URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
SLOVENSKI Izdaja ln tiska Casopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec D irektor: Dudi Jan h u b a — Glavni tu odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — U red ništvo: L jubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23 $24 — Uprava L jubljana. Tomšičeva S/n., telefon 23-522 do *3-52« — Oglasni oddelek: L jubljana, K ardeljeva ulica 6, telefon 21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60 KB-5-Z-367 — Mesečna naroč nina 200 dinarjev INTERVJU DOPISNIKA »POLITIKE« S KITAJSKIM PREMIEB0M ČUENLAJEM P r ija te ljstvo je o snova In ž e l ja obeli narodov je izjavil Ču En Laj — Zahvalil se je tudi Jugoslaviji za podporo pri prizadevanjih, da bi bila LK Kitajska sprejeta V OZN KONFERENCA V ŽENEVI Mednarodne spo re bodo reševali brez nasllla Zunanji ministri so končali razpravo v upanju na sporazum — Splošna ocena po včerajšnjem sestanku: konferenca bo uspešna Predsednik vlade in zunanji minister Cu En Laj Je v svoji rezidenci v Pekingu sprejel pos ebnega dopisnika »Politike« Živ ka Miliča in mn v enournem r azgovoru odgovoril na nekatera vprašanja o jugoslovansko-kita jskih odnosih. »Politika« in »Slo venski poročevalec« objavljata danes ta prvi intervju kitajske ga prem iera z jugoslovanskim novinarjem. ŽENEVA, 12. nov. (Tanjug). Na današnji seji so zunanji m inistri poudarili, da to stične točke glede razorožitve. Raz prava je bila po njihovem mnenju zelo koristna in bo pripo mogla k uspešnemu delu pododbora OZN za razorožitev. Macmillan je povzel argumente svojih predgovornikov in poudaril, da so v obeh iznesenih tezah elementi, ki lahko pripeljejo do napredka. Po poročilih agencije AFP so med drugim štirje m inistri dosegli sporazum, da sc bodo obvezali, da ne bodo uporabljali sile pri reševanju mednarodnih sporov. S tem je bila diskusija o drugi točki dnevnega reda (raz orožitev) končana. Prihodnja seja bo v ponedeljek. ob strani. Splošna sodba je, da so bili rezultati razprave o raz orožitvi pozitivni. Povzemek do sedanje debate o tem vprašanju bodo ministri formulirali v be sedilu končnega sporočila kon ference. Molotov je še enkrat ocenil pripombe zahodnih sil o mož nosti za učinkovito mednarodno kontrolo in poudaril, da je So vjetska zveza odločno in jasno za vsako učinkovito nadzorstvo. »Toda,« je nadaljeval, »dokler takega načina zares ne najde mo, pripisuje Sovjetska zveza izreden pomen moralni vredno sti sklepa OZN, ki bi obsodil atomsko vojno. Zato znova pred lagamo, naj se velike sile zave žejo, da ne bodo prve uporabile atomskega orožja. ' Taka moral na obsodba atomskega orožja bi bila izrednega pomena za pre- prečenje nove atomske vojne.* Dulies je pripomnil k tej izja vi, da bi bilo potem tako mo ralno obsodbo treba razširiti tu di na vsa druga konvencionalna in nekonvencionalna orožja. Za njim je britanski zunanji m inister kot že rečeno, povzel vso debato o razorožitvi in iz razil zadovoljstvo vseh mini- L0NÄRDLJEVÄ P0SLÄÜIÖÄ Buenos Aires, 12. nov. (AFP) V poslanici na narod je pred sednik Argentine Eduardo Lo- nardi poudaril, da po revoluci ji, ki je strmoglavila prejšnje režime, ne sme biti niti zma govalcev niti premaganih. »No benega dvoma ni«, je dejal, »da je politika prejšnjega režima v začetku uživala naklonjenost Domač eksperimentalni reaktor nistrov zaradi konstruktivne iz menjave mnenj o tem važnem vprašanju. Predsedujoči, Duiles, je potem sporočil, da se bodo ministri sestali v ponedeljek popoldne in da bodo govorili o tretji, zadnji točki dnevnega re da, to je o vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Po neuspehu