromno stvari. Spominjam se prakse v prvem letniku in dela nikaj. Navdušilo me je in razmišljam celo, da bi v prihodnjem letu nadaljeval šolanje ob delu in zaključil viSjo ali vis(»k<) šolo na liiotdiniSkem Izobraževalnem centru v Ljubljani,* niini zaupa Primož. »Svoje delo je treba oprai'ljati odgov(jrno in z ljubeznijo,« še pove za konec. Prepričan je, da se mora vsak človek glede svojegii poklica odločiti v skladu s svojimi željami in sposoliiiostni; ra ta način tudi uspeh in veselje pri delu ne moreta ixostati. Œe^rna . ^rosuplje Mervator Narejeno z ljubeznijo Poslancev pogled na aktualno dogajanje V Državnem zboru je biLo živahno. Potem, ko Vlada Boruta Pahorja ne more in ne more izdelati izhodne strategije iz krize, je na izredni seji svojih 73 konkretnih ukrepov za izhod iz krize predstavila naša poslanska skupina SDS. Skupni imenovalec protikriznih ukrepov je zajet kar v naslovu dokumenta »Boj proti krizi je boj za delovna mesta«. Osnovni poudarek je, da mora država gospodarstvu z različnimi olajšavami omogočiti, da bo lahko zadihalo in postalo konkurenčno in omogočiLo nova deLovna mesta. Vendar pa nič ne pomaga, če ne bo vLada omejiLa javne porabe, zato naši protikrizni ukrepi predLagajo zakonsko predpisano omejitev javne porabe, vezano na doLočen odstotek bruto domačega proizvoda. Ni sprejemljivo, da bi vLada skozi državni proračun trošiLa enako, kot da krize ni. VeLiko bi Pahor storiL že s tem, če bi pričeL z zmanjševanjem števila javnih uslužbencev. Verjetno se vsi še spomnimo njegove izjave, da bi lahko preživel s 50 % manj javnih uslužbencev. Občine Grosuplje pa se še vedno dotika tudi novela zakona o lokalni samoupravi, ki je občini uzakonila volitve romskega svetnika. Zakon, ki ga je v Državnem zboru podprla koalicija SD, Zares, LDS in Desus, glasovanje pa obstruirala SDS, je predmet ustavne presoje, saj pri določitvi občin, ki morajo imeti romskega svetnika, ni upoštevan kriterij avtohtonosti. Občina Grosuplje ima blizu 20.000 prebivalcev, od katerih je približno 13.000 voLiLnih upravičencev. Da v občini živi zgolj maloštevilna romska skupnost priča podatek, da se je v voLiLni imenik za volitve romskega svetnika, vpisalo zgolj 41 Romov (podatek Državne volilne komisije), kar kaže na to, da romska skupnost na tem območju ni avtohtona, niti ni zgodovinsko aLi tradicionaLno naseLjena skupnost. Na podlagi izsledkov znanstvene monografije, ki na podLagi pisnih virov dokaj natančno sledi gibanju in poselitvi Romov v SLoveniji tudi za več sto Let v zgodovino, je ugotovLjeno, da je manjša skupina sedeminštiridesetih Romov v nekdanji občini Grosuplje prvič navedena šele ob popisu leta 1964. Iz podatkov pa nedvoumno izhaja, da je ta skupina Romov živela predvsem v naseljih, ki se po razdružitvi nekdanje občine Grosuplje na tri občine, ne nahajajo več v občini Grosuplje (npr.: Gabrje pri Stični, Gozd pri Krki, Gozd pri Muljavi GLede na tradicionalno nomadski način živLjenja Romov (ki je biLo v tem obdobju še izrazitejše) se zastavlja tudi vprašanje, aLi so sedanji Romi v občini Grosuplje dejansko člani tedaj popisanih družin. Tudi glede časovnega okvira bivanja najbrž sledi, da bivanja od Leta 1964 ne more izpoLniti kriterija avtohtone poseLitve. V medijih sem zasledil novico, da naj bi župan Ljubljane Jankovič razmišljal o prodaji primestnega potniškega prometa, saj naj bi mu ta dejavnost prinašala izgubo, ker so primestne občine, razen Brezovice, zavrnile sofinanciranje Linij. Ne nazdanje Lahko takšno razmišljanje privede tudi do ukinitve primestnega avtobusa iz LjubLjane v GrosupLje. Novica je zanimiva tudi zato, ker je naša posLanska skupina SDS konec prejšnjega Leta na moj predLog vLožiLa v Državni zbor pobudo za spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki občinam dopušča več svobode pri obLikovanju mestnega prometa, rešitev pa bi omogočiLa tudi vpeLjavo mestnega prometa. Upam, da bom kmaLu prejeL tudi odgovor občine na postavLjeno vprašanje in pobudo v Občinskem svetu, da bi po vzoru ŠkofLjice razmisLiLa o podaLjšanju kraka Linije mestnega avtobusa števiLka 3 od Litostroja proti GrosupLjemu. Dr. Peter Verlič Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996 - 2000, (Uradni list RS, št. 3/97, 57/98, 70/98, 21/01, 100/02, 111/03, 124/03, 87/04 in 136/04) (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega plana) ter Sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev - Generalni PUP ObčineGrosupljeza PPCI/1-I/9,(Uradni list RS, št. 118/05, 75/06, 5/07, 34/07, 115/07, 90/08, 94/08) (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve PUP-a). 1. Navedba vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja Območje Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega plana ter Sprememb in dopolnitev PUP-a se nanaša na naselje Grosuplje - območje med Adamičevo cesto in železnico, opredeljeno trenutno kot drugo območje kmetijskih zemljišč, parc. št. 401/2, 403/5, 403/8, 401/3, 402/1 ter 1227/1, 1228/1, 1228/2, 1229, 1231/1 in 1232 vse k.o. Grosuplje naselje ter morebitna z njimi neposredno povezana zemljišča potrebna za funkcioniranje območja. 2. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega plana ter Sprememb in dopolnitev PUP-a bo potekala v času od 22. januarja do vključno 23. februarja 2010, v prostorih Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, v pritličju, v času uradnih ur. 3. Način dajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posredovanje Pripombe, predloge in mnenja k Spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega plana ter Spremembam in dopolnitvam PUP-a lahko javnost podaja pisno na naslov: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, s pripisom Spremembe in dopolnitve plana in PUP-a (Brvace) ali v knjigo pripomb v času javne razgrnitve. Župan občine Grosuplje Janez Lesjak Nekaj o pravilih delovanja časopisa Ker se je v zadnjem času nabralo kar nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem časopisa In ker je letošnje leto spet volilno leto, je prav, »da osvežimo« nekoliko tudi pravila o delovanju časopisa, da ne bo toliko nepotrebnih dilem, pa ne nazadnje tudi izgovorov, ko se izkaže, da pa vendarle nekateri precej po svoje razumejo možnosti za sodelovanje s časopisom. Sicer je medijska scena na splošno zares precej zmedena v naši državi in si jo zato najbrž razume vsak po svoje. Kljub temu poizkusimo nanizati, kaj imamo v zvezi s pravili na voljo! Jože Miklič, odgovorni urednik Kaj pravi Zakon o medijih? Zakon o medijih med drugim določa, kaj smo dolžni objavljati v časopisu in kaj ne. Zato naj na hitro naštejem le nekaj bistvenih poudarkov iz členov, ki se nekaterim bralcem pojavljajo kot dileme in najbrž niso teh zakonskih določil nikoli brali. V 5. členu zakon govori, da morajo javni mediji registrirani v Sloveniji in morajo uporabljati slovenski jezik (izjeme so le mediji, ki se razširjajo tudi v tujino, in še v nekaterih za nas manj pomembnih okoliščinah). 6. člen, ki govori o dejavnosti medijev, pravi, da le-ta temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku in-formacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Med zelo pomembnimi členi v tem zakonu je tudi 8. člen, ki govori o prepovedi razširjanja in spodbujanja narodne, rasne, verske, spolne ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ter izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. 18. člen pa govori, da mora vsak medij imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja. Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Vsi ostali sodelujoči pri časopisu so operativno ali posvetovalno telo, ki se morajo držati pravil v zvezi s pogodbami oziroma obveznostmi, ki so jih dobili ob imenovanjih. Pri tem je treba vedeti, da je ustanovitelj časopisa Grosupeljski odmevi Občina Grosuplje, torej nas Občinski svet Občine Grosuplje in nadzorni odbor tudi neposredno nadzirata. Kako, kdaj in kam poslati popravek ali odgovor? Po zakonu o medijih se lahko na članek ali prispevek odzovejo bralci na dva načina: s popravkom ali odgovorom. Popravek je zanikanje oz. popravljanje napačnih dejstev. oz. prikaz drugih nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerim se z argumenti izpodbija oziroma bistveno dopolnjuje navedbe v prvotno objavljenem besedilu. Z odgovorom se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo. Besedila teh popravkov objavljamo v rubriki Odmevi na notranjih straneh časopisa. Popravek, oz. prikaz nasprotnih dejstev ali odgovor morate dodati na papirju in na njem navesti: - naslov članka, na katerega se nanaša vaše besedilo, - datum objave članka, na katerega se nanaša popravek ali odgovor, - naslov popravka, prikaza nasprotnih dejstev ali odgovora (v nasprotnem primeru ga določi pooblaščena oseba uredništva), - svoj podpis, za pravno osebo pa podpis odgovorne osebe za stike z javnostjo in še dodan žig, - svoj poln naslov in telefonsko številko (za takojšnjo razrešitev morebitnih nejasnosti). Zahtevo za popravek je priporočljivo poslati po priporočeni pošti na naslov uredništva najpozneje v 30 dneh od objave članka, na katerega se zahteva nanaša. Objavo lahko zavrnemo, če ne boste spoštovali navodil oziroma zahtev iz veljavne zakonodaje. Vaš popravek oz. prikaz nasprotnih dejstev ali odgovor bomo objavili najpozneje v drugi izdaji časopisa po prejemu besedila. In dodajmo še nekaj primerov iz prakse! Prav na tej podlagi je bilo napisanih nekaj pripomb oziroma odmevov in popravkov, ki pa so bili tudi objavljeni. Nekaj pa je bilo izrečenih osebno, po telefonu ali po e-pošti, vendar take objavimo le, če jih pobudniki potem zapišejo na papir. Sem ter tja se je zgodilo tudi to, da so nekateri napisali samoiniciativno neko kritiko brez razloga kot ga navaja zako-nodaja za popravek ali odgovor, ki bi ga predhodno sprožili v uredništvu časopisa. Tak prispevek v uredništvu razumemo kot kritiko na posledice delovanja nekoga ali določene (organizirane) skupine občanov. O takih objavah se predhodno posvetujemo na sejah ured-niškega odbora, za dokončno odločitev o objavi pa je pristojen odgovorni urednik. Razne »na hitro nametane nasvete« raznih piscev pa vseeno resno obravnavamo na predhodnih rednih sejah uredniškega odbora, vendar se običajno izkaže, da ne sodijo za objavo, ampak mnoge pripombe med njimi skrivajo prav elemente, ki jih tudi zakon prepoveduje za objavo. Pa še nekaj o občinskih pravilih! Iz ravnokar navedenih razlogov se najdejo tudi taki, ki nam radi »svetujejo«, kaj bi smeli in kaj ne objavljati v občinskem časopisu. Tu je treba jasno povedati, kaj nam narekuje tudi statut ustanovitelja. Prav na 30. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje 23. decembra 2009 je bil sprejet tudi popravljen Statut občine Grosuplje, ki nam tako poleg osnovnega Zakona o medijih določa tudi osnovna pravila delovanja odgovornega urednika in uredniškega odbora. V statutu je v poglavju 2.2. Občinsko glasilo navedeno naslednje (citiram dobesedno): 31. člen Občinsko glasilo ima odgovornega urednil Iz župnij, za duhovnost Alenka Adamič: Z misionarjem Jožetom Adamičem - Vsaka človeška duša ima svoje skrivnosti; Jože Miklič: Srečanje bolnih in ostarelih v župniji Žalna; Bog je ljubezen - nova maša Aleša Pečavarja v Grosupljem; Blagoslov kapelice v Ponovi vasi; Zakonski jubilanti v Žalni; Janez Pintar: Krst sedmega otroka v Petakovi družini; »Nate računam!« v Šmarju - Sapu; Vera Šparovec: Občutek pripadnosti ; Mladi upi Helena Miklič: V Osnovni šoli LA Grosuplje podpisali Eko listino; Zdravstvo; Sociala; Dobrodelnost; Varstvo občanov; Pravo; Zaposlovanje Alenka Adamič: Marija Jesih - S stiskami se srečujem vse življenje!; Ohraniti človeku pravico do dela!; Organizirano dnevno varstvo starejših v Grosupljem; Helena Miklič: Dom starejših občanov bogatejši za prizidek; Kakšno zdravstvo potrebujemo?; Za toplo malico; Banka Koper je ob obletnici darovala za topel obrok; Jože Miklič: Trije kralji - koledniki; Rotary klub Grosuplje in Dedek Mraz obdarila rejniške otroke; Dobitnik Zlatega ključa za najobčana je Franc Škerlj; Tudi letos je Društvo Sožitje obiskal Božiček; Janez Pintar: Gledališče pod mostom nastopilo za društvo Sožitje Grosuplje; Mojca Sajovic: Bachova cvetna terapija zdravi vzroke bolezni; Skrb za umirajoče; Čas pomladi - čas alergij; Homeopatija na pohodu; Domača lekarna; Bolečine v hrbtenici; Osteoporoza; Varna spolnost; Cepiti se ali ne cepiti, to je zdaj vprašanje; Marija Samec: Zvezdana Majhen in Pomlad za Palčico; Andrej Štrus: Droga je zoper življenje; Matjaž Trontelj: Socialno ogroženi zavarovanci; Brezplačno cepljenje proti HPV za šestošolke; Prihodnji položaj starejših v slovenski družbi (2 prispevka); Slovensko zdravstvo pred reformo; V spomin Alenak Adamič: Ob spominski plošči Lo-uisu Adamiču tudi plošča bratu prof. dr. Francetu Adamiču; Zanimivosti Helena Miklič: Najprestižnejša nagrada Diamant za najboljšo radijsko postajo 2008 v roke grosupeljskemu radiu Zeleni val; Tudi letos bomo podelili zlate ključe mesta Grosuplje; Marija Samec: Srečanje z medvedom; Zgodbe iz Zambije; Leopold Sever: Medvedje iz Medvedice; Dedek Mraz v Škocjanu; Staroveški kotiček; Kinološki kotiček, Za ljubitelje živali Mojca Sajovic: Prebrali smo za vas; Kinološko društvo Grosuplje v kandidaturi za Zlati ključ mesta Grosuplje; Ko pes ostari in smrček osivi; Resnica o kaznovanju; O predpisih, ki jih moramo poznati skrbniki psov; Življenje s psom; Pasje domovanje; Jože Miklič: Tekmovanje nemških bokser-jev - 5. openbox festival; Šport Tamara Barič: Grosupeljčanka že tretjič na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki - Tjaša Šeme odlično nastopila z obročem; Rokometni klub Grosuplje uspešno izpeljal Dan rokometa 2009 - Rokometno zaznamovana sobota v Grosupljem; Strelci nadaljujejo s tekmami - Željko Moičević novo sezono začel z odličnim rezultatom; Rokometaši začeli s tekmami; Tjaša Šeme 45. na svetovnem prvenstvu; Rokometaši zabeležili že tri zmage; Tenis klub Grosuplje vstopa v zimsko sezono; Tjaša Šeme sezono zaključila s sladko zmago; Rokometaši trenutno na odličnem petem mestu; Strelci v boj za skupno prvo mesto; Nov trener jih bo popeljal v prvo ligo; Helena Miklič: Udeležba na 16. Jurčičevem pohodu tudi letos presegla pričakovanja; Konjeniški klub Beli vranec ima tri državne prvake v endurancu; Državno prvenstvo v spretnostni vožnji (motorizem); Željko Moičević osvojil še Evropo; Jože Miklič: Franc Škerlj; Čez Vršič na Olimp; Najuspešnejši športniki; Najboljše strelsko društvo v Sloveniji v letu 2008; Blagoslov kolesarjem na pot;Na fuzbal me pust!; Kolesarska sezona 2009 »K Martinet' na klobaso« zaključena; Bo Martin Črtalič zaključil z dirkanjem?; Martin Črtalič -podelitev priznanja tudi letos za 2. mesto v FIA - CEZ; Marija Samec: 15. pohod na Magdaleno; Nekaj za veselje, nekaj za vedoželje; Mal' za hec, mal' pa zares! Leopold Sever: (10 nadaljevanj) Jože Miklič: VGA (10 nadaljevanj). Fotoreportaže; Kartografski prikazi Jože Miklič: Praznovanje 100-letnice PGD Grosuplje, Nastopajoči v kulturnem programu; 10 let z roko v roki (dobrodelna prireditev v Žalni); Tudi v Obljubljeni deželi - 'nič novega' (5) Zavûd ti prûstûrskû, komunalno ill stauovanjske urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GR.4DNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCUf OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM WUDIMO: - iidàlEivo »urbaniaiîni^ dela« posebnega důla projeta (lokacijiJsadikiiiiieiitacijapo siaiih predpisih), - izdelavo pK>jek(ne dokuineMacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega poaieika iiipaiteladjo lenJjííía. čE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, N.\S L.\HKO NiVJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpi$ etažne lastnine. NAJDETE na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na (elefoniklh Stevllkali 01 7810-320 aU 01 7S10.J2Í-,ilt TSIMM Elko Hudorovac izvoljen za romskega svetnika v občinski svet V nedeljo, 24. januarja, so bile zadnje volitve v RS Sloveniji glede na (najnovejšo) določbo Zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva izvolitev romskega svetnika in je začela veljati 24.10. lani. Na teh naknadnih volitvah je Elko Hudorovac dobil 30 glasov, njegov protikandidat Bruno Brajdič pa 18. glasov. V volilni imenik je bilo vpisanih 41 volilnih upravičencev, 7 pa jih je volilo s potrdilom o stalnem prebivališču. Jože Miklič VoLitve so potekaLe v spodnjih prostorih nove upravne enote in po predpisih ter tudi brez kršitve voLiLnega moLka. Na dan voLitev je pri voLiLnem odboru ves čas od 7. do 19. ure in tudi pri štetju gLasov sodeLovaL vsaj en predstavnik Romov. Po razgLasitvi rezuLtatov je ELko Hudorovac dejaL, če bo potrjen za svetnika, bo »daL vse od sebe«, da bi se razmere za Rome izboLjšaLe. Če pa se to ne bo zgodiLo, bodo Romi živeLi še naprej tako, kot so živeLi do zdaj. Že takoj po prejemu čestitk ob izvoLitvi je skupina Romov, ki je pričakovaLa, da bo ELko zmagaL, začeLa vriskati in nam povedaLa, da bo veseLje kLjub zimi trajaLo doLgo v noč. Kdaj bo Elko Hudorovac potrjen? Na občini naj bi daLi svetnikom v potrditev ELka Hudorovca kot čLana občinskega sveta na prvi seji, ko bodo od državne voLiLne komisije dobiLi uradno poročiLo o izvoLitvi. KLjub temu da je občinski svet na zadnji seji 23. decembra sprejeL Statut Občine GrosupLje in je v njem še vedno predvidenih Le 24 občinskih svetnikov, predsednik državne voLiLne komisije zatrjuje, da je romski svetnik izvoLjen za 25. čLana občinskega sveta - sicer bi tistemu, ki sedi v občinskemu svetu in je prejeL na LokaLnih voLitvah po števiLu najmanj gLasov, prenehaL mandat, kar pa bi nedvomno povzročiLo dodatne zapLete. Statut Občine Grosuplje in Poslovnik Po sedmih letih različnih poizkusov, da bi na Občini Grosuplje sprejeli popravljen statut in poslovnik, so ga občinski svetniki po razpisu volitev za romskega svetnika spet dobili na mizo. Statut je v glavnem po vsebini enak, kot so ga na mizo dobili že v začetku leta 2008, le pri 26. členu, kjer je določeno število svetnikov, je ponovno navedeno, da občinski svet šteje 24 članov, kar pa lahko spet pomeni različne interpretacije, kako naj bi bil po izvolitvi romski svetnik sploh potrjen v občinski svet. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje / 23.12.2009. Jože Miklič Predstavitev statuta Marko Podvršnik je uvodoma dejaL, da so se prve priprave v komisiji za statut in posLovnik za vnos popravkov statuta in posLovnika začeLe že Leta 2002. PoLeg spremenjenega Zakona o financiranju občin je biLo v statutu potrebno upoštevati še ceLo vrsto drugih zakonov, na pripravLjen osnutek pa so imeLe vse poLitične stranke v občinskem svetu možnost dati pripombe. V obrazLožitvi je Zdenka Cerar (LDS) kot predsednica komisije za statut in posLovnik povedaLa, da je biLo vLoženega veLiko deLa. Razprava in sprejem V imenu svetniške skupine SDS je dr. Peter Verlič vLožiL amandma k drugi vrstici 16. čLena, ki naj bi se po novem gLasiL, da občinski svet šteje 24 čLanov. Z razLago, da bi v času, ko je vLožena na ustavno sodišče pripomba v zvezi z razsodbo, aLi je romski svetnik v občini ustaven aLi ne, pa je utemeLjiL razLog za tako obLikovano vrstico v tem čLenu. Janez Pintar (SDS) je opozoriL na neskLadje med statutom in posLovnikom o števiLu najmanj skLicanih sej, za katere so se odLočiLi, da bodo najmanj 4 na Leto. Dušan Hočevar (SDS) je zagovarjaL, naj bi biL čas skLica ob 17. uri, vendar pa so se dogovoriLi za 16.30. uro ob obrazLožitvi direktorja občinske uprave predvsem zato, ker so k prvim točkam vabLjeni razni predstaviteLji posameznih točk, ki v poznih urah težko zagotovijo svojo prisotnost. PohvaLiL pa je nekaj doLočb, ki operacionaLizirajo sprejemanje proračuna. Svetniki so nato sprejeLi amandmaje ter statut in posLovnik vsakega zase izgLasovaLi. Vsakega zase so nato prekategoriziraLi v predLog in ju prav tako tudi potrdiLi. pred kulturnim praznikom Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Cerkev, Evropa in kultura V februarju bomo Slovenci praznovali dan kulture, enega najpomembnejših praznikov naše države. Na ta dan v nacionalnem okviru podeljujejo Prešernove nagrade najuglednejšim umetnikom: pesnikom, pisateljem, dramatikom, slikarjem, kiparjem itd. Vsa ta dogajanja prikažejo raznolikost slovenskega kulturnega prostora, številnost idej in ustvarjalcev, ki zajemajo navdih iz različnih duhovnih tradicij, prisotnih v Sloveniji, v Evropi in v svetu. Ena izmed njih je tudi krščanska oz. katoliška, zato bom v prispevku na kratko predstavil odnos Cerkve do evropske kulture. To je po svoje nepojmljivo obsežna naloga, a bom vseeno poskusil. Kultura tu ne bo omejena samo na umetniško izražanje, ampak bo predstavljala predvsem splošen civilizacijski okvir, v katerem živimo. Pri tem mi bo v pomoč učenje papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. ter domačih in tujih filozofov. V prvem delu prispevka bom prikazal ozadje oz. okoliščine časa in prostora, v katerem smo, v drugem delu pa bom navedel konkretne smernice. Andrej Štrus Vsak čas ali doba ima svoje značilnosti, ki zaznamujejo življenje ljudi na določenem teritoriju. Še posebno Evropa pa je v zadnjih 200 letih prehodila pot, ki jo je temeljito duhovno pretresla in ji spremenila nekdaj enotno krščansko obličje v množico različnih idejno-duhovnih sfer, ki vplivajo na današnjo kulturo. Ti dejavniki so bili predmet številnih preučevanj tudi Cerkve in njenih mislecev. Človek - edini predmet in edini namen kulture Delo in učenje Janeza Pavla II. sta med drugim zaznamovala njegova življenjska izkušnja s Poljske in razburljiva 80. leta 20. stoletja, ki so pripeljala do demokratičnih družbenih sprememb. Ko Janez Pavel II. v svojem nauku na začetku svojega mandata obravnava vprašanje kulture, postavlja antropološki problem kot nekaj temeljnega pred vse drugo. Za izhodišče mu služi človek in njegova usoda (in ne morda sistem ali institucija, tudi ne ideja oz. ideologija). »Človek, ki je v vidnem svetu edini bitni (ontični) nosilec kulture, je tudi njen edini predmet in njen namen. Kultura je tisto, po čemer človek postane bolj človek, bolj 'je', se bolj približuje temu bivanju bitja«. Človekovo vprašanje pa je po njegovo predvsem iskati smisel življenja. Je predvsem iskanje resnice, je odprtost k Skrivnosti. Človek si namreč zastavlja vprašanje: »Kdo sem?« Pri odgovoru na to vprašanje se bliža nečemu, kar je drugačno, večje in od česar je odvisen. Beseda veritas -resnica pride iz glagola vereor: čutim skrivnost. Veritas je nekaj, česar še ne poznamo, a je obdano s spoštovanjem; veritas je iskanje resnice, nečesa, kar me obdaja s posebnim hrepenenjem in otožnostjo, ker nisem še izpolnjen kot oseba, saj čutim, da še ne vem, kdo sem. Na drugi strani pa po njegovo sodobni človek nima več takih izhodišč: izhaja namreč iz trditve, da zmore vse, da mu je vse mogoče. Človek izraža to oblast ob podpori popolnega spoznanja stvarnosti: s pomočjo znanosti. Znanost namreč omogoča to absolutno spoznanje in organizacijo stvarnosti; tehnika, proizvod človekovega hotenja, bo svet spremenila, kakor narekuje znanstveno spoznanje. Človek torej ne išče več (absolutne) resnice (o sebi), ampak moč in oblast. Ta kultura našega časa, ki bi ji lahko rekli tudi razsvetljenska kultura, pa hoče vsiliti svojo zahtevo po izločitvi religioznega vprašanja, ki človeka vznemirja. Sredozemski in atlantski svet sta oba pod vplivom razsvetljenstva; še več, razširila sta ateistično pojmovanje življenja na ves svet. Papež v odgovor na situacijo poda dve pomembni tezi: 1. Antropološki problem je dejansko religiozni problem, je problem čuta za bivanje, za pomen in smisel življenja. Religioznost pa je po njegovo neobhodno teistična: »človek namreč potrebuje Boga, Bog je zajet v njegovem srcu in zavesti«. 2. Ko papež religiozno vprašanje postavi v sredino, odpre novo kulturno dialektiko oziroma kulturno polemiko s prevladujočo kulturo. Ne obstaja torej samo eno pojmovanje človeka, ampak dve. Dotlej (do sredine 80-ih let) je večina katoliških kulturnikov vstopala v svetišče razsvet-ljensko-laicistične kulture s skromno prošnjo, naj jim dajo vsaj majhen prostor v območju enciklopedične miselnosti. Papež pravi: nikdar več. Obstajata dva različna temelja človeka, ki sta si nasprotna in morata sprožiti dialektične odnose. Prevladujoča kultura, ki je pod vplivom razsvetljenstva, je ateistična in se uveljavlja le tako, da izpodriva religiozno dimenzijo. Religiozna dimenzija je zanjo le lažni problem, nekaka alienacija. V središče postavljeni človek pa hoče vse poznati in vse spremeniti. Kultura torej ni več le odgovor na velike probleme življenja, ampak poskus samoosvoboditve človeka. Sodobna kultura odklanja krščansko tradicijo in hkrati z njo religiozno dimenzijo. Človek moči VS religiozni človek Te drzne trditve morajo imeti podlago v stvarnosti. Kako se omenjena nazora kažeta v konkretnem življenju? Ob proučevanju prevladujočih stališč v sodobnem svetu papež ugotavlja, da je ateizem kulturna forma ali klima celotne družbe. Ta kulturna forma je v temelju odklanjanje pripadnosti, medtem ko velja za religiozno tradicijo, da človek pripada nekomu, ki je njemu »Drugi« in se tudi zaveda tega, ne da bi poznal njegovo ime. Pojmovanje človeka »v smislu pripadnosti« je v nasprotju z novim pojmovanjem človeka v smislu »avtonomije«. Ta človek ni bitje odnosov, celo še več: do svojega bistva pride, če te odnose trga in ruši. Bog ogroža človeka: torej je treba z njim nujno prelomiti. Družina ga utesnjuje in s tem tudi ogroža, torej je treba odpraviti tudi njo. Zaradi tega se je po mnenju papeža politika vseh ateističnih držav bojevala istočasno z vero, družino in vzgojo. Pri tem je obstajala skupna vodilna nit: človek ne pripada nikomur, je neodvisni posameznik. V filozofsko-kulturni slovar vstopa nov pojem, ki nadomešča prvotno zgoščeni izraz in pojem »osebe«: to je pojem posameznika (individuuma). Z njim izražamo prepričanje, da ni nobenih vezi, ki bi bile v bistvu njegovega sestava, ni odnosov, ki bi bili njegova bistvena podlaga. Človek je nekaka »monada« v smislu Leib-nitzove filozofije. Pojem »Oseba« na drugi strani pa je vstopil v filozofski slovar trojstvenega (trinitar-nega) izražanja: oseba namreč pomeni bitje, ki živi iz bistvenih odnosov in brez njih »jaz« ne obstaja več. Posameznik je bitje, ki se sklicuje na svojo moč in veljavo, oseba pa označuje bitje, ki je na poti iskanja resnice. Pri razvoju kulturnega in družbenega življenja je mogoče najti področja za dialog in sodelovanje, toda na ravni temeljev je človek moči tako vedno v sporu z religioznim človekom. Prvi se čuti vedno ogroženega od človeka vere. Ima ga za sovražnika in nekakšno nenormalnost, zato »so v ateističnih državah zapirali Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven? Skavti tudi letos na Občino Grosuplje prinesli Luč miru. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 23.12.2009 Tik pred začetkom seje Občinskega sveta Občine Grosuplje, 23. 12. 2009, so grosupeljski skavti prinesli Luč miru, ki jo zdaj že tradicionalno prinašajo na zadnjo sejo v letu tik pred božičem. Luč miru v sebi poleg osnovnega sporočila o miru prinaša tudi povezanost med ljudmi v različnih okoljih. Vsako leto pa skavti izberejo pri tej akciji geslo, ki aktualno nagovarja prejemnike luči in vse ljudi dobre volje. Letošnje geslo je bilo preprosto in kratko - plamen te luči daje posebno moč, saj prihaja od Boga, in zmore dati upanje, moč in pogum. Zmore vžgati človeku srce. Nič ni hudega, če ugasne plamen v vetru. Bolj težko je, če človeku ugasne srce. Luč je pred prisotnimi svetniki in ostalimi gosti na seji prevzel župan Janez Lesjak, ki je ob najboljših željah za prihodnje leto komentiral, »da tudi ta luč prav nič škodila ne bo«. Jože Miklič > verske disidente v psihiatrične bolnice«. V prevladujoči miselnosti je (bila) neizogibna posledica ateističnega pojmovanja življenja imeti vernega človeka za nenormalnega. Slednje je papež gotovo občutil na lastni koži za časa življenja na Poljskem. Opazil pa je še en zanimiv fenomen: »Kljub vsemu temu ostaja človek uporen pred vedno novimi naskoki pragmatičnega, neopozitivističnega, psihoanalitičnega, eksistencialističnega in nietzschejanskega ateizma. Invazija raznih praks in prestrukturiranje naukov ne ovirata, ampak celo pospešujeta religiozno prebujanje v notranjosti uradnoateističnih režimov in v sredi potrošniških družb ne-ovrgljivo religiozno prebujanje.« Vera torej ni izginila (in dejansko ni) in potem, ko so jo leta in leta imeli za nekaj, kar bo kmalu izdihnilo v nekakšni mehki smrti, kaže znake oživljanja. »Kako to, da je nenadoma postalo pomembno tisto, kar se je kazalo kot dokončno odpisano, nesposobno, da bi spregovorilo človekovemu srcu, nekaj, kar je bilo označeno za popolnoma negativno in odtujevalno?« Prišli bomo do odgovora, če sledimo papeževim mislim pri vprašanju, zakaj je ateizem zašel v krizo. Če se ljudje vračajo z mislijo nazaj k Bogu, če se človek vrača k tistim problemom, ki jih Dostojevski imenuje »prekleta vsakdanja vprašanja«, pomeni, da ateizem sploh ni znal uresničiti svojih obljub, ni ustvaril položaja človeškega in družbenega blagostanja, zaradi katerega je hotel odstraniti Boga. Poleg zanimivih uvidov lahko opazimo veliko zaznamovanost misli prejšnjega papeža z res specifičnim časom in prostorom, v katerem je živel, začutiti je mogoče celo določen pesimizem pa tudi upanje na razrešitev človekove stiske v iskanju smisla življenja in ovrednotenja lastne eksistence. Devetdeseta leta, ki so sledila času, iz katerega navajam razmišljanja, in ki segajo v današnji čas, pa so prinesla novo občutje sveta in življenja in nov način človekovega samodojemanja. Dobila so tudi novo ime - postmoderna. Uporabljena literatura: Janez Pavel II., V znamenju Svete Trojice, Družina, Ljubljana, 1999. Luigi Negri, Nauk Janeza Pavla II., Ognjišče, Koper, 1993. Nadaljevanje prihodnjič občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Krajinski park Radensko polje sprejet Za namere o zaščiti Krajinskega parka Radensko polje smo prebivalci ob njem izvedeli že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Realnejše priprave pa so se začele šele po propadu nekdanjega socialističnega posestva Ljubljanskih mlekarn tik pred koncem prejšnjega stoletja, ki je več desetletij zelo sporno iz več vidikov (še posebej pa iz ekološkega) kmetovalo tudi v neposredni okolici Radenskega polja. Kompleks Boštanj so nato odkupili domačini, sam projekt o zaščiti Radenskega polja pa se je začel s podpisom pogodbe leta 2007 med Občino Grosuplje z županom Janezom Lesjakom in Ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je pod Boštanjem podpisal minister Janez Podobnik. V tem času se je odvila vrsta dogodkov in predstavitev, med njimi pa smo jih nekaj predstavili tudi v časopisu Grosupeljski odmevi. K temu naj še dodamo, da je dr. Mladen Berginc po županovih besedah bil eden tistih, ki se je pri ministru (Karlu Erjavcu - o.p.) zavzel, da bo država v projekt vlagala še enkrat toliko kot občina. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje - 23.12.2009 Jože Miklič Iz gradiva za sejo Občina Grosuplje in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta julija 2007 podpisala sporazum, v katerem sta se zavezala k skupni podpori projektu »Proces ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje«, ki obsega sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za oblikovanje uredbe/odloka o Krajinskem parku Radensko polje, načrta upravljanja, sprejem akta o zavarovanju v skladu z zakonodajo na področju ohranjanja narave s posebnim poudarkom na skupni ustanovitvi krajinskega parka ter skupno financiranje vseh aktivnosti v okviru zavarovanja območja Radenskega polja in ustanavljanja krajinskega parka. Ustanovitelja Krajinskega parka Radensko polje sta Vlada RS in Občina Grosuplje na podlagi 55. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON). Predlagan odlok določa način izvajanja ustanoviteljskih pravic, ki je dogovorjen med soustanovitelji. Ker gre v primeru ustanavljanja krajinskega parka za soustanoviteljstvo na podlagi 55. člena Zakona o ohranjanju narave, je bil sklenjen na-čelen dogovor med soustanoviteljicama o deležih sofinanciranja delovanja krajinskega parka, ki sta 33 % občina in 67 % država. Ta dogovor je vključen tudi v predlagan odlok, ustanoviteljici pa bosta podrobneje uredili način izvajanja ustanoviteljskih pravic pri Krajinskem parku Radensko polje z medsebojnim dogovorom po ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Pri pripravi nadaljnjih občinskih proračunov bo treba proračunsko postavko, na kateri bodo zagotovljena sredstva za upravljanje parka, okrepiti in jo postopno dvigovati tako, da bodo pokrite temeljne naloge javne službe upravljanja parka, ki jih bo izvajal koncesionar (npr. nadzor, označevanje, informiranje, investicije). Predvsem preko upravljavskega načrta parka je pomembno dosegati in zagotoviti projektno in vsako drugo sofinanciranje tudi drugih inštitucij (ministrstev), tudi kot podlago tistim dejavnostim, ki so pomembne za trajnostni razvoj tega območja. Cilj takega razvoja je podpora lokalnemu prebivalstvu ter spodbujanje nekaterih s tem povezanih dejavnosti, ki so ne le sprejemljive, ampak tudi nujne v tem prostoru. Glede na to, da gre v primeru Krajinskega parka Radensko polje za soustanoviteljstvo parka s strani Občine Grosuplje in MOP-a, akt o zavarovanju sprejmeta v enaki vsebini Vlada RS in OS Občine Grosuplje. Osnutek akta o zavarovanju je biL na osnovi strokovnih podLag pripravLjen in uskLajen s strani obeh ustanoviteLjev parka ter z vsemi priLogami posredovan v medresorsko uskLajevanje ter v obravnavo in sprejem VLadi RS in OS Občine GrosupLje. Občinski svet Občine GrosupLje je obravnavaL in sprejeL osnutek OdLoka o Krajinskem parku Radensko poLje na 26. redni seji sveta dne 3. 6. 2009, VLada RS pa je osnutek Uredbe o Krajinskem parku Radensko poLje obravnavaLa in sprejeLa na 35. redni seji dne 9. 7. 2009. SkLadno z ZON je biL na VLadi in OS sprejet osnutek odLoka dan v javno predstavitev v času od 13. 7. do 14. 9. 