\
Glasilo Socialistične zveze delomega ljudstva za Podravje
ŠT. 34
PTUJ, 28. avgusta 1964
»Tednik« Izlitji pod tem skrajšanim imenom od 24. nov 1981 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ln Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj. Odgovorni urednik: Anton Ban-man. — Uredništvo in upre Ptuj, Lackova « — Tel. IS« — St tek. raduns! NB Ptuj 604-19-603-73 — Tiska časopisna podjetje »Mariborski tisk« — Rokopiaorr se vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din
Letnik XVII.
Kljub novim objektom stare težave
Novo šolsko leto je pred vrati. V ptujskih osnovnih in srednjih šolah bodo pričeli s poukom že 4. septembra. Minila sta dva mesca, dva meseca brezskrbnosti za učence in velikih skrbi za prosvetno pedagoške delavce, ki so poskušali v tem času urediti stara šolska poslopja in pridobiti čim več novih, kvalitetnih učnih moči.
Da, pomanjkanje prostorov in potrebno več tarnanje zaradi po-
kadrov — to sta problema, stara verjetno toliko kot sodobno šolstvo. Letos je končalo šolanje na učiteljišču 26 štipendistov ptujske Občinske skupščine, dva absolventa prihajata iz srednje šole za telesno vzgojo in eden iz pedagoške akademije; od teh želijo štirje nadaljevati študij. Iz sosednjih komun je prišlo v osnovne šole devet učiteljev. srednje pa štirje. To število bi lahko bilo zelo razveseljivo, 'saj bi pomenilo, da ni
manjkanja kadrov, če ne bi iz prosvetne službe v proizvodnjo odšlo šest učiteljev, v sosednje občine sedem, v JLA štirje, v pokoj osem in v Ljubljano ali Maribor zaradi nadaljevanja študija trije. Preprost račun pokaže, da je ptujsko šolstvo letos pridobilo samo deset novih
-— X- X« —	UI 4 , 1> iMilnoKniTra li
V šolstvu največ težav zaradi pomanjkanja učilnic
Še nekaj dni in zopet se bo- ( šolske zgradbe. Finančna plat do odprla šolska vrata. Mladi-1 šolstva v občini se sicer re-Jio. ki je bila v času počitnic šuije skladno z možnostmi, to-lazigrana in vesela, čakajo v da investicijskih vlaganj ni novem šolskem letu nove sikr-jmoč opraviti skozi noč. Res je
nih pogojih vzgajamo učence v dobre dijake, dijake v dobre , študente.,. Morda je to ček* n*o-1 goče; toda kaj bo iz teh št«-, dentov v podjetju, tovarni, morda celo ponovno pred šolskimi klopmi?
Najbolj je pereče pomanjkanje predmetnih učiteljev, medtem ko je razrednih skoraj dovolj. Zato namerava Pedagoška akademija iz Maribora organizirati v Ptuju tečaj, ki bi razredne učitelje nsposobil za pred-moči, čeprav bi jih potrebovali metni pouk. Lepa zamisel, vpra-najmanij sedemdeset. Da, ni po- šanje je le, če bo zares u resni -mota: najmanj sedemdeset, gena. Vprašanje je, kako naj v takš-
V Ptuju so težave že v veliki meri odpravljene. Mislimo predvsem na gradnjo nove osemletke »Franca Osojnika«, ki sicer še ni povsem opremljena in uirejena, bo pa že v začetku septembra popolnoma nared in bo sprejela prvo generacijo učencev. V šoli je enajst učilnic, fizikalno-kemični laboratorij, razne delavnice za tehnični pouk, gospodinjska učilnica, šolska kuhinja in seveda vsi
upravni prostori. Telovadnico bi in naloge. Najprej je treba j da so učilnice pretesne in da j nameravajo dograditi šele kdaj
kasneje!? Ko bo urejena oko-
nabaviti knjige, zvezke in ostale šolske potrebščine. Na pouk «e je treba temeljito pripraviti in obnoviti predelano snov. To je precejšnja skrb mladine, z mnogo večjo skrbjo pa se ob Jiričetkii novega šolskega leta av^Hfejo starši in učitelji, ki <so zgovorni za pravilno izobraževanje in za vzgojo mladine.
Pred zastarelimi in dotrajanimi šolami, katerih učilnice niso primerno urejene za sodo-
jih je potrebnih' najmanj 116.
Na učenca odpade pri seda- .. , - , , ,. , .. , , , njem stanju samo 2,7 kub. me-1llca- bo so,a tudl arhitektonsko
Itra prostora. To kaže, da je treba v tem pogledu nekaj ukreniti, zato je občinska skupščina na predzadnji seji sklenila, da bi naj v tem obdobju dogradili osnovno šolo Miklavž, zgradili novo šolo na Tomažu in v Ormožu ter jo dogradili pri Veliki Nedelji. Vsekakor pa je treba nenehno misliti na stanovanja učiteljev,
ben pouk pa se ob pričetku , ki ponekod stanujejo v neure-—	jenih in neprimernih stanova-
njih. Skoraj na vseh šolah so večje ali manjše težave zaradi pomanjkanja učiteljev, razen v Podgorcih, kjer je bil lani zgrajen šestorček za učitelje. Potrebe po stanovanjih za učitelje so predvsem pereče pri Veliki Nedelji, na Tomažu, na Humu in drugod.
Poleg teh težav, ki le niso majhne, se šole srečujejo s' kadrovskimi težavami. Mnogo težje je dobiti učitelje v tiste šole, ki so na področju manj razvitih krajev ali pa oddaljeni od mesta. Tako je na primer šola Runeč skoraj vedno brez stal-
BoVega šolskega leta srečuje bo s precejšnjimi težavami. Nekatere šole v občini Ormož imajo kadrovske težave, ki jih postopoma rešujejo. V občini Ormož je pet matičnih in pet podružničnih šol, ki delujejo v 17 zgradbah. Šest šolskih zgradb sploh ne ustreza zahtevam. ki jih mora izpolnjevati šolska zgradba. V občini nimajo vse šole kabinetov, telovadnic, tehničnih delavnic in primernih prostorov za šolske mlečne kuhinje. Lani je šoloobvezni pouk v občini Ormož obiskovalo 3171 otrok v 61 učilnicah. Učenci so se učili v 98 oddelkih, pouk pa je bil v nekaterih učilnicah celo trikrat dnevno. Torej imajo osnovne šole premalo učilnic in je treba v prihodnjih letih temu perečemu problemu posvetiti vso skrb.
Na predzadnji seji Občinske skupščine Ormož so občinski poslanci vprašanje šolstva temeljito analizirali in sprejeli predloge sveta za šolstvo. Šole v manj razvitih občinah spremljajo številne težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki jih iz dneva v dan več zahtevajo dotrajane in zastarele
lep okras novemu deln mesta. Osnovna šola »Toneta Znidari-ča« bo potem razbremenjena in bo lahko sprejela razred učencev iz Zavrča in razred iz Vidma. Prav tako se bo iz Zetal vozilo v Podlehnik okrog sedemdeset otrok. Vzrok tem prevozom. ki na učence gotovo ne bodo pozitivno vplivali, ni samo v pomanjkanju prostorov, temveč tudi v želji, da bi otrokom zagotovili čim kvalitetnejši pouk.
Osemletka »Franca Osojnika« je sicer edina šola, ki so jo letos zgradili v ptujskem okolišu, ni pa tudi edina, v katero so
vložili veliko finančnih sredstev; v Kidričevem so »stari« osnovni šoli priridali novo poslopje z enajst učilnicami in sodobno telovadnico. Izvajalci zatrjujejo, da bodo dela v roku končana, vendar ni gotovo, če se bo pouk lahko nemoteno in v roku tudi začel. V Vidmu pri Ptuju so se lotili velike adaptacije; nosilci nadstropij so popolnoma prepereli in iz varnostnih razlogov jih je bilo treba zamenjati. Na prostornem podstrešju bodo uredili upravne prostore in tako pridobili dve učilnici. Polovica sredstev za ta velika dela je iz republiških skladov^ Ko bodo najnujnejša dela končana (okrog 15. septembra), bodo v polovici poslopja začeli s poukom, ki bo za učence enega razreda izmenično vsak drugi dam. Podobnih obnovitvenih del so se lotili tudi v Narapliah. V ostalih krajih se po močeh in sposob. pripravljajo na novo šolsko leto: čistijo in belijo učilnice, dopolnjujejo inventar, urejajo okolico šolskih poslopij itd.
Vzroka, da je vse manj zanimanja za prosvetno službo, sta predvsem dva: še vedno relativno nizki osebni dohodki in pomanjkanje stanovanj. Zato je zraven novih šol nujno potrebno graditi tndi stanovanjske bloke: letos so jih zgradili v Desterniku in Markovcih, prihodnje leto pa bodo »zrasla« stanovanja še v Cirkulanah. Zavreti in Polenšaku. kjer namerava® obnoviti tndi šole.
Občinska skupščina troši veliko sredstev za izboljšanje pogojev osnovnega in srednjega šolstva: toda ta sredstva so komaj dovolj zs sproti in si na napredek komaj upamo misliti.
Hočemo veliko kvalitetnih in sposobnih kadrov, ki pomenijo bodočnost našega gospodarstva, naše kulture, sploh našega napredka. pa ne najdemo dovolj sredstev niti za potrebe osnovnega šolstva. Nekaj logike tu očitno man jka.
D. Š.
T	'E	DNI		
	PO		SVETU	
gori pod nogami
Položaj v Kongu se iz dneva v dan vedno bolj zaostruje. Spričo «spehov uporniških sil je jasno, ■da Combe ne bo mogel upravičiti tipanj, ki so jih njegovi »zaščitniki« polagali v njegovo politično in vojaško spretnost
Osrednja kongovska faada skuša 4daj demantirati nove uspehe upornikov, ki so v zadnjih dveh dneh zasedli še dve manjši mesti, medtem ko se spopadi v Bukavi nadaljujejo. Combe in njegova vlada nista nesigurna samo v vzhodnem predelu države, ampak tudi v samem Leopoldvillu.
Kongovski radio je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je vlada storila ukrepe proti »določenim osebnostim«, ki skušajo v Leopoldvillu izzvati nerede. Trdijo, da so nekateri predstavniki diplomatskih misij 'zapleteni v protivladno aktivnost in da jih bodo zaradi tega kmalu izgnali iz Konga. Vse to dokazuje, da Čombeju očitno gori pod nogami zlasti sedaj, ko se je skoraj vsa Afrika desolidarizirala z njegovim režimom in ko je propadel tudi njegov načrt o enotah afriških držav, ki naj bi interveniralo v Kongu. Madagaskar je načeloma zavrnil vojaško intervencijo v Kongu, Senegal in Nigerija sta zavrnila zahtevo, da bi poslala svoje enote v to deželo, Etiopija pa je pozvala čombeja, naj se obrne na Organizacijo afriške enotnosti. Samo Liberija doslej še ni
dala nikakršnega odgovora. Jasno je, da je takšna reakcija petih afriških držav povzročila paniko v krogih osrednje kongovske vlade, ki skuša zdaj odgovornost za spopade v Kongu zvaliti na sosedni brazzavilski Kongo in na Burundi.
Toda slika o resničnem stanju v Kongu, o licu in naličju Čombeje-ve vlade »nacionalne pomiritve« je prodrla tudi v Evropo. Pred kratkim je belgijska televizija posnela film o borbah v kongovskem mestu Bukavi. Ta film je posredovala tudi francoska televizija. Prikazana so mnoga zverstva Čombeje-vih orožnikov in belih najemnikov. Tako so belgijski in francoski gledalci videli na primer scene, ko streljajo kongovske državljane na ulici. Streljali so jih pred kamero. Streljali so tudi ranjence, za katere nikjer ni bilo videti, če so se z orožjem v roki borili proti Čombejevim kazenskim ekspedici-jam.
Combe pa kljub vsemu še ni izgubil slehernega upanja. Ameriška vojaška pomoč prihaja redno, hkrati pa so začeli s prevozom belih najemnikov iz Južnoafriške republike v Kongo. Potrdili so tudi vesti o ustanavljanju kongovske tujske legije, ki naj bi po vesteh iz Leopoldvila »prinesla deželi mir in red«. Toda kakšen mir in red lahko prinesejo Combejevi orožniki in beli plačanci, to je danes že vsakomur zelo dobro znano.
OSTALI DOGODKI
•	Ameriška demokratska stranka je na svoji letni konvenciji v Atlantic Cityju izvolila za predsedniškega kandidata na novembrskih volitvah sedanjega predsednika Lyndona Johnsona. Za podpredsedniškega kandidata so izvolili uglednega senatorja Huberta Humphreya.
•	V Rimu so z velikimi slovesnostmi položili k zadnjemu počitku generalnega sekretarja komunistične partije Italije Palmira Togliattija, ki je po hudi bolezni in prestani operaciji umrl na Jalti. Pogreba se je udeležila tudi delegacija CK ZKJ na čelu z Edvardom Kardeljem. Za novega generalnega sekretarja KPI so izvolili Luigija Longa.
