Leto II. PoSfnlna platana o gotoolid. Ljubljana, četrtek 1. aprila 1920. Štev. 74. Cono popoMU 19 Edo Wb . I H— b n>i ws . i ir-flMthu, i zr~ Blnms..l r— ZatMannaMr-MiStn ta ipRM$ HopltBFjra ulla ti Oruta. Metal ttn. A Posamezna Številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin« Velik uspeh delavske organizacije. Tržiško delavstvo zmagalo. r_ Vsled vedno naraščajoče draginje je i in da samci sami podajo izjavo, je zastop- ”*0 delavstvo čevljarskih tovarn v Tržiču J nik J. S. Z. dal na glasovanje delavstvu, r”*ujeno( zahtevati povišanje plač, Zahte-t . *e °®cnjeno delavstvo vložilo dne 16. . ruarja 1920, Ker se pa tovarnarji nika-> j11.1®0 odločili in vso stvar zavlačevali, 2. ^.e~Ts^vo P° dveh pogajanjih t. j. dne Ste 7~V' marca odločno zahtevalo re-2^ V tovarnarjev. Na zahtevo Jug. Str. Pti 2l»^ *e marca vršilo pogajanje Na lii tudi to ni dovedlo do uspeha. fciajV°^en rias'°P članstva so sklicali po-«biula 2a ^aTI 30. marca pri Zvezi indu-;V8j|aCeY v Ljubljani. Ob tej priliki so to-stavili popolnoma druge pogoje organizacij kot pa so bile OojjgT* tožene. Vsled tega ni prišlo do fcogli 6^a sP°razi«na, ker zastopniki niso aj od v T ™so pooblašče- *to 25 er** odklanjali družinske do-**lo rui ^ ie delavstvo odločno zahte-^ se P^tla ^ i« vsa zadeva za en dan, delavstvo samo izjavi. ^ -Jv. marca zvečer ob 6. uri se je po-tozadevni sestanek v Tržiču v 'JtMe? 011111 > oa katerem sta poročala za kejj 0v1^lsko Strokovno Zvezo tov. Cviku« ^srednje društvo usnjarjev pa so-2*C?c' Prišlo pa ni do nobenega naj glasuje in se naj tudi samci izjavijo, ker so oni zainteresirani pri tej točki. Delavstvo je soglasno izjavilo, da pristaja edino na to, kar se je zahtevalo 20. marca pri poverjeništvu za socialno skrbstvo in šli so zastopniki samcev k pogajanju, da se sami izjavijo. Tu so podjetniki sporočili samcem, za koliko so oškodovani, ako se vpeljejo družinske doklade. Sedaj pride en trenutek, katerega si tržiško delavstvo lahko zapiše v zlato knjigo. Izjava in odgovor samcev na izvajanja podjetnikov se je glasil: »Mi vemo, da smo oškodovani. Mi stojimo na stališču, da lažje izhajamo kot pa oženjeni, ker vidimo potrebo. To je socialno pravično in se rade-volje žrtvujemo za tiste, ki imajo družine.« To je izjava, ki diči tržiško delavstvo, pokazalo je, da razume delavsko vprašanje. ZMAGA NA CELI ČRTI. Tako se je to vprašanje rešilo. Podjetniki so odobrili 25 % povišek in družinsko doklado. Ostane še vprašanje, do katerega datuma nazaj se plača. Zahteva delavstva je bila: družinske doklade naj se izplačajo do 1. februarja nazaj in 25 % povišek do 16. februarja nazaj. Tovarnarji so se postavili na stališče, da plačajo samo do 1. marca nazaj. Delavstvo vztraja pri koker so zaupniki izjavili, da niso ; f p J&fentni in da Te mora zaslišati vse j ^evl m . 6’ .^bruarja: ah -.ah Po iav$tvo dringi dan daljšem prerekanju so se tovarnarji odte- gnili v posebno sobo iz katere so se hitro vrnili. Rezultat je bil, da je delavstvo s svojo zahtevo prodrlo. Glavni točki sta bili s tem rešeni in sestavil se je nastopni zapisnik; Dogovor, sklenjen z zastopniki delavcev in delodajalcev čevljarske stroke Tržič, tvrdke Mal-ly & Demberger, Peter Kozina & Comp. in J. Klofutar, in sicer: a) Omenjeni sklenejo obojestransko obvezno do 31. maja t. 1. temeljne plače bodisi tedenske ali urne. Zvišajo se za 25%. b) Družinske doklade dovolijo se od storjenega delavnika za ženo 3 K, za mladoletne otroke do 14 leta (maksimirano do 4 otroke) na dan 2 K. Če je delavec samec in mu gospodinji mati ali drugi družinski član, ima tudi pravico do te podpore. Za nedružinske člane in nezakonske otroke se ne izplača družinska podpora. V slučaju, da sta mož in žena zaposlena v tovarni ali da izvršuje žena doma delo za čevljarsko obrt, nima pravice do te podpore. c) Če je več družinskih članov zaposlenih v različnih tovarnah, ima samo en član družine pravico do družinske podpore. Za eventuelno razdelitev te podpore se delodajalci med seboj sami pomenijo. d) Družinske doklade se plačajo do 1. februarja nazaj in 25% povišek pa do 16. februarja nazaj. e) Za slučaj bolezni se plača delavcu za prvi teden delavnih dni 2/3 čiste mezde brez družinskih doklad. Tržič, dne 31. marca 1920. 0ljLO£EN NASTOp DELAVSTVA. )fcarCa 0 sc je odložila zadeva na 31. .*°riio z nalogo zaupnikom, da se razgo-^Učai 2 kvstvoai in potem poročajo. V vs da bi to ne bilo mogoče, naj zbere na gotovem kraju, to je 31. marca zjutraj ob 9. uri rijj^^enkrat prikoraka delavstvo iz Ko-feni j.3 tovarne korporativno na trg s svo-llte £uPniki na čelu potem moški in žen-rirjjj elavstvo je nastopalo lepo org&ni-sv .m disciplinirano za svoje pravice, iela °1 obstanek. Kmalu na to pride še 12 tovarn Klofutar in Maly & k»va [®r. Vse delavstvo obstoji pred pno Maly & Demberger na sredi trga. Se : dčne se dan — odločitve. Delavstvo 16 t .odločilo: Zahteve so bile vložene k rVariai danes je 31. marca in ta dan odločitve: ali — ali. Po krat-raZgovoru pozove zastopnik Jugo-lS«ke Strokovne Zveze tov. Cvikelj v 'kscit/p ^csedab delavstvo k vztrajnosti in fehiz ^ se mora vsakdo pokoriti or-aciH in zaupnikom, dokler nosi od-tega ™.ost organizacija, če bi pa prišlo do Hat ' . organizacija odgovornost odloži, b0 WreČe sodbo delavstvo samo. Sod-nima drugega cilja kot delavstvu *idex obstanek m pravico. Tovarnarji, ^rni 80 se VS1 zbrali v usnjarski to- !fer • & Demberger k posvetovanju. 1.. 1® bilo delavstvo v nejasnosti, pred- Zastopnik J. S. Z. tov. Cvikelj, da se ,tovarnarjem polurni rok, v katerem in i ,dg°vore, ali se hočejo pogajati ali ne, **u8.j, ’ • — ............ -'b kateri uri. Predlog je bil so- sPrejet in tudi takoj izveden. Po-PrigJj* tega je bila, da so se pogajanja U^- *a že Čez dobre četrt ure v pisarni hjih & Demberger. Pri pogaja- li irS° bili od strani podjetnikov navzoči: Aozin, o ‘ 1_________ Vln(„t,r 1«VC vstva: vsake tovarne dva de- od Jugoslovanske Strokovne 80rAe .b1 Osrednjega društva usnjarjev in vodil^ strok. Od strani podjetnikov je stran; Pp^aianja tovarnar g. Kozina; od Štmk delavstva zastopnik Jugoslovanske °vne Zveze. UVs2aatopnik J. S. Z. razloži položaj de-drns-a, |h njega zahteve, posebno glede to doklad, od katerih ne odnmiajo. PoraisiS? Se P°dietriiki kar udali, samo s PomUie^m, kaj bodo samci rekli? Na ta ie ijjjj se je odgovorilo, češ: Delavstvo Casan Cva^? in i® še ponovno danes so-•Prejelo zahteve. Da se pa dokaže Podpisali so dogovor: Za delavstvo: Cvikelj v imenu JSZ. Janez Tomše, Martin Slapar in Rudolf Prešern v imenu delavstva. Za podjetnike so podpisali: Kozina, Mally Demberger, Klofutar. Povišek se izplača v petek, dne 2. aprila 1920, ako pa ne bo mogoče, se pa izplača vsaj predujem. Vstanimo! Čoveštvo doživlja svoje temne dni. Vojske na bojiščih je konec, a trpljenje se nadaljuje. Zdi se, kakor da bi veliki petek žalosti in luge visel nad bednim človeštvom, v srcih vlada mrak. Nikjer žarke ljubezni in pravice. Ljubezen in pravica visi na križu in za njo vadljajo, kakor za Krjstovo suknjo, sebičneži te dobe. Za zlat denar prodajajo blagostanje drugih in ni jim mar beda in nesreča milijonov, Vstajajo preroki, ki vele, da bodo spremenili sedanji družabni red na podlagi novega gospodarstva. To uči nekrščan-ski, svobodomiselni socializem, uči komunizem ter zbira bedne in upajoče pod svoje okrilje. In vendar so upi teh nesrečnih prazni. Usodna je namreč zmota marksističnega socializma, ki meni, da s pre-uredbo gospodarsko socialnih razmer preuredi tudi mišljenje duš in src. Socialna revolucija na zunaj je mogoča, a uspešna ne bo. Treba je revolucije duš. poboljšanja src. Vsa organizacija, ki si jo zamišljamo v bodočnosti, bo le zunanja brez notranjega življenja, če ji ne bo služila za podlago moralna preosnova src. Zavedati se moramo nravnih dolžnostL Socializem, ki ne govori več o dolžnostih, je izgubil pamet. Brez dolžnosti je organ--zabija nemogoča. Če *edaj pričakujemo pomoči od organizacije in socializacije, je prav, da spremenimo mišljenje, ki- je odvisno od nravnih v človekovem srcu. Socializacija pomeni podružabljenje. Podružabljenje pa bo trajno nemogoče brez pokristjanjenja družbe, Ta klic vedno močneje ori iz vrst delavstva. Tudi gospodarsko in socialno življenje je treba prepojiti s krščanskim duhom. Kristjan