2009. V navedenem času so se Lahko zainteresirani seznaniLi z vsebino odLoka na internetnih straneh Občine GrosupLje, MOP-a in Centra Grajski vrt Boštanj, v pisni obLiki pa na sedežu Občine GrosupLje in MOP-a ter podaLi pisne pripombe. V času javne razgrnitve osnutka odLoka so biLe izvedene tudi tri javne razprave: v Zagradcu, VeLiki Račni in Družbenem domu v GrosupLjem. Na podLagi pripomb, prejetih v času javne razgrnitve odLoka/uredbe, so strokovne sLužbe MOP-a, občine in drugih pristojnih inštitucij (ZRSVN) pripraviLe staLišča do pripomb, ki so priLoga temu gradivu. Za vsako pripombo je v staLiščih navedeno, aLi se v predLogu odLoka/uredbe upošteva oz. v kakšni meri se ta upošteva oz. je obrazLoženo, zakaj se pripomba v predLogu osnutka ni upoštevaLa. PredLoženi predLog OdLoka o Krajinskem parku Radensko poLje predstavLja akt o ustanovitvi zavarovanega območja na podLagi četrtega odstavka 49. in 53. čLena ZON-a. PredLoženo gradivo je pripravLjeno na podLagi pripomb in staLišč, podanih s strani javnosti v času javne predstavitve ter strokovnih opredeLitev do teh pripomb. Strokovna opredeLitev do prispeLih staLišč in pripomb ter njihovo upoštevanje je navedeno v nadaLjevanju tega gradiva. ObrazLožitev odLoka v nadaLjevanju, vkLjučno s staLišči na pripombe, so pripraviLe strokovne sLužbe MOP-a, občine ter pristojne strokovne inštitucije (ZVN). S tem aktom se uresničuje primarni ciLj varstva naravnih vrednot, ki je ohranjanje naravnih vrednot oziroma tistih stanj in procesov v naravi, ki to zagotavLjajo. PredLagani predLog odLoka pomeni tudi ukrep za ohranitev biotske raznovrstnosti, ker se na območju, predLaganem za zavarovanje, nahajajo območja, ki se uvrščajo v Evropsko ekoLoško omrežje Natura 2000 oziroma imajo status potenciaLnega posebnega ohranitvenega območja. V gradivu navajajo, da predLagani predLog odLoka vsebuje tudi doLočbe, ki spodbujajo razvojne možnosti prebivaLstva na območju, predLaganem za zavarovanje. V predLaganem odLoku se varstveni ciLji in nameni krajinskega parka zagotavLjajo z opredeLitvijo varstvenih območij, varstvenih režimov, razvojnih usmeritev ter naravovarstvenih naLog v krajinskem parku, ki se izvajajo oziroma spodbujajo z namenom varstva naravnih vrednot in ohranitve biotske raznovrstnosti ter krajinske pestrosti. Za izvajanje javne sLužbe na področju ohranjanja narave -upravLjanja parka se predLaga podeLitev koncesije. Predstavitev na občinskem svetu Vsebinski deL je v imenu Občine GrosupLje predstaviLa Jelka Kogovšek, vodja urada za družbene in gospodarske dejavnosti ter finance, grafični deL pa Mojca Lovšinova, vodja urada za prostor, ki je daLa tudi nekaj dodatnih odgovorov za manjše spremembe v prostoru Radenskega poLja predvsem za 2. območje varstvenega režima. V nadaLjevanju je večino odgovorov na svetniška vprašanja daL dr. Mladen Berginc, vodja Sektorja za ohranjanje narave na MOP, pri predstavitvi pa je sodeLovaLa tudi mag. Suzana Zupanc Hrastar, prav tako z MOP-a, ki je biLa zadoLžena tudi kot čLanica projektnega sveta za Radensko poLje z ministrstva. PribLižno poLovica pripomb, ki so biLe dane v času javne razgrnitve, je biLa upoštevanih v predLogu odLoka, poL pa ne. Več si Lahko ogLedate na internetni strani Občine GrosupLje v rubriki Gradiva za seje (30. seja OS 23. 12.). Župan Janez Lesjak je pred razpravo poudariL, da se je projekt zaščite začeL pojavLjati v razLičnih aktih že pred več ^ kot 20-imi Leti. V to je tudi Občina vLožiLa ^ ' J' ■ ■ ■. ■ ; občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 •»«'T/ N <-1 (v. >veliko dela, še več pa Center Grajski vrt Boštanj, ki je poleg rednega dela organiziral vrsto srečanj, delavnic in okroglih miz na različne teme v zvezi z Radenskim poljem. Nadalje je župan opozoril, da bosta morala tako občinski svet kot vlada potrditi enaki besedili, kar pomeni, da bo potrebno v morebitnih razhajanjih usklajevanje. Razprava Dušan Hočevar (SDS) je povedal, da so imeli predhodno skupno sejo trije odbori: odbor za prostor, za kmetijstvo in za gospodarstvo. Med pripombami, ki so jih dali, je bila tudi ta, da mora občinski svet potrditi »drugo polovico članov sveta, med katerimi morajo biti tudi prebivalci iz območja krajinskega parka«. V nadaljevanju je v razpravi dejal, da je bilo nekaj negativnih odzivov s strani prebivalcev šele v zadnjem času. Kljub temu meni, da je odlok naravnan širše in da bo ponudil v nadaljevanju poleg zaščite narave tudi primerno možnost razvoja. Janez Dolinšek (SLS) pa je v imenu OO SLS dal amandma, z namenom, da bi bil odlok čim bolj jasen: V primeru izpada dohodka na kmetijskih površinah zaradi delovanja Krajinskega parka je dolžan upravljavec zagotoviti sorazmerno odškodnino. Jože Intihar (LDS) je pripravljeno gradivo komentiral, da je bolj kot razvoju odlok namenjen zaščiti. Pri tem pa se pozablja na človeka, pa na osrednjo grosupeljsko čistilno napravo, na promet, na komarje in podobne zadeve. Nanizal je še vrsto drugih pomislekov ter komentiral, da je Center Grajski vrt Boštanj s tremi zaposlenimi preobširno zastavil projekt in da to precej stane tudi občinski proračun. Alojz Verbajs (SDS) je imel pripombe predvsem v zvezi s pripombami, ki niso bile upoštevane iz javne razprave. Vasi Predole, Čušperk in Zagradec naj bi po njegovem izločili iz območja krajinskega parka. Ostale pomisleke je večinoma navedel v svoji pisni pripombi, ki jo v celoti objavljamo pod naslovom Božiček prinesel krajinski park. Dejal pa je še, da bo najbrž med ljudmi park sprejet bolj z nelagodjem kot z dejavnim sodelovanjem. Spraševal se je še, ali je sploh primeren čas za sprejetje parka, saj je odprta še cela vrsta problemov tudi na območju krajinskega parka (šola na Kopanju, ekologija _). Anton Perme (SLS) je precej čustveno opisal svoje spoznavanje in življenje v tem prostoru, s čemer je pokazal na bistveno razliko, kako so se zares poslabšale predvsem ekološke razmere v tem prostoru. Krajinski park je danes »lep le na pogled od daleč, od blizu pa nosi s seboj vrsto problemov«. Zato bo v nadaljevanju večji del ukrepov v upravljavskem načrtu parka za izboljšanje stanja treba nameniti prav tem problemom, ali, kot je dejal: »Mi se vračamo nazaj k naravi!« Dr. Peter Verlič in Dušan Hočevar (SDS) sta skupaj želela tudi dobiti natančen odgovor pravnikov v zvezi z določbo, ki pravi, da o spremembah določa Občina Grosuplje - ali je to župan ali občinski svet. Odgovori Dr. Mladen Berginc je odgovoril, da je v zvezi z odškodninami že v zakonu zapisano celo poglavje, ki govori o odškodninah. Druge pripombe niso posegle bistveno v spreminjanje odloka. Poleg tega pa zaradi tehnologije sprejemanja odloka na občinskem svetu in vladi niso bistveno spreminjali osnovnega besedila. Vsaka morebitna nadaljnja sprememba pa bo morala po enakem postopku kot zdaj, ob prvem sprejetju - torej na občini morebitne nadaljnje spremembe sprejema občinski svet. Sprejem odloka Svetniki so nato odlok dopolnili z amandmaji, ki govorijo o obveznem deležu članstva v upravljavskem svetu in še nekatere manjše dopolnitve, ki so jih predlagali občinski odbori. Od 22 prisotnih so z 12 glasovi sprejeli tudi amandma SLS v zvezi z odškodninami. Odlok pa je nato v osnutku sprejel občinski svet - zanj je od 20 prisotnih glasovalo 20 svetnikov, nihče ni bil proti. 16 Božiček prinesel krajinski park Občinski svet je decembra na svoji zadnji seji v letu 2009 sprejel odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Lojze Verbajs, občinski svetnik Večer pred božičem je bil na seji Občinskega sveta sprejet odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje, ker ga skupaj ustanavljata tako Občinski svet kot Vlada Republike Slovenije, ga bo morala sprejeti še Vlada. Tako za nas krajane, ki bomo v bodoče morali živeli v parku, saj nas ni nihče vprašal, ali si to res želimo ali ne, poti nazaj ni in je to za nas zgodovinski dogodek, ki smo mu krajani po mojem mnenju posvetili premalo pozornosti. Kakšne prednosti oziroma omejitve za nas krajane, ki bomo živeli v varovanem območju, prinaša bodoči park, ste si lahko sami prebrali v odloku, ki je bil sprejet. Koliko naših pripomb je bilo upoštevanih, ste si tudi lahko prebrali v stališčih do pripomb, ki so bila podana. Glavne pripombe, ki smo jih podali (da se nekatere vasi, ki so bolj oddaljene od Radenskega polja, izvzamejo iz parka, da se omeji tranzitni promet s težkimi kamioni skozi bodoči park, da je sedež in upravljavec parka v centru parka v Račni^itd.) niso bile upoštevane. Tako je sedaj prva faza za nami, določene so meje parka in sprejet akt o ustanovitvi, na katerega nismo niti mogli veliko vplivati, kajti večino strokovnih podlag je določenih z zakonom, po katerem smo ustanavljali park. Moje pripombe kot edinega občinskega svetnika iz bodočega parka so bile, da se je premalo upoštevalo pripombe in pobude krajanov, ki bomo živeli v bodočem parku, in glede finančnih posledic, ki jih park prinaša. Kajti s tem, ko smo sprejeli park, smo se tudi zavezali v prihodnjih letih vsako leto iz občinskega proračuna nameniti okoli 100.000 € za delovanje parka. Sam menim, da v času, ko imamo velike probleme z vrtci (vemo, koliko otrok imamo odklonjenih), da imamo prostorsko stisko v šolah (če omenim samo Polico in Račno), da imamo slabe ceste, da imamo premalo in slabe športne objekte in tako dalje, bi te potrebe morale imeti prednost. Prav je, da imamo tudi krajinske parke in nimam nič proti, ampak takrat, ko bomo imeli vse prej našteto že urejeno, parki bi lahko kakšno leto počakali, kajti vrtcev, šol, cest, športnih objektov _ itd, pa ne bomo mogli odlašati v nedogled. Sam menim, da ta politika, ki jo peljemo v občini, ni najboljša. Sem pač eden redkih, ki na to opozarjam. Večina v Občinskem svetu z županom na čelu kot predlagateljem je bila mnenja, da je v tem trenutku bolj pomembno vlagati v parke kot pa v vrtce, šole, ceste, športne objekte in vse ostalo, kar v občini v tem trenutku nujno potrebujemo. Prihaja pa sedaj druga faza, kjer bi se morali oziroma se moramo vključiti tudi krajani, ki bomo v bodoče živeli v krajinskem parku. Vključiti se moramo pri pripravi načrta upravljanja, kjer se bo režim upravljanja prostorsko in časovno določil, kajti v tem aktu bodo podrobneje zapisane omejitve znotraj parka. Prav tako se lahko oziroma bi se morali vključiti tudi v samo upravljanje parka. Že na samih zborih ste krajani izrazili pomisleke, da si ne predstavljate upravljavca izven parka in da bi želeli, da je sedež parka in upravljavec v centru parka v Račni, po mojem mnenju opravičeno, saj 80 % prebivalcev v bodočem parku predstavljamo ravno krajani KS Račne. Tako je tudi Krajevna skupnost Račna sprejela sklep, da se pozove zainteresirane krajane, da ustanovijo družbo, ki bi bila namenjena upravljanju parka in razvoju vasi znotraj parka. Kajti nihče drug ne more bolje upravljati s parkom kot domačini sami, ki jim že danes ni vseeno, kaj se dogaja na njihovih zemljiščih. Prvi koraki s strani lastnikov zemljišč za ustanovitev družbe, ki bi upravljala s parkom, so že bili storjeni. Ustanovljena je bila skupina strokovnjakov za ustanovitev družbe. Sedaj ste na potezi vsi zainteresirani krajani, ki bi želeli kakorkoli sodelovati v tej družbi. Kajti le dobra in strokovna ekipa bo lahko uspešno vodila naš park in ljudem, ki bomo živeli v parku, doprinesla razvoj in napredek. Kot sem že omenil, krajinski park je za nas zgodovinski dogodek in priložnost, od nas pa je odvisno, ali bomo to znali za naš kraj izkoristiti, ali pa bomo še naprej gledali, kako gredo stvari in denar mimo nas oziroma jih bodo peljali in porabili drugi namesto nas. Kaj kmalu se bo pokazalo, koliko od obljubljenega se bo uresničilo. Spomnite se obljub vključevanja lokalnega prebivalstva, zaposlovanja ljudi, iz varovanega območja pri upravljanju parka, pridobivanju velikih sredstev za bodoči park in naše kraje, strokovne pomočil itd. Sam si želim, kot verjetno vsi skupaj, ki bomo živeli v bodočem parku, da se vse zapisano in obljubljeno uresniči in da ne ostane samo črka na papirju, čas pa bo tisti, ki bo pokazal, koliko in kaj bo nam prinesel bodoči park. Regijska koordinacija SDS v Grosupljem 29 občinskih odborov SDS v ljubljanski regiji se je zbralo na strankarski regijski koordinaciji v sredo, 20. 1., v novi dvorani Družbenega doma Grosuplje. Obljubljanska regija obsega občine (naj naštejem samo nekatere »po obodu«) od Litije, Ivančne Gorice, Kostela, Loške Doline, Cerknice, Logatca, Horjula, do Mengša in Domžal (brez Ljubljane). Vodi jo dr. Peter Verlič, na omizju pa so neposredno sodelovali še Dušan Strnad kot generalni tajnik stranke in predsednik občinskega odbora Ivančna Gorica, (na sliki v sredini je še zapisnikar), ženski odbor je namesto predsednice Alenke Jeraj (službeno zadržana) predstavila Urška Kobaj Pleterski, klub seniorjev in seniork pa nekdanji poslanec dr. Mitja Ljubeljšek. Na regijski koordinaciji so spregovorili o aktivnostih v zvezi z evidentiranjem kandidatov za občinske svetnike in župane, pa tudi o posameznih interesnih dejavnostih v klubu seniorjev in seniork, v ženskem odboru ter o ažuriranju evidenc članstva. Priprave na volitve so že v polnem teku in precej odborov ima že izbrano večino kandidatov, z nekaterimi posamezniki pa pogovori še potekajo, saj kot je dejal na primer sedanji župan Škofljice Boštjan Rigler, je treba razmisliti tudi o tem, kaj ti take funkcije v osebnem življenju prinašajo in odnašajo. Jože Miklič 2I0RHI Predstavitev diplomske naloge Veronike Ule: Kulturni center Grosuplje z glasbeno šolo Že v prejšnji števiLki časopisa smo sporočiLi, da zaradi pomanjkanja prostora nismo objaviLi predstavitve dipLomske naLoge naše občanke Veronike Ule, ki jo osebno poznam kot prijateLj njenih staršev že skoraj od rojstva. DekLe je že v osnovni šoLi kazaLo zanimanje za gLasbo, saj je vrsto Let igraLa prečno fLavto tudi v grosupeLjskem orkestru. Pa tudi prve njene risbe in drugi Likovni izdeLki so me z vsakim Letom vedno boLj pozitivno presenečaLi. Zato se mi je zdeLa njena odLočitev za arhitekturo samo še nadgradnja njenih taLentov in dotedanjih prizadevanj. Veronika ULe si je za svojo dipLomsko naLogo izbraLa arhitekturno rešitev Kako urbano okolje narekuje življenje? Ob predstavitvi diplomske naloge mlade Grosupeljčanke Veronike Ule v Kulturnem domu Grosuplje so predaval še arhitekt Miha Dešman, vodja urada za prostor Mojca Lovšin in ravnateljica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek pa sta na kratko predstavili delovanje urada in knjižnice. Predavanje je pripravila Zveza kulturnih društev Grosuplje, napoved posameznih predavateljev in gostov je prevzel Luka Puš. Jože Miklič zanimive Lokacije v mestu GrosupLje - trikotnik, med križiščem Adamičeve in Partizanske ceste, ki ga v gLavnem danes zasedajo KuLturni dom GrosupLje, GLasbena šoLa GrosupLje, ŽeLeznina Gaber ter dve privatni parceLi s stanovanjskima hišama Lesjakovih in Janežičevih. Ker pa je projekt narejen Le kot dipLomska naLoga, je vprašanje, če bo GrosupLje kdaj zmogLo toLiko finančne, predvsem pa kuLturne moči, da bi tak projekt reaLiziraLo. Svojo predstavitev dipLomske naLoge »KuLturni center GrosupLje z gLasbeno šoLo« je Veronika podprLa z digitaLno projekcijo. V začetku je orisaLa osnovne infrastrukturne in družbene povezave samega mesta GrosupLje in mikroLokacije novega kuLturnega centra z gLasbeno šoLo ter pri tem izpostaviLa predvsem prednosti in omejitve. Ni pa pozabiLa niti na značiLne pogLede na bLižnji cerkveni hrib in dominantne objekte in naravo v okoLici. V naLogi si je avtorica zamisLiLa, da bi v takem centru Lahko deLovaLa poLeg grosupeLjskih kuLturnih društev tudi gLasbena šoLa. V njem bi biLa veLika dvorana za večje dogodke, pa manjša 9 dvorana, prostori za vaje manjših skupin, kavarna, terasa, kLub za manjše dogodke, zunanji amfiteater, pLoščad pred centrom in podzemno parkirišče. V zasnovi bi biL center zgrajen v treh stavbah s sodobnim arhitekturnim videzom. Zanimive so njene rešitve gLede veLikosti posameznih prostorov, še posebej višin v njih in prehodi oziroma povezave med etažami. Samo kuLturno središče bi se nato z ureditvijo osrednje Adamičeve ceste povezaLo z novozgrajeno Mestno knjižnico GrosupLje, v nadaLjevanju pa še z zgradbami v »upravnem trikotniku« in neposredno ob njem. Za Lažjo predstavo priLagam tLoris in nekaj izrisanih ter montiranih pogLedov, ki sem jih »ukradeL s fotoaparatom« iz njene power point prezentacije. Arhitekt Miha Dešman tudi o izražanju »kolektivnega duha«. Pred predstavitvijo Veronikine dipLomske naLoge je za uvod Miha Dešman povedaL nekaj o razLičnih vidikih vkLjučevanja sodobnih potez arhitektov na razLičnih koncih sveta. Še posebej je izpostaviL na primer Guggenheimov muzej v BiLbau in novo operno hišo v OsLu. Z nekaj besedami se je ustaviL tudi ob pomenu sodobne arhitekture in njenem vpLivu na kvaLiteto živLjenja. Naj še povemo, da je Miha Dešman zeLo dejaven arhitekt. DeLovaL je v razLičnih skupinah v okviru svoje stroke ter skrbeL za popuLarizacijo in strokovnost arhitekture, saj je avtor preko 150 čLankov in esejev v knjigah ter strokovnih in poljudnih medijih. Njegova dela so bila predstavljena na preko 30 skupinskih razstavah doma in v tujini ter v domačem in tujem strokovnem tisku. Je kritik ljubljanske megalomanske pozidave, za katero trdi, da se z njo želi priti predvsem do pozornosti, s tem pa še ni rečeno, da se bo kvaliteta dela, bivanja in nasploh življenja v mestu izboljšala. Zdaj poučuje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Njegovo ime se je pojavilo nekajkrat tudi v občini Grosuplje ter okoliških občinah. Tako je med drugim napravil načrt prenove obstoječih mrliških vežic na pokopališču v Grosupljem in je kandidiral v razpisu za novo knjižnico Grosuplje, na katerem mu je po izboru komisije pripadlo 2. mesto. Večje njegovo delo pa je projekt šole Št. Jurij, ki sta ga risala skupaj z ženo - arhitektko Katarino. Za mesto Grosuplje je dejal, da v arhitekturnem pogledu še nima dovolj izoblikovane podobe, ima pa veliko potencialov v zeleni pokrajini, pa tudi glede na geografsko in infrastrukturno lego (dva priključka na avtocesto), a jo hkrati železnica na jugu precej omejuje. Njegova je tudi trditev, da je kvalitetna arhitektura draga, je pa potrebna za prihodnost mesta in ljudi. Pri tem je treba spoštovati tradicijo, a je ne častiti. Iznajti je treba nekaj originalnega, kar bo utemeljeno v obstoječem in umeščeno v mesto. Zelo pomembno pa je, da se v namenskih prostorih lahko izrazi »kolektivni duh« kraja oziroma mesta. Se nekaj o urbanizmu v Grosupljem in Mestni knjižnici Grosuplje V sklopu tega predavanja je spregovorila tudi vodja urada za prostor na Občini Grosuplje Mojca Lovšin in predstavila nekaj izhodišč iz aktualne urbanizacije Grosupljega. Območje, kjer stoji sedanji grosupeljski kulturni dom, je tudi v bodoče namenjen kulturnemu središču. O ostalih urbanističnih načrtih v občini pa bomo pisali v prihodnjih številkah Grosupeljskih odmevov, saj je prav zdaj v razgrnitvi nov »občinski prostorski plan«. V nadaljevanju je direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek predstavila delovanje knjižnice z novim prizidkom, ki je bila odprta pred tremi leti. V njej so poleg nekdanjih dejavnosti zaživele čitalnica, računalniška soba, galerija, kavarna in dvorana za prireditve. Zato je tudi obisk porastel kar na okoli 600 obiskovalcev na dan. 20 prostor Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 1 L TIPOLOGIJA VECSTANOVANJSKIH STAVB ©SA en ] l_»—Ifl- ■ I T—r Ï -11. I I I I I r^ I 'M D I i I ^ tí^Pil^i œcîO] eg^ iha llllllliilllllll rannmiííffl n-|-|-n^^-| Naslovnica Y////////m DOODDQOOD EQ m Q] (D m m apQ Çf \AE[MCU5 Študenti fakultete za arhitekturo, David Azinović, Petra Kregar, Tanja Marn, Petra Sajovic in Aleksander Vujović, so v okviru proučevanja sodobne večstanovanjske arhitekture pri seminarju za arhitekturo mesta, pripravili katalog stavbnih tipov. Katalog podaja opise in definicije posameznih tipov stavb, ki jih potrebujemo za projektiranje, urbanistično načrtovanje in načrtovanje stanovanjske politike. Ka- talog torej ni namenjen zgolj opisovanju in razvrščanju stavb , ampak služi predvsem kot izhodišče za ustvarjalno projektiranje. Dandanes je prav tipologija sodobnih več-stanovanjskih stavb tako pomembna saj v javnosti, še posebej pri nas, še vedno prevladuje mnenje, da imamo dejansko le dve možnosti izbora: blok kot tip manjvre- dnega kolektivnega stanovanja v mestu in družinska hiša z vrtom kot najbolj zaželen tip stanovanja v predmestju. Nasprotno temu so sodobne zasnove večstanovanj-skih hiš v največji meri prav rezultat prizadevanja, kako razlike med kolektivno in individualno hišo povezati v mnogovrstne oblike njunih kombinacij. Cilj teh prizadevanj je v iskanju čim večje individualne svobode v pogojih zgoščene stanovanjske zazidave, ki je ena od ključnih alternativ razpršeni pozidavi, kot jo podpira enodružinska gradnja. Priročnik na enem mestu ponuja pregleden nabor možnosti za proučevanje, projektiranje in gradnjo večstanovanjskih stavb in predstavlja skromen a pomemben prispevek k strokovni literaturi na tem področju. Prispeval naj bi k boljšemu izobraževanju, načrtovanju, raziskovanju ter uveljavljanju dobre prakse na tem področju. Priročnik je izšel oktobra 2009 kot rezultat vztrajnega raziskovanja in dela avtorjev, njihovega uspešnega sodelovanja z urednikom Janezom Koželjem, založbo In obs medicus ter vsemi, ki so projekt finančno podprli. Tanja Marn Luč miru iz Betlehema Luč miru iz Betlehema (LMB) je že tradicionalna mednarodna skavtska akcija, ki v sebi nosi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Plamen je prižgan na kraju Jezusovega rojstva v Betlehemu, od tu pa ga skavti želimo ponesti v prav vsak dom po celi Evropi, kjer naj bi gorel na božični večer in povezoval ljudi. Decembra smo plamen prinesli v Slovenijo že devetnajsto leto zapored. Geslo akcije je bilo: »Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven«. Pri tej akciji nam pomagajo tudi Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Zveza tabornikov Slovenije. Akcija je dobrodelnega značaja; vsako leto izberemo nevladno organizacijo in ji namenimo del denarja, zbranega s prostovoljnimi prispevki - tokrat za projekt Zaporniškega vikariata, Ecce homo! -Glejte, človek! Grosupeljski skavti smo plamen ponesli na 15 bližnjih in malo bolj oddaljenih župnij, na nekaj grosupeljskih ustanov (Občina Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, VVZ Kekec, PGD Grosuplje, ŠK Groš, Dom starejših občanov, OŠ Brinje in OŠ Louis Adamič), predvsem pa smo se trudili, da bi plamen prejel vsak dom. Naše ekipe so plamen delile po Grosupljem, Mali Stari vasi, Gatini, Spodnjih Duplicah, Št. Juriju^ Ker pa je veliko naših članov tudi iz Višnje Gore in okolice, smo plamen delili tudi tam. Luč je bila tako kot vsako leto dostopna tudi v grosupeljski župnijski cerkvi. Žal nam je, da nam kljub veliki zavzetosti predvsem naših najmlajših, plamena Luči miru iz Betlehema ni uspelo prinesti v prav vsak dom - Grosuplje in bližnja naselja se kar hitro širijo. Zahvaljujemo se Vam za zbrane prostovoljne prispevke, ki so namenjeni za pokritje stroškov sveč in za več skupin pomoči potrebnim ljudem. Naj zaključim s skavtskim pozdravom: Bodite pripravljeni! Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Slovenska skavtska organizacija, Steg Grosuplje 1 Lučka Oblak, voditeljica v stegu Grosuplje 1 Izbrani slovenski maturanti leta 2008, približno tretjina, so sodelovali v mednarodni raziskavi znanja matematike TIMS. Tisti, ki so opravljali maturitetni izpit iz fizike, pa so se preizkusili tudi v znanju fizike. Poleg Slovenije so bile v raziskavo vključene še Armenija, Filipini, Iran, Libanon, Italija, Nizozemska, Norveška, Ruska federacija in Švedska. Dosežki raziskave, druge od leta 1995, so bili predstavljeni lani 10. decembra na tiskovni konferenci MŠŠ. Povprečni svetovni dosežek pri matematiki in pri fiziki je bil 500 točk. Matematični dosežki Slovenije so malo podpovprečni 457 točk, najvišji je tu dosežek Ruske federacije, 561 točk. Dosežki slovenskih dijakov iz fizike pa so nadpovprečni, 535 točk, samo Nizozemska Izjemen uspeh naših maturantov v mednarodni raziskavi znanja matematike in fizike TIMS 2008 V letu 2009 so skavti spet organizirali raznašanje Luči miru iz Betlehema. Vsako leto pa so skavti sestavili geslo. Letošnje je bilo najbolj povezano z nami. Glasilo se je: Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven? To naj bi pomenilo kot: kaj bi raznašal upanje, če si tega iz srca ne želiš? No, začetek je bil preprost. Ko smo se zbirali, smo se najprej razdelili v skupine, nato pa smo odšli. Prva hiša. Smo se že začele pogovarjati, kako se bomo predstavile. Pozvonimo in -nič. Nikogar ni doma. Veter zavija. Po osmih hišah sveča ugasne. Že odidemo k prejšnji hiši, da dobimo plamen. A na žalost nam tam ni odprl nihče. Pa predprejšnja hiša? Seveda! Sveča je že gorela. Še nekaj hiš do konca ulice... A nismo mogle hitro naprej, saj nas je tako močno zeblo v roke in noge. Ob koncu ulice pa je stala moja hiša. Tam smo se šle pogret in spit skodelico čaja. Ko smo se ogrele, smo odšle na pot. Spet smo raznašale. Ljudje pa so nam v prispevek radi dajali sladkarije in denar. Le tri hiše smo še imele, a nismo mogle več! Odšle smo nazaj v učilnice. Kljub hladnemu vremenu sem se imela zelo lepo. Upam, da bo tudi drugo leto tako. Klara Ahčin, volčiči in volkuljice, Krdelo divjih volkov ima višje povprečje, 582 točk. In sedaj k bistvu, k dosežkom maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ti rezultati so izjemno spodbudni, nad svetovnim in daleč nad slovenskim povprečjem. Na matematičnem področju smo dosegli povprečno 525 točk, le 3 šole v Sloveniji od 80 sodelujočih imajo višje povprečje. Pri fiziki pa je razlika še večja, saj so naši dijaki dosegli povprečno kar 590 točk. Od 54 sodelujočih slovenskih šol jih je samo 5 doseglo boljši rezultat. Ti podatki kažejo, da je nivo znanja, ki ga zagotavljamo našim maturantom, daleč nadpovprečen, skoraj vrhunski. Izjemno smo lahko ponosni na to, tako na učitelje, ki to znanje posredujejo, kot tudi na dijake, ki ga sprejemajo in znajo uporabiti. Ta dosežek je za šolo vzpodbuda in potrditev, da smo na pravi poti, obenem pa tudi velika odgovornost za prihodnost. Upamo in prizadevamo si, da bi uspeli zadržati ta visoki nivo in cilje, ki smo si jih zastavili, kljub vsesplošnim razpravam in pritiskom, da je šolarje nujno razbremeniti prezahtevnega šolskega dela. Če bi vprašali naše maturante, bi najbrž težko našli koga, ki bi pretirano tožil nad previsokimi zahtevami šole. Vsi pa bi zagotovo potrdili, da brez dela vsekakor ni uspeha. Je pa takle uspeh zagotovo lepa nagrada in priznanje za štiriletni trud. Iskrene čestitke še enkrat in srečno v prihodnje. Milan Jevnikar, ravnatelj Občinska proslava dneva samostojnosti in enotnosti 23. decembra pred dvajsetimi Leti smo se SLovenci odLočaLi, aLi naj SLovenija postane samostojna in neodvisna država. Od 93 % udeLežencev na referendumu se nas je 95 % izrekLo za samostojnost aLi 88 % od vseh voLiLnih upravičencev. V nekdanji občini GrosupLje pa je biL ta deLež še nekoLiko višji. Tako visok deLež enotnosti pa nikoLi prej ne potem za kakršno koLi sLovensko stvar ni biL tako visok. »Ni šLo za poroko, ampak za Ločitev« od JugosLavije, ki se je vedno boLj pogrezaLa v brezizhodnost in je biLo samo še vprašanje časa, kdaj se bodo začeLi krvavi spopadi. Le-tem se tudi SLovenija ni v ceLoti izogniLa, vendar je nedvomno naša enotnost takrat precej pripomogLa, da se vojaški spopad ni razširiL v katastrofo, kLjub temu da nam mednarodne okoLiščine še zdaLeč niso kazaLe kakšnih dobrih obetov. Občinsko prosLavo tega praznika so v okviru ZKD pripraviLi v novi dvorani Družbenega doma GrosupLje. V kuLturnem programu so nastopaLi Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar, Ženski pevski zbor/ nonet Brinke pod vodstvom Tine Vahčič, pesnik in gLedaLiški igraLec Tone Kuntner ter citrarka Cita GaLič, povezovaLa pa ga je Tadeja AnžLovar. Na tem mestu Lahko zapišemo, da so se vsi izvajaLci Lepo potrudiLi, prepLeti med igraLsko pesniškimi vLožki in nastopajočimi pevci ter gLasbenico pa so v primerni dinamiki in ritmu Lepo izzveneLi. SLavnostni govornik je biL župan Janez Lesjak. ProsLave se je udeLežiLo poLeg župana in podžupana Božidarja GabrijeLa tudi večina občinskih svetnikov ter okoLi 50 občanov in še nekaj drugih gostov. Po prosLavi je biLa v preddverju dvorane pripravLjena pogostitev nastopajočih in obiskovaLcev. Jože Miklič Kakšna je danes slovenska samostojnost in enotnost? Komentar - Zdaj smo že 19 let samostojni, a močno razdvojeni, ker med drugim ne znamo (in nočemo) razčistiti s totalitaristično preteklostjo. Zato tudi ta praznik samostojnosti in enotnosti uradno proslavljamo precej formalistično. Ko pa poslušamo še precej dolgočasne slavnostne nagovore z vedno nekim podtonom, kako nas Evropa zapostavlja in kako v tej druščini ne dosežemo ničesar, pa se zares ponovno lahko vprašamo, kam je po 19 letih Slovenija zares zašla - quo vadis...? Pri tem so name zelo pomenljivo delovale županove besede, da nam je bilo dovolj beograjskega diktata, zdaj pa nam diktira Evropa. Nedvomno je veliko Slovencev zajela apatija, saj s(m) o najbrž pričakovali precej več. Nekateri pa za povrh še močno izkoriščajo možnosti anarho kapitalističnega sistema. A župan meni, da kljub problemom (nezaposlenost, revščina sistem vendarle še deluje. Po njegovem je to tudi posledica, ker je »ves socialistični sistem« ostal nedotaknjen in se je skliceval celo na dobrodelnost Slovencev. Avtor tega zapisa pa se prav s tem primerom kot sistemsko rešitvijo ne strinja, saj je kapitalizem v večini evropskih držav že zdavnaj presegel divjo kapitalistično raven in so ga v mnogih elementih posodobili ter nadgradili s »socialnimi popravki«, čeprav tudi vemo, od kod izvira glavni del sedanje slovenske finančne in gospodarske krize. Bistveni problem naše družbe pa so neinovativnost gospodarstva, zapostavljanje slovenskih komparativnih prednosti, slaba organiziranost, nefunkcioniranje kontrolnih in inšpekcijski institucij ter preveliko administriranje, slaba zakonodaja, mnogo lažne sociale in še vrsto podobnih slovenskih posebnosti in slabosti - pa pretežno izmaličen medijski prostor. Za argumentacijo navedenega se dotaknimo na primer okoljske problematike! Država zdaj že dve desetletji nima posluha do reševanja poplav in drugih podnebnih ujm, še posebej pa ne do ekologije in izpustov CO2. Vse te napake Slovenci že zdaj plačujemo kot posamezniki ali pa na lokalni ravni. Država pa probleme samo prelaga navzdol ... A kako naj neko regijsko odlagališče rešijo občine med seboj, smo lahko spoznali med drugim tudi v domači občini. Podobno je tudi ob drugih večjih problemih (zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo, prometa - ne bom več našteva!). Smo pa v predvolilnem letu. Zato bomo slišali najbrž letos tudi z državne ravni celo vrsto pobud in rešitev. A ko bodo volitve mimo, bo spet tako, kot je bilo _ Se morda motim? Rad bi videl, da bi se! Jože Miklič Ustanovni občni zbor Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje Na ustanovnem zboru v nedeljo, 20.12.2009, so sprejeli statut, društvo pa je uradno začelo delovati s 1.1.2010. Napovedali pa so, da bo v kratkem tudi redni letni občni zbor in takrat bo tudi ena od možnosti, da se, kdor bi želel aktivno sodelovati v društvu, pridruži. Jože Miklič »Za krščansko omiko v Grosupljem gre!« je uvodoma poudaril mag. Marjan Adamič, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev samostojnega Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje. Že vrsto let se je ob cerkvenih praznovanjih in drugih priložnostih vzporedno odvijala vrsta kulturnih dejavnosti. V lanskem letu pa so se med odraslimi skavti odločili, da se preizkusijo tudi v gledališki dejavnosti. Segli so po delu Frana S. Finžgarja, Veriga. (Finžgar je med drugim avtor več iger na temo socialne problematike slovenskega človeka.) Z izredno dobrim odzivom publike je njihova želja prerasla »enkratno organiziranost«. Zato bi z ustanovitvijo društva poleg že uveljavljenih glasbenih, pevskih in gledaliških dejavnostih v tem okolju razširili delovanje še na druga področja s poudarkom na lokalni, slovenski in sodobni kulturi in umetnosti. Ustanovni zbor je izvolil vse potrebne delovne organe zbora, ki je nato poskrbel, da so prisotni izvolili za predsednika Marjana Adamiča, za podpredsednico Slavko Potokar, tajnico (in blagajničarko) Mojco Malovrh ter štiri člane upravnega odbora: Štefko Zaviršek, Danico Kutnar, Jerneja Ivana in Martina Oblaka. Za nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Janez Šket, Metka Krejan in Alojz Potokar. Pred začetkom ustanovnega občnega zbora je mlada violinistka zaigrala slovensko himno, po zboru pa so se vsi, ki se še niso vpisali kot člani, to tudi storili. Potem so po dobri slovenski navadi posedli ob obloženi mizi in pokramljali med seboj ter prisluhnili dvema mladima harmonikarjema. Delo Društva upokojencev Grosuplje v decembru 2009 V mesecu decembru je bilo v Društvu upokojencev Grosuplje zelo pestro. Čas smo namenili druženju in obiskovanju vseh članov DU, starih osemdeset ali več let, teh je v našem društvu okoli 260. Naši vdani poverjeniki so na domovih obiskali vse starejše in bolne člane ter jih s skromnim darilom in pogovorom prisrčno razveselili. Upravni odbor pa je obiskal vse člane v Domu starejših občanov. Težko je opisati, kako veliko pomeni ljudem, ki živijo v domovih, drobna pozornost. Skoraj vsak, ki smo ga obiskali in poklepetali z njim, je imel ob našem odhodu rosne oči. Čeprav lahko bolne ljudi razveselimo že z majhnimi dejanji, nanje, žal, dostikrat pozabljamo. V DU se zato obvezujemo, da bomo z obiski po domovih še nadaljevali, ne le ob praznikih, ampak tudi ob drugih priložnostih. V prednovoletnem času smo organizirali silvestrovanje naših članov, ki se je odvijalo 18. decembra 2009. Vsi smo ga že težko pričakovali, saj ponuja priložnost za prijetno druženje in klepet z znanci in prijatelji o vsem, kar smo doživeli v iztekajočem se letu. Srečanje smo pripravili v gostišču Krpan v Grosupljem ob 18. uri. In kot je že v naši navadi, smo se zbrali točno. Ob prihodu so nam uslužbenci gostišča prijazno postregli z aperitivom, nato pa smo se posedli ob lepo okrašeno omizje, na katerem je vsakega od nas pričakalo darilce. Po odlični večerji smo komaj čakali, da nam skupina muzikantov požene pete v ples. Ples in humor sta napolnjevala večer s sproščenostjo in vedrino, zato se prav nikomur ni mudilo domov. Neutrudni in neumorni smo praznovali pozno v noč. Priznati pa moramo, da so bile noge, ko je ura odbila polnoč, že malo boleče in potrebne počitka. Počasi smo se pričeli odpravljati domov, a pogovora in smeha ni zmanjkalo. S prijetnim občutkom smo se vračali v tople domove. Vsekakor naj bi bilo druženje in praznovanje del našega vsakdana, posebno za nas, ki smo v pokoju in mogoče nimamo toliko možnosti za to. Vse še enkrat vabimo, da se srečanj in seveda izletov, ki jih bomo organizirali v letošnjem letu, udeležite v čim večjem številu. Po novem letu pa z veseljem v našo družbo sprejemamo vse nove upokojence, ki ste ta prag prestopili v letu 2009 ali prej, pa še niste naši člani. Lepo vabljeni. Še se bomo družili, veselili, se spoznavali in verjemite, ne bo vam žal! Za Društvo upokojencev Grosuplje predsednica komisije za socialne zadeve Jožica Mlakar Novice iz DU Šmarje - Sap Naše druženje od lanskega oktobra do sedaj Izlet v neznano: V Škocjanu pri Turjaku sta nam Jože Kraševec in Leopold Sever razkazala vaško središče s cerkvijo, spominsko ploščo Primožu Trubarju in muzejsko zbirko v nekdanji šoli. Enkratna urejenost kraja in gostoljubje. Enako tudi v vasi Gradež. Ogledali smo si vas, še posebno pa delujočo sušilnico sadja. Domači godci, na star način kuhana prosena kaša in krhljevka sta nam obudili spomin na mlada leta. Naša ženska in moška ekipa sta se v Ivančni Gorici udeležili tekmovanja v pikadu. Veselo druženje, kar nekaj tekmovalne napetosti in tudi drugič osvojen prehodni pokal pri dekletih. Na martinovanje smo se zapeljali pa na Lipoglav. Šestinšestdeset nas je bilo in dva odlična muzikanta. Postrežba in zabava enkratna. Se razveseliš za en mesec nazaj in en mesec naprej, si pravimo. Naše pevke so skupaj s harmonikarjem Tonetom nastopile v Domu starejših občanov Grosuplje. Popestrili smo dan vsem, posebno pa še Šmarčanom, ki jih tudi sedajle lepo pozdravljamo. Rekreativke in pevke redno in pridno vadijo. V decembru so se zbrale skupaj na prednovoletnem srečanju, da si voščijo lepe praznike in se z zabavnim programom dodatno napolnijo z energijo. December pa je čas za sestanek upravnega odbora. Redko kdaj kdo manjka. Smo kot velika družina. Pregledali smo finančno poslovanje in se pripravili na obdarovanje vseh nad petinsedemdeset let starih članov. Na letošnjem seznamu jih je bilo 98. Poverjeniki so jih obiskali na domovih, jim v imenu društva voščili vse lepo v novem letu in jih skromno obdarili. Pa še silvestrovanje za člane smo imeli. Kar štiri praznike je bilo treba počastiti, božič in štefanovo, pa dan samostojnosti in seveda novo leto. Pridružili so se nam še prijatelji iz Dobrepolja. Velika in vesela druščina. Muzikantje so nas tako razigrali, kot že dolgo ne. Bilo je vsega, od domačih, zabavnih, do tvista in disko glasbe. Darila so bila kot »maček v žaklju«, stiski rok, objemi in voščila pa lepa popotnica v leto 2010. Vsem članom, vsem Šmarčanom in dragim našim prijateljem želi vodstvo društva srečno, zadovoljno in zdravo novo leto. In nasvet, da se je treba za to tudi sam potruditi. Predsednica DU Ana Fabjan Del silvestrske družbe, tudi predsednici Anka in Fanika. Rotary klub Grosuplje obdaril rejenske otroke in mladostnike V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje je Rotary klub Grosuplje, ki deluje tudi na socialno-humanitarnem področju, tudi letos povabil vse rejenske otroke in mladostnike iz občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. V prvem delu je bila predvidena sproščena otroška prireditev z nastopajočimi iz Glasbene šole Grosuplje, radijsko voditeljico in vzgojiteljico Petro ter druženje z Zmajčkom Ferdom in Ded- kom Mrazom, ki je otrokom razdelil darila. Drugi del prednovoletnega srečanja pa je bil namenjen pogovoru med mladostniki in rejniki ter predstavnico Centra za socialno delo Grosuplje in članicami grosupeljskega Rotary kluba (Gordana, Zdenka in Zvonka), ki v klubu bolj dejavno delujejo na socialnem področju. Od prisotnih rejencev smo med drugim izvedeli, da študirajo (nekateri so že tik pred koncem študija) in da so v okolju dobro (nekateri pa celo odlično) sprejeti in se tudi sami dovolj dobro znajdejo. Iz »Dedkovih zaupnih virov« pa smo izvedeli, da so mlajši med drugim dobili v dar spominsko knjigo, v katero si bodo lahko zapisovali pomembne korake v življenju, mladostniki pa že kar pravi poslovni koledar, s katerim si bodo lažje organizirali svoj čas oziroma življenje. Jože Miklič Stoji učilna zidana Stoji učilna zidana, pod njo je stara jablana, ta jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj. (Fran Levstik) IdiLično, a resnično, bi Lahko rekLi za najmanjšo podružnično šoLo Osnovne šoLe Louisa Adamiča GrosupLje, kjer ptičje petje še pregLasi hrup modernega sveta. Vrh kraškega osameLca, objeta v zavetje gozda, stoji podružnična šoLa Kopanj, ki v svojih nedrjih skriva števiLne zanimive zgodbe. Do Leta 1865, ko je biLa stavba zgrajena, so otroke v župnišču aLi kar na dvorišču pod Lipo duhovniki poučevaLi verouk ter jih uriLi v branju in pisanju. Le redke otroke so naprednejši in premožnejši starši pošiLjaLi v šoLo v Šmarje. Za današnji čas kratka razdaLja, je pred dvema stoLetjema prebivaLcem predstavLjaLa precejšen izziv, kajti Radensko poLje je biLo pogosto več mesecev popLavLjeno in domačini vedo povedati, da je takrat šmarski župnik razdaLjo med svojim sedežem in kopanjsko podružnico premagovaL kar s čoLnom. Zagotovo je dobro poznan četrti kopanjski duhovnik Jožef Prešeren, še boLj pa njegov pranečak France, ki je Leta 1808 prišeL k stricu za pastirja, v zameno pa ga je stric seznaniL s svetom črk in števiLk. O gradnji šoLe na Kopanju se je začeLo razmišLjati petdeset Let pozneje. Zanimivo je, da so se že takrat, prav tako kot danes, kresaLa mnenja o Lokaciji šoLe. Čeprav so vaščani žeLeLi šoLo v doLini, je biLa zgrajena vrh griča. Enorazrednico je obiskovaLo preko sto učencev iz okoLiških vasi. ŠteviLni šoLoobvezni otroci iz boLj oddaLjenih krajev pa v šoLo niso prihajaLi. Takratni učiteLj Požar je biL s svojimi učenci hudo nezadovoLjen, kar je takoLe zapisaL: »Vsi drugi otroci te šoLe so to Leto zanikrno se učiLi, ino 24 izmed njih, večideL iz SLivnice, ni nikoLi v šoLo prispeLo, obeniga napredka storiLi, torej zasLužijo v Černe bukve z umazanimi črkami zapisani biti.