Plrvf slovenski dnevnik ▼ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki TZfefint SkamMML Mrki tbc United States. Issued every daexcept Sundays and Hoiiday«. BKTEKKD AS SECOND-CLASS MATTER, SEPTEMBER 21,1903, AT THE POST OFFICE AT NEW YOEE, K. Y, THE ACT OP COHOEESS OP Maech 3, 1879. STEV. 218. NEWTORK, V PETEK, 16. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Vihar na iztoka. NA REKI DELAWARE SE JE POTOPIL NEK PARNIK. OSEM LJUDI UTONILO. V New Torku je napravil vihar veliko škodo. Izruvana drevesa, podrti mostovi. VIHAR V BOSTONU. Wilmington, Del.,, 15. sept. Teliki vi a Pni parnik "Israel W. Durham" iz Philadelphijo se je včeraj med viharjem, ki je razsajal po vsem iztoku, na reki Delaware potopil. Parnik se je potopil sredi največjega divjanja viharja zajedno z devetimi marnarji, od kteril se je jeden rešil. Potopil se je pri Carney's Pointu ob nstju Christiana Creeka. Rešitev mornarjev je hila nemogoča. Philadelphia, 15. sept. V minolej noči je napravil vihar v tukajšnjem mestu veliko škodo in kaj tacega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Večina kleti v južnih ulicah je preplavljenih. Boston, Mass., 15. sept. Vihar, kteri je včeraj zvečer razsajal v tukajšnjem mestu, divjal je vso noč. Ob obrežju je dosegel hitrost SO milj na uro. Par-niški promet je do danes opoludne počival. Brzojavna in telefonska zveza na vse kraje je razdejana. lena" razorežena. KAPITAN RUSKE POMOŽNE KRI-ŽARKE JE NAPROSIL ZA RAZOROŽITEV. Državni urad in rusko poslaništvo se posvetujeta o tej zadevi. POROČILO ADMIRALA GOOD-RICHA. Washington, 15. sept. Poveljnik v San Francisco došle ruske pomožne križarke "Lena", kapitan Berlinskij. sporočil je podadmiralu Goodrichu, da želi križarko "Leno" v San Franci-seu razorožiti. Zajedno je tudi vprašal na kak način in v koliko je treba la-dijo razorožiti. Admiral Goodrich je takoj naprosil mornarični urad za potrebna tozadevna navodila, katera mu bodo sedaj od tukaj brzojavno sporo-il. Državni oddelek je sedaj v brzojav-nej zvezi z ruskim poslanikom, grofom Cassinijem, da se z njim dogovori » določbah glede razoroženja. Tudi v New Torku je včeraj po noči zlasti pa proti jutru razsajal vihar. Prvemu ali večernemu viharju sledil je proti jutru drugi, kateri je najbolj divjal med 3. in 4. uro zjutraj. Tacega deževja, viharja, bliskanja in gromenja že dolgo ni bilo v New Torku. Najslabje se je godilo izvestno onim, kteri so bili na ulicah. Ulice so bile preplavljene in polne razbitih okenj. Materijelna škoda znaša več tisoč dolarjev. Največjo škodo napravil je vihar na tacih krajih, kjer je imel med hišami dovolj prostora, kakor na primer lis Park Row in ob poslopju Flatiron. Zjutraj je bilo povsodi videti ostanke bivših dežnikov kot žrtve newyorške bitke. Najbolj je razsajal vihar v dolenjem delu mesta, kjer je tudi mnogo izložbenih okenj razbil. V Harlemskem predmestju je vihar razbil na stotine šip in izruval vse polno dreves. Tudi v Brooklvnu je vihar strašno gospodaril, kajti raz mnozih hiš je odnesel strehe, dočim je voda preplavila večino kleti. V Williainsburskem predmestju je voda preplavila več prodajalnic in škoda je ogromna. Na raznih ulicah je bil poulični promet popolnoma ustavljen. V Flushingu je vihar dvignil neko dvonadstropno hišo v zrak in jo vrgel 50 čevljev daleč na ulico. Hiša je veljala $3500. Onstran Hudsona je vihar razdejal most železnice Rockey Valley. Včeraj so podrti most nadomestili z lesenim. Na »norjn je bilo mnogo ladij poškodovanih in več ribiških jadrank se je potopilo. Vihar na jugu. Norfolk, Va., 15. sept. Včeraj je tukaj razsajal izredni vihar z hitrostjo po 4S milj na uro. Pri tem je nepopisno deževalo, tako, da so vse ulice dolenjega mesta preplavljene. Zveza z obrežjem je pretrgana. Mraz na zapadu. Chicago, 111., 15. sept. Po vsem pše-ničnem ozemlju zapadnih prerij postalo je zelo mrzlo. Istočno od Mis-sissippija bilo je v minolej noči le malo slane. V zapadnej Nebraski je pa bilo izredno mrzlo, dočim na istoč-nem delu države ni bilo mraza. Tudi v Kansasu je bilo mrzlo, toda koruza v onej državi, v delih Nebraske, Towe in Illinois, je že v toliko dozorela, da jej mraz več ne Škoduje Koruze bodo pridelali farmerji kakih 2,275,000 bušljev. Cena pšenici je danes padla za _ centa in tudi cena koruzi se je znižala za 1 cent. Itojaktm t Chictfe, HL, in •k«lici priporočam« nafefa zastopnika Mr. Moher Mladič a, «17 Oentn Ave., Okie««*, M^ ktorl j« »eehUftčem ^•fcirati m "omožne križarke. Mukden, 16. sept. Tukaj vlada sedaj popolni red. Trgovci zopet jmjsIu-jejo in v mestu je vse mirno. * Dejstvu, da Japonci pri Liaovangu dobljenih prednosti niso znali izkoristiti, se tukaj vsakdo čudi. Nekdo, ki je spremljal ruske zadnje straže iz Liaoyanga v Mukden, izjavlja, da Japonci sami priznajo, da so samo v jed-nem dnevu bitke pri Liaoyangu izgubili 40,000 mož in da so bili tako izmučeni. da ne morejo napredovati. Dvanajst tisoč ranjenih ruskih vojakov je sedaj v tukajšnjej bolnici. Mukden. 16. sept. Japonci popravljajo utrdbe pri Liaovangu. Mali oddelki Japoncev so na potu proti severu. Japonski |>ešči so se pojavili severno od Yentaya. Nagasaki, 16. sept. Angležka ja-dranka "Lueia" je zadela pred Port Arthurjem ob mino in se razletela. Le jeden mornar je ostal pri življenju. Petrograd, 16. sept. Podkralj Ale-ksejev brzojavlja: "General Stoessel mi javlja iz Porf Arthurja: "Iz Jakutska (iztočni Sibir) se javlja, da so japonske iu angležke la-dije oblegale Komandorovo otočje vse do 28. julija. Dva teh parnikov sta bila oborožena z topovi. Ko so Rusi ladije pregnali, je bilo 10 Japoneev usmrtenili in mnogo ranjenih. Mi nismo imeli izgub. "Blizu Kamčatke smo požgali pet japonskih jadrank in usmrtili vse moštvo. "Japonci so izdali proklamacijo glede spojitve Kamčatke z Japonsko. Kasneje so ruski rezervisti poloviii vse Japonce. "Kamčatka ostane vedno Rusiji zvesta. Domačini so se hitro oborožili in so pripravljeni žrtvovati življenje za domovino in carja." Komandorsko otočje je ono oločje, ktero čuva tekom vojne Anglija. Victoria, B. C., .16. sept. Angležka vojna ladija "Grafton" je pri otoku Vancouver ugledala rusko |>omožno križarko "Korejo". Mukden, 15. sept. Tukaj je vsp mirno. Japonci so se celo umaknili proti jugu in sedaj se poroča, da so ostavili tudi Tentai, tako, da bode mir trajal najbrže več tednov. Japonci utrjujejo sedaj bregove reke. Manjši oddelki japonskih čet so na potu proti severu od reke Taitse. Pripravljajo se na pot proti severu dasiravno drugi stadij japonskega gibanja še ni gotov. Central Kuroki j 1 sedaj na potu proti iztoku in ne proti severu, dočim se na zapadu vrše priprave za pot po reki Liao navzgor, V to svrho so si Japonci že nabavili 100 velikih ladij, s kterimi se nameravajo popeljati do prelaza Tie. Poroča se tudi, da Japonci zopet nameravajo obiti rusko vojsko, tako, da pride kmalo do bitke. Te priprave bodo trajale najbrže mesee dni. Mukden, 15. sept. Tukajšnji častniki sedaj govore edino le o bitki pri Liaovangu. Največ se govori o obupnem japonskem napadu južno od Lioayanga, ko so morali Juf>onci korakati preko trupelj svojih padlih tovarišev. Rusi so Japonce sprejemali običajno z bajoneti, pri kterem delu se je najbolj odlikoval moršanski polk pod vodstvom svojega ranjenega