v debati o prvi točki — vprašanju nemške zdru žitve in evropske varnosti — po meni današnji pozitivni izid razprave o razorožitvi, čeprav ni bil dosežen noben dokončni sporazum, ohrabrujoč znak za uspeh cele ženevske konference. Postopek, ki so ga uporabili mi nistri na današnji zaključni seji s.tem , da so govorili v glavnem o problemih, glede katerih so se stališča že približala, kaže, da je prav tu treba iskati mož nosti za dosego glavnih uspe hov tega zasedanja, ki je prav zaprav v tem. da odbira zrela vprašanja izmed nerešenih med narodnih problemov in s tem odpira ugodnejše perspektive za nadaljnja pogajanja in za so glasne rešitve. Zahodni m inistri so danes po poldne na posebnem sestanku govorili v glavnem o vpraša njih Bližnjega in Daljnega.vzho da in o možnostih za dosego so glasja med štirim i velikimi dr žavami o sprejemu novih čla nov v OZN. Na današnjem se stanku bodo analizirali tudi svoje predloge o ukrepih za po speševanje odnosov med Vzho dom ln Zahodom, o katerih bo konferenca razpravljala v pone deljek popoldne. velikega dela naroda. Ne more mo imenovati nerodoljube ali pristaše tiranstva vse tiste, ki so z najboljšim namenom pri stopili k temu režimu. To pa vziic temu ne pomeni, da mo ramo biti popustljivi do tistih, ki so tako aii drugače sodelo vali z režimom, zatirali soroja- ke ali si na nedovoljen način pridobili premoženje. Take lju di je treba kaznovati«, je de jal Lonardi. Glede napadov na nekatere člane je predsednik Lonardi poudaril, da je vlada za svoja dejanja v vsem odgovorna. Ši roke plasti javnega mnenja se čudijo, da začasna vlada ni raz veljavila vseh zakonov, ki jih je bila izdala Peronova vlada proti cerkvi in' katoličanom, »katerih herojski odpor je bil eden izmed bistvenih činiteljev priprave in uspeha revolucije«. Na koncu je predsednik Lonar di dejal, da mora začasna vla da uvesti ustanove v državi s pravičnimi in nepristranskim i volitvami. Za Intervju s predsednikom kitajske vlade sem zaprosil ta koj po prihoda v Peking, če prav sem vedel, da redko da je intervjuje z ozirom na ogrom no publiciteto in poljnbna tol mačenja, na katera nalete nje gove besede v svetovnem tisku. Toda bil sem prvi jugoslovanski novinar na Kitajskem in prosil sem ga, naj bo on prvi kitaj- ki državnik, ki se preko tiska ■braća na jugoslovanske bralce. Splošna simpatija Kitajske do jugoslovanskih narodov je bila udi v tem primeru potrjena. Oddelek za informacije zuna njega m inistrstva me je obve stil, da me bo prem ier sprejel. Prestopil sem obzidje »Pre povedanega mesta«, v katerem so uradi vlade in v salonu v -tarem kitajskem slogu sem v risotaosti načelnika oddelka za •aformacije počakal na prihod premiera. Takoj je pričel ne formalni razgovor in se zanimal :a prve vtise s K itajske in Mandžurije, ki sem ju obiskal. Tema razgovora so bili jugosio- ansko-Kitajski odnosi. »Bi hoteli, ekscelenca, poveda ti nekaj besed o razvoju kitaj- so-jugoslovanskih odnosov« — -em vprašal. »Kitajsko-jugoslovanski odno- so sedaj normalizirani« — je riče! svoj odgovor Cu En Laj. Prijateljstvo je osnova teh od- jsov in njihov bodoči razvoj bo nedvomno še uspešnejši. P re pričan sem, da je to želja obeh narodov. Med svojim bivanjem v Kitajski ste se lahko prepri čali, da kitajski narod to želi. Verjamemo, da žele jugoslovan ski narodi isto. Vem, da ste do slej napisali nemajhno število poročil in prepričan sem, da bodo ta poročila iz-boljšala od nose med obema državama, ker bodo pokazala sliko naših uspe hov ln napredka, hkrati pa tudi naših pomanjkljivosti in težkoč. Tako bodo jugoslovanski narodi Rabat, 12. nov. Reuter). Ma roški sultan Ben Jusef je danes razpustil magzen, m aToško upra- Brzojavka panamskemu predsedniku Beograd, 12. nov. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku republike Paname dr. Ricardu Arisu Espinozi brzojavko, v ka teri mu prisrčno čestita k ob letnici razglasitve republike. Edvard Kardelj je potoval skozi Ljubljano Ljubljana, 12. nov. (Tanjug) Danes dopoldne je prispel v Ljubljano na poti v Veliko Bri tanijo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Skupaj z njim so prispeli v Ljubljano, vračajoč se z zase danja zvezne ljudske skupščine tudi predsednik republiške skupščine Miha Marinko, pred sednik izvršnega sveta Sloveni je Boris K raigher in član zvez nega izvršnega sveta Slovenije Ivan Maček. Podpredsednik Kardelj je po krajšem bivanju v Ljubljani nadaljeval pot v Veliko Britanijo. Tov. Kardelj v Trstu T rst, 12. nov. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Ed v a rd K ardelj je v sp rem stvu d ržavnega p o d tajn ik a za zu n a n je zadeve 'S rd je P rice in d ržavnega pod tajn ik a zvezne ga izvršnega sveta A ntona V ratuše popoldne potoval z brzovlakom skozi T rst v Ve liko B ritan ijo na povabilo b ri ta n sk e vlade N a tržašk i po sta ji sta ga pozdravila jugo slovanski g eneralni konzul M itia V ošnjak in konzul L ju bo L rubi S. Tov. K ard eli ;e čas postanka vlak a izkoristil, da si ie s sprem stvom bežno ogle d al mesto in tržaško p ^ sta n i- fiče. S. L. bolje razumeli, kaj hoče k itaj ski narod doseči in proti čemu se bori. Upam, da bodo tudi ki tajski novinarji šli v Jugosla vijo in pisali o jugoslovanskih narodih, tako kot delate vi tu kaj.« »Ekscelenca« — sem postavil drugo vprašanje — »želel bi sli šati vaše mnenje o jugoslovan ski zunanji politiki. Ali mislite, da je jugoslovanska zunanja po litika doprinesla popuščanju na petosti v svetu in utrditvi za misli o koeksistenci? Posebno bi želel slišati vaše mnenje o jugoslovanskem stališču do spre jema LR Kitajske v OZN.« »Predvsem« — je odgovoril premier, — »smo hvaležni Ju goslaviji za njeno stališjfe tn podporo v pogledu vzpostavitve kitajskih legitimnih pravic v OZN in zaradi stališča, po ka terem bi morala K itajska dobiti suverenost nad Formozo. To stališče se je manifestiralo tu di v deklaraciji, izdelani po raz govorih med jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji. Poleg te ga je ta deklaracija podprla tu di rezultate azijsko-afriške kon ference v Bandnngu, za kar smo prav tako hvaležni.« »Kitajski narod in vlada« — je nadaljeval Cu En Laj — »so zelo zadovoljiti s sovjetsko-ju- goslovansko deklaracijo, k er je doprinesla zmanjšanju napetosti in mirni koeksistenci med na redi. Istočasno izboljšanje sov jetsko-jugoslovanskih odnosov je prav tako opogumilo m iro ljubne napore v svetu In so cialistične dežele. Jugoslovan ska politika širjenja zamisli mirne koeksistence med vsemi narodi in za kolektivno varnost ter splošno razorožitev ,je ugod no vplivala na zmanjšanje na petosti v svetu in nživa našo podporo.« »Ekscelenca, ali mislite, da imajo lahko socialistične drža ve bližje gospodarske, kulturne vo, ki je doslej skupno s fran cosko upravo vodila Maroko. Obe upravi bosta ukinjeni, ko bo prevzela oblast prva maro ška vlada. Sporočilo o razpustu je obja vila pisarna m andatarja za se stavo vlade. Vezirji — 13 po številu — ki so sestavljali mag zen, so dobili poziv, naj pretr gajo vsaike nadaljnje stike s sultanovim dvorom ali z uprav nimi uradi francoske rezidence. Sultan jih je razen tega pozval, naj se ne udeleže slovesnosti na čast vrnitve Ben Jusefa v Maroko. Po sultanovem ukazu je ma roško adm inistracijo razpustil kronski svet štirih članov, ki vodi