« (Cveto Budkovič, Osnovna šoLa na Kopanju, Zbornik občine GrosupLje, 6, 253). Iz enorazrednice je šoLa postaLa dvo-razrednica, po drugi svetovni vojni ceLo popoLna osemLetka, od Leta 1968 pa v njej poteka pouk za učence razredne stopnje. Od uvedbe devetLetke jo obiskujejo učenci od prvega do petega razreda. V šoLskem Letu 2009/10 pouk na podružnični šoLi Kopanj obiskuje 39 učencev v treh oddeLkih. Prvo- in drugošoLci so združeni v kombiniran oddeLek, ki ga poučujeta dve učiteLjici, tretji razred je samostojen, v kombinaciji znanje pridobivajo tudi učenci četrtega in petega razreda. KLjub dejstvu, da je stavba stara in potrebna prenove, ki jo bo v prihodnjih Letih tudi dočakaLa, pa je notranjost dokaj ustrezno opremLjena. Po besedah učencev se med najLjubše pridobitve pretekLega Leta uvršča interaktivna tabLa. Naprava je povezana z računaLnikom in projektorjem, preko katerega se sLika z računaLnika prenese na tabLo, ki postane veLik zasLon. Interaktivnost pomeni, da z dotikom pisaLa na površino tabLe Lahko spreminjamo vsebino: Nemška konverzacija enkrat na teden Jeziki so vrata v svet. Za učenje jezikov so pomembne močna voLja, potreba, deLavnost in pridnost. Besede žaL nikoLi ne zLezejo same v gLavo, ampak je potrebno veLiko dodatnega deLa, časa, sedenja, Listanja po sLovarjih in sLovnicah Zato je za vedožeLjne dijake pravo oLajšanje in protiutež vsemu temu garanju krožek nemške konverzacije, ki poteka enkrat tedensko na Srednji šoLi Josipa Jurčiča. Z zainteresiranimi dijaki v nemščini razpravLjamo o sodobnih temah (Big Brother, kmetija sLavnih, New York, Arabski poLotok ...). Dijaki si širijo obzorje, predvsem pa imajo možnost dobro komunicirati v nemščini. Neposredno govorjenje je ravno tisto, za kar nam v razredu prevečkrat zmanjka časa. Tako je ta krožek ideaLna nadgradnja znanja nemškega jezika. S prostim govorjenjem na krožku dijaki prebijejo komunikacijski Led in se Lahko hitro in intenzivno učijo nemščine. ČedaLje več mLadih se tudi zaveda veLikega pomena znanja nemščine, ne Le zaradi bLižine Avstrije in nekoLiko boLj oddaLjene Nemčije, ampak ker je kot komunikacijsko sredstvo zeLo pomembna tudi drugje v Evropi. Marsikdo si misLi, da se jezika naučiš kar mimogrede, pa ni tako enostavno. Brez komuniciranja, branja, pisanja, posLušanja in vztrajnosti si ne znamo predstavLjati učenja tujih jezikov. Na krožku imajo dijaki vedno priLožnost posLušati dva profesorja, ki vodiva Krožek - Jasmino ŽiLič in Igorja Rajnerja. Igor Rajner dopišemo besediLo, prenesemo sLičice, skrijemo aLi odkrijemo deL sLike, povežemo se na svetovni spLet ter predvajamo avdio in video posnetke in še mnogo več. Interaktivna tabLa nadomesti kredo in običajno tabLo kot tudi grafoskop, radio, teLevizijo, video predvajaLnik in podobno. VeLika prednost naprave je, da zadosti potrebam vseh treh učnih stiLov: sLušnega, vizuaLnega in kinestetičnega. VendarLe tudi najboLj moderna tehnoLogija ne more nadomestiti srčnih učiteLjic, ki znajo v vsakem učencu poiskati močne pLati in razviti šibke. Če je interaktivna tabLa šoLi dodaLa pridih moderne dobe, jo vse osebje razvaja z domačnostjo. Gost, nakLjučni obiskovaLec aLi popotnik, bo tu vedno naLeteL na topeL sprejem. V šoLo se radi in pogosto vračajo starejši učenci, ki ceLo sodeLujejo pri izvedbi šoLskih prireditev. Kopanjska ekohimna pa je pLod nesebičnega sodeLovanja staršev in šoLe. Čeprav je hiša učenosti majhna in v njej poučuje Le pet učiteLjic, Lahko učenci izbirajo med števiLnimi interesnimi dejavnostmi ter sodeLujejo v projektih kot na ostaLih enotah naše šoLe. Učenci se aktivno vkLjučujejo v Lutkovni krožek, prepevajo v pevskem zboru, zapLešejo in zapojejo pri foLkLorni dejavnosti, se učijo gibanja v prometu in opravijo koLesarski izpit, berejo knjige in podobno. Decembra skupaj z učiteLjicami pripravijo novoLetni sejem, zato starši, ki žeLijo kupiti izredno Lične, ročno izdeLane voščiLnice, tega dogodka ne zamudijo. Odmore in prosti čas učenci izkoristijo za igro na manjšem asfaLtiranem igrišču ob šoLi aLi na zeLenih površinah z igraLi. Tudi obiskovaLci radi posedijo na kLopeh in se zamisLijo nad verzi Franceta Prešerna, ki so izpisani na nasLonih: Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Pred Leti so starši otroke raje kot v mestu šoLaLi na podružnicah. Dandanašnji je to že prava redkost. UčiteLji pa vemo, da učencem v manjših skupinah posvečamo več pozornosti in Lažje priLagajamo metode deLa. Čeprav je poučevanje v kombiniranem oddeLku za učiteLja zeLo zahtevno, pa tovrsten način poučevanja krepi učenčevo samostojnost, strpnost, potrpežLjivost in medsebojno pomoč, kar nedvomno dokazujejo tudi uspehi učencev v nadaLjevanju šoLanja. Mogoče vas februarja, ko praznujemo sLovenski kuLturni praznik, pot zanese proti Kopanju. Naj vam bo trenutek nakLonjen uživati v prijetnem okoLju, kjer se vsakodnevno srečujejo učenci in učiteLjice OLga, Lidija, Nataša, Petra in Vesna ter skrbna gospodinja Mojca. Tam lepe rožice cveto, vesele ptičice pojo, se plašne srnice paso. , . _ (France Prešeren) Janja Zupančič Obisk Slovenskega šolskega muzeja 5. januarja 2010 smo si vsi učenci četrtega razreda OŠ Brinje ogledali Slovenski šolski muzej. Najprej nam je vodič pokazal sliko jamskih ljudi, ki so pisali na kamen. Jamski ljudje so se učili tako, da so opazovali starejše. Nato smo spoznali šolski sistem pred reformo, ki jo je izvedla Marija Terezija. Šolanje je bilo takrat zelo strogo, saj so se v šolo lahko vpisali samo otroci plemičev in meščanov, redko tudi kmečki otroci. Če so se hoteli šolati dečki, so morali postati duhovniki, deklice pa so morale postati nune. Otroci plemičev in meščanov so se učili v nemščini, kmečki otroci pa so se učili v slovenščini. Vsi so bili enako oblečeni. Takrat je bila cerkev zelo pomembna, saj so v šolah poučevali duhovniki. Imeli so drugačna pisala in so morali zelo lepo pisati. Imeli so tudi staro računalo. Vsi kmečki učenci so bili bosi. Imeli so ocene po nemško, to se pravi, da je bila 1 pri njih 5, 2-4, 3-3, 4-2, 5 pa 1. V Slovenskem šolskem muzeju imajo tudi prostor, ki se imenuje LJUDSKA ŠOLA. Tam smo videli uniforme, ki so jih imeli Italijani. Vodič nam je povedal, da so imeli Italijani uniformo, Nemci pa ne. V muzeju hranijo tudi uniformo šolskega profesorja (ravnatelja). Vodič nas je nato odpeljal v sobo, kjer smo se oblekli v starinske obleke in odšli na učno uro lepopisa. Preselili smo se v leto 1930. Učiteljica je bila zelo stroga. Kar nekaj učencev je odšlo klečat na koruzo ali sedet na osla. V garderobi pa smo se nato pogovarjali, da je dobro, če nimamo tako stroge učiteljice vsak dan v šoli. Obisk Slovenskega šolskega muzeja je bil zelo poučen, saj smo izvedeli veliko o zgodovini šolstva. Neža Štibernik in Kaja Štrubelj, 4.a OŠ Brinje Grosuplje Delavnice za otroški bazar in božično novoletni bazar V soboto 5. decemba 2009 smo imeli učenci in učenke Osnovne šole Brinje Grosuplje pouk. Pod vodstvom mentorjev smo se učili izdelovati okraske iz slame. Poleg tega smo na delavnici izdelali tudi različne božično-novoletne izdelke in okraske. Te smo nato prodajali na Božično-novoletnem bazarju. Učenci 4. a razreda smo bili zelo veseli, saj se nam je pri izdelovanju okraskov pridružilo veliko naših staršev in tudi nekaj starih staršev. Priznati moramo, da so bili vsi zelo ustvarjalni. Pomagali so nam s svojimi idejami in domišlijo. Za pomoč smo jim zelo hvaležni. Seveda pa tudi nam ni manjkalo domišljije, saj smo ustvarili zelo lepe izdelke. Poleg okraskov iz slame (metulja, angelčka, mašnjice ter pletenih srčkov in zapestnic) smo izdelali tudi adventne venčke in novoletne voščilnice. Voščilnice smo izdelali iz lepega, barvnega papirja. Poleg tega smo jih okrasili s cimetovimi paličicami, bleščicami in drugimi predmeti. Tudi adventne venčke smo lepo okrasili. Čas je mineval in mineval, vendar tega ni nihče opazil. Ko je bilo konec našega ustvarjalnega pouka, smo si vse učenke in učenci ter naši starši prislužili počitek in sladki prigrizek. Ponosno in zadovoljno smo odšli domov. Upali smo, da bodo ljudem naši izdelki všeč in da jih bomo na bazarju veliko prodali. V četrtek 10. decembra 2009 smo na šolskem Božično-novoletnem bazarju prodali skoraj vse naše izdelke. Bili smo navdušeni in veseli. Naslednji dan smo izvedeli, da smo zaslužili kar 123,82 EUR. Polovico denarja smo podarili Unicefu, preostali denar pa smo porabili v kinu Kolosej za ogled risanke »Jelenček Niko«. Veseli smo, da smo z našim pridnim in ustvarjalnim delom lahko pomagali otrokom sveta, da smo skupaj z našimi starši in starimi starši preživeli lepo sobotno dopoldne in da smo bili za naše delo nagrajeni na najboljši možni način -s skupnim popoldanskim druženjem in ogledom risanke. ? Kristina Kek, 4-a, OŠ Brinje Grosuplje Obisk študentov v Bruslju V petek, 4. 12. 2009, smo se študentje 1. letnika podiplomskega študija politologije na Fakulteti za družbene vede, odpravili v težko pričakovano prestolnico Evrope - Bruselj. V Bruslju imata sedež dve od treh glavnih institucij Evropske unije, Evropska komisija in Svet Evropske unije. Tretja institucija, Evropski parlament, ima sicer sedež v Strassbourgu, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, vendar zasedanja odborov potekajo v Bruslju. Prav tako pa je Bruselj tudi politični sedež zveze NATO. Glede na to, da smo študentje politologije, je bil naš glavni namen nastanitve v Bruslju prav obisk teh institucij. Poleg obiska Evropske komisije, Evropskega parlamenta in NATA smo svoj čas namenili tudi obisku Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji in obisku Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja. Z obiski vseh teh institucij smo pričeli v ponedeljek. Ker smo v Bruselj prispeli že v petek popoldne, smo tako imeli še dva prosta dneva. Želeli smo ju kar najbolje izkoristiti in tako malo pobližje spoznati samo Belgijo. Pred seboj smo imeli le dva prosta dneva, naše želje pa so bile obisk mest Antwerpen, Brugge in Oostende. Odločili smo se za slednji dve, obisk mest Brugge in Oostende. Še isti dan, v petek zvečer, pa smo iz hostla odhiteli do središča Bruslja, in sicer do glavnega mestnega trga z mestno hišo. Ko smo prispeli do tja, je bilo božično vzdušje in občutek, ki smo ga pri tem doživljali, nepopisen. Središče trga je krasila božična smreka, največji čar pa je oddajala mestna hiša. Njo so krasile številne lučke, ki so se prižigale in ugašale ob božični glasbi, ki je odmevala po vsem trgu. Iz trga je vodilo več ulic, kjer je bilo možno kupiti vse mogoče. Na vsakem koraku pa je dišalo po kuhanem vinu in slastnih belgijskih vafljih. V soboto smo se kmalu po zajtrku z vlakom odpeljali do mesta Brugge, nedvomno vrednega ogleda. Mesto Brugge ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro in je ena glavnih turističnih znamenitosti Belgije. Zaradi številnih plovnih kanalov je tudi Brugge, podobno kot Amsterdam, označevan z vzdevkom »severne Benetke«. Poleg ladjic, ki so prevažale turiste po že omenjenih plovnih kanalih, so mesto še dodatno popestrili konji s kočijami, ki so turiste prevažali po srednjeveških ulicah. Proti večeru smo se vsi polni lepih občutkov vrnili do hostla v Bruselj, naslednji dan pa nas je že čakal izlet do mesta Oostende. Oostende je največje belgijsko obalno mesto. Je trajektno in letoviško mesto na obalah Severnega morja. Poleg neskončnih peščenih plaž, ki se zajedajo v morje, je vredno ogleda tudi mesto samo. Najbolj pa so mi ostale v spominu čudovite bele hišice v bližnjem letoviškem mestecu, do katerega smo se odpeljali s tramvajem. Mestece je bilo naravnost pravljično. V ponedeljek se je dan pričel z obiskom Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju (SPBR). Ta predstavlja in zastopa interese države pri EU. SPBR torej skrbi, da so interesi in stališča Slovenije kar se da učinkovito zastopani pri delovanju EU. V Bruslju so njihovi sogovorniki predstavniki preostalih 26 držav članic EU, s katerimi skupaj sestavljajo Svet EU, prav tako imajo dnevne stike s predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Po sprejemu so bila za nas organizirana kratka predavanja. Med povedanim bi izpostavila predvsem besede Andreja Grošlja, vodje svetovalcev za notranje zadeve in pravosodje na SPBR, ki je opozoril na problematiko črpanja evropskih sredstev. Dejal je, da so pred kratkim analizirali uspešnost Slovenije in prišli do zaključkov, da če bi se primerjali z Dansko, bi lahko rekli, »da je Danska v vesolju, Slovenija pa na Zemlji«. Skratka, gre za zelo velike razlike, problem pa naj bi bil predvsem v tem, da nimamo vzpostavljenega nekega kadrovskega sistema. Zaenkrat naj to sicer še ne bi bilo tako problematično, težave pa naj bi nastale leta 2013, ko Slovenija ne bo več neto prejemnica, ampak bo postala neto plačnica sredstev EU-ja. Meni, da je razlog za tako situacijo tudi v tem, da imajo zaposleni v slovenski državni upravi preprosto premalo motivacije, da bi se lotili nekih projektov. Za primerjavo nam je podal našo sosednjo državo, Avstrijo, kjer naj bi sočasno izpeljevali po šest projektov, v Sloveniji pa imamo veliko težav že pri izpeljevanju enega. Da je tako, je razlog tudi v tem, da naj bi druge države izpeljevanje projektov v veliki meri prepuščale »out-sourceom«. Kot zanimivost, ki smo jo izvedeli, naj omenim še to, da je bilo dan pred našim obiskom SPBR-ja v Bruslju odločeno, da bo Ljubljana gostiteljica nove evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). To je tudi prvič, da bo sedež agencije EU v Sloveniji. Sicer pa na splošno velja, da je Slovenija energetsko najbolj odvisna država v EU. Po končanem obisku SPBR-ja nam je popoldne ostalo še nekaj časa za ogled Bruslja. Znamenitost, ki je ob obisku Bruslja ne smemo zgrešiti, je prav gotovo »Manneken pis«. Gre za kipec dečka, ki lula. Manneken pis predstavlja največjo znamenitost Bruslja. Obstaja več različnih legend o tem dečku, vendar pa noben ne ve, zakaj je pravzaprav prav ta kipec tisti, ki privablja poglede množice turistov. Znamenitost Bruslja moderne dobe pa je Atomium. Tako kot so v Parizu ob svetovni razstavi leta 1889 postavili znameniti Eifflov stolp, so Belgijci kot gostitelji razstave leta 1958 na obrobju Bruslja postavili Atomium. V torek je sledil obisk Evropske komisije. Evropski komisiji včasih rečejo tudi motor Evropske unije, saj je njena glavna naloga oblikovanje predlogov za novo evropsko zakonodajo, ki jih nato predloži v obravnavo in sprejem Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu. Evropska komisija ima v EU izključno pristojnost zakonodajne pobude. Sestavlja jo 27 komisarjev in komisark, ki so imenovani za vodenje institucije in odločanje. Za obdobje petih let jih predlagajo vlade 27 držav EU, po enega na državo, preden pa začnejo svoj mandat, jih potrdi še Evropski parlament, ki jim tako podeli oziroma vzpostavi njihovo demokratično legitimnost. Predsednik komisije je že od leta 2004 Skupinska fotografija v Evropskem parlamentu. Glavni mestni trg z mestno hišo v Bruslju. Portugalec José Manuel Barrosso, aktualni slovenski evropski komisar pa j e Janez Potočnik, odgovoren za področje znanosti in raziskav (po novem pa za okolje). Vsi člani Komisije so zavezani delovati v interesu Unije kot celote in od nacionalnih vlad ne smejo prejemati nikakršnih navodil oziroma biti tarča vplivov, ki bi ogrozili njihovo avtonomno naravo. V Evropski komisiji nas je ob 9.00 dopoldne sprejela ga. Erika Zuderell. Sledila so predavanja o sprejetju nove Lizbonske pogodbe, ki nam jo je podrobneje predstavila gospa Urška Grahek. Gospa Christiane Kirschbaum je nadaljevala s predavanji o širitvi Evropske unije, preden pa nas je osebje pospremilo do njihove samopostrežne restavracije, kjer smo si privoščili okusno kosilo, smo prisluhnili tudi gospodu Marcu Taquet Grazianiju, in sicer na temo komunikacijske politike Evropske unije. Med omenjenimi predavanji bi bilo verjetno najbolj smiselno izpostaviti predavanje gospe Urške Grahek, saj nam je podrobneje predstavila Lizbonsko pogodbo. Pogodbo so morale ratificirati vse države članice EU, zadnji dve sta to storili pred kratkim -irski volivci so jo s ponovnim glasovanjem potrdili oktobra, z umikom nasprotovanja češkega predsednika pa je bila odstranjena še zadnja ovira za začetek njene veljavnosti. 1. decembra 2009 je tako vstopila v veljavo nova Lizbonska pogodba in s tem zaključila večletna pogajanja o institucionalnih zadevah. Pogodba prinaša pomembne spremembe na področjupristojnostiinstitucij zapoenostavitev odločanja v EU in krepitev njenega položaja na mednarodni ravni. S sprejetjem Pogodbe, ki je temelj demokratičnejše, učinkovitejše in preglednejše Unije, so se končala prizadevanja za spremembo notranjih pravil delovanja EU, kar je postalo še zlasti nujno po širitvi EU leta 2004. Naj na kratko pojasnim prvo omenjeno spremembo, demokratičnejša Evropa. S sprejeto Lizbonsko pogodbo je precej večjo vlogo dobil Evropski parlament, ki ima nove pristojnosti pri sprejemanju zakonodaje in proračuna Evropske unije ter mednarodnih sporazumov. Gre za edino institucijo, ki je neposredno izvoljena s strani državljanov Evropske unije. Na podlagi novo sprejete pogodbe pa so v delo Evropske unije bolj vpeti tudi nacionalni parlamenti. To skupaj z okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta utrjuje demokracijo in veča legitimnost delovanja Evropske unije. Novost pogodbe pa je tudi možnost, da lahko milijon državljanov iz več držav članic z državljansko pobudo pozove Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge. Institucionalno spremembo, ki jo določa Lizbonska pogodba in za katero menim, da je prav tako vredna omembe, je tudi število evropskih poslancev. Medtem ko sedaj v parlamentu sedi 736 evropskih poslancev, od tega 7 iz Slovenije, jih bo po novem sedelo 754, od tega 8 iz Slovenije. Slovenija je tako z novo Lizbonsko pogodbo pridobila enega evropskega poslanca več. To mesto pa bo po vsej verjetnosti zasedla Zofija Mazej Kukovič. Po kosilu sta sledili še predavanje gospe Mary Terese Moran, ki nam je predstavila zunanje odnose Evropske unije, in predavanje gospoda Stevena Josepha, ki nam je predstavil karierne možnosti v Evropski uniji. Sreda je minila v znamenju obiska Evropskega parlamenta. V parlamentu nam je izrekel dobrodošlico gospod Rok Koželj in nam podal nekaj informacij o delovanju te institucije. Evropski parlament zastopa interese državljanov Evropske unije. Njegova glavna naloga, ki si jo deli s Svetom Evropske unije, je sprejemanje evropske zakonodaje ter proračuna Evropske unije. Evropski parlament sestavlja 736 poslank in poslancev, izvoljenih na splošnih in neposrednih volitvah v državah članicah EU. Volitve potekajo vsakih pet let. Sprejetje Lizbonske pogodbe prinaša kar nekaj novosti za to institucijo, ki pa so bile že omenjene zgoraj. Poslanci v Evropskem parlamentu iz Slovenije, ki so bili izvoljeni na zadnjih evropskih volitvah junija 2009, so Zoran Thaler, Tanja Fajon, Romana Jordan Cizelj, Milan Zver, Alojz Peterle, Jelko Kacin in Ivo Vajgl. Eden izmed poslancev, Zoran Thaler, nam je iz prve roke podal nekaj informacij o opravljanju svojega dela. Svoj prihod nam je sicer obljubil tudi poslanec Alojz Peterle, vendar pa so mu ga preprečile druge obveznosti. Naj na tem mestu podam nasvet, ki ga je namenil poslanec Zoran Thaler vsem, ki bi mogoče v prihodnosti želeli delati v kateri izmed institucij EU. Kot je dejal, je največja naložba v življenju učenje tujih jezikov. V institucijah EU so angleški in francoski pa tudi nemški jezik jeziki, ki se jim ne moremo izogniti. Seveda pa koristi znanje še kakšnega dodatnega. Kot je dejal, se da marsikaj v življenju naučiti tudi v poznejših letih, nekoliko težje pa je v poznejših letih učenje tujih jezikov. Po pestrem tednu v Belgiji je sledil še zadnji dan naše nastanitve v Bruslju. Tudi ta je bil obarvan z obiskoma še zadnjih dveh institucij. Kot prvo smo obiskali Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SGRZ), ki je bilo leta 1999 ustanovljeno kot edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. Gre za informacijsko-lobistično organizacijo, ki predstavlja in povezuje slovensko gospodarstvo, znanost in raziskave ter da na osnovi javno-zasebnega partnerstva povezuje javne interese z interesi podjetij in raziskovalne sfere. Člani SGRZ so podjetja, raziskovalne institucije, gospodarska združenja, izobraževalne organizacije, javne ustanove ter lokalne skupnosti. Sledil je še obisk zadnje institucije, ki smo ga mnogi nestrpno pričakovali. Kot zadnjo institucijo smo obiskali NATO, kamor smo prispeli ravno v času kosila. S kosilom v njihovi samopostrežni restavraciji se je naš zadnji obisk tudi pričel. Vstop je bil tokrat še nekoliko bolj varovan, kot je to veljalo za Evropsko komisijo in Evropski parlament. To je bil torej obisk, ki ga zaradi zavzetja mobitelov in fotoaparatov s strani varnostnikov tudi nismo uspeli dokumentirati, da bi si ga lahko na posnetkih in fotografijah tudi kdaj pozneje ogledali. Ta obisk bo tako ostal le v našem spominu. Po kosilu je tudi v NATU sledilo nekaj predavanj, zvečer pa nas je že čakal let nazaj proti Sloveniji. Preživeli smo teden, za katerega menim, da nam bo vsem ostal v zelo lepem spominu, polnem zanimivih izkušenj. Jana Roštan Brugge. Evropski parlament Letoviško mestece blizu Oostenda. Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča na strokovni ekskurziji v Bruslju in Amsterdamu Od 24. 9. do 29. 9. 2009 smo organizirali štiridnevno strokovno ekskurzijo v Bruselj in Amsterdam. Ekskurzije so se večinoma udeležili dijaki iz tretjih letnikov. Potovanje je potekalo z avtobusom. Odpotovali smo v četrtek, 24. 9. 2009, v popoldanskih urah. Naslednje jutro smo si že ogledali evropski parlament v Bruslju, kjer smo imeli voden ogled v slovenskem jeziku. Nato smo nadaljevali z ogledi mesta (deloma z avtobusom in deloma peš) in prenočili v Bruslju. Drugi dan smo obiskali Rotterdam in se povzpeli na Euromast, tj. najvišji razgledni stolp na Nizozemskem, in s potjo nadaljevali mimo Delfta, Den Haaga v Amsterdam. V glavnem mestu Nizozemske smo postali v brusilnici diamantov, se zapeljali po amsterdamskih kanalih, si ogledali znamenitosti Amsterdama in zaključili strokovno izobraževanje z obiskom muzeja Ane Frank. Časa smo imeli dovolj, da smo se odpravili po nakupih in se med drugim sprehodili skozi znamenito rdečo četrt. V poznih večernih urah smo zapustili mesto in se odpeljali proti Sloveniji, kamor smo prispeli v nedeljo naslednjega dne v popoldanskih urah. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili razlagi o deželah Beneluxa in v obeh mestih aktivno sodelovali. Igor Rajner, prof. in vodnik po Beneluxu Ringa ringa raja, praznik prihaja Dobri časi ne padejo z neba. Dobre čase si lahko naredimo sami, a ne z denarjem in s tehniko, le s srcem in z dobroto. Le dobri ljudje delajo dobre čase. (P. Bosmans) Rade bi omenile številne dobre ljudi, ki jih srečujemo pri svojem delu. Nekatere smo poprosile, da so skupaj z nami polepšali čas, ko smo pričakovali praznike. Tudi dopust so si vzeli, da so bili z nami. Naj jih omenimo: knjižničarka ga. Samec, ki nam je povedala pravljico v grosupeljskem narečju, babica ga. Blažeka, ki je tudi povedala pravljico, ga. Janežič Aksentijević in njen brat, ki sta zaigrala na prečno flavto, klarinet in saksofon, g. Radič, ki je igral na tolkala, g. Virant, ki je naše petje spremljal s sentisajzerjem, dve Poljakinji, ki sta pravljico povedali po poljsko in slovensko. Tudi dedek Mraz nas je obiskal in prinesel medene piškote. Prisluhnili smo koncertu v glasbeni šoli in orgelskemu koncertu v cerkvi ter dobili luč miru od skavtov. Celo natakar je predstavil pogrinjke in postregel eni skupini otrok. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Bilo je čudovito in naj traja. Hvaležni otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kekec - spodnji hodnik Pismo »nekultiviranih« staršev Konec decembra se je v GrosupLjem odvijaLa po mnenju mnogih najboLj kuLturna prireditev Leta. To so oznanjaLi pLakati in Laskavi nasLovi po mestu. Kot starši, sorodniki in prijateLji smo se NovoLetnega gaLa opernega koncerta udeLežiLi tudi mi. Ne zaradi Laskavih nasLovov in sLavnih imen. Če bi to žeLeLi, bi se Lahko zapeLjaLi tudi do LjubLjane, čeprav Lahko enakovredni kuLturni dogodek doživimo tu-di ob posLušanju grosupeLjskih orkestrov brezpLačno (in kar se tiče srčne kuLture ceLo na višjem nivoju). KupiLi smo pet kart (po znižani ceni), kLjub temu, da se je v nas porajaL dvom, da se žeLi s poceni kartami za sorodnike baLetk zgoLj napoLniti dvorano. KupiLi smo jih zgoLj zato, ker je nastopaLa naša dekLica. Otroci bi v spisu napisaLi: ... in končno je napočiL veLiki večer. Simfonični orkester in soListi so prišLi v dvorano. PLoskanje. Koncert se je začeL. V programu večera so biLe mLade baLetke predvidene v prvem deLu. Od tu daLje je program nastopa maLih pLesaLk ubraL svojo pot. MLajšima skupinama, ki sta nastopaLi po programu, smo neuki in nekuLturni starši zapLoskaLi (pa ne Le starši, tudi sorodniki in ceLa dvorana). Verjetno je pLoskaLo tudi občinstvo na desni strani, ki zaradi postavitve scene ni prav dosti videLo. Napaka!? V drugem deLu koncerta je (mimo predvidenega programa) na oder v tišini pridrobiLa druga skupina baLetk. V mučni tišini je izvedLa ceLoten nastop. ČLani simfoničnega orkestra pa so v tem času na odru počivaLi. *** Kot je biLo razvidno iz odgovora, ki ga je gospa Simona Zorc Ramovš posredovaLa očku ene od baLetk, je biL povod, da so naše dekLice nastopaLe v tišini, užaLjenost »profesionaLcev«, ker se pubLika ni znaLa praviLno odzvati in je pLoskaLa med fraziranjem umetnice. ALi je razLog za užaLjenost to, da je biLa vsa pozornost namenjena dekLicam, aLi da umetnica ni biLa v ospredju, niti ni pomembno. Ljudem z visoko kuLturo bi biL dogodek verjetno nepomemben. Pravi profesinaLec bi verjetno na »spodrsLjaj« pubLike gLedaL z nakLonjenostjo. Vsak umetnik je verjetno ob svojih začetkih imeL takšno spodbudno, podporno okoLje. Pravi profesionaLec bi tudi preneseL, da je nekaj minutk njegovega ustvarjanja namenjeno gLasbeni kuLisi mLadih pLesaLk. Pa še nekaj o profesionaLnosti! ProfesionaLno ravnanje je, če majhne dekLice redno prihajajo na vaje. Če vadijo na odru, ki je za vadbo neprimeren, nezavarovan in uporabLjajo za garderobo kar stoLe v dvorani ... ProfesionaLno je, če kLjub neogrevani dvorani dve uri v dresih zmrzujejo in čakajo, da se postavi scena, si med seboj pomagajo in poskrbijo tudi za kakšno mLajšo dekLico. In se niti ne pritožujejo. In potem je profesionaLno tudi to, da potrpežLjivo čakajo v enem od prostorov v zakuLisju, da bodo prišLe na vrsto, čeprav ne vedo, kaj se dogaja v dvorani in ne posLušajo prestižnega nastopa, ki bi biL Lahko namenjen tudi njihovi kuLturni vzgoji. In mogoče je najboLj profesionaLno to, ko zvedo, da bodo pLesaLe brez gLasbe, to pač naredijo brez gLasbe. Čeprav je verjetno siLno težko in čeprav po besedah gospe Simone Zorc Ramovš »pripomore k ustvarjaLnemu naboju mLadih dekLic«. *** Ne zanima nas, kdo je organizator te prireditve in kdo je imeL v rokah scenarij. Da pa bi se izogniLi podobnim situacijam v prihodnje, predLagamo, da organizator boLje razmisLi o scenariju in namenu prireditve ter primerni kombinaciji nastopajočih. »PreveLiki« gLasbeniki in maLi baLetniki pač ne gredo skupaj. Ob vseh veLikih gLasbenih imenih so tako maLe pLesaLke pLesaLe v tišini. GLasbeniki so za nekaj minut odLožiLi svoje instrumente in jih nemo gLedaLi. Sicer niso imeLe gLasbene spremLjave, Lahko pa se bodo pohvaLiLe, da so nastopaLe skupaj z Anjo Bukovec, Janezom Lotričem in Simfoničnim orkestrom. No ja, ne ravno skupaj, ampak vsaj v isti teLovadnici. Mojca in Marko Jurca Ponosni na starše Miške so majhne, igrive, razigrane, včasih nagajive. Vse te Lastnosti bi Lahko pripisaLi tudi otrokom, ki obiskujejo skupino Miške v vrtcu Kekec GrosupLje. Letos prvič obiskujejo vrtec in njihovi starši so Lahko ponosni nanje, kako pogumni so biLi ob uvajanju, otroci pa so Lahko zeLo ponosni na svoje starše, saj Lepo sodeLujejo z vzgojiteLjicami, tako si pri vzgoji medsebojno pomagamo. Tako dobro sodeLovanje med starši in vzgojnim timom je zeLo pomembno, saj se tako dopoLnjujemo in spremembe opazujemo. Že v začetku sva prosiLi starše, naj nama na pLakat napišejo svoja pričakovanja, me pa sva napisaLi svoja. Pričakovanja so na vidnem mestu v igraLnici, tako da jih Lahko večkrat preberemo in se jih spomnimo. Pričakovanja staršev so biLa dosLednost pri vzgoji in čim večja samostojnost otrok, najina pa redno obiskovanje srečanj, deLavnic, eno izmed najboLj zahtevnih pa je biLa gLedaLiška aLi Lutkovna predstava za otroke v izvedbi staršev. Starši so naju Lepo presenetiLi in prevzeLi organizacijo pohoda na MagdaLensko goro. PočutiLi sva se kot kraLjični, saj je biLa organizacija super, turistični deLavci so nam predstaviLi cerkev, na koncu pa nas je čakaLa še pogostitev s pečenim kostanjem in topLim čajem. Tudi deLavnice so se starši zeLo pridno udeLežiLi in Lahko sprostiLi otroka v sebi, nekaterim je biLo tako všeč, da bi najraje ostaLi v vrtcu. ZeLo Lepo presenečenje pa je biLa organizacija in izvedba Lutkovne predstave »Čakamo dedka Mraza« za otroke naše skupine. Starši so se res potrudiLi, si vzeLi veLiko časa in otroci so izredno uživaLi, še posebej zato, ker jih je na koncu obiskaL tudi dedek Mraz in jim prineseL dariLca. S sodeLavko sva res ponosni na starše naše skupine, še boLj ponosni pa so njihovi otroci, ki kar žarijo, ko Lahko tudi v vrtcu uživajo v družbi svojih staršev. Vzgojni tim skupine Miške Jasmina Koren, Marija Krampelj, Irena Hrovat. iz naših krajev Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 »Trije kralji so prinesli darila.