polkovnika. Rusi se Čudijo, da so videli v japonskih vrstah toliko mladih Častnikov. Mnogo jih je Starih po 18 let. Vse starejše častnike so namreč že Rusi pobili, tako, da je bilo japonsko ministerstvo prisiljeno učence kadet-nih šol imenovati častnikom. Petrograd, 15. sept. Tekom vse bitke pri Liaoyanga bilo je 34 ruskih častnikov usmrtenih in 143 ranjenih. Iz Mukdena se brzojavlja. da so morali Japonci Liaovang ostaviti vsled neznosnega smradu trupelj padlih vojakov. Petrograd, 15. sept. Vest. da ostane baltiško brodovje še par dni v Libavi, so uradoma potrjuje. Italija je dobila prestolonaslednika. Ime mu bode Umberto. IZ TIBETA, o Dunaj, 16. sept. Vsa avstrijska in evropejska javnost se zgraža nad dunajskim županom dr. Luegerjem, kateri je povodom prvega zborovanja mednarodnega časnikarskega kongresa zbrane časnikarje nagovoril sledeče: "Danes zatisnem obe očesi in Vas pozdravljam na Dunaju!" Vsled lepega vedenja se zagrizeni "krščanski socijalist" še nikdar ni odlikoval. Praga, IG. sept. Profesor Salaba od tukajšnje trgovske akademije, kateri je bil v čeških političnih krogih splošno znan. je neznano kam zsrinol. Oblasti so mnenja, da je odpotoval v Zjed. države. Tukaj je ostavil 200,000 kron dolga. Berolin, 16. sept. Iz Petrograda se brzojavlja, da se bodeta car Nikolaj in cesar Viljem sestala v Skiernie-vieah na Poljskem. Viljem je v to svrho že odpotoval na rusko mejo. Racconigi, Italija, 16. sept. Kraljica Jelena je včeraj zvečer ob 11. uri povila sina v tukajšnjej kraljevej palači. Mati in dete sta zdrava. Detetu bode ime Umberto, prineipr di Piemonte. in je prestolonaslednik. Lhassa, 16. sept. Vsled pogodbe, katero je sklenila tibetanska vlada z Anglijo, so danes Tibetanci izpustili vse vjete Indijce, dočim so slednji izpustili vjete Tibetanee. Tibetanci so morali izpustiti tudi vse svoje jetnike, kterih mnogi so bili že po 20 let v ječi. Nezadovoljni zamorci. Washingt< n. ir>. sept. Ameriški poslanik Profflt poroča iz Pretorije. angležka južna Afrika, da se je tamkaj več ameriških zamorcev pritožilo proti postopanju z njim v južnej Afriki. Tamošnje so z njimi postopale ravno tako, kakor z kapskimi domačini in jim niso dopustile hoditi po hodniku oziroma trotoarju. Tudi jim niso dopustili voziti se po železnici v drugem razredu, ali pričeti z trgovino. Poslanik potrjuje navedena dejstva in pripomni, da zakon, kteri zamorcem pripoveduje hoditi po trotoarju, ni več veljaven. Določbe na železnici so pa ravno take, kakor one v jušnih državah Zjed. držav. Poslanik tudi javlja, da tamkaj postopajo z ameriškimi zamorci ravno tako, kakor z domačimi kafri. V prvem tednn tega meseca vršila se je v afriškej republiki Liberiji konferenca med predsednikom in 18 domaČimi kralji ter glavarji. Slednji so se zavezali, da se ne bodo več medsebojno bojevali. V Monroviji, glavnem mestu republike se bodo vsako leto sešli vsi liberijski glavarji. Gould je kupil 2000 oral veliko zemljišče. Richmond, Va., 15. sept. Frank J. Gould iz New Torka je kupil 2000 oral veliko zemljišče v Chesterfield countyju. Zemljišče je krasen gozd, sredi kterega bode zgradil lovsko hišo. Kupljeno zemljišče je onstran reke James, par malj daleč od Richmonda. V gozdu je mnogo srn, puranov in druga divjačine. Predsednikov sin na lovu. Montreal, Ont., Canada, 15. sept. Theodore Roosevelt jr., sin predsednika Zjedinjenih držav, potoval je včeraj skozi tukajšnje mesto k jezeru St. John, kjer bode ribaril. Spremlja ga prijatelj dr. Aleksander Lambert iz New Torka. On upa, da bode ustrelil kacega kanadskega jelena, predno se vrne domov. Žensko truplo v kovčegu. Cleveland, O., 15. sept Knkor smo že včeraj poročali, našli so v tukajšnjej reki kovčeg, v kterem je bilo Lruplo kake 40 let stare ženske, ktero je bilo oblečeno v navadno domačo ibleko. Policija je prepričana, da ima opraviti z umorom in je radi tega aretirala zamorca W. T. Lvonsa. kteri stanuje v slovenskoj koloniji na St. flair St. Dokazano je namreč, da je bil dotični kovčeg last Lyonsove obitelji. Truplo so kasneje spoznali kot ono gospe Inez Smithove, ktera je stanovala na Oregon St. in ktera je zginola dne 9. sept. Pred nekoliko tedni je tožila svojega moža Samuel Smitha na ločitev zakona, ker je bil slednji že preje poročen. Smith, kateri je nezna-no kam je baje tudi zamorec, dočim je bila ona bela, doma iz aZnes-ville. ROJAKOM V JOLIETU. ILJL, is okolici priporočamo našega zaatop nika Mr. Joha Smtaršiia, 1906 K. Oamtm St. Po štrajku mesarskih uslužbencev. Chicago, III., 15. sept. Do sedaj je Še kacili 10,000 bivših štrajkarjev in vslužbencev mesarjev brez dela. Vče-raj so jih 600 vzeli na delo in člani krmiteljev unije so hoteli že zopet pričeti z štrajkom, ako bivši delavci v kratkem ne dobe dela. $6500 izgubil. Chicago, 111., 15. sept. Natakar ne-cega saloona na 12. ulici, Fred Wolf, izgubil je $6500 iz nogovic, za kterimi je f)o ženskem običaju nosil denar. Denar je dejal v nogoviee, ker se je bal, da ga poulični roparji ne napadejo. Tako je šel tri bloke daleč, toda prisedši domov, ni bito več denarja. Sedaj ponuja $1000 najditelju, ako mu vrne denar, kar pa zaman pričakuje. 7000 delavcev odslovili Chicago. 111., 16. sept. Včeraj so zaprli velike delavnice Pullman Car Co., tako, da je 7000 delaveev začasno izgubilo delo. Ko so delavci ostavili delavnice, so jim dejali, naj vzamejo seboj svoje orodje, iz česar je sklepat: da ostanejo delavnice dalj časa zaprte. Ostalo je le še kakih 100 delavcev, da bodo obdržali delavnice v redu in da dovrše še nedogo Lovi jena dela. Kakih pet šestin odslovljenih delavcev je organiziranih, toda neunijski imajo pri družbi Lste pravice, kakor organizirani delavci. Mala poročila. — V Stanfordu, 111., zgorel je del mesta. — V Syracuse, N. T., so deloma zgorele tovarne Central Iron Works, — S. S. Potter, bivši ameriški generalni konzul na Pruskem je v Wash-ingtonu umrl. — Viničarna Natoma, 15 milj seve-roiztočno od Sacramen to; VTaL, ob American Riverju je zgorela. Škoda znaša $300,000. — V Montaque pri Grand Rapids, Mich., je vdovec J&hn Schave smrtno-nevarno obstrelil vdovelo Deercupovo, ktera se ni hotela z njim poročiti. Po storjenem činu je odšel domov in se vstrelil. — 641etni Čeh, Albert Marek v Chi-eknlativni duh, je samoumevno, kajti že sama pomnožitev denarja kake dežele, je skrajno pri-vlai *na. Toda take špekulacije niso zdrave. Panamska vlada je bila dovol j p:imel na, da je vstanovila earinarski zakon, kteri skoraj dovoljuje svobodno trgovino. Vse kar je [»trebao za razvoj dežele — celo stroji — zamore se v Panamo uvažati carine prosto. Vstanovitev monopolov je prepovedana. Taki zakoni bodo tnladej republiki brezdvomno jamčili napredek. Toda republiko Panamo ne smemo zamenjati z prek ipnvim ozemljem, v katerem je earinarski zakon Zjed. držav pravomočen. Kdor hoče torej uvažati v Panamo, zamore to svobodno storiti. Toda tamošnji prebivalci ne potrebujejo toliko kakor drugi, ker so večinoma siromašni. Vrhu tega bodo pa Zjed. države ob prekopovem ozem lju zgradile dve svoji luki, kar bode tudi Škodovalo trgovini Paname. Vsekako pa borte prekop velik blagoslov za republiko Panamo. Kdor pa gre v Panamo, mu svetujemo, da vza-m< seboj toliko denarja, da se zamore zopet vrniti. Tolstoj proti narodni pesmi. Ruski kmet Ožegov, ki