•	Južnovietnamski predsednik general Ngujen Kan, ki je samega sebe proglasil za predsednika republike, je po novih budističnih nemirih in ogorčenih študentskih demonstracijah moral odstopiti. Z njegovim odstopom so padla v vodo tudi washingtonska upanja, da bi v Sajgonu zagotovili trden in priljubljen režim in končno zastavili »komunistično agresijo«.
•	Po dosedanjih podatkih se bo druge konference nevezanih držav v Kairu udeležilo nad SO držav ali dvakrat več kot prve konference v Beogradu. Za konferenco se je doslej prijavilo že 42 držav.
9 Velika Britanija in ZDA pritiskajo na Grčijo in Turčijo. Obe deželi sta zaradi tega ponovno vrnili kontingente svojih oboroženih sil pod poveljstvo NATO, čeprav sta jih prej zaradi ciprske krize umaknili. Najbolj nevarne spletke okrog otoka se pričnejo šele zdaj, ko skušajo na sestanku v Ženevi najti rešitev ciprskega problema brez sodelovanja ciprskih predstavnikov.
•	Sovjetski premier Hruščov je poslal brzojavko francoskemu predsedniku de Gaullu, ki vsebuje pomembno priznanje francoskih zaslug pri porazu nacistične Nemčije. Hruščov je poslal brzojavko ob 20-letnici osvoboditve Pariza in južne Francije. Brzojavko zdaj skrbno proučujejo, ker vsebuje tudi več pozitivnih mnenj o možnostih tesnejšega sodelovanja med obema deželama.
Pred j esensko setvijo na ormoškem območju
KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ JE NAMENILA ZA LETOŠNJO JESENSKO SETEV 48 TRAKTORJEV, KMETJE BI SE MORALI PRAVOČASNO OSKRBETI S SEMENI, UMETNIMI , ,	GNOJILI IN ZAŠČITNIMI SREDSTVI. PRIPRAVA ZEMLJE
nega učiteljskega kadra, čeprav NAj BO TEMELJITA IN PRAVOČASNA.
imajo učitelji tam dodatek na
težko delovno mesto 10.000 dinarjev. To kaže, d=i nekateri učitelji nimajo primernih pogojev in iščejo boljše oziroma primernejše izven občine.
Biilo bi prav v tem ali prihodnjem šolskem letu na območju občine Ormož ustanoviti posebni oddelek za defektne ali pa za umsko > man j razvite učence. S tem bi se mnogo doseglo in tudi povprečni šolski uspehi bi bili mnogo boljši.
R. D.
VELIK USPEH ORMOŠKEGA VINOGRADNIŠTVA
DOSLEJ JE ZADRUGA NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH VIN PREJELA 53 ZLATIH MEDALJ, SKUPNO PA JE PREJELA CEZ 100 ZLATIH KOLAJN. 150 LET STARA LESENA PRESA IN BAR V VELIKEM LESENEM SO DU — ZANIMIVOST SLEHERNEGA OBISKOVALCA VINSKEGA SEJMA. PO NEURADNIH PODATKIH JE ZADRUGA NA LETOŠNJEM VINSKEM SEJMU ZA 18 RAZSTAVLJENIH VZORCEV VIN PREJELA 9 ZLATIH KOLAJN. DO IETA 1970 BO ZADRUGA OBNOVILA 700 HEKTARJEV VINOGRADOV. LETOS BO NA VINSKEM SEJMU NASTOPILA REKI.AMNO IN KOMERCIALNO.
Kot vsako leto, se je tudi letos KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož temeljito pripravila na letošnji vinski sejem v Ljubljani, ki se bo pričel 28. avgusta. Na lanskem vinskem sejmu je zadruga razstavila s slamo krito prle-ško klet, kar je značilnost Slovenskih goric, letos pa bo raz-, stavila leseno prešo 150 let staro. Tudi klopotec, ki je simbol vinorodnih krajev na vinskem sejmu letos ne bo izostal. Kot posebno značilno presenečenje na letošnjem vinskem sejmu bo zadruga pripravila bar v velikem lesenem sodu. V lepo urejenem sodu bodo postavili mizo z osmimi sedeži, prihod v sod pa bo skozi posebna vrata. To bo zanimiv kotiček
za obiskovalce letošnjega vinskega sejma. Za te je zadruga pripravila meso iz tunke, pečene gibanice, odojke na ražnju in še druga znana domača jedila. Obiskovalcem vinskega sejma bodo postregli z visokokakovostnimi vini v zato posebno pripravljenih glinastih majollkah. Zadruga bo organizirala na vinskem sejmu v svojem paviljonu godbo, ki bo z veselimi zvoki melodij iz Slovenskih goric razveseljevala obiskovalce. To bo godba »Žibrat«, ki je v Slovenskih goricah precej znana. Strokovnjaki zadruge si bodo ogledali vnski sejem in ob tej priložnosti bode obiskali tudi nekatera kmatHeka posestva in objekte.	~ D. R.
Priprave na jesensko setev so na področju občine Ormož končala z-žetvijo in od takrat se temeljito pripravlja na jesensko setev. Letošnjo setev je zadrjiga hitreje opravila, ker so približno 95-°/o površin v občini poželi s kombajni. Povečala je število kombajnov in s' tem zagotovila slehernemu kmetovalcu mehanizirano strojno žetev, k jer je le to mogoče. Letos se je zadruga ponovno pokazala predvsem v intenzivni kmetijski proizvodnji, ki predstavlja temelj našega kmetijstva. Letošnja muhasta letina je vplivala, da je bil povprečen pridelek žitaric manjši od predvidevanj. Zato pa bo v prihodnjem proizvodnem letu treba doseči večje pridelke od letošnjih, iz česar sledi, da se je treba na jesensko setev temeljito pripraviti. Priprave pa morajo biti pravočasne in kakovostne, predvsem pri uvajanju kolobarja in kompleksne setve.
PREMALO UPOŠTEVANJE
KMETIJSKIH NASVETOV
Družba je, kakor tudi posamezen proizcajaliec, zainteresirana povečati proizvodnjo. Vzrokov za neuspeh v zasebni proizvodnji "je sicer več, vehdar sta bistvena na področju občine samo dva. Nekateri privatni proizvajalci še vedno ne upoštevajo dovolj nasvetov kmetijskih strokovnjakov, na drugi strani pa so zasebni proizvajalci, ki odklanjajo sodelovanje z zadrugo v kmetijski proizvodnji. Proizvodnja žitaric v ravninskih predelih predstavlja več ali manj bistvene postavke in je tudi. glede na
površine, ki jih zajema, zelo pomembna. Doslej smo s seja-aaroajd vioe »jiupoJo^osiA oefn
ječmena in rži dosegla razveseljive uspehe. S preusmeritvijo poljedelske proizvodnje v pri-de'ovanje sladkorne pese, pa bo slehernem« proizvajalcu pese zagotovljena še mnogo večji hektarski dohodek.
Nekateri proizvajalci so v sodelovanju z zadrugo že dosegli 45 in več metrskih stotov po ha j*šenice in lahko trdimo, da smo se poslovili od zaostale kmetijske proizvodnje in prešli v intenzivno, ki bi naj hitreje prehajala v kompleksno proizvodnjo istih kultur. Tako sodelovanje z najmanj 10 in več hektarskimi kompleksi, zasejanimi z istimi kmetijskimi _____............ „.„ ..............
kulturami, znižu je stroške pro- j žaVčitna sredstva za razknževa izvodnje m omogočajo lažjo, lnje ;„ pof|nhno čimprej naroči-hitrejšo in cenejšo obdelavo. | j0, |<ei. nekaterih gnojil in za-Zasebni kmeti jski proizva jalci I bitnih sredstev večkrat ni moč
la nadaljnja oskrba. Zelo važna in prva naloga pred jesensko setvijo je izbrati najprimernejše sorte semen. Uspeh je zagotovljen samo, če se kmetovalci pri izbiri pšenice, ki jo bodo posejali, ravnajo vsaj po določilih odloka o osnovni obdelavi zemljišč. Pridelovalci žit bi si naj seme pravočasno zagotovili, najbolje tako. da sklenejo z obratom kmetijske zadruge pogodbo. Ob prejemanju semena se naj kmetovalec zanima za procent kaljivosti. ki je pri semenu lahko zelo različen. Pri sklepanju pogodbe o sodelovanju se poleg semena naročijo tndi ustrezna umetna gnojila, strojne usluge, strokovni nadzor in zaščitna sredstva.
PRESKRBA S SEMENOM UMFTVTM1 ONOTTTl IN 7 A "SCITNTMI <?RFD«TV1
Važno je, da si obrati kombinata nmetna gnojila, semena.
naj bi v sodelovanju stremeli za tem, da bi strnjene parcele skupno obdelovali. S tem bi mnog® dosegli, ker bi bile celo cenejše obdelovanje zemlje in zaščita rastlin se opravi istočasno in strojno, kar je zelo važno pri zatiranju nalezljivih bolezni in škodljivcev. Pri taki enotni'proizvodnji postane pridelek enoličen, s čimer dosežemo zaradi boljše kvalitete višjo ceno.
PRIPRAVA ZEMLJE
■Zelo važno mesto v kmetijski proizvodnji zavzema poleg ostalih opravil priprava zemlje. Ce primerjamo, je tam. kjer nove sorte visokorodne pšenice niso uspele, je precej kriva poman ikliiva : ftbdH«»V gnojenje, dognojevanje in osta-
med setvijo dobiti. Zgodi se. da nekateri kmetovalci ne nnošte-vajo dovolj razvoja tehnike in napredka v sodobnem kmetijstvu.
Kmetovalci bi morali zemljo dobro obdelati, nabaviti dovolj kvalitetnega semena visokorod-nih sort pšenice in ostalih ozimnih žit, pognojiti njivske površine z nitrofoskalom, predvsem takim, ki vsebuje nekoliko več fosforja kot kalija, jih pustiti nezasejane 10 do 14 dni, da se zemlja vleže in šele tedaj pravočasno zasejati.
ZA SETEV ŽITARIC -STROJNI SEJALNIK Kmetje, za setev žitaric uporabljane samo strojni sejalnik, saj samo s strojno setvijo lahko dosežemo najprimernejši
splet rastlin. Pri visokorodnih italijanskih sortah je zaželje-nih 500 do 550 rastlin na 1 kvadratni meter. Zato pa je potrebno sejati od 250 do 270 kg pšenice po hektarju in gostota posevka bo najprimernejša. Slabe strani ročne setve so dobro znane marsikateremu kmetovalcu, zato jih opuščajo in prehajajo na sodobno pridelovanje pšenice. Le-te so predvsem v tem, da ni raoč doseči enakomerne razdalje med rastlinami iu tndi splet rastlin po 1 kvadratnem metru je zelo različen.
ZA JESENSKO SETEV 48 TRAKTORJEV
Kmetijska zadruga Ormož bo za potrebo letošnje jesenske setve v lastni proizvodnji in v sodelovanju namenila 48 traktorjev. V lastni proizvodnji bo opravila jesensko setev na "40 ha. v sodelovanju pa na dvakrat večjih površinah. Zadruga ima težave predvsem z odkupljenimi obdelovalnimi površinami. ki so bile doslej slabše obdelane in zaradi slabe strukture zemlje je na teh površinah nekaj let pridelek manjši in slabše kakovosti. Kot v zadrugi menijo, bodo letos za potrebe jesenske setve v lastni proizvodnji uporabili 20 vagonov umetnih gnojil brez dognojevanja, v zasebni proizvodnji pa mnogo več. Vodilna sorta pšenice bo ostala leonardo in v proizvodni program je zadruga vnesla novo rusko sorto pšenice bezostaja. ki dobro prezimi. dobro obrodi in da kakovosten pridelek.
D. R.
Kjer je dim, je tudi ...