« Kot že vrsto let doslej so tudi letos po naših krajih hodili »trije kralji« in nam za praznike in novo leto prinesli blagoslov in voščila za zdravje in srečo ter pri tem celo zapeli. Tako so se tudi na mojem domu oglasili in z njimi še nekaj prikupnega mladega spremstva iz vasi, kar potrjuje, da mladi radi nadaljujejo s to tradicijo. Trikraljevska akcija je po osamosvojitvi Slovenije zasnovana kot humanitarna akcija, kljub temu da smo vedno večjemu tarnanju nad raznimi krizami še vedno ena sama velika potrošniška družba (sicer - s precej velikim deležem revnih ljudi). Zato vsem, ki darujejo, na poseben način prinesejo darila, pa čeprav si mnogi med darovalci morajo že marsikaj odtrgati od vsakdanjika. Akcija je namenjena za misijone. Vodi jo direktor Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin . Iz tega denarja nakupijo hrano za prve potrebe v konkretnih akcijah ali pa gradijo vodnjake, šole, ambulante _ Misijonsko središče deluje medkulturno in medcivilizacijsko ter na področju humanitarne pomoči in sodeluje pri razvoju. Ciljne skupine so otroci, mladi, starejši, bolni, žrtve konfliktov-vojn, naravnih nesreč, pomagajo pa tudi šolam in drugim izobraževalnim ustanovam in lokalnim skupnostim po Evropi, Afriki, Aziji ter Južni in Srednji Ameriki. »Svet, v katerem smo, bo takšen, kakršni bomo ljudje. Lepo zapisana načela, po pravnih merilih dobra zakonodaja ne spreminjajo sveta. Tudi pravice, zapisane v konvencijah, so samo lepe besede, sicer spodbudne, a vendar samo črke na papirju. Ljudje smo zares ljudje, kadar svoje besede uresničujemo z dejanji. Za to se navdušiti, pokazati v dejanjih - to spreminja življenje! Na stotine kolednikov vsako leto v Sloveniji dela prav to. Kljub mrazu, kljub počitnicam, včasih verjetno tudi z mnogimi napori dajejo besedam življenje. S tem prinašajo veselje in upanje ljudem po vsem svetu, s tem resnično rešujejo življenja,« je zapisal Stane Kerin. Jože Miklič Spomnimo! Koledovanje je bil že star predkrščanski običaj naših prednamcev (in za katere vedno bolj spoznavamo, da so že imeli precej močno razvito duhovno življenje. Katoliška cerkev je ta običaj nadgradila. Ljudje so hodili od hiše do hiše in oznanjali rojstvo Jezusa Odrešenika. S koledovanjem pa so se spominjali dogodka, ko so trije modri obiskali ob soju repatice Jezusa, ki je s svojima staršema prve dni po rojstvu ležal v zatočišču pri revnih pastirjih. Trije »kralji« Gašper (Kaspar je bil zastopnik arijcev, po legendi iz Evrope), Miha (Melhior, ki naj bi bil črnec in je prišel iz Nubije, po legendi iz Perzije) in Boltežar (Baltazar pa je bil Arabec in je zastopal Semite, po legendi iz Indije) so se mu prišli poklonit z Vzhoda (Jutrovega). Pri tem obisku so izročili darove: zlato so darovali kot kralju, kadilo kot Bogu, miro kot umrljivemu človeku (mira je dišava, ki so jo uporabljali pri maziljenju trupel). Jezus je bil tudi v naši slovenski zgodovini eden izmed prvih, ki je osmislil naše bivanje, oplemenitil (ali pa lahko rečemo celo na nove temelje postavil) kulturo ter oznanjal našim prednikom veselje in smisel življenja tudi ob mnogih viharjih, ki jih je prinašala zgodovina. Na Slovenskem smo pravzaprav še do nedavnega praznovali kar tri božiče: prvega ob Jezusovem rojstvu, drugega kot novo leto, tretjega za tri kralje, ki se imenuje tudi Jezusovo razglašenje. Obisk treh kraljev so označevali na podboje (20 + G + M + B +10), ki je ostala vse do naslednjega leta. Kratice teh črk, zapisane v latinščini, Christus Mansionem Benedicat pa pomenijo Kristus, blagoslovi to hišo. Čeprav je velika noč največji krščanski praznik, mnogo slovenskih vernikovše danes bolj praznuje božične praznike. Žal, pa je tudi takih precej, ki jim tudi božični prazniki pomenijo le zunanji blišč in obloženo mizo, trgovcem pa velik biznis. Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Zupanova jama« Št. Jurij vabita na predavanje z naslovom »KLEPET Z GOZDOM«, ki bo v soboto, 27. februarja 2010 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Mali vasi. Na predavanju bodo predstavljene naslednje vsebine: splošne informacije o gozdovih v Sloveniji, o negi in vzgoji gozda, o funkcijah gozda ter o načrtovanju donosa gozda in varstvo gozdov. Predava Saša Rus, univ.dipl.inž.gozd. Vljudno vabljeni! Na božič smo se veselili rojstva Božjega sina, naslednji dan, 26. decembra, pa rojstva samostojne države Slovenije. Dan samostojnosti in enotnosti na Polici Župnijski pastoralni svet Polica je sprejel pobudo, da na praznik samostojnosti in enotnosti pripravimo mašo za domovino, po maši pa slavnostni program in druženje krajanov. Pri maši smo prosili za mir, varnost in blagostanje, za modrost in pravičnost državnih voditeljev in tudi za odgovornost, razumnost in solidarnost vseh državljanov. Med nami živita dva pomembna akterja iz časa osamosvajanja: Rudi Rome, takratni župan občine Grosuplje, in Janez Dolinšek, predsednik grosupeljskega Demosa. Z veseljem in hvaležnostjo, da se je prav naši generaciji uresničila želja mnogih rodov, da bi Slovenci živeli v svoji, svobodni državi, smo najprej zapeli slovensko himno. Rudi Rome je med posameznimi pesmimi, ki jih je zapel župnijski ženski pevski zbor, predstavil potek plebiscita, razglasitev rezultatov in v povezavi z besedilom pesmi naše hrepenenje po sreči, ljubezni, topli dlani in dobroti srca. Jezus je tisti, ki lahko poteši naša hrepenenja in razsvetli temo srca. G. Dolinšek pa je na kratko predstavil takratne dogodke, nam čestital za praznik in zaželel naši domovini in vsem državljanom srečno novo leto. Ob piškotih, kuhanem vinu, čaju in nenormalno toplem vremenu smo razmišljali o naših sanjah in pričakovanjih pred devetnajstimi leti, o današnji realnosti, pasivnosti, pričakovanju, da bodo drugi vse uredili, in o znani Cankarjevi misli, da si narod vendarle piše sodbo sam. Anica Smrekar Blagoslov konj na Gatini Dan po božiču smo se lastniki in ljubitelji konj zopet zbrali pri cerkvi na Gatini, kjer smo za svoje konje in zase prosili svetega Štefana za blagoslov in varstvo za leto, ki je pred nami. Blagoslova, ki je bil že osmo leto zapored, se je udeležilo triinštirideset lastnikov konj z oseminštiridesetimi konji. Konjeniki so prišli iz različnih krajev v okolici Grosupljega, dva pa sta prijezdila celo iz Dolskega pri Ljubljani. Blagoslova se je udeležilo tudi veliko število ljubiteljev konj, ki so prišli te lepe in plemenite živali samo pogledat. Blagoslov je podelil grosupeljski župnik in dekan Janez Šket. Po končanem blagoslovu so konjeniki prejeli spominske medalje, gospodinje iz vasi Spodnje Blato, Gatina in Praproče pa so nas pogostile s svojimi dobrotami, zato bi se jim ob tej priliki iskreno zahvalil. Tako smo lahko ob pecivu, čaju in kuhanem vinu še malo pokramljali s prijatelji in znanci. Sam prihod takega števila konj in ljudi je lep dogodek za kraj. Da je prireditev lepo sprejeta, se pozna tudi po obisku, saj je vsako leto večji. Še enkrat pa bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in upam, da se naslednje leto zopet vidimo v še večjem številu. Jernej Kozlevčar Predbožični čas v St. Juriju V Šentjurski dolini smo v mesecu decembru pripravili vrsto dogodkov, s katerimi smo želeli krajankam in krajanom Št. Jurija ta čas še bolj polepšati in obogatiti. »Spoznaj sosednjo vas« Razstava kapelic in znamenj ter župnijske cerkve s podružnicami avtorja Toneta Podržaja Tudi letos smo nadaljevali s projektom »Spoznaj sosednjo vas« in v petek, 18. decembra 2009, pripravili otvoritev razstave dokumentarne krajinske fotografije avtorja Toneta Podržaja pod naslovom »Spoznaj sosednjo vas - razstava kapelic in znamenj ter župnijske cerkve s podružnicami«. Na razstavi so bile predstavljene vse vasi v Krajevni skupnosti Št. Jurij, župnijska cerkev sv. Jurija ter podružnične cerkve sv. Martina na Zg. Rogatcu, sv. Nikolaja na Taboru Cerovo in sv. Štefana v Vinu ter vse kapelice in znamenja. V župniji Št. Jurij je 18 kapelic in več kot 16 obcestnih znamenj. Vsaka kapelica in znamenje nosi svojo zgodbo - gradili so jih v zahvalo, zaobljubo ali prošnjo Bogu, po težkih preizkušnjah, za srečno vrnitev iz vojne, imele pa so tudi svojo vlogo ob pogrebih in tudi poročnih slovesnostih. Najstarejša kapelica v župniji je kapelica pri Novakovih v Ponovi vasi, t.im. pil, ki tu stoji že več kot 300 let. Vsem najbolj poznana pa je kapelica v naravni kraški votlini z oltarčkom sv. Antona Puščavnika pod Taborom Cerovo, ki je tudi danes ena najbolj priljubljenih izletniških točk domačinov. Šentjurski župnik g. Anton Hostnik je predstavil celotno župnijo in opisal vse kapelice ter znamenja. Razstavo je otvoril etnolog dr. Boris Kuhar, ki je tudi predstavil nekatere posebnosti kapelic in njihovo pomembnost. Program so popestrili z nastopom učenci osnovne šole Št. Jurij, Šentjurski fantje in ansambel Jan kvintet. Ob tej priložnosti so skrbniki kapelic in znamenj prejeli tudi priznanje za skrb in urejenost kapelic in znamenj, katere jim je izročil predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij g. Janez Kozlevčar. Razstava je bila odprta do nedelje, 28. decembra 2009, in je zelo lepo sovpadla v praznični predbožični čas. Krajevna skupnost Št. Jurij je tudi letos izdala koledar, na katerem je predstavljena celotna Krajevna skupnost, ki ima dvanajst vasi - fotografija vsake vasi na koledarju krasi posamezen mesec. Miklavževanje in obdaritev otrok V soboto, 5. decembra 2009, smo pripravili tradicionalno Miklavževanje po vaseh Krajevne skupnosti Št. Jurij. Miklavž je obiskal otroke in jih tudi obdaril, popoldan pa je potekala obdaritev najmlajših v Kulturnem domu v Mali vasi. Koncert ansambla »Jan kvintet« V nedeljo, 20. decembra 2009, je potekal v Kulturnem domu v Mali vasi koncert ansambla Jan kvintet. Kot novost naj povemo, da se je kot pevka ansamblu uspešno pridružila Rebeka Šeme iz Žalne. V preteklem letu je ansambel nastopil na dveh festivalih, in sicer na 39. Festivalu Števerjan 2009 in na 1. festivalu narodno-zabavne glasbe v Šentjerneju, kjer so prejeli tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo melodijo, ki jo je uglasbil prof. Franc Korbar. Ansambel Jan kvintet tako postaja vse bolj uspešen in prepoznaven tako v domačem kot v širšem okolju. Na koncertu pa so nekaj pesmi z občutkom zapeli tudi Šentjurski fantje. Tanja Kadunc, foto - Tone Podržaj Snežna pravljica KD Polica v Veliki Nedelji Nastop kulturnikov s Police na devetem tradicionalnem božično-novoletnem koncertu je bilo organizirano v sodelovanju s KS Velika Nedelja in KD Simon Gregorčič. Koncert je bil praznično obarvan, odvijal se je v naravi v soju luči in žarometov. Najprej so nas ogreli s svojim nastopom rogisti lovske zveze Ptuj-Ormož, ki so znani po močnih glasovih, ki prihajajo iz njihovih instrumentov. Nato so se na odru predstavili člani cerkvenega pevskega zbora, ki deluje pod vodstvom gospodične Renate Horvat. Odpeli so dve božično obarvani pesmi. Mešani pevski zbor DU Velika Nedelja in dekleta iz pevske skupine TISA sta nas prav tako osrečili s svojim nastopom. Vokalni skupini TISA so se pridružili še velikonedeljski tamburaši. Skupaj so nam zapeli in zaigrali. Člani KD Polica smo bili kot gostje povabljeni na to prireditev. Tako so se predstavili člani Mešanega okteta Polica, katerega umetniški vodja je g. Emil Kovačec, ki izžareva mnogo energije, potrebne za delovanje KD Polica, je njen predsednik, zborovodja, vodja instrumentalne skupine in nekdanji krajan Velike Nedelje. Prav njemu gre zasluga za sodelovanje med KD Polica in KD Velika Nedelja. Mešani oktet Polica je pripravil zelo lepo glasbeno-pevsko točko v sodelovanju s tamburaši iz Velike Nedelje. V okviru KD Polica so se predstavili tudi ljudski pevci, ob spremljavi citer Marinke Vahčičeve so budili pri poslušalcih milino in toplino. Svojo zgodbo je predstavil tudi sokrajan Igor Plohl iz Vičancev. Pripetila se mu je nezgoda, v kateri je utrpel hudo telesno poškodbo. Ustvaril je slikanico z naslovom Lev Rogi, v kateri govori o dogodku, ki mu je spremenil življenje. Igor je danes priklenjen na invalidski voziček, vendar ni izgubil volje do življenja. Njegova življenjska zgodba je pretresljiva in vredna branja. Gospod Marjan Mušič, predsednik sveta KS, nam je vsem voščil lepe praznike, KD Polica pa se mu zahvaljuje za povabilo na koncert. Koncert se je tradicionalno zaključil s skupno zapeto pesmijo vseh nastopajočih in to z najlepšo božično pesmijo Sveta noč. Že med samo pesmijo je nebo preplavil prečudovit ognjemet, za katerega je bil zaslužen sokrajan g. Gorazd Mušič. Po koncertu smo bili povabljeni na ogled živih jaslic, ki so se odvijale na zunanjem prostoru za Elizabetino hišo. Sledilo je povabilo v Elizabetin dom ter zahvala križniškemu redu Velika Nedelja, priorju Janku Štamparju. Naše skupno srečanje se je končalo z obljubo, da se ob koncu leta 2010 ponovno dobimo na takrat že desetem tradicionalnem božično-novoletnem koncertu. Sam obisk Velike Nedelje ter nastop na koncertu ni minil brez ogleda kulturnozgodovinskih znamenitosti. Tako smo si ogledali najlepšo cerkev na Ptujski Gori, kjer Marija široko razprostira svoj milostni plašč. Seznanili smo se z bogato zgodovino križnikov v Sloveniji, ki so ustanovili postojanko tudi v Veliki Nedelji. Za zaključek naj dodam še eno aktivnost KD Polica. Ob prihodu svetih treh kraljev smo pripravili božično-novoletno srečanje ob jaslicah v cerkvi sv. Jakoba na Polici. Predstavile so se: cerkvena vokalna skupina, ljudski pevci ter mešani oktet Polica, z namenom, da v hladni zimski čas prinesemo luč in toplino. Bilo je veliko svetlobe, glasbe... Zapisala: Vlasta Strmljan Fotografije: Vera Puhar Poličana Sara in Borut sta napovedala nastop gostov s Police. Ljudski pevci s Police pred nastopom v Veliki Nedelji. Poliški oktet ob spremljavi domačih tamburašev. Dedek Mraz za romske otroke v Grosupljem V četrtek, 17. 12., ob 18h je v KuLturnem domu GrosupLje potekaLo obdarovanje 70 romskih otrok iz 5 romskih naseLij v GrosupLjem v starosti do 10 Let. ProstovoLjke društva Romi gredo naprej - Roma džan angLe GrosupLje smo pripravLjaLe dogodek en mesec. PoiskaLe smo stike z vrsto donatorjev, nato pa na FakuLteti za sociaLno deLo pripraviLe dariLa za otroke. Vodja KuLturnega doma GrosupLje - Simona Zorc Ramovš, s katero društvo sodeLuje preko več projektov, je tako kot Lani navdušeno sprejeLa sodeLovanje pri pripravi dogodka. Romski otroci in starši so si tako v KuLturnem domu ogLedaLi predstavo SvetLane Makarovič - Pekarna Mišmaš, nato pa je sLediL pLes romskih otrok. Tega je pripraviLa prostovoLjka Jana Bedrač skupaj z učiteLjico romskih orientaLskih pLesov Mojco Rakipov - NurseL. PLes je navdušiL ceLotno dvorano. NastopiLe so Katja, Laura, Samanta, Nika in Veronika iz naseLja Oaza, Viktorija iz naseLja Pri Nikotu ter ELizabeta, PameLa, Patricija in Rebeka iz naseLja Smrekec 2. Punčke iz Smrekca so stare Le 4 do 6 Let in to je biL njihov prvi nastop. NastopiLe so pred pribLižno 90 Ljudi in so se odLično odrezaLe. Po njihovem nastopu je biLo v zraku pričakovanje pred prihodom dedka Mraza. Otroci so ga skupno prikLicaLi na oder. KmaLu je prišeL in s svojimi pomočniki obdariL vse otroke, katerim je prineseL veLiko veseLja. Romski otroci in njihove družine v GrosupLjem namreč Pomoč ljudem v stiski Območno združenje Rdečega križa GrosupLje je samostojna, nevLadna, humanitarna nepridobitna in prostovoLjna organizacija, ki na območju občin GrosupLje, Ivančna Gorica in DobrepoLje pomaga pri preprečevanju oz. Lajšanju trpLjenja Ljudi, zaščiti živLjenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo živLjenje in pri zagotavLjanju spoštovanja čLovekovih pravic, posebno med naravnimi nesrečami, oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji. Gospodarska kriza kaže posLedice tudi med našimi prebivaLci. Kar nekaj zaposLenih je izgubiLo sLužbo, v nekaterih primerih ceLo oba iz družine, v drugih edini, ki je prinašaL denar za skromno živLjenje, in so tako našteti ter še mnogi drugi ostaLi brez vsakršnih rednih prihodkov. Nizke pLače v nekaterih gospodarskih subjektih pa še dodatno pripomorejo k stiski naših Ljudi. Po statističnih podatkih je v SLoveniji že 12 % Ljudi revnih. Za hLadnimi števiLkami pa se skrivajo krute usode posameznikov in družin, ki jim po pLačiLu najnujnejših poLožnic nič ne ostane za hrano aLi pa jim ceLo grozi odkLop eLektrike aLi izguba stanovanja. Zaradi poLožaja, v katerem so se znašLi, trkajo na vrata našega združenja in prosijo za pomoč pri pLačiLu poLožnic, veLiko pa za pomoč v hrani. V Letu 2009 smo razdeLiLi 906 prehranskih paketov, 372 vrečk praLnega praška, 7920 Litrov mLeka, 2.036 kg sLadkorja, 1.618 kg testenin, 1.630 kg moke in 1.087 kg riža (skupaj 22.650 kg). Prav tako smo sprejeLi in razdeLiLi dobri dve toni rabLjenih obLačiL. Prejeta koLičina hrane je zajeLa preko tisoč uporabnikov. V dveh akcijah »Drobtinica« smo v GrosupLjem, Ivančni Gorici in Vidmu-DobrepoLju zbraLi 2.500,00 € prostovoLjnih prispevkov občanov za topeL obrok otrok iz sociaLno šibkih družin - kosiLo v osnovnih šoLah na našem območju. V ta namen je tudi Banka Koper doniraLa 1.000,00 €. Finančno pomoč pri pLačiLu poLožnic smo nudiLi trinajstim uporabnikom v višini 506,00 € in s tem porabiLi vsa razpoLožLjiva sredstva. ŠteviLo prosiLcev pa se je v mesecu decembra povečaLo, vendar ravno zaradi omejenih sredstev vsem nismo mogLi ugoditi. ALi to v teh razmerah zadostuje, ocenite sami. Zavedamo se, da kriza vpLiva tudi na Vaše deLo in živLjenje, a kLjub temu prosimo, da po svojih močeh pomagate in prispevate denarna sredstva za tiste, ki so se znašLi na robu preživetja. VeseLi bomo vsakršnega prispevka. Zbrana sredstva bomo nameniLi izkLjučno za pomoč pri pLačiLu najnujnejših poLožnic Ljudem, potrebnim pomoči iz občin GrosupLje, Ivančna Gorica in DobrepoLje. Na koncu se vam zahvaLjujemo, da ste naše pismo prebraLi do konca. ALi boste Ljudem v stiski pomagaLi, odLočate Vi. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRŽA GROSUPLJE, Taborska 6, Grosuplje Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt pri NLB, d.d. Vsem, ki se boste odzvaLi, se iskreno zahvaLjujemo! Območno združenje RK Grosuplje živijo v izredno sLabih razmerah, zato jim praznično veseLje še toLiko več pomeni. Društvo deLuje na način sodeLovanja Romov in prostovoLjcev društva pri vseh projektih, ki jih izvaja, in tako zmanjšuje njihovo sociaLno izkLjučenost ter omogoča večjo kvaLiteto živLjenja Romov. Na tem mestu se zahvaLjujemo Centru za sociaLno deLo GrosupLje in Občini GrosupLje, ki sta v največji meri podprLa ta dogodek. NajLepša hvaLa tudi Mercatorju, Mohorjevi družbi CeLje in iLustratorki MeLiti Osojnik za njihove donacije. Lili Zupančič, prostovoljka v romskih naseljih v Grosupljem Spoštovani občani, preko občinskega glasila Vas obveščamo, da sta osebi, kateri je potrebno prijaviti škodo, povzročeno od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah, na območju Lovske družine Taborska jama: Boris GALE, Št. Jurij 108, pošta 1290 Grosuplje (GSM: 031 - 777 816) in Brane Momčilovič, Obrtniška 17A, 1290 Grosuplje (GSM: 041 - 549 593). V skladu z določili 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004) je oškodovanec dolžan škodo pisno prijaviti v roku treh dni, ko je škodo opazil, zgoraj navedeni osebi - pooblaščencu upravljavca lovišča. Z željami po čim manjšem številu tovrstnih škodnih primerov Vas vljudno pozdravljamo! Upravni odbor LD Taborska jama. Krajan park Ui -rv K J polje ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA 16. decembra 2009 je potekala zadnja seja Sveta za Radensko polje Zadnja, četrta seja Sveta za Radensko polje, ki se prvič sestal konec leta 2007, je obravnavala predlog akta o zavarovanju krajinskega parka Radensko polje. Seje so se udeležili predstavniki obćine Grosuplje, Ministrstva za okolje in prostor. Zavoda za varstvo narave, KS Mlačevo, Račna in Sp, Slivnica, ter predstavniki stroke. Predlog akta o zavarovanju krajinskega parka, 2 vsemi spremembami, ki so iztiajale iz pripomb, poslanih s strani zainteresirane javnosti, je predstavila Mag. Suzane Zupane Hrastar (Ministrstvo za okolje in pnostor). Predstavnici občine Grosuplje, ga. Lovëin in Cingerle. pa sta predstavili sprememba meje, ki je nastaia na podlagi pobud s strani uprave občine in tistih, ki so oddali pripombe na osnutek akta o zavarovanju i^rajinskega parka. Seja je potekala v konstruktivnem duhu. Želja večine članov omenjenega nadzorno svetovalnega organa je bila, da bi sodelovati tudi v Odbonj za Radensko polje, ki se bo ustanovil, ko tio podeljena koncesija za upravljanje parka. To se zdi tudi zelo smiseino, saj so ti člani dobro seznanjeni z vsebino krajinskega parka in bodo v odboru lahko dobro in konstruktivno delali v dobrobit parka. Seveda pa bo odločitev o dejanskih predstavnikih tega odbora dana v roke tako državi, kot tudi občini, ki sta ustanoviteljici omenjenega parka Mag. Tina Mikuš Predstavnik/ Si/efa za Radensko po/Je, kfso se iJdeJetiff4., zadnje seje pred sprejemom akte o zsvaroi/anju tega kraj/nskega parka Če imate kakršnokoli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrl Boštanj d.o.o.. Veliko Mlačevo 59,1290 Grosuplje Uradne ure so v ponedeljek in petek od 8:00 - 10:00, Telefon: 040 655 796 (Lara Kastelic) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-poSta: info@radenskopolje.si, info(ggrajski-vrt.si spletni naslov, www.radenskopolje.si in www.grajski-vrt.si hrajinaki park rade.iskapolje ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA Odlok o Krajinskem parku Radensko polje Dne 23.12.2009 je Občinski svet Občine Grosuplje na svoji 30. redni seji sprejel predlog Odloka o Krajinskem parku Radensko polje. Župan in predstavnici občinske uprave so obrazložili poteka ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje in sprememb®, ki so nastale na podlagi stališč in pripomb javnosti. Pripravljavci akta o zavarovanju so skušali v čim večji meri upoštevati podane pripombe v času javne predstavitve in na podlagi tega spremenili tudi kar nekaj meja zavarovanega območja. Po kratki predstavitvi se je odvila konstruktivna razprava, Svetniki so podali nekaj amandmajev k besedilu odloka. Poleg amandmajev, ki so bili le popravki napak v besedilu, torej tehnične narave, so se amandmaji nanašali na odškodnine in sodelovanje občinskega sveta pri odločanju v ključnih zadevah, V besedilo uredbe se po novem zapiše odstavek v zvezi z odškodninami in sicer da lahko lastnik v primeru izpada dohodka na kmetijskih površinah zaradi delovanja krajinskega parka zahteva sorazmerno odškodnino v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V člene, ki se tičejo upravljanja krajinskega parka se prej zapisane pristojnosti, kijih ima Občina Grosuplje natančneje zapiše tako, da le te nosi Občinski svet Občine Grosuplje, Tudi, ko govorimo o odboru za krajinski park, katerega polovico morajo sestavljati predstavniki lokalnih prebivalcev Iz območja krajinskega parka, le te imenuje Občinski svet Občine Grosuplje. Po razpravi so vsi svetniki, ki so prisostvovali glasovanju sprejeli sklep: Odlok o krajinskenn parku se s sprejetimi spremembami sprejme v predlagani obliki. Mag. Suzana Zupane Hrastar Pomagajmo žabicam čez cesto Bliža se cââ, ko bodo dvoživke znova prečkale ceste in bomo potrebovali ponnoč prostovoljcev Res da je šele februar, vendar &e bo narava kmalu prebudila in z njo tudi dvoživke, ki neugodne zimske mesece preživijo zakopane v tla. Ko se temperatura dvigne na okoli 4°C ter je vreme vlažno, se žabe. krastače, urhi ter pupki preselijo v najbližjo primerno vodo, kjer poteka razmnoževanje Na Radenskem polju morajo nekatere dvoživke pri tem prečkati zelo prometno cesto na relaciji Mlačevo - Račna Na žalost jih pri tem večji del konča pod kolesi avtomobilov. Zato bomo letos znova postavili zaščitno ograjo ter živali dvakrat dnevno prenašali na drugo stran. Ker je dvoživk zelo veliko, bomo veseli pomoči prostovoljcev. Če vas zanima, kako poteka akcija, želite pobliže spoznati dvoživke in jim pomagati, se nam pridružite. Svoje podatke pošljite na zablce@radenskopolje, si. Prostovoljci s seboj potrebujejo odsevni jopič 1er dobro baterijo. Več informacij boste našli tudi na spletni strani www.radenskopolje.si. Lara Kastelic KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU • Ponedeljek, 08.02.2010 IV. POHOD PO PREŠERNOVI POTI Zveza kulturnih druětev Grosuplje. Univerza za tretje življenjsko obdobje in Kulturno društvo Račna vabijo, da se udeležite pohoda od Grosuplja do Kopanja. Zbor je ob Sil pred Kulturnim domom v Grosuplju, ob 10:30 pa je v cerkvi na Kopanju začetek kulturnega programa • Februar 201Û USTVARJALNICE Enkrat mesečno bodo ob sobotah v Kulturnem domu v Račni potekale ustvarjalne delavnice. Več informacij ter prijave: Nataša Novak Kušar, 041 463 092, •Sobota, 06.03.2010 TEČAJ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA Tečaj se bo pričel ob 9h v Galeriji Grad Boštanj s teoretičnim predavanjem o obrezovanju, ki mu bo sledil praktičen prikaz rezi sadnega drevja. V primeru večjega števila prijav bo tečaj potekal tudi v petek, 05.03,2010, Dodatne informacije na www.radenskopolje.si ter vwv^f.grajski-vrl, si. Prijave sprejemamo na telefon 040 655 796 ali info@radenskopolje.si, •Mar«c 2010 TEČAJ CEPLJENJA SADNEGA DREVJA Tečaj bo potekal konec marca. Dodatne informacije bodo objavljene naknadno na www.radenskopolje.si ter wvi/w,grajski-vrt, si. Prijave sprejemamo na telefon 040 655 796 ali info@radenskopolje.si. mobilna pc klinika 0802303 Servis in vzdrževanje osebnih računalnikov in računalniške opreme na domu Dosegljivi smo kadarkoli in kjerkoli. Pokličite nas na brezplačno modro številko 080 23 03. ......4 . . ----J. 4.*,,. . ..44 ------4 I .........................j Naveza d.o.o,. Ščita 9 1316 Velike Laš&e www.nawcza.com MODRA ŠTEVILKA > 080 23 03' Nova Slovenija Křtiafismt liuasiatstraniia vsem kulturnim organizacijam in ustvarjalcem, prostovoljnim posameznikom po raznih kulturnih društvih, gledaliških skupinah, pevskih zborih širom občine in vsem, ki s svojim delovanjem prispevajo, da slovenska kultura v družini evropskih narodov ohranja svojo prepoznavnost in s tem prispevajo k ohranjanju slovenskih običajev, tradicije in naroda, iskreno čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Vsem občankam in občanom pa želimo doživeto praznično razpoloženje. Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje Zobozdravstvo, Ustna higiena, Parodontologija, Protetika, Estftskû iûboïdfêvstvo. CENTER USTN t HIGIE v FEBRUARJU 2010 S TEM OGLASOM 20% POPUST ZA STORITEV ODSTRANJEVANJA . MEHKIH IN TRDIH OBLOG NAD DLESNI^ ^íé ^ . k- iiniiiw.center-ystne-liigiene.si Cikava 38 A, 1290 Gro^uplje, gam: 051 797 797, t: 01 7S65 424, e; info@œnter-UBtne-higiene.si RACUNOVODENJE Vida Kasteijc Hočevar s.p. Zagradse pri Grosupljem 59 1290 GROSUPLJE GSM 031/390 340 tel. Jl/TBrr 11 ni, F- 1J1/7Ë6 5Î-77 i. u^itĚÍtc vltia^gtfitiiltany r- Vodim krijigoUod&tvo vse Vrste pcslounth suhjektav r Pri delu uporabljam programsko aprema PRO-BIT Pn PANTHEON r- Pridem tudi na dom; prevzamem dol je živahno in pregledno oživil ves ta hrupni sanjski gozdni direndaj in hkrati karikaturno individualiziral prepoznavne človeške slabosti in napake, so sestavljali Polonca Kores (Šuško, Zajčki), Irena Zubalič Žan (Mama, Šoja 2, Zajčki, Veverica, Mravljice), Ana Ruter (Miška, Zajčki, Jazbečka, Mravlja) in Miha Arh (Šoja 1, Zajčki, Jazbec, Škrat Kuzma). Naši mali obiskovalci so radovedno in z veseljem po predstavi pogledali zaodrski prostor in dobili vtise še o načinu igre in rokovanja z lutkami. Info ZKD Grosulje petek, 15. 1, ob 19:30 uri, Kulturni dom Grosuplje, ZKD Grosuplje Od tišine do zgodovine glasbe z Juretom Ivanušičem Na odru se je prižgala luč. Nato tišina, ki je trajala. Na odru se je prikazal igralec Jure Ivanušič z balonom. Z velikim pokom »vesolja«, ki še ni bil glasba, je začel svoj sprehod skozi zgodovino glasbe. Glasbo kamene dobe so ustvarjali s kamni in ko so zatulili ob bolečini, ko so se udarili po prstih, jim je odgovoril zbor volkov. Tako je nastala prva harmonija. Niso je še zapisovali tako kot kasneje cerkveno glasbo, da ne bi vsak po svoje častili boga. Z igranjem na klavir in prepevanjem nas popeljal še skozi glasbo gotike, renesanse, klasicizma, baroka, rokokoja. Igral je leže na hrbtu pod klavirjem, poplesaval in pripovedoval anekdote o slavnih skladateljih in pianistih. Zaigral je tudi kitaro in harmoniko. Glasba 20. stoletja je bila predstavljena skokom čez veliko lužo, s črnsko glasbo. Igralec se je posvetil razlikam med zvrstmi jazza in nam obrazložil začetek rock'n'rolla, a ni pozabil na staro Evropo s francoskim šansonom in popularno glasbo, preko narodne pa je pripotoval do sodobne etno glasbe in z njo svoj sprehod tudi zaključil. Predstava je navzven lahkotna komedija za enega igralca, po vsebini in izvedbi pa nekakšna učna ura o zgodovini glasbe. V tej predstavi je tudi klasična glasba zabavna, zabavna glasba pa postane klasika. Izvrsten glasbenik in duhovit pripovedovalec ter igralec nas je ves večer zabaval in nasmejal. Na tako zabaven način že dolgo nismo spoznali toliko novega o glasbi in glasbenikih. Marija Samec napovedujemo ^ Četrtek, 4. 2., ob 18.00, Likovna skupina Paleta, KD Teater in ZKD Grosuplje sreCanja, razstava likovnih del, različne tehnike; V četrtek, 4. februarja 2010, ob 18. uri, vas vabi likovna skupina Paleta pri KD Teater Grosuplje, ki ustvarja pod mentorstvom prof. Aleksandre Zalar, v avlo Kulturnega doma Grosuplje, Adamičeva 16, na odprtje tematske slikarske razstave z naslovom »SREČANJA«. Odprtje razstave bodo pospremile s kulturnim programom pevke vokalne skupine VIVA VOX, KD Teater Grosuplje Mentorica temo razstave razlaga z avtorsko pesmijo: Srečati j a... včeraj, danes, s tabo, z mano, s sabo. Srečanja z vprašanji in odgovori, s srečo in osamljenostjo, z onimi prej in zdaj. To so naša srečanja, vedno... Lepo povabljani! Likovna skupina Paleta Petek, 5. 2., ob 19.30, producent: Imaginarni, koproducent: Cankarjev dom in ZKD Grosuplje Herbert Achternbusch: ELLA Vsebina predstave: Ellino življenjsko zgodbo pripoveduje Jožef, njen odrasli nezakonski sin, Ella je navzoča le kot nema priča. Sin pripoveduje o njenem očetu, ki jo je brez milosti pretepal, jo dal poročiti z živinskim trgovcem, o življenju pri moževi družini, kjer se je pretepanje nadaljevalo, o tem, kako so ji vzeli otroka in jo vrgli na cesto, o številnih moških, ki so jo zlorabljali, otroku, ki ga je rodila, pa so ji ga vzeli, pa o drugem, ki je umrl po porodu, ker je bila okužena s sifilisom itd. Ella je nekakšno nadaljevanje pripovedi, ki jo je igralec Primož Ekart začel z uprizoritvijo zgodbe Charlotte von Mahlsdorf v predstavi Poročena s seboj. V njej Charlotte vsemu navkljub preživi, Ella pa se zlomi in umakne v svet neprisotnosti in teme. Ustvarjalci predstave: igrata Primož Ekart in Štefka Drolc, Primož Ekart se je tokrat poizkusil tudi v režiji. O igralki Štefki Drolc, lanski prejemnici velike Prešernove nagrade, vsi govorijo le v presežnikih, nenazadnje tudi zato, ker pri 85 letih še vedno nastopa na gledaliških deskah. Njena zadnja premiera je bila 8. oktobra leta 2008, ko je v predstavi Ella nastopila v Cankarjevem domu. Prav to predstavo pa si boste lahko ogledali tudi v Kulturnem domu Grosuplje, v petek, 5. februarja 2010, ob 19.30. Vabljeni na gledališki presežek. Ponedeljek, 8. 2., UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje Ob 8.00 start izpred Kulturnega doma Grosuplje: 4. POHOD PO PRESernovi POTI Ljubitelji Prešerna! Vabljeni na pohod s člani UTŽO Grosuplje, snovalci te poti, ki odkriva lepote, ki jih je v svojih najnežnejših letih začutil tudi naš pesniški genij. Priporočljivo je, da s seboj poleg potrebne športne pohodne opreme vzamete tudi Prešernove Poezije, ker bo kar nekaj kotičkov, kjer boste lahko prebrane besede delili z udeleženci pohoda. Na cilju vas bodo pričakali prijazni domačini, člani TD Kopanj in kulturniki KD »France Prešeren« Račna s kulturnim programom, ki se bo pričel ob 10.30 v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Kopanju. Poleg njihovega programa boste lahko spoznali še delček Prešerna, kot ga vidijo člani družinskega gledališča Kolenc. Vabimo na prijetno praznično dopoldne! Ponedeljek, 8. 2., ob 18.00, dvorana Družbenega doma Grosuplje, KD Šentjurski oktet, KD Grosuplje - Mesto kipov in ZKD Grosuplje VSI PRAZNUJEMO preserno, slavnostna podelitev nagrad ZKD Grosuplje Kulturni praznik bomo letos prvič praznovali točno na praznični dan in prvič podelili nagradi ZKD Grosuplje. Podeljevali ju bomo bienalno, in sicer za vsa področja ljubiteljskega delovanja - gledališko, glasbeno, likovno, filmsko, folklorno, literarno, založniško in multimedijsko, za področje kulturne vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega dela, strokovno svetovalnega, organizacijskega, mentorskega dela ter ohranjanja kulturne dediščine. V delovanju zveze je načelo, s katerim vseskozi prepletamo ljubitelje s profesionalnimi umetniki. Tako bo tudi na slovesnosti ob kulturnem prazniku. Najprej bo slavnostni govornik pozdravil vse nominirance in nam razkril svoj pogled na kulturo v današnjosti, nato bo sledila razglasitev dobitnikov in podelitev nagrad, po tem protokolu pa kulturni program v celoti. Šentjurski fantje bodi izvedli koncertni program, v katerem nam bodo prepevali od ljudskih do umetnih in tudi nekaj Prešernovih pesmi, dramski igralec Pavle Ravnohrib bo interpretiral izbrano Prešernovo poezijo, vse omenjeno pa se bo dogajalo na prizorišču, kot si ga bo zamislil akademski slikar Jirži Kočica, ki je tudi oblikoval priznanje ZKD Grosuplje - stiliziranega keltskega vojaka s čelade, ki je bila najdena na glavi keltskega bojevnika na Magdalenski gori. Kompozicijo kipov, ki jih bo kipar postavil v dialog med sabo in tudi z nastopajočimi in publiko, je kipar poimenoval »Gosto trajanje«. Veseli bomo, če boste k pomembnosti trenutka prispevali tudi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura vi, spoštovana naša publika. Seveda pa izbor sodelujočih ni slučaj. To potrjujemo s kratkim zapisom iz njihovega življenja in umetniškega ustvarjanja. Tomaž Tozon je bogato glasbeno kariero pričel kot deški sopran, nadaljeval kot zveneč bariton v APZ Tone Tomšič, Komornem radijskem zboru, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič ter seveda Kvartetu Do in Slovenskem oktetu; s slednjim je prepotoval vseh pet celin. Svoj prvi zbor je ustanovil že v osnovni šoli, potem pa na različne načine vodil, spremljal, svetoval in spodbujal celo vrsto zborov in manjših pevskih skupin. Globoko se vtisnejo njegove značilne interpretacije, ki pronicljivo razbirajo skladateljska sporočila, značilna čustvena zavzetost, ki navdušuje tako zbor kot njegove poslušalce. Za svoje izvrstno in neutrudljivo delo je prejel že mnoga odličja. Eno izmed njih je vsekakor Gallusova plaketa kot priznanje za pomembne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu, ki so značilno sooblikovali podobo slovenske nacionalne kulture. Plaketo mu je izročil mojster Bojan Adamič. Tomaž Tozon odlično kariero zborovodje oz. umetniškega vodje povezuje v zadnjih dveh letih tudi z moško vokalno skupino ZKD Grosuplje - Šetnjurskimi fanti KD Šentjurski oktet. V času njegovega vodstva pevci, kot sami pravijo, spreminjajo nemogoče v mogoče. Rezultat njihovega dela so številni koncerti in dobre ocene strokovnih ocenjevalcev. Slavnostna prireditev ob kulturnem prazniku pa je program, ki so ga želeli predstaviti ob kulturnem prazniku. In smo jih prav radi vključili v program, saj takšne ponudbe prinašajo drugačnost v sicer standardno obliko prireditev, ki jih imamo ob državnih praznikih. Gre za vokalno zasedbo z ambicijami in tudi že dolgo tradicijo in ubranim petjem, ki jim je odprlo vrata na državna srečanja manjših vokalnih skupin v selekciji JSKD R Slovenije in tudi turneje po tujini. Pavle Ravnohrib se je rodil leta 1956 v Ljubljani. Vpisal se je na študij igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT, kjer je absolviral Leta 1980, in se nato zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. Diplomiral je leta 2002. Ves čas svoje poklicne poti sodeluje tudi z drugimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi gledališči. Njegov glas dobro poznamo tudi z radijskih valov, igral je v številnih filmih in glavno vlogo v TV nadaljevanki Prešeren, zlasti mlajši gledalci pa ga poznajo kot dolgoletnega voditelja otroškega kviza Male sive celice. Jirži Kočica je rojen 4. 10. 1966 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je končal v Rogaški Slatini, srednjo šolo za oblikovanje S ■rt in fotografijo pa v Ljubljani (grafično oblikovanje). Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal z diplomo »Kip na specifični lokaciji« leta 1991 pri prof. Luju Vodopivcu in prof. Tomažu Brejcu. Specializacijo s temo »Kata-logos« pri prof. Dušanu Tršarju je zaključil leta 1993. Zaposlen je kot profesor na Srednji šoli za aranžerstvo (STrŠ). Kot zunanji sodelavec, docent, poučuje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Katedri za likovno umetnost. Skupaj z ženo Vilmo Ducman in tremi otroki živi in ustvarja v Ljubljani. Torek, 9. 2. ob 9.00 in 10.00, Gledališče HIŠKA, OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje predstava za otroke, Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ Otroški gledališki ansambel Gledališča Hiška vabi vse otroke, ki bi želeli videti pravljico Svetlane Makarovič, v Kulturni dom Grosuplje v torek, 9. februarja, kar dvakrat. Kar želimo poudariti, je, da bodo predstavo ponudili otrokom zaradi kulturnega praznika. Vstopnine torej ne bo. Vsi tisti, ki imate radi igrive pa tudi malo nagajive like, ki nam kažejo v svojih dejanjih tudi modrost, lepo povabljeni. Predstavo sta skupaj z navdušenimi igralci ustvarili mentorica oz. režiserka Irena Žerdin, z glasbenimi priredbami pa ji je bila v pomoč Sabina Benedik, ki z manjšo glasbeno zasedbo v živo spremlja izvajanje predstave in igralcev, ki v tej predstavi kar nekajkrat zapojejo. Pridite po najboljše žemljice v Pekarno Mišmaš, ki tokrat domuje dvorani Kulturnega doma Grosuplje! Četrtek, 17. 2. ob 17.00 in 18.30, Otroški abonma 2009/10 - Po stezicah slovenskih pravljic in poezije, Mini teater Ljubljana in ZKD Grosuplje - spremenjen termin predstave, ki je bila napovedana za 11. 2. 2010!!, lutkovna predstava, Kajetan Kovič: ZLATA LADJA Si želiš na potovanje v pravljično deželo? Premisli, koga bi vzel s seboj? Morda svojega prijatelja, bratca, kužka, priljubljeno igračo? Zapri oči in odpotuj. V pravljični deželi se dogajajo pravi čudeži, kot se za pravljice spodobi: živali pojejo, igrače sitnarijo, otroci čarajo, odrasli ubogajo in še veliko drugega, močno čudnega. In s čim se boš odpeljal? O predstavi: Imenitna Kovičeva otroška poezija, zbrana v knjigi Zlata ladja, je stkana iz pesmi, ki so že doživele odrske trenutke (SMG), del teh pesmi pod naslovom "Maček Muri" pa tudi srečne radijske, televizijske in plesne, kar je ob imenitni in zelo prepoznavni glasbi (Jerko Novak -Neca Falk) pesmim prineslo vseslovensko popularnost in slavo. Ideja o prestavi Zlata ladja se je rodila prav ob pogovorih z Neco Falk in Tonetom Stojkom, ki sta pred kratkim ponovno izdala zgoščenko Zlata ladja, ter ob želji Mini teatra po uprizarjanju slovenskih avtorjev v programu za otroke. Izhodišče predstave pa je nekoliko drugačno! Ne želi ponavljati že doseženega, ampak želi biti pri ustvarjanju predstave popolnoma svobodno, neobremenjeno s tistim, kar je že bilo, na nek način „nedolžno". Zato tudi povsem nova glasba Jerneja Jurca in Petra Dekleve, saj so ustvarjalci predstave prepričani, da lahko nova, kvalitetna uglasbitev Kovičevih pesmi samo še obogati opus uglasbene poezije. Velik pomen v predstavi je namenjen tudi koreografiji Mihe Lampiča, ki poudarja igrivost, ki jo je mogoče začutiti v pesmih. Po drugi strani pa je v pesmih veliko poetičnih, liričnih trenutkov, ki to igrivost dopolnjujejo. K estetski podobi naj bi poleg izhodiščne mobilnosti predstave prispevali tudi učinkovita, uporabna, sicer pa minimalistična scena Danijela Demšarja in enostavna, a prepoznavna kostumografija Maje Blagovič. Info ZKD Grosuplje Petek, 19. 2., ob 19,30, Čebelarsko društvo Grosuplje in ZKD Grosuplje, veseloigra ČEBELAR SE ZENI Vsebina predstave: V enourni predstavi se ne najpametnejši Mihec s svojim očetom Štefanom Javorjem odpravi na oglede k svoji nesojeni nevesti Majdi. Da bi se ji priljubil, se ji želi predstaviti kot uspešen čebelar. Majdin oče Blaž Hrast se je z Javorjem o poroki > kultura Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 > dogovoriL že takrat, ko je biLa Majda še otrok. V tem času je odrasLa v postavno dekLe, ki se je zaLjubiLo v mLadega Lovca Ivana. Tako ji poroka z Mihcem nikakor ne diši. S pomočjo Hrastove gospodinje CiLke Mihca tako prestraši, da se tudi on gLede poroke hitro premisLi. Za srečni konec zgodbe je napovedana kar trojna poroka, saj se poLeg Majde in Ivana zaročita tudi Hrast in CiLka. Javor pa za roko prosi svojo sosedo in občasno gospodinjo Nežo. Ekipa ustvarjaLcev: režija: Jože Marentič, igrajo: Martin Viršek, Franc Kocjan, Joži TronteLj, Dejan Virag, Franci Hribar, Marija MehLe, Iva Kocjan, za pomoč igraLcem je šepetaLka Marinka ReboLj. Lepo povaLjeni LjubiteLji Ljudskih iger! Franci Hribar Sreda, 24. 2., 19.00, Društvo Romi gredo naprej/Roma džan angle in ZKD Grosuplje, multimedijska prireditev z avtorji istoimenske knjige MOST PRIJATELJSTVA -MOSTO PRIJATELJSTVO -PEJTAUŠAUGORSKI PHURT Kar nekaj časa je biLo potrebno, da je nastaLa knjiga, ki jo bomo s projekcijo iLustracij predstaviLi v mesecu kuLture. SnovaLci muLtimedijske prireditve žeLijo, da bi ta privabiLa vse, ki jih zanima romski jezik in romska kuLtura. Posembnost te knjige je trojezičnost. Zapisana je v sLovenščini, doLenjski in prekmurski romščini. Projekt sam in njegova predstavitev pa sta dokaz, da pri navezovanju najboLj pristnega odnosa - prijateLjstva - jezik ne more biti ovira. Če boste z nami, se boste zagotovo tudi vi naučiLi nekaj novih besed - seveda v romskem jeziku. Avtorji knjige Most prijateLjstva -Mosto prijateLjstvo - Pejtaušaugorski phurt so: Stojan Hudorovac, Brenci Bajt, Jasmin Hudorovac in Tina Koščak, Tudi iLustracije so prepLet več snovaLcev - otrok iz romskih naseLij ter iLustratorke in obLikovaLke Irene Cerar, ki je v svoje sLike vkLjučiLa tudi risbice romskih otrok. Po predstavitvi bo možen nakup knjige, s katerim boste pomagaLi pri ustvarjanju predstave, ki bo zgodbo pripovedovaLa še v Lutkovnem jeziku. Četrtek, 25. 2., ob 17.00, Galerija MGLC Ljubljana, Najstniški abonma 2009/2010 Ufurej se!, MGLC Ljubljana in ZKD Grosuplje, voden ogled s kustosinjo mag. Bredo Škrjanec LIKOVNI DAN V GALERIJI Vse najstniške abonmajce obveščamo, da nam javijo svojo udeLežbo za Likovni dan v gaLeriji. Z organiziranim prevozom se bomo odpraviLi v LjubLjano, do MGLC- ja, kjer nas bo pričakaLa kustosinja. Potem bomo preživeLi skoraj dve uri v svetu Likovne umetnosti. Ker MGLC redno ponuja vsebine, primerne za kuLturne dneve šoL, bo to poučen in zabaven dogodek. Po dogovoru bomo izbiraLi med nasLednjimi aktivnosti: vodstvo po razstavi, predavanje, demonstracija, grafičnih tehnik. Po gaLeriji nas bo vodiLa kustosinja in tudi avtorica pubLikacij, namenjenih šoLski pubLiki in mLadostnikom, Litografija in Lesorez, mag. Breda Škrjanec, GrosupeLjčanka. V času našega obiska bo še vedno odprta razstava, ki predstavLja grafične mape štirih bienaLov (Hamburg 1985, Sydney 1990, IstanbuL 1995, Cetinje 2005) z več kot osemdesetimi grafičnimi deLi šestdesetih znanih in uveLjavLjenih umetnikov s ceLega sveta. Razstavo je MGLC pripraviL v sodeLovanju z Edition BLock iz BerLina, kustos je René BLock. Namen našega obiska v MGLC oz. v TivoLskem gradu bo tudi spodbujanje spontanega Likovnega raziskovanja sveta, odkrivanje posebnosti grafičnega izražanja, spopoLnjevanje in pogLabLjanje posLuha tako za Likovna deLa umetnikov kakor tudi uporabnih predmetov in povečanje zanimanja za Likovno probLematiko v okoLju ter razumevanje sodobne vizuaLne komunikacije. Če bomo pridni in radovedni, upamo, da nam bo vsaj nekaj od naštetega uspeLo! Vsi, ki imate najstniški abonma, boste obveščeni po e-pošti, kdaj odidemo iz GrosupLjega proti LjubLjani! Odhod bo izpred KuLturnega doma GrosupLje. Petek, 26. 2., DAN SLOVENSKEGA FILMA, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije in Filmski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z ZKD Grosuplje, mladinski film, režiser France Štiglic, 1973 matineja ob 9.30 PASTIRCI Vsebina fiLma: Pastirci so posneti po Literarni predLogi Franceta Bevka. FiLm govori o hribovskih pastirjih, ki med vsakodnevno pašo ovac doživLjajo radosti in tegobe odraščanja: prve Ljubezni, sanjarjenja o oddaLjenih svetovih. Obenem se soočajo z mnogimi težavami. BLaže se ujame v past za Lisice, Terezka pa povzroči spor med Lenartom in Ferjančem. Lenart med kopanjem ostane brez hLač, zato Ferjanču nareže vrv na gugaLnici nad prepadom. Bo njegova otroška maščevaLnost usodna? Petek, 26. 2., ob 19.30, celovečerni igrani film, režiser Matjaž Klopčič, 1976 VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER Vsebina fiLma: KaroLina je poročena s starejšim in zapitim ŽašLerjem, s katerim ne moreta imeti otrok. Par živi v podežeLskem naseLju na obronkih SLovenskih goric; niti okoLje niti mož nimajo posebnega razumevanja za žeLje aLi potrebe mLade ženske. Ko se nekega dne skupina krajanov odpravi na Lov za pobegLim kaznjencem, razbojnikom Rihtaričem, v gozdu najdejo KaroLino v objemu z nekim mLadeničem. OdsLej ŽašLerja spremLja posmeh sokrajanov, KaroLine pa se oprime sLoves Lahke ženske. Obupani ŽašLer se ne zna soočiti s situacijo ter stori samomor. Zdaj se za KaroLino ogreje poročeni KorL. KorL postaja vse boLj obseden in posebej v odnosu do domačih grob; tast ga navsezadnje v enem od fizičnih obračunov s sekiro ubije. KaroLina se zapije, iz pekLa pa jo povLeče šeLe odnos s prišLekom Tenorjem. Ta se spozna s KorLovo vdovo in se vanjo zaLjubi; KaroLina znova ostane sama ter se ponovno vda pijači. Ko poLicija obkoLi in ujame razbojnika Rihtariča, pijana KaroLina sproži ekspLozijo v skLadišču raket proti toči in pri tem izgubi živLjenje. Drama o žaLostni usodi ženske v kmečko industrijskem okoLju, kjer je moški kot edina možna kariera. Gre torej za pretanjeno dramo o tragični usodi ženske v ruraLno industrijskem okoLju, posejana s prebLiski KLopčičevske geniaLnosti. OgLed obeh fiLmov je brezpLačen. Info ZKD Grosuplje MAREC 2010 Nedelja, 7. 3., ob 17.00, Gustav film, ZKD Grosuplje, komedija za 8. marec, Iskra Ignis: ŠEF in ŠEFICA Vsebina predstave: Dan, ko ste imeLi priLožnost postati šef! Šef in šefica je komedija, ki tako kot že predhodne komedije Gustav fiLma govori o medsebojnih odnosih, vendar tokrat na deLovnem mestu. Po nekajLetnem vsakodnevno skrbno opravLjenem deLu končno pride dan, ko nadrejeni »zboLi« in postavi Franca za svojega namestnika. Istočasno pa vodenje svojega deLovnega mesta zaupa mLadi umetnici JuLiji, ki se žeLi v svojem živLjenju razen z obLikovanjem gLine preizkusiti še v čem drugem. Dva šefa in en šefovski stoLček! Tu pa se stvar zapLete, mar ne? Lepo povabLjeni na komedijo, ki spet razkriva večno temo, boj brez konca: moški:ženska! Četrtek, 11. 3., ob 17.00 in 18.30, koprodukcija: Lutkovno gledališče & SNG Drama Maribor, ZKD Grosuplje, Otroški abonma 2009/2010 - zadnja lutkovna predstava Po ljudskih motivih dramatizirala Katarina Klančnik Kocutar: KRALJ MATJAŽ Vsebina predstave: Legenda o kraLju Matjažu se je po ustnem izročiLu od srednjega veka prenašala iz roda v rod v obliki pesmi in pripovedk. Lik dobrega kralja je nastal po ogrskem vladarju iz petnajstega stoletja Matiji Korvinu. Njegova dela, pogum in ljubezen do Alenčice opevajo tudi madžarska, hrvaška, srbska, ukrajinska, slovaška, češka, nemška in ruska ljudska izročila. Kralj Matjaž, ki so ga vile obdarile s čudežno močjo, se je moral kmalu po poroki z lepo Alenčico podati v boj s Turki. Alenčico je pustil doma, zaupal jo je v varstvo grajskim čuvajem, ki pa niso mogli preprečiti, da je turški sultan, ki si je lepotico zaželel za svojo ženo, ne bi odpeljal. Kralj Matjaž se je, da bi osvobodil Alenčico, z zvijačo pomešal med turško vojsko. Uspelo jima je pobegniti iz turškega tabora, a njuno srečo so ponovno skalili sovražni bojevniki. Pogumnega in dobrosrčnega kralja Matjaža, ki se je s peščico vojakov zatekel v gorovje, je v zavetje skrila gora Peca. Legenda pravi, da se bo zbudil, ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize v gorski votlini. Takrat se bodo v deželo vrnili zlati časi, na svetu pa bo zavladal mir. Spoštovani naši otroški abonmajčki in starši! Pa bomo abonma pripeljali do zadnje predstave. Lutke bodo neizmerno velike in zanimive. Tako kot običajno bomo poizkusili animatorje in igralce prosili, da si boste po predstavi ogledali še zaodrje - tako boste spoznali še eno vrsto animacije in tudi zaradi tega zadnjo predstavo še dolgo ohranili v spominu! Lepo povabljeni na ogled tudi tisti otroci in starši, ki niste kupili abonmaja! Info ZKD Grosuplje Sreda, 24. 3., ob 18.00, Avla OŠ LA, OŠ LA Grosuplje, kulturna prireditev ADAMIČEVI DNEVI 2010 S PESMIJO OD POMLADI DO POMLADI V življenju skoraj ne mine dan, ki nam ga ne bi polepšala pesem. Zato so se vsi pevci Osnovne šole Louisa Adamiča odločili, da v mesecu marcu s petjem počastijo kar tri velike dneve naenkrat. Louisu Adamiču bodo zapeli ob njegovem rojstnem dnevu, mamicam voščili za njihov praznik in pozdravili pomlad. Organizatorici prireditve, učiteljici Anita Gačnik in Andreja Nebesni, ki sta napisali scenarij in vzeli v roke režijske vajeti, in seveda vsi učenci - pevci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, vas prav vse, ne samo mame, vabijo, da pridete poslušat njihovo pesem, ki nas bo pripeljala skoraj do pomladi! Andreja Nebesni, OŠ LA Grosuplje Četrtek, 25. 3., ob 19.00, produkcija: Familija in ZKD Grosuplje, Najstniški abonma 2009/2010 Ufurej se! SOLISTIKA Vsebina: Projekt Solistika je zastavljen v tradiciji glasbenih klovnov, enega od najstarejših zabavnih žanrov, ki se odlikuje z duhovitim in predvsem virtuoznim izvajanjem glasbe, tokrat vrhuncev klasične glasbe v inovativnih aranžmajih za nepričakovane inštrumente. Vsekakor boste slišali in videli inštrumente, ki jih po navadi ne vidite na koncertu resne glasbe. Klovni v svoji nepredvidljivosti, zvedavosti, naivnosti in trmi. Vsa pravila žanra se dogajajo prvenstveno skozi glasbo oziroma zvok. Predstavljajte si prazen oder. Na njem dva solista virtuoza, stojala za note in mikrofoni. Njuno druženje/muziciranje na odru postaja dvoboj. Ob osnovnih inštrumentih se na odru pojavlja vse več priložnostnih glasbil z nenavadnimi zvoki, ki se vklapljajo v osnovno glasbeno temo ali pa tvorijo svojo. Trije umetniki (dva solista - individualista, poustvarjalca - in samozvani pesnik) se skozi glasbo sprehodijo od tekmovanja, obveznega programa, improvizacije, skup nega muziciranja, uporabne glasbe, skozi odkrivanje moderne umetnosti, do končnega jam-sessiona. Torej! »Dame in gospodje, tokrat za vas glasbeniki, ki že dišijo po klovnih, enem najstarejših, najzabavnejših, naj-neposrednejših žanrov. Pozabite rdeče noske, klovni so resna stvar. Duhoviti virtuozi na inštrumentih, ki jih navadno ne vidite na koncertu resne glasbe. Pa to ni le koncert, je tudi tekmovanje glasbenih solistov, ki želijo dati kar največ od sebe. Iznajdljivost in zapleti so neizogibni. Danes se tukaj, samo za vas, krešejo samoljubje, tekmovalnost, dokazovanje, podtikanja, pa vendar občutljivost in končna združitev talentov v virtuozne kulminacije. Pridite, bodite občinstvo v neposrednem črno-belem radijskem prenosu.« Povabljeni v čudežni svet žive glasbe. Predstava je primerna za vse generacije, ki uživajo v dobrem in prodornem izvajanju glasbenih priredb! Info ZKD Grosuplje Petek, 26. 3., 19.00, Literarna skupina KD Teater in ZKD Grosuplje, ADAMIČEVI DNEVI 2010, pogovor OREL IN KORENINE (Jugoslavija po II. svetovni vojni) Redni profesor dr. Božo Repe je leta 1979 končal Pedagoško akademijo v Ljubljani (smer zgodovina-slovenščina) in nato nadaljeval študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1985 diplomiral in leta 1992 doktoriral. Tema disertacije je bila »Liberalizem« v Sloveniji. Zaposlen je bil kot arhivist, strokovni sodelavec Marksističnega centra, mladi raziskovalec, osnovnošolski in srednješolski učitelj. Na Univerzi v Mariboru je bil 30. 6. 1992 izvoljen za docenta za novejšo zgodovino. Od oktobra 1992 je na Pedagoški fakulteti v Mariboru predaval občo in slovensko zgodovino po letu 1918, nekaj časa pa tudi južnoslovansko zgodovino po letu 1918. Leta 1994 je kot zunanji sodelavec začel predavati sodobno slovensko zgodovino tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Od oktobra 1996 je na oddelku redno zaposlen. 7. 5. 1997 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen za izrednega, 2002 pa za rednega profesorja. Njegovo raziskovalno področje so sodobna slovenska, južnoslovanska in srednjeevropska zgodovina. Ukvarja se tudi z vprašanji pouka zgodovine v šoli. V letih 1996 - 1998 je vodil predmetno komisijo za zgodovino, ki je prenovila vse učne načrte za pouk zgodovine v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah, bil je član komisije za gimnazije in član Nacionalnega kurikularnega sveta, pri Svetu Evrope deluje v komisijah in projektih, ki se ukvarjajo z raznimi vidiki pouka zgodovine, še zlasti pa s prenovo v državah jugovzhodne Evrope. V letih 1999 - 2001 je bil predstojnik oddelka za zgodovino. Leta 1996 je na Univerzi Vytautas Magnus v Kaunasu (Litva) odpredaval semestrski ciklus o sodobni balkanski zgodovini. S predavanji je gostoval tudi na dunajski, skopski in bratislavski univerzi. Je avtor ali soavtor 15 knjig in redno objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih publikacijah. V okviru Adamičevih dni literarna skupina organizira pogovor z uveljavljenim slovenskim zgodovinarjem in predavateljem na Filozofski fakulteti, Božom Repetom. Govorili bomo o drugi vrnitvi Louisa Adamiča v Jugoslavijo l. 1949, o knjigi Orel in korenine, ki jo je Adamič zastavil v času obiska, in seveda o tem posebnem zgodovinskem trenutku v Jugoslaviji in svetu. Večer bo pospremljen z ameriškim jazzom, glasbo Adamičeve (druge) domovine. V živo! Larisa Daugul Razstava slik in kipov Ljudmile Suklje Mestna knjižnica Grosuplje, torek, 12. januarja 2010 Galerija Mestne knjižnice Grosuplje je ves čas zasedena, najbolj veseli pa smo, kadar v nje razstavljajo domači slikarji. V Ribnici rojena gospa Ljudmila Šuklje že desetletja živi v Grosupljem in ustvarja. Na ogled nam je postavila nekaj kipov, s katerimi se ukvarja zadnja leta, in slike, ki kažejo njene najpogostejše vsebinske in barvne elemente. Gospa Ljudmila Šuklje pripada svetu likovnega snovanja že od otroštva. Šola za oblikovanje v Ljubljani ji je dala potrebno tehnično znanje, potem pa je sama stopila na pot ustvarjanja, raziskovanja in iskanja lastne izrazne govorice. Vzornikov ni imela, saj ni hotela nikogar posnemati, želela je ostati samosvoja. Da je na pravi poti, pričajo tudi nagrade, ki jih je prejela, med drugim tudi Zlata paleta za risbo Po dežju. Udeležuje se različnih ex temporov in likovnih delavnic. Rada se druži z ljudmi, ki živijo umetnost in ki govorijo isti jezik ustvarjalnosti. Je tudi članica Društva likovnikov Ljubljana. Njene slike nastajajo postopoma, počasi zorijo. Dodeluje jih več dni, včasih malo pozabi Direktorica knjižnice Roža Kek, Bibliotekarka Darija Kovačič in slikarka Ljudmila Šuklje. MirQIiav/ iluaf ni. WÉru dušBHoranom Predinom Zakonca Zoran Predin in Barbara Lapajne Predin sta začela organizirati družabne večere v središču Ljubljane, kamor bi se odpravili s prijatelji zvečer, stran od televizorja in spoznali nove ljudi. Znane osebnosti, ki bi jih povabila na te večere, bi se predstavili v malo drugačni luči, kot jih sicer poznamo, izbrali pa bi tudi glasbo za tisti večer. Hkrati pa bi se na takem večeru predstavili tudi mladi, še ne uveljavljeni glasbeniki. Prvi gost na Večeru sorodnih duš v Dvornem baru na Židovski ulici v Ljubljani, v torek, 26. januarja 2010, je bil Grosupeljčan Miroslav Cerar. Predstavili so njegovo knjigo Miroslav Cerar in njegov čas, ki je izšla lani, Zoran Predin ga je spraševal o njegovi športni poti, o obredih pred tekmovanji, ki so mu pomagali premagovati tremo, o njegovih konjičkih, načrtih, sanjah, najljubši jedi, vinu, šali, potovanju. V prijetnem vzdušju kavarne, ob čaju in kavi ali vinu, je minil prijeten večer. Naslednji gost Zorana Predina bo tudi Grosupeljčan Sašo Hribar. Marija Samec nanje, da jim kasneje doda novo poanto. Večinoma ustvarja v tehniki akrila, ki omogoča preslikavanje, prekrivanje barv in druge efekte. Njen smisel za red se kaže v urejenih kompozicijah in izčiščenih linijah. Paleta gospe Ljudmile žari v živih in močnih barvah. Nasproti si stojijo komplementarne barve, ki ustvarjajo močne kontraste. Sliko razgibajo in ji dajo svojstven poudarek. Svetloba je tisti čarobni prah, ki prizorom prida navdih magičnega, menjavanje svetlih in temih ploskev pa doda dramatičen učinek. Teme, ki se jih gospa Ljudmila loteva, pripadajo romantičnemu svetu pravljic, ljudske tradicije in poganskih praznovanj. Vedno jo je privlačila figuralika, vleče pa jo tudi ven, v naravo, ki ji pomeni bogat vir navdiha. Neizmerna domišljija pa ji ne da miru in vsak motiv prežame s posebno magijo. Njeni akti postanejo sanjske ženske z nenavadnimi lasmi, s polnimi naročji obilja. Kresna noč v mesečini razkrije bitja s krili in polžjimi hišicami, konj je mitična žival, ki ponese svojega jezdeca v junaško dogodivščino ali pa čudovito lepo čarovnico na izlet pod polno luno. Običajne deklice postanejo praznovalke pomladnega obredja, ljubimca bežita iz začaranega gozda. Vsa ta bitja so umeščena v naravo, v gozd, v krajino,,^ ki je drugi priljubljeni motiv gospe Ljudmile. Čeprav slika resnične motive iz narave, nekatere celo po fotografijah, pa krajino s silo svoje domišljije spremeni v magično pokrajino, kjer so celo skale žive in drevesa pripovedujejo svoje zgodbe v jeziku barv. S kiparstvom se je gospa Ljudmila srečala na eni od delavnic ex tempore. Tudi tega se je lotila na svoj način. Spet je posegla v naravo in iz nje privlekla kamne in kamenčke. Skupaj z das maso jih je oživila v izvirne skulpture, kot sta Kraško drevo in Bodeča neža. Fantazijska žilica pa ji ni dala miru. Da je pozabljeni venček marjetic dobil svojo zgodbo, ga je posadila na glavo svoji Kresnici. Mitična sila kresne noči v njej živi svojo pravljico in svetloba odseva v njenih očeh iz frnikul. Naj nas Kresnica vodi v čarni svet umetnosti gospe Ljudmile Šuklje. Kot nekdaj, ko smo bili še otroci, se mu prepustimo in govoril nam bo v jeziku praprotnega semena. Kot pravi gospa Ljudmila: »Na slikah se vse vidi.« Za prijetnejše vzdušje so med odprtjem razstave zaigrali na kitare trije mladi učenci Glasbene šole Grosuplje Filip Brunšek in Martin Tomažič v duetu in solo Žarko Živkovič pod mentorstvom profesorja Jadrana Avsenaka. Prijetno druženje po ogledu razstave pa je podkrepilo še dobro belokranjsko vino slikarkinega moža in njene sladke dobrote. Ob prijaznem klepetu smo se še dolgo zadržali. Razstava je prodajna, v galeriji so na voljo telefonske številke Ljudmile Šuklje, Razstavo pa si lahko ogledate do 2. februarja 2010. Darija Kovačič Na kulturni praznik leta 2007 smo odprli novo Mestno knjižnico Grosuplje. Dolgo smo jo čakali in že obisk na sami otvoritvi je pokazal, kako potrebni so bili novi in večji prostori, primerni potrebam sodobne knjižnice. Arhitekti so dobili kar nekaj nagrad za oblikovanje stavbe, uvrščena pa je tudi med najlepše evropske knjižnice. Prebivalstvo občine se je v zadnjih letih povečalo, kar se odraža tudi v obisku knjižnice. Samo knjižnično dejavnost nadgrajujejo ponudba v kavarni, mnoge prireditve v dvorani, razstave v galeriji, ure pravljic za otroke v pravljični sobici, lepo sodelujemo tudi z obema osnovnima šolama in vrtci. Ajda Rozina - Zupančič iz OŠ Brinje Grosuplje je ob odprtju knjižnice v spisu, iz katerega smo izbrali nekaj odlomkov, takole razmišljala o svojem odnosu do knjižnice in knjig. Moja knjižnica Branje knjig me je že od nekdaj navduševalo. Že kot majhni deklici sta mi starša brala knjige. Bile so slikanice z račkami, s prijaznimi medvedki in lepimi mucami, na katere si lahko pritiskal, ob tem pa so oddajale zvok. Kot triletno deklico me je moja mami prvič odpeljala v knjižnico, ki je zelo blizu našega bloka. Ko sem vstopila vanjo, sem bila razočarana. Spomnim se polic, na katerih so sedele knjige. Bile so velike, majhne, barvite in dolgočasne. Niti malo mi ni bilo všeč, ker je bilo tako veliko debelih knjig. Motil me je tudi čuden vonj. Mami se je začela pogovarjati s knjižničarko, ki je sedela za veliko leseno mizo. Po kratkem pogovoru me je mami dvignila k sebi in začela razlagati, da bom dobila izkaznico in si z njo izposojala knjige. Postala sem radovedna.V glavi so se mi porajala vprašanja. "Bom lahko sama hodila v to veliko stavbo, kakšne knjige si lahko izposodim, ali sem dovolj velika za branje, katere knjige so primerne zame?" Na vse sem dobila odgovor, ko sem prišla v prvo nadstropje in zagledala na kupe knjig. Bile so razvrščene po črkah avtorjev in zelo mamljive. Ko sva kasneje prišli v pritličje, je bil pred mano lep kupček knjig. Vse sva vzeli s seboj. Zaradi mamine vzgoje sem se hitro naučila prepoznavati črke in postopoma brati besede. Na začetku mi je knjige brala mami, kasneje je sedela ob meni in mi pomagala brati besede. Od takrat sva z mami redno zahajali v knjižnico. Domov sem vedno prinašala knjige, ki sem si jih sama izbrala. Redno hodim v grosupeljsko knjižnico, kjer se najraje zadržujem na mladinskem oddelku. Tam prebijem včasih tudi uro ali več, da si poiščem primerne knjige. Vedno jih odnesem domov več hkrati. In ko sem doma, me ne premamita ne računalnik ne televizija. Najraje se zleknem na posteljo in berem do poznega večera. Knjige me zelo navdušujejo. Z vsako knjigo, ki jo preberem, si želim, da bi se nadaljevala in razkrila še mnogo svojih skrivnosti. Veselijo me tudi knjige v angleščini in nemščini. Velikokrat se tudi začudim, ko od prijateljev slišim, da jih knjige dolgočasijo in so že po prvih minutah branja zaspani. Zagotovo ima vsaka knjiga v sebi nekaj, zaradi česa jo je vredno prebrati. Knjige nam razkrivajo tisto, kar je v njih posebnega in lepega. Niso predmeti, ki jih lahko mečemo na tla, ampak najbližji zavezniki, ko nimamo kam s časom. Rada bi, da bi znali spoštovati knjige. Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 53 V mesecu kulture in slovenskega kulturnega praznika je prav, da se spomnimo naših znanih kulturnih delavcev. Gospa Hilda in gospod Jože Lučovnik, oba učitelja na osnovni šoli v Grosupljem, sta v letih po drugi svetovni vojni igrala in vodila gledališko dejavnost v Grosupljem. Njuna hči se spominja, da sta bila redko kdaj doma, saj sta s svojimi igralci gostovala tudi po sosednjih krajih. Ljudi in kulise so natovorili na tovornjak in so se odpeljali igrat v bližnje in daljne kraje. Gledaliških vaj v njihovi kuhinji pa se takole spominja tudi eden od igralcev gospod Brane Žitnik: Čiki? - V pepelnik! Imeli smo le kino, ni bilo televizije, ni bilo avtomobilov, tudi kolesa ni imel vsak, smo se pa z igralstvom ukvarjali. Vodja je bil pokojni Lučovnik, potem tudi Lučovnica. Ker ni bilo takih prostorov, smo pogosto imeli vaje kar pri Lučovniku v kuhinji. Mi, kmečki fantje, smo prišli iz štal, ne čisto vsi, le redki ne, smo pa že tudi kadili. Za denar je bilo težko, smo pa vendar že kupili kakšno cigareto. Pet cigaret ti je v trafiki v papirček zavila in si na kakšnem takem srečanju, da si bil bolj fant, kakšno prižgal, da si bil bolj pomemben. Pri Lučovnikovih, ko smo prišli na vajo, smo začeli tudi vsi kaditi. Mi kakšnega posebnega reda nismo bili navajeni. Ko si pokadil, si čik na tla vrgel in si ga pohodil, pa je bila stvar narejena. Po hišah so bili tedaj tudi pljuvalniki. Starejši ljudje so pa čikali in so pljuvali kar po tleh. Za nas je bilo to popolnoma normalno. Enkrat je pa Lučovnica rekla: ''Posluš'te, fantje, jaz moram tako čistiti za vami! Te čike pa ne boste kar takole po tleh metali in hodili po njih. Jaz to ne bom prenašala.'' Od takrat naprej smo vedeli, da je treba čik odložiti v pepelnik, ki je bil na mizi. Tako smo se tudi vzgajali. Marija Samec ZAHVALA ob izgubi naše mame Angele Skubic, rojene Garbas (22. 3. 1923 - 22. 12. 2009) iz Velike Stare vasi 6. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Hvala sosedom za pomoč v teh bolečih dneh, zlasti Nataši Štrubelj, Veroniki in Mateju Vidicu. Hvala domačim pogrebcem Jožetu Ahlinu, Tomažu Štrublju in Andreju Podržaju. Prav tako tudi Mariji in Igorju Žitniku, ki sta opravila vse potrebno v cerkvi in mrliški vežici. Najlepša hvala župniku Jožetu Mrvarju za spremstvo na zadnji zemeljski poti in darovanje pogrebne maše. Hvala pevcem s Police pod vodstvom Emila Kovačca za zapete izbrane pesmi in zaigrano Tišino. Hvala tudi Rudolfu Rometu za ganljiv nagovor. Posebej se zahvaljujeva zdravnici Fani Grabljevec Miklavčič, ki je dolga leta skrbela za mamino zdravje, patronažni sestri Evi Kovačič in negovalki Janji Žitnik. Pokojno mamo bomo ohranili v najlepšem spominu. Sinova Jože in Peter Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in tete Janje Praprotnik (1964-2010). Od nje smo se poslovili 14. 1. 2010, ob 13. uri, na Plečnikovih Žalah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih osebno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo zdravnikom in patronažni službi iz Zdravstvenega doma Grosuplje, še posebej patronažni sestri Janji za toplino, pomoč in skrb pri njeni zahrbtni bolezni. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Tereziji Oven iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani za nesebično pomoč in razumevanje ter obiske na domu. Hvala tudi prof. dr. Zwittru in celotni ekipi z Onkološkega oddelka v Ljubljani, ki so se trudili, da bi ji pomagali. Prav lepo se zahvaljujemo pevcem Komornega zbora AVE za poslovilne pesmi in g. župniku iz Ljubljane za pogrebno slovesnost. Za vedno boš ostala v naših srcih! Žalujoči: mamica Ivanka, oči Stane, brat Matjaž in sestra Tanja z družinama in drugo sorodstvo. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Tomšič (1921-2009) iz Grosupljega, Pod gozdom c. V/13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo vsem iz Pod gozdom c. V in bližnjim sosedom za sočutne besede. Iskrena hvala Zvezi združenj borcev NOB in g. Štiberniku za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Adamiču za pogrebne storitve, ge. Fani Kralj za lepo urejeno vežico, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Olga, sin Tone in hčerka Ljuba z družinama ZAHVALA Po kratki bolezni nas je prekmalu zapustila naša draga žena, mami in babi Jožica Kovačič iz Pleš pri Škofljici (2. 3. 1946 - 5. 11. 2009). Iskrena hvala sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, sv. maše in darove v dobrodelne namene. Posebna zahvala vaščanom za organizacijo in izvedbo pokopa. Hvala župniku dr. Bojanu Korošaku za lep poslovilni obred in mašo. Hvala tudi pevcem MPZ Šmarje - Sap za zapete žalostinke. Za vso pomoč in storitve se zahvaljujemo tudi g. Janezu Turelu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Žalujoči vsi njeni Vs1 bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite^ Anton Martin Slomšek ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Škufca (2. 9. 1916 - 27. 12. 2009). Prisrčno se zahvaLjujemo sosedom za nesebično pomoč in sočutje ob smrti naše drage mame. ZahvaLa vsem sorodnikom, vaščanom, prijateLjem in znancem za izrečene besede sožaLja, darovano cvetje in sveče, svete maše in v dober namen. HvaLa gospodu župniku za Lepo opravLjen obred, šentjurskim fantom in cerkvenemu pevskemu zboru za Lepo petje in ne nazadnje vsem, ki ste jo v veLikem števiLu pospremiLi k njenemu zadnjemu počitku na pokopaLišče v Št. Juriju. ŽaLujoči vsi njeni Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne lepe, drage nam spomine. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage soproge, mame in babice Zdenke Gazi roj. Rozman 1954 - 2009 se iskreno zahvaLjujemo sorodnikom, sosedom, prijateLjem in znancem za izrečeno sožaLje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvaLa osebju Zdravstvenega doma GrosupLje, zeLo smo hvaLežni tudi negovaLkam Miri, Damjani, Katji, Sonji in CiriLi za nesebično pomoč med boLeznijo in spodbudo v težkih trenutkih. ZahvaLjujemo se Antonu Adamiču, Fani KraLj, pevki PoLoni Kopač TronteLj, trobentaču ter Dragici Drobnič in Nevenki Zaviršek, ki sta Zdenki nameniLi ganLjive, iskrene misLi na njeni zadnji poti. Pogrešamo jo. Vsi njeni. Latinski pregovori o smrti: Aequat omnes cinis, impares nascimur, pares morimur. (Seneca) Smrt izenači vse; neenaki se rojevamo, enaki umiramo. Incertum est, quo te loco mors exspectet: itaque tu illam omni loco exspecta. (Seneca) NikoLi ne veš, kje te čaka smrt, zato jo pričakuj povsod. Spomin na tebe večno bo živel. Nikoli ti ne boš zares odšel. Marjan Žnidaršič 16. 12. 1949 - 1. 1. 2010 Iskreno se zahvaLjujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodeLavcem, prijateLjem in znancem za izrečena ustna in pisna sožaLja, podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev. Posebna zahvaLa gre osebju ZD GrosupLje, še posebej dr. Taseskemu, sestri HeLeni, Janji Žitnik, sestri Nuši in Damjani Žnidaršič iz Cerknice. ZahvaLa veLja tudi Domu starejših občanov GrosupLje, vsemu osebju, ki so tako Lepo skrbeLi za Marjana. S posebno hvaLežnostjo izrekamo zahvaLo PGD GrosupLje in sosednjim društvom, ZŠAM GrosupLje, g. Škrjancu za posLoviLni govor, Zvezi veteranov za SLovenijo in društvu upokojencev. ZahvaLjujemo se tudi predsedniku PGD GrosupLje, Iztoku Vrhovcu, za ganLjiv posLoviLni govor ter vsem gasiLcem, šoferjem in veteranom za počastitev v zadnji pozdrav sotovarišu. ZahvaLa tudi župniku g. Janezu Šketu za Lep pogrebni obred in sveto mašo. HvaLa pevcem iz Ribnice in trobentaču za Tišino. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih biLi v pomoč in podporo, se iskreno zahvaLjujemo. Še enkrat hvaLa vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako veLikem števiLu pospremiLi na zadnjo pot, ga imeLi radi in ga boste ohraniLi v Lepem spominu. ŽaLujoči: žena Lidija, sinova Tadej in Matevž z družinama in ostaLo sorodstvo. Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Stanislava Rebolja (1935-2010) se iskreno zahvaLjujemo vsem sorodnikom, prijateLjem, sosedom in njegovim bivšim sodeLavcem za izrečene besede sožaLja in toLažbe, zanj darovane sveče in darove za cerkev. ZahvaLjujemo se dr. Taseskemu, patronažnim sestram ZD GrosupLje, osebju Doma starejših občanov in gospe Dragici Hribar. ZahvaLa župniku za spremstvo na zadnji poti in pogrebno mašo. HvaLa pevcem za ganLjivo odpete pesmi in Mihi Kaduncu za zaigrano Tišino. Prisrčna hvaLa tudi g. Tonetu Adamiču za spoštLjivo pripravo pogreba ter gospe Fani KraLj za vso nesebično pomoč. Iskreno se zahvaLjujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako veLikem števiLu pospremiLi na posLednjo pot. HvaLa vam! ŽaLujoči: hčerka JoLanda ter vnukinji Nastja in Lina Prva magistrantka zdravstvene nege v Sloveniji je postala gospa Mateja Berčan. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru podelila prvi magisterij zdravstvene nege v sloveniji - asist. mag. Helena Blažun Za Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je bil dne 11. 12. 