se zaveda, da je njega ustvaril Bog, da vlada nad stvarmi. Kultura in gospodarstvo sta 3k radi gospodar- Tako so se zaključila pogajanja ob pol 4 uri popoldne. Delavstvo pa je čakalo do konca ter se mirno, dostojno obnašalo in s tem pokazalo, da je zrelo še za vse kaj drugega kot pa je mezdno gibanje. Lahko pride čas, ko bo stopilo na tisto mesto, raz katero si bo lahko samo odločalo. Edino tem potom si bo lahko izboljšalo svoj položaj. Disciplinirano, organizirano, vstraj-no in odločno! To naj bo naše geslo za bodoči razvoj! Vse gibanje v Tržiču včeraj je vodila JSZ. Socialistični zastpp.nik i® zjutraj zapustil Tržid. radi človeka, in.ne člove' stva. Produkcija naj se vrši za človeka in blago naj se razdeli tako, da more človek dostojno živeti. Zadnji smoter gospodarstva je nraven: ustvarjati vsem ljudem možnost poštenega, nravnega življenja. Zato gospodarstvo ne sme biti le v službi enega razreda, ker to pomeni, da imajo le nekateri pravico do j>oštenega življenja. Načelo krščanstva je načelo bratske ljubezni vseh ljudi, ki izključuje izkoriščanje delovnih slojev od strani privilegiranih. In zato ni nobena stvar bolj v duhu krščanstva, ko socializacija, katera gospodarstvo podreja v službo in vporabo skupnosti človeštva, kjer ni ne izkoriščanih ne izkoriščevalcev. Zlomiti moramo dvojno moralo, ki se je drži kapitalizem: v zasebnem življenju priporoča moralo, v trgovini in gospodarstvu postavlja na prestol nemoralnost. O tej stvari prav lepo piše mesečnik kršč. strok, organizacij v Nemčiji »Deutsche Arbeit« ter veli: »Vsako bratenje s kapitalizmom je kvarno. Ravno krščanski ljudje bi se morali zavedati besedi Gospodovih: Ne morete služiti dvema gospodoma. Ne morete služiti Bogu in mamonu. To načelo Jezusove pridige na gori je treba uveljaviti v gospodarskem življenju bodočnosti. Kapitalistični in socialno krščanski duh ne gresta skupaj. Tu velja odločen: ali - ali!« Duh sebičnosti, izkoriščanja se bo umaknil le socialnemu duhu. In da bo krščanska misel zmagala, na to verovati, je dolžnost vsakega kristjana. In zato bo kr-ščansko-soeialna misel ozdravila današnje razmere. Iz krščanstva prihaja rešitev blodečemu in trpečemu človeštvu. Veliki petek doživljamo v tej dobi socialnih in gospodarskih stisk. Mi verujemo in kličemo, da bo temu velikemu petku sledilo vstajenje z zmago krščanske misli, ki bo zmagala v srcih, dušah in v gosjjodarstvu. Bratje! Na delo, da nam čim prej doj-de vstajenje! Vstanimo in delajmo! Sirile Ječerni l«t“! Socialni čut. Kako zelo pogrešamo v teh dneh' socialnega čuta. In vendar socialni čut ni zamrl. Človek se razveseli, ko vidi, da se ravno v vrstah najbolj obteženih glasi socialni čut, čut pravičnosti in ljubezni, močnejši ko čut sebičnosti. O tem so dali najlepši vzgled včeraj samski delavci tržiški. Kakor poročamo na drugem mestu, so se včeraj zaključila pogajanja tržiškega delavstva z delodajalci. Eno glavnih tež-koč so tvorile družinske doklade za oženjene delavce. Tega tovarnarji niso hoteli priznati. Zastopnik naše organizacije je že predvčeraj povedal gospodom: Celo s stališča delodajalca je pametnejše priznati družinske doklade, ker se s tem ohranijo industriji delavci z družinami. Ti so stalen element v kraju, medtem ko se neoženjeni selijo in so vsled tega nestalni. Toda s socialnega stališča moramo odločno braniti družinske doklade, ker ima vsak človek pravico, da s svojim delom more pošteno preživiti sebe in družino. Zato mora pri plači priti v poštev tudi družina. Ta zahteva je socialno pravična. Gospodje sicer na to niso vedeli nič odgovoriti, a udali se niso. Imeli so načrt, da razbijejo delavsko solidarnost. Ponudili so večje procente poviška. Tako bi bili samski delavci dobro plačani, , očetje in možje pa bi bili dobili ravnfl toliko ko vsakdo drugi, ki ima skrbeti le za se. In tu so nastopili samski delavci ter »o soglasno sklenili, da so pripravljeni sprejeti 25 % povišlea mesto 40 %, da bodo družinski očetje mogli priti do družinskih doklad, To svojo voljo so povedali samski odposlanci tovarnarjem. In ko so jim tovarnarji dopovedovali, koliko bodo samci na škodi, so izjavili, da vztrajajo, ker so delavski očetje še bolj potrebni družinskih doklad. Tovarnarji, ki so računali na sebičnost in so ž njo hoteli zanetiti razdor v delavskih vrstah, so poparjeni molčali in se udali. Ali je kdo od gospodov tedaj kaj mislil ob pogledu na te uboge ljudi, ki se i* ljubezni do svojih še bolj potrebnih tovarišev odrekajo povišku? Ali so se zavedali, da je to junaštvo socialno prepričanih ljudi? S takim delavstvom, z njegovim socialnim čutom nas ni strah za bodočnost! Prot! oderuhom v srednjem veku. Socialni demokratje si radi prisvajajo predpravico nad ljudskimi množicami, češ, da so oni prvi začeli delati zanje in da so tudi danes le oni pravi zastojmiki in branilci ljudskih slojev. Temu nasproti more krščanska demokracija ugotoviti, da je misel bratstva in enakosti temeljno krščansko načelo in da je iz krščanskih vrat izšla borba za pravice delavnega ljudstva, borba za njegovo osvoboditev iz klešč mogočnikov in zatiralcev. Danes hočemo za to podati le en dokaz iz zgodovine: boj proti oderuštvu. Oderuštvo ima svoj vir globoko v člon veški naravi, v sebičnem pohlepu j>o gmotnih dobrinah. Zato oderuštvo ni kako novo moderno zlo, ampak se jjojavlja vselej, kadar so razmere zanj ugodne. Danes ga poznamo kot posledico vojnih in še bolj zmedenih povojnih razmer, poznamo kot eno raajhujših šib, pod katerimi se zvija današnja družba. V približno enako strašni obliki je nastopilo oderuštvo v 15, in 16. stoletju. Tudi tedaj je vladala kot poh sledica političnih razmer na denarnem hrw gu silna zmeda; vsako glavno mestd in grofija je imela svoje denar. Že v najožjem prometu jc bilo zato treba menjavati de« nar. Tega posla so se takoj oprijeli Židje in ga kmalu popolnoma spravili v svoje roke. Pograbili so ves kovani denar in celi' svet — od vladarjev do zadnjega kmeta — si je moral od njih izposojati denar. Oni so bili neomajni bankirji in upniki Evrope, bili so njen rabelj! Pobirali so po 43 do 80 odstotkov obresti, ki so jih navadno vnaprej odšteli kar od posojila. Denar sq posojali na čisto kratek rok. a kdor ni vr« Stran 2 *VeHe#d T3*K fbse f. sprHa '1520* Slev. 71. tul pravočasno Je moral plačati še potrebno globo. Oblasti so bile brez moči proti temu početju. Pomoč je pa iznašla vseiz-najdljiva krščanska, ljubezen do bližnjega. Med sinovi sv. Frančiška Asiškega ki so živeli z ljudistvom in za ljudstvo, je vznikla misel javnih dobrotvomih denarnih zavodov, ki bi ponujali malim ljudem denar po nizkih obrestih. Prvi tak zavod so osnovali frančiškani 1. 1462 v Perugi-ji v Italiji pod naslovom »Mons Pietatis.« Ustanova je takoj pokazala vso svojo blagodejnost in se hitro širila po italijanskih mestih. Povsodi so ustanovno delo vzeli v svoje roke frančiškani, ki so morali sko-ro povsodi prestajati največje boje in napore, da so izposlovali dovoljenje mestnih uprav, našli primerne, poštene ljudi za vodstvo zavodov in kar je glavno: da so preskrbeli potrebno začetno glavnico. Požrtvovalna ljubezen do bližnjega ie vse te napore in ovire zmagala in v 16 italijanskih mestih so vsi potrebni brez razlike stanu vživali dobrote »Montis Pietatis«. Zato so pa seveda vsi oderuhi in ljudske pijavke smrtno sovražili frančiškane, ki se pa zato niso zmenili in ostali zvesti ljudstvo in njegovim koristim, Da, celo med krščanskimi učenjaki je bilo takih, ki so nasprotovali tem denarnim zavodom, češ, Ida so v nasprotju s cerkveno prepovedjo o obrestih. Največji pobornik Montis Pietatis — Bernardin Feltranski je nato v Florenci pred zborom cerkvenih dostojanstvenikov, znanstvenikov in ljudstva izpodbil vse ugovore in dokazal upravičenost teh zavodov. Tako so krščanski redovniki prvi trvedli javen organiziran boj proti oderu-itvu in za stoletja osvobodili ljudske množice brez razlike stanu iz rok ljudskih pijavk. Tako je krščanska solidarnost pred stoletji bila taka, kakor je danes in kakor bo jutri: vsikdar uspešna, nezmagljiva in nepodkupljiva! Proč z razredno poroto! Slovenski tisk se je začel zadnje čase eelo marljivo pečati z vprašanjem porote. Naši bralci znajo, da so v nekaterih Slučajih porotniki oprostili hudodelce, kateri so