tekoče zadeve, dokler se sultan ne bo vrnil na dvor. Francoski novi generalni rezi dent v Maroku, bivši prefekt pariške policije Andre Dubois je bil danes gost na kosilu pri sultanu Beh Jusefu. Bivši ge neralni rezident Boyer de La Tour se je danes vrnil v Pa riz in predal dolžnosti. Dubois se bo ju rti z letalom odpeljal v Rabat. V Maroku pa se nadaljujejo napadi, za katere so francoske oblasti upale, da bodo preneha le po sporočilu o vrnitvi Ben Jusefa na prestol. V arabski četrti Casablanke je bi! ubit en človek, v evropski četrti pa je eksplodirala bomba in povzro čila veliko škodo. Blizu Casa blanke so bili sinoči ubiti trije Maročani. Avstrijski ujetniki 10 let po vojni Dunaj, 12. nov. (Reuter) Funk cionar avstrijskega ministrstva notranjih zadev je povedal da nes da je v tu jih državah da nes še 4S0 avstrijskih vojnih u- jetnikov in civilnih interniran cev, od teh 428 v Sovjetski zve zi. Ostali ujetniki so na Polj skem. v Albaniji, Češkoslova ški. Romuniji, Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem. in drugačne stike z nesociali stičnimi državami?« »Seveda, socialistične države imajo lahko ekonomsko in kul turno izmenjavo z nesocialistič nimi državami. Prepričan sem o superiornosti socialističnega sistema, ki se lahko potrdi s ta ko izmenjavo med socialistični mi in nesocialističnimi država mi. Pod tem mislim mimo tek movanje — to je, delati s takš no izmenjavo primerjave. Na gospodarskem In kulturnem po lju so na dragi strani stvari, ki bi se jih bilo treba naučiti. Na gospodarskem polju, na primer, izpopolnjevanje tehnike, na kul turnem pa se je treba seznaniti z nacionalnimi posebnostmi. Ta ka izmenjava je nujna in to Je vzrok, da smo na azijsko-afrl- ški konferenci posebno pouda rili vprašanje izboljšanja go spodarske in kulturne izmenja ve m ed'vsem i državami.« Omenjeni častniki in podčast niki bodo služili v ministrstvu obrambe, v središčih za novačenje m rezbarile ter pri organizaciji zahodnonemške vojske. Ko jim je izročil listine, je Blank dejal, da pomeni imenova nje prvih častnikov »jasen dokaz, da hoče zvezna republika z istimi dolžnostmi v zahodni skupnosti prevzeti tudi iste obveznosti«. Vsi častniki naj s svojim delom »pri spevajo k večanju obrambne spo sobnosti Zahodne Nemčije«. Blank je pripomnil, da »ne smejo poza biti na vojaško preteklost. O tej preteklosti naj sod; jo trezno in brez predsodkov, brez poveliče vanja pa tudi brez zagrenjenosti«. Imenovanje prvih častnikov je povzročilo v zahodnonemških Predsednik republike XV. proletarski brigadi Beograd, 12. nov. Vrhovni ko mandant oboroženih sil FLRJ maršal Josip Broz Tito je po sla; vojakom, podoficirjem in oficirjem prve makedonsko-ko- sovske XV. proletarske brigade naslednjo brzojavko: Ker ne morem ugoditi vaši želji, da bi prisostvoval proslavi obletnice ustanovitve vašč b ri gade, pošiljam vojakom, pod oficirjem in oficirjem prisrčne čestitke. Makedonske brigade so mnogo prispevale za osvoboditev naše države in skupno z drugimi eno tami naše junaške armade p ri borile zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci te r p ri spevale svoj delež k ustvaritvi nove socialistične Jugoslavije. Delajte tudi v bodoče za svo je politično in strokovno izpo polnjevanje te r vzgojo mladih generacij, ki prihajajo v vašo brigado, k er boste tako največ prispevali k izpopolnitvi naše armade in mirnemu razvoju na še socialistične domovine, ka kor tudi k srečnejši bodočnosti naših narodov.« »AH mislite, da lahko dve so cialistični državi razvijata svo je odnose tudi če so med njimi nerešeni problemi in različni pogledi?