2009 velik dan. Velik dan pa pravzaprav ni bil samo za fakulteto, pač pa za celotno Slovenijo, saj smo pridobili prvi magisterij iz matičnega področja zdravstvene nege. Prva magistrantka zdravstvene nege v Sloveniji je postala gospa MATEJA BERČAN, ki je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo s področja zdravstvene nege in si kot prva v Sloveniji pridobila strokovni naziv MAGISTRICA ZDRAVSTVENE NEGE. Magistrsko delo z naslovom »Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika« je potekalo pod mentorstvom doc. dr. Majde Pajnkihar ter somentorstvom prof. dr. Jožeta Ramovša in prof. dr. Zmaga Turka. FZV UM je prvič razpisala podiplomski magistrski študijski program Zdravstvena nega 2. stopnja v študijskem letu 2007/2008 in v študijski program prvič vpisala 42 rednih in 60 izrednih magistrskih študentov. Študijski program je izredno sodobno naravnan, študenti pridobivajo najnovejša spoznanja in dognanja na področju teorij zdravstvene Od leve proti desni: prof. dr. Zmago Turk, somentor, doc. dr. Majda Pajnkihar - mentorica, Mateja Berčan - mag. zdrav. nege, prof. dr. Jože Ramovš - somentor. Od leve proti desni: Višja predav. mag. Milica Lahe, prodekanica za izobraževanje, asistent mag. Helena Blažun - tajnica fakultete, prof. dr. Sonja Šostar-Turk - prodekanica za podiplomski študij, Mateja Berčan - mag. zdrav. nege, prof. dr. Peter Kokol - dekan. nege, zdravstvenih ved, naprednih znanstveno raziskovalnih pristopov. FZV UM se razlikuje od drugih izobraževalnih institucij, saj smo v področje zdravstvene nege in zdravstva uspešno integrirali drugi pomemben steber sodobne družbe in to je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT). Vse to pa je logična posledica vpetosti v mednarodne projekte fakultete, ki temeljijo ravno na interdisciplinarnem in multisektorskem pristopu v smislu povezave zdravstvene nege in ostalih zdravstvenih ved, ki jih na FZV UM gojimo z IKT. Osnovno izhodišče programa je vsebinska primerljivost in naravnanost študijskega programa z vodilnimi fakultetami za zdravstvene vede v Evropi in v svetu. Magistrski študijski program Zdravstvena nega omogoča študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Po razglasitvi uspešnega zagovora s strani Komisije za zagovor magistrskega dela je gospa Berčan povedala: »Zelo vesela sem, da sem magistrirala prav na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki je drugačna od drugih, prav v svoji fleksibilnosti, interdisciplinarnosti, še posebej pa me veseli, da gre razvoj in strategija fakultete v smeri mojih sanj.« Gospa Berčan se je zahvalila tudi bivšemu vodstvu fakultete, ki je prav tako zelo podpiralo razvoj stroke zdravstvene nege in zdravstvenih ved. Gospa Berčan, mag. zdrav. nege, je postala prva magistrica zdravstvene nege v Sloveniji, Fakulteta za zdravstvene vede UM pa prva fakulteta, ki je v Sloveniji podelila ta dolgo pričakovani naziv. S tem zgodovinskim korakom je Fakulteta za zdravstvene vede UM profesiji zdravstvene nege odprla pot in možnosti nadaljnjega razvoja stroke in obenem njeno prepletanje z akademsko rastjo. Gospe Mateji Berčan iskreno čestitamo, biti prva magistrica zdravstvene nege je izjemna čast in obenem dobra popotnica za nadaljnji znanstveni razvoj. Obenem pa je to motiv tudi za fakulteto, da bo v čim krajšem času akreditirala doktorski študijski program Zdravstvena nega 3. stopnja. Babice skozi stoletja Gordana Njenjić, dip1.m.s.,babica Odnos preprostega ljudstva do babic se je v stoletjih večkrat spreminjal. Ta poklic so včasih celo zaničevali, ker so bile porodne pomočnice neredko najrevnejše vaščanke. A bilo je še mnogo huje, saj so veljale celo za »nepoštene«, ker so pomagale ženskam, da so se znebile nezaželene nosečnosti. V dobi najhujšega preganjanja čarovnic (v 15. - 17. stoletju) je sledilo celo enačenje babic s čarovnicami. Modre ženske so dolžili porodnega copranja zaradi njihovega neposrednega stika s dragocenim čarodejnim materialom: posteljico, popkovnico in novorojenčkovo mastjo. Po drugi strani pa je ljudstvo zaradi ambivalentnosti časa babiški poklic tudi spoštovalo. V drugi polovici 17. stoletja se je stanje babic počasi izboljševalo. Vendar še ni bil urejen sistematični preizkus babiškega znanja in uradni cenik za storitve. Da bi izboljšali organizacijo porodne pomoči zlasti na področju, kje je bila visoka umrljivost žensk, po nalogu avstrijske kraljice Marije Terezije reformator avstrijskega javnega zdravstva Gerhard van Switen ustanovi leta 1753 babiško šolo v Ljubljani. Babiška šola v Ljubljani je pomenila prvi ženski študij medicine pri nas. Po končanem šolanju so opravile še dodaten izpit pri kirurgu - porodničarju. Po tem postopku so si pridobile naziv izprašana babica. Ko so pred nastopom službe morale še zapriseči, so se imenovale zaprisežene babice (Borisov, 1995). PERSEGA Za babice v cirkularskih in drugih malih mestih, kjer se poterjene babice znajdejo. Vi boste persegla. Pervič: De vi vaši naprej postavlenim vso dolžno pokorščino skazati, inu kolikokrat vi za vaše službe volo h Cirkulanskemu Dohtarju naprej poklicana bote, vi k nemu pridete, nemu kakor ima biti, spodobnu odgovoriti, negovo majningo, inu sklenenje gori vseti, inu potem se zaderžati, tudi nobeno notrejno arcnijo v ta istim kraji, kjer se Arcati ali potrjeni Ranocelci znajdejo, brez velike sile, inu ta istih dovolenja nikomer kaj svetuvati, ali sami kaj noter dati hočete. Drugič: De vi vašo navučeno kunšt zvestu, poštenu, inu s fližam opravlala bote, obeniporodni, ali drugi ženi za volo njih boštva vašo pomuč odpovedala, ampak na pričjoče pogervjanje brez odloga, taku dobru po dnevi, kakor ponoči tem istim z volo perstopila, tudi k fentajnju, odgajnjanu, podlagajnju, ali spremenvainju eniga otroka, ali k drugim prepovedanim rečmi zapelati, inu ponucati se ne pustila, zakaj vi morete vediti, dada takušnu pregrešnu djanje bode po glavnih postavah v' dušeli od rihtne Gosposke ojstru, inu videjoče poštrafanu. Tretič: De vi vašo perdružence (ali helfarce) taku dolgu, dokler one niso sprašuvane, inu od vikšiga Dohtarja (Protomedikusa) inu od Vučenika tiga všegarstva v poglavitnim mejsti te dežele zadosti podvučene spoznane, ne boste samih h tem porodnim poslala, inu njim ta porod zavupala. Četrtič: De vi slabe, inu zdajci vumirajoče otroke (le taiste od Judov so vun vsetil ako oni za volo te smertne nevarnosti nebi duhovniga več dočakati zmogli, kakor hitro de oni iz materniga telesa celu ali napol vun pridejo, tudi negodne otroke, ja tudi ta nejmanjše rod na to vižo, kakor ste z besedo in uzbuko podvučena bila, z čisto vodo inu z nobeno drugo mokroto v imenu Boga Očeta, inu Sinu inu svetiga Duha kerstiti, potem pak karst temu duhovnemu naznanjanje, inu letu v obeni nadlogi, ali perložnosti, kjer bi ta nevarnost prehititi mogla, zamuditi hočete. Petič: De vi molčanja vredno skrivnost od porodnih, ne bodo omožene ali ledig stanu, živi duši ne na tihama, tudi ne očitno kaj povedati, kakur samu letu, kadar bi enu čez glavne postave pregrešenja zraven bilu, zdajci letu rihtni Gosposki zvestu na znanje dati hočete. Do polovice 20. stoletja so pri večini porodov pomagale po domovih, nato pa vedno bolj v porodnišnicah, predvsem zaradi visoke umrljivosti ter obolevnosti mater in novorojenčkov. Glavna naloga babice pred drugo svetovno vojno je bila pomoč pri porodu in nega novorojenčkov, vedno bolj pa se je širilo področje dejavnosti babic k antenatalnemu in postnatalnemu zdravstvenemu varstvu matere in otroka. V delokrog povojnih babic so spadala tudi priprava staršev na starševstvo, načrtovanje družine in patronažna služba. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do reorganizacije šolstva in zdravstva tako, da so višje medicinske sestre zadostile kurativnim in preventivnim potrebam v zdravstvenem varstvu žensk. Izobraževanje babic z uvedbo usmerjenega izobraževanja na srednjem nivoju pa je bilo prekinjeno. Od študijskega leta 1996/1997 poteka visokošolski študijski program. Program je omogočil, da je ponovno zaživel poklic babice. Po definiciji poklica babice, ki sta jo sprejeli Mednarodna zveza babic in Mednarodna zveza ginekologov in porodničarjev ter jo je s kasnejšimi dopolnitvami potrdila Svetovna zdravstvena organizacija, je jasno opredeljena vloga babice v predporodnem, obporodnem in poporodnem zdravstvenem varstvu. Področje reproduktivnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS, št. 9/92, 13/93 in 9/96) in Zakon o zdravstveni dejavnosti Ur.l.RS, št- 9/92,37/95,8/96,33/02) v svojih navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. V njem je opredeljena tudi vloga babice v predporodnem varstvu, ki lahko pri zdravi nosečnosti opravi pet pregledov v nosečnosti. Vsaka sprememba v zdravstvenem sistemu je dolgoročen proces, ki potrebuje čas in takšna bo tudi ponovna vrnitev babice na tista delovna mesta, ki ga opredeljuje definicija poklica, evropske direktive in slovenska zakonodaja (Njenjić, Prelec, 2003). Literatura: Borisov P.: Ginekologija na Slovenskem od začetka do leta 1980, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. 15-106. Njenjić G., Prelec A.: Babice v praksi. V: Babištvo skozi čas. Zbornik ob 250 letnici ustanovitve Babiške šole v Ljubljani, 2003, str. 27-34. Novosti iz domoznanske zbirke Nekaj diplomskih nalog, ki so delo študentov iz naše občine ali pa so vsebinsko vezane na naše kraje, smo izbrskali iz kataloga slovenskih knjižnic Cobiss. Veseli bi bili, če bi avtorji nalog po en izvod prinesli tudi v Mestno knjižnico Grosuplje, da bi jih hranili v naši domoznanski zbirki. BOŽIČ, Urša, 1982- Človeški viri v občini Grosuplje : diplomsko delo visokošolskega programa. -Ljubljana, 2009. - 63 str. : ilustr. ; 30 cm. ČERUZ, Miranda Motiviranje javnih uslužbencev na Upravni enoti Grosuplje : diplomsko delo. -Ljubljana, 2009. - 95 f. : ilustr. ; 30 cm. GJEREK, Grega Oblike nagrajevanja v Jav-nem komunalnem podjetju Grosuplje : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja. - Novo mesto, 2009. - IV, 43 f. : ilustr. ; 30 cm. JANEŽIČ, Tomaž, 1984- Učinki rednega pregleda naprav za nanos FFS v krajih Ivančna Gorica in Grosuplje v letih 2000-2007 : diplomsko delo. -Ljubljana, 2009. - X, 40 f., [9] f. pril. : ilustr. ; 30 cm. LOGAR, Petra, 21.3.1982- Družbena in socialna preobrazba občine Grosuplje (1950-2000) : [diplomsko delo]. -Ljubljana, 2009. - 50 f. : ilustr. ; 30 cm. RIGLER, Janja Logistika ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji in analiza stanja v občini Grosuplje : diplomska naloga. - Celje, 2009. - 62 f., 9 f. pril. : ilustr. ; 30 cm. STRMLJAN, Klemen Ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje : diplomsko delo. - Ljubljana, 2009. - 59 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 zemljevid. ULE, Veronika, 1981- Kulturni center Grosuplje z glasbeno šolo : diplomska naloga. - Ljubljana, 2009. - 1 zv. : ilustr. ; 31 x 43 cm. svetovanja Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Ko se zakonska zveza znajde v slepi ulici Pogovarjali smo se z mag. Ano Bešter Bertoncelj, univerzitetno diplomirano komunikologinjo, magistrico sociologije, TA svetovalko in imago svetovalko. Ana Bešter je znan TV obraz, ki ga videvamo v oddajah Razgibanica,4 tačke in v odmevni Avanturi, sicer pa prijazna in topla oseba. Rada je odgovorila na nekaj vprašanj, za podrobnejše nasvete pa je dosegljiva v svoji ordinaciji v Ljubljani in na tel. št. 041 gSi 002, v pomoč pa bodo tudi njene spletne strani na naslovu www.libra.si. Kaj lahko storimo, ko začutimo, da zakonska vez ne drži več kot včasih, in kako lahko pomagate? Mnogo parov se na svoji skupni poti sooča z najrazličnejšimi ovirami in preprekami, s katerimi se eni bolj, drugi manj uspešno soočajo. Mnogo parov vztraja v vezi, ki jih ne zadovoljuje, kjer tako eden kot drugi čutita, da nekaj manjka, da ni več povezanosti, da ni več živosti, da ni več radosti, da so ostali le še skupni interesi, morda skupni otroci, hiša, prijatelji. Vsak od nas pa si želi mnogo več od tega. Želi si občutek povezanosti, ljubljenosti, občutek, da nas partner razume in podpira. Seveda marsikdo svoj odnos pripelje celo tako daleč, da s partnerjem kričita drug na drugega, se pretepata, ko ne vidita več izhoda, pa se ločita. Partnerska svetovanja pa tudi razne delavnice in šole za pare so usmerjene k temu, da partnerja spet najdeta povezanost, ki je nekoč že bila in še vedno obstaja nekje pod vso »navlako«, ki se je nabrala z leti. Predvsem je pomembno, da se partnerja naučita reševati spore na bolj konstruktiven način, saj so prav navzkrižja tista točka, kjer se partnerji najbolj medsebojno ranijo. Ne pravim, da sporov ne sme biti ali da jih po obisku pri strokovnjaku ne bo več, treba se je pa naučiti, kako v konfliktnih situacijah ravnati. Ko delam s klienti (partnerska svetovanja vedno trajajo 2 uri skupaj), skozi pogovor partnerja spoznavata drug drugega, kakšna so neizpolnjena hrepenenja enega in drugega, kako se braniti, ko sem prizadet/a, del naših srečanj je namenjen tudi »obisku« našega otroštva ... Sliši se morda kot nekaj nepotrebnega in odvečnega, vendar brez tega ne gre. Če želimo biti s partnerjem povezani, ga moramo razumeti. Razumeti pa moramo tudi sebe. V mnogih zakonih se oba partnerja počutita slabo, vendar je na strokovno pomoč pripravljen samo eden. Kako naprej? Poznam kar nekaj strokovnjakov, ki sprejemajo izključno samo pare, ker so prepričani, da je prav partnerski odnos tisti, ki zdravi. Razumem pa, da pogosto na spremembe nista pripravljena oba hkrati. Delo za odnos je naporno in tudi če si želimo sprememb, jih včasih ne zmoremo. Pogosto se za pomoč prej odločajo ženske, saj v naši kulturi velja, da je znak šibkosti, če moški prosi za pomoč. Vendar, ko začne eden od obeh partnerjev delati na sebi, se bo to zagotovo odrazilo na odnosu, saj je ta »živa« stvar, ki se nenehno spreminja. In če v odnosu eden nekaj spremeni, se bo drugi moral odzvati. Pogosto je tudi tako, da pride najprej žena, kasneje pa se pridruži tudi partner. Še posebej velikokrat se partnerji odzovejo, če jim žena reče, da potrebuje pomoč in ga prosi, če gre lahko z njo zato, da pomaga njej. Kar naenkrat moški s stališča, ko bi se moral spreminjati on, preide v vlogo reševalca svoje partnerice. To pa jim je že bližje. Naj pa poudarim, kar je pogosto marsikomu, ki išče pomoč, težko razumljivo: VEDNO SPREMINJAMO SEBE. Drugega ne moremo. Za pomoč se velikokrat ne odločimo zaradi neugodja in zadrege, da bi pred tujcem, čeprav strokovnjakom, razkrivali svoje občutke. Kako poteka svetovanje? Mislim, da se s temi občutki soočajo klienti, preden sploh pridejo po pomoč. Sama imam dobre izkušnje, saj mi ljudje zelo zaupajo. Zelo pogosto se zgodi, da že na prvem srečanju ljudje povedo tako osebne stvari, da sem prepričana, da o tem z drugimi ne govorijo. To mi pogosto tudi sami povedo. Verjamem, da mnogi pridejo zato, ker s prijatelji enostavno ne morejo govoriti o svojih težavah in jih lažje zaupajo »tujcu«, ki jih ne bo obtoževal, ne bo jim dajal nasvetov, temveč jih bo samo poslušal in skušal razumeti. Svetovanje za posameznike je malce drugačno kot svetovanje za pare, vendar v obeh primerih tako, da je srečanje namenjeno spoznavanju. Šele nato se odločimo, ali se bomo še srečevali. Če klientu pri meni ni prijetno, potem ima vso pravico, da si izbere pomoč drugje. Prav tako jaz lahko ocenim, da bi mu kdo drug lahko bolje pomagal. S posamezniki se na začetku srečujemo enkrat na teden, kasneje po potrebi. Nekateri pridejo samo nekajkrat, toliko, da razrešijo kakšen trenuten konflikt, ki jih obremenjuje, pogosto pa klienti hodijo dlje časa, saj bi radi v svojem življenju kaj korenito spremenili. Pri partnerskem svetovanju predlagam, da par pride vsaj 10 do 12 krat, kajti izkušnje kažejo, da je to minimalen čas, da se stvari začnejo spreminjati. Nikoli ni prepozno za pomoč. Ali pač? Kdaj svetujete, naj se zakonca razideta namesto da vztrajata v slabi zvezi? Nisem sodnik, ki bi odločal, kdo je za skupaj in kdo ne. Če sta partnerja skupaj, potem na neki ravni (pa naj se to sliši še tako čudno) nekaj potrebujeta drug od drugega. Če se ne zmoreta raziti, obstaja razlog za to. Pari, ki zaidejo v slepo ulico, potrebujejo pomoč in to jim poskušamo vsi, ki delamo na tem področju, dati. Partnerska svetovanja in terapije se tudi razlikujejo v načinu dela, tako da ni vsak pristop za vsakogar. Je pa res, da je cilj povsod enak - pomagati ljudem v stiski. Pogosto ljudje leta in leta vztrajajo v odnosu, ki je uničujoč, ker ne upajo prositi za pomoč. Vendar tudi ti tabuji počasi izginjajo. Če me boli zob, grem h zdravniku, če se mi pokvari avto, grem h mehaniku, če zaškriplje v odnosu, potem pa poiščem pomoč strokovnjaka, ki mi bo pomagal rešiti težavo. Ljudi nihče ne uči, kako ravnati s čustvi in kako si pomagati, če jim gre v odnosu slabo. Nekaj smo se sicer lahko naučili od svojih staršev, vendar je imela večina slabši kot dober zgled. Ne zato, ker nam starši ne bi želeli dati dobre dote, ampak zato, ker tudi sami niso znali. Morda pa je čas, da se nekaterih stvari končno naučimo ali da vsaj stopimo na pot učenja, kajti učimo se tako ali tako celo življenje, kajne. Mojca Sajovic Kakovostna vzreja psov je garanje Kadar poslušam skrbnike mladih psičk, da želijo imeti eno leglo, kar tako, da bodo okusili slast skrbi za male kužke, me resno zaskrbi. Najboljši človekovštirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Mojca Sajovic KinoLogija je veda o vzreji pasemskih psov in kot vede se je resni vzrediteLji tudi Lotevajo. Vendar ne gLede na pasmo in še manj gLede na praviLa znanosti je potrebno vsakemu mLadiču in še posebej psici materi nuditi vse potrebno. »Vse potrebno« je seveda zeLo raztegLjiv pojem^. Dr. MichaeL Fox v svoji knjigi »Understanding the Dog« ugotavLja, da pLašne, nervozne aLi agresivne matere pogosto vzgojijo mLadičke s podobnimi težavami, še zLasti, če vzrediteLj ne posreduje pravočasno in na primeren način. Z Laboratorijskimi raziskavami je dokazaL tudi, da psičke, ki so v času brejosti pod znatnim stresom, poLežejo čustveno manj stabiLne in manj sposobne mLadiče, pa tudi, da se mLadički rodijo priLjudnejši in miLejši, če mater v času brejosti pogosto božamo in crkLjamo. Dober teden pred napovedanim rokom, ko bi moraLa naša psička Latina (prvič) kotiti, smo ji v najboLj mirnem prostoru hiše, a vendar bLizu dnevnega dogajanja, pripraviLi kotišče in jo navajaLi nanj. Redno sem ji meriLa temperaturo in opazovaLa njeno vedenje. Dan pred rokom je biLa nemirna in odLočiLa sem se, da si zvečer Ležišče pripravim poLeg kotišča. Porod je biL bLizu, sva vedeLi obe. Noč je biLa nemirna, vstajaLi sva in spet LegaLi. MaLo pred deseto dopoLdne, točno na predvideni rok, so se pričeLi popadki in na srečo je biLo za prihod pasjih dojenčkov že vse pripravLjeno: čiste pLenice, razkužene škarje, tehtnica, beLežka in svinčnik, košarica za psičke, za vsak sLučaj pa še teLefonska števiLka našega hišnega veterinarja in mLeko za mLade psičke v prahu s stekLeničko in dudo. Med popadki si je Latina privoščiLa doLg odmor, nato pa je po treh aLi štirih novih popadkih na svet pokukaL nov mLadiček v posteLjici, na prvi pogLed podoben svetLeči ribi. Ko ga je Latina osvobodiLa posteLjice, je biL moker in ves nebogLjen. S skupnimi močmi sva ga osušiLi, Latina pa je z intenzivnim Lizanjem vzpodbudiLa njegovo dihanje in obtočiLa. Sama je pregrizniLa popkovino in mLadiča sprejeLa v naročje k seskom. Do nasLednjega popadka^. Tako sva deLaLi ceL dan do tretje ure nasLednje noči, ko se je poLegeL še mrtev mLadič. V kotišču je biLo prijetno topLo, saj smo ga ogrevaLi z greLnimi bLazinicami, žarnico smo prižgaLi Le, kadar je Latina zapustiLa kotišče. ŠteviLka se je ustaviLa pri desetih mLadičkih in takoj je biLo jasno, da mLeka ves čas ne bo za vse. Torej sva si s pogLavarjem družine podajaLa mLadičke, mLeko in dudke in stekLeničke^. vsaki dve uri. Vsakodnevno tehtanje pa je dokazovaLo, da je skrb za maLčke praviLna, saj so Lepo napredovaLi in v enem tednu podvojiLi porodno težo. V obdobju takoj po rojstvu za mLadička skrbi mati psica, ki mu nudi hrano, topLoto in varnost. Nekateri sociaLni stiki res potekajo tudi že v prvih treh tednih mLadičkovega živLjenja, pomembnejše sociaLne vezi pa se razvijejo kasneje. V tem času se je treba izogibati vsemu, kar bi Lahko na psičko deLovaLo stresno, tudi obiskovaLcem aLi večjim hišnim deLom. MLadički morajo preživeti ves ta čas ob materi. V prvem obdobju po rojstvu si mLadiček predvsem razvija čutiLne, gibaLne in učne sposobnosti, ki jih bo potrebovaL kot odraseL. Obdobje sociaLizacije se običajno začne v tretjem tednu živLjenja in traja vse do štirinajstega, tudi do šestnajstega tedna. Vrhunec doseže med šestim in osmim tednom, po tem pa začne počasi usihati. V obdobju sociaLizacije stke mLadiček pomembne sociaLne vezi. Stvari, ki se jih v tem času nauči, so trajne, in vtise iz svojega zgodnjega otroštva ohrani vse živLjenje. ZeLo pomembno je, da so psičkove zgodnje izkušnje s svetom, ki ga obdaja, čim prijetnejše, saj vpLivajo na njegovo kasnejše sociaLno živLjenje. VzrediteLji deLovnih psov z razLičnih področij v tem času premišLjeno uvajajo dražLjaje, ki bodo pri mLadičku spodbujaLi in krepiLi vse kasnejše specifične sposobnosti. PoLeg hranjenja naše deseterice je biLa skrb za psico mater na prvem mestu. Pridno je čistiLa mLadičke in njihove iztrebke, dokLer niso pričeLi uživati hrane iz naše kuhinje: najprej mLeko in kosmiče iz niza otroške hrane, seveda brez dodanega sLadkorja, nato pa kuhano hrano iz mLetega mesa z dodano zeLenjavo in razLičnimi obLikami ogLjikovih hidratov. Največji podvig je naučiti tritedenske mLadičke, da skLeda s hrano ni pLavaLni bazen. MaLe raziskovaLce je biLo potrebno po vsakem hranjenju umiti in osušiti, deLno je to vLogo prevzeLa kar njihova mama. Ko so po obiLnem obroku zaspaLi, je biLo treba očistiti »spaLnico«, zamenjati rjuhe in na novo poLožiti nepremočLjive posteLjne predLoge, saj mLadički ne smejo Ležati na mokrem. Pri treh tednih so na vrsto že prišLe prve igračke: take, ki Lajšajo srbenje dLesni, ko izraščajo mLečni zobje, do tistih, ki predstavLjajo prijetno mehko družbo, ko je gLavica Le preveč utrujena. Vmes pa so zanimive veLike žoge, ki se kotaLijo med poskakujočimi kepicami. Vse boLj so postajaLi živahni in ob dopoLnjenem četrtem tednu je biLo potrebno poskrbeti za drugo odpravLjanje notranjih zajedavcev. Enake skrbi je biLa deLežna mama Latina. Še kako pomembno je, da mLadički nimajo gList, saj so te Lahko zeLo nevarne, ceLo usodne, zato smo dosLedno sLediLi veterinarjevim navodiLom. V dveh urah, ko so mLadički spaLi, je biLo komaj dovoLj časa za pranje, kuhanje nasLednjega obroka, čiščenje _ GLava družine je prevzeL skrb za Logistiko, nabavo posteLjnih pLeničk in otroških kosmičev, staLno zadostno ogrevanje, redno jutranjo dostavo svežega mLeka in izdeLavo večjega prostora, v katerega bomo mLadičke kmaLu preseLiLi. Vid in sLuh sta v tretjem tednu že dobro razvita. V tej starosti morajo postati sestavni deL živLjenja mLadičkov razLični, sprva tihi zvoki (gLasba, zvonec ...), gibLjivi predmeti (žogice, metLe, cunje ... ) in tresLjaji. To je čas števiLnih vtisnjenj. Psički se učijo biti psi, prepoznavajo sovrstnike, pa tudi druga bitja, zLasti Ljudi. Psički, ki v tem času odraščajo izoLirano od drugih psov in Ljudi, imajo kasneje zaradi pomanjkLjivih družabnih spretnosti v odnosih z njimi težave. Psički začno Lajati in v borbenih igrah vadijo razLične sociaLne vLoge in izrazna sporočiLa. ObLikovati se začne krdeLna hierarhija. V tem času rabijo psički zeLo stabiLno okoLje, ki se v ničemer ne spreminja. VzrediteLj in njegovi domači morajo psičke redno prijemati, jih dvigovati in božati. Po dopoLnjenem četrtem tednu se mLadički igrajo vse boLj prefinjeno, pri tem renčijo, preganjajo in »ubijajo«. Jedo že čvrsto hrano. Z vsakim mLadičem mora vzrediteLj vsakodnevno preživeti nekaj časa na samem in ga pri tem opazovati - tedaj se namreč začno kazati osebnostne razLike. Na samem naj kuža spoznava števiLne, vseLej nove predmete. V tem času v živLjenje mLadičkov uvajamo gLasnejše zvoke (sušiLnik Las, sesaLec, ropotanje posode ... ) in okoLiščine, ki spodbujajo reševanje probLemov (škatLe, ograje, stopnice ...). V času štirih tednov, ki pomeni manj kot poLovico tistega, ki ga mLadiček preživi pri vzrediteLju, se nam je zgodiLo neskončno veLiko drobnih dogodkov, ki so vsak zase neponovLjivo dariLo. Pri tem so noči doLge včasih Le nekaj ur, mLadički niso nikdar brez nadzora, družabno živLjenje se je ustaviLo, jemo prinesene pice in hrenovke, ker za kuhanje ne ostane nič časa, stroški za pLeničke, hrano, opremo, energijo^. pa rastejo v nebo. Se nadaljuje^. Vir: www.bernski-kLub.si (Karmen Zahariaš: Obdobja v razvoju mLadička v LegLu) Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10@siol.net. V Grosupeljski kotlini je bilo 26 stopinj Celzija pod lediščem Zimsko vreme se je decembra 2009 začelo sredi meseca, ko je padlo 10 cm snega. V noči na 19. december je znova začelo snežiti in podnevi je padlo še 17 cm suhega snega. Snežilo je vse dopoldne, z nekoliko manjšo močjo pa tudi popoldne. Dan je bil mrzel, saj se je temperatura gibala okoli -7 °C. Zvečer je snežna odeja v Grosupljem dosegla 22 cm. Ker je bil hud mraz pričakovan, so bili v Grosupljem in okolici nameščeni samodejni, računalniško nastavljivi merilci temperature zraka. Ti so dva metra nad tlemi temperaturo zraka beležili vsakih 5 minut. Del noči na nedeljo, 20. 12. 2009, je ostalo oblačno, okoli polnoči pa se je od zahoda hitro razjasnilo. Mirna noč, svež sneg in mrzel zrak tudi v višjih legah so povzročili hitro ohlajanje. Kljub temu da je bilo jasno le v drugem delu noči, je do jutra živo srebro padlo zelo nizko (Preglednica 1). V meteorološki hišici uradne meteorološke postaje Grosuplje je klasičen minimalni alkoholni termometer okoli 8. ure zjutraj zabeležil -18 °C. Samodejni merilec, obešen poleg meteorološke hišice, je zabeležil še dve desetinki nižjo temperaturo. V osrednjem delu Grosupljega (blizu sodišča) je bilo še nekoliko hladneje, bistveno hujši mraz pa je to jutro vladal po okoliških nižje ležečih vaseh, poljih in travnikih. Na travniku blizu transformatorske postaje v Benatu se je temperatura spustila do -25,7 °C, na polju nekaj 100 m pred Velikim Mlačevim pa do -26,5 °C. Tak mraz se dandanes v Grosupeljski kotlini ne pojavlja prav pogosto. Po podatkih z nekdanje meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, ki so jih prijazno posredovali iz Urada za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje, se temperatura pod -18 °C tudi v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja ni spustila vsako leto. Med letoma 1961 in 1982 je bilo v Šmarju-Sapu takih let štirinajst (1961, 1962, 1963, 1965, 1968, 1969, 1970, 1971, 1973, 1976, 1978, 1979, 1980, 1981). Iztok Sinjur Tmin (°C) Meteorološka postaja Grosuplje - uradna meritev -18,0 Meteorološka postaja Grosuplje -18,2 Grosuplje - center -18,7 Brezje - Benat -25,7 Veliko Mlačevo -26,5 Babno Polje - uradna meritev -26,6 Celje - uradna meritev -21,0 Ljubljana - uradna meritev -13,1 Novo mesto - uradna meritev -15,9 Preglednica: Najnižje jutranje temperature zraka 20. 12. 2009 v Grosupljem in okolici ter na nekaterih uradnih meteoroloških postajah po Sloveniji (vir: lastne meritve in Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje) Vreme v Grosupljem: december 2009 Hladna fronta je že prvi dan prinesla ohladitev in nekaj dežja. Proti večeru se je razjasnilo in kmalu je nastala megla. Ta je vztrajala še naslednja dva dneva, ko se je le okoli poldneva za nekaj ur dvignila v nizko oblačnost. Novo poslabšanje je sledilo 4. decembra. Sprva je rahlo deževalo, proti večeru pa je začelo rahlo snežiti. Zaradi majhne količine padavin in razmeroma toplih tal dan kasneje nismo beležili snežne odeje. Več dežja je padlo 8. decembra in v noči na 9. december (30 litrov). Naslednji dan smo bili deležni nekaj sončnega vremena, zaradi česar je temperatura dosegla +10 °C. V začetku druge dekade je postajalo hladneje. Sprva je bila najvišja dnevna temperatura še okoli +5 °C, 14. decembra pa je že ves dan ostala pod lediščem. 15. decembra je padlo 10 cm snega, ki se je počasi sesedal. V noči na 19. december je znova začelo snežiti. Snežilo je vse dopoldne, z nekoliko manjšo močjo pa tudi še popoldne. Zaradi mraza (tudi čez dan je bilo okoli -7 °C) in obilnega sneženja se sneg na cestah ni talil, tako da so imeli vozniki nemalo težav. Ob 19. uri, ko je sneženje ponehalo, je višina snežne odeje dosegla 22 cm. Del noči je ostalo oblačno, okoli polnoči pa se je od zahoda hitro razjasnilo. Nedeljsko jutro, 20. Decembra, je bilo eno hladnejših v zadnjih desetletjih. Na meteorološki postaji se je ohladilo do -18,0 °C, na travnikih in poljih blizu Brezja in Velikega Mlačevega pa se je živo srebro gibalo okoli -26 °C! Kljub sončnemu vremenu je tudi čez dan ostalo mrzlo -najvišja temperatura na meteorološki postaji je bila -6,0 °C. Podobno mrzla je bila tudi še naslednja noč, 21. decembra čez dan pa se je že zaznal vpliv občutne otoplitve v višjih legah. Kmalu so se začele pojavljati rahle padavine; sprva kot rahel sneg, naslednje jutro pa že kot rahel dež. Ker so bila tla še mrzla, se je v dopoldanskem času mestoma pojavljala poledica. Čez dan se je po sedmih dneh živo srebro zopet dvignilo nad ledišče. Sledila je izjemna otoplitev in deževno vreme. Božič je bil deževen, zelo topel (preko +16 °C) in nevihten (imeli smo tri nevihte). Nestanovitno vreme s pogostim dežjem se je nadaljevalo vse do konca meseca. Silvestrsko noč sta zaznamovala dež in megla. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport Na smučeh preko kočevskih gozdov Končno je sneg prekril zemljo in okrasil gozdove ter nam pričaral pravo zimsko idilo. Na moje veliko veselje ga je zapadlo dovolj in ravno takšnega, ki nam je omogočal, da se lahko s smučmi sprehajamo izven urejenih tekaških prog. Že dolgo sem si želel s smučmi prehoditi pot skozi kočevske gozdove, od Starega Loga pri Kočevju preko Rajhenava in Koprivnika do Bistrice nad Črnomljem. Na tako pot pa ni ravno pametno hoditi sam, zato sem poleg povabil še prijatelje, in sicer že prekaljene mačke, saj za tako pot moraš biti že malo avanturista. Tako so se mi pridružili: Andrej Gantar in Franci Purkat iz Šmarja - Sapa ter Frenk Miklič iz Dobrepolja. Na izhodiščno točko nas je odpeljal naš prijatelj Vili Gliha. Že predlani, ko smo kolesarili po »Trubarjevi poti« od Rašice do Tubingena, je prišel po nas s kombijem v Tubingen, tako da smo že kar njegova stalna stranka. V petek, 15. 1., ob devetih dopoldne smo že stali na svojih smučkah, otovorjeni z nahrbtniki. Zakorakali smo v celec in se menjavali tako, da je vsak nekaj časa spredaj oral ledino. Kočevski gozdovi so nas sprejeli v svoj objem s svojo spokojno tišino. Slišalo se je le drsenje smuči. Molče smo hodili po gozdni poti, ki je bila še nedotaknjena, le sledi divjadi so nam dale vedeti, da v gozdu nismo sami. Pot se je rahlo vzpenjala, kar smo pričakovali, saj sva jo z Andrejem že nekaj dni pred tem dobro preštudirala. Kot vedno je bilo tudi tega vzpona konec in pot se je pričela rahlo spuščati navzdol. Vsake toliko časa smo se malo zaustavili, da smo predahnili, jaz pa sem jim medtem iz svojih lovskih izkušenj razlagal, katere sledi pripadajo kateri divjadi. Bilo je mnogo sledi srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev, le na medvedove še nismo prišli. Spust pa le ni potekal prav gladko, saj se je sneg pod smučko včasih tudi vdrl in je hitro sledil padec. Bilo je kar nekaj težav, ko smo se skušali spet postaviti na noge. Pri Macesnovi gorici smo prečkali cesto, ki pelje od Kočevja preko Baze 20 v Podturen in se usmerili proti stari kočevski vasici Rajhenav. Vasica leži sredi kočevskih gozdov, obkrožena s pašniki in je skoraj zapuščena. V vasi živita le dva človeka, ki pa imata lepo urejeno posestvo in se ukvarjata z živinorejo. Do druge svetovne vojne so tukaj živeli kočevski Nemci, po vojni pa je imela Jugoslovanska armada svojo farmo. Prehodili smo polovico poti in že smo začeli razmišljati o naših zalogah v nahrbtnikih, vendar smo se odločili za malo daljši počitek in malico v Koprivniku. Malo pred Koprivnikom, ko smo se približali asfaltirani cesti, ki povezuje Koprivnik s Kočevjem, nam je pot prekrižal medved. Naglo je švignil pod cesto, se obrnil in jo mahnil zopet nazaj, od koder je prišel. Ko smo prišli do kraja, kjer nam je prekrižal pot, smo opazili še več večjih in manjših sledi medvedjih šap, poleg pa je ležalo nekaj jabolk, katere verjetno nekdo namerno odlaga. Ja, je pač zima za medvede pretopla in tako s spanjem ni nič. Ob prihodu iz gozda se nam je odprl lep razgled na Koprivnik. Iz dimnikov se je prijetno kadilo, kar je dajalo celi pokrajini še dodatni čar. Tudi v tej vasi so do druge svetovne vojne pretežno živeli kočevski Nemci, ki pa so se ob začetku vojne izselili. Sedaj živi v vasi nekaj nad 70 ljudi, kar pa je precej manj kot pred vojno. V vasi smo hitro našli edini bife in si privoščili pivo, o katerem smo že sanjali. Iz nahrbtnikov smo potegnili naše dobrote, najboljše tisti hip, in se jih slastno lotili. Za nami je bilo prehojenih 20 kilometrov, čakalo pa nas je še dobrih 12. To se ne sliši veliko, vendar če pa pomislimo, da smo hodili po nezgaženem snegu, je pa to kar velik napor in tudi leta naredijo svoje. Tako podkrepljeni smo zapustili idilični Koprivnik. Na robu vasi pa nas je čakalo > Povprečna mesečna temperatura je bila + 1,2 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2008 0,8 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji december toplejši za 2 °C. Tako jutra s povprečno temperaturo -1,5 °C, kot popoldnevi s povprečno temperaturo +4,3 °C, so bili glede na povprečje obdobje 19952008 toplejši za 1,1 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -18,0 °C (20. 12.), najvišja pa +16,3 °C (25. 12.). Megla je bila opažena v dvaindvajsetih dneh; devetnajstkrat se je pojavljala v mestu, še tri dni več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Imeli smo en dan novo presenečenje. Zagledali smo trop jelenjadi. Bilo jih je več kot 30. Cel trop se je pomaknil malo višje proti gozdu in nas radovedno opazoval, ko smo se oddaljevali. Na vrhu vzpona pri spomeniku iz NOB smo zavili levo proti Slabi gorici in Ovčjaku. Vzpon je bil strm in nam je pobiral moči. Franci je moral natakniti na svoje smuči »pse«, da je premagoval strmino, Andrej pa je malo zaostal, da je obnovil mažo na svojih smučeh. Zato pa je videl trop prašičev, katere smo verjetno mi spredaj zmotili. Končno smo prispeli na Ovčjak. Sledil je spust proti Toplemu vrhu in dalje v Bistrico, kjer nas je v gostilni čakala bogata večerja, za katero smo se s prijazno gostilničarko Alenko dogovorili že po telefonu. Vendar pa ni šlo vse tako kot po maslu. Bilo je kar nekaj padcev iz objektivnih razlogov, vendar k sreči brez hujših posledic. Ker smo že vedeli, da bomo zadnji del poti vozili po temi, smo se dobro osvetlili, tako da je bilo videti, kot da se Bistrici približuje novoletna jelka. Na cilj smo prispeli ob 18. uri. Naš šofer Vili nas je že nestrpno pričakoval in nas po končani večerji in pogašeni žeji srečno pripeljal domov. Vsako leto vozim s kolesom po kočevskih gozdovih, vendar to je bilo nekaj čisto drugega in upam, da se bomo na tako pot še kdaj podali. Franci Gliha Koprivnik - odmaknjen od vrveža in potopljen v zimsko idilo. z nevihto. Bilo je sedem dni s slano in tri dni z ivjem. Snežna odeja je ležala 10 dni. Snežilo je v sedmih dneh. Osem dni je živo srebro ves dan vztrajalo pod lediščem. V petnajstih dneh je temperatura padla pod ledišče, od tega petkrat pod -10 °C. V šestindvajsetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 148 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 144 % običajne količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh december leta 2001, ko je padlo 44 litrov padavin, najbolj namočen pa lansko leto z 219 litri. Iztok Sinjur >1 ■ — Na cilju že v trdni temi. Ena točka ločila starejše pionirje KK Grosuplje od osvojitve naslova državnih prvakov Grosuplje je bilo od 11. do 13. decembra priča pravemu košarkarskemu spektaklu. V športni dvorani Brinje je namreč potekal zaključni turnir starejših pionirjev do 14 let, kjer so se srečale štiri najboljše ekipe prvenstva v sezoni 2009. Za naslov prvakov so se na tridnevnem turnirju potegovali Parklji, Postojna, Geoplin Slovan in domača ekipa Grosuplje. Srečanja štirih močnih ekip so bila zelo izenačena. Grosupeljčani so bili vse do končnice zadnje tekme v igri za osvojitev naslova prvakov. Na srečanju zadnjega, tretjega dne turnirja so se pomerili s Parklji iz Ljubljane, ki so 16 sekund pred koncem povedli za eno točko in z rezultatom 67:68 tudi osvojili prestižni naslov zmagovalcev državnega prvenstva. Grosupeljčani so imeli 2 sekundi pred koncem, sicer dokaj izenačene tekme, še en napad, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena, saj žoga ni hotela skozi obroč. Drugo mesto si je priigral Geoplin Slovan, tretje Postojna, na nehvaležnem četrtem mestu pa so končali domači košarkarji. Parklji so naslov osvojili s tremi zmagami turnirja, po eno zmago in dva poraza pa so osvojile preostale tri ekipe. Varovanci trenerja Tea Hojča so morali poraz priznati proti Slovanu in Parkljem, boljši pa so bili od Postojne. Četrto mesto je našim pripadlo zaradi razlike v koših na medsebojnih tekmah. Kljub vsemu smo z rezultatom mladih grosupeljskih košarkarjev zadovoljni. Starejši pionirji so se letos prvič uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih ekip v državi. Potem ko so odlično igrali v prvem delu, so z enako vnemo nadaljevali tudi v jesenskem delu sezone in se na finalni turnir uvrstili kot druga ekipa. Perspektivni košarkarji so že z uvrstitvijo na t.i. final four, dosegli zastavljeni cilj. V KK Grosuplje smo zadovoljni z velikim obiskom gledalcev, ki so športno vzpodbujali vse ekipe, na vseh treh dneh turnirja. Zaupanje tako pomembne športne prireditve je priznanje, da klub deluje dobro. Prav tako pa je to priložnost za promocijo košarke, za katero je v naši občini vedno več zanimanja. Veseli nas tudi, da se lahko z domačimi igralci enakovredno kosamo z najmočnejšimi klubi v Slovenji, čeprav smo letos praznovali šele dvanajsto obletnico delovanja. Rezultati zaključnega turnirja: 1. dan Parklji - Postojna 89:52 Grosuplje - Geoplin Slovan 52:66 2. dan Grosuplje - Postojna 74:66 Parklji - Geoplin Slovan 87:62 3. dan Geoplin Slovan - Postojna 86:90 Grosuplje A - Parklji A 67:68 A1ja Gabrije1 Rokometaši staro leto zaključili s porazom Za grosupeljske rokometaše je december prinesel zadnjo tekmo v prvi polovici sezone in skoraj tri mesece počitka: do februarja namreč na koledarju ni tekmovanj. V začetku decembra so igrali v gosteh pri Rokometnemu društvu Alples Železniki in remizirali (23:23). Sledila je tekma na domačem parketu, kjer je bil njihov nasprotnik Rokometni klub Grča Kočevje. Pred tekmo so bili Grosupeljčani na sedmem mestu v skupnem seštevku, gostje pa na devetem. Čeprav so si Grosupeljčani obetali zmago, jim ta ni bila namenjena. V prvi polovici tekme sta bili moštvi izenačeni, kar je potrdil tudi rezultat (14:14). V 45. minuti je bilo stanje že nekoliko drugačno, saj so gostje vodili za štiri gole. Uspelo jim je nekaj dobrih potez. Najbolj je presenetil Sebastjan Obajdin Parfant, ki je večkrat povsem sam stekel čez igrišče in zapovrstjo nanizal več golov. Dosegel je kar osem golov in bil najuspešnejši strelec. Sledil mu je domači igralec Simon Stopar s sedmimi goli. Končni rezultat je bil 27: 29 v prid gostov, tekmo pa so zaznamovale tudi številne izključitve in sedemmetrovke. Grosupeljčani so, denimo, izvajali kar osem sedemmetrovk (zadeli so jih šest). Pri strelih iz igre so bili malo več kot polovično uspešni (55-odstotno). Nad razpletom tekme je bil vidno razočaran trener Grosupeljčanov, Janko Ilc, ki je okrcal tudi delo sodnikov. Kot zanimivost velja dodati, da Grča Kočevje po fair-playu sodi v sam vrh 1. B rokometne lige, saj ima do zdaj (le) 33 opominov in 52 izključitev. Grosupeljčani so na devetem mestu s 25 opomini, 55 izključitvami in dvema diskvalifikacijama. V skupnem seštevku se Grosupeljčani po enajstih tekmah še vedno držijo sedmega mesta. Na vrhu lestvice kraljuje Krka, ki si želi povratka v višjo ligo. Uvr. EKIPA ZMAGA REMI PORAZ 1 MRK KRKA 11 0 0 2 RDŠMARTNO 9 0 2 3 RK SVIŠ P.G. 7 1 3 4 RK CELJE B 6 1 4 5 RK SEVNICA 6 0 5 6 RK AJDOVŠČINA 5 2 4 7 RK GROSUPLJE 3 4 4 8 RD ALPLES ŽEI EZNIKI 4 1 6 9 RK GRČA KOČEVJE 4 1 6 10 RKRADEČE 2 1 8 11 RD IZOLA 2 1 8 12 RD MOŠKANJCI 1 0 10 Tamara Barič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport Z novo okrepitvijo po več zmag Odbojkarice so imele v decembru dve tekmi. Prvo s Kostak Elmontom v Brestanici, drugo v domači dvorani z ŽOK Kočevjem. Proti Odbojkarskemu klubu Kočevje so Grosupeljčanke pokazale premoč in zmagale z rezultatom 3:1. En set so oddale bolj kot ne po nesreči, saj so v ekipi poskušali, kako se obnese drugačna postavitev, kar pa je tekmovalke malo zmedlo in so oddale nesrečni set. Sicer pa so relativno lahko zmagale. Zadnjo tekmo pred decembrskimi prazniki so imele na Prevaljah, kjer so odkrito pričakovale zmago, a te niso dosegle. Komentar ene od igralk, Barbare Potokar, ki je dejala, da so se počutile, »kot da bi nas prvič postavil na igrišče«, pove vse o tem, da očitno tisti dan res ni bil njihov najboljši. S to tekmo se je tudi zaključil prvi del, čez decembrske praznike pa so bile proste. S treningi so začele v prvih dneh januarja. Pred nadaljevanjem sezone se bodo morda pomerile tudi na pripravljalni tekmi z ekipo iz Makarske. Sicer pa je ekipa dočakala nekaj sprememb: dobile so novo podajalko Bernardo Baron, ki je k njim prišla iz Kajuh Šoštanja. To pomeni, da bo lahko Nataša Cingrle igrala na položaju libero ali kontra, kar bodo pač tisti trenutek najbolj potrebovale. S tem so »pridobile« eno igralno mesto, kar je seveda le pozitivno, jih bo pa čakalo precej dela na treningih, da se bodo uigrale na novih pozicijah. Januarja jih čaka prva tekma na domačem igrišču, in sicer proti ŽOK Partizan Škofja Loka, sledila pa ji bo tekma v gosteh pri Odbojkarskemu klubu Benedikt. 30. januarja pa si jih boste znova lahko ogledali v Športni dvorani Brinje, kjer bodo igrale proti tekmovalkam iz kluba Formis Bell. Pred nadaljevanjem sezone so si Grosupeljčanke postavile visoke cilje: želijo si, da bi v novem krogu dosegle vsaj tri zmage več kot v prvem delu. S tem bi se tudi povzpele med prvo trojico na lestvici ali pa vsaj na četrto mesto. Tamara Barič I«^ Jí/; " 1 Ú Grosupeljski strelci: Pojetov zadnji nastop za Strelsko društvo Grosuplje Za strelce je bil december nekoliko bolj lahkoten v primerjavi s tem, kar jih čaka v novem letu. Najboljši, med njimi tudi naši Grosupeljčani, so bili na dveh pripravljalnih turnirjih za reprezentanco. V Zagrebu so se za začetek pomerili s Hrvati in Srbi ter ekipno zmagali, posamično pa je Željko Moičević osvojil tretje mesto. »Ekipna zmaga je po svoje tudi presenečenje, kajti Srbi so do sedaj vedno zmagovali,« je ob tem povedal 25-letnik. Sledil je tradicionalni turnir v Zagrebu Trofej mladosti, katerega so se udeležili tudi najboljši strelci v evropskem merilu (Peter Sidi, Rajmond Debevec, Tino Mohaupt, Jozef Gonci _). Za finale je bilo potrebno doseči 593 krogov, Moičević pa je s 589 krogi osvojil 17. mesto. »Zadnje dni imam probleme s tehniko streljanja, tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, kljub temu da dosegam dobre rezultate. Vendar, če bom s tem nadaljeval, bodo tudi rezultati padli, tako kot se je že pokazalo na tekmovanju Trofej mladosti,« se zaveda resnosti problema in dodaja, da je tudi zaradi tega takoj po turnirju v Zagrebu šel na priprave v Beograd, kjer sta ga v roke vzela olimpijski prvak iz Seula Maksimović ter njegova žena Miribana Maksimović. »Ugotovila sta napake, ki jih sam nisem opazil in s treningi ter odpravljanjem napak na samih pripravah sta me pripeljala do tega, da sem tehnično izboljšal streljanje, kar sem opazil tudi med samim turnirjem v Beogradu.« V Zagrebu so sicer nastopili še štirje Grosupeljčani: Andraž Poje je zasedel 32. mesto, v konkurenci s pištolo sta Franci Ivanc ter Mario Hološ zasedla 29. in 30. mesto, Rok Ivanc pa 31. mesto. Sledil je turnir v Beogradu, kjer je sodelovalo 14 držav. V tradicionalnem troboju so Slovenci na čelu z Moičevićem osvojili tretje mesto, posamično pa je osvojil četrto mesto. Nastopili so tudi Andraž Poje, ki je zasedel 47., Renata Oražem Vršič pa 17. mesto. Drugi dan je potekal Grand prix za veliko nagrado Beograda. S solidnimi 592 krogi se je Moičević uvrstil v finale, kjer pa se ni znašel najbolje in po dodatnem razstreljevanju uspel priti na peto mesto. »Tokrat sem za razliko od turnirja v Zagrebu bolj zadovoljen, kljub temu da sem ustrelil podobne rezultate,« je še dejal pred pestrim januarjem, ko bodo zadnji boji za mesta na evropskem prvenstvu. Andraž Poje je zasedel 37. mesto- to je bil verjetno tudi njegov zadnji nastop za SD Grosuplje, saj odhaja v ZDA. Tam bo ob študiju nastopal za ekipo West Virginia, kjer mu bo družbo delal tudi aktualni evropski prvak in olimpijec iz Pekinga, Italijan Niccolo Campriani. Tamara Barič Gorniški klub Limberk: Desetletnica ustanovitve in prehojena pot Plan tur in prireditev v letu 2010 Ob zakLjučku Letne sezone 2009 in ker smo Letos praznovaLi deseto obLetnico ustanovitve Gorniškega kLuba Limberk, bi žeLeLi braLcem nanizati nekaj informacij o uspešnem in zagnanem deLovanju našega kLuba. ZačeLi smo z 19 čLani, do sedaj se je čLanstvo že potrojiLo. Prva Leta smo za zvezo kLubov organiziraLi po eno turo, ob desetLetnici jih vodimo že po šest do osem. Zadnji občni zbor smo pripraviLi kar na terenu (avtobusni izLet na Kras) ob skoraj stoodstotni udeLežbi čLanov. Pri načrtovanju naših tur in poti, predvsem po DoLenjski, se v kLubu držimo vodiLa, ki smo si ga zadaLi že ob ustanovitvi - »Spoznajmo naš kraj in ga pokažimo še drugim«. Naše deLovanje je segaLo tudi čez meje. SpomLadi Leta 2009, kakor tudi prejšnja Leta, smo se srečaLi s koLegi koroškimi SLovenci iz SPD CeLovec na Dobraču, BLeščeči pLanini in Kepi. V avgustu Lani pa smo uspešno doživeLi osemdnevno križarjenje po Črni Gori z vodnikom domačinom, ki nas je seznanjaL in povezovaL z Ljudmi in dogodki na samem terenu. Ob tej priLiki je skupina enaindvajsetih gornikov prepotovaLa skoraj vso državo Črno goro. Najprej smo si ogLedaLi divje, vendar čudovite kanjone reke Tare. S pLanote Durmitor smo osvojiLi nekaj vrhov v tem pogorju (Bobotov kuk 2523 m, Savin kuk 2313 m, Medjed, Djevojka, ŠLijem) nato smo z Eko katuna na pLanini Štavna (1787 m) osvojiLi še Komove (Vasojevički Kom 2461 m, Kučki Kom 2487 m, Ljevoriječki Kom 2469 m), ki so samostojna skupina v bLižini ProkLetij. Za ostaLe vrhove v ProkLetijah je zmanjkaLo časa, ker smo žeLeLi obiskati še Podgorico, Cetinje in seveda Lovčen z Njegoševim mavzoLejem. Eno sončno popoLdne smo preživeLi tudi na prijetni pLaži v Boki Kotorski. Za nekoLiko pokore po toLiko Lepih doživetjih, smo si omisLiLi še povratek skozi Medžugorje in vzpon na romarski Križevac ter na drugi skaLnati hrib Crnico. V pretekLem Letu smo šestkrat uspešno popeLjaLi na pot po naših krajih pohodnike iz vse SLovenije, Le ena načrtovana tura v JuLijske ALpe (Križ in Stenar) je zaradi sLabega vremena in pLazov na cesti v Vrata odpadLa: 15. 2. VeLiki hrib - Grad Šumberk, 28. 3. Stična z njeno kuLturno okoLico, 19. 4. Na SLemena - Sv. Gregor (deL kuLturne VeLikoLaške poti), 17. 5. Ostrež v Zasavju (856 m), 13. 6. Limberk, Stari grad in Radensko poLje 14. 11. Pot dveh sv. An (Na Šmavru in nad Mirno Pečjo). V organizaciji drugih kLubov SkaLe smo se čLani GK Limberk udeLežiLi več kot tridesetih razLičnih tur in prireditev. Navajam samo nekatere: - novoLetni vzpon na Begunjščico, - Kepa (dvodnevna tura), - nočni pohod na Rožnik (obL. ustan. SkaLe), - Krožna tura okoLi Begunjščice, - Šmarna gora - kuLturni praznik, - ŠkrLatica, - Kozji vrh, - TrigLav (dvodnevna tura), - Divje babe, - Rombon iz KLuž - čez koto 1313, - Svete Višarje (1. maj, trad. tura), - Gorniško srečanje na Ravnah (Dovje), - Visokogorska kmetija Rogar pod OLševo, - Monte CavaLLo, - Storžič - ALjažev pohod, - Lipnik. Za Leto 2010 smo skupaj z ostaLimi kLubi »Zveze SLovenskih gorniških kLubov SkaLa« izdeLaLi Letni pLan in ga natisniLi v Lični brošurici »Ture in prireditve Leta 2010«, ki ga Lahko dobite pri zastopnikih kLuba. Odlom na Dobraču. Komovi, spodaj planina Šavna. Predstavljamo osnovni plan za prvo polletje, podrobnejše informacije o posameznih turah pa so dosegljive skozi vse leto pri zastopnikih GKL na tel. 041 395 001 Janez Mežan in 031 352 046 Marjan Perme. Pohodi, prireditve in druge ture od novega Leta do izida časopisa, ki so že biLi opravLjeni: RobLekov dom (1657 m) - Begunjščica (2060 m), SkaLnica - Vodice (682 m) - po poteh soške fronte, VeseLa Gora - ZapLaz (609 m), Nočno sankanje z Doma pod Storžičem, Rožnik -nočni pohod ob obLetnici ustanovitve SkaLe. Predvidene ture: 8. 2. Šmarna gora (669 m), 20. 2. Pohod na Vršič (1611 m) - srečanje gornikov s primorske in gorenjske strani, 6. 3. Turjak - Sv. Ahac (748 m) - po stezah Turjaške Rozamunde, 14. 3 Gradiška tura (793 m) - pohod in maLo pLezanja, 20. 3. Na Goro (907 m), 27. 3. Kopitnik (910 m), 28. 3. Po doLini reke Idrije, 10. 3. Krožna pot po KoLovratu (Nagnoj 1193 m), 17. 4. PoLhograjsko hribovje - Sv. Lovrenc (824 m), po sLedovih bLagajane, 24. 4. Peš po zgornji Davči, 1. 5. Sv. Višarje (1766 m), 8. 5. PLezanje v pLezaLni steni na Koradi, 9. 5. Sveta Trojica (1123 m) - k obnovLjeni cerkvi, 15. 5. Skozi DrižeLpoh na Črno prst (1840 m), 22. 5. PodeLitev Kocbekovega priznanja za Leto 2009 -(pri Rogarju pod OLševo), 29. 5. Križ (2410 m), turni smuk, 29. 5. MrzLi vrh (1359 m), 5. 6. Storžič (2132 m) - tradicionaLni pohod, 12. 6. VeLika Ponca (2602 m), 19. 6. Rzenik (1833 m), 25. 6. ToLminski Kuk (2085 m) - Dan državnosti, 26. /27. 6 4. spominski pohod Stanka KofLerja - čez Gračanico in BLeščečo pLanino. Gorniški klub Limberk, Marjan Perme Nogomet - »najpomembnejša postranska stvar na svetu« Nogomet je ekipna igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu, z izjemo Severne Amerike. Zato mu pravijo tudi »najpomembnejša postranska stvar na svetu«. Uspeh naših članskih nogometašev (leta 2000 so sodelovali na evropskem prvenstvu, leta 2002 na svetovnem prvenstvu, na tem najbolj prestižnem tekmovanju pa bodo sodelovali tudi v letošnjem letu) je pripomogel k večji priljubljenosti tega športa tudi v Sloveniji. Tudi v Grosupljem je nogomet zelo popularen, člani različnih selekcij Nogometnega kluba Brinje pa dosegajo v svojih starostnih skupinah v zadnjih letih zavidljive rezultate! V NK Brinje smo se odločili, da vam bomo nogomet bolj strokovno predstavili v nekaj nadaljevanjih, ob vsakokratnih prispevkih naših mladih nogometašev in njihovih trenerjev, tokrat s prispevkom o ekipi U-8 oziroma osemletnikov. Pa začnimo: Znanih je več zvrsti nogometa. Najbolj priljubljenega igramo tudi pri nas, v angleško govorečih deželah, z izjemo Britanskega otočja, mu pravijo soccer. V Severni Amriki je priljubljen ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski nogomet, nobeden od njiju pa ni posebno podoben našemu. Vemo, da nogometa ni brez igralcev, zato vam bomo v današnjem prispevku strokovno predstavili IGRALCE in IGRALNO POVRŠINO, torej nogometaše in nogometno igrišče z označenimi dolžinami! Igralna površina = nogometno igrišče z označenimi dolžinami Igra poteka na nogometnem igrišču. To je s travo prekrito in z belimi črtami označeno štirikotno zemljišče. Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina od 100 do 110 metrov, širina pa od 64 do 75 metrov. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji gol, ki je visok 2,44 m in širok 7,33 m. Ta je z vseh strani, z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so označene še črte, ki po dolžini delijo igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s polmerom 9,15 m. Pred vsakim golom (vrati) sta ravno tako dve belo obrobljeni površini. Manjša označuje vratarjev prostor. Daljša stranica je od golove črte oddaljena 5,5 m, za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od golove črte oziroma vratnic oddaljene 16,5 m. V kazenskem prostoru je označeno tudi mesto na razdalji 11 m od vrat, s katerega se izvaja kazenski strel (penal). Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 9,15 m, ki je zunaj kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer se med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja samo tisti, ki jo izvaja in vratar, ki brani gol. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena s polkrogi, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 100 cm, od koder se izvaja udarec iz kota. Obseg nogometne žoge je lahko od 68 do 70 cm. Igralci Ekipo sestavlja 11 igralcev. Eden od njih je vratar, njegova oprema se mora razlikovati od opreme soigralcev. Ostali igralci se delijo na obrambne igralce, igralce sredine in napadalce. Ta delitev je neuradna in se nanaša na »usmeritev« posameznih igralcev, za samo igro pa je popolnoma nepomembna, saj npr. ob prekinitvah, ko se pričakuje podajo v kazenski prostor, večkrat priskočijo napadalcem na pomoč tudi obrambni igralci, ki so praviloma višji od hitrih napadalcev. Poleg tega se lahko igralcem med igro spremeni njihova vloga, če to zahteva sprememba taktike. Taktično postavitev opišemo s tremi številkami, katerih vsota je 10. Postavitev 3 - 5 - 2 tako pomeni, da so po trenerjevi zamisli trije igralci v obrambni vrsti, pet jih povezuje igro na sredini igrišča, dva pa sta napadalca. V naslednji številki vam bomo predstavili sodnike in še kaj! Kot smo že v uvodu napovedali, vam tokrat predstavljamo SELEKCIJO U-8 : U-8 pomeni, da to selekcijo sestavljajo mladi osemletniki. V NK Brinje jih v letošnjem letu trenira veliko, vodi pa jih Tim Komac s pomočjo Nataše Petrovič. Starši ju vidimo kot kakovostna in usposobljena trenerja. Predvsem pa je pomembno, da ju imajo radi mladi fantje, ki se z njima redno srečujejo. O svojih občutkih ob vodenju mlade ekipe, nam je trener Tim Komac povedal: »Selekcijo U-8 nogometnega kluba Brinje sestavlja 22 fantov, ki gojijo ljubezen do nogometa, medsebojnega druženja in zdravega načina življenja. U-8 (under 8) pomeni, da so rojeni v letu 2002 ali mlajši. Treningi potekajo trikrat tedensko, kar je za osemletnika kar precejšnja obveznost in zahteva tudi precejšnjo mero odpovedovanja. To je po mojem mnenju tudi najpomembnejše v športu, je pa to pomembno seveda na vseh ravneh, tako v poslu kot v življenju nasploh. Ker je ta selekcija zelo številčna, mi pri delu, to pomeni pri sestavi in vodenju treningov, tekem in turnirjev, pomaga nekdanja vrhunska nogometašica Nataša Petrovič. S kolegico Natašo se po najboljših močeh trudiva, da bi fantom vcepila določene vrednote, poleg reda, discipline in medsebojnega spoštovanja, še vse tiste vrednote, ki so po najinem mnenju pomembne za vsakega vrhunskega športnika in tako tudi za nogometaše. Selekcija že zaradi njene številčnosti zahteva veliko mero potrpljenja, vendar pa je tudi za naju navdušujoče, da so prav vsi fantje, od prvega do zadnjega, nekaj posebnega. So selekcija, ki si jo mlad trener lahko samo želi. Upam, da bo tudi v prihodnjih letih morebitnim drugim oz. naslednjim trenerjem delo z njimi, torej z »mojimi fanti«, vsaj v tako veselje, če ne še večje, kot je danes meni osebno.« Do naslednjič se lepo imejte in navijajte za naše mlade nogometaše NK Brinje! Srečno! Občinska in medobčinska rekreativna tekmovanja Mali nogomet V rekreativnem prvenstvu občine Grosuplje v malem nogometu je sodelovalo dvanajst ekip, ki so se med seboj pomerile po enokrožnem ligaškem sistemu. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, in sicer od aprila do junija in od septembra do oktobra. Razmerje sil se, glede na leto 2008, ni spremenilo, saj so se za najvišja mesta potegovale iste štiri ekipe: Lestvica MALI NOGOMET ERNA-ČUŠPERK, ADI TEAM-AVTOSERVIS PRPIĆ, ŠMARJE in AVTOVAL RAČNA. Tekmovanje je bilo negotovo in razburljivo do samega konca, saj je bil prvak odločen dobesedno v zadnji minuti zadnje tekme prvenstva. V njej sta se pomerili ekipi Adi Team-Avtoservis Prpič in Erna - Čušperk, pri čemer je slednji za osvojitev prvega mesta zadoščal že neodločen izid. Ko je Adi Team na začetku drugega polčasa povedel s 4 : 1, je tekme zmage remiji porazi TOČKE 1. ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIČ 11 10 0 1 30 2. ERNA - ČUŠPERK 11 10 0 1 30 3. ŠMARJE 11 8 1 2 25 4. AVTOVAL RAČNA 11 8 0 3 24 5. ŠD PRIKAZ - RISI 11 6 1 4 19 6. MASAŽE BELIN 11 5 3 3 18 7. ODVISNIKI 11 5 2 4 17 8. KLUB GROŠ 11 3 1 7 10 9. MERCATOR PEKARNA GROS. 11 3 0 8 9 10. ATACAMA 11 3 0 8 9 11. PANIKA 11 1 0 10 3 12. OFFSIDE 11 0 0 11 0 Lestvica NAMIZNI TENIS Lestvica KOŠARKA TROJKE tekme zmage remiji porazi TOČKE 1. KGG KRKA 14 10 4 0 24 2. VELIKE LAŠČE 14 9 4 1 22 3. ŠMARSKI TAMLADI 14 9 2 3 20 4. FLIRT BAR 14 9 0 5 18 5. ŠMARJE VETERANI 14 6 1 7 13 6. ŠD KOMPOLJE I 14 4 0 10 8 7. ŠD KOMPOLJE II 14 1 2 11 4 8. KGG KRKA MLADI 14 0 3 11 3 tekme zmage porazi TOČKE 1 ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI 14 14 0 28 2 BAR FORTUNA CIKAVA 14 10 4 24 3 ŠKPG ČMRLJI 14 9 5 23 4 REKREATIVCI 14 7 7 21 5 MZG GROSUPLJE 14 5 9 19 6 ŠKPG TROTI 14 5 9 17 7 ŠMARJE SAP 14 2 12 16 8 ŠMARJE AVANTURA 14 4 10 13 kazalo, da je prvenstvo odločeno. Igralci Erne so takrat vse sile usmerili v napad in prišli dve minuti pred koncem tekme do želenega izenačenja. Vendar pa je njihovo veselje trajalo le kratek čas. Adi Team je v zadnji minuti, po veliki napaki nasprotnika, ponovno povedel in s tem prvenstvo dokončno odločil v svojo korist. Najboljši strelec prvenstva je postal DRAŽENKO BOJANIĆ iz ekipe Adi Team - Avtoservis Prpić, ki je dosegel 42 zadetkov, medtem ko je nagrado za najbolj disciplinirano ekipo prejela ekipa ŠD PRIKAZ - RISI. Namizni tenis V novembru se je končala medobčinska namiznoteniška liga, v kateri je nastopalo osem ekip iz občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče in Grosuplje. Tekmovanje je potekalo po dvokrožnem ligaškem sistemu (pomlad, jesen), v katerem se je vsaka ekipa pomerila z ostalimi po dvakrat (enkrat doma in enkrat v gosteh). Favoriti, KGG KRKA, ŠMARSKI TAMLADI in VELIKE LAŠČE, so upravičili svoje vloge, saj so zasedli prva tri mesta. Kljub temu se je v jesenskem delu prvenstva najbolj izkazal FLIRT BAR, saj je v tem delu zmagal kar šestkrat in le enkrat izgubil. Prvo mesto je zasluženo, drugič zapored, osvojila ekipa KGG KRKA, ki je tekmovanje edina končala brez poraza (deset zmag in štirje remiji). Našo občino sta zastopali ekipi ŠMARSKI TAMLADI in ŠMARJE VETERANI, ki sta osvojili tretje in peto mesto. Košarka - trojka V tekmovanju za prvenstvo občine Grosuplje v košarki za moške trojke je sodelovalo osem ekip, šest iz občine Grosuplje in dve iz občine Škofljica. Naslov najboljšega iz prejšnjega leta so zanesljivo, s stoodstotnim izkupičkom štirinajstih zmag, ubranili ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili ekipi BAR FORTUNA CIKAVA in ŠKPG ČMRLJI, ki sta zadržali svoji mesti iz prvega dela tekmovanja kljub nekaj slabšemu izkupičku v drugem delu tekmovanja. V nedeljo, 29. novembra, je bilo v Ivančni Gorici izpeljano tudi medobčinsko prvenstvo, na katerem je nastopilo osem ekip, po dve najboljši ekipi iz občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica in Grosuplje. Naši ekipi sta se tudi na tem tekmovanju odlično odrezali, saj so ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI osvojili drugo, BAR FORTUNA CIKAVA pa tretje mesto. Šentjurci so morali v finalu priznati premoč ekipi KREMENČKOVIH iz občine Ivančna Gorica. Bili so blizu uspeha tudi v tej tekmi, saj so izgubili tesno s 33 : 36. Balinanje BaLinarji so s svojim tekmovanjem v medobčinski rekreativni Ligi zakLjučiLi v oktobru. V Ligi je nastopiLo osem ekip iz občin ŠkofLjica, Ivančna Gorica in GrosupLje. Našo občino so zastopaLe štiri ekipe: BK GROSUPLJE, PEKARNA GROSUPLJE, BŠK MRAVLJICA in OPTIMISTI. Tekmovanje je potekaLo po dvokrožnem Ligaškem sistemu (pomLad, jesen). Vsaka ekipa se je pomeriLa z ostaLimi po dvakrat (enkrat doma in enkrat v gosteh). NasLov najboLjšega je zanesLjivo osvojiLa ekipa IVANČNA GORICA I, ki je v obeh deLih tekmovanja oddaLa Le po en remi. Drugo mesto je osvojiLa naša ekipa BK GROSUPLJE, ki je biLa po prvem deLu šeLe četrta, nato pa v drugem deLu nanizaLa šest zmag in en neodLočen izid. Tretje mesto je pripadLo ekipi BK GRADIŠČE iz občine ŠkofLjica. Odbojka Trenutno je v teku tudi daLeč najboLj množično športno-rekreativno tekmovanje v naši občini "Zimsko prvenstvo občine GrosupLje v maLem nogometu". Na njem nastopa štiriintrideset ekip s skoraj petsto prijavLjenimi igraLci. Tekmovanje, Lestvica BALINANJE na katerem bo od začetka novembra do sredine februarja odigrano 221 tekem, se odvija ob nedeLjah v Športni dvorani Brinje GrosupLje in v športni dvorani na ŠkofLjici. Franc Vidmar Zveza športnih organizacij Grosuplje tekme zmage remiji porazi TOČKE 1. IVANČNA GORICA I 14 12 2 0 26 2. BK GROSUPLJE 14 8 5 1 21 3. BK GRADIŠČE 14 6 3 5 15 4. PEKARNA GROSUPLJE 14 5 3 6 13 5. BŠK MRAVLJICA 14 2 8 4 12 6. IVANČNA GORICA II 14 3 6 5 12 7. BALINČEK ŠKOFLJICA 14 2 4 8 8 8. OPTIMISTI 14 1 3 10 5 Lestvica - ODBOJKA ŽENSKE Na medobčinskem prvenstvu v odbojki za ženske je sodeLovaLo šest ekip iz občin DobrepoLje, ŠkofLjica in GrosupLje. Našo občino so zastopaLe štiri ekipe: TIM-TRADE TEAM, ŽABE, ŠD GROSUPLJE in ŠMARČANKE. Tekmovanje je potekaLo po dvokrožnem sistemu (pomLad, jesen). VLogo favorita je upravičiLa ekipa TIM-TRADE TEAM, ki je edini poraz doživeLa proti ZELENIM REGAM iz ŠkofLjice. S to zmago so si ŠkofLjičanke zagotoviLe drugo mesto, pred igraLkami ŠPORTNEGA DRUŠTVA GROSUPLJE. Tretje mesto je za sLednje pomeniLo nazadovanje za eno mesto gLede na prejšnje Leto. Močno je v jesenskem deLu popustiLa ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE, ki se nikakor ni mogLa sestaviti in je z drugega padLa na končno četrto mesto. V moški konkurenci je sodeLovaLo sedem ekip iz občin DobrepoLje, ŠkofLjica, Brezovica in GrosupLje. Našo občino so zastopaLe štiri ekipe: FLOWER POWER, LULČKI, TORPEDO BANANE in ŽOGCA BAR. O prvem mestu je pričakovano odLočaL dvoboj med ZGAGAMI iz Brezovice in ŽOGCA BAROM. Potem ko so igraLci Žogce bara v prvem deLu zmagaLi z 2:0, jim je v drugem deLu za prvo mesto zadoščaL že en osvojeni niz v njunem medsebojnem dvoboju. Prvi niz tekme, ki je biLa odigrana v zadnjem krogu prvenstva, so sicer dobiLe Zgage s 25:21, nato pa je nasLednja dva dobiL Žogca bar (25:18 in 15:10) in s tem ubraniL Lansko prvo mesto. Zadnji krog je odLočaL tudi o tretjem mestu, za katerega so se potegovaLe TORPEDO BANANE in LULČKI. SLednji so prvi niz dobiLi z neverjetno Lahkoto (25:7), nato pa povsem popustiLi (18:25 in 12:15) in tako tretje mesto prepustiLi svojim nasprotnikom. tekme zmage porazi TOČKE 1. TIM-TRADE TEAM 10 9 1 19 2. ZELENE REGE 10 7 3 17 3. ŠD GROSUPLJE 10 6 4 16 4. ŠD DOBREPOLJE 10 5 5 13 5. ŽABE 10 2 8 11 6. ŠMARČANKE 10 1 9 11 Lestvica - ODBOJKA MOŠKI tekme zmage porazi TOČKE 1. ŽOGCA BAR 12 12 0 24 2. ZGAGE 12 10 2 22 3. TORPEDO BANANE 12 6 6 18 4. LULČKI 12 5 7 17 5. ŠRD KOSEC 12 4 8 16 6. ŠD DOBREPOLJE 12 5 7 15 7. FLOWER POWER 12 0 12 10 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Ko sanje postanejo resničnost Sem 17 letna dijakinja Gimnazije Ljubljana-Vič iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem, velika ljubiteljica živali in konjeništva. Moji začetki segajo v čas, ko sem bila stara komaj nekaj let. Kot strela z neba sem začela govoriti o konjih in kako rada bi jih zajezdila. Nihče ni vedel, od kod mi je prišla ta ideja, saj se v družini nihče ni ukvarjal s tem športom. Ker želja po jahanju ni minila, so starši pričeli z iskanjem konjeniškega kluba, v katerem bi imeli ponija, da bi lahko stara komaj pet let začela z učenjem jahanja. Po letih izletov smo naleteli na konjeniški klub Trnovo, v katerem so imeli prijazno ponico Winni. Tu sem nabirala izkušnje in radostne trenutke, ki so me gnali naprej. Ko smo se preselili v Grosuplje, sem dobila priložnost, da imam svojega konja v naši vasi na ranču Zupančič. Konja sva iz svojih prihrankov kupili s sestro Živo, ki je ravno tako navdušena nad jahanjem kot jaz. Varčevali sva že od majhnega. Že kot petletna deklica sem govorila, da varčujem za svojega konja. Takrat so se mi prav vsi smejali. Govorili so, naj kar sanjam^ In sanjala sem in verjela, da bo prišel trenutek, ko bom lahko dobila svojega konja. Prišel je moj prvi konj Finno, ko sem bila stara 13 let. Bil je petletni kastrat. Po letu in pol smo se odločili, da ga prodamo, saj je bil za naju premlad in premalo izkušen. Še naprej sem vestno varčevala. Nekaj malega sva si s sestro izposodili, da sva si kupili 11-letnega kastrata Kanarja, ki je imel veliko več izkušenj kot najin prvi konj. Dobri dva leti sem z njim na Ranču Zupančič pridno jahala, trenirala Parketarstvo Rajko Novak s.p. Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov. Nabava in dostava vseh podov. preskakovanje ovir, v upanju, da bo prišel čas, ko bova lahko nastopila na tekmovanjih v preskakovanju ovir. Neizmerno sem bila vesela, ko se mi je ponudila priložnost, da se z inštruktorjem Borutom Kneislom iz Šentjurija pripravim na izpit za tekmovalno licenco. Po dobrem letu sem izpit tudi opravila. Tako sem bila že bliže svojim sanjam o tekmovanjih. Lansko leto junija sem se z našim konjem Kanarjem podala sanjam naproti. Uspešno sem se udeležila prvega tekmovanja v preskakovanju ovir na ljubljanskem hipodromu. Na moji drugi tekmi pri gradu Krumperk sem vse štiri parkurje odjahala brez podrte ovire. V svojih sanjah sem prišla na misel, da bi za mesec poletnih počitnic odšla s svojim konjem trenirat na urejen in moderen konjeniški center Posestvo Ugar, kjer prirejajo vsako leto svetovni pokal v preskakovanju ovir. Za večino je to izgledalo skrajno neverjetno, ravno tako nemogoče, kot ideja pri petih letih. Trdno sem verjela, da me bodo sprejeli. Na začudenje vseh, mi je zamisel uspelo realizirati. Avgusta sva s sestro Živo in najinim konjem Kanarjem odšli novim izkušnjam naproti. Tam sva v zameno za delo na posestvu dobili nastanitev za najinega konja in treninge pri trenerju Maksu Riossi. Z največjim veseljem sva opravljali dela v hlevu. Jahali sva njihove konje, pa čeprav včasih tudi popoldne ali ob vikendih, ko bi lahko lenarili in počivali. Moje veselje do treningov v tako luksuznem centru je odtehtalo naporno delo v hlevu in zgodnje vstajanje. Tam imajo veliko dobrih perspektivnih konj, ki sva jih imeli priložnost jahati. Ko so se počitnice iztekle in s tem najin sanjski mesec na Posestvu Ugar, so nama ponudili, da ostaneva tam na treningih tudi med šolskim letom. Dobili sva namestitev za najinega konja. Na posestvu sem preživela veliko lepih trenutkov, si nabrala veliko novih izkušenj, vendar vse se enkrat konča, saj se drugače ne more začeti novo. Tako smo maja letos Kanarja preselili v hlev k inštruktorju Borutu v Šentjurij. Moja želja po tekmah me je vlekla naprej. V lanski sezoni sem pridobila licenco za ovire na višine 110 cm. V juniju sem se udeležila prve tekme na Krumperku na ovirah višine 110 cm, kjer sem že pri prvem startu zmagala. Kasneje sem se udeležila tekmovanja na ljubljanskem hipodromu, kjer sem se brez podrte ovire prebila v ožje tekmovanje -baraž. Ker pa je Kanar v tem času dopolnil 15 let, smo se odločili, da si zasluži manj naporno življenje, saj sva ga obe s sestro jahali. Začeli smo z iskanjem mlajšega in perspektivnejšega konja. Vse skupaj je na začetku izgledalo, kot da bo ideja po dobrem konju ostala le v sanjah, saj taki konji stanejo zelo veliko. Nato pa je prišel dan, ko sem prejela klic, da se prodaja kastrat z nam primerno ceno. Tako smo se že naslednjega jutra z mamo odpravile v Maribor, kjer je bil konj nastanjen. Po kratkem premisleku smo se zanj odločili. Z njim sem se že udeležila tekmovanja v konjeniškem centru na Lopati pri Celju ter prepričljivo zmagala v konkurenci 43-ih jahačev. S tem je bil moj trud in trenutki, ki si jih je bilo treba zaslužiti in se čemu odpovedati, poplačani. Moje sanje, ki so mi rojile po glavi, ko sem bila še otrok, so postale resničnost. Za vse se moram zahvaliti svojim staršem, ki me podpirata po svojih najboljših močeh. Veliko zaslugo ima tudi mlajša sestra Živa, ki mi zvesto pomaga na tekmovanjih in potrpežljivo čaka, da bo tudi ona prišla na vrsto za tekmovanja, saj je letos tudi ona opravila izpit za tekmovalno licenco. Da bi lahko obe tekmovali, si želiva, da bi imeli vsaka svojega konja^ Želim si, da bi se moje sanje še naprej uresničevale in verjamem vase, da zmorem, kar si zadam. Manca Kukman Tel 041 /658 -955 e-pošta: novak.rajko@siol.net januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport Plezalna sekcija ASCENDO Grosuplje: Pregled dela v letu 2009 in pogled v 2010 Plezalna sekcija Ascendo (PS Ascendo) deluje pod okriljem Planinskega društva Grosuplje. Ustanovljena je bila leta 2002 z namenom združevanja športnih plezalcev v rekreativnih in tekmovalnih skupinah. V občini Grosuplje izvajamo športno plezanje na dveh lokacijah: 1. je v športni dvorani Brinje s plezalno steno višine 9 m (kjer plezamo v težavnosti - varovanje z vrvjo); 2. pa je v društvenih prostorih na Adamičevi 29, kjer smo si zgradili plezalnico (za balvansko plezanje - brez varovanja, nizka višina plezanja, plezalec pade na blazine). Pod strokovnim vodstvom izkušenih plezalcev poskrbimo za vadbo otrok in odraslih, ob različnih terminih. Ko dopušča vreme, gremo plezat v naravna plezališča v Sloveniji in tujini. Organiziramo tudi športne priprave, na katerih spoznavamo teorijo plezanja in vrvne tehnike, se učimo sobivati z naravo, delamo kondicijske vaje, predvsem pa plezamo. Veliko pozornost namenjamo izobraževanju, saj izvajamo tudi tečaj za pripravnika športnega plezanja. Vsi plezalci so včlanjeni v Planinsko društvo Grosuplje in imajo poleg zavarovanja omogočen nakup plezalne in planinske opreme s popustom. Tekmovalno leto 2009 je bilo zelo zanimivo in adrenalinsko. Že v januarju smo izbrali otroke za tekmovanje v Vzhodni ligi, ki so s svojim plezanjem pokazali napredek in željo po udeležbah na tekmah. Skupno je bilo izvedenih šest tekem, od januarja do aprila, na katerih je bil letos vpeljan novi sistem plezanja, to je plezanje v dveh različnih smereh in seštevek le-teh je dal skupni rezultat na posamezni tekmi. Na tem mestu je potrebno pohvaliti organizacijo tekem za Vzhodno ligo, saj tako po izvedbi kot predvsem po težavnosti presegajo nivo državnega prvenstva. Tekmovalci iz vrst PS Ascendo so tekmovali v različnih kategorijah in dosegli naslednje rezultate v skupnem seštevku Vzhodne lige: cicibani: Samo Šajn (2), Urban Stanko (9); cicibani z licenco: Matevž Klančar (4); cicibanke: Pia Ečimovič (15); mlajši dečki z licenco: Jan Ahčin (12), Simon Šegatin (14), Benjamin Tomšič (18); starejši dečki z licenco: Rok Lukavečki (1), Jure Medved (3), Jernej Peklaj (4), Aljaž Gorjup (9), Matevž Tomšič (13). Vsi tekmovalci so se sijajno odrezali, potrebno pa je izpostaviti dva, ki sta dosegla najvišje uvrstitve v zgodovini PS Ascendo; to sta Samo Šajn z drugim mestom in Rok Lukavečki s prvim mestom. Slednji si je najboljše mesto v skupnem seštevku priplezal v Slovenski Bistrici, ko se je moral zaradi delitve mest podati kar v pet različnih smeri. Spomladanske priprave leta 2009 so potekale namesto na tradicionalnem plezanju v Rovinju v slovenskem naravnem plezališču Osp. Načelnik Nejc Štefančič je s pomočniki (Lučka Oblak, Sandi Pelko) izvedel kondicijske in plezalne priprave, na katerih so se udeleženci naplezali, najedli špagetov in uživali brez staršev ter prišli domov utrujeni, vendar zadovoljni. Od junija do decembra je potekalo tekmovanje v državnem prvenstvu. V sklopu tekem za državno prvenstvo so bile izvedene štiri tekme v težavnostnem plezanju (T) in pet tekem v balvanskem plezanju (B). Iz vrst PS Ascendo so tekmovali v kategoriji starejši dečki: Aljaž Gorjup (T:18; B:18), Jure Medved (T:20; B:21), Rok Lukavečki (T:11; B:8). Prvič v zgodovini PS Ascendo smo imeli tudi našo predstavnico Marušo Rodič (T:14; B: 12) v kategoriji članice. Za vse tekmovalce je bilo leto 2009 naporno, ker so prestopili iz nižje v višjo kategorijo, vendar so dosegli rezultate, katere bodo lahko v letu 2010 nadgradili. Rok Lukavečki se je udeležil jeseni 2009 tudi 5. mednarodnega tekmovanja za pokal mesta Beograda, kjer je dosegel 1. mesto. Po počitku in slavju ob prestopu v leto 2010 smo v PS Ascendo zastavili delo z novimi plezalci, med katerimi se že kažejo zametki »okuženosti« s športnim plezanjem. Vsak ponedeljek so odprti društveni prostori na Adamičevi 29, Grosuplje, od 2000 dalje lahko poravnate članarino za leto 2010 in dobite ostale informacije v zvezi s športnim plezanjem ter planinskimi izleti. Vsi člani ste vabljeni na občni zbor društva, ki bo v petek, 29. 