■-•sJSPifli^^B
V Ptuju Je v zadnjem {asu vse. niča Katica Kmetec,. pripravljena "več preurejenih, če že ne novih-:odgovoriti na nekaj vprašanj v
prodajaln in gostinskih obratov, zvezi z očitki, ki jih je slišala na Dobivamo nove trgovine, . dobili račun poslovanja: smo tudi samopostrežnlco ... Za- »V Ptuju smo že dolgo čutili po-tb želje Ptujčanov, da bi dobili f trebo po obratu, ki bi gostom po nov' lokal z brezalkoholnimi' pi- zmernih -cenah nudil enolončnice, jačami, mlečnimi izdelki ih eno-- brezalkoholne pijače, mlečne iz-lončhičami, nikakor niso bile delke ipd. Mislite, da ste z otvo-prevelike zahteve. Razumljivo je, ritvijo vašega obnovljenega loka-
da je marsikdo z veseljem pozdravil pobudno podjetje »Halo-ški biser«; ki se je odločilo za za preureditev stare kavarne »Evropa« z obeti, da bodo res uredili in pripravili želeni obrat. Dela so neverjetno dolgo trajala. Zdaj pa, ko so končno pri kraju . . Naj govori sestavek našega bralca in dopisnika; gotovo . ni iz trte zvit. in našel se bo marsikdo, ki mu bo pritrdil:
,.. »Ptujčani smo se ie dalj časa veselili novega modernega goe-''finskega obrata, k, bi bil specia-. liziran za mlečne in brezalkohol-; ne proizvode. Dolgo so. trajala ■" preureditvena dela v bivši »Ev--ropi«. Končno je prišel trenutek otvoritve, pa tudi trenutek prvih razočaranj. Mlado gostinsko osebje se v novem okolju nikakor ni moglo znajti ih bHi smo priče nekaterim neljubim dogodkom ob vračanju drobiža, pa tudi ob naročanju rastnih pijač.. Začudila nas je postrežnina, ki so jo zaračunavali za pijače in tudi ob točilni mizi, kar drugje ni v navadi.
Postrežba je v zadnjem času nekoliko boljša, zato pa je način poslovanja vse prej kot v redu. V kotu stoji blagajna brez dela, zato pa osebje pri pultu sprejema denar in istočasno izdaja jedi. Tak način je zelo nehigijenski in mislim, da mnogi gostje praviče-no godrnjajo. Ali ne bi bilo bolje, , če bi pri blagajn: izdajali listke, j s katerimi bi gost lahko pri pultu dobil zaželena jedila, kot je to v mnogih podobnih gostinskih obratih v drugih mestih? Celotno poslovanje bi bilo mnogo boljšf, ne samo s higljenske strani, pač pa bi bilo tudi mnogo hitrejše, posebej, še, če vsmo, da je treba • sedaj plačevat! na raznih koncih
' prodajalne. Samo primer: kupil sem sladoled, smetano in pivo. Imel sem tisočaka; najprej sem moral plačati pivo, počakati, da so mi vrnili ostanek denarja, nato sem moral na drugem koncu mize plačati sladoled in z vrnjenim drobižem spet na drugem mest smetano Bi ne bilo bolj enostavno, če b: dobil pri blagajni tri listke in jih sproti oddajal, ko sem dob;l zaželene stvari.
Za konec pa še to: obrat ima obeležje brezalkoholne restavracije; od velike izbire sadnih sokov so imeli zadnjič le eno vrsto. Lani je bil v »Tedniku« objavljen sestavek, ki Je povzročil, da so se gostinski obrati oskrbeli z nekaj vrstami sadnih sokov. So letos gostinci znova pozabili, da ni vsakdo ljubitelj samo štajerske kapljice, piva ali drugih alkoholnih pijač?«
la v tem uspel'.?«
.»Težko je že v prvem mesecu poslovanja .govoriti o uspehih ali neuspehih. Gotovo je, da v času dopoldanskih malic zadovoljimo potrebe mnogih gostov, saj prodamo povprečno 400-enolnčnic. V •jeseni si obetamo povečanje prometa zaradi dijakov.«
»Slišati Je, da so ljudje od vašega obrata več pričakovali. Je tako mnenje utemeljeno?«
»Po številu gostov lahko sklepamo, da smo pričakovanja v veliki-meti izpopolnili. Jasno pa je, da vsem ni mogoče ostreči.« •
»Kako -mislite pritegniti še več gostov?«
»Lokal je sicer prostoren, toda za čas največjega prometa, nameravamo stisniti vanj še nekaj mtz, da se bomo izognili neprijetnemu čakanju.«
»Ne manjka pritožb zaradi cen. So utemeljene?«
»Mislim, da so v primerjavi z ostalimi gostinskimi obrati v Ptuju in tudi drugje, cene zmerne; vsekakor pa so z našega ekonomskega stališča, kolikor je le mogoče nizke. Pri tem ne smemo pozabiti na nedavne podražitve.«
»Previsoka se zdi predvsem cena enolončnice. Bi jo lahko kal-kulirali?«
»Lastna cena je okrog 85 din, ali natančneje: 7 — 9 dkg mesa 55 din, prlkuha 15 — 20 din in razne začimbe in dodatki 15 din. Ce upoštevamo J4 zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah in jih je komaj dovolj, prodajna cena 120 din ni previsoka.«
»AH vaše poslovanje ne bi moglo biti bolj sodobno oziroma hl-gijensko? V mislih imam to, da denar za pecivo, mlečne Izdelke ipd., še vedno sprejemajo prodajalke za pultom, medtem ko nova blagajna večidel samuje v kotu.«
»Vprašanje me je začudilo (!?). V prvem tednu smo namreč res poskušali s takšnim poslovanjem, pa se zaradi neiivldevnosti gostov ni obneslo. Niso pokazali nobenega navdušenja, niti razumevanja za tak sodobnejši in bolj hlgi,ionski način poslovanja, nekajkrat
smo poslušali celo očitke in žaljivke« (če to drži, je res lepo spričevalo za »kulturne« Ptučane op. ur.).
»Mislite, da v Ptuju res ne bi mogel uspevat! obrat, v katerem ne bi točili alkoholnih pijač, pa bi gostu vendar po zmernih cenah nudili marsikaj, česar sedaj pogreša?«
»Kot gostinci, smo se s pristankom pristojnih forumov, odločili za točenje piva in žganih pijač —■ predvsem za okrepčilo — medtem ko vina nimamo. Skrbeli bomo, da v lokalu ne bo prišlo do prekomernega točenja alkoholnih pijač.« (Človek se nehote vpraša, če je pri nas to sploh mogoče.)
»Zakaj za pijače zaračunavate postrežnino tudi pri točilni mizi, kar sicer ni v navadi?«
Odgovor je bil > bolj izgovor: »To delamo zato, lter le malo gostov pije pri točilni mizi; da so cene enotne, pač zaračunamo postrežnino!?«
»In za konec 5e vprašanje o postrežbi?«
»Priznati moramo, da vse od otvoritve precej šepa. Vzrok? Pomanjkanje natakarjev in dopusti, zaradi katerih imamo sedaj zapo-
Novozgrajeno skladišče KZ Or mož že služi namenu
Ptuju so bili v preteklem šolskem letu štirje oddelki učencev in en oddelek traktoristov. Za kmetijski poklic je šola izobraževala in usposabljala 104 učence. V mesecu juniju Je šolanje zaključilo 24 poljedelcev, 15 živinorejcev, in 32 traktoristov. Ab-, .. , , . ,	. . . solventi šole so se že zaposlili
sienih celo nekaj gojencev 4. let-(prl kmetijskih kombinatih in zanika gostinske Sole. Ti so brez drugah v območju mariborskega izkušenj, tako da se lahko zgodi , okraja. Pomagali so pri žetvi s marsikaj.«	traktorji in kombajni, sedaj pa s
„ , . ,	... . . , ' stroji spravljajo druge pridelke
Poskušajmo napraviti kratek, in pripravljajo jesensko setev, zaključek: vsakdo »vleče vodo na | Pri uspešnem uvajanju kmetijske svoj mlin«, gostje najdejo v no- mehanizacije in uvajanju sodob-
Kmetijska šola Turnišče ob začetku novega šolskega leta
V Kmetijski šoli Turnišče pri stroške. Le redko kateri je dobil
štipendijo.
vem objektu dovolj snovi za kritiko, ali celo obrekovanje; ljudje smo že takšni, da vidimo vse mogoče In nemogoče napake prav tam, kjer jih nismo »hoteli« pričakovati. Pa tudi podjetje raje zamiži in išče nove in nove izgovore, čeprav b: samo z malo več prizadevnosti lahko zadovoljilo tudi najzahtevnejše goste. Ko bo obrat potal »star«, se bodo duho-
nih proizvodnih postopkov so novi kadri iz, kmetijskih šol zelo iskani. Saj so že spomladi nekatere zadruge in kombinati komaj čakali, da dobijo iz šole izučene traktoriste, poljedelce, živinorejce ipd.
To nam da misliti, da je kmetijska proizvodnja dosegia tisto stopnjo, razvoja, ko ne zadostuje več samo strokovno sposobni or-ganiaztorji kmetijstva (inženirji in tehniki), ampak da morajo biti
Pred blagajno v mlečni restav raciji
Kmetijski kombinat Ptuj: pridelek pšenice nad jugoslovanskim povprečjem
Da ne bi kritika ostala enostranska, smo se v uredništvu odločili za kratek obisk v obratu. V zgodnjih popoldanskih urah, ko gostov ni preveč, Je bila uprav-
Zitna polja Kmetijskega kombinata Ptuj so opustela. Pa ne za dolgo; kmalu bodo vrezane nove brazde za jesensko setev. Medtem pa lahko strokovnjaki analizirajo nspehe in neuspehe letošnje žetve, ki so jo opravili s pomočjo 11 kombajnov.
Kmetijski kombinat ima 460ha žitnih površin. Pridelek je bil
na raznih področjih precej različen, vendar1 je----•—*-- *•
vprečje 35 stotov na hektar daleč nad jugoslovanskim (pod 300 na ha). Podobne rezultate so dosegla le se nekatera, posestva z bogato tradicijo in izkušnjami v Slavoniji, medtem ko se je morala celo Vojvodina zaradi izredno neugodnih vremenskih posrojev zadovoljiti s slabšim pridelkom. Dosežki, sicer ne rekordni, pa vendar lepi; upoštevati moramo namreč posledice nepričakovane vročine in suše v prvi polovici junija, ko bi bilo za nastajanje kvalitetnega zrnja potreb-
Program radia Ptuj
Nedelja, 30. avgusta
- 10.30—10.40 Kratka domača poročila. 10.40—11.00 Vedre melodije, obvestila in reklame. 11.00—11.10 Problemi šolstva v ptujski občjni. 11.10—11.30 20 minut z »Zabavnim ansamblom radia Ptuj«. 11.30—11.40 Kmetijska oddaja. 11.40—11.50 Srečanje humoristov radia Ptuj. 1J.50—12.10 Zabavne melodije iz radijske diskotete, obvestila in reklame. 12.10 Čestitke poslušalcev.
Torek, 1. septembra
15.15—15.30 »Izbrali smo za ▼as...«. 15.30—15,37 Kratka domača poročila. 15.37—16.00 Glas-:ba, obvestila in reklame.
Četrtek, 3. septembra
15.15—15.30 »Izbrali smo za T*s ._..«. 15,30—15.40 Kratka domaČa porocija. 15.40—16.00. Glasba. obvestila in . reklame..
Radio Ptuj oddaja na srednjem valu' 200 metrov oziroma ria frekvenci 1540 kiloher-cnv vsak torek in četrtek ob 15.15. vsako nedeljo ob 10.30. rtiče r pa prenaša spored RTV Ljubljana.
OBVESTILO
Uprava skupščine občine Ptuj obvešča vse občane, da je delovni čas upravnih organov od L septembra 1964 dalje naslednji:
—	vsak delovni dan (razen srede in sobote) od 7. do 14. lire;
—	ob sredah od ?,• do 12, ure, končano; novi in novi nasadi, in od f3. do 17, ure;	! mehanizacija proizvodnje... Ve-
—	ob sobotah od 7. do 12. ure. liko'vlagamo
ne mnogo več vlage. To se občutno pozna na teži zrn. Ugodno so se lahko razvijale mnoge žitne bolezni: snežna plesen na ječmenu, žitna pepelasta plesen, razne rje ipd. Vrh vsega nas je dvakrat prizadelo močno neurje, ponekod celo s točo, ki je povzročilo izgubo zrnja in močno poleganje žit. Vsi ti činitelji so se morali odraziti na pridelku, predvsem na njegovi kakavoisti. Razumljivo je, da moramo biti ob takšnih pogojih tem bolj zadovoljni z doseženimi rpzullati.
Najboljše rezultate je dala Bezostaja, ruska sorta pšenice. Kljub temu pa bo treba še naprej sejati tudi italijanske sorte San Pastore, Funone, Leonardo ter francosko Etoile de Choisy, ki zahtevajo drugi žetveni čas, tako da so lahko kombajni in delovna sila čimbolje izkoriščeni. Dober je tudi donos triploid-ne semenske rži Petkus — 33 q. Brez težav lahko ugotovimo, da so dale slabe rezultate odkupljene in arondirane njive, ki jih v enem letu ni bilo mogoče raz-pleveliti in dovolj dobro obdelati.
Obiranje hmelja bo kmalu
vi pomirili, napake pa ostale. In strokovno usposobljeni tudi izva-
zopet bomo z nabrušenimi jeziki |alci neposredni proizvodnih na-
čakali na nove priložnosti in pre- |	n-1ih Je v največji meri
, ,.	, . _ T odvisen uspeh uporabe strojev in
mlevali . . . premlevali brez has- . drugih sredstev % kmetijstvu.
ka naprej.	j Učenci kmetijskih šol so se do-
D. S. slej večinoma šolali na svoje
Mnogo je bilo tudi takšnih, ki so se v šolo prijavili, potem pa niso prišli, ker jim je to doma onemogočal slab socialno gospodarski položaj. Letos pa je štipendiranje u^ncev v kmetijskih šolah ugodno rešeno. Kmetijski kombinat Ptuj in Agro-kombinat Maribor sta razpisala večje število štipendij, za šolanje v Kmetijski šoli Turnišče. Tudi nekatere kmetijske zadruge so pripravljene štipendirati učence, šola ima še več prostih mest tn kandidati se lahko še prijavijo.
Mnogi kmečki fantje ostanejo po končani osnovni šoli doma in pozneje želijo postati traktoristi. Prek začetnih traktorskih tečajev jim je bilo to doslej tudi, omogočeno. Hitri mehanizaciji je odgovarjalo tudi hitro šolanje traktoristov prek tečajev. Sedaj pa je drugače. Kmetijske gospodarske organizacije potrebujejo manj traktoriste voznike in vse več traktoriste poljedelce. Današnji traktorist mora poznati vso agrotehniko in obvladati vse jev na redno dvoletno šolanje kmetijske stroje. Predvsem pa mora znati vse stroje pravilno uporabljati in najboljše oskrbovati. Zato prehajamo v kmetijskih šolah od štirimesečnih teča-traktoristo.	J. M.
Visoko priznanje našim vinogradnikom in vinarjem
1
Uradne ure za' sprejemanje strank j>ri upravnih organih na sedežu občine so: :
—	vsak torek in petek od 8. do 12. ure;......
—	ob sredah pa tudi od 13. do 17. ure.
Uradne ure za sprejemanje iStrank pri krajevnih uradih so:
—	vsak delovni dan od 8. do 12. tire;
—	ob sredah pa tudi od 13. do 17.- ure.
. Iz .tajništva skupščine občine Ptuj
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 29. in 30. avgusta ameriški barvni film »RAZKOŠJE V TRAVI«.
KINO ORMOŽ predv.aja .29. iu 30. avgusta angleški film »DOKTOR" IN LJUBEZEN«. L Tri 2. Septembra ameriški film »TONKA«.
KINO GORIŠNICA predvaja 30. avgusta ameriški film »SEDMO SINBADOVO POTOVANJE«.
v to kulturo in zdi se, da ne zaman: pridelek bo letos precej boljši od lanskega, tako po količini, kot .po kakovosti. Prizadeti so le sobe-tlnški nasadi, kjer je toča napravila veliko škode.
Ves pridelek na 68 ha površine odkupi Hmezad, ga v Žalcu sortira, vskladišči in pripravi za izvoz. Glovek ne bi verjel, da okrog 95 % jugoslovanskega hmeljarskega pridelka roma v tujino: predvsem v zahodne države, celo Japonska ga v zadnjem času kupuje.
O pridelku breskev, ki jih še marljivo nabirajo in gnozdja, ki čaka na svoj jesenski čas, lahko rečemo le, da mu toča ni po-vsem prizanesla. Najbolj je prizadeto završko področje. Ni pomoči, vremenske nepriliike zriova in znova opozarjajo, da je kmetijstvo pač »tovarna po''| vedrim ali — oblačnim nebom
D. S.
Ljubljana je že od nekdaj znana kot središče mednarodne vinske trgovine. Zlasti si je tozadevni sloves pridobila z organizacijo desetih povojnih mednarodnih vinskih sejmov ter ocenjevanjem in nagrajevanjem najboljših vzoircev vina iz vseh kontinentov sveta
Ker bo letos od 28. avgusta do 9. septembra že deseti, to je jubilejni mednarodni vinski sejem, ho gotovo naše bralce zanimalo nekaj iiz zgodovine našega vinarstva.
V Britanskem muzeju v Lx>n donu se med drugimi zanimivimi dokumenti nahaja tudi t~>_ kopis, v katerem opisuje neki Simon KLEMENT svoje potovanje po južni Ogrski, Hrvat ski, Furlaniji in Sloveniji, in sicer od 19. julija do 30. septembra 1715. leta, torej kar pred četrt tisočletjem.
Tega Angleža je zanimala kakovost zemlje, trgovina in po-ljedeljstvo, zlasti pa vinogradništvo in vino. Povsod je okušal žlahtno vinsko kapljico ter ocenjeval njeno vrednost. Zaradi pomanjkanja prostora bomo naše bralce seznanili samo z najpomebnejšimi njegovimi ugotovitvami.
Dne 19. julija 1715 je odpotoval Simon Klement z Dunaja skozi Bratislavo na Madžarsko. Čez mesec dni je že hvalil hrvatsko vino v Zagrebu, ki nad-kriljuio tudi najboljša dunajska vina. Med drugim trdi. da bi taka viina zelo ugajala Angležem.
Dne 21. avgusta 1715 že hvali dobro vino v Karlovcu. Zatem je odialial proti severu in se ustavil ob Koloi nasproti Metlike. Nakar točno opisuie "Belo Krajino, nato jaha prek Gorjancev in opisuje Dolenjsko in novomeško okolico. 7,e v Metliki ugotavlja, da ljudstvo govori podobno kot na Koroškem in Štajerskem. Tudi glede vina pravi, da je podobno avstrijskemu ter hvali dobre in udobne gostilne. Prenočil je v Trebnjem.
Dne 23. avgusta 1715 opazuje « kon;n o-Voljco Žužemberka, vo-donade Krke, Donrepolje mu je najlepša dolina. Tu je prenočeval in podkoval koilia. Nnslednji dan je jx>toval skozi Velike Lašče in Bloke v Cerknico, kier opisuje znamenito Cerkniško
27. avgusta, kjer lepo opisuje mesto, vendar ga je tržaško vi no razočaralo, kajti pravi, da je črno vino precej močno, to-, da trpko na jeziku, medtem ko je belo vino milejše, vendar nekoliko neprijetno na jeziku. Trdi, da Angležem ta vina ne bi ugajala.
Dne 27. avgusta je prispel v Devin in Stivan in prenočil v Rubiji. kjer hvali dobro črno vino. Naslednji dan je že v Gorici, vendar tudi za goriško vino ni bil navdušen. Primorska vina mu v splošnem niso bila všeč.
Naslednjega dne je prenočeval v dobri gostilni v Ajdovščini, nato je vedril v Podkraju ter prispel prek Logatca v Vrhniko, kjer ga je ujela noč.
Naslednji dan je okrog poldneva pri jahal v Ljubljano ter nato podrobno opisuje glavno mesto Kranjske. Glede vina pa pravi: Vino v teh krajih ne raste. Kupujejo in dovažajo ga iz Hrvatske, od Gorice in drugih krajev. Pijejo pa v Ljubljani več, kakor tam, odkoder vino kupujejo.
Ali je v četrt tisočletja od takrat nastalo v tem ozira kaj sprememb?)
Dne 31. avgusta 1715. leta zapusti Ljubljano, jaše skozi Črni graben in prenočuje pri Sv. Ožboldu v bedni gostilnici. Naslednji dan je moral počivati v Vranskem, ker je konj šepal. Prenočil je v dobri gostilni. Zelo je pohvalil štajerska vina.
Dne 2, septembra jaše podjetni Anglež po Savinjski dolini skozi Celje do Slovenskih Konjic, kjer je prenočil na pošti. Na pobočjih Pohorja je opazil precej vinogradov, vendar vina ni preveč pohvalil.
potoval naše kraje ter jih prav temeljito opisal. Iz njegovega potopisa ni razvidno, kdo ga je poslal na to potovanje in s kakšnim namenom. Obstaja domneva, da je potoval kot vojaški in politični oglednik. Govoril je tudi latinsko in francosko. Poznal je rimske ceste. Zanimal se je zlasti tudi za rimske starine. Znal je dobro citati zemljevide in potoval je vsestransko, načrtno in preudarno.
Iz njegovega obsežnega opisa tega potovanja smo pobrali le nekaj najzanimivejših drobcev o našem vinu, da s tem četrt tisočletja starim potopisom počastimo letošnji — jubilejni mednarodni vinski sejem v Ljubljani in damo našim bralcem možnost, da ob pokuša.nju vin raznih dežela tudi sami povedo svoje mnenje.
S.
81
CENE
TRZNE CENE V POKLOVAL-NICI PO VRTNINE (PRI MAGDI) V PTUJU
Kumare 40, ohrovt 120, paradižnik 120, paprika 130, paprika-parad. 150, solaita endivija 80, zelje sveže 80, zelje rdeče 120, česen 260, čebula II a 70, krompir 40, paprika vložena 228, kumare vložene 480, koruza 85, pšenica 90, fižol »tetovec« 230, fižol pre-peličar 250, radenska 56. latina
Naslednji dan je potoval mi- Donat 54, črna detelja 1620. in-mo Slovenske Bistrice ter v karnatka 1020, breskve 140, Zgornji Polskavi dal ponovno gTOzdje nam jUS j 20 hruške podkovati konja. Tu zopet hvali	J	, ,, .„. . .
Vinograde in vino,, češ, da je od 40 do jabolka 120, orehi mnogo - boljše od avstri jskega.. . ceh 320, slive ringlo 80, dateljni Prav lepo opisuje Maribor in pakirani 80, limone 290. vino rde-okoliške vinograde. Nato je na- če 2ag, vino belo 270, vino rdeče dalieval proti Gradcu, kjer
omenja, da ne rasto vina. nač pa da kupujejo vina iz okolice Radgone in Ljutomera. O teh vinih je poln nohvale, sar trdi, da so luoČneišfl. okusnejša in
2 1 570, vino belo 2 1 770, jajca 28 med 216, sir 888, vrečke-papir 310.
I prijetnejša od katerih koli do-iezero, v Planini na ponikalnico sedanjih," k! pli je pokosil. TTner. Tudi tn je pokušal in j Hvali vinogradnike Slovenskih VvnUl dobra vina.	: goric, saj pridelujejo kvalitetno'
Dne 25. avgusta je nadal je- j vjnsko kapljico, ki se lahko -ml not do Senožeč, kjer opisu- hpnni nespremenjena več let.
VrnSke ^oli^ve ter razmeta-l Tako je Anerle? Simon Kleno skalovje. V Trstu je ostal do| ment pred četrt tisočletja pre-
IT 1
U
)opisujte v E DN I K
Obvezniki predvojaške vzgoje o svojem taborenju
Ob zaključku letošnjega tabore- ' naučil. Najbolj ml bosta ostala v nja PVV smo obiskali mladince j spominu dva dogodka. Obisk ptuj-IV. izmene v prostorih Dijaškega ! skega muzeja na gradu, kjer sem doma v Ptuju, z namenom, da bi videl bogate zbirke, ki pričajo o za naše bralce napisali nekaj j zgodovini več sto let nazaj. Po-utrinkov o delu in življenju mla- i sebno so mi bile všeč slike z več bodočih vojakov ' milijonsko vrednostjo. V spominu
dih fantov JLA. Komandant tabora rezervni kapetan Bakonič Ivo, je povedal, da je letos taborilo v štirih izmenah blizu tisoč mladincev iz vseh krajev ptujske občine. -Z doseženimi uspehi smo zelo zadovoljni, saj so komandirji in mladinci vložili vse svoje sile za uresničitev učnega programa tako na vojaš-
mi bo posebno ostal oddelek ljudske revolucije, v katerem sem videl Lacka in njegove tovariše. Spoznal sem. kaj vse so morali pretrpeti naši borci, ko so se bojevali in umirali za našo svobodo. V lepem spominu mi bo ostal tudi športni dan v Ljudskem vrtu, kjer smo se v medsebojnem tekmova-
kem kot političnem področju,« je nju prijetno razvedrili. Rad se bom
poudaril komandant. Učni program je po svoji vsebini bogat in zanimiv. Zraven učnega programa so bila številna predavanja družbeno-političnih delavcev iz Občinskega odbora SZDL, Občinskega komiteja ZKS, Občinskega komiteja ZMS in raznih društev. Program je obsegal tudi obisk ptujskega muzeja na gradu, filmske predstave, športna tekmovanja itd. Skratka, učni program in življenje v taboru je bilo organizirano tako, da so se mladinci učili koristnih stvari, ki jih dnevno potrebujejo v svojem življenju in stvari, ki jim bodo koristno služile v JLA. Na letošnjem taborenju so bili doseženi zelo lepi uspehi. Tudi mladinci so bili zelo zadovoljni Z anonimno anketo, na katero je odgovorilo 206 mladincev četrte izmene, so ugotovili, da je 174 mladincev bilo zelo zadovoljnih in da odhajajo z najlepšimi vtisi. Eden izmed mladincev je na anketo med drugim zapisal:
»Taborenje predvojaške vzgoje sem si predstavljal čisto drugače, kakor pa sem ga doživel. Pred
spominjal tudi dneva, ko smo streljali z vojaško puško; dosegel sem odličen uspeh. Tudi na vaje, kino, na predavanja, na tovariše se bom rad spominjal. V spominu mi bodo ostali vsi komandirji in vse lepo, kar sem doživel tukaj v taboru predvojaške vzgoje.«
TABOREJE — SOLA TOVARIŠTVA!
Temeljna' naloga, kateri so na' taborenju posvetili največjo skrb, je bila razvijanje tovarištva in samodiscipline. Taiko komandant Bakovič Ivo, komandirji iin člani sekretariata aktiva Zveze mladine na čelu s predsednikom Lenartičam Selvom, so v razgovoru poudarili, da je od tovarištva in samodiscipline odvisen celoten uspeh vojaškega in političnega pouka. Zamislite si 250 članski kolektiv mladih fantov, ki so prišli iz vasi in mesta, ki živijo v različnih pogojih, z različnim značajem in navadami, z zelo raznoliko šolsko izobrazbo, pri vsem tem pa upoštevajoč, da so se prvič srečali s
spoznali, da brez znanja ni bodočnosti.
Kljub takemu nizkemu znanju, s katerim razpolaga precejšen del mladincev, so zelo dobro obvladali znanja, ki jih zahteva vojaški in družbeno-politični učni program. Iz družbeno-politične-ga programa so opravljali pismena del izpita, ki ga je uspešno končalo v prvem učnem letniku 84 % v drugem učnem letniku pa 89 Vo. Analiza izpitnih nalog je pokazala, da imajo nezadostno oceno prav mladinci, ki imajo samo pet razredov osnovne šole.	t
Omeniti pa je vredno imena mladinceV, ki so na izpitih iz družbeno-političnega programa dosegli odličen uspeh.
To so Lenartič Silvo iz Ptuja, Konrad Solina in Mirko Šilak iz Nove vaisi pri Markovci h, Alojz Zemljarič iz Stojnc, Jože
Novak iz Dragoviča, Franc Brni ež iz Gabernika, Drago Reber
iz Zarnuišam in Janez Ranfl iz Borovec.
FANTJE SO PONOSNI NA SVOJE ŠPORTNIKE
V razgovoru z mladinci je beseda nanesla na šport. Veselo so pripovedovali o športnem popoldnevu v Ljudskem vrtu, kjer so bila tekmovanja v petih športnih disciplinah. Prvaki v metanju krogle Lovro Kozioderc iz Zg. Hajdine: 8,75 m; v metanju ročne bomibe Janez Jamnik iz Formina: 60 m; v teku na 100 m je zmagal Stanko Artenjak iz Sp. Hajdine s časom 13 sekund; v streljanju z zračno puško je Janez Peklar iz Nove vasi pri Markovcih dosegel 38 krogov od 40 možnih; v natezaniju vrvi je bilo več zmagovalcev, zmagal je tisti, ki je bil močnejši, so pri-
enlm letom sem se taborenja zelo ■ tako velikim kolektivom, v ka-bal Vzrok temu pa so bili pred- j terem je osnovni pogoj skupne-vsem starejši mladinci, ki so se ga življenja tovarištvo, sipošto-
Mladinska odreda Predv. vzgo je ob prevzemu prazniku v Markovcih
zastav ob obč.
povedovali mladinci. Beseda je tudi nanesla na temo, ali se mladina dovolj ukvarja s športom in telesno kulturo.
Mladinec Franc Pernat iz Dra-ženc je v zvezi s tem dejal: »Mladi ljudje se vse premalo ukvarjamo s telesno vzgojo in športom ^Ustanoviti bi bilo potrebno športna društva v vseh večjih vaseh, v mestu in v industrijskih središčih jih bolje organizirati, koristno pa bi bilo organizirati šport in telesno kulturo tudi po podjetjih, Koristaost športa in telesne kulture bi morali močno vcepiti že v osnovni šoli. Jaz se ukvarjam z nogometom in skokom v daljino.«
Razgovor in športno popoldne sta potrdila, da ima naša mladina veselje za šport, le organizirati bi ga biilo treba v vsakem središču, kjer mladina živi in dela.
SLOVO JE BILO NAJTEŽJE
Naš razgovor z mladimi fanti, bodočimi vojaki JLA, je bil topel, prisrčen in iskren. Fantje so mnogo povedali. Govorili so o mestu Ptuju, o pomembnosti nadaljnjega izobraževanja mladine, o knjigi in o filmu, o življenju na vasi, o športu in drugem. Razgovor je pokazal, da se mladi fantje zanimajo za vse stvari in da so sposobni povedati svoje mnenje o vseh važnih stvdreh
Kmalu je bil zbor. Fantje so se preobleki! v civilne obleke in sledilo je slovo. Poslavljali so se najprej od svojih komandirjev, katerim so v znak hvaležnosti izročili svoja darila in izrekli toplo zahvalo.
Feliks Bagar
Kratke iz tednikov
sosednih občin
'' , - ? i A*!1 AUSMSUUk

vračali s taborenja in so naštevali le njegove slabe strani Čeprav ima tabor nekaj slabih strani, smo imeli na drugi strani mnogo koristnih političnih in drugih predavanj, kot je predavanje o prvi pomoči. V taboru si je lahko vsak
vanje, zaupanje, red in disciplina. Razumljivo je, da se v takšnem kolektivu vedno najde nekaj fantov, ki se nočejo pokoravati družbenim normam odnosov, ki vladajo v socialistični družbi in v organiziranih kolektivih ter se hoče uveljaviti z nedisciplino in grobimi odnosi do svojih tovarišev. S takimi ima kolektiv naj-
Nov mladinski aktiv
Budine in Brstja
je pri družbenih ustanovah. Iz naše srede smo izbrali 7-
mladinec dopolnil svoje politično
ostaW»c^inu«NavKtek™^: S^t^to-. Mladina Budine in Brstja ie, rali Martin Vinkler nam
wi, -v ^Tudskem vrtu športna več dela in si prizadeva iz njih	™ dolgo časa gojila zeljo,'da I predlagal tudinekai akcij
tekmovanja Tudi^ komandirji so 1 izoblikovati sodalističnega mla-	bi ustanovila lastno mladinsko, b, bile začetni program dela. Članski odbor, k, bo rodil mla-
se izkazali zeto tovarTškh« dinca. kar pa seveda zahteva	organizacijo Tako je bil na i Poudaril je da ,e v mladini dinsko organizacijo in skrbel
se izkazali zmo tovarišu«. ■ .	pobudo SZDL VI. terena orga- bodočnost, zato je zelja SZDL, za cim aktivnejše delo mladine.
Tako inPodobno je zapisanona vrtnega dela.	niziran v nedeljo, 23. avgusta da naj bo program dela takšen, Postavili smo si nalogo, da
anketnih lističih, k,er so mladinci I ^taborjenju ^fJ^ajmm	,%4 y prostorihJ ^tllne »Kn- da bi mladina že sedaj spozna- bomo obravnavali statut ZMS,
har«' ustanovni mladinski
sfe napotili med mladince.
FANTJE, KAKO VAM JE BILO Na dvorišču Dijaškega doma v *>tuju je bilo zelo živahno, mladi se je
ne pri posamezniku lomiti zasta- . ,
raln	—	S I H TI " K .
rela miselnost o odnosih med ljudmi in marsikateri slabo
se- la družbeno življenje in ▼ 1 sklopu z organizacijo zrasla v
Udeležba je bila polnoštevil-' močne socialistične delavce in,
vzgojen posameznik spozna, da na. Razen predstavnikov SZDL da ^nadaljevala j.^«.
se je potrebno v socialis fantje so se pripravljali za odhod, družbi obnašati drugače, kot pa
^Erm VI. terena ^ s^^ka^ «-ašig očetje načeli Obljub« obnašati druuače. kot Da ležil tudi predstavnik Občin-	I? tudi vsestransko po-
'"""J1-	Hiijjiavtjau ^o. vjvaii uaTisDi o on a sa xi arugace, Km pa " •,,v* • k * ■ >■ ........- ........ . v .	.. .
kajti štirinajstdnevnega bivanja je > se to vidi v kavbojskib filmih skega komiteja Adolf Rejnik, moč pri nadaljnjem delu.
. . . ... . ...	..	.	I.	1	C» . j . . 1 •	-1 _ - .. I - .. -__I______7hrah c m r\ L- /-vn t oron f
kajti štirinajstdnevnega bivanja v in v slab;h romanih, ki zelo
|	_	Sestanek je odprl in pozdra-; IzBrali smo konferenčne or-
taboru je bilo konec. Izkoristili | kvarnovplivajo"na'oblikovanje	vi1 navzoče Martin Vinkler. V gane in debata se je razživela.
smo še zadnji trenutek za razgo- | mlade osebnosti Taborjenje je	uvodnih besedah je seznanil Predstavnik ZMS je povedal
vor o tem, kako jim je bilo všeč vsakemu mlademu fantu omogo-	navzoče z nekaterimi problemi, nekaj izbranih besed o vlogi
na taborenju.	čilo spoznati vrednoto tovarištvo	7f,radi katerih ni prišlo do mladine v socialistični družbi,
Mladinec Petrovič Anton, doma I in nove odnose med ljudmi.- kar	ustanovitve mladinske organi- o problemih mladine in njiho-
iz Strmca 21 pri Leskovcu, nam je i je prišlo vidno do izraza na dan	racije že prej. Da ie do usta- hovih nalogah. Nadalje smo
na vprašanje: »Kako ti je bilo všeč slovesa, ko so se fantie solznih	novitve prišlo šele «eda j. so ob- razpravl jali o nadaljnjem za-
na taborenju PVV, kaj si pridobil j oči poslavljajo drug od drugega.	iektivni razlogi, kakor npr.: drževanju mladine. To je eden
V tem pa je izražen uspeh m po-	Pomanjkanje prostora, če pa | najbolj perečih problemov naše
in kaj ti bo posebno ostalo v spominu?« odgovoril:
trditev, da ie taborjenje PVV šo-
»Zelo hitro je minil čas, odkar | la tovarištva in novih odnosov.
sem zapustil osnovno šolo in že drugič sem na taborenju predvojaške vzgoje. Tu sem spoznal mnogo tovarišev, s katerimi sem preži-
UČNI TTSPEHI NA TABORJENJU
Učni uspehi, ki so bili doseže-.. . ni na taborjenju PVV, so zelo
vel teh štirinajst dni v prijetnem , ]epi_ poSebno če upoštevamo, s
tovariškem vzdušju. Zelo so m. | ka,kSnim znaniem ra2poIaBa1o ugajali komandirji na čelu s ko- , mladinci Analiza šolske izobraz-mandantom. ki so nas vzgajali v | be mladincev četrt* izmene je dobre mladince. V času taborenja , pokazala, da ima od 234 anali-
sem se precej seznanil z orožjem in z vojaškimi spretnostmi. Pridobil sem tudi' precej znanja o svetovni politiki. Najbolj v spominu pa mi bo ostal današnji dan. ko se poslavljam od komandirjev in svojih tovarišev ter od sekretariata naše mladinske organizacije in drugega voda. v katerem sem bil predsednik mladinske grupe.«
Na isto vprašanje nam je odgovoril mladinec Strabal Srečko iz Kukove 44 pri Juršincih:
»Na nredvojaški vzgoji mi je bilo zelo všeč, Marsičesa sem se
ziranih mladincev le 43 "U poipol na osemletko in da je 26«/« mladincev. ki imajo le pet ali manj razredov osnovne šole. Zraven tega pa je bilo ugotovljeno, da je 50 mladincev polpismenih. Tu so postavi vprašanje, kaj so delali starši in kaj šola. da so dovolili, da tako velik odstotek — 57"/» mladincev — ni dokončal osemletke? O tem vprašanju ho potrphno v občini resneje razmišljati! Mladinci o tem že sami dovoli resno razmišljajo in želijo, da bi dokončali osemletko, ker so
hočemo biti odkriti, moramo1 organizacije. Sklenili smo. da tudi vsi sami priznati, da ni- se bomo do pridobitve lastnih smo storili vsega, kar bi mo- prostorov zadrževali kot gost-
Velika jesenska prireditev na Gomili
Turistično društvo na Gomili v pogledu sprejema TD Gomila tudi
RAZVITJE GASILSKEGA PRAPORA V OBREŽU
HfMm
Slovenskih goricah pripravlja za 26.-27. septembra t. 1. veliko jesensko prireditev z raznovrstnim programom, v katerem bodo sodelovali prebivalci iz okoliac v velikem številu Program obsega prikaz vinogradniških del. Na koncu bo mar^novanje, ko bo Martin vsem gostom krstil mošt. Zanimivo bo tudi, da bodo izvajalci programa prejeli lepe na- ; grade v gotovini in predmete, ki j jih bodo darovala razna podjetja in tovarne. Na sobotni prireditvi | bodo tudi.,izvolili najlepšo in naj- ■ orginalnejšo P-^STIRICO in PAS-j TTR.JA V ta namen bodo tudi po
prednaročila za eno ali dvodnevno bivanje in srcer na naslov: Tristično društvo Gomila, pošta Juršinci pri Ptuju. Torej ?6. in 27. septembra vsi na Gomilo!
imeli kulturno umetniške večere, politična predavanja, da si bomo s prostovoljnim delom obogatili prostorv imeli bomo zabavne večere. Iportne prireditve. prganizirali bomo razne izlete in podobno.
Ob koncu sestanka ie delovno predsedstvo končalo sestanek in se zahvalilo za udeležbo!	RM
NE BO DOVOLJENO NEUTEMELJENO ZVIŠEVANJE CEN
Predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta Varaždin je proučilo stanje po odločitvah in navodilih Zveznega izvršnega sveta ter sprejelo sklep, da se ne smejo neutemeljeno . zvišati cene predmetov, ki jih ni zajela odločitev ZIS. Po pričakovanju so ponekod prekoračil4 dovoljene razpone, toda organi skupščine so odločno nastop ll proti takšnim poskusom.
KAKO SO PRODAJALI POŠKODOVANE KONZERVE
Poročali smo že o hudem neurju nad Varaždinom, zaradi katerega je predvsem podjetje Gra-nap v svojem skladišču utrpelo veliko škode. Tržna inšpekcija je dovolila prodajo 10.000 poškodovanih vendar uporabnih konzerv vseh vrst po enotni ceni 50 dinarjev, z navodilom, da morajo biti prodane v poslovalnicah »Gra-napa«. Podjetje je obšlo odločitev tržne inšpekcije in je le tretjina blaga prišla do potrošnikov po redni poti; ostalo so dobesedno razgrabili uslužbenci nekaterih sosednjih podjetij, ki so nosili konzerve domov kar v vrečah. Primer, ki ob podobnih priložnostih nikakor in -nikjer ni osamljen
MODERNIZACIJA sooo kvaDRATNIH METROV CEST IN PLOCNTKOV
Komunalno podjetje »Varkom« bo do konca leta asfaltiralo: to tlakovalo skupno okrog 6000 kvadratnih metrov ulic in pločnikov v Varaždinu. Dela v vrednosti 55 milijonov dinarjev financira Občinska skupščina.
CAKOVEC .IE DOBIL SE ENO
SODOBNO PRODAJALNO
Prejšnji petek je bila v Cakovcu otvoritev nove prodajalne Trgovskega podjetja Velepromet v pritličju »samskega hotela« ob tržnici. Prodajalna ima okrog 80 kvadratnih metrov prodajnega prostora, je lepo in okusno urejena, v njej pa prodajajo pre-hrambno mešano blago. Ker je prodajnega prostora dovolj, naj bi na pobudo potrošnikov v prodajalni uredili tudi okrepčevalnico, v kateri bi nudili" gostem nekatera jedila in pijače po prodajnih cenah, ki veljajo v trgovini Vsekakor lepa in koristna zamisel.
PRELOŽENA PROSLAVA V GABERN1KU
Kakor smo že poročali,. se gasilsko društvo v Gaberniku pripravlja na proslavo obstoja !
oziroma na '^-letnico delova- 1 MED2IMITRSKA TRIKOTAŽA nja, ki bi naj bila naslednjo ( (JRADI DVA NOVA OBJEKTA nedeljo. Ker pa so nedaleč od gasilskega doma v teku regulacijska dela na večjem pritoku Pesnice in je zaradi zemeljskih del ves prostor okrog gasilskega doma pomendran, je prireditev pr^nžens na nedeljo. 20. septembra, ob 14. tiri. Gasilsko društvo Gabernik vabi gasilce sosednjih društev, da te proslave udeležijo v uniformi ali drugače, prav tako ostale občane.
JB
Novi problemi pesniške doline
Studenci so usahnili
Prebivalci Pesniške doline doline že dalj časa trpijo zaradi pomanjkanja vode, oziroma morajo znova kopati vodnjake ali nekatere poglabljati, če hočejo
V nedeljo, 23. t. m., je prostovoljno gasilsko društvo v Obrežu pri Središču razvilo svoj prapor, kateremu sta kumovala Amalija Munda in Jože Kočevar. Društvo je praznovalo 40-letnico obstoja, čeprav gasilska organizacija v tem kraju deluje ze 87 let, ker je leta 1877 tedanja vaška skupnost sezidala gasilsko spravi šče, ki še danes lsuži kot dom gasilcev. Ustanovitelji so bili Franc Šala, Matej Kosi in Anton Tkalec, ki je še danes častni predsednik. Društvo ima tudi ženski oddelek in lepo napreduje. Ob tej priliki čestitamo gasilskemu društvu k dosedanjim in bodočim uspehom!
H. S.
sebej poskrbeli za pogostitev s ( lmeti P,tno vod®-prleškimi in pastirskimi jedili, ' Vzrok usihanja je v poglablja-čarobna plesišča pod brajdami in nju struge Pesnice ob regulaciji, ob pastirskih kresovih. Tudi raz- kar je znižalo vodostaj na celot-gledni stolp bo za to slavje dobil nem obpesniškem terenu. Mnogi svečano razsvetljavo.	j prebivalci so zaradi tega priza-
| deti, ker imajo s poglabljanjem TD GOMILA vabi prebivalce, aW urejanjem dru,gjh vodnjakov da se v čim večjem števnu ude- precejšnje izdatke. Prebivalci ležijo tega slavja. Na Gomilo se tega obmoe-j,a 23iradl tega zelo lahko pride,- oziroma pripelje z negodujejo. Drugo važno vpra-vsemi vozili, ker je cesta trdna žarije pa je kje dobiti vodo v in za vsa vozila primerna. Stalno primeru požara. S tem v zvezi
bo poslovala garderoba za kolesa "in parkirni prostori za motorna vozila. V kolikor bodo gostje želeli bodo lahko dobili na Gomili in v okolici prenočišča. V tem
..............
SESTANEK JEDRSKIH FIZIKOV V HERCEGNOVEM
V organizaciji zvezne komisije za jedrsko energijo so včeraj v jedrskem centru v Hercegnovem pričeli razprave o fiziki nizkih energij. Na sestanka, ki bo trajal do 8. septembra, sodeluje nad sto fizikov z raznih institutov in univerz iz 17 evropskih in izven-evropskih dežel. Predavali bodo znani jugoslovanski in tuji jedrski fiziki.
smo se obrnili na poveljnika gasilskega centra Dornava Toneta Peteršiča ter pri njem zvedeli, da ima gasilsko društvo Dornava 14 požarnih vodnjakov, oziroma j bazenov, ki so bili narejeni nalašč v ta namen in so stali mnogo denarja, sedaj pa so neuporabni. Da bi jih ponovno usposobili, bi to stalo mnogo denarja, ki pa ga nimajo. Zato nastaja
Na tovarniškem prostoru Med-gradijo dva objekta: prostor za novi obrat regeneracije vlaken in enonadstropno dvorano, v kateri bodo obrati konfekcije s ple-tilnico: obrat bo imel v*č kot 2 tisoč kvadratnih metrov povr-Na tovarniškem prostoru Med-žimurske trikotaže pospešeno gradijo dva objekta: prostor za novi obrat regeneracije vlaken in erionadstroono dvorano, v kateri bodo obrati konfekcije s ple-tilnico: obrat bo imel več kot 2 tisoč kvadratnih metrov povr-
JEino
Nov dom kulture v Radljah
Dosedanji prosvetni dom v Radljah ob Dravi so letos temeljito prenovili in mu tudi dozidali prizidek. Prav tako so v vseh prostorih montirali centralno kurjavo. V obnovljenem domu kulture bodo uredili veliko in malo dvorano, knjižnico, klub in studio za lokalno radijsko postajo. Svoje prostore bo imel v tej slavbi tudi kino, ki so ga imeli žp prej. Velika dvorana, v kateri je 401 sedežev. Je ] primerna za gledališke predstave, saj ima poseben prostor za orkester. Tako bodo Radeljčani in oko-vprašanja, 1 ''rani še letos mogli gledati pred-.	.. '' stave slovenskega narodnega gle-
kdo bo po končan; regulaciji pes-	j, Maribora, ki bo verjetno
niških pritokov napravil mostove, i gostovalo vsak mesec.	M.
Prebivalci okolice Juršmec, vpra- PJKNIK NA KAPELI šujejo, kdo bo zgradil mostove y ^^ av	^ .
čez novo strugo,* potrebna bosta zbralo na skupnem izletu okrog sicer le dva, toda še ta nista v 200 naših izseljencev iz vsen planu. Veliki predeli'bodo tako- k.raiev sveta. Ogledali so si tu-rekoč odrezani od glavne ceste, zlasti Juršinci. Te bo ravno v
smelo biti odlašanja in je treba nujno ukrepati, kajti gasilci so povsem nemočni. Vsiljuje se mnenje, da bi te probleme moral vsebovati program regulacije.
Prebivalci, zlasti pa gasilci upravičeno nestrpno čakajo na odgovor, kdo bo rešil to situacijo rezerve. Gasilci odklanjajo odgovornost, v kolikor bodo pri kak-
KDO BO NAPRAVIL MOSTOVE?
Ze se pojavljajo
Času, ko bb odkup sadja, mošta in Pretmnrjem«.
ristične in zdraviliška objekte v Radencih, kjer so videli tudi propagandni film »Srečanje s
Popoldne so se odpravili na Kapelo, kjer so prisostvovali po
drgih jesenskih pridelkov. Hiter
vprašanje,"kdo^7e dolžan poskr- 1 odgovor na na zboru volivcev po- kVajših" r^zdravmh govorih'kuL beti in urediti to vprašanje, , stavljeno vprašanj« glede teh tnrni prireditvi. V prijetnem predvsem kar se gasilstva tiče, mostov, prvega na odcepu Jur- kramljanju in obujanju spomi-
šinci- Drago Vič in drigega Gaber- ■ ^J
kajti v primeru nastanka požara lahko pride do velike katastrofe. To vprašanje je že bilo postavljeno tudi na zboru volivcev, vendar do 9edaj še ni odgovora.
Vsekakor v tem pogledu ne bi
ske nre. Ob slovesu je bilo mno-nik-Dragovič, je torej mesten. kaT težko pri srcn; v to-
šnem požaru brezmočni.
lažbo so jim bile pozdravne besede: »Na svidei.je prihodnje Bezjak Jože leto.c
RODBINA QUALANDRO V PTUJU
Objavljamo zgodovinski članek o rodbini Qualan-dro v Ptuju. ki ga je napisal dr. Alojzij Remec (r. L 1886 v Oseku v Vipavski dolini), slovenski pisatelj živež v Ptuju od lftta 1950. Znan je predvsem po svojih dramah: Užitkarji, Magda. Učiteiji-ča PaVla. Zakleti grad in Volkodlaki. V Ptnju je leta 1930 odprl advokatsko pisarno. Med okupacijo so ga Nemci izselili v Srbijo, odkoder s« je po osvoboditvi trnih Umrl je leta 1952.
V protireformacijski dobi v drogi polici Šestnajstega stoletja i« v žačertku sedemnajstega so v naša mesta in tudi
▼	Ptuj prihajale številne družine italijanskega pokol en j a. Med dragimi se je naselila tudi rodbina Qua1andrf>, ki se je pečala s trgovino. Tn je želo obogatela i« priča še dane« o n)e»4 imovitesti ena izmed najlepših, če ae morda najlepša nfcJMfcAtt&iA stavba v Ptuju v Markovi ulici, kjer je dane*
*MeTknr< t velebla-Na baročnem portalu je vfeleM« napis i« leta 1692, ia	latinski heksaimeter:
>Qftid ad te. Zoile. si ita domino pličet« Ta napis, ki bi se v stoveaSfcini glasil: >Kaj te bri-
! Dr. A. Remec:
gA, nergač, če tako gospodu uga ja«, priča o neki oblastiželj-nosti, mogočnosti in neke vrste zafrkavanju nekemu nezna-nettu sosedu ali pa rodbini, ki je bila vsekakor s Qualandri t spOTn. ZOflus je bil namreč neki filozof, ki je vse kritiziral ia M V6lik nfrrgač. (!) rodbini Qualandro je na-
1 precej gradiva in podat-p. Pfcčko, ki je sestavil leta 1860 minoritsfco kroniko. Iz te kronike je v glavnem tudi povzet pričujoči članek.
Rodbina Qualamdro je imela
▼	Ptnjn meščanske pravice in je leta 1654 bila povzdignjena
▼	plemiški stan, in sicer s pri-devkpan >von Pridaberg« ali »E Prunberg<. Stanovala je v hiži številka 79, tO je poznejši Zavrnikovi hiši in sedaj trgovini »Merkur? v Murko vi nli-ei. Ko je p. Pečko pisal svojo kroniko, je bila hiša last družine Vinkler in bila je oproščeni vseh davkov in drugih dajM#v kot privilegirana prosti hiša (Freihaus).
Po leJn 1626 se pojavlja neki Alojz Oualandro tudi kot lastnik urada v Zavrču, h kateTe-m« je spadal tudi urad v Go-ričAkn. Do tedaj je bil Zavrč d Al patrimOnialnega urada na BOrlu in last plemenitašev Ze-kel. Od teh je najbrž kupil
Zavrč imenovani Alojz Oualandro. Po njegovi smrti je prešel Zarnrč v last njegove vdove Ane, rojene Hallerstein, pozneje pa y roke Matije Qualan-dra. ki je še dokupil urad t Dorttavi od Sigmunda Herber-steina.
Da bi bila hiša v Ptuju v eni roki z graščino r Zavrču. in v Dornavi, bi kazalo tudi to, da imajo rise tri stavbe v nadstropju iz drobnih, okroglih kamenčkov zložen tlak, ki ga je sestavljala ista roka na isti način.
Matija Qualandro se je tako zadolžil, da je morala njegova hči Otilija 1636 graščino v Dornavi prodati zopet Herberstei-nu, Zavrč pa zastaviti svojima upnikoma Zigmundu in Katarini Qualandre, pozneje Elizi Gal-ler, nato Jožefu Reisingerju, ki
: navedenih družin, letnico 1624, ter itneni novoporočencev Jožefa in Alde Moskon, rojene Oualandro.
Qualand-ri so bili v tesnih' zvezah z minoritskim samostanom v Ptuju in so iimeli v presbite-riju minoritske cerkve tudi svo-| jo družinsko grobnico s svojim ' grbom.
Pozneje sta se družini Moskon in QuaIandro sprli. Po tedanjih pretepaškiih in divjaških oh i ca jih je pridrvel, dne 24. oktobra 1654, Simon Moskon, ki je imel v lasti Lahcovo vas in Dravinjski vrh, z velikim številom oboroženih mož v Ptuj in skušal s silo vlomiti glavna vrata v hišo Qualamdrov.
Tedaj je sin Marko — Fermo Oualandro šel k oknu in skozi okno ustrelil nekega Moskono-vega podložnika. Nato je po-

Obok baročnega portala z napi som — na hiši v Mnrkovi ulici
jo je zopet moral dati v za- Wnil in se rešil v minoritski stavo nekemu Sigmundu Dorin- samostann, ki je po tedanjem gerjn. Leta 1657 je Zavrč pri- pravu imel pravico zavetišča, šel v last štajerske dežele, po- oziroma azila, od koder ga no-žneje r roke Kristijana Reisin- ^ oblast ni mog]a s gilo ^ geria z mitnino, ribolovnimi	.. ...
pravicami in brodom. dokler ni ve8tl- ah zvabiti. Zavrč nazadnje prišel r roke Jurija Friderika Satira na Borlu.
Mark Anton Qnalandre, mestni sodnik v Ptuju je nato zopet
kupil Zavrč in ga z njim podedoval Ivan Onalandre. Po njegovi smrti 1696 se je odločil od Zavrča urad v Gorečaku in pripadel kot dediščina Herbertu pl. Knlmer, ki ga je zopet leta 1717 predal Francu Alojzu Qualandro za 13,270^ goldinarjev in ga zopet združil z Zavr-čem. Imenovani Mark nastopa večkrat v listinah in pri nepristranskih sodiščih v sporih med podložniki ter minoriti in domi-nikanci v Ptnjn.
Okrog 1624 so vladali med družino Qnalandro in drugo italijansko trgovsko družino Moskon prijateljski odnosi ter je bil Jožef Moskon poročen z Ajdo Qnalandro. Krenist Pečko je še na lastne oči videl porcelansko belo posodje z grbi občh
Simon Moskon je nato vložil na ptujski magistrat zaradi tega zločina tožbo in je mestni sodnik. tudi Italijan Francesco Gu-fanta šel v samostan, da bi dosegel izročitev ubijalca. Na njegov predlog je odgovoril takratni gvardijan Anton Gotscheer, da bo pozval Ferma Qualandra, naj odide skozi ista vrata, skozi katera je prišel. Če bo odšel, prav, če ne, pa ga iz samostana s silo ne bo vrgel na cesto.
S tem odgovorom se Je moral mestni sodnik zadovoljiti, ker Fermo Qu:alandro samostana ni zapustil, pač pa je postal redovnik in živel v samostanu do leta 1685. ko je umrl. Pri svojem vstopu v red 1. marca 1655 je mrnoritom zapustil polovico svojega premoženja.
Kakor prej omenjeno, je bil Fermov oče Mark Anton Qua-laindro leta 1673 do 1674 mestni sodnik v Ptuju. Kupil je zopet Zavrč, ker se imemije prav on kot lastnik te graščine in urada leta 1672 in je umrl leta 1684. S svojo ženo Suzano Barbaro, rojeno Marenzi je imel štiri sinove. Imenovanega Ferma, Eranoa. ki je bil leta 1705 lastnik Zavrča ter je leta 1717 zgradil tam graščino in leta 1736 daroval 1500 goldinarjev za srlavni oltar v minoritski cerkvi. Njegova žena ie bila Ana Marija, rojena Hallerstein. Njen brat Jakob Hallerstein je bil 1737 mimorit v ptujskem samostanu.
Tretji sin Matija Anton je bil 1594 minoritski novinec v Ptu jn, ki je samostanu daroval 500 goldinarjev, drugo premoženje na zapustil svojemu oči mu Frideriku Pozaner von Ehrental in svoji materi Suzani Barbari.
(Dalje prihodnjič
V	anketi -KAKO SPOZNAVAMO VSEBINO NOB« so dijaki ptujske gimnazije dali mnogo zanimivih odgovorov, ki so bili med seboj različni. Dijaki so napisali svoje vtise odkrito, kritično in spodbujajoče za vsakogar, ki dela z mladino. Poglejmo nekaj vrstic iz njihovih anket:
V	splošnem so napisali: -Naši narodi so se uprli okupatorju, ga
V šoli bi morali posebej spregovoriti o nekaterih važnejših dogodkih iz NOB, o Sutjeski, Ko-zari, Pohorju itd. in ne bi smelo zmanjkati časa za tako obravnavo.« Dijakinja je napisala nekoliko drugače: -Meni ni treba mnogo prebirati knjig iz partizanskih časov. Dovolj mi povesta očka in mamica, ki sta bila v partizanih. Vem, da ne govorita rada o tistih
Prisluhnimo mladim
^ . -m
< i. ■ u r™
Gradnja ormškega vodovoda: it kop proti kolodvora
premagali, pridobili svobodo, nočemo vojne, želimo mir itd____-
Kako so se posamezni dijaki seznanili z NOB? -Sola, dom, tisk, radio, televizija, film, literatura nas vsakodnevno seznanjajo z NOB. Vendar pa o teh bojih in pomenu NOB vse premalo vemo.«
Dijakinja piše, da je kazala največ zanimanja za partizane v prvih letih osnovne šole, ko je prebirala Cicibana in Kurirčka.
Več dijakov meni, da v šoli premalo pridobijo o zgodovini NOB, Veliko več pa znajo o drugih vojnah, bojih itd. Neki dijak je napisal: -Druga svetovna vojna... in NOB. Sit sem že. Sami datumi, številke... Pa napetost boja za ocene... In kaj ostane pri vsem tem iz NOB? Kup datumov. ki se prepletajo, izgubljajo, dokler ne ostane neka brezoblična gmota.,. Vsebine prave pa ne vem.« Dijakinja nadaljuje: -Ker nisem doživela vojne, si je ne znam predstavljati. Vem le. da se za to besedo skriva trepet, strah ljudi vsega sveta. In kaj je svoboda t Danes mislim, da drugače ne iTKjre biti. Ce govorimo o svobodi, nikoli ne vem, da si jo je treba najprej priboriti.«
In dalje, mladi ljudje zamenjujejo partizanske borce z revolve-raši (kavbojskimi), moti jih umor v filmu, nasilje itd. Ni jim razumljivo, zakaj se piše toliko o zmagah, jUnaštvu. -Pisati in prikazovati bi morali NOB v milejši luči,« meni dijak. Dijakinja pa pravi: -Res se mi zdi večkrat neverjetno, če čitam ali tiho poslušam samo besede. Ko pa govorim z ljudmi, ki so doživljali, dobim drug vtis in boljšo predstavo.« Tabornik, ki se je udeležil mitinga v Kočevskem Rogu, pravi: -Akcije, kot so ogledi raznih zgodovinsko znanih krajev, spomenikov, zapušča v človeku najbolj trajen spomin. Najbolj pa nas lahko seznanijo s tem borci, ki so to doživljali, seveda pa ne smelo govoriti uradno.
časih, posebno mama. V«, zakaj je tako. Mama ni imela mladosti in je najlepša leta preživela v bojih, strahu in trpljenju. Včasih, ko si kaj želim, mi odklanja. Razumem jo, saj ona ne ve za mladost, ker je ni imela. Razumem tudi, da so bile žrtve tistih, ki so hoteli, da bi bolje živeli, zares plemenite. Oni so nam lahko dali zgled, kako je lahko človek plemenit, če mu ni žal ničesar žrtvovati ža domovino.« Med drugim je. napisala n£ka dijakinja še takole: -Ne razmišljam rada o težkih dogodkih naše zgodovine. Včasih mislim, da sem že preveč slišala o vsem tem. Vem samo to, da so moji nazori napačni brez temeljev. Tolažim se S tem, da živim z dneva v dan. Zadovoljna sem in ne želim ničesar drugega. Nočem razmišljati o slabih stvareh.«
Te misli mladih so del praktičnih napotkov za sistematično spoznavanje NOB. Mladi so opozorili na površnost obravnave tega dela zgodovine. Želijo si več živahnosti. Starši, šola. družbene organizacije, društva bi morali mladim omogočiti, da bi spoznali bistvo NOB do revolucionarnih pridobitev, ki so izhodišče za našo današnjo stvarnost. NOB je nemogoče prikazovati v milejši obliki, ker bi se tako oddaljevali od stvarnosti. Cilj pa je, da ohranimo spomine, pa če so bili še tako grenki. Pojasniti je treba mladim mnogo zapletenih vprašanj iž filmov ln literature. Akcije, taborjenja. obiski partizanskih krajev, razgovori z borci, ogledi spomenikov. ogledi partizanskih filmov naj bi se nadaljevali. Mladi ljudje želijo, iskreno želijo zvedeti resnico o NOB in njene pridobitve ne samo čuvati, temveč tudi Vsakodnevno uporabljati. Starši in vzgojitelji smo družbeno odgovorni za vzgojo naše mladine, zato naj ne bo žal časa ln truda in prisluhnimo željam mladine.	Z. A.
UspeM nastop
V nedeljo se je prvič predstavil javnosti zabavni ansambel radia Ptuj- ki je gostoval v prosvetni
dvorani na Ha}dini. Gledalierv j« bilo prek 160 in so zelo ugodno sprejeli ansambel, ki je nastopil skupno s svojimi humoristi Fran-čekom, Lizo in Liziko. Ocene nastopa so bile zelo laskave. To nedeljo bo gostoval zabavni ansambel radia Ptuj ob 15.30 na ZaVrču; ob 18.30 pa v Markovcih v tamkajšnjih kino dvoranah. Š. V.
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
30
Boj za svobodo avgusta 1942
Avgusta 1943 ustanovijo odbor OF v Hrastovcu
V	povezavi s hrvaškim osvobodilnim gibanjem so ustanovili odbor Osvobodilne fronte domoljubi v Hrastovcu. Pobudo za to je dal Alojz Habrka, terenski aktivist osvobodilnega gibanja v okolišu Voče-Ivanec iz Jelovca. Bil je član Komunistične partije, zelo zaveden prOletarec, po poklicu rudar. Habrka ji v osvobodilno gibanje povezal že spomladi 1943 nekaj naših IjučU iz završkega okoliša.
Odbor OF, ustanovljen med 5. in 10.. avgustom 1943 v Hrastovcu v hiši Antona Simoniča, je povezoval Vso završko okolico, skupaj devet vasi. Za sekretarja so na sestanku izvolili Antona Simonifa-Mtrtina, ža njegovega namestnika pa Joža Majcenoviča-Jura. Člana odbora sta bila Franc Simonič-Mikš iž Hrastovca in Franc Bra-tuša-F4likš iž Goričaka, za ZSM pa ji v odboru odgovarjal Franc Mijcenovic-Dušan iz Hrastovca, ki je bil Sekretar odbora ZSM.
V	Skorbo — pride avgusta 1943 ileg4l£c Franc Rozman k Stanku Migliču. Rozman je bil kovač, zaposlen v železniških delavnicah v Mariboru, stanujoč na hajdinski postaji- Zaradi izdaje je prišel januarja 1944 v nemške roke in padel 24. aprila 1944 v Cezanjevcih
kot taJeč.