« »Odnosi med res socialistični mi državami bi morali biti tes ni, čeprav so med njim i morda taka nerešena vprašanja, to pa zato, ker je osnova tisti njihov skupni faktor, dočim je vse dru go drugovrstnega pomena. Ne rešena vprašanja ne bi smela postati ovira prijateljskega raz voja in tesnih odnosov« — je končal Cu En Laj. Pogovarjala sva se preko p re vajalca. S tem je bil razgovor končan. Predsednik Cu Nn Laj me je spremil do vrat in se za nimal za obisk jugoslovanske novinarske delegacije ter dru ge manifestacije intenzivnega zbliževanja obeh držav. Živko Milič krogih različen odziv. Zastopnik socialno demokratke stranke je izjavil, da »tega dne ne b. smeli slaviti kot dan veselja, pač pa da povzroča resno zaskrbljenost«. Nemci nosiljo sedai dve vrsti u- niform in stoje drug proti drage mu, je pripomnil. Zastopniki koalicijskih strank so nasprotno pozdravili »rdfsrvo armade«. Tiskovni urad Adenau erjeve krščansko demokratske u- nije j« sporočili, da hoče ztezna vlada z imenovanje prvih častni kov dokazati, »da bo zvesto iz- Namen državnega udara je bil, preprečiti morebitno vstajo, ki naj bi onemogočila Jusceli- nu Kubitschku, da bi 31. janu arja postal predsednik Brazili je. Kubitschek je oktobra z ve likansko večino zmagal na vo litvah, pri čemer ga je podprla tudi levica. Kubitschka imajo SANTA MONICA, 12. nov. (AFP) Am eriški m inister za m ornarico Charles Thomas je povedal vče raj, da so poskusi z atom sko pod m ornico »Nautillus« dali uspehe, ki presegajo najbolj optim istične napovedi. Atom ske podm ornice bodo nenavadno učinkovito orož je. Vlada je sklenila zgraditi 8 takih ladij, h krati pa bo prosila Kongres za odobritev, da jih sme zgraditi še več. Današnja seja se je začela okrog pol enajstih pod Dulleso- vim predsedstvom. Pinaya, ki je odpotoval v Pariz, da bi priso stvoval glasovanju o zaupnici francoski vladi, je zastopa! opolnomoženi m inister Roland Margery. Ozračje, v katerem je konfe renca končala razpravo o drugi točfci, je bilo prisrčno in p rija teljsko. Predvsem so m inistri govorili o vprašanjih, pri kate rih so se stališča že zelo zbli žala, sporne točke pa so pustili polnjevala obveznosti, kj Jih je prevzela s pariškimi sporazumi«. Vpoklic pol milijona mož, ko likor jih ima Zahodna Nemčija pravico imeti pod orožjem v 'smi slu pariških sporazumov, mora biri končan v naslednjih treh le tih, računajoč od 1. januarja 1956. ko bo Bundestag sprejel novi za kon o armadi. Kot smo že poročali, je odbor za preverjanje oficirskega kadra bodoče zahodnonemške vojske priporočil ministrstvu obrambe imenovanje še nadaljnjih 49 gene ralov in polkovnikov, ki so jih izbrali med 120 kandidati, bivši mi pripadniki nemške Wehrmacht. Dosedaj je ministrstvo obrambe dobilo skupno 172.000 prijav, od katerih je odbor za preverjanje pregledal 1.200 prošenj. V krat kem pričakujejo nadaljnjih ime novanj. za političnega naslednika pokoj nega predsednika Vargasa. Luz pripada socialistični stran ki prav tako kot Kubitschek, vendar pa se je pridružil disi dentski skupini, ki se zavzema za to, da Kubitschek ne bi p ri šel na oblast. Večina vojaških veljakov pa priznava zakonitost Kubitschkove izvolitve in hoče zagotoviti vladi ustavnost. Carlds Luz je poslal brazil ski mornarici sporočilo, naj pre neha z odporom. Znano je, da se je brazilska mornarica uprla državnemu udaru generala Tei- xeira Lotta. Bivši m inister mor narice, ki je podpiral strmo glavljenega predsednika Luža, je iz Sao Paola zbežal v prista nišče Santos, oddaljeno 350 km od Ria de Janeira. Tudi Luz se je zatekel v to pristanišče. Od ondod je poslal sporočilo tudi m inistru letalstva, naj preneha z odporom, letalcem pa, ki so ga sprem ljali, je