je kot ruski narodni pesnik zelo znan, je imel s Tolstim pogovor o narodnih pesmih. Tolstoj je sploh sovražpik vezane besede ter je tudi izjavil Ožegovu, da narod ne potrebuje pesmi, ki so le med slabimi elementiv narodu razširjene. "Kaj je po m?" je vprašal ter nadaljeval: "Ravno isto kakor žganje in tobak, prazna potrata časa. površna zabava, ki vrhu tega tira ljudi le k slabim činom, k pretepanja itd. V vojski tudi smatrajo pesem uspešno in potrebno za vojaka. Razen tega podžigajo ljudi z žganjem — in ljudje gredo v smrt kot nori." — "Kaj sledi iz tega?" je vprašal Ožegov. — "Iz tega lahko sklepamo, da ima pesem rno*, in da se človek s pesmijo navduši. Sieer je pa v vojski vloga pesmi različna od vloge žganja. Žganje provzroča aktivno pogumnost, pesem pa vojaka le izimiri s trudom ia pomanjkanjem." Odesa postane baje prosta luka za nekoliko let, kakor poroča "Ruskoje Slovo" od tam. H kronanju kralja Petra pride tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo z ministrom zunanjih zadev. Dr. Miloš Stefanovič, znani slovaški rodoljub, je postal ravnatelj Tatra banke. V Ljubljani, dne 30. avgusta. Slovenci imajo tri škofe, kteri so posebni sovražniki slovenskemu narodu, in sploh vsemu, kar je slovenski. Kjer je slovenska narodnost v največji nevarnosti in kjer vlada najlju-tejši boj, tam gospodujejo ti škofi. V Poreču je Flapp, v Trstu je Najrl, a v Celovcu Kahn. Na najvažnejši naši poziciji, to je na Koroškem, deluje krški škof dr. Kahn, po imenu in po rodu Nemec, a po mišljenju nemški nacijonalec. Pripada torej najstareji nemški stranki. Dr. Kahn je pokrovitelj Družbi sv. Mohorja v Celoveu. Vsak navaden človek misli, da je ta škof, kateri je glava toli važnemu slovenskemu podjetju, Slovenec, kajti slovenski družbi sv. Mohorja more po naših pojmih biti glava le slovenski duhovnik. Ali ravno to ni res. Krški škof je Nemec in to strasten Nemec, kateri z vso svojo ob lastjo zatira slovensko gibanje na Koroškem. Da je torej dr. Kahn pokro vitelj družbi sv. Mohorja v Celovcu, je to nekaj takega, kar je le v Slovencih mogoče. Ko je dr. Kalin zasedel škofovsko stolico v Celovcu, delal je tako, da nihče ni vedel, ali je škof Slovenec ali Nemec. Slovenei niso imeli povoda pritoževati se. Krški škof je bil ne-utralen, kar je bilo Slovencem jako ljubo. Ali to je trajalo samo dotle, dokler je škof potreboval slovensko duhovščino na Koroškem. Začel je irraditi Marijanišče, to je zavod, v kateri se sprejemajo dijaki, kateri se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu. Imoviti slovenski duhovniki, in to so slovenski župniki na Koroškem, žrtvovali so mnogo za Marijanišče, t?ko da smemo reSi, da se je škofov zavod postavil s slovenskim denarjem. Slovenski duhovniki pa »o zato podpirali Marijanišče, ker so upali, da bodo tu ravno revni slovenski dijaki nahajali zavetje in pribežališče. Ali zmotili so se slovenski duhovniki na svojo veliko žalost. Škof je sedaj pokazal svojo pravo barvo. Ko je bilo Marijanišče gotovo, sprejemal je v zavod največ nemške dijake; le redko kateri slovenski dijak je bil toli srečen, da je postal deležen škofove milosti. A zdaj se je pokazalo zajedno kak duh vlada v škofovem zavodu. Slo venskim dijakom se je prepovedalo govoriti med seboj slovenski. Marijanišče, katero je stalo mnogo denarja, bilo je gotovo in škof dr. Kahn zdaj ni več potreboval slovenskih duhovnikov. Ni miroval, ampak je uprizoril strašno agitacijo. Uplival je na slovenske duhovnike svoje škofije, da so v narodnih stvareh popuščali in da so naglašali le versko stališče. Zahteval je od slovenskih duhovnikov, podpirajo škofovo stranko, Lo je texnje nemške stranke na Koroškem Slovenskim župnikom je zapovedal, da v matice ne smejo pisati več slovenski. Pregnal je torej slovenščino iz krstnih knjig. Škof je zahteval, da bi bili sloven ski duhovniki kozmopoliti. Dosegel je to nekoliko, a sam je delal drugače. Osnoval si je v Celoveu katoliško tiskarno in osnoval si je političen list, političen dnevnik, kateri se tiska v tej tiskarni. Temu dnevniku je namen, da izvršuje program krškega škofa dr. Kahna, in ta program zahteva, da se za tre zadnji Slovenec na Koroškem. Ni potreba, da to z mnogimi dokazi potrdimo. Dovolj bode, ako navedemo samo nekatera dejstva iz škofovega življenja in delovanja. Ko se je šlo za slovensko uradovanje na Koroškem, namreč ko se je v najnovejšem času vnel hud boj za slovensko uradovanje, zasvedočil je škof, da je on velik sovražnik slovenskemu ura-dovanju in sploh slovenskemu jeziku v uradu. Na ves glas je upil, da Slovenci na Koroškem nimajo nobene pravice do slovenskega uradovanja. Njegov dnevnikpa je kar naravnost sramotil slovenski jezik, očital je Slovencem, da še nimajo sposobnega jezika za uradovanje. Sam škof pa je sploh javno nastopil prota vsakemu slovenskemu uradovanju. Bil je radikalnejši nego vsi njegovi nacijonalui pristaši. Prepovedal je vsem duhovnikom, to je slovenskim župnikom dopisovati vladi in sodišču slovenski. Zahteval je torej, da mora slovenski župnik dopisovati oblastvom le v nemškem jeziku. Ali to se ni zcroddlo brez volje same vlade. Znano je, da nam vlada hoče ponemčiti vse urade, in zato se je poslužila škofa kot poma-iraea. Okrajna glavarstva na Koroškem so namreč ovadila škofu one slovenske župnike, kateri so dopisovali oblastvom slovenski. Škof je na to pisal duhovnikom lin jim je naročil: "V bodoče se poslužujte ob takih prilikah nemškega jezika." Temu nasilstvu so se uprli slovenski duhovniki, toda vspeha niso imeli nobenega. Škof Kahn ponemčuje in širi nemško misel pri naših rojakih na Koroškem. Pri vseh narodih vzdržuje se jezik najdalje v cerkvi. Pravili so, da je cerkev zaščitnica zatiranih na rodov. Imamo res primere o tem, da je cerkev braniteljiea zatiranih jezikov, ali istina je tudi, da je to le dotlej, dokler so duhovniki branite!ji zatiranega jezika, to je dokler so du- hovniki sami narodni. Na Koroškem imamo dejstvo, da je škof kot prvi eerkveni dostojanstvenik nacijonalen Nemec, a to ne sam zase, nego tudi zahteva od slovenske duhovščine, da podpira njegovo nemško politiko. Skof je sovražnik Slovencem in slovenskemu jeziku, zatira slovenščino, kjer le more. Zgubili smo torej v njem pravičnega moža. Posvetna oblast nas zatira, duhovna oblast nas zavira v narodnem gibanju, in zato nam ostaje še jedino upanje v značajni duhovščini. Gotuvo je Še toliko slovenskih mož na Koroškem, kateri bodo povzdignili glas za jednake pravice slovenskega jezika na Koroškem. Duh slovenski, gani se, prepo roditelj koroškim Slovencem, vstani1 A. T. NA SMRT OBSOJEN. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Marijin otrok France Erman, star 23 let rojen v Češnjicah, fara Št. Janž je bil obsojen radi roparskega zavrat-nega napada in hudodelstva raznih tatvin na smrt na vešalih. Umor je cbdolženee priznal. Porotnikom so bila stavljena sledeča vprašanja: 1. Ali je France Erman kriv, da je dne 1. julija t. 1. na Brunski gori poštnega pota Franca Bregarja z namenom ga ustfirtiti in se denarja, ki ga seboj nosi polastiti, na tak način, da se napada ni zavedal z debelim lesnim kolom tako dolgo po glavi tolkel, da je vsled tega umrl, in da je potem poštno torbo v stran odnesel in pre-rezal in preiskal, ter dva iz nje vzeta zavitka odprl, ne da bi bil denar našel zoper človeka z namenom ga usmrtiti in se po sili zoper njega polastiti tujega blaga zasedijivo tako ravnal, da je iz tega njegova smrt prišla. To vprašanje je bilo potrjeno soglasno. Dalje so bila soglasno potrjena vprašanja, 2. Je li France Erman kriv. da je dne maja 1002 ukradel 20 K vreden papirnat bankovec iz zaklenjene skrinje Antonu Goreneu. 