ISSN 2536-264X GozdVestn 76 (2018) 4 Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Rdečevratni kozliček (Aromia bungii) Dr. Maarten de Groot, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije ( maarten.degroot@gozdis.si) 1 4 2 3 LATINSKO IME Aromia bungii (Faldermann, 1835) RAZŠIRJENOST Rdečevratni kozliček izvira iz JV Azije. V Evropi so ga našli le v Nemčiji (Bavarska) in Italiji (Lombardija in Neapelj) in vsakič so opravili postopke za izkoreni- njenje vrste. V Neaplju izkoreninjenje rdečevratnega kozlička ni več mogoče, zato tam izvajajo ukrepe zadrževanja njegovega širjenja. GOSTITELJI Rdečevratni kozliček je oligofag, ki v glavnem napada vrste iz rodu Prunus (slive, češnje, breskve, marelice, ...). OPIS Aromia bungii je bleščeče črn hrošč z živo rdečim oprs- jem (slika 1). Dolg je od 20 do 40 mm. Odrasli hrošči so aktivni od junija do avgusta. Samica v povprečju odloži 325 do 357 jajčec na skorjo debla in vej. Jajčeca so belkasta in podolgovata, dolga okrog 2 mm. Ličinke so bledo rumenkasto bele in imajo tri pare členjenih nog (slika 2). V dolžino zrastejo od 42 do 52 mm. Na začetku se hranijo s floemom, kasneje pa z gostiteljevim lesom, pri čemer v njem izjedajo obsežne rove. Razvoj ličink traja od 21 do 33 mesecev in v tem času lahko ličinka 2- do 3-krat prezimi. Ličinka se zabubi spomladi. Buba je svetlo rumena, dolga 22 do 38 mm in z razločno nakazanimi okončinami odraslega hrošča. Po 17 do 23 dneh se iz bube izleže odrasel hrošč. Celoten razvoj rdečevratnega kozlička traja od 2 do 4 leta. Smrtnost A. bungii povzroča več vrst zajedavcev in patogenov, učinkovit plenilec tega hrošča oz. njegovih ličink pa je veliki detel. Glavna pot vnosa rdečevratnega kozlička na nova območja je trgovina z lesom in lesenimi izdelki ter z lesenim pakirnim materialom. Na kratke razdalje se hrošči lahko širijo z letenjem. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) V ečinoma se Aromia bungii pojavlja na drevesih iz rodu Prunus, kjer povzroča naslednje simptome in znake: • odmiranje dreves, • eliptične izhodne odprtine v skorji (6– 10 x 10– 16 mm) (slika 3), • rdečkasto črvino ob izhodnih odprtinah in na koreničniku (slika 4), • tanke rovne sisteme pod lubjem ter debelejše in obsežnejše rove v lesu. VPLIV A. bungii velja za enega najbolj uničujočih škodljivcev sadnega drevja, zlasti breskev. Ličinke s hranjenjem z živimi tkivi oslabijo gostiteljsko drevo, ki zato postane občutljivo za druge neugodne vplive iz okolja, kot so škodljivci, bolezni, pomanjkanje vode in hranil, .... Rdečevratni kozliček povzroča sušenje dreves in izgubo pridelka v sadovnjakih. A. bungii je potencialno tveganje tudi za gozdove, saj so nekatere vrste iz rodu Prunus pomembne gozdne vrste (čremsa, črn trn, rešeljika, ...). Na drevesa vplivajo samo ličinke in ne odrasli hrošči; napadajo predvsem živa drevesa, ki kažejo znake poškodovanosti ali oslabelosti. Opazovanja v Italiji kažejo, da škodljivec lahko napade tudi zdrava drevesa. MOŽNE ZAMENJAVE Hrošči so zelo podobni domorodnemu moškatnemu kozličku (Aromia moschata ambrosiaca), ki pa se pojavlja na vrbah (Salix spp.). Vrsti se razlikujeta po barvi pokrovk, ki so pri moškatnem kozličku kovin- sko zelene. Podobne simptome in znake na drevju iz rodu Prunus povzročajo tudi ličinke več domorodnih vrst žuželk, in sicer sadnega koreninarja (Capnodis tenebrionis, krasnik), malega strigoša (Cerambyx scopolii, kozliček) in vrbarja (Cossus cossus, metulj). DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) GDK 145.7(045)=163.6 Rdečevratni kozliček Slika 1: Odrasel hrošč A. bungii (foto: Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft). Slika 2: Ličinka A. bungii (foto: Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft). Slika 3: Izhodne odprtine (foto: Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft). Slika 4: Zaradi aktivnosti ličink se ob vznožju debla in ob izhodnih odprtinah nabira črvina (foto: Tian Xu et al. 2016). GozdVestn 76 (2018) 4 ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.