odkritosrčno priznali svoj greh. IV zadnjih zmedenih časih mora človeka v resnici veseliti, ker je čustvo do pravice med nami močno dovolj, da se celo zahteva, naj se porota odpravi, kar je posebno odločno zahteval v članku »Porota in ta-itovi« v »Slovencu« dne 31, marca 1920 dr« K. Predvsem moramo v vprašanju porote zavzeti stališče tudi z demokratičnega vidika, ker moramo kort zvesti dr, Kreko-Vi učenci ob visaki priliki gledati na to, da se pri presoji velevažnih vprašanj ne pre-zro demokratična načela. In recimo, kar hočemo, kritikujmo, osvetSuimo tudi hibe in slabe vzglede, katere so dale čustvene sodbe posebno ljubljanske porote; zavreči jih popolnoma le ne kaže, ker tvorijo le napredek glede na pravosodje v demokratični smernici. Porota v sedanji obliki pi zdrava, ker so porotniki le taki možje, kateri plačujejo visok davek. Delavstvo mora brezpogojno zahtevati, da bo imelo tudi ono v poroti svoj glas: v časih splošne in enake volilne pravice ne gre, da imamo razredno poroto. Ali smo zreli za poroto? Smo, če tudi dela razredna porota velike napake, katetre upravičeno ogorčijo poštene ljudi. Ne moremo z našega demokratičnega vidika zlomiti nad poroto samo kot tako palice, toda dolžni smo, da je privedemo na pravo pot pravice. Visoko cenimo in spoštujemo stan sodnikov, odkrito želimo, da dobe naši sodniki v naši državi tisti velik ugiled, katerega imajo angleški sodniki in tisto neodvisnost tudi v gospodarskem oziru, kakršno imajo angleški sodniki, kateri so vzor vsakemu pravemu sodniku. Edino pravilno bi bilo, da bi bili sodniki le sodniki, katerim bi ne bilo potrebno reševati tudi upravnih poslov; toda tudi sodnik potrebuje neposrednega stika z ljudstvom, katerega more dobiti le, če občuje v kazenskih zadevah s sodniki iz ljudstva. Če tega ni, se najboljši sodnik spremeni v birokrata, kar škoduje pravosodstvu. Danes tega ni, ker deluje porota šablonsko in ker je način občevanja med sodniki po poklicu in sodniki iz ljudstva v resnici prebirokratičen. Sem zato. da porota, seveda ne sedanja razredna ostane, toda odpade naj sedanji pouk predsednika po govorih drž, pravdnlka in zagovornika, pač pa naj porotniki ne sklepajo sami, marveč naj vodi posvetovanje porotnikov učeni sodnik, kateri je vodil razpravo in ustreženo bo zahtevam pravice, ker se bo posvetovalo s tisto temeljitostjo in resnostjo, s katero se mora sklepati o slučajih, pri katerih gre za blagor ljudstva. Če se to izvede, bodo sodbe porote pravične in učeni sodnik bo dobil upogled v ljudsko dušo, kar je v naši demokratični dobi neobhodno potrebno. J. F. Mako delalo kapitalisti z delavci* Tržiški visok ošolci so nam poslali naslednji dopis, ki jasno označuje, kako sc kapitalizem čuti mpčnega nad delavstva ker ima zaslombo na organiziranem vele kapitalu, Dopis slove: Alfonz Mally je tovarnar v Tržiču. Znan je po svojem nemško-uacionajln. čustvovanju, vsled katerega je bil že svoj čas nenaklonjen jugoslovanski deklaraciji in ie njegov skvarjeni in posuroveli značaj sedaj povod, da se oglašamo. Pred 14 dnevi je odpustil iz tovarne delavca, ki je imel toliko ponosa, da ni dovolil, da bi ga pijani delodajalec suval. Dne 24. marca 1920 pa je v svojem velikem človekoljubju brez vsakega stvarnega vzroka vrgel iz stanovanja na cesto tri delavske družine. Rozman, Keršič in Bahun, dal znositi ven vsa vrata, okna in štedilnike ter očividno smatral jok in prošnje delavskih družin za neumljivo in nedovoljeno čmerikavost. Ljudje se čudite, kaj ne? Kdo bi se tudi ne! In vendar je vse do pičice res, čeprav se sliši kot bajka. Pred tujcem se moramo sramovati naših razmer. To pa še ni vse. Na odločni nastop občine in orožništva je izjavil Alfonz spričo orožnikov in delavcev, da pusti delavske družine pač še štiri dni v stanovanju, da pa se bo pritožil pri deželni vladi v Ljubljani in v Belem-gradu. Ljudje, ki so v cesarskem in krivičnem Dunaju vedno čutili najtrdnejšo zaslombo, čutijo isto zaslombo sedaj v Belemgradu! Ljudje, ki so grozili z Dunajem, groze danes z Belemgradom. Kako je to mogoče? Ali se zavedajo merodajni krogi, kam to vodi, kaj naš delavec iz tega sklepa? Kje so ljudski zastopniki, da poskrbe, da se kaj takega nikdar več ne zgodi. Ali pa se hoče javnosti dokazati, da sme pri nas človek, ki ima denar, delati in storiti vse, da se sme norčevati iz delavcev, iz oblasti in iz vlade same zato, ker ima denar! Posvetovanje o brezposelnosti. Pretekli petek se je vršila v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega anketa, katero je sklicalo poverjeništvo za socialno skrbstvo, pri kateri se je razpravljalo, na kakšen način bi se odpomoglo brezposelnosti. Zastopani so bili: poverjeništvo za socialno skrbstvo, magistrat, okrajno glavarstvo, obrtno nadzomištvo, drž, posredovalnica za delo, Jugoslovanska Strokovna Zveza, Socijalno demokratična strokovna organizacija, Narodno socialna organizacija in trije brezposelni. Sklepalo se je, kako bi se odpravile brezposelne podpore in na kakšen način naj hi se odpomoglo brezposelnosti. J, S. Z, je zastopala stališče, da naj vlada ukrene vse potrebno, da prično gotovi obrati z delom kot n. pr. predilnica in topilnica v Litiji, slamnikarstvo v Domžalah in sitarska obrt v Stražišču pri Kranju, Glede čipkaric je J. S. Z. prosila, naj se čim preje preskrbi uvoz sukanca. Načrt vlade, da se brezposelni za-posle na kmetih, je skoro nemogoč. Zakaj vsak industrijski delavec, pa naj si bo rojen v mestu ali na deželi, postane napo-raben pri kmečkem delu, ker kmečkega dela sploh opravljati ne zna ali pa se je kmečkemu delu popolnoma odvadil. Takega delavca se brani vsak gospodar, ker mu tudi pri najboljši volji ne opravi tako in toliko delo, kot stalen kmečki delavec. Predvsem pa je tudi treba ohraniti industrijskega delavca za delo za katero se je strokovno izobrazil. Poskrbeti je potrebnih surovin in dati delavstvu priliko, da opravlja ono delo, katero je njegov poklic. To stališče je zastopala J, S. Z. Podobno so se izjavili tudi drugi zastopniki. Uspeh posvetovanja je ta, da se je pokazala velika pomanjkljivost naše uprave, ki ne zna in noče preskrbeti tiaši obrti in industriji surovin, da bi se povsod lahko začelo z delom. To je pri nas edin vzrok, zakaj je še toliko brezposelnih. VOJNE ZVEZE JUGOSLAVIJE? LDU Washington, 31. marca. (Dun. KU — Brezžično.) »Associated Press« javlja iz Bukarešte, da pripravlja Talce Jo-nescu zvezo med Romunijo, Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Grško. POLOŽAJ V NEMČIJI LDU Pariz, 31. marca. {DunKU. Ha-vas.) Nemški opravnik je danes zvečer izročil ministrskemu predsedniku Milleran-du izjavo nemške vlade o ojačenju čet na ruhrskem ozemlju. LDU Berlin, 31. marca. (DunKU.) Snoči se je vršila generalna skupščina revolucionarnih obratnih svetov, ki se je bavila s stališčem proti sedanjemu položaju. Sklenila je, prikl',učiti se splošni stavki in v potrebi posluževati se sabo- LDU Berlin, 31. marca. (DunKU.) Zveze krščansko-socialnih strokovnih organizacij, nemških strokovnih organizacij nameščencev in strokovnih organizacij uradnikov in državnih nameščencev so sklenile, da se ne bodo priključile novi stavki. LISTEK. Legenda o Krlsfovi suknfi. t Ivan Cankar. Ko je Kristus umrl, so vadljali pod kri-Sem vojščaki za njegovo suknjo. Dobil pa I« vadijo Markuš iz Panonije. Kristova suknja je bila šita iz grobega rdečega sukna, rezana vsa iz enega kosa. Šivala jo je Marija sama, ko je bilo Kristu sedem let. Na rdeče sukno so ka-pale njene vroče solze, ko je mislila na sinovo trpljenje in smrt. Tistih solz ni bilo mdči izbrisati, poznajo se še dandanašnji. Kristus je oblekel suknjo in je ni slekel petindvajset let. Kakor je rastel, tako je rasla suknja čudežno z njim. Nosil jo je, ko je tolažil žalostne, odpuščal grešnikom, ledi bolnike, dramil mrtve. Tudi jo je nosil, ko je jokal krvave solze na Oljski gori *.n ko je nastopil pot na Golgato. Markuš iz Panonije si je ogrnil Kri-stovo suknjo, da bi se razkazal pred vojščaki. Ali komaj jo je ogrnil, ga je zabolelo srce in njegove oči so izpregledale. Odpasal si je meč, ni slišal zasmehovanja, ne hudih besed in je šel, kamor ga je gnalo spoznanje. Sveta«, Ponatis ir. zadnj* Številke »Dom in Videl je krivico, ki je prej ni videl; videl je, da so deležni trpljenja in križa tisti, ki lajšajo trpljenje trudnim in nosijo križ omagujočim; in videl je, da bo njih plačilo večno in nezaslišano veselje; in nazadnje je videl tisočletno kraljestvo pravice in blagoslova božjega. Tako je romal od kraja do kraja, od dežele do dežele in njegova beseda je bila evangelij. Ubogim je prinesel bogastvo, bolnim zdravje, potrtim radost Razodel je malodušnim: vsa krivica je v vaših srcih; očistite srca — kje je krivica? On sam, Markuš iz Panonije, ni čutil romarskega trpljenja, ne gladu, ne žeje, ne mraza. Njegove oči so bile uprte v tisočletno kraljestvo in njegova duša je bila od upanja nasičena in napojena. Ubog, in truden je umrl, pokopali so ga za plotom. Ko so ga pokopali, so se spogledali in so rekli: »Komu njegovo premoženje?