1. 2010, ob 18. uri, v Pivnici Anton na Gasilski cesti v Grosupljem, na katerem bomo tudi izbrali predstavnika za kandidaturo na skupščini ZŠO, kjer bodo izvolili člana predsedstva za področje rekreacije, da bo enakovredno zastopal vsa društva in klube v občini Grosuplje ter s svojim delom zagotavljal pravičnost pri razdeljevanju občinskih sredstev. Več informacij o delovanju Planinskega društva Grosuplje in PS Ascendo je na spletni strani www.pdrustvogrosuplie-psascendo.si. PS Ascendo, referent za tekmovalni šport Bojan Lukavečki ■J» -i lit m t vV A Tečaj nordijske hoje na UTZo Grosuplje V sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje letos že drugo leto poteka tečaj nordijske hoje. Tečaj poteka pod strokovnim vodstvom mentorice Vere Šafarič in animatorke Zinke Vidmar. Treninge nordijske hoje imamo vsak ponedeljek s pričetkom ob 9. uri ne glede na vreme. Tečaj redno obiskuje 35 - 40 slušateljic in en slušatelj. Zaradi velikega zanimanja za rekreacijo smo se po prvih štirih urah skupne vadbe in spoznavanja osnov nordijske hoje razdelili na dve skupini: na hitre in hitrejše. Vadba poteka po poteh in stezah med Brezjem pri Grosupljem in Ponovo vasjo. Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih in varnih oblik telesnih aktivnosti. Primerna je za vse starostne skupine ne glede na fizično pripravljenost ter za vse letne čase. Nordijska hoja je enostavna, lahkotna in zabavna oblika aerobne vadbe, pri kateri uporabljamo posebno oblikovane, lahke in ergonomske palice, ki nam omogočajo bolj naravno in bolj učinkovito hojo. Vsa navodila za pravilno hojo smo prejeli v prvih urah vadbe, tehniko hoje pa na pohodih pod strokovnim vodstvom še vedno utrjujemo. In kakšni so učinki vadbe nordijske hoje: - dvig srčne frekvence - pri enakomerni hoji je srčna frekvenca približno 130 / minuto, medtem je pri nordijski hoji že 147 / minuto, - z uporabo palic se poraba kalorij poveča za 20 %, - sproščajo se mišice vratu in ramenskega obroča, - poveča se gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa, - krepi mišice podlahtnice, ramenskega obroča in hrbtne mišice, - varuje skočni in kolenski sklep, - med nordijsko hojo sodeluje okoli 300 mišic našega telesa, - z uporabo palic povečamo varnost na drsečem in nevarnem terenu. Vsako vadbo začnemo z vajami za ogrevanje in z vajami za mišično moč. Ob koncu nordijske hoje pa sledijo vaje za raztezanje. Te vaje pomagajo, da se presnovni odpadki hitreje izločijo iz mišic. Vaje raztezanja pa lahko opravljamo tudi med hojo. V obeh skupinah se zavedamo, da je zdravje in dobro počutje naše največje bogastvo. Ivo Puhar Grosupeljski veterani vojne za Slovenijo tekmo« • ■ • « • • • vali v Litiji V soboto, 21. novembra 2009, so se člani OZVVS Grosuplje udeležili Memoriala Riharda Urbanca v Litiji. OZVVS Litija-Šmartno in Pokrajinski odbor Ljubljana-okolica sta organizirala športno srečanje v počastitev Dneva samostojnosti, 18. obletnice osamosvojitve in v spomin na bitko na Tisju leta 1941. Tekmovanje v malem nogometu je potekalo v športni dvorani v Litiji, streljanje z zračno puško v Strelskem domu v Šmartnem in tekmovanje v košarki - trojke v telovadnici gimnazije Litija. V malem nogometu je ekipa OZVVS Grosuplje dosegla 1. mesto, ekipi v streljanju in v košarki pa sta dosegli 4. mesto. Skupno pa je OZVVS Grosuplje dosegla odlično 3. mesto. Med posamezniki v streljanju z zračno puško je Edvard Goršič dobil srebrno medaljo. Za OZVVS Grosuplje so tekmovali: Janez Kastelic, Andrej Kastelic, Milan Lužnik, Franc Mehle, Alojz Kuplenk, Roman Šeme, Jože Gruden, Edvard Goršič, Gregor Bregar, Aleš Štefančič, Boštjan Ivanjko, Janez Draginc in Davorin Tomažin. OZVVS Grosup1je Pohodi skupine pri UTŽO od septembra do decembra 2009 Pohodniška skupina pri UTŽO je v jesenskem času 2009 biLa vseskozi aktivna. S pohodi smo začeLi že pred uradnim začetkom akademskega Leta, in to že v začetku meseca septembra, ker je Le ta mesec zeLo ugoden za izLete v gore. Vendar pa nam ni biL ravno nakLonjen. IzpeLjaLi smo vse načrtovane izLete, pa naj je biLo suho in sončno vreme aLi pa tudi deževno. Najmočnejše padavine so biLe ravno pri prvem izLetu, ko smo se podaLi iz Jezerskega do Češke koče na severnem pobočju Grintovca. Pri ostaLih izLetih je biLo dežja manj, v večini primerov pa Lepo sončno vreme z Lepimi razgLedi. Pohodov se je udeLeževaLo od 9 do 12 čLanov. BiLi smo na nasLednjih izLetih: - iz Jezerskega mimo PLanšarskega jezera in ŠtuLarjeve pLanine do Češke koče, - potepanje po BLoški pLanoti, - iz Tuhinjske doLine mimo Bibe pLanine na Menino pLanino, - iz Sevnice mimo vasi Ledina in Sv. Jošta na Lisco, - od Prežganja na Janče, - iz TrboveLj na prevaL Ojstro in nato na MrzLico, - ob reki Kamniški Bistrici od KraLjevega hriba mimo PredasLja, pa do baLvana Lepi kamen, - ter iz Kočevja na Mestni vrh in nato na Fridrihštajn. Ne bom deLaL statistke o prehojenih kiLometrih, urah, višinskih metrih ter o hitrosti, ker to ni bistveno. Pomembno je spoznavanje SLovenije, tudi manj znanih kotičkov, poti in zanimivosti, ter seveda prijetno druženje. Pa vendar samo nekaj podrobnosti: Menda smo biLi tisti petek edini obiskovaLci Češke koče. Po povratku, ko smo že biLi na poti domov, pa se je nad Jezerskim razdivjaLa toLikšna nevihta, da je padajoče drevje zaprLo cesto proti Kranju. Mi smo srečno odnesLi pete. Na BLokah smo nabraLi kar nekaj jurčkov, mareL in brezovih gobanov, v vasi VeLike BLoke pa smo spoznaLi moža, ki je v drugi svetovni vojni preživeL kar dva požara, iz katerih se je, tako sam pravi, čudežno rešiL. Pri njem pa smo se ustaviLi, ker je sam narediL iz betona zanimiv miniaturni gradič. Mimogrede smo si nato še ogLedaLi sramoto BLok, opuščeno in vse boLj propadajoče posLopje nekdanje vojašnice, za katero menda nihče več ne skrbi. V LjubLjani je vse več Ljudi brez strehe, tam pa propadajo tako veLika posLopja. Pa naj še kdo reče, da se vse prav deLa. RazgLedov ni biLo Bog ve kaj, vendar smo biLi vseeno zadovoLjni. Tudi na Menini smo biLi najprej Lepo po-žegnani z močnim dežjem, nato pa uživaLi v razgLedu v zamegLjene vrhove, vendar kLjub temu nismo zgrešiLi števiLnih in Lepih jurčkov, in biLi Lepo sprejeti v koči, ki so jo samo tisti dan imeLi odprto. Lisca pa je biLa spLoh pogLavje zase. Vzpon smo začeLi v hLadnem vremenu, vendar smo nato mimo Jošta proti vrhu že vsi biLi preznojeni. RazgLed enkraten na vse strani SLovenije: do Snežnika na JZ, TrigLava na zahodu, Pohorja na severu ter Boča in Bohorja na vzhodu, posebej pa na Kum in Savsko doLino pod Lisco. Ja! Spomini na mLada Leta so kar vreLi na dan. Ob povratku pa smo nabiraLi kostanj, pa šipek, pri tem pa se je vodji izLeta izgubiL kLjuč od avta. Po doLgem iskanju smo ugotoviLi, da je ostaL kar v koči na Lisci. Mogoče je sLutiL, da ga ne bo kmaLu na Lisco. Seveda je biLo potrebno še enkrat na vrh, vendar to pot se je Peter žrtvovaL z avtom. Pri kmetu, mojem bratrancu, kjer smo parkiraLi avte, pa naju je ob povratku čakaLa že prava žurka ob zLato se Lesketajočem jaboLčniku. Starejši še veste, kaj je to, mLajši pa bi utegniLi pomisLiti na kakšen red buLL. Saj te res spravi maLo v rožice, vendar je to zeLo okusna pijača iz jaboLčnega soka, ki seveda zavre in je nekoLiko podobna mLademu vinu. Na DoLenjskem so mu rekLi tudi toukovec. Na Janče smo se tudi podaLi z dežniki v rokah, na vrhu je biLo ceLo nekaj snega, vsaj ob cesti, cerkev pa je res vredna ogLeda. MrzLica že s svojim imenom naznanja hLadno vreme in na vrhu je biLo res prav mrzLo, tako da smo jo kar hitro odkuriLi v zakurjeno pLaninsko kočo na topeL čaj. KLjub sončnemu vremenu in Lepemu razgLedu smo na vrhu biLi Le maLo časa. RazgLed pa podoben onemu z Lisce. Za Kamniško Bistrico so vremenarji napovedovaLi že kar sneženje, vendar smo biLi usLišani in se je vreme nekoLiko zakasniLo, pa smo imeLi na Lepem kamnu še ceLo nekaj sonca, da smo si Lahko ogLedaLi znamenito južno steno KogLa, kjer se je pokojni Tomaž Humar učiL pLezati, pa tudi Gamsov skret in Kurji graben. Od KraLjevega hriba smo se podaLi ob strugi Kamniške Bistrice, mimo števiLnih izvirov čiste studenčnice, pa mimo znamenitega PredasLja, kjer voda Bistrice vre čez dobra dva metra široko sotesko, ki je gLoboka preko 30 metrov. Na najožjem deLu se je na vrhu zagozdiLa veLika skaLa in čez njo je speLjana pešpot. Od tu smo nadaLjevaLi po desnem bregu Bistrice, kjer izpod KaLškega grebena vrejo števiLni izviri kot kristaL čiste studenčnice, do nekdanje Lovske postojanke pokojnega »druga« Tita. To gostišče si je res vredno ogLedati tudi zaradi števiLnih prepariranih živaLi ter zanimivih skuLptur iz vej aLi korenin. NadaLjevaLi smo mimo PLečnikovega dvorca, ki ga je Le ta zgradiL za kraLja ALeksandra, pa nato mimo spominskega parka ponesrečenim kamniškim aLpinistom, tudi Tomažu Humarju, vse do veLikega baLvana Lepi kamen v Koncu, na katerem so si kamniški Lovci postaviLi Lovsko kočico. Mogoče kdo ne ve, kaj je baLvan. To so veLike skaLe, Lahko več 10 m visoke, ki jih je v doLino prineseL Ledenik. V Koncu je nekoLiko boLj znan baLvan Žagana peč, precej skrit pa je največji baLvan Sivnica, manjših je pa vse poLno. ŠeLe ob povratku k avtom smo biLi tudi deLežni nekaj napovedanih snežink. Na zadnjem izLetu sredi decembra pa smo šLi pogLedat, kam se je Friderik II. skriL z Veroniko Deseniško pred jezo svojega očeta Henrika CeLjskega. Pa mu to ni pomagaLo, saj ga je oče našeL, zaprL v ceLjski grad, Veroniko pa nato nekje v Savinjski doLini daL utopiti, ker je sodišče ni spoznaLo za coprnico. Ker pa medvedov v kočevskih gozdovih menda ni več, smo si ga ogLedaLi kar pri gostišču Tušek. Za enkrat bo to dovoLj, da ne bom predoLg. VabiLo na izLete pa veLjajo vsem tistim, ki so se k pohodniški skupini prijaviLi, pa jih še nismo videLi, ker so se menda narediLi nevidne. Martin Oblak Smučarski skoki, teki in nordijska kombinacija v Čušperku V soboto, 23.1., in nedeljo, 24.1., se je v Čušperku odvijalo kar trojno tekmovanje: Smučarski skoki, teki in nordijska kombinacija. Tekmovanje v nordijski kombinaciji so V Smučarsko skakalnem klubu Račna prvič organizirali lansko leto, vendar zaradi pomanjkanja snega doma na Pokljuki. Za letošnjo izpeljavo vseh treh tekem (tako v skokih, še posebej pa za kombinacijo) so prejeli najvišje ocene tehničnih delegatov in udeležencev. Tekme so štele za slovenski pokal. Tekmovanja se je udeležilo točno 50 tekmovalcev. Jože Miklič »Tekmovanje v nordijski kombinacij vključuje tri smučarske športne panoge: 1. solo skoki, 2. nordijska kombinacija in 3. tek na smučeh. Vsako panogo vodijo posebej in se tudi točkuje posebej. Ker pa je nordijska kombinacija sestavljena iz skokov in tekov, se izvaja v sklopu tekem v solo skokih. Tako skakalci lahko nastopajo v obeh panogah. Tekmovanje poteka tako, da se prva serija po skokih šteje tudi za nordijsko kombinacijo in se točke, pridobljene v skokih, spremenijo v čase. Nato gre prvi v skokih prvi na smučarski tek, drugi v skokih pa se poda na tek z zaostankom, ki si ga je pridobil po skokih. In tako se zvrstijo na tekaški progi vsi, ki tekmujejo. Kdor nato prvi pride na cilj, je zmagovalec nordijske kombinacije. So pa bili tekmovalci zaradi razgibane proge na koncu kar precej utrujeni,« nam je razložil Lojze Verbajs, eden od najbolj prizadevnih organizatorjev tekem. Dva dni zapored zdaj tekmujejo tudi zato, da klubi s čim manj stroški pripravijo čim več tekmovanj. Včasih smo čušperskim skakalnicam rekli »dolenjski smučarski skakalni center«, saj imajo poleg 50 m skakalnice še več manjših, ki so pokrite s plastiko. Zdaj bomo najbrž morali reči »dolenjsko nordijsko središče«, še posebej glede na dokaj ugodno zimo za take športne discipline, ki nas je letos v tem pogledu po več letih spet pozitivno presenetila. Pozitivno pa nas že vrsto let presenečajo tudi Čušperčani, ki so tradicionalno dobri gasilci, kulturniki in verjetno tudi sovaščani. Treba pa je pohvaliti tudi ostale, ki so ves teden urejali 50 m skakalnico (na kateri je rekord 52 m) ter tekaško progo, ki je dolga 5 km in je speljana po precej zahtevnem terenu. Na samih tekmah pa nato tudi vse kontrolno osebje z merilci in nenazadnje komentatorja, domačina, ki je v sorazmerno hladnem vremenu poleg uradnih napovedi dodobra ogreval publiko z aktualnimi in priložnostnimi humornimi vložki. V obeh dnevih si je tekmovanje v vseh treh disciplinah ogledalo poleg staršev, prijateljev in tehničnega osebja iz klubov iz vse Slovenije kar precej domačinov ter nekaj svetnikov Občinskega sveta Občine Grosuplje in poslanca v Državnem zboru RS dr. Petra Verliča. Rezultati sobotnih tekem: Dečki 14 let 1. Ožbej Ferkov - SSK Ljubljana, 2. Anže Lanišek - SSK Mengeš, 3. Luka Pintarič - SSK Tržič, Domači tekmovalci so se uvrstili: 7. Urban Šeme, 19.Jan Kus, 22.Anej Klinc. Dečki 15 let 1. Aljaž Žepič - SSK Tržič, 2. Aljaž Vodan - SSK Kranj, 3. Urban Dolar - SSK Žirovnica, Domači: 7.Tomaž Verbajs, 13.Tomaž Šeme, 14. Mark Bahovec. Rezultati nedeljskih tekem: Dečki 14 let 1. Ožbej Ferkov - SSK Ljubljana, 2. Nejc Seretinek - SSK Ljubljana, 3. Anže Lanišek - SSK Mengeš, Domači: 19. Urban Šeme, 20. Jan Kus, 24. Anej Klinc, 29. Jan Jamnik. Dečki 15 let 1. Aljaž Vodan - SSK Kranj, 2. Dolar Urban - SSK Žirovnica 3. Žepič Aljaž - SSK Tržič Domači: 4. Tomaž Verbajs, 12. Tomaž Šeme, 15. Mark Bahovec. Dečki 15 let - Nordijska kombinacija 1. Mitja Drinovec Mitja - SSK Tržič 2. Luka Pintarič - SSK Tržič, 3. Verbajs Tomaž - SSK Račna Ostali domači tekmovalci: 9. Tomaž Šeme, 17. Jan Jamnik, 19. Anej Klinc. č'i 15 let: Nordijska kombinacija Kolesarsko društvo GROSUPLJE: Pregled dela v letu 2009 in začetek 2010 Kolesarsko društvo Grosuplje (KD Grosuplje) je bilo ustanovljeno leta 1976. Tekmovalni dosežki našega največjega kolesarja Franca Škerlja so ponesli glas našega društva širom Slovenije, preko nekdanje Jugoslavije vse do olimpijskih iger. Od leta 1990 naprej smo se usmerili predvsem v rekreativno kolesarjenje. Množična rekreacija nam daje polet za nadaljnje delo, saj v naših vrstah združujemo posameznike in družine, mlade in stare, hitre po kilometrih in počasne za opazovanje narave. Sodelujemo na različnih prireditvah: maratoni v sklopu akcije Slovenija kolesari pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije; Maraton češenj od Ljubljane do Goriških Brd; Vinska vigred do Metlike; pot nas zanese tudi v tujino. Z velikim veseljem že več let sodelujemo na tridnevnem 500 km dolgem humanitarnem maratonu Pot prijateljstva Vukovar-Ljubljana. Februarja 2009 je bilo na zboru članov izvoljeno novo vodstvo Kolesarskega društva Grosuplje. Po uspešni primopredaji in ureditvi pravnoformalnih ter bančnih zadev je novo vodstvo zastavilo aktivnosti za organizacijo in izvedbo največje množično-športne prireditve v občini Grosuplje, to je bil 11. maraton treh občin. V sklopu Maratona treh občin so potekale 3 asfaltirane proge v dolžini 92, 80 in 56 km, na katerih so kolesarji prečili tri občine: Dobrepolje, Ivančno Gorico in Grosuplje. Najkrajši je bil družinski maraton, dolžine 25 km, ki je potekal delno po makadamu in na katerem smo poleg kolesarjenja udeležencem pokazali še naše naravne in kulturne znamenitosti. Kot zanimivost je bila letos izvedena »blatna kopel« na gorsko kolesarski progi, ki je potekala po brezpotjih bližnje okolice Koščakovega hriba in Magdalenske gore pod vodstvom izkušenih MTB kolesarjev. Maratona se je udeležilo več kot 700 kolesarjev. Start in cilj je bil pred najmarkantnejšim športnim objektom v občini Grosuplje - športno dvorano Brinje. Na cilju je vsak udeleženec prejel spominsko darilo in medaljo, sledilo je žrebanje nagrad, podelitev pokalov, pa ples in nasvidenje drugo leto. V terminu od aprila do oktobra 2009 je bila izvedena tudi 2. kolesarska akcija pod okriljem KD Grosuplje »Vzponi na Gradišče«, ki je bila zaključena s kronometrom. Vzpone so udeleženci beležili v knjižici na Gradišču. Od skupno možnih 176 vzponov so se trije kolesarji (Milan Grčman, Bojan Kuhelj in Franc Zupančič) prav vsak dan podali na pot in si prislužili posebno priznanje. Pregled nekaterih ostalih dogodkov v letu 2009: - Franci Škerlj st. je v začetku leta izdal knjigo »Čez Vršič na Olimp«. - Med poletjem so bili 2x na teden izvedeni kolesarski treningi. - Množična udeležba kolesarjenja v Belo Krajino v sklopu maratona Vinska vigred. - Na maratonu Franja so bili pomočniki zelo aktivni, saj so z zavetrjem pomagali našim kolesarkam do lepih uspehov. - Dvodnevni izlet »Kolpa tour« v Belo Krajino je potekal po brezpotjih in zanimivih potkah - Avgusta je bilo izvedeno zahtevno prečenje Slovenije, od Hodoša do Portoroža; skupina petih kolesarjev je potrebovala za pot le dobrih 13 ur. - Istega meseca nas je Peter Lampret razveselil z dirko, na kateri si je z 2. mestom pridobil naziv »Podkralj vzpona na Krvavec«. - Proti koncu leta nas je tajnica Pega s kulturnim vložkom prijetno zabavala na novoletnem srečanju v Lunci. - Peter in Miran sta izvedla »Predsilvestrski izlet za kolesarje in pohodnike«. V letu 2010 pa začnemo z: - dežurstvi v društvenih prostorih vsak petek od 19°° do 21°°, - izvedli bomo športno-zimski vikend v Kranjski Gori konec januarja, - 26. 2. 2010 ob 1800 ste vsi člani vabljeni na zbor članov (občni zbor) s pogostitvijo v Pivnici Anton v Grosupljem, na katerem bomo tudi izbrali predstavnika za kandidaturo na skupščini ZŠO, kjer bodo izvolili člana predsedstva za področje rekreacije, da bo enakovredno zastopal vsa društva in klube v občini Grosuplje ter s svojim delom zagotavljal pravičnost pri razdeljevanju občinskih sredstev, - sledijo priprave na 12. maraton treh občin, ki bo 6. 6. 2010, - pa 3. vzponi na Gradišče z začetkom v aprilu, - in še in še, kar bo objavljeno na spletni strani KD Grosuplje. Vse kolesarje ob tej priliki vabimo na podelitev priznanj Zveze športnih organizacij Grosuplje, ki bo v novih prostorih Družbenega doma, v sredo, 3. 2. 2010, ob 18. uri, na kateri bodo podeljena priznanja tudi kolesarskim zanesenjakom. Slogan »ZA OHRANJANJE ZDRAVJA IN NARAVE SKUPAJ POTISKAJMO PEDALE« velja za vse kolesarje, ki se želijo vključiti v KD Grosuplje. Vabljeni vsak petek, od 19°° do 2100 v društvene prostore na Kolodvorski 2, Grosuplje (vhod zadaj za upravno enoto). Več informacij dobite na spletni strani KD Grosuplje http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplie.si. Kolesarsko društvo Grosuplje predsednik Bojan Lukavečki I 74 nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010 Piše y UTeja^ brska/ stika./ '^fUds' Sevm, Kako tudi stara kripa prav pride Edo in Tina sta se skoraj v vsem ujemala, zato sta bila velika prijatelja. Za sklenitev zakonske zveze sta videla eno samo oviro - Tinino mater. Ta namreč bodočemu zetu ni bila preveč naklonjena. »Saj ni napačen fant, tale tvoj Edo,« je večkrat rekla svoji hčeri, »samo premalo dá náse. Lej, kako je skromno oblečen in kako star avto ima; včasih imam občutek, da bo kripa zdaj zdaj razpadla.« »Oh, mama, ne bodi tako stroga,« je Tina branila svojega izvoljenca, »res je nekoliko bohemske narave, drugače pa je dober človek. Prepričana sem, da bi bilo z njim lepo živeti.« Toda mati, ki je imela staro meščansko vzgojo, se ni dala pregovoriti in je še naprej gnala svoje. Bila je namreč vdova in ji ni bilo vseeno, kako si bo hči edinka postlala življenjsko posteljo. Tini je bilo zategadelj hudo, vendar se svoji ljubezni ni odrekla in je fanta večkrat pripeljala na dom. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da mati gleda njenega izvoljenca z vse bolj prijaznimi očmi, a si tega ni znala razložiti. Še bolj pa je bila presenečena, ko ji je mati lepega dne rekla: »No, pa se vzemita z Edom, če se imata res tako rada.« Nekaj tednov po poroki Tini radovednost ni dala miru in je povprašala mater, od kod njena sprememba v odnosu do Eda. Mati se je malo ozrla naokoli in ji zaupala: »Veš, dan za dnem sem ugotavljala, kako je Edo galanten; ko sta se ustavila pred hišo, je vedno prvi izstopil iz avtomobila in ti šel na drugo stran odpret vrata. To se mi je zdelo neznansko lepo.« Tina je nekam čudno skremžila obraz, a je bila tiho. Šele čez več let je materi zaupala: »Veš, v Edijevem avtomobilu je bila pokvarjena ključavnica na sopotnikovi stani, zato je moral naokoli, da me je ven spuščal.« Obe sta se temu nasmejali: mati sicer nekoliko bolj kislo; a na koncu sta obe družno ugotovili: »Tudi stara kripa lahko opravi dobro delo!« L S Dve 1. Nace je pozno ponoči prikolovratil domov. Žena ga je pustila pri miru, zjutraj pa mu je vendarle očitala: »No, lepega mačka si sinoči prinesel domov.« »Kaj ne bo lep, saj sem ga drago plačal,« se je odrezal Nace. Kdo pravi, da ne vem? 1. Na katere živali se je imensko nanašalo glasilo slovenskih pesnikov v Prešernovem času? a) na žuželke b) na ribe c) na sesalce 2. Za kaj so se bojevali slovensko-hrvaški puntarji v času fevdalizma? a) za Majniško deklaracijo b) za arbitražni sporazum o meji na morju c) za staro pravdo d) za sporazum Drnovšek - Račan e) za enoten slovensko-hrvaški jezik f) za otroške doklade 3. Kje izvira zgodovinski škocjanski Zdrav-šček? a) pod Gradežem b) pod Železnico c) pod Rašico 4. Koliko prstov je na vseh štirih kravjih nogah? .............. 5. Kje so najdlje živeli in nato »izgini« roparski Huni? a) na Madžarskem b) na Poljskem c) v Bolgariji 6. Žabe pogosto priplavajo na površje: a) da dobijo hrano b) da se malo pogrejejo c) da se nadihajo 7. Louis Adamič je bil po naše: a) Lojz b) Ludve c) Lukež naslov je po hierarhiji 8. Kateri fevdalni najvišji? a) baron b) grof c) princ d) vitez 9. S kom se sveti Peter pregovorno največ druži? a) s svetim Gregorjem b) svetim Leopoldom c) s sveto Nežo d) s svetim Pavlom (au|ios)0L 'P6 '38 '=9 'eg 'VL'T^ 'ec 'EL 2. Profesor na ulici sreča kolega, ki pohiti z novico: »Si slišal, da je najin prijatelj Križman zjutraj umrl?« »To je pa čudno, včeraj sem z njim govoril, pa mi ni nič omenil!« 10. Kaj kaže podoba? . Odgovore poiščite nekje v bližini! prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi ... nekaj za vedoželje 75 1 Zimska križanka s toplimi obkladki Kako se je bomo LotiLi? IzpoLniLi bomo vodoravne vrste in v osenčenem navpičnem stoLpcu se vam bo izpisaLo gesLo, ki bo povedaLo, kje so se naši dedki in babice, naši pradedki in prababice in tako nazaj, največ zadrževaLi. Odgovor bo v 5. skLonu ednine s pripadajočim sLovničnim predLogom. Jasno? Jasno! Če je res, potem je krasno. Seveda vas tudi tokrat ne smem pustiti brez pesniške »mojstrovine«. Z i 1 : 3 ■ : č 1 • A 1 J ; 1 1 ; i i 1 ř i j 1 1 1 1 1 i 1 T ._ ._ ... \ j i P 1 i i i L 1 i 1 L 1 v S v/ C . 1 0 V C i ^ i C < .......1 j - i.. _ K L J \f z J 1. Z RIMO Več stoLetij je že preč, ko čLovek je sezidaL peč. Na njej je deLaL Lepe face, ko si greL je mrzLe tace. Da mogLo bi še Lepše bit, rad ogreL bi si še r.. . Pa si je čLovek za nameček, sezidaL zraven še......k . rt ii tt »M rt .Si P rt m Kateri možje se najbolj bojijo pomladi? Odgovor kaže podoba VODORAVNO: 1. sporočiLo, 2. »kopenska« dvoživka, 3. vrsta zaimka, 4. obLačiLni okrasek, 5. kadiLski pripomoček, 6. deL naprave za kLepanje kose, 7. ruski Ljudski pLes, 8. gorstvo na Gorenjskem, 9. zimsko opraviLo. Dva pesniška kompasa - (Za pomoč pri iskanju gesla) Stari časi - stari špasi Humor pred ioo leti Ljubitelj živali Oče: »Branko, štorkLja ti je prinesLa sestrico. Bi jo rad videL?« Branko: »Seveda, štorkLje so vseLej jako zanimive ptice!« Nadarjen za trgovca »Moj maLi ima nenavaden dar za trgovino,« se pohvaLi oče pred prijateLjem. »Res, kako pa se to kaže?« je radoveden prijateLj. »GLej, samo en primer. Zadnjič je mami za rojstni dan kupiL ruto. Ob voščiLu pa ji je zaupaL: »Mama, za toLe ruto sem daL petdeset krajcarjev, tebi pa jo pokLanjam za sto!« Nerazumljivo Gospod VesteL je biL daLeč naokoLi znan kot veLik LjubiteLj vinca in podobnih pijač. Nekoč mu je zdravnik po temeLjitem pregLedu kar naravnost povedaL, da ima vodenico. Toda VesteL se je odLočno uprL: »Gospod doktor, to je nemogoče, saj sem se ceLo živLjenje izogibaL vode!« -•w.-L^. •:;■'•. ..I - •• ;.•.•.- ...... Končno sva rešena - glej, kopno! 2. BREZ RIME Pozimi mraz vse boLj in boLj pritiska, da vsakdo išče si zavetja: eni v drevesnih dupLih, drugi v skaLnatem votLinju, kjer zimsko speči čakajo pomLadi. Poznamo pa še enega kujona, ki se mu sicer čLovek pravi. Ta mrcina ne boji se zime; kar v kočo svojo se zavLeče, zakuri peč in okončine si ogreje. Če mu pa zadek mraz obdeLa, na Ložo pečno ga potisne in mraz prežene iz sedaLa. Ljudska primerljivka Lačen kot volk He, he, he, kajne, da je dobra? Kaj ne bo, saj je shujševalna. Pregovor z ulomkom Mož podpira 1/4 hišnih vogalov, žena pa 3/4. Ha, ha, ha, kajne da je dober? Kaj ne bo, saj je eksakten! - Odličen je. Takoj mt izvoha avto! Uganka šaljivka: Kdo je pod županom? ODGOVOR: Podnevi podžupan, ponoči pa županja. Hi, hi, hi, kajne da je dobra? Kaj ne bo, saj je skoraj poLitična. še pomnite, tovariši? Mala šola oktobrske revolucije (Nemško ce-sarstvo je za I Leninovo revolucijo plačalo 40 milijonov mark, kar je komaj ^desetina celotnega fonda za propagando. Investicija ]v Lenina se jim je zelo izplačala. Denar so potrebovali za [propagando. Preden se je Lenin vrnil v Rusijo, so bili boljševiki povsem brez orientacije, zmedeni. Vodil jih je mladi Molotov. Iz izgnanstva Sibirije pa sta prišla Stalin in Kamenjev, ki sta bila za vojno zoper Nemce. To je bilo diametralno nasproti Leninu, ki je ponorel, ko je zvedel za njune ideje. Lenin pa ni zgolj strmoglavil carske Rusije, pač pa tudi izvajal "rdeči teror" in zanetil državljansko vojno. Prvih 10 svetovnih morilcev Nemški časnik Bild je sestavil seznam dvaj-setih največjih množičnih morilcev, ki so zaznamovali 20. stoletje. Absolutno prvo mesto je pripadlo kitajskemu diktatorju Mac Ce-tungu, ki naj bi bil odgovoren za smrt petdesetih milijonov ljudi. Drugo mesto je zasedel sovjetski tiran Josip Visarijonovič Stalin, ki naj bi imel na duši smrt štiridesetih milijonov ljudi. Šele tretje mesto je na lestvici zasedel zloglasni nacistični voditelj Adolf Hitler z dvajsetimi milijoni. Tretje mesto je za Hitlerja pravzaprav slab dosežek, lahko pa ga pripišemo tudi dejstvu, da so seznam pripravili v Nemčiji in so bili avtorji do svojega rojaka nekoliko prizanesljivejši. Jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito pa je bi bil v času 35-letnega predsedovanja odgovoren za smrt milijona ljudi in se je s tem uvrstil šele na deseto mesto. Komentar: Nekateri njegovi malikovalci in politični nasledniki v VELEUPLJAH pa že protestirajo in trdijo, da je bil Tito povsod na prvem mestu in da mu tudi pri tem razvrščanju delajo krivico. K temu seznamu dodajamo še seznam po abecedi nekaterih »zanimivih« tota-litarističnih voditeljev, ki so pobijali ljudi v imenu svojih ideologij na različnih koncih sveta. Nekateri med njimi so bili Titovi veliki prijatelji, nekateri pa so še živi, a imamo Slovenci v zadnjem času še vedno aktivne stike. + Idi Amin Dada (prijatelj in ljudožerec iz Ugande), Fidel Castro (prijatelj iz Kube), + Nicolae Ceau sescu (prijatelj iz Romunije), Omar Moamer el Gadafi (prijatelj iz Libije), + Hajle Selasije I. (prijatelj iz Etiopije), + Sadam Husein (prijatelj iz Iraka); Alaksander Lukašenko (prijatelj iz Belorusije), + Benito Mussolini (fašist iz Italije), + Slobodan Milošević (ne/prijatelj iz Srbije), Robert Gabriel Mugabe (prijatelj iz Zaira), + Augusto Pinochet (čilski fašitični diktator); + Pol Pot (kamboški komunistični diktator); + Ahmed Sékou Touré (prijatelj iz Gvineje). Opomba: S križcem so označeni nekateri diktatorji, ko se že v Titovi družbi. Po poteh »izbrisanih« spominov Obstaja dokument, v katerem Mitja Ribičič piše, da nekaterim niso sodili in so jih likvidirali - dr. Jerca Vodušek Starič Želim, da Mitja Ribičič čim dlje živi s svojo črno vestjo. - dr. Ljubo Sirc Po poteh in avenijah »spominov« - Če že speljujemo Titovo cesto na Žale, zakaj je ne bi še do povojnih grobišč? -Niko Grafenauer, književnik - Komunizem so pri nas poskušali predstavljati kot svobodo, toda na tej Titovi cesti je veliko jam in brezen, po taki cesti je težko voziti. - Lojze Peterle, politik, ekonomist, geograf in zgodovinar. ^^ MARIBOR, ^EM. »i. DtOdUBflA TU^OMAb EMN tIB JUBLUJ UUBUAUSICE UIV1UBIZE Namesto božičnice je ministrica PLAKETI TITU IN KARDELJU Komentar: V komisijo za doktorate na eni od fakultet bodo odslej dajali samo POLITIČNO preverjene mentorje. mi se volimo Dejali so - Danilo Turk je goreč eksponent post-komunističnih krogov. - dr. Janez Juhant, filozof - Ko sem potoval iz Kambodže v Slovenijo, sem vedel, da je 7 ur časovne razlike. Ko pa sem prišel in videl osnutek zakona o RTV, sem mislil, da sem se vrnil 64 let v preteklost.« - dr. Hubert Požarnik, član programskega sveta RTV. - Majda Širca je ministrica za kulturo in politični rasizem. - Jože Možina, direktor TV Slovenija - Premier se je oni dan primerjal z gasilcem, ampak je s tem po mojem mnenju gasilcem naredil veliko krivico. Gasilci so hitri in organizirani, vlada pa se je vse prej kot to. - predsednik Zbora za republiko dr. Gregor Virant. Zadolžena Slovenija Vlada J.J. 2004 - 27,2 % BDP 2005 - 27,0 % BDP 2006 - 26,7 % BDP 2007 - 23,3 % BDP 2008 - 22,5 % BDP Volitve! Vlada B.P. 2009 - cca 30 % BDP (a še računajo) VECER " frhTPJlTjl li» Uspehi reorganizaci'ft riio Rjtofjjc u »Mctiit BjvjmuB oíHjsniu. SMUiítWíC M Oí k T 1, 1Î, Jebi, rr»DřB!rt Irma Quniim * rsiflih mrjeiikE^ l«bi»»tiit . „ K«r »pIiTi tadi Hi proiEYod. IZ svojega ze- ojv. torsniï tw le» iíss pri- nal? hmiii!« Jtukili po! miliiooa r»b- Ijp' Mimo m plařah. 1:ít ja ZARES, Škoda! ntkaj icpotrebaib aeiornib mciL Vinko Vasle o - In če bo sprejet tudi novi (odličen!) zakon o RTV, gospoda predsednika države prosim, naj seznam kandidatov dobro pregleda, da v novi svet RTV ne bo imenoval Mitje Ribičiča, Franca Popita in Franca Šetinca. Pa ne zato, ker ne bi bili dobri, saj so še vedno naši, ampak preprosto zato, ker so iz preteklosti in bi lahko po pomoti uvedli črno-belo televizijo in radio, kajti ko so bili oni na humani oblasti, tehnika in tehnologija še nista bili v barvah, - Vlado je mogoče skrčiti na različne načine. Tehnološko gledano je možno uporabiti tudi pralni stroj posebnih dimenzij, v katere zmečeš ministre, vklopiš gretje na 90 °C in centrifugo na najvišje možne obrate. Kar potem pade ven, je naša nova skrčena vlada. - Za tri člane se je vendarle skrčilo Repovževo društvo novinarjev. K0ben-havnska konferenca že daje prave rezultate v boju proti onesnaževanju okolja. VECER li- FCbftkiAHJA 1HĐ Devet možnih kandidatov Za predsednika predsťd&iva SR Sloveniji v na^ledn^cm mandulu doslej evidentiranih de^ vel mfilnih kandiHfiiQv. v^d^fih drulbcnopolíLicnih dclůvccv v rcrviHikt Ati fcderaciji. RK SŽ-DL Slovenije navaja, da sa kdfididjii Marko Bule, Stant Dolanc. Jom^t. Eni. dr. Ivo Fa-binc^ Mitan Ko^rt, Ahdrrj rine, JmncE Slano%nik, Franc Sc. line in Ciril Zl^tbcc, O predlogih b0 n:i ci;ipovcdaflL «a tori v^lO, nahajajo na sodišču. \r - ^EKR^kl Tako je pisalo ne enih ^v.HvJ\.iO\ izmed vrat JAVNE míIínI ^r BI N \ HIŠE V VELEUPUAH. Komentar: Upamo, da [ „ bodo prišli kršitelji čim prej sodnikom v roke, taveliki pa v zapore. Palček Smuk in Trobentar Iz šmarijanskih krajev se nam je oglasil eden od velikih častilcev (beri: čistilcev) našega medija in nam ukazal, naj v zadnji številki EHO CAJTNGOV vse strani od 1-7 počistimo. Mi smo mu zaželeli le VESEL BOŽIČ. Kmalu nato se je oglasil še nek levi Trobentar iz VELIKIH UPELJ in ugotavljal, da na prvi strani ni bilo španove voščilnice. Svetujemo, naj si kupi nova očala! Tega ne bi smeli objavljati! Na eni od VELEUPELJSKIH političnih strank so spet na dolgo in široko premlevali, kdo naj bi bral »krtačne odtise« VELEUPELJSKIH EHO CAJTNGOV, pa se niso mogli poenotiti. Zato so predlagali, naj bi jih nadaljnjega predali v branje (in CENZURO) kar Francetu Popitu, Mitji Ribičiču, Francu Šetincu ali pa Tomaž Ertlu, ki bodo odslej brali tudi Družino, Reporter, Demokracijo (za MAG = prepozno), pa še kakšno oddajo na SLO TV o propadajočem komunističnem totalitarizmu si bodo spotoma ogledali in jo predlagali, da jo odpeljejo v goteniški bunker. Drugi »primerni kanditati« za branje krtačnih odtisov so, žal, že pokojni. Komentar: Po VELEUPLJAH se tudi govori, da so menda zaradi tega na specializacijo in dopolnilno izobraževenje že poslali v Gotenico POREDNIKA EHO CAJTNGOV. Slovenec leta = Slovenka P.M. Nekateri se hudujejo nad humorjem, satiro, cinizmom, črnim humorjem in sarkazmom J0ežka Zagraškega in ga pošiljajo k P.M. vendar jim J0ežek zagotavlja, da še pol toliko ni nesramen, kot so bili humoristi, satiriki, ciniki, šovinISTJ... in KOMUNisti v Litiji, ko so s pomočjo VEČERNIKA in starem scenariju iz lutkovnega gledališča izbrali SlovenCAKO leta. Najbrž so pihali na dušo izbranim iz leve politične lože, ki so sedeli v prvih treh vrstah in niso plačali vstopnine (tako je rekel Jaka Šrafciger). A prvo mesto za SLOVENCA leta ni pripadlo nikomur v prvih treh vrstah, ampak je odšlo k P.M. A1i bodo gradi1i zadrževalnik Veliki potok? Od odstopljenega minit^a Ka^la E^rjavca smo izvedeli, da se po VELEUPLJAH govori, da bodo leta 2011 začeli graditi zadrževalnik VELIKI POTOK. Minister pravi: »Ne bodo ga! Jaz odhajam. Zdaj bodo začeli z volilno kampanjo za lokalne volitve. Po volitvah pa bo vse po stanem.« V prihodnji številki ... VELEUPELJSKEGA EHO CAJTNGA pa bomo obširno poročali o predstavitvi veleupeljske komune na turističnem sejmu TURIZeM IN PROSTI ČAS. Naj pa prišepnemo, da prostega časa iXJ^-jr v zadjem času sploh nimamo. \ASI