3. Je li da je Francetu Repovžu v Senieah ukradel !> K 00 v. 4. Je li toženi kriv, da je •Tanezu Podlogarju v Žalcu izmaknil razne premičnine, vredne 38 K 93 v. ">. Je li dne 26. septembra 1003 svojemu delodajalcu Jožefu Flajsu ukradel Ideb kruha v vrednosti nad 40 vin. G. le li kriv, da je v družbi tatinskega tovariša dne 21. dec. 1003 v Št. Janin •T prodajalni Jožefa Re]>ovža vzel iz iredala vsega skup 108 K 58 vin. 7. Je li Janezu Sahamonu v Češnjicah vzel srajeo vredno 2 K 00 v. 8. Je li vzel Janezu Drobniču v Rovinah en rekelc", ene hlače, en telovnik, v vrednosti 50 Iv. 0. Je li kriv. da je Franceta Bizjaka v Češnjicah, dne 1-1. junija 1004 iz zaklenjene shrambe vzel uro in verižico vredno 20 K? 10. Te li kriv, da je Ignaciju Klančarju dne 18. julija t. 1. iz zaklenjene skrinje v Murencah vzel razne premičnine vrednosti 4 K 24 v. in ene štiflete vredne 8 K in eno steklenico? Tatvino steklenice so porotniki zanikali. Zanikali so porotniki soglasno naslednja vprašanja: 11. Je li France Erman kriv, da je nekega dne 1800 leta Fr. Bizjaku vzel iz nezaklenjene shrambe eno pištolo. 12. Ali je France Erman tekom meseca junija t. I. Mariji Bizjak gotovine za 2 K, kos potice in 20 v. drobiža vzel? — 13. Ali je France Erman kriv, da je tekom meseca junija t. 1. Francetu Županu vzel eno oslo in računske bukvice v vrednosti 50 v.? — Tekom obravnave se je pre-eital tudi zapisnik, v kterem prosi morilčev oče. da naj obtoženca ne obsodijo na smrt. Morilčev oče pravi v životopisu svojega sina, da je bil Fr. Erman vedno jako pobožen in član Marijine družbe. Da je bil morilec član kakega naprednega ali soeijalno-demokratičnega društva, bi se "Slovenec" gotovo ne vzdržal iz tega kovati kapital in klicati: to so sadov: liberalnega naziranja ! 'SI. N.' W pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati v star* domovino, naj m prej« obrne na podpisanega, kteri mu th potrebno naznani in svetuje in tc gleda potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežem in si prihranil marsikak dolar. Vsakemu potniku odpočijem brezplačno jrumb v slovenskih barvah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik W^tu obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter as vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga nas človek 1 a g 1 j c sporna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich Su ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok. dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O. Krenjsko slovenske katoliško KJE STA FRAN TAUŽEL in JAKOB SIVIC, doma iz Sv. Vida pri Cirknici, vas Osredek. V Ameriko bi morala priti v Forest City, Pa., toda dosedaj ju še ni. Za nju bi rad zvedel: JOS. PONIKVAH, Box 302, Forest City, Pa. (10-19 9) Rojaki pozor! Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani trosi slaba vest o moji trgovini, sosebno pa še v Crested Butte, Colo. Poslano je bilo namreč svojeeasno neko pismo, ki se je tikalo mene. Rojaki! za moje bla^o jamčim jaz sam. O tem pa, kar se o meni pripoveduje pa Vi sodite. „ 'Moje geslo je in ostane še vedno: "Poštenp blago in primerne cene!" M. Pogorele, c. o. B. Schutte, 52 State Street, Chicago, HI. KTORZ. Za 190 kron avBtr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mera biti denarna poii-Ijatev refistrirasa. Darovi. Od rojaka Anton Hrena v Reading, Pa., prejelismo .01», ki ere je nabral med ondotnimi domačini za pogorelo cerkev sv. Martina v Pod-peči pri Dobrepolju na Kranjskem. Svoto smo odposlali župnijskemu uradu v Dobrepolju. Darovali so sle-etči rojaki: Ant. Hren $2.25, Ant. Moborčič $1.50, John Perušič, J. Husič, M. H lisic, M. Župelj, J. Fraeal, I. Križe, T. Perkovie, M. Starašinie in A. Košmerl po $1.00; M. Šavor, J. Pezdirc, M. Kralj, T. Kolih, I. Rolih, M. Tome, I. Staraš i nič, T. Križan, P. Kralj, I. Simee, M. Milik, I. Stubler, T. Prah. A. Križe, J. Janžekovie, M. Težak in M. Tome po 50 centov; I. Vr više ar, I. Težak, J. Starašinie, S. Lojzar. M. Princ, F. Ilvartnik, I. Jaklič, T. Kralj! T.^ Frlak. P. Zupančič in P. Črnie po 25 centov. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje 17. sept. ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WIL1IELM odpluje 20.-sept. ob 1. uri oppoludne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik NOORDAM odpluje 20. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 22. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 24. sept. ob 10:30 uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Poštni parnik. STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen. KJE JE MARTIN REMIC, doma iz Šmartna pri Gorenjem Gradcu na Štajerskem. Pred 5. meseci je šel iz Aymer, Colo., nekam v New Mexico. Zanj bi rad zvedel FRANK KLANCNIK, 456 Park St., Mil waukee, Wis. GOTOVE denarje najceneje ku piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St,. Vork PH^ POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje jo vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliSče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti nakionje nost rojakov, gledal bodem v prve; vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSdi Končno priporočam ožjim rojakot* da me blagovolijo vsčkrat počastfU s svojim obiskom J Mohop Mlad^o* So. Center A v., Mizo lil CHicjoo njLorotjSL Tte- itn ** , 11 -ap« * poip. tetvo srete Barbare v Forest City, Penna Kokorportrano 31. januarja 190'i v Fv^.fsyiraiiUi ODBOBN1R1 Predsednik: Josrp Zal ar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan. P. O. Pox 47S, Forest City, Pa J. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Ps. IL tajnik: Ivan Žig an, P. O. Box 573, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IF KAČU^SKI ODBOR: Josrp B0OTNELI star. P. O. Box 591, Forest City. Pa A^TON oVK^ p o Tos 537, Forest City, Pa. CsA^iis, u. j_»ox 4U2, Forest City, Pa. -Josip Gobxno, P. O. Box 669, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Buctneli ml., P. O. Box 591, Forest City, Carol Zalar, P. O. Box 2S, Forest City, Ps. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: ^oroBt City. P& Jobn Telban, P. O. Bos 60| Društveno glasilo je "G las S arofla*,. Rojakom, kteri potujejo skoči Du ranjfo na Silvorteaa. Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprle noro fMtilno avstrijska demavina pole« žalezniike postaj«, vsakdo vidi hišo, ako pogleda u Main St., napis je dovolj velik. Vsakogar bede-va postregla s debro pijafte, okusnimi jedili in izvrstnimi emedkamL Za ebilea efeisk se priporočata BLATKDC ia BRUCE. Bhzrasce. Golo "GLAS NAR9BA" prodaj« p» 1 seat Hcrffln: A a t e a B o h s k, poelevodja droiaiee Frank Sakser, 1771 St. Olair Su Cleveland. Ohio. John Snstarii«. 1208 N. Centre St.. Joliet, ILL Fraak Gabrenja. £U Pem St.. Jehnstowm. P«_ Frank A Baudek, Mwankee. Wis. m v j zaslužene denarje je naj- I P7kn bol'e si§urno domu I UfcllU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New Vork Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-SKOii. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svo-> jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadarje človek bolan — inoi-o »o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. rofriJki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi v am o Vaše dobro priporočamo, da bo obrnete na na1**^' šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri iamCi za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citaj'tel Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 " V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, veCkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. » bolezen Želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- ^©^Ske bolezni ozdravlena. vila in zdaj sem popolnome zdrav. *n in gla- --Toraj se Vam -eno zahvalim zatoVa ©Zdravljena ^elko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Cfuštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Antoii Stamfel. Prof. Collins jamči za popolno ozdravljenje vseli bolesti: Ilakor bolest i na plnčah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehnrju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzliea, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Hr*i*ofl Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto V maternem jeriku in adresujte na # PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 TV. 34th St., NEW YORK, Prof. Collins Vam £e poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne porrn«L Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. B-x 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZEN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Bex 105, Ely, Vi™ NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio^ IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Min*. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pešiljati na L tajnika: Geo. L. Br®zich, Ely, Minn., po svojem rastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj m poiiljaje blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in pe svojem zastx pniku. Društven« glasil« je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani"- Josip Kuet-ling, prisiljenee, 34 let. Franja Kunei. mesarjeva hči, 41/> meseca. Elizabeta Hočevar, računskega podčastnika hči, 31 2 meseca, Helena Oreliek, trgovčeva hči, 9 daij. Ana Skala, strojevod-jeva žena, 71 let. — V bolnici: Barbara Pristov, gostija, 7S let. Makso Kocijan, posestnikov sin, 2 meseca. V Ameriko. Dne 1. sept, se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 9 Koeevaric in 11 Slovencev. Treščilo je dne 1. sept. ponoči v kozolec na Trhovcu pri Medvodah. Pogorelo je mnogo ovsa, ostali kozolec so rešili na mesto prihiteli ljudje. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Zavodnik Anton, Skufca Anton. Murn Anton, Zelnikar Anton »11 Markovič Ivin, so se 27. julija dog<5-vorili. da Antona Zrimška pretepo. Zrimsek se je bal, da ga ubijejo in se niti domu ni upal. Kot dobri katoličani so oni fantje počakali Zrimška pri neki kapelici in ga tam na najsu-rovejši način ubili. Oboroženi so bili s polini, s kakoršnimi se ubije tudi vol. Obsojeni so bili: Murn Anton, Skufca Anton in Zelnikar Anton vsak na dve leti, Zavodnik Anton na IS mesecev s postom vsak mesec poostrene ječe, Markovič Ivan pa je bil oproščen. — Denar je ponarejal Jožef Hntter. kateri je že zaradi tega prebil pet let v Oradiški. Njegova sestra, go^tilničarka Mar. Seidlitzer v Grib-ljah je nekaj ponarejenih desetič izdala, a ni vedela, da niso pristne. Marija Seidlitz je bila oproščena, Jožef Hntter pa obsojen na 4% leta težke ječe. Požar v Košani. Dne 31. avgusta ob 10. uri dopoludne je začelo goreti v Stari Hrušiei pri Košani. Pogorela «0 gospodarska poslopja trem gospodarjem ter tudi stanovališča so jim zelo obžgana. Zgorelo je vse žito, seno, 3 prešiči in mnogo drugega. Na pomoč je prišlo mnogo ljudi, celo iz eno uro oddaljenega < 'epna. Da ni bilo takoj ljudi iz vasi, pogorelo bi bilo nad 30 hiš, zlasti ker je malo vode in večina Iiiš kritih s slamo. Kdo je zažgal, se še nj moglo dognati. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča na železnici. V Brežicah je posestnik Franc Rozman skočil pri premikanju tovornega vlaka na železniški stroj. Ker mu je spodletelo, je padel in dobil znatne rane, poleg tega se bode pa moral še pri sodišču zagovarjati. Po voden j so imeli od 22. do 2f>. avg. v slovenjegraški okolici. Voda je odnesla neki most. Škode je okolu 20 tisoč kron. V Mariboru je izstopilo iz katoliške cerkve k protestantom meseca avgusta 30 osob. KOROŠKE NOVICE Po neprevidnosti dve osobi ustrelil. V nedeljo, dne 21. avgusta, vzame 20-letni pastir Aleš Ilalej puško in se vleže ž njo v senco. Za puško se je kmalo začel zanimati njegov 131etni stičnik (ir. Potočnik. Ta vzdigne puško, in ker je bila cev namerjena na bližnje o sobe, so ga svarili z besedami: ' * Puško proč!" Omenjeni pastir hoče dečku puško vzeti, pri tem se slednja sproži in zadene šestletnega Jožefa Germadnika, kateri se je zadet od sedem Sprihov mrtev zgrudil. Zraven nespretnega strelca je bila njegova sestra, ki je bila tudi zadeta; klicaje na pomoč, je še letela do hišnih Vl'>t, Tam je zgrudila iti v kratkem tudi ta izdihnila. Več vojakov zgorelo. Dodatno k notici "Požar pred dražbo" se nam še poroča, da so bili v trenotku, ko je v Trgu na Koroškem posestnik ponoči ob y21. uri zažgal, v hlevu in skednju nastanjeni vojaki, in sicer okrog SO. Zgoreli bi bili, ako bi jih ne poklicala vojaška nočna straža. V ognju je ostal jeden rezervist lovskega polka 7. Zgorel je popolnoma, zjutraj videle so se še kosti. Doma zapušča štiri otroke in ženo. Vsled dobljenih opeklin je drugi dan umrl v bolnišnici jeden vojak, 20. avg. pa zopet jeden. VeČ vojakov je še v vojaški bolnišnici v Celovcu. Rezervistom je zgorelo veliko denarja, ure, čevljev, da so morali iti dalje bosi. Zgorelo je tudi 56 pušk in 60 telečnjakov. PRIMORSKE NOVICE. Prevelika dobrodušnost. Na Malem Lošinju se je pred petimi meseci poročil 701etni mornarski kapitan Lister z neko 30Ietno Marijo I. K ]*>-; roki ni prišel naprošeni kapitanov prijatelj, vsled tega je priskočil 301etni postrežček Cvitanovič. Ivmalo na to je bilo Cvitanovieu odpovedano stanovanje. V svoji sili se je obrnil na 1 'korapareta" Listerja. ki mu je res dal zavetja v svoji hiši. Ker pa ni bilo nobene postelje, moral je spati na tleh toda ne dolgo, zakaj dobrodušna za-konsta sta mu krnalo napravila prostor v svojih skupnih posteljih. "Prijateljsko" razmerje se je kmalo raz-vedelo in sodišče je obsodilo Cvitano viča v 7dnevni zapor. Cvitanovič in mlada Listerjeva žena sta pa hotela imeti še nadalje skupno postelj. Dasi iu ni stari mož prav nič motil, vendar sta sklenila, se ga na Čuden način znebiti. Namazala sta stopnjice k njegovi sobi z lojem, češ, da bode starec padel ter si zlomil vrat. Ker pa so tudi drugi ljudje rabili iste stopnjice. -lju so baje tudi razkrili zaroto proti prizrendskemu metropolitu. Carigrad. Albanska straža na sultanovem dvoru se je spuntala ter so morali druge čete poslati na stražo. Albani pa so se novi straži uprli in nastal je pravcati boj. Med ranjenimi so neki general, neki adjutant in poveljrfik straže. Albanci so se spun-tali, ker niso dobili že več meseeev plače. Solun. Civilni agentje so se vrnili v Monastir. Obiskali so pokrajine ob jezeru Bresta in albansko mesto Kor-7.a. Iz Monastira odrinejo preko težko prestopnega gorovja v Kastorijo ter si ogledajo Zagorico, Bobisto in Mokrim,, katere naselbine so bile povodom lanske vstaje požgane. Pokrajine so tam tako opustošene, da bi jih morali prebivalci zapustiti, ako bi ne bila tla zelo rodovitna. Sofija. Novo stomilijonsko posojilo dela vladi velike skrbi. V deželi se je pojavila močna strujaproti vladini nameri, in prav lahko je mogoče, da nastane ministerska kriza. Prebivalstvo je jK>sebno proti temu, da bi se kot jamstvo za posojilo dali dohodki iz novo ustanovljenega tobačnega monopola. Posojilo pa je neizogibno kerse je vlada zadolžila deloma že lani, ko je bila primorana povodom vstaje v aMcedoniji in grozilnega nastopanja Turčije si naročiti orožja. V prvi sil: sta prišli na pomoč s svojimi prihranki narodna in agrarna banka. Solun. Bolgarska četa je napadla včeraj v bližini mesta stoječo vas Kroadoborci, pobila ondotnega vodjo grške stranke, Necio, in dva člana njegove rodbine ter nato zopet zbežala v gore. Pomnožile so se vojaške straže in patrulje po celi solunski okolici, da se kaj podobnega več ne pripeti. Carigrad, Vkljub vladnemu oporekanju je vendarle resnično, da je bila 2S. m. m. pravcata bitka v sultanovi palači. Za sultonovo varnost skrbi namreč 12.000 vojakov iz Azije. Med temi vojaki so prepiri in spopadi na dnevnem redu. Tako je tudi omenjenega dne prišlo do ostrega spopada med dvema polkoma. General Harik, neki major in še nekaj častnikov je bilo ubitih, mnogo vojakov je ranjenih. Streljalo se je cele tri četrt ure. V sultanovih dvoranah je zavladal velik strah, ker so mislili, da je zarota proti sultanu. Glavno krivce so prepeljali v posebno trdno vojašnico ter jih zaprli. RAZNOTEROSTI. Revščina na Japonskem. O vpljivn vojske na notranje razmere na Ja-i>on^kem poroča "National-Zeitung" iz Tokia: " Število beračev se vedno bolj množi. To dokazuje, da vojska povzročuje med revnejšimi sloji vedno večjo revščino. Posebno se razširja revščina tam, kjer so ljudje radi vojske brez dela. Mizarji in rokodelci niinojo nobenega dela več. — Zastavljalnice so bile prej vedno polne, se-laj pa so prazne. Policijski zapori so napolnjeni z berači in tatovi. Kuru-majns je preje zaslužil en jen ali pa več na dan, sedaj pa je vesel, ako zasluži 20 vinarjev na dan. Ljudje hodijo bosi, da si prihranijo denar za druge potrebščine. Vojska zahteva hI japonskega ljudstva mnogo požrtvovalnosti. Posebno hudo čutijo vojsko nižji sloji, ki ne morejo ničesar žrtvovati, vendar pa ni slišati nobenega predbaeivanja. Tudi plemstvo se kaže zelo požrtvovalno. Ko je Ije-iaso, vstanovitelj vladarske rodovine Tokugava, leta 1600 za\zel grad Osaka, kjer se je utrdil pravi prestolonaslednik Hidejori s svojo materjo, našel je tam do milijon dolarjev vrednega zlata. Podaril ga je svojemu sinu Jošinao, ustanovitelju rodovine Ovari. Ta pa ga je zakopal, da ga podari domovini. kadar ji bode grozila nevarnost. Sedanji glavar dotične rodovine je sedaj zlato izkopal ter ga izročil vladi. Za kaj se dobe kolajne? Mestno poglavarstvo v Parizu podeli vsako leto lejx) bronasto kolajno pouličnemu po-metaču, ki opravlja z največjo goreč nostjo svoj posel. Blizu Strassburga je neki Maks Heufler }«»jedel v dveh arah 10 metrov strassburških klobas in deset funtov zelenjave. Za to nenavadno opravilo je dobil lepo sre brno kolajno. Za iC zvesto in marl j. vo službovanje" je podelila francoska vlada zlato kolajno pariškemu krvniku Deibleru. — V Madarasn nosi neki indijski fakir lepo kolajno, ki jo je dobil zato, ker se je dal dvajsetkrat od strupenih knč ugrizniti brez vsake škode. In ]x>dobnih vzgledov bi se dalo več našteti tudi v — Avstriji. Kitajski filozof. Ruski vojni poročevalec Nemirovič-Dančenko je imel nedavno razgovor s kitajskim filozofom Otso o vojski. Otsa je rekel: "Vse bode prešlo, kakor oblak na poletnem nebu in Kina bo ostala. In še tisoče let bode Kina ostala, Vam nerazumljiva in tuja, kakor ste tudi \ i Kitajski nerazumljivi in tuji. Naša moč je v našem miru in naši potrpežljivosti. Vsa VaŠa razburjenja so nam nerazumljiva. Smrt spremlja vsakogar in le eden je pravi pot vsem sveto — to je pot, ki vodi do groba. Grob za nami, grob pred nami. vmes kratko življenje, ali se izplača, se zaradi tega tako zelo razburiti in uničiti. Ako nesem svoj stol na vrt, in gledam skozi rože zaiti solnce v morje, potem si ne želim ničesar več. In ko bi bil kitajski cesar, mi ne more biti prizanešena noč, ki sledi solnčnemu zatonu." Ruske šole v Carigradu. Turška vlada je dovolila menihom na gori Atos, da si ustanove semenišče v Carigradu; S tem imajo Rusi v Carigradu tri šole in arheologičen zavod. Vohun Soos, avstrijski stotnik v generalnem štabu, ki so ga italijanski fi-nancarji v gorah prijeli, je bil v turi-stiški obkeli, ter tudi frdil, da hodi po gorah le v svojo zabavo. Seveda mora imeti pri tem tudi zemljevide pri sebi. Bivšemu transvaalskemu predsedniku Stejnu je dovolila angleška vlada, da se vrne v Južno Afriko. Pred odhodom iz Londona je moral priseči zvestobo kot angleški državljan. Marokanski ropar Raizuli, ki je imel ujetega ameriškega milijonarja Perdicarisa, je za 350,000 frankov odkupnine nakupil orožja, tako da premore že 6000 pušk. Največja nemška tovarna za sladkor ''Kulmsee" je zgorela Škoda se ceni nad pet milijonov ruark. Obsežne zlate rudnike so našli na Japonskem. Stoletna dvojčka. V Lengdenu pri Goettingenu sta obhajala te dni dvojčka Avgust in Henrik Ma3*er, stoletni rojstni dan. Kret&nje parnikov. V New Tork so dospeli: Patricia 15. sept. iz Hamburga z 73S potniki. Aurania 15. sept. iz Liverpoola z 1117 potniki. Dospeti imajo: La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New Tork iz Southanmptona. Pannonia iz Reke. Arabic iz Liverpoola. Ethiopia iz Glasgowa. Vaderland iz Antwerpena. Ru.c r iz Hamburga. Stateadam v Rotterdam. Odpluli bodo: Pennsylvania 17. sept. v Southampton. Finland 17. sept. v Antwerpen. Germanic 17. sept. v Liverpool. Etruria 17. sept. v Liverpool. Germanic 11. sept. iz Soutliamptona Columbia 17. sept v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 20. sept. v Bremen. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurania 20. sept. v Liverpool. Oceanic 21. sept. v Liverpool. Bluecher 22. sept. v allmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool, liucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA II POSOJILNICA registrovana zadruga 2 neomejeno zavezo v Ujuh>ljanl, Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 1 O to je od \rsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva drige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom pr,hranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m« ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica V LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. jSM?- Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Cenjenim da so roj ait on "innijim HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, t Washingto na patentirane za Ameriko. De k je izvrataio in solidno. Cene eo zelc nizke in sem prepričan, da bodr udjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča Jožm Golob, 883 Brides St.. Jolt«*. HI SLOVENCEM TER HRVATOM SE PRI-POROČA IZKUŠENA « BABICA POLONA MEVZEK, 252 WILSON AVENUE, CLEVELAND, O. Podpisani naznanjam rojakom SI«-vencem i* bratom Hrvatom, da sem sdprl MOV SALOON, 1481 So. 13th St., OMAHA NEBB., v kterem točim vedn® sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BTJSCH, dna vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDTRTZ. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na par.aku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. JXL Frank Sakser"* 109 Greenwich Street., New Tork, N. T. O DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem IOO kron za $20.50 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje So ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj - mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New Tork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage iu dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefona in pokliče 3795 Gortlandt, ali connect three seven nine five Cortlnndt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje* To je zelo važno I Z veleštovanjem HRAINK 109 GREENWICH ST., NEW YORK. IV. V. d^f ' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in so naj ne pusti pregovoriti, da jo druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefoni 379S Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt S'lMgMfelih'htjiiiiillMl^lfffllfntg rinil 1 'TTiif"iT "i ' f~ 1..... T.jj sz. Milko Vogrifl. Novela. Spisal dr. Stajaa. (Dalj«.) Govorica je nanesla ta veSer tudi na politiko, kajti ravno o tem easu bilo je leto 1878 v političnem oziru jako viharno! Mnogo se je toraj razpravljalo o berolinskem kongresu, ki se jc ravno tedaj vršil. Govorilo se je seveda veliko o novej dualističnej pogodbi z Oprri. A tu je naglasa! Vo-grin, da je večna sramota, da si damo mi takraj Litave tolika denarna bremena po Ogrih nalagati. Ta opomba Vogrinova pa je bila voda na Robertov mlin. Zavrnol je s strašansko psovko našega rojaka in somišljenika ter začel poveličavati one rodoljube avstrijske, ki spoznavajo, kolike važnosti je Ogrska za Avstrijo; a slednjič se je še drznol psovati in grditi naše slovenske poslance, da je bilo ve ko gnus? Huda besedna vojska bi bila zdaj med Robertom in Vogrinom nastala, ko bi ne bil grof Konarski, ki je obranil v takih slučajih jako mimo kri, zadušil tega razvnetja. On je še bil jedini, ki je imponiral v tej raz-draženosti mladima politikoma. Dame seveda niso v takih slučajih same svoje, temveč se le na nazore svojih mož upirajo. Zatoraj povzdigne grof v tem trenotku svoj glas, ko je začela razburjenost med Robertom in Vogrinom že neljuba postajati, ter prosi besede. Takoj potihne vse, in on jame govoriti: "Dovolite, gospoda moja, kratek intermezzo!" In zdaj začne razkladati razne principe, na kterih se snujejo vlade in ministerstva. On pov-darja splošna načela, po kterih se morajo ministerstva ravnati, in slednjiT-preide na tedanjo Auerspergovo vlado ter jo nad vse poveličuje. "Jaz sem mnogo videl. in še več skusil", nadaljnje zdaj samosvestno. "Bil sem pod raznimi vladami, ali reči moram, da je ni bilo boljše od sedanje 1" "Tako govoriš vedno, bodi si ta ali ona stranka na krmilu. Tebi je vsaka vlada, ki vodi bas državni čoln, najljubša", seže mu hudomušno njegova soproga v besedo, ki je tudi hotela no-po Robertu in Vogrinu navdušena, uganjati svojo pol'tiko. "To nič ne de; za-me je pač ta vlada najboljša, in to je dovolj! Ako bi ne bila, povedal bi jaz že svojim prijateljem, ki sede na krmilu, odločno svoje mnenje." " Zakaj se Vam pa dozdeva, gospod grof, sedanja vlada najboljša?" vpraša ga radovedno dr. Vogrin. " Zatoraj, ker imam z njo jednake nazore, kako se mora vladati v Avstriji. Avstro-ogrska država morala bi obstajati iz dveh narodov, t. j. Nemcev in Madjarov. V Cislajtaniji naj vladajo Nemci, in nemški jezik bodi jedini v rabi, tam pri Vas pa, gospod baron, le Madjari in jedino jezik madjarski." Pri teh besedah pa puhne iz žibuka gosti oblak dima in konečno še pristavi: "In tej krasnej misli vladinej drznejo se še celo nekteri poslanci protiviti! Ali bi ne bila to lepa država? Ali niste vsi mojega in vladinega mnenja?" Temu vprašanju nikdo ne odgovori, a ni ga tudi nikdo v tej družbi odobraval. Grofinji ni hotelo v glavo, zakaj bi delili Nemci državo in vlado z Madjari, ter omeni, da je po njenem mnenji ona država najlepša, v kterej le jeden narod vlada in se le jeden jezik govori, kakor je to na Angležkem, Francoskem, Italijanskem, Ruskem in na Nemškem. Ali tudi baronu Robertu ni bilo mnenje grofovo povšeči. Zakaj bi njegov madjarski narod, ki šteje same junake in državnike, ne vladal tudi nad Nemci? Zakaj bi na Dunaju ne sedeli še na drugih ministerskih stolih Madjari, kakor slavni Andrassv na svojem? Saj je on uzor državnika. In ko bi ne bil ta sam na Dunaju, kakšna bi že bila njihova magyarska država!? Taka ošahnost bila je našega Slovenca, dr. Vogrina, ki je bil kakor dandanes že vsak izmed nas tudi politik, skoro s stola vzdignola. Ali do dobra prepričan, da je treba v takih razgovorih hladne krvi, obsedi mirno, pričakujoč, kaj še pride nocoj vse na vrsto. A nikdo ne odgovori več. Gospa Skenovska se je namreč bala sama protiviti se grofu, kajti red je bil na njej. da svoje mnenje izrazi; a Rihard sr- je pa malo menil, kak ar znamo, za politiške pogovore. Ker se torej nikdo več ne oglasi, vpraša grof dr Vogrina, kaj on k njegovim nazorom poreče. In kaj mislite je storil naš Milko? — Je-li molčal, kakor so navadno delali za Lasser-Auerspergove in Stremaverjeve vlade naši mladi, da često tudi starejši Slovenci, ako so prišli v društva, kjer so bili ali jedini zastopniki svojega naroda ali pa le v manjšini? Je-li on tako zatajil svoj notranji čut in svoje sveto prepričanje, kakor se še med nami dandanes godi, ko čestokrat možje, ki se sicer z narodnostjo ponašajo iz same kurtosije v odličnih družbah 3voje nazore in svojo ljubezen do našega naroda zatajujejo? — Ne, tega ai storil Vogrin! On je bil mož ne le po imenu, temveč tudi po značaju. Ču-: til se je Slovenea v svojem srcu, a ne nosil narodnosti samo na jeziku! On je vedel, da ime " izdajiea" nikjer ne pristoja, tudi v salonu med damami J in plemenitaši ne! Zatorej je Vogrin mirno, a odločno svoje notranje mišljenje izrekel ter govoril navdušeno, tako-le začenši: "Ako je zares Vaša želja, gospod srrof, da Vam odkritosrčno povem, kako se mi dopadajo Vaša politiška načela, pač prosim, da mi visoka gospoda ne zameri, ako moj duh in srce druga mnenja in drugačne misli oživ-Ijajo." "Le govorite, gospod doktor", navdušuje ga gospa Skenovska, ki je že čutila, da jej bode iz srca govoril. Tako vzpodbujan govoril je Vogrin dolgo. Sama navdušenost za narodno našo stvar narekovala mu je besede. Dokazoval je pravico enakopravnosti vseh narodov v Avstriji, našteval nedoslednosti nasprotnikov naših, navajal dokazov, kako pogubljiva je za nas Slovane — politika Andrassyjeva, politika madjarskega or... Tu mu je pa presekal besedo baron Robert, kričeč, da to ni res naj molči, to je veleizdajstvo. to je — panslavi-zem! A drugi so k sreči Roberta zavračali, rekoč, da vlada tu prostost govora! Zakaj take navdušenosti in prepričevalnih dokazov ni mogla naša gospoda dostikrat slišati, in radi so torej poslušali našeira rojaka, vzlasti I .iospa Skenovska in grofinja. In Olirn \ — ona je samega strahu trepetala, vi- j leč, kako se iskrijo zdaj Robertu oči j »d same razburjenosti in notranjega srda. Govor Vogrinov pa je bil tudi tako gladek in poln neovrgljivih dokazov, kakor govor našesra poslanca irrofa j Hohenwarta. ki ga je govoril v državnem zboru dne 20. maja istega leta proti novej dualističnej avstroogrskej pogodbi. In besede Vogrinove majale so tako na stebrih vnanje Andrassv-jeve politike, kakor javni govori dr. Vošnjaka in Hermana, naših narodnih zastopnikov, nekaj dnii prej v državne j zbornici! Vsi so se čudili zgovornosti našega rojaka, najbolj pa g:a je občudovalo Olga, ki mu je zrla, ko je govoril, neprestano v oči. Končal pa je Vogrin svoj govor, n.i-urlašnjoČ, da se že rušijo stebri tedanje vlade, da se že imenuje mož, ki bode ustanovil vlado, vsem narodom v Avstriji pravično. "In bas to mi je živ dokaz", nadaljuje potem, "da so sedanja načela o vladanju Avstrije kriva, in da bode konečno pravica in resnica prodrla in zmagala. Le rav-nopravnost in mir med narodi bode krepil moč avstrijske države; a te dosežemo, porok so nam besede Nj. Veličanstva: Naredite mir med mojimi narodi!" (Dalje prihodnjič.) benziger brothers, NEW YORK, h.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE P il empapis Generale Transatiantique Francoska parobradna družba POZOK^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bunde^ rov, društvenih zastav, znakov in regrvlij po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ta SREBRNI ZNAKI z igiastim ali gumbičnim priveskom. T*?"* Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša D rtfc KTMA ČRTA DG HAVRE-PARIS-SVICiMNMSBRUK UUBUAHA. POŠTNI PARNIK! SO I ,,La Lorraine", s» vijaka.................. it.ooc tu sj.oor. k»ali. La Savoie", „ „ „ —........... ( La Touraine', ., ,, ,, .............. •jI^'Aquitaios", „ „ „ ___....______ !• • - • ,La Gaacogne",______ I 9 .00= IO.ooc IC.OGC S.ODO 8.300 B.OOO aj.ooc is.ooo ift.ooc 9-QOO 9.000 9.000 Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV 6VET0VNT, PRENOVLJENI Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenw ich Street, . . NEW YORK . . t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importira vina, fine likerje t rodajam izvrstne sm^dke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe*.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna....... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107*109 Greenwich Street, New York. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io. ari dopoludne, Parniki odpljujejo is priitanilda itv 48 North Kiver, ob Morton Btreet: *La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touraint •La Lorraine 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. 6. oktobra 1904 13. okt. 1904. 20. okt. 1904 La Bret ague •La Savoie •La Touraine •La Lorraine La Gascogne 27. okt. 1904. 3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. SitTsa žgeieijž. il BROADWAY, NEW Ylikk. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. Holland-America Liine (H0LLAN l>- A H KK 1$K A f RTA 3 vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjf-.riinje^.ih držav died NEW YORKO^l in ROT TERDAMOM preko Boulogne s«r-Mei\ SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper IlEUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO ltd. in razne revmatične neprilike. S A nO : 2 Set, In 5 Oct. t vseh lekarnah all pri F. Al Richter & Co. A 215 Pearl Street, New York. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0TU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 27. sej)t. 3 904. odplnje iz New Yorka dne 11. okt. 1904. odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904. N0QRDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,600 Sen. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,503 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik % dvojni« vijakom. 8300 ton. PA10HIA ULTOHIA SLATONIA w Najceneja vožnja do ali od vseb krajev južne Avstry& Ea»h teue gie; aa posebej duja v jeiub listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mesti ^ j DUNAJ, 1 Kolowratrmg 10. INOMOST, 3 Rudolfstr^i TRST, št. 7 Prosta luka. j BRNO 21 Krona. P ar n i ki od pij n j njo: la ROTTER P AM A vs.. k ret.tek in iz NEW YORK A vsako sred« ' *f"t" :---——~ o>> 10. un z intra j — - ^ -__-- - _ _ i HOLLAND-AMERICA LINE, ULT0NIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi Broadway, NEW YORK. 90-2 Itearboru 8t, CHICAGO. ILJL jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri 1 ■ ______________ mizi postrežena. | Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in JOHN KRACKER 1199 S t, Clair St., Cleveland, 0 Priporoča- rojakom tvoja iavrataa TTMTA ktora v kakovosti madkrilju jojo vaa irafa ameriška viaa. Kadoio viao (Coacord) prodajam po Me caloao; belo vina (Catowba) po 7ft pdomo. IfAJMAXJiE NAROČILO ZA VTN© JE 6§ QALOK. BBIKJEVE0, mm. ktoroga sem bn-portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 itekloaio |15.0«. Brinjevec je najbolj« vrsto, kar jo žgano na isti način, kakor doma na Kranjskem. KAMiiiK JsrBiL+ftrn Dara Ea obila aaroSila m pripore ia JOHN KRACKEH 1199St. Clair St., Cleveland, O. The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago UNIONS AFSTBIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, i m^^M^tj^m a s parniki Frieda", "Gerty" is "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pij nI i med TESTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem krojn, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York:« Podpisani priporočam svojo dobro »rej! GOSTILNO, y kterej točim vedno SVEŽE PIVO, proda jam DOBRE jMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DO BRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in rotovo bod» prišel do mene in do toancev. Ako ked* pc treba je kak svet, naj M name obrne. Kaft* geslo toraj bodii »voli k svojim! Marti« HuJUi*. Telefon št. 59. -S-ET T FRONTEN AC, KANS., m okolici je mej zastopnik Mr. Leopold Krushite. Imeaoi ani gospod deluje že mnogo let s menoj in sva redno v najlepšem togi a? ju, sate g* rojakom toplo priporočam. Fr Sakser. T Braddock, Pa., i* ekolici je aaš zastepnik Mr. Isaac Magister, 1141 Hacket Ave. .Betičnik je feeMaščes za pebiraaje aareČmiae ia predaje knjig, ter ga vsem rojakom tople pri-»eročam. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva £bonde), polnomoCi (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnji, dc New Yorku traja manj tiči?.', iii dni; prihod v New York pc dneva. Oglasite se r-il C. M. C0a : L post, Ass't Tlc'.et Ajiut- iity Ticket A tea t. 313 N. Main , I acblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakaerju. lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA ▼ Ely, Minn., v kteri redno tofim Izvrstno pivo, fino vi»a in whtekey, prwla-«am tndi domače in imnortirane smod-ke. Dalje nacnanjam rojakom, da požiljam denarje t staro domovino in sem t ave*i a g. Fr. Sakser-jem t New Torkn^ rojake tndi rad postrežem v drurih aadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo leli koga sem vseti, ali potuje v ifcaro^domovino. Z veledtovanjem I ^ IT AH GOTŽE.