« Njegovo premoženje pa je bila Kristova suknja. Dolgo so govorili in barantali, naposled pa so uganili: »Razrežimo jo, to rdečo suknjo, pa si vzemimo vsak svoj kos, kolikor nas je. Ti si mu dal kruha, jaz korec vodč, ti slamo za noč, ti si ga pokopal; vsem je dolžan, naj plača vsem!« In tako so storili. Na devet kosov so razrezali Kristovo suknjo; in poveličala je suknja devet spoznavalcev. Zakaj ostale so na suknji Marijine solze in ostala je Kristova kri. Komaj se je grešnik dotaknil rdeča suknje, je izpregledal in je spoznal: greh je v krivici, krivica pa je v mojem srcu. In ob tisti uri jo okusil sladkost trpljenja; kakor rodovitna njiva je trpljenje, ves blagor raste iz njega. Razodeto je bilo, visoko povižano na Golgati pred vsega sveta očmi: le trpljenje samo bo premagalo trpljenje. Trpi, da ne boš trpel, umri, da boš živel! Sli so v svet, dediči Kristusove suknje, in so oznanjali tisočletno kraljestvo. Trpeli so in so umrli v trpljenju in sladkosti. Njih bogastvo pa je ostalo in na stotine je bilo dedičev. Razšli so se, razbegli se na vse strani prostrane zemlje; vsi bogati dediči, lastniki Kristusove suknje. Z njimi je šel evangelij o trpljenju in o zmagoslavnem poveličanju iz trpljenja. In kakor so trpeli in kakor so umirali v trpljenju: njih dedičev je bilo na tisoče, bilo jih je na milijone. Ni bilo gore tako visoke, ne doline tako globoke, da bi ne čula njih glasu... Brate, čemu jokaš? Raduj se in vriskaj od radosti:----------tudi ti nosiš Kristu- sovo suknjo, kakor jo nosim jaz. Kakor jaz in kakor silni milijoni trpečih. Pa pride čas in blizu je, ko se bo razodelo vse do konca: da naše trpljenje ni bilo izlito kakor voda v pesek, temveč da nam je pognojilo, zalilo in hranilo večno poveličanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša solza osušila tisočero drugih; in ko se bo navsezadnje preslavno razodelo, da smo mi vsi, mi zmagovalci, l:i smo trpeli zaradi pravice, nosili rdečo Kristusov® suknjo , . . LDU Berlin, 1. aprila, f1 »Vorwarts« javlja iz Lssena o i-položaju: Največja nevarnost je _v ?! • nem pomanjkanju živil. Delavski kro;jts:* nijo, da se mora zlomiti gosoodolvo cl' tolp, ki ne priznavajo nobenega po ; K;1' ga vodstva, tudi ne komunistične#*- . LDU Miinster, 31. marca. fDun. ~ Wolff) Splošna stavka se jc razširila s raj po vsem industrijskem ozemlju, POLOŽAJ NA DANSKEM. LDU Kodanj, 31. marca. {Diui- K J Snoči je imelo novo ministrstvo pri *ira2 svojo prvo sejo in je podpisalo zakone* jih je sprejel državni zbor. tT, j LDU Kodanj, 31, marca. (Duri; 1K«) včerajšnji seji voditeljev strokovnih o« nizacij se je proglasila splošna stavk* prihodnji torek. Ad Nemčija. VOLITVE NA BOLGARSKEM. LDU Sofija, 31. marca. (DunKjjj Bolgarska brzojavna agentura P01 V nedeljo so bile vsled razpusta sol (roča: ibrafl'1 potrebne volitve v zakonodajno * kup^ ja®^ no. Po zadnjih dospelih vesteh ie ^al’ na nedvomna večina v prid sedanje ZAUPNICA NITTIJU. w LDU Rim, 30. marca. (DunKU. Stefani.) Zbornica je končala P0*1 • debato in izrekla ministrskemu Pri a ku Nittiju z 250 proti 195 glasovom upanje.____________________ ^ PolItKn« toOVlC* + Tržič, Večerni list je prines^^ davno poročilo, da je eden izmed rdeč jev napadel bivšega ministra Kristana^ seveda ni bilo všeč »Napreju«. Utajit1 -kfS' ni mogel, ker se je govorilo po vsem “k ju. Tega tudi ne more tajiti, da je ^ padalec iz vrst socialistov. Rad bi Pa ^ vil ta napad v zvezo s temi preklicf^^jj klerikalci, kakor da bi bili ti nahut5 ^ rdečkarje k napadu. Pa tudi to se ^ posrečilo, ker je neresnično. ^ ■ (jo, okoli »Večernega lista« nas je več 15t } pa nismo imeli in nimamo nakakih\ " J ne stikov s socialnimi demokrati-počenjajo, kako se med seboj t ir»i° in pretepavajo, to je njihova stvar, ki ne briga in tudi ne zanima, + Hrvatske občine za ljudsko ko, Hrvatska ljudska stranka je dob«* jj čino občinskih mandatov v Zlatar?11, Poljanah na Sotli, v Krašiču pa vse ^ date, , g, + Politični položaj. Zadnje dni & ^ lo nikakih pogajanj. Pričakuje se nastopi za sporazum med obema s r<1‘ ma zopet regent. Pašič je dospel y p grad in v ministrskem svetu poročal ° ^ dranskem vprašanju. Gotovo bo * ji posegel v notranji položaj. Dr. Sm°°‘Ji je odpotovaj v Zagreb, ker hoče & ^ uvesti novo akcijo za sporazum med kami. Demokratski klub je izvolil za morebitna nadaljna pogajanja. t f + Poraz demokratov v Vara Varaždinu, kjer so demokrati izdaja« glasilo in se delali, kakor da V občane v svojem žepu, so dobili krati pri občinskih volitvah od 2496 nik glasov samo 496, njihovi zavezij1*^^ cialpatrioti pa 467 glasov, Detnok? odzvania, j}$ -(•- Zagrebški boljševiški proces. ^ razpravi 29, marca je bil zaslišan s* pjj-Metzger; rekel je, da se je menil mandsteinom o komunizmu samo < $ in označil Diamandsteina kot »Šuf:fspf navadi krvna osveta in kjer preti ® e)Jjs nost, da se prebivalstvo vsled ro^ £ tujih agentov upre, je notranji mioist redil razoroženje prebivalstva. ofl -j- Obsodba D' Annunzio. f" javlja iz Pariza: Kakor poročajo iz je milanski »Avanti« objavil tri hstl obsojajo d’ Annunzijev režim °a. jjsto' Prvi dokument je poziv reških £0^:0 &e' delavcem vsega sveta, naj osvoboditelj sto d‘ Anunzijevega despotizma. ^ o listina je poročilo socialistične s nasiljih, ki jih d’ Annunzio vrši nai7,alija^ mi socialisti. Poročilo zahteva od_1 ske socialistične stranke, da na.'ejj( ^ neje intervenira pri italijanski (V odpravi to neznosno stanje. Tre^ ment je odprto pismo reškega Italijanom, kjer zahteva, naj se j 0 ita*‘ zijevi dobrovoljci zamenijo z re jansko vojsko. „,i,fskff + Nemčija, Vlada se i« yv vprašanju postavila na stališče * skega dogovora. Ultimata ni PrC Stev. 74. ♦Vefcern! Usi«, cine 'f.&prlla IŠTlŽG/ JSfran 3 ^aI?e čcte> ki ®o pohodu v ruhrsko okrožje, so se izognile industrijskim krajem, da ima delavstvo čas izpolniti pogo-ie bielefeldskega dogovora. V ruhrskem ozemlju se je 30. t. m. začela generalna stavka v protest proti prihodu vladnih cet. , , + Rusija za sporazum. Litvinov je jziavil dopisniku »Telit Parisien«, da bo Kusija popolnoma demobilizirala, takoj ko &e bo več ogrožena; Rusija želi obnoviti trgovske stike z vsemi državami. Edina Toina ^ nevarnost za Rusijo je poljski imperializem. — Sovjeti so ponudili Poljski tojalen mir, ne dopuste pa, da bi si Poljska U”jtesila prebivalstvo, ki ni poljske narodnosti. Rusija je pripravljena demobili-^rati takoj, ko bo mir zajamčen, in je pripravljena plačati ves ruski državni dolg. Dnevne novic®. — Veselo Alelujo vsem tovarišem, Prijateljem in somišljenikom želi uredništvo »Večernega lista«. ~ Naša pota. Drugi zvezek te zani-•ve in poljudne zbirke je izšel. Ta obse-*a dr. 'Jšeničnikov »Uvod v krščansko cid^o^ijo-..Knjižica, ki bi si jo moral na-ij*. VSak naš človek, ker je neprj.en tU6 '’rfdnost' za nas. Stane 8 K '.z^od SR<Š7^ vm ve<^°hi se v t>r'arn’ str • V. ^užoslovanski tiskarni v II. nad-“ v prodajalni Katol. tiskovnega p . a (prej Ničmanl v Kopitarjevi ulici. 4 jP°rocamo tudi prvi zvezek, ki stane izvod. Naroča se lahko v pisarni č. in tudi pri Ničmanu. . " Iz Tržiča, Čujemo, da se zope bli .................. kruk= mieao m meucia Dom •> dneh draginje ir došlan ania *a Porno^ kaj dobro od0vTi v°in® sirote. Ministrski svet je ^ kredit 15 milijonov dinarjev za Poro in ustanavljanje zavetišč za voj-pLSlr°te. Najprvo se bodo taki domovi Ve? Il0v*^ v krajih, ki so vsled vojne naj-c trpeli, 'J milijonov za strokovne šole v Ju- je odobril ministrski svet, Od teh t b na moške strokovne šole 4. na s -e Pa 3 milijone kron. t%.