naročil, naj se vrnejo s svoja oporišča. V Braziliji je spet zavladalo normalno življenje. Beograd, 12. nov. V naši drža vi so v glavnem končane priprave za zgraditev prvega domačega eksperimentalnega reaktorja, ka kor so i&javili v inštitutu za nu klearna raziskovanja »Boris Ki drič« v Vinči pri Beogradu. Ko je govoril o pripravah za zgraditev reaktorja, je direktor inštituta Vojko Pavičič poudaril, da so s tem ustvarjeni pogoji za izpolnitev velike naloge, ki so s: jo pionirji nuklearnih znanosti v naši državi že davno postavili, namreč, da se z izkoriščanjem nu klearne energije dvigne razvoi na še industrije na višio stcon jo. Za to se pojavlja neodložljiva potre ba boljšega sodelovanja med indu strijo in inštituti za nuklearna raziskovanja. »Delamo za potre be industrije,« ie poudaril direk tor Pavičič, »toda potrebna nam je tudi njjena pomoč, zlasti v tej faizi eksperimentalnega proučeva nja. Medtem pa so v nekaterih podjetjih ljudje, ki pri vsakda njem obravnavanju raznih zadev proizvodnje ne posvečajo dovolj pozornosti temu sodelovanju z inštitutom, ki naij šele v bodoč nosti nudi industriji neprecenljive koristi. Pričakuje se, da bo zboljšan:e tega sodelovanja mnogo pripomo glo k širšemu posvetovanju z za stopniki industri jer ki je bilo na povedano v nedavnem intervjuju ( predsednikom zveszne komisije za nuklearno energijo Aleksan drom Ratikovičem.« Znanstevni sodelavec Inštututa v Vinči ing. Miodrag Ristič * podal novinarjem širša polanda o doslej najpomembnejših ukrepih na področju nuklearnih razisko- vanj v naši državi, o zgraditvi prvega domačega ek ('ermental- nega reaktoria. Dejal je, da bodo pred začetkom gradnje tega reak torja zgraditi manjši reaktor tako imenovane nulte moči. ki je ne- obhodno potreben, da bi se mo gel projektirati večli reaktor. Prvi domaci reaktor ne bo jJuž'1 samo za eksperimentalne namen?, tem več bodo v niem proizvajali tudi izotope za industrijsko uporabo, ki jih danes uvažamo. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re kah in indeks proizvodnje za 11. novem ber 1935. Srednji dnevni dotok v kubič nih m etrih na sekundo: D rava — D ravograd 217 (lan-; 3.“5). Sava — Moste 21.1 Hani 29 7). Savg — Med vode 79.*» (lani 223). Soča — Do tta r 122.7 (lan; 367.4). Indeks proizvodnje v prim erjavi z 1954 letocn — 125. VREME Napoved za n edeljo: B rez bi stvenih sprem em b. i § P r v i d e k r e t Maroškega sultana Ben Jusefa Prvi oficiri i Wermachta Obrambni minister Blank izročil imenovanja nad 100 oficirjem bodoče zahodnonemške armade — Komentarji političnih strank B o n n , 12. nov. (Tanjug). Zahodnonemški m inister obram be Blank je danes izročil listine o imenovanju prvim častnikom bodoče zahodnonemške vojske. Dva generala, Heusinger in Speidel, sedanja visoka funkcionarja Blankovega ministrstva, 18 polkovnikov, 30 majorjev, 40 kapetanov in 11 nižjih oficir jev in podoficirjev, ki so danes dobili imenovanja, bodo služili v m inistrstvu obrambe, v središčih za novačenje in vežbanje ter pri organizaciji zahodnonemške vojske. VBraziliji jemir Uporniki so predali oblast, ko so zagotovili Kubitschku njegov položaj — Nova vlada bo sestavljena še danes RIO DE JANEIRO, 12. nov. (AP). Po državnem udaru so v Riu de Janeiru začeli sestav ijati novo brazilsko vlado. Ge neral Teixeira Lott, pod čigar poveljstvom je vojska včeraj Izvedla državni udar in strmog lavila začasnega predsednika Carlosa Luža, je prevzel minis trstvo vojske. General Alvez Seco je postal m inister letalstva, admiral Antonio Alves Kamaza m inister mornarice, Meneses -pa m inister pravosodja.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy