PcStnlns plačana v gotovini
Leto X., št. 7 („jutro" XX., it. 37 a) Ljubljana, ponedeljek 13. Sebrnarja 1939
Upravuisivo ~juDijana. K_nalijeva o
—	Telefon št 3122 3123, 3124, 8125 1126
Enseralm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 Ui 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
rei e f od št 2455. Podružnica Celie Koeenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum* ?artnpr1a
Uredništvo:
Liubliana. Knafljeva ul 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej m velja do ooštJ prejemana Din 4.- po razna.talcih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St. 7. Telefon
št 2455.
Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tari fu.
PONEDELJSKA IZDAJA
"Città del (Vaticano
Desetletnica lateranske pogodbe, ki je dala pravno življenje najmanjši evropski državi, imenovani Città del Vaticano, in smrt njenega poglavarja, papeža vesoljne katoliške cerkve Pi ja XI. obujata v spominu podobe Vatikanskega mesta, zagrnjenega prav te dni v globoko žalost. Papeška državica se razprostira na površini 44 hektarjev in šteje nekaj čez 500 prebivalcev, toda do malega vsak kamen na njenih tleh je znamenitost in skoraj vsak prebivalec je v očeh vernikov, ki prihajajo z vseh strani sveta, bolj ali manj odlična oseba Ta odlika ni bila prikrajšana niti slugom kardinalov in še manj gardi Švicarjev, ki stražijo vatikanske dvore, in tem še zlasti ne, ker imajo stare, častitljive uniforme, ki vzbujajo zanimanje in spoštovanje.
Kdorkoli obišče Rim, pa če bi mu bilo odmerjenih še tako malo ur za mesto, v katerem je zgodovina nagrmadila toliko veličastnih spomenikov, hoče za vsako ceno prestopiti meje najmanjše države v Evropi. Zares ni nič lažjega nego to in če bi bilo tako na vseh mejah, bi komaj še kaj motilo edinstvo človeštva. Že s tem, da stopiš na prostrani Trg sv. Petra, ki ga obvladuje najslavnejša krščanska ba-\ zilika, si stopil na tla vatikanske drža-! ve, ne da bi se bil živ človek zmenil za tvoj prestop meje Ko obstaneš v I bližini obeliska in se ozreš po trgu, se ti zdi, da si v pravljični palači, zakaj tri sto stebrov Berninijevega slikovitega stebrišča zaokroža trg z baziliko v 'udovito arhitektonsko celoto.
Vhod v Vatikan je v stranski ulici zadaj za kolonado in ob njem se ti šele pokaže straža te države, ki bi bila ena najdekorativnejših straž na svetu, če ne bi bilo treba stražiti zakladov onkraj zidu, zakladov neizmerne zgodovinske in umetnostne vrednosti, ki tvorijo poleg tolikega drugega znamenitost te edinstvene države na svetu. Toda človeku, ki ne vzbuja suma, je lahko preiti tudi ta edini znak njene suverenosti na državni meji, ne da bi bil moral jemati iz žepa kakršnokoli listino. Ni se težko prepričati, da je tu straža samo potrebno zlo, v kolikor ni hkrati tradicionalen okras in cere-monialna potreba mesta, kjer ima vse, kar vidiš, pečat stoletij in kjer je vse usmerjeno v nekako obrednost, vse podvrženo svojskemu redu in vekovi-tim formam.
V vatikanskih palačah je eden največjih rimskih muzejev z galerijo slik in kipov, ki nima na svetu mnogo tekmecev, kar se tiče znamenitosti in ne; precenijivih dragocenosti. Vsak korak po njihovih hodnikih in. dvoranah je korak v zgodovino, ki je s tega posvečenega mesta dolgo pomagala krojiti usodo slavnih in neslavnih mož, generacij in vekov. Ko hodiš iz dvorane v dvorano, ne moreš pozabiti, koliko znamenitih ljudi je hodilo pred teboj po istem parketu in vpijalo z nič manj žejnimi pogledi lepoto vatikanskih umetnostnih zbirk. Aparimani papeža Aleksandra VI. Borgie, ki so okrašeni s slikami, kakor vse ostale galerijske dvorane, vzbujajo zgodovinske spomine, napihnjene zdaj v fantastični roman, zdaj v pikantno anekdoto, medtem ko se zdi, da je tu že dolgo razlita milost odpuščanja in pozabe, ki večno briše z gobo smrti madeže človeške nepopolnosti, pogasljive plamene greha. Slikarije izza časa papeža Borgij-ca razodevajo visoko kulturo moža, ki se je dal obdati s simbolnimi podobami Gramatike, Dialektike, Retorike, Geometrije, Aritmetike, Glasbe in Astrologije — poosebljenih v postave Muz in prežetih z neobledelim sijajem genija.
In če omenim izmed ostalih znamenitosti samo še Rafaelove dvorane in Sikstinsko kapelo, sem označil samo del vatikanskih srečanj z genijem in z vekovi. Medtem ko te v Rafaelovih dvoranah vsega zavzema lepota fresk, izmed katerih osvaja s svojim klasičnim dihom zlasti »Atenska šola«, je v Sikstinski kapeli, tej kraljici vseh ka: pel, v ospredju zanimanja Michelangelo s svojimi gigantskimi telesi v slavnih freskah: Stvar jen je sveta, Stvar je-nje in poguba prvega človeka in Po-sledice izvirnega greha. Na stropu kapele, h kateremu se je dvigal dišeči dim tolikih papeških maš, je titan renesančne umetnosti razgrnil svoj tiranski svet. Obljudil ga je z množico teles, ki se zde, da s svojo nadčloveško-močjo in s svojo nagoto, ki simbolizira človekovo nezakritost pred večnim božjim obličjem, tako živo nasprotujejo preprostemu duhu evan-geljske besede. Ta svet titanov je podoba »bojujoče se Cerkve«, vizija njene duhovne in gmotne oblasti, izraz njene stare »totalitarnosti«.
Kdo drug bi bil morda še zapel hva* lo temu ali onemu izmed svetovnih znamenitosti, ki se nudijo v Vatikanu. Meni so na hodnikih njegovih palač uhajali pogledi skozi okna v vatikanske vrtove. Tu je sredi Rima, kjer je
Po povratku republikanske vlade v Madrid
de v vprašanju nadaljevanja vojne ali za-ujučitve miru.
Diplomatski delegat angleške vlade pri španski nacionalistični vladi sii Robert Hodgeson, ki je medtem že odpotoval nazaj v Burgos, je imel v poslednjih dneh za svojega bivanja v Londonu neprestano posvetovanja z zunanjim m.nistrom Hali-faxom in glavnim tajnikom zunanjega mi-nistrstva Cadoganom. čeprav ni odnesel s seboj nobenega predloga generalu Francu za zaključitev državljanske vojne vendar menijo, da potuje v Burgos z vsemi potrebnimi navodili glede nadaljnje akcije za pomirjenje v Španiji.
Angleška vlada zahteva od generala Franca tudi pojasnilo zaradi bombardiranja otoka Minorce v času, ko se je pogajal ua angleški križarki »Devonshire« v Port Mahonu zastopnik Francove vlade general San Luis z zastopnikom republikanskih oblasti za predajo otoka. Kakor znano, je Anglija prevzela posredovanje ob jamstvu generala Franca, da med pogajanji na Minorci ne bodo izvršeni nobeni letalski napadi. Kljub temu so se prav v času pogajanj pojavila v bližini angleške križarke letala, ki so pričela metati bombe. Te bombe so padale komaj 200 m daleč od križarke »Devonshire«. Angleška vlada za sedaj še ne namerava podvzeti diplomatske demarše ker zahteva v prijateljskem tonu samo pojasnilo o dogodku.
Angleški listi vprašujejo, kakšnega porekla so bila letala, ki so bombardirala Mi-norco, kakšne narodnosti je bila posadka teh letal in kdo ie odred 1 napad. Pri tem odkrito namigujejo, da niso bila n®ti letala, niti piloti in nit® poveljnik, ki je izdal ukaz za nanad, španskega porekla. Angleški listi smatrajo bombardiranje Minorce kot značilno za razpoloženje gotovih držav.
Dr. Ciacar-Markovic prispel v Beograd
Beograd. 12. febr. p. Novi zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič je prispel ob 21.45 iz Berlina v Beograd, kjer so ga na železniški pos'aji sprejeli min. predsednik Cvetkovič mnogi ministri ter višji uradniki zunanjega ministrstva.
Prihod rumunskega veleposlanika v Beograd
Beograd, 12. febr. AA. Nocoj ob 17-35 se je pripeljal v Bergrad Viktor Cadere, prvi veleposlanik kraljevine Rumunije na našem dvoru. Na postaji so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo An. drič, šef protokola dr. Dušan Marinovič in rumunski odpravnik Jebrescu z osebjem poslaništva.
Kongr 2S
Jadranske straže
Zagreb, 12. febr. o. Danes je bil tu V. kongres Jadranske straže, ki se sestaja vsaka tri leta in se je sestal doslej v Splitu, Sarajevu, Skoplju in Ljubljani. Zboroval je v poslopju bivšega hrvatskega sabora v gornjem mestu. Navzoč je bil poleg zastopnikov oblasti tudi angleški viceadmiral Usborne, ki ga je predsednik dr. Tartaglia posebno prisrčno pozdravil kot prijatelja Jugoslavije. Kongres je izvolil za podpredsednike Jadranske stra-•že dr. Pirkmajerja iz Ljubljane, grofa Kulm er ja iz Zagreba in dr. Jovana Mar-koviča iz Beograda, za tajnika pa dr. Bo-janiča in dr. Nikšiča.
I Velesenzacija ! fi fv «i vT	A f f dva velika eksperimentalna „ . u A «Tu v Aki V četrtek 16. In petek 17* t. m. I
I Od danes naprej dobite Ä V ÈL N U A L, 1. večera, z, najnovejšim, zanimivim KINU UNIUN	vsakokrat Ob XX* UTÌ	I
I vstopnice v predprodaji! ** ~ «	^^	MU m	in izbranim sporedom!	g
Veselice in nesreče okrog nedelje
Ljubljana, 12. februarja
Sv. Valentin, ki odpira ključe korenin, se bliža in že je jug v zraku, udaril je tu. di že iz zemlje. Medtem, ko smo imeli pretekli teden zjutraj običajno vsak dan dve ali tri stopnje mraza in so oile ceste suhe, je bilo davi živo srebro komaj na ničli, a jug je zmehčal pota, da je bilo precej blatno, zlasti po pobočjih in hribih. Nedelja je bila izredno lepa in p ri je. na Ljubljana se je zlasti v popoldanskih urah močne izpraznila, oživele pa so spet enkrat številne okoiiške gostilne.
Nedelja ni minila brez nezgod. Spričo lepega vremena je bil danes večji avtomobilski promet in se je pripetilo več hujših karambolov in kup nesreč, katerih žrtve leže v bolnišnici. Tako so bili mestni reševalci kmalu po kosilu pozvani na Ig, kjer je neki avtomobilist podrl nekega mo. škega, ki je nezavesten obležal. Dozdajše niso mogli ugotoviti njegove identitete, ker je še vedno nezavesten. Slična nesreča je doletela brezposelnega delavca Alojzija Mauserja ki ga je okrog 15. ure na Celovški cesti podrl neki avtomobilist in ga poškodoval na glavi.
Dopoldne se je pripetila prometna nesreča na Bleiweisovi cesti. Od kolodvora je brzel proti Bleiweisovi cesti neki avtomobilist in se tik za Bavarskim dvorom zaletel v voz pivovarne Union. Sunek je bil tako silen, da je avtomobil odtrgal oje in konja, avtomobil sam je pa vrglo na pločnik. Voznik je padel z voza. Sreča v nesreči je bila da pri karambolu ni bil nihče težje poškodovan, le konj je bil nekoliko opraskan.
V	bolnišnico so prepeljali Franca Ber-čiča, jetnika iz policijskih zaporov, ki je pogoltnil kos železa od peči. Na peči je manjkal okrašeni kos.
Učinkovit koncert „Save" v štepanji vasi
V	okrašeni dvorani štepanjskega Sokolskega doma je bilo danes popoldne svečano razpoloženje Pevski zbor »Sava« se je predstavil številnemu občinstvu. Petnajst minut čez 16. uro je bila vsa dvorana zasedena. V imenu Hubadove župe je bil. navzoč dr. Švigelj, zastopana pa so bila še številna društva tako Glasbena Matica. Ljubljanski zvon. Slavec. Soča Krakovo-Trno-vo, Sloga, delavsko glasbeno društvo, pevsko društvo in Kolo JS iz Most pa še druge organizacije.
Spored je bil pester in je lahko zadovoljil vse okuse. Pevci so pričeli koncert z »Našo pesmijo«. Sledila ie Hajdrihova »Slava Slovencem« in Juvančeva »Slovanska«. S tem je bil rodoljubni program izčrpan in pevci so zapeli Zegovo »Vinski bratje« in Venturinijevo »Vsejal sem nageljne in rože«. Burno odobravanje so želi zlasti za »Vinske brate«, v Venturinijevi skladbi pa je zlasti užgal odličen solo, pel je podpredsednik društva g. Stanko Jerič.
Po kratkem odmoru je zbor pozdravil v imenu Hubadove župe g. dr. Švigelj in čestital k lepemu uspehu Apeliral je tudi na občinstvo, naj bi podpiralo svoje pevske zbore, ki žrtvujejo petju mnogo prostega časa Podpora naj ne bo samo gmotna v tem, da kupimo vstopnico za koncert, pa se ga ne udeležimo, temveč tudi moralna, za katero nam bodo pevci prav tako hvalež nI Še posebej je izrekel dr. Švigelj priznanje pevovodji g.Venturiniju. ki s takim uspehom vodi pevski zbor »Savo«. Po pozdravnem nagovoru je zbor zapel izvenpro-gramsiko »Zvezde žarijo« Sledile so skladbe: Venturinijeva »Pojdem na prejo«, N. N. »Halo« po Venturinijevi harmonizaciji in Pavčičeva »Lovska«.
Po kratkem odmoru so zapeli nekaj narodnih po harmonizaciji Frana Venturinija in sicer: »Slovenski fantje«, »Barka zaplavala«, »Mornar«, »Srečali smo raka«. Ladja plava, »Srečno, srečno, ljub'ca moja«, »Uspavanka« in »Krasna zemljo, Istro mila«. V lepi ubranosti so se odlikovali prav vsi pevci. S svojim letošnjim prvim koncertom je pevsiki zbor »Sava« pokazal zelo lep napredek in je nudil občinstvu res prav lep nedeljski užitek.
Hrvatski elitni ples
V	vseh prostorih Kazine, kjer je ljubljanska podružnica hrvatskega kulturnega društva »Napredak« priredila svoj elitni hrvatski ples, je bilo pozno v jutro zelo živahno. Kmalu po napovedani uri so se v glavni plesni dvorani in stranskih prostorih začeli zbirati ljubljanski Hrvati in številni prijatelji. Predsednik g. Harazim, podpredsednik dr. Kailay in številni na ljubljanski univerzi študirajoči hrvatski študenti so goste ob vhodu prijazno sprejemali in jih vodili v dvorano, kjer so bili v obliki podkve razmeščeni udobni fotelji, na katerih so mogli gostje slediti izbranemu sporedu.
Vsi navzoči so pozorno sledili sporedu, ki je bil res na umetniški višini, kakor smo jih malo deležni na podobnih prire-
:man»
imel nekoč Agrippina svoje cesarske vrtove, ohranjen kos prirode, ki so ji vrtnarske roke vsiljevale skozi stoletja spostijivost pred gospodarji teh dvoi rov, kakor jo imajo njihovi človeški prebivalci. Vatikanski vrtovi se zde z oken papeških palač nekam prirodnej-ši od versajskih vrtov, ki so še ohranili klasični okus »kralja Sonca« V blagem rimskem podnebju ima 'o dovolj živ-Ijenskih pogojev razprti dežniki pini j in tanke, pobožno v nebo moleče, ciprese, prav kakor druga domača in tuja drevesa, ki so tu vzgojena za nobles-no službo in za plemenito naslado belega gospodarja dvorov. Med njimi šumi ja jo mnoge fontane in vzbujajo z igro svojih vod vizijo daljnih orientalskih vrtov Nad vsemi dvori je razlit skrivni svit nečesa vzhodnega, dejal bi, jutranjega, in strmeče oko se izgublja v prividu duha, ki čuti v bližini groba sv Petra prvotnost krščanstva, plamen njegove na vzhodu prižgane luči.
v Beograd, kot poslednji opomin, da je treba začeti z novim, poživljenim delom, ali pa društvo razpustiti. Na Petruškovi rojstni hiši bodo četniki vzidali spominsko ploščo.
Akademija bežigrajske Šolske mladine
Vodstvo državne poskusne lijudske šole za Bežigradom je organiziralo od 6. do 12. t m. »teden roditeljskih večerov«. Vsak ve-čeT se je vršilo predavanje o aktualni temi sodobne vzgoje. Vsa predavanja so prav lepo uspela, tako da so vsi predavatelji želi zasluženo priznanje: gg. dT. Jože Logar, Rudolf Kobilica. Miroslav Zor. dr. Lavo Čermelj, Jože Pahor in dr. Vladimir Schmidt Udeležba je bila razmeroma zelo visoka, saj je večer za večerom napolnilo lepo opremljeno telovadnico okoli 150 poslušalcev Proti koncu tedna je udeležba celo nekoliko narastla Višek pa je se veda dosegla na zaključku tedna, pri današnji akademiji.
Kljub zgodnji uri, akademija se je namreč pričela že ob dveh popoldne, je bila dvorana nabito polna. Mali reditelji so z
Vrsta nesreč na Dolenjskem
Pet poškodovancev v novomeški bolnišnici
ditvah. K polnemu uspehu sporeda so odločilno pripomogli vsi sodelujoči in so bili zato od zbranega občinstva tudi prisrčno nagrajeni z navdušenim aplavzom, s strani prirediteljev pa z lepimi šopki cvetja. Izmenoma so nastopili člani ljubljanske opere tenorist g. Ante Sladoljev-Jolič z Zajčevim »Virom« in arijo Lenskega iz Cajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. operna pevka ga Vera Majdičeva s Hat-zejevo »Majko« in arijo iz Parmove opere »Rokovnjači«, kot tretjo pa so nam prireditelji predstavil? plesalko go. Mercedes Goritz-Paveličevo. ki se je našemu občinstvu prikupila že s prvim izmed treh pie. sov, s plesom ruske seljanke. Odobravanje je raslo z vsako točko, z dalmatinskim vaškim plesom in končno z valčkom po Straussovih melodijah. Ga. Vera Majdičeva in g. Sladoljev-Jolič sta prispevala še duet Jelene in Juraniča iz Zajčeve opere »Zrinjski«. Na klavirju je vse spremljal dirigent g. žebre.
Po kratkem odmoru sta otvorila ples s polonezo predsednik podružnice g. Harazim z gospo banico in podpredsednik dr Kailay z go. Bahovčevo, nato pa se je razvila zelo živahna prosta zabava, v kateri je vladalo veliko navdušenje za ples. čeprav se ne da reči da je na njem previa, dovala mladina. Za plesne komade je neumorno skrbel jazz »Odeon« g. švare. Močnega obiska sta bila deležna tudi z najokusnejšimi jedili založen buffet in amerikanski bar v katerem so točili izbrane pijače Kljub sorazmerno visokim cenam sta bila ta dva posebna prostora neprestano natrpano polna dobre pijače in jedače željnega občinstva, ki ni skoparilo s širokogrudnim odpiranjem denarnic. Tako se morejo prireditelji mimo lepega kulturnega uspeha, ki ga je dosegel pevski in plesni del sporeda, veseliti tudi lepih izku. pičkov, pa bodo mogli z uspehom porabiti čisti dohodek za dobrodelne namene, kakor so se odločili. S svoje strani so tudi prireditelji nagradili svoje goste s tem, da so med lepimi narodnimi nošami in elegantnimi toaletami izbrali tri najlepše in jih kot kraliice nagradili z izbranimi darili, poleg njih pa še okrog sto drugih dam s prav tako lepimi manjšimi darili.
Železničarji so plesali na Taboru
številne prireditve to soboto niso okrnile polnega uspeha, ki ga je bil deležen ples železničarjev »Sloge« na Taboru. Vso noč se je tam prijetno plesalo, tudi dobro jedlo in pilo. Naše vrle železničarje so med drugimi posetili g ban, ki je s kraljevskim kolom otvoril ples, dalje županov zastopnik inž škof. zastopnik divizionar-ja podpolkovnik Hrast, za generalno direkcijo in direkcijo državnih železnic na inž. Fine in inž Stcjkovič- Pestro sliko številnega občinstva so poživljali števil"! člani oficirskega zbora in seveda gostitelji železničarji v svojih službenih unifor. mah.
Ves čas so bili na razpolago priznano dobri orkestri železničarjev in tako so se m~gli ob njih neutrudnem ieraniu v vseh Taborovih prostorih neprespano vrteti živahni pari: v glavni dvorani na zvoke glavne železničarske godbe na pihala, v baru na jazz orkester, v gostilni na na šramel. Povsod se je dalo poskakovati, tembolj, ker so dobro založeni bu^feti dajali neprestano notrebnega ok*-eorila. Pa je tako pričakovati, da bodo ž«ipzničarn mogli iz združenega čistega izkupička vseh blagajn po ponlačarih «stroških za prireditev še kai prihraniti za dob'o^el^e namene v korist številnim svojim -'bnemo-glim članom in njihovim potomcem,
četniki so zborovali
Dopoldne je zborovala v svojem tesnem lokalu na Masarykovi cesti četniška organizacija. Polagala je skromne račune, saj je bilo njeno delo v preteklem poslovnem letu neprestano ovirano po težkih razmerah v našem javnem življenju Priljubljeni predsednik Venče žnideršič se je spomnil umrlega člana Petruške. ki so ga malo pred smrtjo izvolili za častnega člana, saj je bil vsem vzor idealizma in nacionalne zavesti. Tajnik Joško Lutman je poročal o delovanju drušfva, ki je poraslo v preteklem poslovnem letu za 28 novih članov. Kljub obljubam ni bilo članom dovoljeno nositi kroiev in razviti lastnega praipora. Osrednje društvo v Beogradu se vse premalo briga za svoje pododbore v dravski banovini in bi bilo nujno potrebno navezati z njim boljše stike.
Blagajnik Albin Ravnihar peroča, da je društvo imelo v preteklem le'u dohodkov ' staT pozdrav; 24. zaimek: 25. časovno raz-1187 din, izdatkov pa 1828. Nadalje poro. i dob je; 26. žensko ime; 29. egiptski bog; 31. ča, da je neki mecen podaril društvu ti- ^„^o ime; 32 prislov; 34. napor; 35. zra-
navdušenjem vršili svojo službo, §olarčki in šolarke pa so nestrpno čakali na nastop.
Spored je bil precej pester, saj je obsegal šest kolektivnih nastopov in sedem nastopov posameznikov. Okvir prireditve je tvoril mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom g. Franca Venturinija na začetku in koncu akademije zapel po tri pesmi. Pregljeva »Uspavanka« in Adamičeva »Ležaj ninaj« sta bili ljudem najbolj všeč. Četrti razred (g. Jože Pahor) je pripravil ljubek prizor o Simonu Gregorčiču, tretji razred (g. Miroslav Zor) pa razgovor po izletu in nekaj akordov telovadnih skupin. Največ navdušenja pa so želi nastopi otroškega vrtca (ga Olga Kavčičeva) ki je prispeval skupinski nastop »nageljčki in rožmarin« in dve solotočki. Tudi ostale solotočke (petje, deklamacije, harmonika) so lepo uspe-
Kljub temu, da je program trajal brez odmora poldrugo uro, se občinstvu, zlasti mlademu, ni dalo oditi, želel' so si še nastopov. To je bil najboljši znak. da je akademija uspela,
Z nastopom šolske mladine pod okriljem Podmladka Rdečega križa je tako dobil »teden roditeljskih večerov« lep zaključek. Vodstvo šole zasluži za prvo prireditev te vrste priznanje, uspel poskus pa zasluži posnemanja s strani drugih šol, zlasti na deželi in v kulturno revnejših krajih.
Novo mesto, 12. februaTja.
V	Šumperku je šel vasovat z domačimi fanti 18 letni Jože Strmec. Fantje so se porazgubili po vasi in so šli »sleparit« — kakor tu pravijo vasovanju. Ko se je Strmec vrača! domov, je nenadno iz zasede odjeknilo več strelov in ena krogla mu je obtičala v levi nogi Ranjenca «o pobrali vašča ni in ga prenesli na njegov dom Vaški čev ljar Franc Gliha ki je streljal, je bil ovaden sodišču.
V	Sedeči vasi je pripravljal 35-Ietni po sestnik Janez Udovč kamenje za zidanje novega hleva, ki ga je tudi sam razstrelje val. Pri poslu pa je bil premalo previden in po iledica je bila, da mu je ena mina predčasno eksplodirala. Vrglo ga je več me trov daleč in je obležal s hudimi poškodba mi po vsem telesu. Opečen je bil zlasti po obrazu in po rokah.
Slična nezgoda je doletela 17-letnega kaj-žarskega sina Jožeta Umbergerja iz Velike-
ga Zdola pri Velikem Gabru Umbergerje-vi ao na domači njivi razstreljevali kamenje, da bi pridobili nekoliko več plodne zemlje Pri razstreljevanju je pa mina predčasno eksplodi-ala in Jože je bil hudo poškodovan po obrazu.
V vasi Blatniku, je na domačem podstrešju med staro šaro 20-letm posestnikov >in Ivan Brun&kole našel starinsko pištolo, ki jo je nekai časa radovedno ogledoval Fant ni vedel da je orožje nabito. Nenadno se je samokres sprožil Razmesarilo mu je levico m se je moral zateči v bolnišnico.
Pri premogokopni družbi v Beli Krajini je duiil rudar 24 letni Fr Švajger iz Velike Lahinje Ko je bil na delu v rudniku, se je nabralo, tam preveč lamsikega plina in nastala je huda eksplozija, ki je Franceta s tako siilo vrgla ob steno da je obležal nezavesten. Tovariši, ki so culi silni pok, so mu prihiteli na pomoč in ga rešili smrti.
Drzen vlom v Dobrniču pri Trebnjem
česar tat ni mogel odnesti, je pokvaril
Trebnje, 12 febr.
V noči od petka na soboto je bilo v Dobrniču pri^Trebnjem vlomljeno kar na treh krajih. Vsi vlomi so bili izvršeni na izredno drzen način Po vseh okoliščinah sodeč je bil na delu zmikavt, ki je od sile zloben. Kajti česar ni mogel odnesti, je pokvaril.
Ko je v soboto zjutraj prišla gostilni-čarka Minka Blatnikova v svojo gostilno, je takoj opazila, da je bilo ponoči vlomljeno v gostilno Tat je odnesel gostilničar-ki hleb kruha in vse gramofonske plošče, ki so bile naložene na kupu v kotu poleg gramofona Njeni sestri ie odnesel par sko-rai novih čevljev Ker ni mogel do denarja. je mimogrede pograbil s točilne mize še steklenico žganja, da bi se okrepčal za nadaljnje drzno delo ki ga je še čakalo ..
Ni se še razburjenje poleglo ko le množica radovednežev zvedela, da je bilo v isti noči vlomljeno še na dveh krajih in sicer v dobrniški mlekarski zadrugi in pri
krojaškem mojstru Ludviku Slaku Vlomilec je s ponarejenimi ključi odprl prostore kjer je nastanjena Zadružna mlekarna Ko je ob 7 uri zjutraj vstopil v mlekarno mlekarski mojster Tomažič Anton ni v prvem trenotku niti opazil da je bilo ponoči vlomljeno kajti vlomilec je po opravljenem delu vrata mlekarne za seboj spet zaklenil V mlekarni je ukradel prazno vrečo še prej pa je iz nje stresel oblance za pult na tla Hleb kruh in gramofonske plošče ki jih je bil že prej ukradel v gostilni Minke Blatnikove, pa je vrgel v kotel ki je bil poln mleka Drzni zmikavt očitno ni bil lačen Ko je namreč zagledal v kotu mlekarne nahrbtnik, poln sira je sir stresel po tleh za pultom, prazni nahrbtnik pa je vzel s seboj.
Oba vloma sta bila. kakor je sicer to čudno slišati samo priprava za tretji vlom ki je bil izvršen v isti noči pri krojaškem mojstru Ludviku Slaku Omenjeni mojster ima svoje stanovanje v hiši. ki je nasproti delavnice. Prostor za delavnico
Danes ob 16., 19. in 21. uri » 3«jl8Ä flastAV linrfi Po r°manu »Das PREMIERA velikega filma LJIIUJC PFCZ TWll Haus in Nebel«,
od Kuberja Glasmona. V gl. vi.: Rochelle Hudson, Edward Norris in Cesar Romero.
I
pi
I
NAGRADNA KRIŽANKA
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 pokrajina v Afriki; 10. tekač za najdaljše proge; 11 moško ime; 12. mlada domača žival; 13. abesinsiki dostojanstvenik; 15. nič več lačen; 16. okrajšava za evropsko državo; 17 število; 18 zaimek; 19. zamašek; 21 gib vode; 22 mesto v severni Italiji na nekdanjem Tirolskem; 23.
sočak, da bo lahko krilo zaostanek za lo kal in bo ostalo v blagajni še nekaj denarja. Predsednik nadzornega odbora Rafael Polšak je poročal, da so blagajniške knjige v najlepšem redu. Soglasno je bil iznova izvoljen za predsednika g. Žnideršič, za podpredsednika Franjo Bizaj, za tajnika Albin Ravnihar. za blagajnika pa Rafael Polšak. Predsedniško mesto nadzornega odbora pa je bilo poverjeno Sreč-ku Bekšu.
Predsednik je ponovno poudaril, da je treba končno prebuditi glavni odbor v Beogradu iz dremavice in navezati z njim živahnejše stike.
Nato je prečita! vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru in pozdravno brzojavko četnižkemu vojvodi Kosti Pečancu. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki jo namerava društvo poslati glavnemu odboru
čni pritisk.
Navpično: 1. prebivalec ene izmed celin; 2. malenkost; 3, star bog: 4. reka na Polj- | i sikem; 5. okrajšava za evropsko državo; 6. i j nemška ".'iseda za stisko; 7 špansko žensko i ime; 8. oseba iz Zupančičeve »Veronike J , Descnišike; 9. vsetilni plin; 14. hodi I rad po gnojišču (tudi star slovenski skladatelj); 20. turški naslov: 21. spada v past; 27. predlog; 28. zločinec; 29 zemljepisni izraz; 30. površinska mera; 32. zaimek; 33. pouk.
Nagrado v znesku 100 din
ima v najemu v hiši, v kateri pa razen starega in naglušnega gospodarja ni nihče prenočeval, tako da je bil vlomilec pri svojem delu nemoten. Ludvik Slak je bo-lehen in le s težavo dela. Ker pa je na glasu kot dober krojač, je imel zmerom polno dela za razne konfekcije. Seveda je imel zaradi velikih naročil vedno tudi dosti blaga v svoji delavnici.
Vreča in nahrbtnik, ki ju je vlomilec odnesel iz Zadružne mlekarne, pa sta mu dobro služila, saj je oba nabasal z raznim manufakturnim blagom iz delavnice mojstra Slaka, ki trpi okrog 4000 dinarjev škode za ukradeno blago. Verjetno je, da bo tat hotel z manufakturnim blagom kjer koli priti do denarja, ko ga že v mlekarni in gostilni ni dobil, zato svarimo pred nakupom okoliške ljudi, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti. Orožniki iz Dobrniča vrše preiskavo.
Mariborska kronika
Maribor, 12. februarja
Krasna, prava pomladanska nedelja. Maribor je bil ves zunaj, da uživa lepoto nedelje. Vneti dilcarji pa so izkoristili včerajšnji in današnji dan za skupni izlet na Pohorje, kjer je bil tradicionalni Orožnov smuk od Mariborske koče pa do Vuzenice. Maribor je bil snoči in danes v višku letošnje društvene in družabne sezone.
Jadranska noč
je privabila množico nacionalnih Mariborčanov v dvorane Sokolskega doma.. Velika dvorana je bila vsa v zelenju in svežem, okrasju. Nad odrom je visela slika Nj. Vel. kralja Petra H., pod čigar pokroviteljstvom se je vršila ta tradicionalna plesna in družabna prireditev mestnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Velika dvorana je bila vsa v zastavicah. Plesni večer je bil v znamenju številnih narodnih noš z vseh področij naše domovine. Izredno slikovita in ubrana je bila tradicionalna revija narodnih noš. Veliko zanimanje občinstva je zbudilo nagradno tekmovanje najlepših noš. Veselo rajanje je trajalo do ranih ur ob vnetem sodelovanju vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Jiranka. Krasno uspelo prireditev naše agilne JS v Mariboru so počastili tudi mariborski odlič-niki med drugimi mestni župan dr. Ju-van, poveljnik mariborsk. vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, poveljnik 32. topniškega polka polkovnik Kiler, sreski načelnik za Maribor desni breg EUetz, predsednik Tujskoprometne zveze in SPD inž. šlajmer. mestni garnizonar podpolkovnik Maslač, poveljnik tukajšnje šole za rezervne častnike podpolkovnik Gaščič. mest na svetnika B. Pogačnik in J. Loos. Jadran sica noč predstavlja nedvomno višek letošnje družabne elitnosti Maribora.
Veselje v ,prleški republiki'
V nabito poln; dvorani Narodnega doma je bilo snoči znamenito »prleško go-stüvanje«, ki je privabilo množico v Mariboru in okolici bivajočh Prlekov.. Večer je potekel v znamenju znane prleške vednosti. šegavosti in prleških zabavnih popevk. Seveda niso manjkale popularne prleške gibanjce. pa tudi za izborno kapljico je pokazala naša mariborska prleška republika mnogo zanimanja. Sijajno organizirani prleški večer daje najlepše spričevalo vnetim in agilnim organizatorjem, ki so poskrbeli, da se je naša prleška republika ob pestrem in veselem sporedu do dobra nasmejala in pozabavala.
Naše gledališče
drama-
Ponedeljek, 13.* Hlapci Red A. Torek 14. : Zaprto.
Novo sijajno veseloigro dobimo v repertoar naše drame s premiero »Potovanje v Benetke« Prva vprizoritev bo v sredo za premierski abonma.
OPERA Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Lohengrin. Red B.
Pogreb pokojnega Aleksandra Svobode, sreskega tajnika v pokoju, bo danes, dne 13. februarja ob 15* v Ptuju.
Objave
Razno
Beseda 1 din. davek 3 din za Slfro al) dalanje naslova 5 din. najmani ši znesek 17 din
POT DO SREČE
Knjigo tn ostale Infor-nacije dobite zastonj, 4 ko se obrnete na poznanega grsfolnga Karmaha, Žalec
81 37
5?
Prvovrstni trboveljski
^FMflC
brez prahu, boks. drva nudi
r
BOHORIČEVA 5 • Telef 20 59
je žreb naklonil Marjanu Tratarju, šolskemu upravitelju v Borovcu pri Kočevski Reki, nadaljne tri nagrade v knjigah iz »Jutrove« zbirke pa prejmejo: Gojka Bradač (naslov?), Vid Pun-čuh, delavec pri J. Hribar na Jesenicah, Kralja Petra cesta, in Vladimir Krajšič,
dijak, Loke 368, Trbovlje.
★
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in C~Mu, lahko izrezek iz list« z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na vel) S(rečko), da, da.
navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade narada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
Rešitev križanke cadnjega ponedeljka
Vodoravno: Sana, Adam, tros, roka, Rab lok, Erika, lila, Arad, Nin, voda, Amon, 1 oba, ale, dete, klic, rep, siv, dol, nad, Anja, mana.
Navpično: strelovod, ara, Nobel, as, ar. dolar, ako, Makedonec, ni, rana. Kana, Oberon, datelj. malina, olivan, ep, K(oeo-
Nov grob. Na kliniki v Zagrebu je umrl včeraj dopoldne g. inž. Vladimir J Vrtél, višji katastrski inšpektor, ki je zadnje mesece služboval v Banjaluki kot šef odelenja finančne direkcije, prej pa vrsto let v Ljubljani in Mariboru. Bil je kot češki rojak zgleden narodnjak. Služboval je nad 30 let v Sloveniji, kjer si je pridobil mnogo prijateljev. Pokojnik bo prepeljan v Ljubljano, pogreb bo v torek, uro pogreba objavimo jutri. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Svengali pride v Ljubljano. Naš znameniti telepat, grafolog in mojster okultnih ved pride po daljšem odmoru v Ljubljano ter priredi v prostorih kina Uniona dne 16 in 17. t. m. dva eksperimentalna večera s svojim najnovejšim sporedom. Svengali je danes na višku svoje slave, kar bodo dokazale vse točke njegovega izbranega, zanimivega in obsežnega sporeda. Celo na področju fakirstva ima pomembne uspehe, kar bodo pokazali njegovi poizkusi z medijem Mme Elis. Cena vstopnic, ki se bodo dobile v predprodaji pri blagajni kina Uniona že od danes dalje, so od 6 do 20 din. Začetek sporeda odnosno predstav bo vsakokrat ob 21. uri.
Tvrdka Zeiss IKon A. G. Dresden, bo priredila od 14. do 16. t. m. ob 20. uri v lokalu Udruženja inženjerjev in arhitektov v II. nadstr nad kavarno »Zvezdo« na Kongresnem trgu predavanje o fotografiji v znanosti in tehniki, združeno z razstavo fotoaparatov in pribora ter ndvih naprav za znanstveno fotografiranje s Contax aparati V torek 14. t. m. so vljudno vabljeni vsi gg. doktorji, živinozdrav. niki, zobozdravniki in zobotehniki, a v sredo 15. t. m. bo p^davanje posebej za gg. prof. univerze, botanike, zoologe, in-ženjerje, arhitekte in profesorje srednjih šol. V četrtek bo predavanje za ostalo občinstvo in amaterje ki se za to zanima, jo. Vstop vsakomur prost.
in poljska konkurenca so glavni vzroki nazadovanja našega sitarstva. Najboljšo žimo imajo Rusi. Poljaki so izredno poceni kupovali l usko žimo in tako s svojimi siti kmalu preplavili vse trge. Mi smo prej dobivali žimo od dunajskih. Židov, zdaj pa jo moramo dobavljati, kakor pač moremo in vemo. Doma je nimamo, ker vso našo žimo poberejo krtačarji. Ameriška mora skozi pet prekupčevalcev, preden pride do nas, in to jo seveda primerno podraži, zato so naša sita dražja in jih povsod izpodrivajo poljska. Prodajo na Poljskem imajo v rokah židje in jih v zadnjem času podpira tudi država, ki jim daje po 40% izvozne premije. S propadom sitarstva je bilo veliko število naših ljudi močno prizadetih. Nekateri so sicer dobili dela v tovarnah, velik del pa jih je ostalo
vez zaslužka,
pri Sitarju na obisku
Na poti od navadnega konjskega repa do pisanega sita je potrebna dolga in komplicirana priprava. Delo je nezdravo, prah počasi razjeda pljuča delavcev, žimo je treba najprej sortirati po dolgosti, potem jO na Savi izpirajo. Oprano in posušena močijo v petroleju, da postane voljna. Zdaj jo »mikajo«, to se pravi, češejo in uravnavajo. Tako uravnano jo dobijo v roke »rav-nalke«, ki jo urejajo v posamezne zvitke. Belo žimo še prej pobarvajo. Zvitke dobijo delavci na dom in zdaj šele se začne izdelava sita. Pri izdelavi morata biti zaposlena po dva človeka, ženska ali otrok, nar vadno »navlačuje«, mož ali ded pa dela v statvah.
Majhna lesena izba z gostimi okni — znak, .da so n^fcoč v hiši tri, štiri sta,-
Mripa ie prišla na ohtsfč
»Skrbi za svoje zdravje, brez njega ne moreš biti dober!« je zapisal Schiller. Lepo, toda kako naj skrbiš zanj. če te, recimo, zavratno napade hripa. Letošnjo zimo smo večkrat čitali ali culi: tam in tam terja hripa žrtve, ali tu in ta znanec je legel. Ob prehodu iz zime v pomlad je nevarnost obolenja še prav posebna. Pri tem pa še vedno ne vemo. kaj ie prav za pra\> hripa. ki v določenih časovnih presledkih potuje skozi dežele, mesta in vasi. Tudi znanstvena pravda o pravem po\zroče\~al-cu ie bolezni še ni končno rešena.
Znani bakteriolog Pfeiffer meni. da je povzročevalec hripe po njem imenovani bacil, netilec influence. Drugi znanstveniki pa sodijo, da pri hripi ne gre za bakterije, temveč za tako imenovani »nevidni virus«. za strupeno snov. ki se prenaša od človeka na človeka s kapljicami pri dihanju in kaši jan ju. Vsekakor često najdejo v izločkih za hripo obolelih Pfeifferjev bacil. vendar spor še ni dokončno rešen.
Takisto se križajo mnenja vremenoslov-cev. Tudi ti se zelo zar,ima jo za bolezen, ki po cele mesece ograža ljudsko zdravje. Gotovo je možno, da je hripa zelo odvisna od vremenskih motenj. Splošno praxnjo zdravniki nenadnemu vdoru mraza, združenega z meglo in vlago: vreme influence. Na vsak način pa je brzina. s katero se prenaša hripa iz dežele v deželo, porasla v enaki meri. s kakršno je porasla brzina prometnih sredstev. Pneumonija. ki ima za posledico pljučnico, je najbolj nevarna.
Zadnja leta k sreči ni bilo posebno hudih obolenj, ki bi se končala s smrtjo. Strahoten pa ja bil pričetek tik ob koncu svetovne vojne, ko je k nam vdrla skrivnostna neznanka »španska«, ponekod imenovana pljučna kuga. V Španiji je najprej napadla množice. V Srednji Evropi je nekatera leta po vojni zlasti uničevala mlade ženske v starosti med 18. in 30. letom in smrtna žetev je bila zelo številna. 1928 do 1930 se je epidemija spet hudo razpasla. Prečudno pa je, da se je hripa skoraj sleherno leto pojavila v nekoliko drugačni obliki in da vedno prinaša izpremenjene spremne pojave. Zdra\-niki razlikujejo naslednja obolenja: že omenjeno pneumoni-jo. kataralično hripo. ob jtateri zlasti trpijo dihalni organi, želodčno in črevesno hripo, hripo v glavi in pa revmatično obliko, ki napade ude, mišice in sklepe. Poznamo naposled še abortivno hripo, ki zaneti le neznatno vročino, toda zelo utrudi človeka, povzroča bolečine v sklepih in naprav-Ija človeka močno pot rt e gp.
Za obrambo zoper hripo priporočajo ki-nin, zlasti tam, kjer jc treba veliko množico ohraniti zdrav, na primer v vojski.
Najboljše varsh'eno sredstvo za splošnost pa je poleg zdravega telesa in prirodnega načina življenja odločna vzgoja ljudi k higieni. Žalostno je. da moramo venomer na to opozarjati. Toda ljudje pač še vedno ne čutijo zadosti odgovornosti ne nasproti sebi, še manj nasproti sočloveku. Je že res, da se marsikaj koristnega ukrene za ljudsko zdraxje, toda — zakai na primer še nismo tako daleč, da bi smatrali kašljanje ali kihanje v obraz za telesno poškodbo. če že kar nočemo govoriti o tem, da se naš narod še vedno ne zna pravilno odkašljeva-ti in usekovati! V dobi, ko razsaja hripa, vas lahko takšna brezobzirnost napravi za cele tedne brezposelnega, povzroča vam ve-liko izgubo moči m denarja, in ko zbolite vi. je ogrožena tudi vaša družina. Samo z vzgojo k pameti in razumnosti je torej mogoče obvladati množestveno okuženje. Naj še pripomnimo, da mora pri kihanju in kaš-ljan ju hrbet roke — ne dlan — ščititi nos in usta, kafti dlan laže oddaja okuženje dalje.
Bolezen .fama se javlja z mrzlico, utrujenostjo. z bolečinami v križu in udih, s katarjem v grlu in sapniku, temperatura narašča. Kaj je treba takoj ukreniti? Brž v posteljo k počitku, poklicati je treba zdravnika. pra\' nobenega napora ne sme biti »' dnevih bolezni. Kdor zavlačuje, si lahko nakoplje nevarna komplikacije: pljučnico, črevesni katar, vnetje možganske mrene, redkeje pa se bolezen'konča s smrtjo. Treba je torej mnogo previdnosti, saj lahko samo takojšnji ukrepi zmanjšajo nevarnost nevšečnih posledic. Priporočljivo je, da v času bolezni zmanjšate ali popolnoma izključite mesno hrano. Najhitreje razkužijo telo: surovo sadje, solata, sočivje in sadni sokovi.
Četudi letos ni bilo pre\>eč hudih obolenj, je vendar pokazala hripa svojevrstno nagajivost: dopustila je namreč le počasno okrevanje. V splošnem je bilo mogoče v preteklih mesecih pogosto ugotoviti počasno bolehanje s stalno utrujenostjo, nejevoljo do deta z živčno razdraženostjo in duševno potrtostjo. Še eno svarilo naj dodamo: vročina izgine navadno mnogo hitreje kakor bolezen sama, zato nikakor ni priporočljivo prezgodaj vstati. Če vas bolezen vrže nazaj v posteljo, lahko sledijo hudi zapletki. Ko pa prestanete bolezen, ste precej zavarovani, kajti ponovni napadi minejo mileje. Zdravniki sodijo, da je mladina zalo tako podvržena hripi, ker mladostno telo še ni dovolj odporno, saj še ni nabralo zadosti potrebnih, bolezen omilujočih snovi. Velike epidemije hripe se namreč javljajo v vsej svoji moči povprečno vsako desetletje enkrat.
Ciganka z otrokom iz štipa
üostne pečenke. Revnim rojakom kupijo gos ali pitano kuro premožnejši sosedje in jo pošljejo na dom, ne da bi povedali svoje ime.
Tako je ciganska mahala Kumanova praznovala svojega patrona Vasilija srečna in Zadovoljna, in čeprav je bil dan hude zime, SO bili vsi srečni in razigrani, kakor je sploh V značaju in bistvu Faraonovih potomcev. Hudovale so se po mestu gospodinje, ker ni bilo ciganskih mlekar i c in peric, in ker so tudi cigani, ki pometajo ulice, ta dan stavkali. Ves ciganski živelj Kumanova in širše okolice je bil zbran, da proslavi praznik svojega patrona v razkošni radosti. Povßod je orila pravoslavna ciganska himna:
Vasilica vas.
dema mange grast.
duj v lui e duani.
trin guske kurbani —--
Prevedeno se glasi to takole: Vasilije sveti, podari mi konja, ali pa vsaj tobaka za dve pipi in tri goske za praznik.
To himno so prepevali cigani vsega ku-joanovskega okolja, in če jc srečala go sp o -
Ljubljana, februarja
Prijazne lesene hišice iStražišča bodo kmalu izginile. Nove, moderne vile vstajajo iz ruševin. Stara vas in stari ljudje počasi odhajajo, z njimi pa odhaja tudi stoletja stara, obrt stražiških Sitarjev,
Od brižinskih škofov
Stoletja in stoletja šo brneli po nizkih lesenih izbah Stražišča primitivni stroji, ki so jih očetje in dedje zapuščali svojim potomcem kot najdragocenejšo dediščino. Vsaka hiša je imela po štiri do pet statev, na katerih so izdelovali sita. Petletni otroci so že znali »navlačevati« in so postali pridobitni člani družin. Sitarstvo je bilo po večini delo otrok in starcev. Otroci so sedeli pred »kozlički« in nadevali žimo. Z drobnim prsti so to delo veliko laže j opravljali kakor starejši. Toda potekla so leta in leta, preden so postali njihovi prsti podobni izredno občutljivemu orodju. Stari očetje pa so sedeli v statvah in pletli, in ko so otroci postali stari očetje in stare matere, so imeli krvavo obrobljene, pol-slepe oči, na njihovih mestih pred »kozlički« pa so sedeli njihovi vnuki in »navlače-vali«. Tako je šla obrt iz roda v rod.
Po vsej verjetnosti so prinesli sitarstvo na slovensko brižinski škofje. Ti so pripeljali s sabo nemške mojstre in jih naselili okoli Kranja. Med sitarji so še danes najbolj znana pi'istna nemška imena: Volge-luut. šiler, Hafner, Bajžlj, šifrer i. dr.
Dolga stoletja so vaščani izdelovali sita, ! ki so jih odkupovale zasebne firme in po-j birale velik del dobička, šele 1907 so na pobudo dr. Kreka sitarji ustanovili svojo zadrugo, ki je že prvega leta štela 112 članov in je imela 163 tisoč kron prometa. V naslednjih letih je število članov še naraslo in promet se je silno povečal. Tako je znašal 1918 6 milijonov dinarjev. 1924 pa celih 20 milijonov dinarjev. To je bilo zadnje dobro leto Sitarjev. Ko je nastopila težka gospodarska kriza, je dobilo sitarstvo poslednji hud udarec, od katerega si najbrže nikoli več ne bo opomoglo.
Tako je znašal 1937 promet le še 6 milijonov dinarjev, lani pa okoli 3,300.000. članov je zadruga lani štela 80, dela pa jih samo še 10 do 15, dočim je 1924 delalo
šun, prala Romalen.. •
Cigani v veselju in borbi za prosveto
eiganov	j
V Južni Srbiji imajo cigani ■pravoslavne vere, njim pa se solidarno pridružujejo tudi rojaki drugih ver in brez vere, dan sv. Vasilija za svoj praznik. Na ta dan so pra-'i vseh ciganskih domačij okrvavljeni, ker saka ciganska družina zakolje za proslavo najmanj po tri gosi. Cigane pa diči tudi kpa vzajemnost, ki ne dopusti, da bi kaka. te tako siromašna družina ostala brez slav-
C'igani na svoj praznik
Jatftx Ist f e dal £5 Grat svoje Uri
Ljubljana, 12. februarja
V težki borbi za obstanek, kakršno so nam prinesla leta gospodarske krize, so Se — z večjim ali manjšim uspehom — skušali uveljaviti številni novi poklici. Eden izmed njih, ki zasluži največ spoštovanja, čeprav mu ljudje še ne vedo cene in hvale, je pač poklic krvodajalca.
lz množice tistih, ki so se v stiski lotili tega najplemenitejšega poslanstva — kdo izmed vas, ki to berete, bi bil, če bi g a sosed ali celo neznan človek od kdo ve kod zaprosil za nekaj kapelj ktvi, pač pripravljen, da mu ustreže — je tudi 29-Ietni Lojze Ogorevc, brezposelni delavec z Bleiwei-sove ceste 42, ki ima kljub mladim letom že nič manj ko 45 transfuzij za seboj. Ko je leta 1935. slekel vojaško suknjo, je ostal na široki cesti brezposelnosti. Po nekaj mesecih tavanja v brezdelju je potrkal na vratih ljubljanske splošne bolnice, kjer je čul, da potrebujejo dajalcev krvi. Dolgo je okleval. zakaj kri je pač življenje človeku. Sila ga je privedla do tega, da je vstopil in se ponudil. Ko so ga zdravniki temeljito preiskali, so ga uvrstili v* skupino krvodajalcev.
Že takoj naslednji dan je nastopil svoj posel. Bilo je v juliju 1936, ko je prvikrat dal transfuzijo neki gospe z Gorenjskega. Po tistem je mesec za mesecem, leto za letam tekla njegova kri. Če računamo povprečno po 500 g za transfuzijo, tedaj je Ogorevc v poltretjem letu dal iz sebe 22 in pol litra te najdragocenejše tekočine sveta. A če smo rekli najdragocenejše, nismo hoteli reči. da je kri krvodajalcev tudi plačana po svoji vrednosti: nagrada za vsako transfuzijo znaša samo 200 do 250 din. Če računamo, da so krvodajalci sami brezposelni ljudje, ki nikoli niso deležni dobre,
izdatne hrane, bomo pač razumeli, da jim ta nagrada ne more zadoščati niti za obnovo izgubljenih energij, a ka j šele, da bi mu vrgfa kaj malega tudi za preživitek v prihodnjih dneh.
Našim prednikom, ki so že znali ceniti človeka in poznali hvaležnost, bi najbrž ne šlo v glavo, kako more biti nekdo, ki je
nekomu s srčno krvjo rešil življenje, pozabljen in zapuščen. In vendar se je Lojzetu zgodilo tako: brez dela, brez sredstev» izčrpan in sam. Ko pišemo o njem, na tihem upamo. . da se bo kakšna plemenita duša spomnila nanj, ki je, še tako mlad, 45-krat za bližnjega kri prelil.
Študentovska Visokošolec: Slišite, gospa, jaz sem vam vendar rekel, da me zbudite ob polscdmih — zakaj pa niste storili tega?
Gospodinja: Saj vas do polscdmih še ni bilo doma.
Požar sredi Logatca
Požarne nesreče so v logaškem okolišu zelo redke in imajo naši gasilci prav malo dela. V sredo ob pol 10. pa se je prav sredi Gorenjega. Logatca nenadoma dvignil steber dima in takoj nato še plamen. Gorela je hišica na Windischgrätzovem posestvu prav tik samega gradu, ki je že dalj časa napol zapuščen in že dolgo let ne služi pravemu namenu. V omenjeni hišici je nastanjen lovski čuvaj Ebergard Vovk s svojo družino; mož je bil za časa nesreče na lovu v okoliškem gozdu.
Ogenj je najprej opazila gospodinja sama. ki je slučajno šla po opravkih na dvorišče, nato pa tudi ljudje z glavne ceste, ki se vije tik ob hiši. Ogenj se je naglo širil, saj je gorelo ostrešje in seno. Gasit so prihiteli sosedje in kmalu nato tudi domači gasilci. Posrečilo se jim je omejiti ogenj, kar pa je bilo nekoliko otežkočeno, ker so na podstrešju pokale neke stare patrone. Medtem so ljudje iznosili iz hiše glavne predmete in vse, kar je imelo kaj vrednosti, predvsem seveda vrečico smodnika in kapslje ter ostale lovske potrebščine.
Popolnoma je zgorelo ostrešje, vse, kav je bilo na njem posebno mnogo kozarcev, ker je imel gospodar prej gostilno, in vsa zaloga sena. Pa tudi zidovje je močno" poškodovano, tako, da gospodar menda hiše ne bo pozidal.
Lovskemu čuvaju g. Vovku so med potoma domov ljudje pravili, da je gorelo v Gornjem Logatcu, nemalo pa je bil presenečen, ko je zvedel, da je gorela hiša. v kateri prav on stanuje. Diuž-na se je zatekla k sosedom, škoda je menda krita z zavarovalnino.
Vzrok požara še ni točno dognan, kaže pa, da ga je zanetila iskra iz dimnika. Govorice, ki so se bile razširile, da je požar povzročila domača mačka, kateri da se je bila vnela dlaka med gretjem ob ognju in da so jo našli sežgano na pogo-
rišču, so se izkazale za neresnične. De» mantirala jih je mačka sama, ko je pri« lezla na dan cela in zdrava.
Volja in alkohol
Tone: To bi rad vedel, ali aikühol res voljo oslabi?
Jaka: La ri tari! Bolj ko ga žehtam, bolj sem odločen, da ga nikoli ne pustim.
NOTRANJI GLAS
žena: Ti govori, kar hočeš! Meni pravi notranji glas ..,
Mož: Jezus, zdaj ima pa še notranji glas.
BRIDKA ZMOTA
Kratkovidna dama (na razstavi slik) t :/Ta slika je najbrže tudi eden izmed ostudnih nestvorov, kakršne ustvarja moderno slikarstvo ?«
Spremljevalec: »Ne milostiva, to je zrcalo. <s	v	j
Ko iz raznih krajev prihajajo poročila, da se vaščani na vse kriplje branijo, sprejeti v svojo sredo ciganske družine, ki taborijo v okolišu, se iz pokrajin, kjer so cigani že od nekdaj naseljeni, širijo spet ve^ti o lepem, kulturnem prizadevanju tega nomadskega lj udstva in o mjegovih prireditvah. ki so večkrat prava atrakcija za prebivalstvo.
Ciganski klub v Beogradu
Ciganski primas
V	dnevih pravoslavnega božiča so cigani beograjske periferije ustanovili svoj klub. »Ciganski klub v Beogradu«. Ustanovitelji pa bi lahko temu naslovu dodali še več ■lepih men. ker je klub takoj pò svoji usta-Movitvi odprl tudi tečaj za pouk nepismenih članov. Po 10 dneh se je i/kazalo, da tio ta tečaj s polnim uspehom dovršile vse žene odbornikov kluba. Pisati in citati se jc najprej naučila žena blagajnika, in ko so ji voditelji tečaja izdali izpričevalo, je iairno. sicer precej neokretno, napisala pi-:-ana vsem svojim sorodnikom v Rumuniji in Vojvodini. Predsednik kluba pa je intelektualec. slušatelj jufidične fakultete beograjskega vseučilišča, in ker je njegova /ena. pismena, je v zanosu velike vneme za Izobrazbo vseh članov Ciganskega kluba slovesno zatrdil, da bo do takrat, ko bodo postale vse žene ciganskih klubskih odbornikov in članov pismene, njegova življenjska družica položila gimnazijsko maturo in se bo tudi vpisala na univerzo.
V	soboto 4. t. m. se je klub predstavil }a v nos ti s simfoničnim koncertom v neki stari kavarni. Izvajali so domače in tuje Jasbene umetnine najboljši ciganski glasbeniki in dirigenti. Koncert je v polni meri uspel, čeprav ni bilo druge reklame kakor povabila, ki so jih lastnoročno napisali odborniki Ciganskega kiuba.
dinja kakega svojega starega ciganskega uslužbenca in ga hotela karati zaradi tega, ker ni prišel, kakor že mesece in mesece, točno na delo, je vsa očitanja in karanja zavrnil s pesmijo:
Vasilica vas ...
Razočarane gospodinje pa so kmalu dobile povabilo, s katerim so jih ciganski po-metači, nosilci mleka, sira in vsi drugi neizogibni tvorci meščanskega udobja presenetili z napovedjo svojega elitnega bala. In res! Cigani so priredili bal, ki je bil v vseh ozirih vreden naslova elite. Iz previdnosti so prireditelji objavili razglas naslednjega besedila: Šun. prava Romalen, ma te čerem but belzerem.—A vate. znav-ljen, baro, gaco ni ameri zabava. — Ma če čete Romani buti sar .se — cere ter šlalja. (Poslušajte, bratje cigani, nikar ne delajte nerodnosti pri naši zabavi, katero bodo obiskali tudi odlični gospodje, nikar se ne obnašajte tako kakor doma, sramota ie.)
In res so se udeleženci elitnega plesa tudi po sodbi meščanov obnašali brez graje. Ples je bil napovedan za 8. uro zvečer, cigani pa so s svojimi družinami zasedli dvorano že ob 6. Nastopali so res najboljši glasbeniki ciganskih družin iz mesta in okolice in pred svojimi nastopi so vse prepire končal; tako. da jih ni bilo slišati v dvorani. Vstopnina ciganskega elitnega ple-,-:a je znašala samo 1 din in prireditelji so pripravili pri vhodu \ dvorano skrinjico z ozko špranjo, skozi katero se je spuščala vstopnina. Cigani so sami vodili kontrolo pri vplačevanju in so strogo pazili, da jim ne pade v skrinjico namesto dinarja kak kovanec za 25 par.
Ciganska cerkev
Kar širši javnosti ni znano, je tudi to, da imajo cigani svojo cerkev, v kateri se služi pravoslavno bogoslužje v ciganskem jeziku. Ta cerkev je v vasi Privlaki v Sre-mu in njen ustanovitelj jc cigan Cedo Xi-kclic, ki je bil nekdaj znamenit godbenik in si je s svojim zaslužkom kot primaš zgradil več hiš v vasi in okolici. Gazda Cedo je bil v nasprotju z mnogimi svojimi rojaki vnet vernik pravoslavne cerkve in že pred svetovno vojno je hotel v svoji vasi Privlaki zgraditi'cerkev. Ko pa je pri avstrijskih oblastnikih prosi; za gradbeno dovoljenje, so ga ti grdo nahrulili, češ. ti ciganski capin boš zdaj s* svojo cerkvijo tudi med cigani širil veles-rbsko propagando. Moža so. čeprav je bil že v letih, posiali na fronto, a ko se je fronte srečno rešil, je gradbo pravoslavne cerkve v svoji vasi nadaljeval brez dovoljenja oblastev ter jo dovršil v prvem letu osvobojenja.
Za svojo cerkev je storil še več: poiskal je jezikoslovca, ki je celo besedilo bogoslužja prevedel na ciganski jezik. Prevod je poslal v odobritev in potrdilo patrijar-šiji pravoslavne cerkve, rešitve pa ni dočakal. ker je umel pred nekaj leti. Po njegovi smrti je bila prevedba staroslovcnske-ga bogoslužja v ciganski jezik odobrena in /daj ima cerkev v Privlaki. ustanova Čire Nikoliča. pravico in dovoljenje, da lahko prireja vse obrede v ciganskem jeziku. Ko so cigani Srema in Vojvodine izvedeli za to odločitev, so prihajali v množicah v svójo cerkev, in zdaj. ko bo imela cerkev obletnico svoje otvoritve in svojo krstno slavo, bodo njen, v ciganskem jeziku izvršeni obred, posneli za zvočni film. tg.
Bal kumanovskih
Danes še stražiški sitarji — in nikoli več!
Propad domače obrti, ki je nekoč zalagala Afriko in Uruguaj
še preko 100 družin ali okoli 300 družinskih članov.
Za procvitom propad
Prodajala so se po vsej Evropi, lep sloves pa so si pridobila tudi v Afriki. Pred vojno je bil glavni trg Madžarska in Bolgarija, kjer je bilo polno ročnih mlinov, za katere So potrebovali sita. Zelo veliko jih je šlo v Italijo, Nemčijo, Francijo, na Nizozemsko. Dansko, v Grčijo, Turčijo in Rumunijo. Romala so tja doli do Urugua-ja, v Alžir in Tunis. Od vseh teh trgov so danes ostali le še Francija s kolonijami, deloma Danska in domači trg, ki pa nikoli ni bog ve kaj potreboval, tako da je bilo razmerje med domačim in tujimi trgi 10 : 90. V Nemčijo danes sploh ne gredo, ker je prevelika razlika med nemško marko in našim dinarjem. V veliki meri pa onemogoča naš izvoz v Nemčijo konkurenca Poljske.
Propad ročnih mlinov na Madžarskem in v Bolgariji, izdelovanje kovinastih sit
Jauna tribuna
Ljubljanska opereta
Gospod urednik!
Prosim nekoliko prostora v Vaši rubriki — gledališče je namreč tudi javna tribuna, Danes bi rad iz Vaše tribune povedal nekaj besed o naši opereti, ki kričeče zrcali naše gledališke razmere, obenem pa v jarki luči prikazuje sposobnost njenega vodstva.
Prva leta po vojni je bila opereta redek, le priložnosten gost v ljubljanskem gledališču Razbohotila se je potem, ko je sedanji ravnatelj opere in operete g. Mirko Polič zamenjal prejšnjega ravnatelja g. Friderika Rukavino in pripeljal s seboj operetno divo go. Štefanijo Poličevo. Gledališkim financam »potrebno in koristno zlo« Sje uspevalo bujno kakor ljuljka v pšenič-nem polju. Toda na tem svetu zob časa vse obrabi in razje. Zakaj bi grlo in negla-silke ostale večne? Tudi večno iste kretnje, gente in razni »izrazni« rekviziti se obrabijo, občinstvo pa se jih naveliča in do sitega preobje, če so samo priučeni in neiskreni. Leta tečejo in z njimi uteče posebno ženskim čarom marsikaj.
Zadnje čase je operetno vodstvo z napoleoni vseh energij krčevito iskalo pomoči potapljajoči se barki, toda brez uspeha, ker so bili napori usmerjeni v napačno stran. Košatiti se je pričela banalnost, ta najopasn&jši črv umetnosti. Diletantizem je bujno u&peval: igrali so neigralci, peli nepevci. režirali nerežiserji — zlobni jeziki bi rekli, zato, da bi razlika med nastopajočimi ne bila prevelika. Tri ali štiri resnično dobre in sposobne operetne moči, k' jih premore ljubljansko gledališče, ne morejo ustvarjati čudežev, če manjka d^bra in občinstvu simpatična diva, mnogokrat centralna postava vse operete, »Potrebno in koristno« zlo je ostalo samo še zlo, kaj- | ti občinstvo ni polnilo več blagajne, obisk se je skrčil v primeri s prejšmijim.
O premieri »Frasquite« je »Ju t rov« operni kritik os/poraval eksistenčno upravičenost operete, ki ne more zbujati dovolj zanimanja pri obiskovalcih gledališča. Obisk popušča, v razmerju z opero je premajhen. Marsikaj se je že pisalo o operetnem vprašanju, a vedno brez uspeha, kakor da slovenske javnosti ne sme zanimati to vprašanje in kakor da nima pravice terjati odgovora o delu javnega zavoda. Vodstvo operete hodi samozavestno svoja pota in menda briskira vsako kritiko, pa četudi je mišljena resno in dobrohotno.
Mnogo let je že minulo, odkar je dr. Stanko Vurnik povzdignil svoj glas in odkritosrčno pokazal rano v ljubljanski operi — ostala je do danes nezaceljena, Povedal je. da slabe operetne pevke ne spadajo v opero, ker v njo prinašajo operetno vzdušje in operetne manire; povedal je tudi, da mora ravnateljstvo skrbeti za osvežitev osebja in da pač mora vsak gledališki ravnatelj vendarle upoštevati želje občinstva, ker ga ne more prisiliti, da bi plačevalo drago vstopnino za pevke, ki mu niso všeč. Dosilej so bila vsa namigavanja kritikov in občinstva brez uspeha. To, da meid predstavo »Frasquite« ob koncu vseh točk naslovne junakinje ne ploskne niti ena roka. menda dovolj krepko pove, kakšni so občutki z aplavzom, sicer zeio radodarnega operetnega občinstva.
Naše operne kritike prosimo, da se pričnejo brez ozira na desino in levo boriti .odločno proti zlu, ki ga je le preveč v naši opereti. Če se privadimo diletantskemu početju na centralnem slovenskem odru, bomo polagoma popolnoma izgubili smisel za pravo odrsko umetnost Slaba opereta bo pokvarila dober okus našega občinstva. Skoda bo nepopravljiva, na vestì jo bo imel sedanji operni direktor, ki bore malo
tve. Strop je nizek, da z roko sežeš do njega. Sredi izbe še edine statve in otroški voziček. Lesene stene so tapecirane s podobami svetnikov. Na skrinji, med porcelanastimi lonci, stoji kip Presvetega Srca Jezusovega. V kotu velika lončena peč. Ob vsej dolžini stene široke klopi. Skozi majhna okna se vidi na planine, pokrite s snegom. Vidi se nekaj vitkih tovarniških dimnikov tam spodaj. Vidi se sobice, ki sije preko streh in sten in le poredko pokuka v izbo. Med podobami svetnikov visi majhna kletka s kanarčkom.
Delata oba, mož in žena. žena je drobna, majhna, z rdeče obrobljenimi očmi. Zvečer si sveti s primitivno lučko, v kateri gori laško olje. V hiši ni elektrike. Njeni prsti so dobro izvežbani v tem, kako se žima nadeva v zanke, če mora nadevati po dve ali tri žime hkratu. se niti enkrat ne zmoti. Bila je stara pet let, ko je sedla prvič na -»kozlička« in od takrat dela vsak dan. Zdaj je stara in suha.
Njen mož sedi v statvah. Tudi on ima rdeče obrobljene oči in ozek prsni koš. Zvečer si sveti z veliko lučjo — Sitarji so iznašli posebne vrste razsvetljavo. K navadni petrolejki so privezali steklenico, napolnjeno z vodo, tako da gTe svetloba skozi vodo ln pada enakomerno na ves aparat. Tudi moževi prsti so v teku let postali izredno občutljivi. Tudi on se nobenkrat ne zmoti, ko jemlje iz tulca po eno, po dve, tri žime.
Oba, mož tn žena, zaslužita po 11.50 dinarjev na dan. Oba zaslužita za 12 sit 23 dinarjev. Ce hitita z delom, napravita ▼ enem dnevu sedem sit. Toda zadruga je polna — v njenem skladišču leži milijonska vrednost,	„ Katarina Spur
stori, da bi tudi v opereti lepo in našemu gledališču primerno peli in da bi v njej nastopale pevke le toliko časa, dokler so jim glasilke v rediu.
trn.
stadie po svetu ftt prt tt 4 s
V današnjih časih, ko se razmere vedno bolj utesnjujejo in smo od vseh strani obkoljeni od držav z avtoritativnimi režimi, čujemo zmerom manj objektivnih novic iz inozemstva. Radio je edino sredstvo poročanja, ki ne
pozna meja. Zato je razumljivo, če Inteli-gent čuti zmerom nujnejšo potrebo, da izve nekaj več, kakor lahko nudi dnevni tisk. Ker se pri nas od tujih jezikov še zmerom največ nemški govori, naj čitatelje vašega lista in poslušalce radia opozorim na nekaj tujih, predvsem angleških, francoskih in švicarskih postaj, ki redno oddajajo v nemškem jeziku in nudijo poslušalcu priliko, da se s čim večjim razgledom informira o stanju svetovnih zadev. Obžalovanja je vredno, da niti nobena domača, a kaj šefe nemške radiorevije ne objavljajo časov, kdaj tuje postaje oddajajo novice v nemščini, tako da le malokdo ve zanje. Da vam olajšam delo, vam kar sam navajam postaje in čas nemških oddaj:
Med tednom ob 20.15 in 23.45 naslednje angleške oddajne postaje: Noith. Regional na valu 440.1, London Regional 342.1, London 296.2, Scott. Nat. 285.7, London Nat. 267.4, London GSE 25.29. V Fianciji Strasbourg dnevno ob 7.20, 12.40, 20.15 in 23.37, Lyon PTT ob 7.40 in 0.15. V Svici Bero-miinster dnevno -bb 19.30, razen tega pa vsak torek ob 19.15 zunanjepolitični pregled pod naslovom: Die Welt, von Genf aus Gesehen.
Pri tej priliki naj še pripomnim, da bt moral kak jezikoslovec ali kakšna poklicana instanca že vendar enkrat ugotoviti, kako naj se v slovenščini rabi beseda radio in izpeljanke iz nje, ker iz časopisja razberem, da vlada v tem pogledu pri nas velika zmeda. Vedno pogosteje se rabi izraz radijski: radijski koncert, radijski prenos, itd., namesto, kakor bi bilo po mojem laičnem mišljenju edino ptav — radiokon-cert, radioprenos itd. Mislim, da bo treba pač razlikovati med radijem in radiom. Radijski aparat bi bil aparat, ki deluje s pomočjo radija, to je kemične snovi, ki izžareva radijske žarke, Slovenci smo namreč edini izmed Slovanov, ki uporabljamo besedo radijski, kadar govorimo o radiju, pa bo treba poskrbeti še za radio,
S. A.
Brezplačen povratek
Pod tem naslovom smo zadnjič v »Javni tribuni« objavili pritožbo proci turističnemu referatu na magistratu. Pisec članka se je pritoževal, zakaj turistični referent ni telefonično vprašal na policijo, ali je bil neki potnik res v Ljubljani priglašen. Z magistrata pa smo doDili pojasnilo, ki nam kaže drugo stran te zadeve.
Domači jugoslovenski obiskovalci mest, morskih kopališč itd. imajo pri vožnji na železnicah res 50% popusta, če v nekem kraju neprekinjeno bivajo vsaj 10 dni. O tem neprekinjenem bivanju pa mora gost imeti potrdilo občine. V Ljubljani se o tem bivanju mora mestno poglavarstvo prepričati na ta način, da zahteva potrdilo hotelske uprave, oni gostje, ki stanujejo zasebno, pa morajo imeti prijavnico in od-javnico uprave policije kot zglaševalnega urada. Ta dokazila vsakdo pri upravi policije takoj dobi. Okrog božiča in novega leta je mestno
Anica:
Gospa Marija
Gospa Marija je bila vitka dama s kodrastimi, zlatimi lasmi. V njene velike oči se je ujela modrina neba. Bila je mlada, še vsa neizkušena, ko se je pojavil pred vrati ženin. Staršem je bil všeč in tudi Marija je privolila. Prijalo ji je, da bo imela, še tako mlada, moža, da jo bodo klicali za gospo.
V zakonu je bila srečna. Nikdar poprej še ni ljubila. Navezana samo nanj, je človeka vzljubila. Mož se je vsak večer vesel vračal domov, v objem mlade žene.
In nekoč se je zgodilo...
Gospa Marija je sama šla v mesto. Elegantno oblečena je hitela, da nakupi potrebnih stvari, saj je bil pred vrati Miklavž. Premišljevala je, kaj bi poklonila možu v dar. V 'mestu je bil hrup in trušč. Spretno se je smukala med ljudmi in hitela iz trgovine v trgovino.
čez čas se je z zavoji in paketi vračala domov, pa zasliši glas za seboj. Okrene se. Visok gospod ji nudi rokavico, ki jo je bila izgubila. Gospa Marija je dvignila roko in gospod je na njenem belem, tankem prstu opazil zlat obroček.
»Prosim, gospa,« se je nasmehnil in ji dal rokavico.
»Hvala,« je dahnila gospa Marija in njene velike, modre oči so se za trenutek dalj pomudile na njem, kot je imela navado pri moških. Potem se je obrnila in odhitela, čutila pa je, da gospod še vedno stoji in jo opazuje.
čez dan je pozabila na to stvar. Sredi nočd pa se je prebudila iz sanj in se sporn-
poglavarstvo na dan izdalo po 30 in še več potrdil o lOdnevnem bivanju. Kdor je imel potrdilo od policije, da se je pravilno zgla-sil in pravilno odjavil, je na magistratu zamudil samo minuto ali dve. Prišel pa je na magistrat tudi gospod, ki se je izdajal za urednika ljubljanskega dnevnika in zahteval potrebno potrdilo za neko svojo znanko brez prijave in odjave pri policijski upravi Načelnik urada je upravičeno dvomil, da je dama bila toliko časa v Ljubljani ln da je bila sploh prijavljena in od-javljena. Ko je načelnik urada gospodu posredovalcu pojasnil uradni postopek, se gospod sploh ni več pokazal v uradu. To-
Od
zemlje
V Imenih krajev in košček zgodovine
Vsak dan čitamo v listih o tujih deželah in krajih, a po večini nikdar ne pomislimo, odkod njih imena. Ce pa zasledujemo njihovo zgodovino in pomen, naenkrat postanejo ti kraji zanimivi in nam prično govoriti o narodih in njihovih borbah na zemeljski krogli.
Andaluzija, rodovitna nižina južne Španije, je nekdanja Vandaluzija, Vandal-ska dežela, kjer so se že v petem stoletju po Kr. naselili Vandali, severno germansko pleme. Drugo germansko pleme so pa Goti, ki so prišli iz Švedske, Goten-burga, Gotlanda v Španijo. V Gotalaniji ali današnji Kataloniji živi še danes njihovo ime.
Lombardija v zgornji Italiji nas spominja na Langobarde, germansko pleme Langbärte—Dolgobradce.
Germani pa nimajo svojega imena od Ger-kopje, sulica, ampak izhaja bolj verjetno od Irmingott, boga Germanov, Er-manov; Erman, irmin-velik, silen, mogočen.
O Normanih ali Vikingih čitamo, da so bili dobri pomorščaki. Tudi oni so bili severni Germani. Zavojevalnl pohodi in odkritja od devetega do dvanajstega stoletja so jih dovedli celo na Rusko. Ime Rusi pa je finsko ime za Normane. Ruotsi-veslači, odtod RusL
Island, Ledena dežela, je svoje ime verjetno dobila po prvih naseljencih, ki so prišli pozimi, čeprav je poleti lahko tudi zelena. Nemirni Erik pa je na svoji divji vožnji našel novo deželo, ledeni otok, ki ga je imenoval Grönland, Zelena dežela samo da bi privabil nove naselnike.
Po navadi imajo dežele imena po svojih posebnostih. Holandska (Holland, Holz land), dežela lesa, je bila nekdaj zelo bogata z gozdovi. Današnja Nizozemska je nižinska dežela. Bukovina v Karpatih je polna bukovih gozdov. Kastilija v Španiji (castillo-grad) je dežela gradov. Argen-, tinija, dežela srebra (argentum-srebro), je dobila svoje ime, ko so odkrili Indijance ki so nosili srebrne ploščice kot okraske. Venezuela na severni obali Južne Amerike nas spominja s svojimi indijanskimi stavbami na koleh na Venezio, Benetke; torej Male Benetke. Kanada, indijansko »Kanatha«, pomeni mnogo koč na kupu Rdečkasti braziljanski les, katerega Portugalci imenujejo »braca«-žareče oglje, je dal ime Braziliji. V Braziliji se pa nahaja velika reka, čeprav ne največja na zemlji, ki se imenuje Amazonka. Verjetno je. da to ime izhaja od indijanske besede amacu, kar pomeni šum vodnih oblakov Ko se je leta 1540 po reki vozil prvi Španec Orellana, se je moral boriti z domorodci, na čelu katerih so bile žene. Od takrat so verovali, da v deželi prebivajo bojevite žene, Amazonke, in da je tudi po njih dobila reka ime.
Ecuador seče ekvator. Sam njegov položaj mu daje ime. Österreich (ost, osten-vzhod) je bila vzhodna država za časa Karla Velikega. Norwegen, Norveška, je bila poprej Nordvegr, pot na sever. Terra australis, Avstralija, je od Evrope najbolj oddaljena in je bila odkrita šele v 17 stoletju. Severni mrzli pas, Arktis, leži blizu ozvezdja Velikega medveda, Ark-tos. Nasprotno na jugu pa leži Ant-Ark-tis (anti-nasproti), južni polarni pas.
Pommernci so Pomor j ani, Vendi, ki živijo ob morju, slično kakor Suaheli-ob-režni ljudje v Vzhodni Afriki. Ime Prusi izhaja najbolj verjetno od litvanske besede Prud-ribnik, torej ljudje, ki žive ob ribnikih. Bolgari sami sebe imenujejo Blgare, prav za prav Volgari, ljudje od Volge.
Tudi ljudstva so po svojih lastnostih dobila imena. Poznamo rdečekožce, ble-doličnike, rumene in črne. Črnci imajo svoje ime od špansko portugalske besede negro-črn. Sudan, dežela črncev, pride od arabske besede sudan-črn. Eskimi so jedci
nila srečanja s trga. Nasmehnila se je in se stisnila k možu.
Zjutraj, ko je vstala in se odpravila v mesto, se je pri nat'kanju rokavic spet spomnila nanj. Stresla je z glavo, da bi odpodila misli, a on je ves nasmejan, z bleščečimi zobmi, stal pred njo in ji molil rokavico.
Ko je gospa Marija prišla na trg in so ji prodajalke klicale: »Gospa, sveža jajca, solata, gospa!«, ji je bilo kar tesno pri srcu, da je gospa. Ko je šla mimo kavarne, se je slučajno ozrla skozi okno. Tam je sedel znanec s trga in jo galantno pozdravil, s smehljajem, da so se zablesteli beli zobje izza fino rezanih moških ust. Odzdravila je in z-nekako novo slutnjo, da ji ta človek ugaja, odšla domov.
Gospa Marija je pritekla na kolodvor.
»Prosim za Zagreb, drugi razred!« je zaklicala, pograb'la karto in odhitela na peron. Vlak je že stal na tiru. Planila je
v najbližji vagon in stopila v prazen kupe. Komaj se je razpravila in sedla k oknu, so se odprla vrata in na pragu se je po-iavil visok gospod. Vprašal je:
»Dovoljeno ?«
Glas se ji je zdel znan.
»Prosim!«
Ko je gospod stopil v kupe in	k
oknu nasproti njej, ga je spozna1^ Bil je on. Tudi sam jo je spoznal. Vstal je in jo še enkrat pozdravil. Nasmehnila se je in mu odzdravila.
Gospa Marija se je zagledala skozi okno na peron kjer se je en°tlo polno Hudi. Vlak se je nričel pomikati čutila je, da jo so-potn'k opa^-ie. Na-1 -'H se 1*» v kot in njena vitka pojava je skoraj izginila v
da pri odhodu je zagrozil, da bo stvar objavil v časniku.
Urad je posloval popolnoma pravilno ln brez najmanjše zamude bi bila zadeva urejena, če bi bila prizadeta oseba izpolnila predpise. Mestno poglavarstvo mora zahtevati potrdilo zglaševalnega urada, in dokler ne bodo predpisi spremenjeni, se tudi take stvari ne morejo napraviti drugače. Na prijavi in odjavi tujcev je pa treba na vsak način vztrajati, ne samo iz strogo policijskih ozirov, temveč tudi iz tujsko-prometnih in statističnih razlogov, ker sicer ne bi imeli nikakega pregleda o našem tujskem prometu.
dežel se pogostokrat skriva
surovega mesa in jih je še približno 30 tisoč. Oni sami se pa imenujejo innuit-ijudje, za razliko od živali. Karibi so roparsko indijansko pleme, ki živi na otokih Srednje Amerike-Karibsko morje. Svoje sovražnike, kadar jih ujamejo, pojedo. Caribe pomeni v španščini kanibal, odtod tudi ime kanibali.
Mnoga današnja imena pa so nastala po nesporazumu. Tako je Benečan Marco Polo živel v 13. stoletju 24 let na Kitajskem. Tam je slišal, da obstoji neka otoška država Nippon, je pa ime napačno razumel in jo v svojih spominih opisal kot Japonsko. To ime je šlo po vseh evropskih jezikih. Japonci sami pa imenujejo svojo državo Nippon, zemljo vzhajajočega sonca. Ko je Kolumb iskal morsko pot proti Indiji, je odkril Novi svet in prebivalce imenoval Indijance Otoki pa, na katerih je on pristal, se še danes imenujejo Zapadna Indija.
Po odkritelju se v Južni Ameriki Imenuje samo Kolumbija. Ves ta del zemlje pa je dobil ime Amerika po italijanskem popotniku Amerigu Vespucciju, ki je opisal Brazilijo. Danes razumemo pod Ameriko Združene države ameriške USA (United States of Amerika), ali tudi kratko Unija. Po skrajšani obliki US je Američan dobil tudi vzdevek Uncle Sam, stric Sam.
Drzni pomorščaki, pustolovci, osvoje-valci, raziskovalci, kakor tudi razni trgovci, ki so do današnjega dne objadrali zemeljsko kroglo, so morali premagati velike ovire in so z velikim naporom odkrili dežele in planine, ki jih danes poznamo. Njihova imena so se po večini ohranila v tem, da so še danes dežele, morske poti, planine, otoki imenovani po njih.
Iz množice teh imen naj navedemo nekatera: južnoameriška država Bolivija je dobila svoje ime po Simonu Bolivaru, ki jo je leta 1824 osvobodil izpod španskega jarma Pred 226 leti, je prispel William Penn v Zedinjene države in osnoval Pen-silvanijo. Sueški prekop nima svojega imena po graditelju, ampak po perzijskem kralju Ismanuelu Suez. Gibraltar, druga važna točka v Sredozemskem morju, ima svoje ime od Džebel al Tarik, (Tarikovo skalovje) Berberski knez Tarik je tu okoli leta 713 pustil napraviti grad. Eno od največjih dejanj vseh časov pa je bilo prvo objadranje sveta od Spanca Ferdinanda Magellana Leta 1520 je prispel na najbolj južni del Južne Amerike, kjer je zagledal na stotine ognjev, ki so razsvetljevali deželo. To divjo zemljo z ogromnimi ledeniki in otoki je imenoval Tier-ra de los Fuegos, Ognjena zemlja.
Edino 600 km dolgi prehod iz Atlantskega v Tihi ocean se še danes imenuje po svojem odkritelju, Magellanova cesta. Prvo objadranje sveta je trajalo 3 leta in od petih ladij se je samo ena vrnila v domovino. Magellan sam je bil v borbi z domorodci na Filipinih leta 1521 ubit. Nepozabno pa je ostalo njegovo delo.
I. M. S.
Nekaj dobrega
že več receptov, toda poskusite — videle boste, da je tole nekaj posebnega.
Pikantna omaka: 2 pretlačena v trdo skuhana rumenjaka vmešamo z 2—4 žlicami namiznega olja, Pridamo zvrhano žlico na drobno sesekljanih kaper, 1 na drobno sesekljano vloženo čebulico, ščepec soli, 2—4 kocke sladkorja, sok 1—2 citron, malo vode in malo popra, (če imate, pričajte še malo worcesterske omake.)
Drobnjakova omaka: 2 v trdo skuhana rumenjaka pretlačimo ter zmešamo z zvrhano žlico prav na drobno sesekljanega drobnjaka, s ščepcem soli, sokom od 1 citinone ter 1 osminko litra oslajene smetane. Potem prilijemo malo dobrega kisa, da se omaka primerno zgosti. Iz ostalih beljakov napravimo okras na zelenjavo.
globokih blazinah. Ozrla se je vanj. In da bi prekinil mučni molk, je vprašal:
»Kam pa potujete, če smem vprašati?«
»V Zagreb. A vi?«
»V Beograd,« ji je odvrnil.
Pričel se je prijeten pomenek in dolga vožnja je bila kratka, prekratka. Pri slovesu se ji je predstavil in ji še rekel:
»Ali smem upqti?«
Gospa Marija ga je pogledala, zamahnila z roko in skočila s stopnic vagona. Spremil jo je do vrat kolodvorskega poslopja
in se z obetajočim pogledom poslovil. ★
Bila je sreda.
»Danes grem pa k Sonji,« je sklenila gospa Marija opoldne pri kosilu.
»K Sonji?«
Mati se je začudila in umolknila.
Popoldne je gospa Marija odšla v mesto, ne k Sonji, ampak na sestanek v kavarno. V temnem kotu pri okrogli mizici jo je pričakoval gospod Ivan. Sedla je k mizi in gospod Ivan je naročil kavo. Prijetno sta začela kramljati o dnevnih rečeh in prekmalu se je morala gospa Marija posloviti. Dogovorila sta se za drugi sestanek v naslednjem tednu.
In ti sestanki so postajali vedno bolj pogosti, tako da so bòli že na dnevnem redu. In mož ni nič vedel za to. Z vedno drugimi izgovori je gospa Marija hodila zdoma. Mati je sicer slutila nekaj. Včasih, če jo je kje samo zalotila, je Marija strmela v daljavo in se smehljala.
Mati je upala, da ii bo hči skrivnost ra-zodela. A ona se je zaklepala vase.
Sestanek je imela gospa Marija vsak dan. Do piv ega poljuba je prišlo v parku
FILATELIJÀ
Iz naše filateli] e
Znamke v korist zgraditvi doma za onemogle poštne uradnike bodo izšle šele 15. marca, ne pa za novo leto, kakor so bile prvotno napovedane. Naklada bo znašala 100.000 serij, nominala pa bo zelo vi-soka.
Znamke bodo kazale razvoj pošte od nekdanjih časov do sedanjih dni Na znamki po 50+50 par bodo stari poštarji, znani Tatarji, ki so nosili pošiljke prav do Bizanca. Na znamki po 1 + 1 dinar bo starinski poštni voz. Na znamki po 1.50 + 1.50 dinarja bo avtobus, na znamki po 2+2 dinarja vlak, na znamki po 4 + 4 dinarje pa letalo kot najmodernejše sredstvo za prevažanje pošte.
Nominala serije znaša torej 18 dinarjev, kar je za naše razmere občutno preveč. Naj se naša poštna uprava ne čudi, če ji bo osta1 a velika večina serij neprodana, kakor se je pri nas že večkrat zgodilo. (Na primer pri naših prvih znamkah za zimsko pomoč.)
Kakor poročajo zagrebške »Novosti« bodo znamke po svoji izdelavi prav lepe.
Med našimi zbiralci je zavladalo veliko ogorčenje zaradi slabe kvalitete letošnjega spremničnega škarta, ki je, kakor pišejo »Novosti«, očitno temeljito prebran, ker manjkajo v njem najboljše znamke, ki bi morale biti vmes. Vse kaže, da so prišle velike količine boljših znamk v roke trgovcem z znamkami že takrat, ko bi morale še ležati v škartu. Potrebno bi bilo, da bi se v tem oziru napravil pri nas red. Naj se uvede prejšnji način prodajanja škarta, ker zdaj vidimo, da je bilo takrat dosti manj nepravilnosti, kakor pa jih opažamo zdaj.
Filatelisti smo ponižni ljudje in dovolimo, da se z nami počenja marsikaj, toda vse ima svoje meje. Da bi kupovali za debele denarje slabe znamke, tega pa menda od nas vendar nihče ne bo mogel zahtevati!
Nove znamke po vsem svetu
Kapverdski otoki: Izšla je nova serija frankovnih znamk, ki obsega naslednje vrednote: sivo zeleno po 1 cent, rjavo oranžno po 5 c., rožnato po 10 c., vijoličasto po 15 c., škriljasto zeleno po 20 c., svetlo vijoličasto po 30 a, zeleno po 35 c., rjavo po 40 c., rdečo po 50 c., sivo Črno po 60 c., vijoličasto po 70 c., rumeno oranžno po 80 c., škrlatno po 1 eskudo, sinjo po 1.75 e., olivno po 5 e., sinjkasto po 10 e. in rdeče rjavo po 20 e.
Kitajska: Izdana sta bila dva nova fran-kovna provizorija. Oranžna znamka po 40 centov je dobila pretisk 8 c., sinja po 20 c. pa pretisk 12 c.
Macao: Izšla je nova serija frankovnih znamk. Znamka po 1 avo je sivo zelena, po 2 a. rjavo oranžna, po 4 a. smaragdno zelena, po 5 a. rožnata, po 6 a. škriljasta, po 8 a. vijoličasta, po 10 a. rdeča, po 12 a škrlatna, po 20 a. sinja, po 40 a. sivo črna, po 50 a. rjava, po 1 patera škrlatna, po 2 p. olivno zelena, po 3 p. sinja, po 5 p. pa rdeče rjava.
Mandžurija: Za Rdeči križ sta izšli dve dobrodelni znamki. Znamka za 2 fena je rdeča, za 4 f. pa zeleno škriljasta. Znamki se prodajata za dvojno nominalo.
Mavretanija: Izdana je bila nova daljša serija frankovnih znamk s slikami puščavskih prebivalcev. Serija sega od 1 centa do 20 frankov.
Mozambik: Izdana je bila nova serija frankovnih znamk. Znamka po 1 cent je sivo zelena, po 5 c. rjavo oranžna, po 10 c. rdeča, po 15 c. rjava, po 20 c. škriljasta, po 30 c. svetlo vijoličasta, po 35 c. smaragdno zelena, po 40 c. kakavno rjava, po 50 c. rdeča, po 60 c. sivo črna, po 70 c. vijoličasta, po 80 c. rumeno oranžna, po 1 eskudo vijoličasta, po 1.75 e. sinja, po 2 e. rdeča, po 5 e. olivna, po 10 e. sinja in po 20 e. rdeče rjava.
Nizozemska Indija: Izdani sta bili dve novi znamki za letalsko pošto. Znamka po 2 goldinarja je sinje zelena, po 5 g. pa rumeno rjava. Izšle so tudi posebne dobrodelne znamke za pomoč otrokom. Znamka po 2 in pol + 1 in pol centa je zelena, po 3 in pol + 2 in pol centa rdeča, po 7 in pol + 2 in pol c. rjavkasta, po 10+2 in pol c. vijoličasta, po 20 + 5 c. pa olivna. Na znamki je slika redovnice, ki neguje otroka.
Nova Kaledonija: Izšla je nova fran-kovna znamka po 1 frank.
Papua: Za 501etnico, kar je Papua postala angleška kolonija, so izšle posebne letalske spominske znamke. Znamka po 2 c. je rdeča, po 3 c. ultramarinska, po 5 c. zelena, po 8 c. rdeče rjava, po 1 šiling pa vijoličasta.
Portugalska Gvineja: Izšla Je nova serija frankovnih znamk, ki ima iste vrednote in iste barve kakor znamke Mozambika.
na pomlad, ko se je zemlja prebujala in je drevje brstelo.
Nekoč ponoči, ko se je gospa Marija prebudila in čutila, da spi poleg nje njen mož, se ji je mož zagnusil, da se je nehote odmaknila od njega. Spomnila se je gospoda Ivana in ko je zaspala, je sanjala o njem.
Gospod Ivan je stanoval izven mesta. In kadar se je vračal domov, je šel mimo vile, kjer je stanovala gospa Marija. Slonela je na oknu in on jo je pozdravljal in se ji smehljal. Ko je izgijii^t za oglom, se je gospa Marija potolažena vrnila v.sobo.
Ko je bila gospa Marija na dnu, je spoznala svojo zmoto.
Zadnjič sem jo srečala na kolodvoru. Korak mi je zastal in bila sem presenečena, S sklonjeno glavo je šla mimo mene. Njene oči so bile kot nebo v jeseni, v umiranju, pokrite z lahno sivo meglico.
Skrivaj sem se ozrla za njo. Gospa Marija se je postarala za celih deset let. Okre-nila sem se in pogledala na uro. Mudilo se mi je na vlak. Pri vhodu v kolodvorsko poslopje sem skoro trčila v gospoda, stoječega z mlado, visoko deklico silno blede polti in temnih las, v prijetnem pomenku.
»Pardon!« sem zaklicala in se ozrla.
»Prosim,« se mi je nasmehnil gospod, da so se zablesteli beli zobje. Spoznala sem ga. Mimogrede sem ujela:
»Ali pridete gotovo, gospodična Zora?«
Ne vem, kai mu je odgovorila. Najbrž se je tudi. ona ujela v njegov bleščeči, vedri smehljaj.
Mrak se je m-ič-' 1 -•>:'«■« po ul'cah. Na peronu je 1.p . „ idi. v ti pila sem ▼
vagon-
čitajte in naročajte
ponedeljsko „Jutro" !
Andaluzije do Ognjene
FIS tekme 1939.
Proi dan p Zakopanem
V smuku moških je Ciril Praček z Jesenic med 37 tekmovalci zasedel ti, mesto, Hubert Heim pa nekaj mest za njim — Večina zmag je včeraj pripadla Nemcem
Zakopane, 12. febr.
Včeraj opoldne so bile svečano otvorje-ne III tekme za svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanem. Pred 5.000 gledalci je predsednik FIS-e major Oestgaard pozdravil vse udeležence, za njim pa je pomočnik ministra Bobkowski in predsednik poljske smučarske zveze w svojem govoru zaželel tujim gostom prisrčno dobrodošlico ter poudaril med drugim, da Poljska letos v zadnjih 11 letih, že desetič prireja tekme v velikem obsegu. Letošnje prireditve so padle baš v čas, ko poljska smučarska zveza obhaja 201etnico obstoja. Za tem je predsednik republike Moscicki ofi-ci'3lno otvoril letošnje FIS-tekme.
Smuk za moške in ženske
Takoj po oficielni otvoritvi so bile v stadionu dvignjene zastava mednarodne smučarske zveze in poljska državna zastava Predsednik republike je nato zapustil stadion. godba pa je zaigrala poljsko državno himno in himne 13 narodov, ki se letos udeležujejo teh tekem. Občinstvo je tudi pri tej priliki navdušeno vzklikalo predsedniku republike.
V teku včerajšnjega dneva je v Zakopanem po malem pršilo, po okoliških višinah pa snežilo Tekme se bodo dale kljub manj ugodnim vremenskim razmeram izvesti po določenem sporedu.
Zakopane, 11. februarja.
Prvi dan tekmovanja na FIS tekmah je potekel v enakih obupnih vremenskih razmerah kakor so kazali že vsi zadnji dnevi Tudi današnji dan, ki je bil določen za prvo tekmovanje, in sicer za tekme v smuku za moške in ženske, je bil vse prej kakor prikladen za smučarsko prireditev Toplomer je bil precei nad ničlo in opoldne, ko so sdu-stili tekmovalce je bilo 5 stopinj toplote. Enako kakor s temperaturo so imeli prireditelji križe in težave tudi s snegom. V noči od včeraj na danes so morali na obe progi — za moške in ženske — na novo nanesti snega, kai je deloma vplivalo na kakovost snega, imelo pa je tudi posledice pri mazanju ker so pač tekmovalci računali s snežnimi razmerami prejšnjih dni.
Zaradi vsega tega so morali slednjič še obe tekmovanji v smuku prenesti v višie le.?e. in sicer je bil start za moške v višini 2.000 m Na cilju in ob vsej Drogi se ie zbralo okoli lOOOOgle* dalcev, med niimi cela vrsta oficielnih zastormikov, domačih in tujih, s predsednikom republike Moscickim na čelu. Proea ie bila dolga 3 600 m, višinske razlike Da je imela 800 m. in so jo najboljši tekmovalci prevozili v času pod 3:30 minut, kar Domeni, da so vozili s hitrostjo nad 60 km.
Za moški smuk je bilo prijavljenih 38 tekmovalcev od katerih jih je staralo 37. na cilj pa jih je prišlo 35. Število je razmeroma maihno, kar pomeni. da ie bila med njimi zbrana res elita alpskih smučarjev vsega sveta V tej disciplini je Jugoslavija postavila 2 tekmovalca in sicer Cirila Pračka in Huberta Heima. ki sta imela startni številki 21 odnosno 26 Že takoj prvi izidi so daH slutiti, da bodo največje uspehe v današnjem prvem nastopu spravili Nemci. Sicer pa so se na prvih deset mest v splošnem uvrstila imena tekmovalcev, ki so znana že z raznih mednarodmh nastopov v tej disciplini. Morda bi bil' časi nekaterih še mnogo boliši. če bi bili tekmovalci računali s spremeniemm snegom in uporabili dru ge maže. V tem pogledu sta nekoliko grešila tudi iugoslovenska tekmovalca Praček in Heim, ki sta se deloma zamazana, pa — posebno v gornjem delu
proge, ki je bila poledenela in precej nevarna — smučala zelo previdno.
Podrobni rezultati v smuku moških so bili naslednji:
1. Lantschner (Nemčija) 3:26.9, 2. Jennewein (Nemčija), 3. Molitor (Švica), 4. Walch (Nemčija), 5. Agnel (Francija), 6. Chieroni (Italija), 7. Lafforgue (Francija), 8. Berg (Norveška), 9. Hanson (Švedska), 10. Kranz (Nemčija).
JUGOSLOVEN PRAČEK JE S ČASOM 4:05.3 ZASEDEL 21. MESTO, TOREJ NATANČNO ISTO, KI GA JE IMEL PRI STARTU. NJEGOV ROJAK HUBERT HEIM JE S ČASOM 4:08.3, OSTAL ZA NEKAJ MEST ZA NJIM. USPEH CIRILA PRACKA JE V TEŽKI MEDNARODNI KONKURENCI ZELO DOBER, SAJ JE V TEJ TEKMI PUSTIL ZA SEBOJ PO TRI POLJAKE IN MADŽARE, PO 2 KANADČANA IN FRANCOZA TER CELO VRSTO ZASTOPNIKOV MOČNEJŠIH SMUČARSKIH REPREZENTANC KAKOR JE BILA JUGOSLOVENSKA.
Smuku za moške je sledil smuk za ženske, v katerem se je plasiralo 24 tekmovalk. Proga je bila nekoliko krajša, bila pa je zaradi slabega snega prav tako težka in naporna kakor moška. V tem tekmovanju so Nemci slavili še večji uspeh kakor v moški konkurenci, saj so zastopnice rajha zasedle vsa tri prva mesta. Podrobni rezultati so bili: 1. Christi rKanz (Nemčija) 3:25.4, 2. Resch (Nemčija) 3:39.1, 3. Godi (Nemčija) 3:47.1, 4. Mathissier (Francija), 5. Schate (Švica), 6. Villen (Francija).
Današnje tekmovanje se je razen za svetovno prvenstvo v alpski kombinaciji ocenjevalo še posebej po državah, in sicer s skupnim časom najboljših treh tekmovalcev vsake reprezentance. Ker je Jugoslavija v moškem smuku samo z dvema udeležencema nastopila, v ženskem smuku pa sploh ni bila zastopana, v tej klasifikaciji ni vpoštevana. Po gornjem je bil izid naslednji:
za moške: 1. Nemčija 10:25, 2. Francija 10:30, 3. Švica 11:03.5, 4. Italija 11:07.2, 5. Norveška 11:15.5, 6. Poljska 12:20.2.
za ženske: 1. Nemčija 10:45.1, 2. Francija 11:21.7, 3. Anglija, 4. Švica.
Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo s tekmovanjem štafet na 4X10 km dolgi progi. Start bo ob 9. dopoldne.
Dan pred otvoritvijo
(Pismo našega posebnega poročevalca
s FIS tekem)
Zakopane, 10 febr.
Zakopanega ni več — ostalo je, ali bolje: nastalo je FIS-Zakopane.
Cela vrsta je že samo oficielnih pravih FIS uradov in komisij, pa FIS reklam in znakov. No, potem je pa seveda tudi pivo in vodka FIS, cigarete, vžigalice, rute, robci, šali, čepice, cigaretne doze, torbice in vse te številne drobnarije, ki so jih prepolne izložbe — vse FIS!
Ko bi le ne bilo FIS-blata! Tako je že poslovična postala FIS-voda po potih in cestah, da se tu že nihče več ne čudi, če mora do gležnjev gaziti po blatu — spada zraven k FIS! — Tukajšnji humoristični listi prinašajo kar na debelo uspele dov-tipe in karikature na račun večno mokre FIS-smole!
Se nekaj besed o poglavju, ki menda nas z našo ne preveč solidno valuto najbolj prizadene: to so pa FIS-cene! Samo dve v ilustracijo: poštnina za tole pismo, ki bo šlo ekspresno na uredništvo, znaša kar 1.65 zlota ali po naše Din 15.— in je to prva osnovna tarifa (do 25 gramov)! Ali pa drugo- liter vodke, ki je tu monopol in narodna pijača, kot naš cviček, stane nič manj, kakor 18 zlotov. kar da nekako 160.— Din — ko pa jo srkaš, vodko, se ti pa milo stoži po naši slivovki!
In slednjič smo danes dobili še sneg. tudi pravi, pristai FIS-sneg! — Proti jutru je pričelo naletavati in menda jih ni bilo malo, ki so se danes globoko oddahnili! V zadnjem trenutku se je organizatorjev Bog le usmilil in poljski radio je danes pošiljal v svet za vse smučarje razveseljivo vest: v Zakopanem sneži!
S čudovito preciznostjo se giblje kolesje ogromnega organizacijskega aparata. Najboljši športni organi zatorni in propagandni pa tudi tehnični delavci vse Poljske so se zbrali in ustvarjajo prireditev, s katero se morejo pokazati pred svetom — absolutno popolno v sportno-tehničnem pogledu, pa tudi uprav razkošno vnanje opremljeno!
Smuški stadion z veliko skakalnico je pripravljen. Kot dojenčka so ga negovali, skrbno so čuvali in pripravljali sneg na skakalnici z uporabo vseh mogočih umetnih kemičnih sredstev in uspelo jim je, obdržati skakalnico v brezhibnem stanju, ko je okrog nje morda bilo še komaj dva
prsta snega, pa še ta je bil popolnoma zle-denel. V opoldanskih urah je skakalnica na razpolago za trening, ki pa se ga za enkrat udeležujejo šele skoro izključno samo Poljaki. Tako je včeraj naš planiški junak Stanislav Maruszarsz postavil z dve-tretjinskim zaletom že kar 79 metrov! — Spet bo šlo sigurno preko 80 m, točke, ki jo mednarodna federacija postavlja kot še dovoljeno zgornjo mejo, spet bomo pridobili en nov močan argument za priznanje naše Planice!
Nam prireditelji posvečajo mnogo pozornosti in smo v vsem deležni njih ljubeznive pomoči in podpore. Tekmovalce, zlasti Heima in Pračka, že dobro poznajo in dosti je čuti priznanj, da so Jueosloveni dobri. Da bi se le to tudi pri tekmovanju izkazalo!
Danes so že opravili prve oficielnosti. Sam minister prometa, predsednik poljskega smučarskega saveza ing. Bcbkowski je
opoldne pozdravil novinarje in oficielno otvoril prostore novinarske službe, za katero so prireditelji najeli cel trakt velikega hotela »Stamary« in jih opremili z vsem potrebnim. Zvečer pa bo pozdravni večer tekmovalcem in vsem inozemskim poset-nikom prireditve.
Sneži v dolini po malem dalje, v gorah pa so, kakor poročajo, silni snežni meteži z močnim vetrom in bo proga za smuk, kjer bo prvo tekmovanje, vendarle v redu, da ne bo ledena in življenjsko nevarna, kakor je bila, preden je pričelo snežiti.
Naši tekmovalci so pridno na delu. Heim ni Praček sta dnevno visoko gori pod Kasprowim vrhom, kjer ostajata na treningu kar čez poldne. Pripovedujeta, polna respekta in občudovanja o tekmovalcih ostalih narodov, zlasti o Francozih, Švicarjih in Nemcih. Tudi tekači so dnevno na progi ali vsaj na terenih, koder bo bržkone potekala proga. Le skakači so še brezposelni; včeraj so si šele ogledovali skakalnico danes pa je zaradi močno na-letavajočega snega bila skakalnica za trening zaprta. Ognjeni krst si bodo menda privoščili jutri, če bo med tem nehalo snežiti V jugoslovenskem kvartirju je vedro, veselo — še vse tiste, ki prvič nastopajo na tako veliki prireditvi, stari rutinerji potegnejo za seboj v zdrav smeh in dobro voljo.	—šič.
Prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji
Po včerajšnjem slalomu je postal prvak GZSP Žvan Alojz (Gorenjec)
Jesenice, 12 febr. Danes se je nadaljevalo prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji, in sicer so danes tekmovali v slalomu. Proga za slalom je bila zelo naporna in je moral vsak tekmovalec pasirati 27 vratic. Sneg je bil trd in osrenjen. Startalo je 21 tekmovalcev, izstopili so trije. Rezultati so bili:
1 Zvan Alojz (Gorenjec) 2:10.4. 2. Klein Bruno (Skala) 2:13.4, 3. Kobler Stanko (Skala) 2:16.3, 4. Lukanc Slavko (Tržič) 2:21, 5. Znidar Emil (Gorenjec) 2:25.6, 6. Carman Franc (Skala) 2:39.3. Rezultati za alpsko kombinacijo: 1. Zvan Alojz 100 točk, 2. Klein Bruno 94.35, 3. Kobltr Stanko 92.58, 4. Znidar Emil 89.58, 5. Lukanc 86.5, 6. Medija (Bratstvo).
Juniorji so tekmovali na isti progi, a kar je najbolj presenetljivo, je dejstvo, da so dosegli celo boljše čase nego seniorji, kar gre deloma na račun snéga, ki se je nekoliko omehčal, na drugi strani pa ni prezreti dejstva da mladi red že dohaja starejšo generacijo.
Rezultati so bili; 1. Bertoneelj Jože (Gorenjec) 2:08.1, (v celotni oceni najboljši čas dneva,) 2. Ravnikar Rado (Gorenjec) 2:14.8, (Ravnikar je v prvem teku dosegel najboljši čas dneva z 59.6), 3. Miceli Marjan (Bratstvo) 2:15.3, 4. špet Ivan (Gorenjec) 2:27.1, 5. Miceli Leon (Gorenjec) 2:27.8, 6. Mrak Marjan (Skala) 2:31.2.
Izven kmkurence je tekmoval tudi Tinček Muiej i z Tižiča, član ljbljanske Ilirije, ki je presmučal progo v 2:15-5.
Sk&kalne tekme v Celsvca
Med 7 Jusrosloveii je zasaf*el najboljše mesto Mojstrančan AIJ:in Jakopič
Celovec, 12. februarja Na veliki skakalnici v neposredni bližini mesta jc fella danes opoldne velika mednarodna skakalna prireditev, ki se ie je, kakor znano, udeležilo tudi 7 jugoslovenskih skakačev. V ostalem je prišlo na start od 58 prijavljenih tekmovalcev vseh 42, med njimi večinoma domačinov, razen Jugos'ovenov pa še dva Rumuna in Norvežan Sörensen, ki pa je scartai za Nemčijo.
Jugoslovenska ekipa, ki je dva dni prebila v Celovcu, je bila povsod prisrčno sprejeta in so tudi danes njeni člani bili deležni splošnega priznanja. Obisk prireditve je bil zelo lep, vendar je zaradi izredno toplega vremena nekol'ko zaostajal za lanskim. Saj je na terenih okoli skakalnice že davno zmanjkalo snega in so ga na skakaln'co morali nanesti, tako da je bila kljub kopnini vse naokoli odlično pripravljena. Prireditev je obiskalo tudi večje število odličnih gostov, med katerimi smo opazili tudi j Ugo.*-lo venskega gene-
Prvenstvo Jugoslavia v umetnem drsanju
Včeraj so na drsališču Iliri ie srečno zaključili to tekmovanje. Novi prvaki so: med senior ji Thuma, m^d ssniorkami Palmetova, med juniorji Be tetto ml., med juniorkami Schellova, v parih pa Palme-tova—dr. Schwab
Ljubljana, 12. februarja
Najbrž je bil danes zadnji dan letošnje drsalne sezone v Ljubljani, ko je SK Ilirija izvedla državno prvenstvo v umetnem drsanju. Led je bii zjutraj in vse dopoldne v dovolj dobrem stanju, da je bila mogoča brezhibna izvedba, ki jo jt obisikalo mnogo občinstva.
Pod vodstvom razsodišča, v katerem so bili g. Betetto kot glavni razsodnik in gg. ing. Bloudek. dr. Schwab in dr. Fritsch iz Zagreba, so se pričele obvezne vaje ob 7.30 in so trajale do 10.30. Thuma in Biber sta bila v tem delu tekmovanja precej enakovredna tekmeca za naslov državnega prvaka, Silvia Palmetova je dobila nekoliko prednosti pred Dorico Schei lovo, le-ta pa je sigurno vodila kot juniorka v juniorski skupini Milan Betetto je imel le šibkega tekmeca v zagrebškem ' juniorju Hercogu. Ta slika se tudi pri tekmovanju v prostem drsanju ni spremenila, tako da so novi državni prvaki in rezultati naslednji:
Seniorji: 1. Thuma Emanuel (SK Ilirija), mestna številka 3 (soglasno prvi pri vseh treh sodnikih), 295 točk; 2. Biber Josip (SKJ), m. št. 6, 286 took.
rajnega konzula g. Jovanoviča z vsem osebjem kortfculata.
Jugosloveni so v spMnem nepravih dober vtis ih se je posebno izkazal >staiic Albin Jakopič, ki je med vasmi zasedel najboljàe mesto in peto v sploénl kvalifikaciji. Smolo je imel pianiški učitelj Nov-šak. ki je pri zadnjem skoiku, kjer je hotel pridobiti na metrih, padel precej nerodno, tako da se je lahko poškodoval sam, pa tudi med občinstvom je bilo nekaj preplašenih.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Keller (Nemčija) 47, 49, 53 m. 335 točk, 2. Sörensen (N) 47.5, 48, 52, 322.5 točke, 3. Schnabl (N) 45, 47, 50.5 306.5 točke, 4. Maier Franc (N) 43.5, 47, 48, 305.3 5. Jakopič Albin (Jugoslavija) 44.5, 47, 47.5, 308.4 točke ... 10. Zupan Ivan (J) 43, 48.5, 46.5, 292.9... 18. šušteršlč Lado (J) 42, 44.5, 44.5, 271.8... 20. Peter Florjančlč (J) 37.5, 43, 45.5, 267... 28. Novšak Albin (J) 41, 44.5, 50.5 p. 246.9... 31. Nagode Jože (J) 34, 34.5, 36: 240... 39. Razinger Anton (J) 35.5, 37 p. 39, 186.1 točke.
Med tekmovalci je bil tudi znani nemški skakač in planiški junak Gregor Holl, ki pa je pri enem od skokov padel in zasedel eno izmed mest v drugi tretjini.
Za jutri je bila jugoslovenska ekipa povabljena na skakalno prireditev, ki bo v novem smuškem stadionu pod Dobračem. Moštvo bo jutri po končanih skokih odpotovalo naravnost domov in se vrnilo z večernim brzovlakom z Jesenic. T. K.
Hokej tut ledu
Kanada — svetovni prvak 1939«
Odločilna tekma za naslov evropskega
prvaka bo šele 6. marca med Švico in ČSR.
Curih, 12. februarja.
V	tekmovanju za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu je bil danes zaključni dan.
Od sinočnjih rezultatov je treba omeniti še zmago Kanade nad CeSKO»lova4ko s 4:0 (0:0, 1:0, 3:0), ki so jo Kanadčani iz-vojevali pred 4.000 gledalci v Baselu. Ob istem času je bila tukaj tekma med Ameriko in švlce, v kateri je Amerika zmagala tesno z 1:0. Razen tega je bila v popoldanskih urah še tekma za zasedbo 5. do 7. mesta med Nemčijo in Madžarsko, v kateri je Madžarska izgubila z 2:6, čeprav je bila v prvi tretjini igre že za dva gola na boljšem.
Danes dopoldne je bila na vrsti zadnja odločiina tekma za zasedbo mest od četrtega navzgor, v kateri je Nemčija zmagala nad Poljsko s 4:0 (1:0, 3:0, 0:0). S to zmago se je Nemčija plasirala na peto mesto, njej pa slede Poljska na 6-, Madžarska na 7., in Angrlija na 8. mestu.
V	popoldanskih urah je v Baselu v zadnji tekmi nastopila Kanada proti AmeriKi. Kakor je bilo pričakovati, je v tej tekmi gladko zmagala Kanada s 4:0 (1:0, 3:0,
VIKING
j RADIO KATALOG
■ SESTAVNIH DELOV IN PRIBORA g
1939 I
■
■	Vam poSljemo na Vašo zahtevo
■
brezplačno.