~~ Bivši civilni monterji in mizarji ae-jT^ske eskadrile (aero-radionice): gg, J°sip. Tomič Filip, Graul Ivan, liist efr liP. Maček Ignac, Magerl Av-Ve ' . karza Alojzij, Bradeško Ivan, Kuko-pe?“0sip, Vidmar Franc, Kovič Avgust, e Ivan, Bevk Ciril. Gajšek Ivan, —-®e Zglase v petek 26. ali soboto 27. ali dejjej - ■ «* rili aaj jjdeljek' 29. marca 1920 pri aeroplanski jati - rili radi zopetnega sprejema v avi-;i , 0 službo. Komandant poručnik av. °i J o s i p Kos, j Novi cerkveni dostojanstveniki v n goslaviji. V Belgrad je dospel papežev ^S1)' na našem dvoru msgr. Cberubini. , ^ apostolskega vojnega vikarja v Ju-vik tl* 'e imenovan dosedanji gen. vojni stnlL- erd° Rožič; ima isti čin kakor apo-ski vojni vikar y bivši Avstro-Ogrski. Umrl je mnogoletni tajnik škofa AiilLSSInayer'a ‘n djakovski kanonik msgr. rrvj ^eP®lid. ki je mnogo delal za na-n° prosveto, j .''- Mizarski pomočniki v Zagrebu bo-dobivali po te dni sklenjenem dogovoru 120 K plače na dan ali 3600 K medeno. r — Ker je kradel moko v Smolnikovem , dinu v Podgorju 57 kg, se zagovarja pred azcn;kira senatom ljubljanskega dežel-Š* sodišča Alojzij Vurcelj. »Kako ste P1«« do tega, da ste pričeli krasti?« — JJ*«a prvomestnik nadsvetnik Vedernjak v °2enca. — »Dela nisem dobil.« — »Po-.5°d iščejo delavcev; na Jesenice bi Sli J1 dobili bi delo.« — »Vi ste bili »folks- erovec«?« »Da.« — Obsojen je bil v edne težke ječe, » ~~ Kaznovani italijanski konjski tiha- - Pse, Dne 25. marca se je pripeljal v lubljano Francesco Prioglio, katerega sin lQvanni je solastnik tvrdke Prioglio tn ^Prino v Logatcu. Francesco Prioglio je ^kupii v Jugoslaviji sedem konj, mešeta-f11 oiu je Miha Železnik iz Košane, kateri brc posla in je služil svojčas za koči-jaža v Trstu. Laha je vodil okoli Železnik d pr\a dva konja, katera sta plačala z .00e kronami, sta pripeljala 26, marca v k]u’ -no; Železnik ju je odpeljal za 400 T1011 nagrade na Vrhniko, kjer je našel ?Va fanta, katerima je imel izplačati 1000 da pripeljeta konja čez demarkacij-K° črto; 1500 kron naj bi pa izplačal sin 'Oprtega Prioglia, ko pripeljeta konja v ^|atec. Dne 27. marca je. Prioglio zapo-yedal Železniku, naj se pelje 28. marca na riiniko po spremljevalce. Medtem sta se naplenila pri Kodelju na Viču dva ko-v hlevu pri Novem svetu pa tudi dva p°Jka in so organi g. Kerševana Francesca l^n&lio aretirali, kar je izvedel Železnik, ie ®ri zato ni odpotoval na Vrhniko in se P skrival, toda organi g. Kerševana so ga »• marca izsledili in zaprli. Medtem se je vbdelo, da ie kupil Francesco Prioglio s posredovanjem Železnika pri Jelačinu na Dolenjski cesti lepo, mlado kobilo za 18.000 kron; Prioglio je dal Jelačinu le •4000 kron, ostanek 14.000 kron bi plačal Čez dva dni ob prevzetju kobile: kobila se je seveda tudi zaplenila. Dognalo se je medtem tudi, da je ustavilo orožništvo na Vrhniki tri mlade fante Ignacija Jesenovca, Franca Winterja in Josipa Modrijana, kateri so gnali dva konja dne 26. marca čez demarkacijsko črto in so se vrnili nazaj z vozičkom, na katerem sta bila dva komata. Ker je obstojal sum, da gre za tiste tri fante, kateri so gnali konja za Pi-oglio, se je odredil zapor in zapad vozička in komatov; ker se je po konfrontaciji dognalo, da gre za druga dva konja, je g. Kerševan odstopil postopanje proti drugi tihotapski tolpi okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Gosp. policijski svetnik Kerševan je obsodil Prloglia v 6 mesecev zapora in 20.000 kron globe, zapad zaplenjenih konj in izgon iz Jugoslavije; Miha Železnik se je pa obsodil na 1000 kron globe in v 4 mesece zapora, če ne plača globe, bo sedel 6 mesecev. Kar se tiče 14.000 K, katere dolguje Prioglio Jelačinu, se je Jelačin nakazal na civilno pravdno pot. Poizvedbe v tej zadevi so dognale še druge krivce in se še nadaljujejo. Postopalo se bo tudi »roti tistim, kateri so prodali konje vedoč, da bodo iztihotapljeni. — Valute dne 31. marca. Na zagrebški borzi: Ameriški dolarji (1) 152 K; avstrijske krone (100) 65 K; bolg. levi žigosani (100) 210 K; carski rublji (110) 206 K; gehoslovaške krone (100) 198 K; 20 kron v zlatu (1) 645 K; angleški funt (1) 610 K; francoski franki (100) 1150 K; nemške marke (100) ?At) K; romunski leji (100) 265 K; italijanske Vre (100) 900 K. — Na bel-grajski borzi: francoski franki (100) 312 dinarjev; dolarji (1) 39.50 din.; leji (100) 67.25 din.; nemške marke (100) 6225 din.; poh^iovoške krone (100) 53 din.; avstrijske, krone (100) 18 dinarjev. Uubllanske novice. 1j Slovesno vstajenje Gospodovo se ho vršilo v mestni župniji sv. Jakoba v soboto ob 6. uri zvečer. Pri obhodu svira godba Salezijancev. J j »Babilon«. To burko bo vprizoril I judski oder na Velikonočni ponedeljek oh pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji že od petka dalje. lj »Slovenska dij. zadruga v Pragi« Vabi vse svoje člane, ki so točasno v domovini na sestanek v soboto 3. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Narodni kavarni. Vabimo tudi tovariše iz Brna, da določimo skupno potovanje v Čehoslovaško republiko. Za odbor Ivo Pirc, t. č. predsednik. lj Vojaško zglaševanje. Mladeniči rojstnih letnikov 1901 in 1902 imajo se radi vojaške razvidnosti zglasiti v dneh od 6, do 14, aprila 1920 v uradnih urah v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Podrobnosti so razvidne iz razglasov, ki so nabiti pq mestu in pa na mestni deski. lj Veliki nspehl malih vrtov. Vojna in povojna stiska je prisilila Dunajčane, da si skuša vsak sam pomagati, kakor vč in zna. Pri tem so se mnogi zatekli, k zemlji in si na zemljiščih, ki so dotlej ležala neplodna, poraščena s koprivami ali pokrita z odpadki, uredili male vrtove. Uspeh je bil tako očividen, da se je vedno več ljudi lotevalo istega posla. Minolo jesen je imelo take vrtove že 40.000 družin z 200.000 člani, torej nad 10 % dunajskega prebivalstva. Ti mali vrtovi so zavzemali 1200 ha, pridelek krompirja in zelenjave pa je znašal lani 2500 vagonov v vrednosti najmanj 25 milijonov kroni Ako upoštevamo, da odpade precej sveta na poti, hiše in druge zgradbe in da je znašal celo v mirni dobi pridelek krompirja v kmetskem gospodarstvu povprečno samo 93 stotov na hektar, pridelek zelenjave pa 140 stotov, dočim znaša pridelek na malih vrtovih 208 stotov na hektar — potem mera biti uspeh in do-bičkanosnost malega vrtnarstva vsakomur jasna. Razen tega so pa posestniki malih vrtov zredili minulo leto 150.000 zajcev in 120.000 kosov perutnine ter so kokoši znesle 9 milijonov jajc. Dalje so redili mali vrtnarji 1500 do 2000 koz, ki so dale nad 600.000 litrov mleka. Ako se računijo ta živila po uradnih cenah, je znašala njih vrednost nadaljnih 25 milijonov kron. Tako so izbile pridne roke iz inače neplodnega sveta v enem samem letu nad 50 milijonov kron vrednosti in to v postranskem delu, brez posebnih izdatkov. Koliko znaša vrednost na ljudskem dušnem in telesnem zdravju, pridobljena z obdelovanjem zemlje, se ne da v številkah izraziti, a gotovo ne zaostaja za gmotno koristjo. Posebno danes, ko toliko ljudi beži od dela, da postaja delomržnost nevarna obstoju vsakega socialnega reda, je tako prostovoljno delo vsega upoštevanja vreden socialni či-nitelj. Tudi v Ljubljani in nkolu nie je vse -^olno neobdelanega sveta; tu bi bilo posla in pridobitka za mnogo njih, ki sedaj ali nadlegujejo urade in posameznike s prošnjami za podporo ali pa iščejo zaslužka po nepoštenih potih. Dunajski — pa tudi graški — občinski zastop iz vseh moči podpirata malo vrtnarstvo v svojem območju — morda bi tudi iz ljubljanskega občinskega sveta mogla iziti v tem oziru kaka pobuda? Za letos bi bil ravno še zadnji čas. Ij Žepni tatovi na glavnem kolodvoru večkrat nastopajo z največjo smelostjo. Te dni je bila ukradena kmetici Mariji Predovšek iz Št. Jurja pri Celju denarnica s 400 kronami; gospej Ivani Breža pa denarnica, v kateri je imela 4 ameriške dolarje in 50 kronski bankovec; njeno izkaznico je žepni tat vrgel proč in so jo našli. lj Tudi kupci morajo v trgovinah paziti! Posestnik Andrej Kavčič je kupoval pri Blasniku na Starem trgu blago; medtem, ko se je razgovarjal, je odložil mali zavitek, v katerem je bila moška srajca, dve kravati in blago za telovnik; toda neki zviti tat je porabil to priliko in odnesel zavitek Kavčiču, kateri ima 660 kron škode. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Maribor, V nedeljo 28. marca je tukajšnja skupina vajencev priredila ob pol 8. zvečer gledališko predstavo. Igrali so »Fernando, strah Asturije« ali izpreobr-njenje roparja. Mladi igralci so jo dobro pogodbi, tako da so se mnogoštevilni obiskovalci zadovoljni vračali. Med odmori je pevski zbor J. S. Z, zapel več lepih pesmic. Trbovlje. Naša dolžnost je, da posvetimo tukaj na tem mestu nekaj vrstic tovarišu soboritelju na polju krščansko-soc. delavske organizacije. Dne 18. marca 1920 je preminul tovariš Kadunc Franc,, Član tukajšnje skupine JSZ. Odšel je, ni ga več med nami. Pri spominu na njega nam stopi živo pred oči njegova delavnost v organizaciji, živo zanimanje, katerega je gojil ranjki do svojih stanovskih sotovarišev. Ravnotako je bil on vnet tudi za orlovsko organizacijo. Ni minila prireditev, na kateri bi ne bil ranjki sodeloval. Edino veselje mu je bilo delo v organizaciji. V organizaciji je živel in v organizaciji je umrl. Še na smrtni postelji je zahteval »Mladost«. Pokazalo se je tudi na njegovi zadnji poti. Udeležene so bile pri pogrebu vse organizacije, Orli v kroju in mu tako izkazale zadnjo čast za njegovo neumorno delovanje. Tovariši, posnemajmo ga v njegovi vstrajnosti in gorečnosti za organizacijo. Bodi mu Bog plačnik! Tržič. V ponedeljek, 22. L m. je imel jako zanimivo predavanje v Doma gosp. učitelj Jožko Vider o delavskem vprašanju. Gosp. predavatelju smo hvaležni, da se je tako zavzel za našo delavsko organizacijo. Delavska zveza. Maribor, Na praznik 25. marca popoldne je Delavska zveza sklicala shod za delavce, ki je bil zelo dobro obiskan, kateremu je predsedoval tov. Krepek, predsednik tukajšnje podružnice Delavske zveze. Na shodu je poročal dr. Capuder o političnem položaju, na kar je govorilo več delavcev in sicer tov. Ver, Bračko. Kmetec in Žižek ter tov. Jančič, ki so vsi poudarjali važnost in potrebo kršč. del, organizacije in poživljali navzoče, da naj vsak pomnoži še svoje delo — da bo rasla naša organizacija in da bo v Mariboru vedno večje število delavstva, ki se bo zbiralo pod zastavo kršč. soc. Delavske zveze,/ Delavsko zadružništvo. V Studencih pri Mariboru, se Je 21, marca otvorila podružnica 1. Ljubljanskega konsumnega društva. S tem se je uresničila že dolgoletna želja kršč. socialno organiziranega delavstva. Socialni demo-kratje kar besne od jeze, ker se boje. da bi zgubili svoje zapeljane in od njih samih goljufane pristaše. Posebno »Volksstim-me« je zelo razkačena. Piše, da je naš konsum, ki je nam v korist in ki nas je preskrbel k praznikom s potrebnimi živi-li, moko, sladkorjem, mastjo itd., samo »klerikaler Gimpelfang«. Torai nam ti rdeči prijatelji niti živil ne privoščijo, samo radi tega, ker nismo pristaši njihove stranke, ki ni nikdar delavska, še manj pa pravična, kakor tako radi povdarjaio in sami sebe hvalijo. Pač pa je po našem mnenju »sozialdemokratischer Gimpelfang« to, da obljubljajo mestnim delavcem žc kar nebesa na tem svetu (seveda samo obljubljajo — saj to za njihove zapeljane ovčice itak zadostuje], viničarjem vinograde in vrhe in razne take dobrote — in to seveda vse radi tega, ker se bližajo volitve. Gospodje socialni demokrat-ie rabijo vendar volilcev. — ker drugače bodo za nje prišli tudi drugi časi, ko bodo morali razni nobel gospodje, kakor Nachtig&L -Wal,lisch. sianovec.. ki, s^daj. na stroške delavcev lepo živijo a nič ne delajo, pričeli z resnim delom. Sedaj le hujskajo delavstvo, hoteč ga pridobiti v svoj tabor, a ne iz namena, da bi mu po-mogli — temveč za volilne glasove in ker se boje, da bi ugasnila njihova zvezda. Ves srd, vse sovraštvo do kršč. mislečega delavstva od strani soc. demokratov nam prav nič ne škoduje — temveč le koristi — ker oglasilo se jih je že sto in sto. da nam rdeči terorizem nikdar gospodoval ne bo! Poljčane. V pondeljek 21. marca se je otvorila pri nas podružnica 1. Ljubljanskega delavskega konsumnega društva, Maribor, Že koncem lanskega leta je prosilo tukajšnje okrožje J. S. Z, državno stanovanjsko komisijo, da bi nam preskrbela oziroma odkazala primeren trgovski lokal v svrho otvoritve podružnice 1. Ljubljanskega delavskega kons. društva. Tudi osebno smo posredovali — kjer so obljuhili, da se bodo ozirali na našo prošnjo in da nas bodo pismeno obvestili Obrnili smo se tudi na poveri, za socialno skrbstvo, da bi ono dalo nalog, da nam preskrbi tukajšnja stanovanjska komisija lokal za konsum. A vse zastonj, niti od ene ali druge strani nismo prejeli odgovora — seve še manj lokala. Tako torej sfcr-be državne oblasti za zboljšanje delavskih razmer, vsaj za oni del, ki ni trobil v demokratski ali socialno demokratski rog — vsaj za časa slavnega vladanja Žerjava velikega je bilo tako. Upamo torej, da bo vsaj sedaj drugače ter da bodo državne oblasti z mariborsko stanovanjsko komisijo vred malo bolj upoštevale naše zahteve in nam preskrbele za konsum primeren lokal, na katerega že mesece in mesece* čakamo. ' Tobačno delavstvo. Zagreb. Kršč. socialne delavke tobačne tovarne v Zagrebu so se priključile Zvezi kršč. soc. tobačnih delavcev. Kr* ščansko socialno delavstvo tobačne tovarne v Zagrebu je uvidelo nujno potreboi ujedinienja s slovenskim delavstvom, ki je organizirano v J. S. Z. Slovensko delavstvo krščanskega prepričanja pozdravlja z veseljem prvi korak hrvatskega delavstva na poti ujedinjenja hrvatskih in slovenskih strokovnih organizacij. Želimo in upamo, da bode v kratkem času organizirano vse hrvatsko krščansko delavstvo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Tobačno delavstvo ▼ Ljubljani je imelo včeraj lepo obiskan shod, na katerem so se pojasnile razne stanovske in organizacijske zadeve. Železničar. Prometna Zveza. Tem potom se naznanja članom »Prometne Zveze«, da je s. 1. aprilom 1920 povišan prispevek in znaša 4 K mesečno. Odbor poživlja člane, da se zavedajo organizacije in ostanejo zvesti vzlic povišanju prispevka. Ako hočemo, da se bo organizacija razvijala, je treba požrtvovalnosti in močnih financ, — Odbor. S proge. Pred kratkim sem imel priliko, da sem se udeležil shoda, ki ga je sklicala avantgarda NSS., ali recimo tako-zvana »Zveza jug. železničarjev«. Zastopnik centrale je med drugimi stanovskimi zadevami precej samozavestno povdarjal, da železničarska organizacija ne sme biti politična, »da je vsak lahko, katerekoli politične stranke pristaš, a organizacija mora biti nepolitična; če bi se začeli politično cepiti, smo potem brez moči. Ne dajte se zapeljati, če bi vas kdo hotel politično cepiti.« — Tako-le žvižga g. Dcržiča — ptič. — In mi smo v prvi vrsti s tega stališča proti Zvezi, ker jo vodi par gospodov uradnikov z nazori starega malomeščanskega liberalizma z obsolutistično komodnostjo v tabor politične lastne stranke. Mi se popolnoma strinjamo v tem, da stanovska strokovna organizacija ne sme biti politična. Če pa so se predstavniki Zveze po- ^ stavili na stališče nepolitične organizacije, so se obsodili same sebe, svojo lastno organizacijo, obsodili pa še posebno predsednika zveze g. D., ki je obenem tudi predsednik NSS. Železničarski proletarci se moramo res organizirati v strokovni nepolitični organizaciji, v kateri ima in mora imeti zadnji delavec iste pravice, isto veljavo kakor katerikoli uradnik. Organizacija, kateri jo in bo glavni in edini namen blagor in dobrobit malega jugoslovanskega železničarja, nikdar pa ne orodje kake politične stranke in njenih voditeljev. Poziv vpokojencev južne železnice. Vsi trpeči vpokojenci, invalidi in vdove južne železhice, se pozivajo dne 5. aprila t, 1, ob 10. uri dopoldne v Mestni dom. Vršil se bode kratek sestanek v veliki dvorani in dolžnost vsakega posameznika je, da se ga udeleži. Obvesti naj se vse tr deče osebe pravočasno, ter se pričakuie da se sestanemo vsi do zadnjega, kakor tudi vsi železniški invalidi. Ker mi smo edi- msr* »VeEeral Hst*, dri<$ T. akrila f920. gtev, 74. id ostali brez draginjskih doklad. Gre za nag obstanek, za življenje ali pogin od lakote!!! —. Prizadeti« Kovinar. - Guštanj. Skupina J. S. Z. Guštanj je fenela dne 23. marca t. L redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči: za pred* Sodnika Anion GorenŠek, blagajnik Miloš Ovid, tajnik Franjo Zupanc ostali odborniki pa so še ostali od lanskega leta. Guštanj. Kovinarji jeklarne v Ravnah so imeli pretekli teden mezdno gibanje. Seveda so tudi tu pokazali rdečkarji svojo kulturo s tem, da so hoteli našega zastopnika odstraniti od pogajanj, kar se jim Ei ni posrečilo. Sedaj pa begajo naše de-vstvo s tem »kaj hočete doseči pri J. S. Z., ko zastopniki J. S. Z. nimajo niti pravice in dostopa k pogajanjem, toliko tmanj pa še, da bi vaši zastopniki kedaj kaj dosegli za delavstvo.« Delavstvo pa se ne bo dalo begati od rdečkarjev, ker ve da napenjajo vse svoje sile, da bi v zadnjih trenutkih svojega življenja škodovali kolikor možno naši organizaciji. Delavstvo se zaveda, da mu je edina rešitev v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki je sezidana na temeljih krščanskih načel in katere ustanovitelj je rajni dr. Janez E, Krek, Rudar. Mežica. Ker so nas napadli socialisti ,v svojem listu »Delavcu« na tako nesramen način, se nam zdi potrebno, da jim odgovorimo tem potom. Dragi rdečkarji, pišete, da žalujete za članom, kateri je iz-previdel in pristopil k nam. Opravičujete se s krokodilovimi solzami, ali temu ni take, ker če bi vam bilo vseeno, bi ne pisali tako navdušenih člankov, za katere pa rabite po dva meseca, predno jih zvežete skupaj. Hvalite se, kaka edinost je med vami, a resnica je le, če sta dva ali trije .Vkup, se že kregate in nazadnje še stepete. — Hvalite se tudi z nekim prepadom med vami ib nami To je tudi resnica! Mi smo za delavce in njih blagor, a vi ste kapitalisti in proti delavcem! To vidimo in skušamo vsak dan! Ravno te dni ste se izkazali najbolj pri razdeljevanju rudniškega sveta. Kakih pet vas je bilo, pa bi bili radi ves rudniški svet podse spravili in na stotine drugih delavcev naj bi bilo brez kos-žeka zemlje. Taka je vaša edinost in vaše dobrote, s katerimi se bahate po časopisih. Omenjate tudi g. župnika in župnišče. Mi to dobro vemo, da so vam take stvari trn y peti. Kar vas je pri socialdemokratih, mislite, da pridete ravno tako v nebesa brez vsake vere in verskega prepričanja, a motite se. — Vaša družba in zagrizenost ee mora nekoliko bolj natanko ogledati in razložili vam bomo vaše hlapčevstvo. Vedno rujete proti cerkvi in državi. Vemo do-Jjro, da se ne počutite dobro v naši državi, ali svetujemo vam, da greste v Nemško (Avstrijo, ker se še vedno oglaša v vas nemčurstvo in zagrizenost do vsega, kar je Slovensko in krščansko, ker ste tako zaslepljeni. Tudi omenjate nekih zapeljanih. Za nam jih ni treba zapeljevati in groziti, kakor morate delati vi s sodrugi, ki jim gjosite z boljševiki in da jih boste začeli Odstavljati od dela, pognali jih iz stanovanj in še veliko hujšega jim obetate, ako bi ne hoteli trobiti v vaš rog. Ali tudi to vam bo premalo s časom, ker ljudstvo iz-nregledava in vsak pameten človek že dobro ve, da so to le vaše farbarije in prazne fraze. Dragi sociji, svetujemo vam pa tudi, ga ne pišete več navdušenih člankov, ker nrav dobro veste, da se vam vsak pameten Človek na take članke pošteno smeje in Vam ne verjame, ker ste preveč hinavski. Usnjar. Tržič. 31. marca popoldne, ko so bila pogajanja čevljarjev tako ugodno rešena, je zastopnik JSZ. Cvikelj v družbi še enega člana Osrednjega društva usnjarjev v 'Tržiču posredoval pri tovarnarju Mali Dembergeriu. Omenjeni tovarnar se ne drži pogodbe, sklenjene pri Zvezi industrialcev. Na odločno posredovanje obeh zastopnikov je tovarnar obljubil, da bo 30 odstotni povišek takoj izplačal, glede družinske doklade se je pa izjavil, da čaka na odločitev usnjarskega posveta v Ljubljani. Tako se lahko zopet zabeleži uspeb organizacije. Od strani podjetnikov je to zelo slabo izpričevalo, da se ne diži sklepov. Upajmo, da se bodo tudi te vrste ne~ dostatki kmalu odpravili. Cestar. Dajte cestarjem, kar jim grel Cestar piše: Čital sem v »Jugoslaviji«, da jc znani P. K. samovoljno dodal svojim delavkam po 5 K tedensko. Pa bi rekel kdo da milijonarji niso milosrčni. Čital nem' pa tudi izjavo gradbene direkcije glede cestarjev, da je poverjeništvo za javna dela veled tega naprosilo delegaciio mini- strstva finance v Ljubljani za nadaljna navodila. Ta se je pa izjavila za nekompetentno. Finančniki v Ljubljani pa gotovo ne rabijo nikakih čevljev in obleke, ker so vedno na suhem in pod streho. Torej menda ne vedo, koliko stanejo čevlji za tako delo, ki ga ima cestar. Samec ima 510 K mesečno; kupi si par trpežnih čevljev za v blato in vodo, kateri stanejo danes 500 K; kje je pa obleka, živila in druge potrebščine. Oženjeni s petimi otroci E a mora kupiti pet ali šest parov čevljev, ateri stanejo povprečno po 250 K, torej skupaj okrog 1500 K; kje pa so vse druge potrebne stvari za tako družino? Pripominjajo še, češ, da imajo državni cestarji poleg plače v denarju še nekatere druge ugodnosti, da živijo zunaj na deželi ter se poleg cestarske službe lahko pečajo ?e s poljedelstvom ali kako malo obrtjo. Poljedelstvo je postranska stvar, mog^e da se eden ali drugi res bavi s poljedelstvom, večina pa ne, ker nimajo polja, z obrtjo pa še toliko manj! 33 let sem ceste r, pa ne poznam niti enega državnega cestarja, ki bi se pečal s kako ob tjo, ker obrtnik ne bo šel za cestarja. P.t vseh drugih kategorijah javnih nameS^cnce«-, provizorično nastavljeni, dcfcivijo 120 odstotkov mesečno, kakor tt’di po 18 let sta*i fantje pri železnici. Finančna delegacija za Slovenijo v Ljubljani pa nima smisla in tudi ne milosrčnosti za državnega cestarja, kateri je tudi za tn*‘«ikatero sii-ar odgovoren. Samo za sedite dra-ginjske doklade nima nikake odgovornosti. Sestanek cestarjev JSZ bo 11. aprila, na belo nedeljo ob 9. uri dopoldne v prostorih Jugoplov. Strokovne Zveze. Mlinarjf. Orehek pri Kranju. Začetkom meseca marca se je ustanovila v Orehku pri Kranju skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Skupina deluje zelo živahno, kar je dokaz da se člani zavedajo kakšnega pomena je za delavstvo strokovna organizacija. Skupini želimo, da pridobiva dan za dnem na številu in zavednosti članov. Služkinja. V mesečniku »B « so se nekatere gospodinje obrnile na služkinje s prošnjo in opozorilom na veliko odgovornost služkinj, ki so jo dolžne Bogu in ljudem in to radi tega, češ, ker se nekatere branijo služiti pri otrocih. Ker pa so ta opomin nekatere gospe uporabile za očitek, katerega poštene krščanske služkinje niti zakrivile niso, naj služi kot odgovor par besed: Kot večletna služkinja lahko trdim, da skozi celo moje službovanje nisem slišala take obdolžitve, kakor jo izrekajo nekatere gospe. Kot zavedna krščanska služkinja moram v imenu svojih tovarišic odločno odkloniti podtikanja, ki so naslovljena na krščanske služkinje. Me se zavedamo dobro naših dolžnosti, katere vršimo vestno. Zavedamo se dolžnosti tudi na-pram gospodinjam-materam, katerim smo stale ob času pričakovanja in poroda na strani ter skrbele za zdravje istih, kakor tudi novorojenčkov. Isto bodo krščanske služkinje še nadalje izvrševale. Omenjeni dopis, ki je bil morda dobro mišljen, porabljajo nekatere sedaj proti nam. Dan za dnem prihajajo tovarišice k meni in mi pripovedujejo, kaj vse jim v tem oziru gospodinje predbacivajo. Ko bi me ne vedele in ne videle, koliko je resnice na dejstvu, bi se mogle obdolžiti, da smo krive me, da naše stolno mesto nima še stotisoč prebivalcev. Gospodinjam polagoma na srce, da predno izrečejo kake neprevidne besede, naj iste vsaj preje pretehtajo. Naša organizacija je krščanska, služkinje v njej bodo dobivale zdrava navodila za pravo življenje in si same ravno žele, da bi jim gospodinje prednjačile z vzornim krščanstvom. Le tako se bo uvedlo pravo, složno in tesnejše družinsko življenje. Za one služkinje pa, ki nočejo o naši organizaciji nič slišati in one, katerim gospodinje (častnih izjem je mnogo) branijo pristop k njej in udeleževati se poučnih predavanj in shodov, odklanjamo me vsako odgovornost. TovariSice, ne dajte se begati! Me bomo vršile svojo dolžnost vestno naprej. Posamezni sunki od zunaj naj nas ne begajo in ne motijo. Oklenimo se še tesneje svoje organizacije, ki nam nudi svoje varno zavetišče. Dolgoletna služkinja BS. K. Čipkarica. Vsej industriji je zadala vojna hude udarce, ravno tako je tudi uničila našo Čipkarsko domačo obrt. Primanjkuje siro-vu\, ali jih pa sploh ni. Tudi sukanca ni mogoče dobiti. Imajo ga seveda trgovci-verižniki, od teh pa ga uboga čipkarica ne more kupovati, ker jo stane več sukanec, kot dobi ootem za izdelane čipke. Izpo- stavljene smo čipkarice na milost in nemilost trgovcem, od katerih moramo sukanec drago kupovati in njim zopet čipke pod vsako ceno prodajati. Seveda nam razni gospodje svetujejo, da naj za čas, ko ni sukanca, delamo na polju ali pa, da naj gremo v kak drug industrijski kraj, kjer se bo dobilo kako delo. Ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, da danes v vseh krajih in v vseh panogah industrije vlada brezposelnost in da je čipkarska obrt tam razvita, kjer se ne morejo vsi ljudje preživljati od kmetskega dela. Zatorej se obračamo čipkarice do merodajnih faktorjev in prosimo, da preskrbe v čim krajšem času dovoljno množino sukanca in po zmernih cenah. Pomoč je nujna. Upamo, da ne bo naš klic — klic vpijočega v puščavi. Stavblnsko delavstvo. Dne 17., 18. in 29. marca so se vršili mezdni dogovori stavbinskega delavstva z delodajalci. Po dolgih pregovorih je prišlo do končnega zaključka v ponedeljek 29. marca. Za Ljubljano, Maribor in mesta (industrijske kraje) na Gorenjskem se je povišalo zidarjem in tesarjem za 1 K na uro, težakom 2 K 40 vin., delavkam 60 vin., vajencem do 2 K 20 vin. Za Celje: preddelavcem na uro 35 vin., zidarjem, tesarjem 90 vin., težakom 2 K 15 vin., delavkam 55 vin,, vajencem do 2 K. Ostalo Štajersko in Koroško: preddelavcem na uro 30 vin., zidarjem, tesarjem 80 vin., težakom 1 K 90 vin., vajencem do 1 K 80 v. Za ostalo Kranjsko: preddelavci na uro 30 vin., zidarji, tesarji 80 vin., težaki do 1 K 85 vin., delavke 45 vin., vajenci do 1 K 60 vin. Z rezultatom delavstvo ni bilo zadovoljno in se je izjavilo, da te pogodbe ne pripozna. Da pa ne boste začudeno gledali, zakaj je bilo delavstvo nezadovoljno, naj sledi v pojasnilo sledeči dogodek: Delavstvo stavbinske stroke je sklenilo na svojih zborovanjih zahteve, ki se zelo razlikujejo od rezultata pogajanj in je izrecno povdarilo, ako 6e ne sprejmejo njih zahteve, da se ne smejo zastopniki organizacij niti za las umakniti in da se imajo pogajanja takoj prekiniti, kar se je v istini zgodilo tudi dne 17. in 18. marca. Ne tako dne 29. marca. Na ta dan so komunisti že dan preje pripravili na raznih shodih stavbinske delavce, kjer so jih s svojimi govori tako zagotovili, da bodo zmagali, kot da so imeli zmago že na dlani, če pa bi le v slučaju ne prišlo do sporazuma tedaj bo pa stavka in......... Delavstvo je napeto pričakovalo rezultata. . Takoj po končanem delu se je zbralo pred pošto (nasproti pošte v hiši Jadranske banke ima sedež Zveza industrialcev), Poročila ni bilo nobenega. Zaupniki so hodili spraševat, dobili so vedno le odgovoi-: Počakajte še deset minut. In tako so čakali toliko časa, da so lahko šli na komunističen shod pred Mestni dom. Po tem shodu pa je prebral neki delavec gori omenjeni rezultat pregovorov, ki ga je delavstvo zavrglo. Sodruga Nachtigala, ki je bil predsednik komunistične organizacije in je govoril stavbinskim delavcem dne 25. m. m. pred Mestnim domom, kjer je grozil vsem kapitalistom s poginom, ako delavstvu ne ustrežejo, tega moža je pa manjkalo. On je bil pooblaščen, da zastopa svoje tovariše. Naročeno mu je bilo izrecno, da mora pri zahtevah odločno vztrajati, kar pa on ni storil in je podpisal to pogodbo proti volji delavstva. Zato je pobegnil in se skril, da ni čul delavske sodbe, Delavstvo se je s shoda vrnilo na svoje domove vse poparjeno, spoznavši, da ga tudi najbolj rdečo pobarvani komunisti vodijo za nos. Komunist Golouh se je pa gotovo veselil tega dejanja, ker je videl nezadovoljne ljudi. Pri teh pogajanjih krščansko soc. delavstvo ni bilo zastopano. Razne novice. r Kako se danes na Dunaju plačuje delo. »Wiener Sonn- und Montags-zei-tung* ilustrira današnje družabne razmere na Dunaju in navaja lestvico novih višjih slojev. Na prvem mesu s plačo 100.000 K in več stoje operne pevke, bančni ravnatelji in hotelski vratarji. Plačo 70—100.000 kron ima prvi natakar v nočnih lokalih; 45—70.000 kron šofer, poulični prodajalec premoga, mizarski pomočnik, državni kancelar, državni tajniki, monterji, krojači, ki imajo plačo od kosa; 40—50.000 K pomočniki pri preseljevanju pohištva, krojaški in čevljarski pomočniki; 35— 40.000 K inženirji v tvomicah za motorje, kovači in boljši ključavničarji, predsednik deželnega sodišča; 30—35.000 K čistilci kanalov, magistratni ravnatelj, konduk-ter tramvajske železnice, pisarka v banki, nočni stavec, gledališki godec; 20—25.000 uradnik v tvornici, svetnik višjega deželnega sodišča, odsečni svetnik, korist; 15 —20.000 kron gospodična v modnih salonih, svetnik deželnega sodišča, finančni svetniki 10—15.000 kron ooliciiski komi- sar, telefonistka, asistenčni zdravnik, • bica; 5—iO.OOO kron sekundarni zdra<’m-; služkinja, odvetniška uradnica in PravD praktikantje, r Dobrotnik brez žrle,#, slanec Msl'ady Deel>, petaesetk atni ® jonar in lastnik največjih zemljišč v Lonao-nu, si je ustanovil krojaški zavod. Na «s0 in tisoče ljudi stoji v vrsti pred ntc(8®v‘ skladiščem, zakaj cene njegove kornet’ so brez konkurence. Lepo celo oblek0' P vovrstne kakovosti, lahko kupiš pri ,01®! za 2 do 4 angleške funte, torej za 30 do odstotkov bolj poceni ko po drugih looA «kih trgovinah. Tajnost nizkih cen obleke tiči pa v čisto amerikanski Pr0£^. ciji. Nakupil ie namreč za nekaj let vse b j:o treh velikih predilnic. Niegove ve u< ske delavnice napravijo zdaj na tedeij oblek, a kmalu jih bodo n&prav.le 10 na teden, tako je razširil podjetje ▼ njem času. Svojih delavcev ne plačuje bo, vendar ne dela z izgubo, kar rad P*' znava, rekoč: Moje delo ni kakšen doD delni čin. ali ko sem videl današnte pretirane cene, sem sklenil pomagati činstvu in pri tem mi nese obrt lep® narje, Uprovlzacila. a Legitimacije za meio od nice. Za javne nameščence, ki imajo P*® vico prejemati meso v mesnici »Vnovc® _ nice za živino in mast« na Sv, Jakoba brežju, se izdajo nove legitimacije. p° tere naj pridejo upravičenci v petek 2. aprila v sledečem redu: Od 9. do MV črka A (priimek) do vštevši črke G o® do 11. ure, črka H do vštevši črke K> 11. do 12. ure od črke L do vštevši od 12. do 1. ure od črke P do vštevši S, od 1. do 2. ure od črke Š do ž. ZaO* niki pridejo v soboto 3. aprila od 9. ur® prej na vrsto. Vsakdo naj se izkaže t sedanjo legitimacijo ali z legitimacijo ^ da, kjer je nastavljen. Po legitimacij0 P , de lahko vsak član družine ali tudi P0^ Legitimacije se izdajajo v pisarni Vno*., valnice Krekov trg št. 10 (Mahrova II. nadstropje po hodniku na desno. bifcJ Narodno gledišče. Opera. 1. aprila, četrtek: zaprto. 2. aprila, petek: zaprto. 3. aprila, sobota: zaprto. 4. aprila, nedelja: »Mignon«, Ab°l'e< ment izven. 5. aprila, ponedeljek: »Jongler«. A nement izven. Drama. 1, aprila, četrtek: zaprto 2. aprila, petek: zaprto. 3, aprila, sobota: zaprto. . 4. aprila, nedelja popoldne: ta«. Abonement izven. , (i 4. aprila, nedelja zvečer: »Trnulč,ca Abonement izven. ^ 5. aprila, ponedeljek popoldne: * nulčica«. Abonement izven. 5. aprila ponedeljek zvečer: ški trgovec«. Abonement izven. ZAHVALA. Za dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenci?* sina, brate, strica in svaka, gospod® FRANJO KADUNC za poklonjene vence In za obilo® udeležbo pri pogrebu izrekamo vseni najsrčnejšo zahvaio. Posebej se pa še toplo zahvaljujemo prečastiti gg. duhovščini za asistenco pogreDa, daljo Castiteinu g. kaplanu Žmavcu za tolažbo blagega pokojnika v bolezni, ter gnljiv govor na grobu, pevcem *** pevkam za žalostinko, ter stanovskemu društvu uradnikov In Pocl' uradnikov, enako za podporo onac* njenega društva, bkrati se zahvaljujemo Jugoslovanski Stroitovn* zvezi in članom Stavbinske zadrug* naj lepšo zahvalo izrekamo si. tol-odseKu „Orel", ki je žrtvoval vs moči za čim lepšo olepšavo pogreba ter bratom Orlom iz Zagorja o o Savi, ki so prihiteli čez hrib, da, s enkrat počaste blagega pokom«* na zadnji poti, končno vsem zDan,T cem in prijateljem za tolažbo o času bolezni in sa obilno udeležb" pogreba ranjkega. Bog povrni vsem stotero! Trbovlje, 23. auSca 1920. Žalujoča rodbina Kadnnc. Odgovorni urednik Jože Ru*ar' Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v lU