Veliko in dobro sortirano skladišče prvovrstnega radio-pribora.
IKINGS
STRUČNI ZAVOD Zfi RADI0F0MIJI 5
Beograd, pošt. predal 218 Knez Mihajlova 18.
0:0) in si tako ponovno priborila naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu. Ta naslov je letos dobila že desetič v zadnjih 12 letih, in sicer z razliko golov 4=2:1 v osmih tekmah Edini gol. ki so ga dobili Kanadčani, je zabil mladi igralec češkoslovaške državne reprezentance Drobny.
Druga finalna tekma se je ob istem času igrala na >Dolderju<-, in sicer med švi-co in CešKoslovašK°. Ta tekma, ki jo je gledalo skoraj 20.000 gledalcev, je imela silno dramatičen potek in je trajala z vsemi odmori skoraj tri ure. V rednem času je ostala brez gola. pa tudi vsi trije podaljški po 10 minut niso prinesli gola no. ben emu nasprotniku, tako da je končni izid te tekme ostal neodločen 0:0. Kdo bo torej dobil naslov evropskega prvaka v hokeju na ledu. ki je na razpolago Švici al Češkoslovaški, še bo odločilo šele v ponov. ni tekmi v teku jutrišnjega dneva.
Po sklepu priredi tel jskega odbora bo odločilna tekma za evropsko prvenstvo med Švico in Češkoslovaško dne 6. marca v Baslu,
Ligaška enajstorica v Mariboru
Včeraj je SK Ljubljana igrala proti mariborskim Železničarjem neodločeno 1:1 (1:1)
Maribor, 12. febr.
Po skoro dvomesečnem odmoru smo imeli danes spet v Mariboru nogometno tekmo, ki je bila odigrana na stadionu SK Železničarja. Železničar je povabil v goste renomirano moštvo SK Ljubljane, ki je privabila na igrišče
nad 1000 gledalcev,
ki so bili priča nadvse zanimive in lepe igre Mariborčani gotovo niso pričakovali, da bo Železničar nudil slovitemu nasprotniku takšen odpor Gotovo nihče ni pričakoval, da bo Železničar zmagal, toda poudariti moramo, da je le malo manjkalo, pa bi bila Ljubljana poražena zapustila igrišče Neodločen izid v prvi letošnji tekmi pomeni gotovo uspeh Maribora, ki pa po poteku igre gotovo ni bil povsem upravičen.
Ljubljana je nastopila
z najboljšo postavo.
Od moštva, ki igra v ligi, smo mnogo več pričakovali, toda razen odlične tehnične pripravljenosti nismo ničesar videli. Napad je bil najslabši del moštva. Posamezniki so sicer pokazali izdatno tehnično znanje, toda glede skupne igre, odločnosti in streljanja pa so nam ostali precej dolžni. Obe krili sta precej hitri, nista pa znali streljati. Isto je z notranjim triom, ki je tratil sile z brezplodnim dribljanjem. Krilci so dobro podpirali napad, dočim se v obrambi niso izkazali in je nasprotni napad z lahkoto preigraval njihove vrste. Odlična je bila obramba, kjer je zlasti do-miniral Bertoneelj, ki je s svojimi ener-
Sertiorke: 1. Palme Silvia (SKI), m. št. 3, 142 točk; 2-. Schell Dorica (SKI), m. št. 6, 120 točk.
Kot par si je pridobila naslov prvaka dvojica Silvia Palme — dr. Polo Schwab.
Juniorji: 1. Betetto Milan (SKI), m. št 3. 146 točk; 2. Hercog Ivan (ZAŠK). m. št. 6, 90 točk.
Juniorke: 1. Schell Dorica, m. št. 3, 46 točk; 2. Fine Draguèa, m. št 7. 39 točk; 3. Gombos Klara (ZASK). m. št. 8, 39 točk; 4. Wisiak Helena, m. št. 13, 36 točk; 5. Bogataj Marica, m. št. 14. 36 točk.
Velik napredek od lani in izenačeno znanje že viM>ke kvalitete sta pokazala razen Palmetove mladi Betetto in Schellova ter pri prostem drsanju Bogatajeva, najmlajša današnja tekmovalka. Dvojica Palme — dr. Schwab je z rutino, dobrim okusom in mnogo znanja izvedla svoj petmmutni program prostega drsanja. Občinstvo je seveda s posebnim zanimanjem spremljalo tekmovanje v prostem drsanju in dajalo obilo priznanja drsalnim umetnicam in umetnikom.
Minister za telesno vzgojo g. Cejovlč Je . bil pokrovitelj prireditve.	|
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Mars : Hermes 8:2 (2:1). Heimežani so imeli v moštvu precej rezerv, toda zmaga Marsa je po poteku igre povsem zaslužena. Gledalcev je bilo okoli 100.
Celje: Atletiki : Jug«siav|ja 6:2 (2:1). Atletiki so zasluženo zmagali, toda rezultat je po poteku igre nekoliko previsok. Jugoslavija je igrala solidno, toda napad je bil premalo prodoren, zato pa so imeli Atletiki boljše strelce. V 25. min. prvega polčasa se je težko ponesrečil Jugoslavi-jin branilec Jože Cajnko, ki si je zlomil desno nogo v gležnju in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Olimp : Laško 5 : 2 (3:1). Zaslužena zmaga boljšega moštva. Tekma je trajala samo 2X35 minut.
Zagreb: Tekme za dr. Torbarjev pokal: Slavija (V) : Concordia 3:2 (1:1), Grad-janski : Hašk 1:1 (1:0), pokal ai je tako osvojil GradjanskL
Beograd: Jugoslavija : Hungaria 5:3 (1:2). Domači so bili slabi do odmora, nato pa so zaigrali posebno v napadu zelo dobro in so zmago popolnoma zaslužili. V napadu je bil najboljši novi igralec Lehr. Gledalcev je bilo okoli 4.000.
Zemun: Vitez : Vojvodina 2:1 (0:0).
Kragujevac; Gradjanski : Bask 3:1.
Rim: Italijansko prvenstvo: Bologna: Livorno 1:1, Lazio : Bari 1:0, Novara : Ge. nova 0:0, Milan : Ambrosiana 3:1, Liguria : Napoli 2:0, Juventus : Roma 0:0, Triestina : Modena 0:0, Lucchese : Torino 1:1. V prvenstvu vodita Liguria in Bologna 8 26, na zadnjem mestu pa je Triestina z 12 točkamL
Lizbona: Švica : Portugalska 4:2 (2:1), 30.000 gledalcev,
gičnimi akcijami preprečil, da Ljubljana ni šla poražena z igrišča.
Železničar je bil Ljubljani
enakovreden nasprotnik. ____
V tehničnem pogledu so sicer posamezni igralci nekoliko zaostali, toda nadomestili so to z elanom in požrtvovalnostjo. Napad je bil v polju gotovo boljši, a prav tako kakor nasprotnikov je bil neodločen v kazenskem prostoru. Krilci so bili dobri v obeh smereh, želeli bi si le nekoliko več brzine in pregleda. Obramba je dobro opravila svoj del, na trenutke pa je bila nesigurna. Ta nedostatek gre seveda na račun začetka sezone V splošnem lahko trdimo, da je Železničar danes podal prav dobro igro in če bo tudi v bodočih prvenstvenih tekmah tako zaigral, potem mu je uspeh zasiguran. Igra je bila lepa in fair, prava ekshibicija, kakršnih si še več želimo v Mariboru.
Kratek potek
V	22. min. je Bertoneelj v kazenskem prostoru zrušil Rožaka. Sodnik je diktiral enajstmetrovko, ki jo je Stiftar zabil. V 36 min. je Pupo, potem ko je vratar zapustil gol, izenačil. Do konca je ostal rezultat nespremenjen. V začetku II. polčasa je Ljubljana začela z generalno ofenzivo, ki je trajala četrt ure, a brez uspeha. Železničar se je polagoma osvobodil pritiska in oklepa Ljubljane ter začel energično napadati, a tudi brez uspeha. Pritisk Železničarja je trajal do konca, tako da se je Ljubljana celo morala potegniti v obrambo.
Sodil je g. Nemec.
V	predtekmi je Rapid porazil Slavijo z 1:0. Tekrra ni bila na posebni višini. Sodil je g. Konič.
Churchill o položaju
London, 12. febr. o. Po daljšem odmoru se je pričel Winsiton Churchill zopet udejstvovati v javnosti. V »Daily Telegra-phu« je te dni objavil članek, v katerem pravi, da je glede na razvoj mednarodnega političnega položaja optimist. Med drugim ugotavlja, da napreduje konsolidacija Francije. da je pričel prezident Roosevelt izvajati energično politiko, da se je vlada v Jugoslaviji izpremenila in da se je zlasti proizvodnja vojnih letal in drugih vojnih potrebščin v Angliji silno povišala. Prišel bo čas. pravi Churchill, ko bo angleški narod zopet lahko nadaljeval svoje normalno življenjsko pot, ne da bi mu zastajala sapa v pričakovanju raznih radijskih govorov in groženj iz nekaterih držav.
Angleško-nem$ka trgovinska pogajanja odgodena
London, 12. febr. AA. »Financial Times« poročajo, da so angleško-nemSki trgovinski razgovori, ki bi se imeli pričeti ob koncu meseca, odgodeni do marca in sicer zaradi »težkoč čisto tehniškega značaja«.
Vremenska napoved
Zemunska; Delno oblačno v vzhodni polovici države, večja oblačnost pa v južnih krajih. V zahodnih in severnozapadnih krajih bo nastopila nova pooblačitev z nekoliko dežja. Toplota brez posebne spremembe.
«
Olimpijski film v USÀ prepovedan
Pri nas še nismo videli filma o zad« | raznih državah in povsod so bile oce-
nji berlinski olimpijadi, ki ga je reži rala in povečini tudi sama snemala znana nemška igralka Leni Riefenstah-
b j raznih državah in povsod so bili i- ne zelo laskave. Tudi v Franciji.
angažirana v Mouün Rougeu v Parizu kot baletka. Njen ples je zbudil pozornost in Čez leto dni je odšla čez lužo v Nev/ York, kjer je nastopala v Broadwayu. Njena začetna plača je znašala 60 dolarjev na teden. Nato je gostovala v Londonu, nakar je sledil angažman v Budimpešti. Nemirna in živa Marika pa nikdar ni bila zadovoljna s svojim poklicem, hotela je postati več. Iz gledališča je presedlala k cirkusu, kjer ie nastopala kot jahala in na tra-pecu. Leta 1934 je prišla v Nemčijo. Razumela ni niti besedice nemšč ne, toda s trdno voljo je premagala vse težave in kmalu se je uveljavila kot ena prvih zvezdnic. Ljubljančani se je gotovo še živo spominjajo iz filma »Dijak prosjak«, piihodnja vloga temperamentne Madžaike pa bo v filmu »Opojna plesna noč«, kjer bo nastopila z Žarah Leandrovo.
Novi SiSrtsi
Francozi ustvarjajo zanimiv film, ki mu bo avtor in režiser slavni pisatelj Marcel Pagnol. Film bo obravnaval pračloveka in njegovo dobo Po p:sateljevem mnenju se pračlovek ni dosti razlikoval od današnje-da človeka. Takratni ljudje so živeli v skupinah in avtorja le zanima, kako so se pri teh primit'vcih porajala čustva. Kako se je n. pr. zaljubljeni parček lahko ločil od svoje skupine? Film bodo snemali v gorah severozapadno od Marseillea.
V Parizu predvajaio jaoonski film »Patrulja«. ki je b'l lani na bienalu v Benetkah odlikovan. Film slika dogodke iz ki-tajsko-japonske vojske. Je sicer precei za-ninrv, vendar tendenčen, ker poveličuje junaštvo Japoncev.
Sin Harry Baura Cecil se je tudi posvetil filmu.
Možuhin — Poljak ?
Poljaki, ki so v nekaterih stvareh precejšnji lokalni patrioti, so zdaj proglasili tudi nedavno umrlega Ivana Možuhina za svojega rojaka. Niesrovo pravo ime je baje Jan Stanislav Chodzko, novo ime pa si je nadel po starem igralcu Možuhinu, ki mu ie bil v mladosti velik prijatelj in svetovalec.
Avtogrami filmskih zvezd na dražbi
Parižani imajo vedno orignalne ideje. Dokaz temu je tudi javna dražba protitu-berkulozn h znamk, ki so jo oni dan priredili v prestolnici ob Seini. Na dražbo je bil velik naval, ne morda zaradi znamk samih, temveč zaradi tega. ker so z njimi vred prodajali avtograme slavnih holly-woodskih zvezdnikov. Naravno, da so se moški dražilci bolj zanimali za filmske dive, nežni spol pa za zvezdnike. Prodajali so avtograme Clarka Gablea, Roberta Montgomeryja. Jamesa Stewarta, Roberta Taylorja,- znanega pevca Nelsona Eddyja, Spencer Tracya, Mickey Ronney. Norme Shearer jeve, Jeanette Mac Donai dove, Myr-ne Loyeve, Margarete Sullivanove, Joane Crawfordove, Eleanore Powellove in dru-
lova in zaradi tega ne moremo izreči sodbe o njem. Predvajan je bil že v
Kariera Marike Rökkove
Ljubka nemška plesalka, subreta in filmska igralka Marika Rökkova je po kivi Madžarka, rodila pa se je v sončnem Egiptu, v Kairu, že kot otrok je rada plesala in nekega dne je presenetila svojega očeta, ko je sama priredila za letoviške goste plesni nastop. Nato jo je oče, ugleden madžarski arhitekt, poslal v Budimpešto, kjer ee je nadarjena deklica izobrazila za plesalko. S trinajstimi leti je bila Marika že
Zanimivo in značilno pa je, da je Amerika ta film, ki naj bi služil le širjenju plemenite olimpijske ideje — prepovedala. Nemški listi namreč poročajo, da se je Leni Riefenstahlova, ki je bila zdaj delj časa v Ameriki in je tam film predvajala izbrani komisiji, vrnila praznih rok. Američani so namreč mnenja, da ta film ne služi samo športni in olimpijski ideji, temveč tudi politični propagandi.
V Nemčiji je seveda odklonitev filma s strani ameriških oblasti vzbudila val ogorčenja, ki je našel odmev tudi v tisku. Listi dolže Žide, češ da je to posledica njihove sistematične proti-nemške gonje. V zvezi s tem citirajo mnenje filmskega strokovnjaka Henry McLemora, ki je videl film in pravi, da je ono najboljših del, kar jih je videl. Po njegovem mnenju ne vsebuje politične propagande, temveč je prepričevalna poslanica o slavi in veselju mladine vsega sveta. Ameriška mladi» na je zaradi prepovedi filma oškodovana za lep doživljaj.
gih. Ocenjevalec André de Fouquieres je hudomušno izkliceval:
»Lepa Myrna Loy. partnerica Williama Powela in Clarka Gablea — cena: 50 frankov, 100 frankov? 200 frankov? 300 frankov? Kdo je rekel 400 frankov? 400, prvič ? drugič ? tretjič ? ... «
Dražba je trajala dve uri. Največ so iztržili za avtograma Jeanette Mac Donal-dove in Roberta Taylorja za katere so dobili po 800 frankov. Tako, vidite, so filmski zvezdniki in dive lahko zelo koristni človeštvu.
Psihoanalitične filme dobimo
Iz Londona in Hollywooda poročajo, da je slavni psihoanalitik Freud, ki se je preselil iz Nemčije v Anglijo, sprejel ponudbo, ' da postane psihoanalit'čni svetovalec i neke ameriške filmske družbe. Za tako mesto pač ni bolj primernega človeka kakor je slavni dunajski učenjak. Kaj bo prav za prav »psihoanalitični f'lm«? Na j to odgovarja pariški »Pour Vous«: O tej j novi lastnosti filma govorijo kakor o barvi ali rel:efu. Je to nekaj kakor nova dimenzija. ki jo bomo kmalu videli na filmskem platnu.
Pet minut vzgoje
Zakaj — zato
Otrok, zlasti malček, je en sam vprašaj. Vse hoče vedeti in s svojim izpraševanjem lahko do onemoglosti utrudi odraslega. Otroku je to bogat vir spoznanj in več »dela« opravi ko v vsem poznejšem učenju skupaj.
Otrok sprašuje o vsem. Zanimivejši pa je odnos odraslega do tega vpraševanja Kol kokrat odrasli enostavno odgovori »zato!« ker se mu ne da odgovarjati, ali ker odgovora ne ve. Malčku sta mati in oče »vsevedna« in zdi se, da starši otroka radi puščajo v tej veri. Kje pa so starši ki otroku priznajo: »Tega pa ne vem!« ali pa celo: »Tega ne vem. Vprašal bom nekoga, ki ve!«
Nespametni starši ne vedo da otrok do-rašča in prej ali slej pride do bolestnega spoznanja, da njegovi starši nikakor n so »vsevedni«. Dobra vzgoja prištedi otroku tako razočaranje, ker z vsega početka pokaže, da človfk ne ve vsega in da vsega tudi ne more vedeti.
Še bolj nespametni so starši, ki si v odgovor na otrokovo vprašanje izmislijo karkoli, češ: »Saj ne razume!« Predvsem otrok razume veliko več, ko si mislimo. Treba mu je le na primeren nač n obrazlož ti. Sta pa še dve pošteni in neškodljivi poti. Ali mu ne bi mogli reči: »Veš, to je pa težko še jaz komaj razumem to reč!« Še 'colie pa je, da mu odgovorimo tako kakor znamo. ne da bi se oz'rali na to, ali nas otroi-razume ali ne. Seveda je to pot, k: jo smemo ubrati le izjemoma, čeprav otrok odgovora ni razumel, je zadovoljen odrasl-mu ie resno odgovoril in s tem ohranil nje govo zaupanje.
Včasih bomo otroka tudi zavnrli: »Opro-st;, zdaj res ne utegnem. Vprašaj me pozneje.«
»Vzgojitelj« pa, ki otrokova vprašanja dosledno zavrača, s tem otroku otežkoča razvoj. Zakaj pa je inteligentnost meščanskega otroka višja ko inteligentnost delavskega? Pač tudi zato, ker mu odrasli utegnejo posvečati več časa ker 'ma zmerom koga ki ga v prvih dobah razvoja more vpraševati po vsem, kar ga zanima.
Za odnos otroka do staršev pa je posebno kvarno če mu ti na resna vprašanja odgovarjajo z dovtipom, če »ga imaio za norca«. Otrok, ki na resno vpraš^n^e ne ' dobi resnega odgovora, bo sčasoma izgubil spoštovanje do odraslega, če pa se mu starši celo lažejo, j h bo zasovraž 1. Laž ima kratke noge. otrok pa je za resnico pos'bno tenkočuten.
Osnovno načelo je in mora biti: odsro-variaj otroku resno in z resnco. Vse laži tudi tiste o štorklii 'n parklju so otroku vse preh'tro očite. Kaj nai si misli o starših. ki so ga trapili z laž-io?
Gre za vprašanje: ali hočemo otroka vzgoj'ti k laži ali k resnici? Kdor hoče prvo, naj kar nadaliuie z nespametno vzgojo kakor je je deležno človeštvo žr skozi vekove. Kdor hoče vzgojo k resnic', govori sam otroku zmerom in o vsem resnico.
Prav malo se zavedamo, kako neprestano vplivamo na otroka z vsem, kar počnemo, in kako velikega pomena so zanj odgovori na vprašanja, ki nam jih stavlja. Zanj to ni le vir znanja, izkustva vežba. ampak tudi obl kovalnica nazorov ln značaja. To bi morali upoštevati starši, zlasti očetje, ki so v tem poglavju' vzgoje posebno zanikrni.	—ano
Ljubljanska drama
v Mariboru
Po prisrčnem sprejemu odlično uspela predstava
Maribor, 11. februarja
Ljubljanski dramski ansambl. o katerega slovesnem sprejemu smo poročali v včerajšnji številki, je doživel v Mariboru veličasten triumf. Pred nabito polnim gledališčem, ki je bilo že dva dni preje popolnoma razprodano, so s Cankarjevimi »Hlapci« zmagovito uspeli. Občinstvo je bilo ves ta čas v valu navdušenca. Ves kulturni Maribor je bil zbran v Talijinem hramu in kar ni hotel jenjati z navdušenim ploskanjem in odobravanjem. Tako mogočne kulturne manifestacije naš Maribor še ni doživel. Ob koncu posameznih dejani se je vsulo na sodelujoče igralce ter igralke cvetje. Vsi sodelujoči so prejeli lepe šopke. Ob koncu zaključnega dejanja ni bilo navdušenemu ploskanju ne konca ne kraja, tako da so morali zastor okoi: 20 krat dvigniti.
Ob prvem odmoru se je prisrčno, ognjevito razpoloženje občinstva razgibalo do viška, ko so 6e pojavili na odru poleg sodelujočega ljubljanskega dramskega ansambla zastopniki ljubljanske in mariborske gledališke uprave, Združenja igralcev in drugih kulturnih predstavništev.
Najprej se je upravnik Narodnega gledališča v Mariboru g. dr Radovan Brenčič v iskrenih besedah zahvalil ljubljanskemu dramskemu ansamblu za gostovanje, prav tako ljubljanski gledališki upravi, ki jo je zastopal dramaturg g. Jože Vidmar. Obžaloval je, da se ni mogel udeležiti tega pomembnega kulturnega dogodka upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani g. Oton Zupančič, ki je bil zadržan zaradi Prešernove proslave v Ljubljani. Izročil je gostom lep venec tukajšnje gledališke uprave. Za tukajšnjo organizacijo Združenja gledaliških igralcev je spregovoril njen predsednik g. Pavel Rasberger, ki je naglašal tesno stanovsko povezanost obeh ansamblov in ki je izročil dragim gostom venec mariborske organizacije gledaliških igralcev. Zatem je dramaturg g. Jože Vidmar prečital zahvalno pismo upravniku dr. Brcnčiču, nakar je v globoko zajetih besedah podčrtal pomen izmeničnega gostovanja izražajoč obžalovanje. da ne more prisostvovati temu pomembnemu kulturnemu dogodku g. Oton Župančič, tretja svetla zvezda na obzorju naše literature poleg Ivana Cankarja in Franceta Prešerna, čigar 90-letnica smrti se po posebnem naključju srečuje z 20 letnico smrti Ivana Cankarja. Sledil je toplo občuten nagovor predsednika Umetniškega kluba v Mariboru dr. Maksa Šnuderla, ki jc podčrtal predvsem narodno obrambni pomen tega izmeničnega gostovanja Navajal je, koliko kulturno aktivnost je razvil povojni Maribor, o čemer ni bilo v predvojnem Mariboru, kolikor gre za nemški de' prebivalstva, skoro nobenega sledu. Priro-da sama je tudi v tem primeru pokazala, kako jalovo ostane vse, kar se je izrodilo in kar ni tesno zraščeno z narodom. Tudi Umetniški klub je poklonil gostom venec. Predsednik ljubljanske organizacije Zdru-
ženja gledaliških igralcev Lojze Drenovec je izrazil prepričanje, da se bosta oba ansambla v bodoče še tes:ieje m še čvrsteje oklenila drug drugega. Končno je še reži ser g. VI. Skrbinšek opozarjal na nujno po trebo novega gledališkega poslopja Svoja izvajanja je zbral v upanju, da bomo 25-letnico Cankarjeve smrti proslavi iali v Ma riboru že v novem gledališkem poslopju, ki bodi gledališče Ivana Cankarja.
Uprizoritev sama je globoko prevzela mariborsko občinstvo. Ob primerjavi z ustvarjanjem mariborskega dramskega ansambla sc nehote porajajo predvsem trije zaključki. 1. Izklesana dognanost jezika, ki smo ga s slastjo poslušali ob snočnji predstavi. 2. Ljubljanski dramski ansambl je pokazal, da ima svojski umetniški izraz, ki ga mariborski dramski ansambl še nima. 3. Pri ljubljanskem dramskem ansamblu prevladujejo • notranji poudarki pred zunanjimi. poduhovljena igra pred realistično.
Notranje ubran, na zunaj mojstrsko izklesan je bil Jerman C. Debevca. ki je svojo ustvarjajočo sile gnal do viška ob znamenitem govoru koncem četrtega dejanja Uravnovešen na zunaj in znotraj je bil M Sktbinškov župnik. V slehernem zvoku pretehtan, v slehernem gibu pregnantno začrtan je bil Lipahov Hvastja. sijajno posrečena odrska umetnina. Ves pristen, iz življenja projiciran je bil Cesarjev Kalan-der. Odsev plemenitosti je žarel na dovršeni podobi Lojzke M Boltaijeve, njej ob strani omahljivki Geni M Danilove in Min-ka Gabrijelčičeve. Plui je ustvari' v pijancu Pisku navzlic epizodnosti vloge močan lik, kar velja tudi za Severjevega Načeta Tudi ostali sodelujoči (Gregonn Potokar. Gaie, Murgelj, Presetmk. V Juvanova, P. Juvanova in Rakarjeva so mariborsko kul turno občinstvo prepričali o visoki umetniški stopnji ljubljanskega dramskega an sambla
Po predstavi je bil v Grajski kleti prija teljski večer mariborskega in ljubi umske ga dramskega ansambla Upravnik dr Brcn čič je naglašal potrebo, da se skuša mari borski ansambl čim bolj približati ljubiian sikemu dočim je naloga ljubljanskega an sambla da pazi. da ga mariboiski ne dohi ti. Ob zaključku se je zahvalil režiserju B. Kreftu, ki je vztrajno potiskal v ospredje vprašanje izmeničnega gostovanja dokler se mu ni to končno posreč'!r\ Zatem so spregovorili še režiser Bratko Kreft, dramaturg J Vidmar režiser Joško Kovič. Lipah m Drenovec Vsi govorniki so izražali svoj optimizem glede nadaljniega sistema tičnega spopolnjevanja zamisli izmeničnega gostovanja med ljubljanskim in maribor skim ansamblom.
Naš obmejni Maribor sam pa je ob tem gostovanju, ko je ljub'janski dramski an sambi prvikrat stopil v celoti na maribor ski oder, doživel krepko in v našem času potrebno kulturno afirmacijo.
Splašeni konj je z vozom zdrvel pred vlak
Lokomotiva je žival usmrtila, med tem ko je voznik k sreči dobil le lažje rane
Ljubljana, 11. februarja Pri kilometru 10 na državni cesti v Trzi. nu, kjer se kamniška železniška proga tesno približa cestišču je danes opoldne prišlo do razburljive prometne nesreče. Iti bi bila skoraj terjala človeško življenje.
Tačas sta dva voznika lz Tuhinja drug za drugim vozila drva proti mestu. Drugi izmed njiju je bil 281etni de avec Jože Ha ce iz Laz v šmartinski občini pri Tuhinju. Iznenada je mimo pridrvel avtomob'1. Ha-cetov konj se je splašil in planil na progo,
ž njim pa je odskočil s ceste tudi voznik ki si je na vso moč prizadeval, da bi žival pomiril Prav takrat je mimo privozil vlak. Lokomotiva je butnila v Konja in ga povsem razmesarila, nekaj nerodnih poškodb pa je dobil tudi Haoe Iz Trzin3 so brž te efonirali pa reševalce v mesto ki so se podvizali na kraj nesreče Kace ta so pripeljau na kirurški oddelek, kjei pa so na srečo ugotovili, da so njegove rane le lažjega značaja Pač pa je siromak ob karambolu prestal mnogo strahu.
Ve!rk požrr nad Ljatbnim
Pogorela je lepa Krumpačnikova domačija
Ljubno. 11. feb-uarja Ka'<ih 7 km od L-ubnega je stala mogočna doma "i ja Ivana Robnika, ki je po do-maxrn imenu kot Krumpačnik znan daleč naokoli. Nesrečna usoda pa temu skrbnemu gospodarju ni pizanesla Snoči, v petek. je njegova domačija postala žrtev ognja. Okrog 18. ure se je nenadno pojavil požar, ki je za:el strahovite razsajati. Družina. ki je bila vsa zbegana, je komaj reševala najnujnejše in si je naposled rešila golo življenje. Pogorela je hi<a in kmalu je besneči ogenj uniSil tudi dve veliki gospodarski poslopji. Zgo-elo je 10 goved in trije konji, 3 konje pa so rešili. 53 let stari Janez Konfak, imenovan Zrno, jc planil v
goreči hlev, da bi rešil vsaj še enega konja. Res ga je že odvedel in vodil iz hleva, ko se je naenkrat sesulo goreče tramovje in je Janez Konšak dobil hude opekline, da so «a morali odpeljati v celjsko bolnišnico.
Z Ljubnega so prihiteli gasilci z motor-ko. na pomoč so p-išli tudi vsi bližnji lesni delavci. Potruditi pa so se morali da so rešili vsaj še sosednjo domačijo. Kakih 600 m višje namreč stoji druga velika kmetija, imenovana Kozlovo. katere lastnik je Janez Kladmk. Iskre so že zanetile streho Razmetali so opeko m preprečili nov požar Pogorele Ivan Robmk je st ahovito prizadet. saj znaša škoda več sto tisoč dinarjev.
Usida vaške lepotice nepojasnjena
Zmedeno siroto so oddan v ljubljansko bolnico
Litija, 11. februarja
ILoda 181etne vaš .e le^iice Slavke Za-man^ve s h.a,.JieDa vrna pri Pr.m^kovem, ki se ji je nenadoma omraču um, je zbudila v uaš_m okoiišu muogj sočustvovanja in ugba.ja Za~n^rai se dekletovo stanje navz.K tru^u zd.a.n ko* še ni izboljšalo. Biio je najum^stn^jw, da so nesrečno dekle oduali v ljubljansko b.lnišnico Trpek je b.l ob.sk dekletove matere, ki je prišla iz 3 ure odcaijena d le^jske vasi p š v Litijo. Ni m-gla pie..valiti ljubljenke, ki je marljivo trgovala z deželnimi pridelki in si že pr ihr a.ii. a nekaj denarja Na nesrečo jo je zamil a a služba v Litiji Mati je vzdihnila »Rajši bi videli da bi nam vse pogore o, k.kor da je priš a ta nesreča nad na o Slavko in nad nas.«
Državno tožilstvo je prejelo ovadbo, da se je Slavka seznanila z nek'm fantom, ki da ji je ponudil neko pijačo Oblastva so na prijavo uvedla preiskavo in je bil zaslišan neki 231etni G. Z Ta je izjavil, da je bil z dekletom res na neki igri, po kateri sta se domenila za ses ansk Dekle je samo vabilo, da se udeležita kake zabave, ker dos'ej še nikjer ni bila V gostilni sta izpila pol litra vina in sta nekajkrat tudi plesala Fant zatrjuje, da ga ne zadene nobena krivda nad usodo nesrečnega dekleta
in da se bo sicer moral pred sodiščem zavarovati zopre sumničenje. Ljudje pričakujejo, da se bo Slavki Zamanovi slej ali prej vrnil duš.vni mir in bo tudi od njene strani kolikor tol-ko pojasnjen tragični dogodek.
Združenje bivših mornarjev jadranskim mučenikom
Berničevič. Graber. šiškorič, Raš ki žrtve junaške za Jadran ste naš, izpolnjen je stoletni san svoboden sončni je Jadran.
J Junaki štirje, ki glave S za naše dali ste morje: dokler bo Jadran valovat, spomin na Vas nam bo svetal.
Nikdar ne bo pozabil Bog, kar tuji storil je trinog: Junaki, kri je spomenik, ki ne uniči ga ktvmkl
Prisegamo Vam. Bratje vsi. kar nas slovanske je krvi, od severa na jug na plan, da res slovanski bo Jadran!
^otoamat er
Razstava Spasa Toteva
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je otvorila 8. t. m. zanimiva fotografska prireditev, razstava slik mladega bolgarskega mojstra Spasa Toteva iz Pasardžika. Odprta bo do 19. t. m vsak dan od 9 dop. do 6. zv in je vredna obiska. Zlasti bi jo bilo priporočiti vsem našim totoamate-jem in šolskim vodstvom, že zaradi tega, ker daje s svojimi 160 povečavami nekaj več vpogleda v snovanje pri nas prilično neznane bolgarske umetniške lutografije. po drugi strani pa nas seznanja tudr z bolgarsko zemljo in njenimi ljudmi, kar je za nas navzlic naši povezanosti z b-atskim narodom in navzlic vsem hvalevrednim pojavom naših tesnejših kulturnih stikov z njim v zadnjih letih nemara še večja »terra incognita«. Naše amaterie pa bo menda prav tako zanimalo dejstvo, da so vse te povečave izdelane na papir domače bolgarske proizvodnje, ki je videti v pravih rokah kar odličen. Gotovo bi se ta proizvodnja ne izplačala, če b' fotografiranje tam ne biio razvito bolj. nego si običajno predstavljamo, in če bi to fotografiranje ne bilo tudi na neki povprečno visoki stopnji.
Dokaz te visoke stopnje, če gledamo z očmi fotografsko umetnostnih kritikov, nam dajejo tudi posamezna razstavljena dela sama na sebi. Posebno v portretih se je izkazal Totev za odličnega mojstra, čeprav sta hotela biti težišče in namen razstave menda v drugih motivičnih vrstah, zlasti v podajanju boigarskega kmečkega življenja in v podajanju domače pokrajine. Tehnično po uporabljenih načinih, in kom-pozitorno. po razdelitvi svetlobnih in linearnih elementov, kažejo portreti vsaj večjo poglobitev v delo medtem ko moramo pri drugih motivih v poedinih primerih ugotoviti površnosti. A tudi pri portretih se vsakdo izmed nas. k: smo bolj pristaši čiste, nepomešane fotografije ne bo strinjal z avtorjem Obilna raba barvilnih in retušnih postopkov nam kaže avtorjevo izrazito nagnjenje bolj do slikarskih, nego do čistih fotografskih tehnik in tu je dovolj snovi za načelno debato o mejah med dopustnim in nedopustnim. Te debate tukaj seveda ne moremo načeti, zadovoljimo se s konstatacijo da imajo naši amaterji z obiskom razstave tudi v tem oziru priliko. da se poglobijo v probleme umetniške fotografije. — K. K.
Dve resnici
o fotografskih papirjih, in sicer vseb brez izjeme, ne smemo nikoli pozabiti:
1	njih tonski obseg je dosti manjši nego na negativnih plasteh, zato vidimo običajno na negativu več risbe, nego je dobimo pozneje na pozitiv;
2	njih osvetlitvena strpnost je majhna, največja še pri mehkih papirjih, zelo majhna pri posebno trdih
Amater, ki se tega zaveda in ki nima časa. zadostne spretnosti ali volje, v pozitivnem postopku posegati po vsakovrstnih metodah in trikih, začenja svojo kopijo in povečavo zato že pri — snemanju in razvijanju negativa. Negativ mora biti takšen., da bo zmogel papir ali vsaj najvažnejše odtenke, ki so na njem.
V vlaku,
če baš ne stoji, ne opravimo z daljšimi momenti ničesar, rezultat je v takšnem primeru vedno zmajana slika, ker se stres-Ijaji preko našega telesa razširijo na kamero Se posebno slabo je, če se pri snemanju v vozu kam naslonimo Stotinka sekunde je najdaljši čas, ki si ga lahko dovolimo To velja v ostalem v približno isti meri tudi za posnetke iz drugih vozil. Niti na parniku si ne smemo dovoliti daljšo osvetlitev nego 1/50 sekunde, kajti na smemo pozabiti, da stroji v obratu ladjo tudi stresajo Če tega ne opazimo na kopiji, se utegnemo zelo nemilo prepričati na povečavi.
Fotoklub Ljubljana
program za tekoči teden: V torek pregled zbornika francoske fotografije pod vodstvom M. Glihe, v sredo peti večer začet-nje), v četrtek peti večer nadaljevalnega tečaja, v petek demonstrira K. Kocjančič začetniški tečaj, ki b' se otvoril v marcu, se sprejemajo pismeno na naslov kluba ali nov dvojni projektor domače konstrukc;jc, v nedeljo skupni izlet. — Prijave za nov osebno vsak torek in petek zvečer v klub-niškega tečaja (pozitivni postopek, kopira-skem lokalu.
— Članstvo pozivamo, da obišče razstavo bolgarskega fotografa Spasa Toteva. Mednarodni natečaj »Ideja in oblika« —X ki ga organizira velika fotografska revija »Galerija«, se je končal letos zopet s prepričevalno zmago slov en sik i h fotoamaterjev. Med desetimi prvonagrajenci (posebne prve nagrade letos ni bilo) sta dva Slovenca, Ante Kornič in Janez Maren čič, med ostalimi desetimi nagrajene4 sta zopet dva naša amaterja, O.kar Kocjančič in Drago Si-mončič, ter Zagrebčan Tošo DaL^c. Nagrajeni so bili amaterji iz desetih dežel, med temi so štirje Nemci, pet pa je Jugoslovanov, a med Jugoslovani so Kornič, Ma-renčič in Kocjančič člani Fotckluba Ljubljane, Simončič je član Fotokluba Maribora, Fotoklub Zagreb predstavlja Dabac. Večjega priznanja slovenski umetniški fotografiji sd ni mogoče misliti!
»Haufl"S°ndei post«
se imenuje zbirka slikovnih serij iz raznih dežel, ki jih pošilja znana tovarna fotografskih izdeikov odjemalcem svojih tvoriv, če ji pošljejo kupone, kakršne dobe k vsakemu njenemu filmu. Doslej so izšle serije posnetkov iz Nemčije, bivše Avstrije in Italije, tovarna pa se je obrnila tudi na Fotoklub Ljubljano, da ji pripravi serijo posnetkov iz naših krajev. Ker gre ta »p:sebna pošta« po vsem svetu, si lahko mislimo, da bo imela nova serija precejšen propagandni pomen za-našo deželo. Pri tej priliki bd omenili še dve dejstvi: Haufl je edina tvrdka, ki smatra za svojo dolžnost prilagati svojim filmom običajna navodila in nasvete v našem jeziku. Bila je tudi edina nemška tcvarna filmov, plošč in kemikalij, ki je «sodelovala na jesenski Obči razstavi fotografije in filma in tako pokazala svoje upoštevanje našega amaierskega gibanja.
Urejuje Davorin ttavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inauratili del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj ? Ljubljani.