DOGODKI AVGUSTA 1944
Po vsem ptujskem okolišu — delujejo ustanovljeni odbori OF, razšifjajo partizanski ti^k, mobilizirajo mladince, ki odhajajo v manjših skupinah k partizanom. Partizan Rastko tiska tudi v Zamešanih in Forminu skupaj z Ra-dom Vurcerjem in Vinkom Kraljem. Tipkajo letake na pisalnem stroju in rišejo lepake. Vurcer je bil dober risar, zato je rad letake ilustriral. Tisk je nato raznašala mladina pn ptujskem polju. Po vaseh je stopilo v ZSM 10 do 15 mladincev. Tehniki so delali v Za-mušanih pri Alojzu Bezjaku, v
Forminu pa pri §isingerjevih, vča-1 sih pa tudi pri Mariji Deželakovi v Zamušanih.
PARTIZANSKI NAPAD NA
TOVARNO V MAJŠPERKU
Iz spominov Alojza Savlija iz Stoperc, ki je vozil avgusta 1944 v avtu partizane, da bi napadli tovarno v Majšperku, posnemamo kratko vsebino tega partizanskega napada:
V začetku avgusta 1944 so prišli v Stoperce trije partizani, med njimi je bil komandir čete, mlad partizan, ki so ga klicali za Malina. Ustavili so se pri šoferju Alojzu Savliju in mu naročili, naj počaka s tovornjakom pred trgovino v Stopercah ob sedmih zvečer. Ko so se ustavili na dogovorjenem kraju, je slučajno pripeljal mimo motorist Ajnfalt iz Rogatca. Partizani so ga mobilizirali za pomoč pri napadu na tovarno v Majšperku. Milan je sedel na motor, druga dva partizana pa v tovornjak. V Razbonku pri Stopercah so se ustavili in čakali na Milanovo četo kar tri ure, do desetih zvečer, ko je od Bukovja prikorakalo 12 partizanov. Tedaj se je motorist poslovil in odšla je tudi neka ženica, ki je morala čakati v Razbonku. dokler niso prišli partizani. Ona seveda ni razumela, zakaj so jo partizani na hjeftetn potu ustavili in tako dolgo zadržali.
Oboroženi s puškami in ročnimi bombami so se partizani z menoj pripeljali do Majšperka. Ustavil sem se pri straži pred tovarno. Prvi nemški stražar je takoj prepoznal partizane in pobegnil. Komandir je skočil iz avtomobila in ustrelil s pištolo v zrak, kar je pomenilo, da se je napad pričel. Partizani so skočili v jarek v nasprotno stran ceste v tri skupinice, ki jim je komandir glasno poveljeval: -Prva četa na položaj desnfega krila, druga na položaj levega krila!« Nemcem se je zato zdelo, da je partizanov veliko, vendar so še začeli braniti, partizani pa so nanje sipali strele. Med
bojem so partizani jurišali in zajeli tri Nemce. Drugi Nemci so začeli begati v notranjost tovarne. Iz prvega nadstropja tovarne, kamor so se umaknili, so streljali iz kritja. Le komandant je ostal pwri oknu in metal na partizane ročne bombe. Ko mu je zmanjkalo streliva, se je tudi on umaknil. V dobrih dveh urah so partizani zasedli vso tovarno. Zal, so bili nekateri partizani ranjeni, ki so jim najprej nudili prvo pomoč in obvezali so tudi ranjene Nemce. Nemcem, ki so iz svojih prostorov pobegnili, so v prostorih pobrali uniforme in orožje, nato pa raziskali notranjost tovarne. Na važnejših prehodih so postavili stražarja. Partizansko razpoznavno geslo je bilo -Ivan«. Partizani so prekinili telefonske zveze, da bi Nemci ne klicali po pomoč. Ker pa je nekaj Nemcem pobegnilo na Ptujsko goro, je okoli polnoči pridrvel avto z vermani in policisti na pomoč. Začeli so streljati na tovarno, a od daleč. Le počasi in previdno so se bližali tovarni, čeprav do zob oboroženi.
Medtem je zadonel klic partizanske trombe, ki je dal znak za odhod. Hitro so se partizani zbrali pri oknu in metal na partizane svoje ranjence in zaplenjeno blago. Nemške brzostrelke so začele regljati že blizu tovarne. Partizani so jim S streli odgovarjali le takb dolgo, da so izpolnili svojo nalogo. Avto je bil na mnogih krajih prestreljen, k sreči pa so ostale cele gume in motor.
Partizani so pred odhodom zažgali še poslopje, kjer so se prej zadrževali nemški stražarji.
Partizani so zaplenili 8 pušk, 40 ročnih granat, veliko municije za puške, okoli 40 uniform in precej druge vojaške opreme. Nameravali so prijeti in odpeljati nemčurske in hitlerizmu predane uslužbence v tovarni, ki pa so se pravočasno poskrili in partizani jih niso našli.
Ko je plamen gorečega poslopja švigal visoko v nebo. sb med rezljanjem nemških strojnic partiza-
ni zdrveli z avtomobilom v temno noč, nazaj proti Stopercarh. Onstran vasi pri Stari grapi so partizani zapustili kamion, si naložili huje ranjenega partizana in zaplenjeno blago in izginili v skrivnostno temino proti Boču.
Partizanski napad na tovarno strojil v Majšperku je najbolj uspešen partizanski napad v Halozah, čigar 20-letnico praznujemo letos.
V	Dornavi je bila partizanska postojanka pri Jožetu Bombeku, kjer so se nekaj dni avgusta 1944 zadrževali aktivisti OF Milko Go-lob-Jožko. Ivan Strafela-Don in kurirji Rudi Sever-Vojko, Vladko Peteršič-Janko, Mirko Cuš-Krim, Mirko Peteršič-Grom, Anton Hrga -Viktor in drugi.
Na Hajdini so v gozdu na pare. 355 zgradili partizani 8 TV-postaje svoj bunker, kjer so hranili orožje in se po potrebi tja tudi zatekli. V nemški ptujski knjigi pa čita-mo, da so partizani 19. avg. 1944 zaplenili pri trgovcu Jurgecu na Sp. Hajdini cigarete, v hiši Vo-grinca na Zg. Hajdini pa 10 kg slanine. Dne 31. avgusta so partizani defiiollrali hajdinsko vermansko postajo, razbili šipe, polomili pohištvo in uničili vse akte.
RAZNI PARTIZANSKI NAPADI AVGUSTA 1944
Pri Zetalah, Ob cesti v Rogatec, je partizanska skupina v drugi polovici avgusta odvedla občinskega bika iz hleva pri celenfirer-ju k Florjanu pri Boču, kjer so ga zaklali za partizane na Boču. Partizani so privezali bika k drevesu in ga lopnili po glavi. Bik pa še je strgal in zbežal v gozd. Da bi he ušel, steče ža njim partizan in se biku obesi za rep, da bi ga oviral pri teku. Bik se je nazadnje zapletel v srebotje, kjer so ga partizani ustrelili. Celenfirer A. R. je bil na partizane strahotno jezen in je govoril, da jih je potrebno pokončati četudi s sekiro. Zetalski Joža ga je zato obiskal z 12 partizani in pri njem zaplenil svinjo, sladkor, nekaj nahrbtnikov, celenfirer-ja pa so odpeljali. Za očeta je prosila njegova hčerka, oče je obljubil, da ne bo več delal za Nemce, zato so ga partizani milostno pustili domov.
V	Hrastovcu — zaplenijo partizani pri voditeljici hitlerjugend vojaški avtomat kalibra 9 mm, 4 avtomatične okvirje s 120 naboji
in 5 ročnih bomb, 6 glav goveje živine in dva konja z vprego.
V	Moškajncih zaplenijo kurirji 14 TV postaje razno blago v trgovini pri Verdniku.
Pri Markovcih napadejo partizani orožniško postajo. Napad se je ponesrečil, ker partizanom ni prišla na pomoč druga skupina. Padel je borec Petek iz Osluševec. Ponoči na 15. avgust zaplenijo partizani dvema vermanoma orožje in obleko ter okoli 300 RM.
V	Leskovec pride 6. avgusta okoli 60 partizanov Zagorske brigade. Napadejo orožniško postajo. Bojevali so se z Nemci od enajstih ponoči do ehe ure. Na strani partizanov sta bila dva mrtva in več ranjenih. Nemška orožniška postaja je bila v kaplaniji, graničarska pa v Velavšeku v nekdanji poso-jilnični hiši. Orožnikov je bilo na postaji 7 do 10, graničarjev pa okoli 30. Del partizanov je napadel orožnike, drugi del pa grani-čarje.
V	Majšperk je prišla avgusta 1944 četa Tomšičeve brigade. Vodil jo je tovariš Kolenko. Partizani so demolirali nemško občino. Na cesti so zažgali inventar, pri trgovcu Beraniču so zaplenili cigarete, sladkor.
Dne 29. avgusta 1944 je skupina partizanov s komandirjem Milanom, ki smo ga spoznali pri napadu na tovarno v Majšperku — pretrgala telefonski vod Ptuj—Majšperk.
PADLI ZA SVOBODO
V MESECU AVGUSTU
Za leto 1941 smo že napisali, da je padel iz Ptuja kot talec pri Miklavžu Jože Trček. Za letO 1942 smo tudi že napisali o dragocenih žrtvah, borcih Lackove čete in O smrti heroja Jožeta Lacka. Leta 1943 pa je 7. avgusta umrla v taborišču Oswiecimu Anica Kauče-vičeva, pred aretacijo v jeseni 1942 skojevska sekretarka za ptujsko okrožje, leta 1942 pogumna sodelavka slovenjegoriških partizanov. Skoro ob obletnici boja v Mostju je ugasnilo njeno življenje. Avgusta 1944 pa sta padla rtS Hrvaškem Mirko in Pavdl Lang.US, pregnana leta 1942 na Hrvaško, kjer sta se oba povezala z osvobodilnim gibanjem. Mirko je bil trgovski pčtfirlOčflik, Pavel pa dijak. Ze spomladi 1943 sta odšla k partizanom ha Kalni*, kjer sta zaradi sposobnftšti in hrabrosti dosegla kmalu oficirski naslov. Mirko je
padel kot poročnik X. zagrebškega korpusa v Gornji Reki pri N. Ma-rofu 14. avgusta 1944, Pavla pa so ustaši ujeli in Obesili 26. Avgusta 1944.
V	Banja Luki so ustaši ustrelili 5. avgusta 1942 gozdarskega uradnika iz Ptuja Toma Majerja, ker so izvedeli, da je bil povezan a partizani. Družino Majer je okupator julija 1941 izselil v Bosno. Pri železniški postaji v Moškanj-cih pa je okupator ustrelil 30. avgusta 1944 Stanka Murkoviča, trgovca iz Dornave. Nemci so mu že leta 1941 zaplenili imetje, on pa si je najprej poiskal začasno zaposlitev in delal za OF med najboljšimi aktivisti osvobodilnega gibanja v našem okraju. Avgusta 1944 sta prišla ponj gestapovca iz Ptuja, odgnala sta ga proti železniški postaji v Moškanjcih, kjer je hotel Murkovič ob prihodu vlaka pobegniti. Toda gestapovci so na bežečega streljali. S šestimi streli v nogah se je zgrudil. S strelom iz strojnice so ga nato še smrtni zadeli.
V	Vukovaru je okupator ustrelil 23. avgusta 1942 tri ptujske dijake, izseljene v Srbijo: Dušana in Bo-ška Novaboviča ter Liberata Ribiča. Vsi trije so bili povezani s partizani in zanje zbirali potrebščine.
Kot borec Zasavskega odreda je padel 24. avgusta 1944 blizu Hrastnika Pen Franc iž Tržca. star 22 let. K partizanom je odšel junija 1944.
Na Dolenjskem, na pokopališču v Velikih Laščah so Italijani 3. avgusta 1942 ustrelili učitelja Viktorja Svateerja, ki se je rodil
10. maja 1910 v Ptuju. Ze pozimi leta 1941 ]e odšel iz Ljubljane, kamor se je po prihodu okupatorja zatekel. Najprej je delal za Osvobodilno froilto v okolišu Turjaka, povezan z Dakijevo partizansko skupino. Spomladi leta 1942 je organiziral volitve v prve narodnoosvobodilne odbore. Belogardisti so ga 2. avgusta 1942 prijeli ln ga izročili Italijanom kot nevarnega političnega delavca v Osvobodilni fronti. Prav bi bilo, da bi v čast Viktorju Svajgerju imenovali z njegovim imenom efto izmed šol. v kateri je služboval, saj je pO SVOjem predanem boju proti faSife« mu tb tudi zaslužili
(Dalje prihodnji«)
V. R.
Lepa Velika Nedelja
. . r, J.ic____ J____jv,	krčmah. Na
Velika Nedelja ima svoje mesto tudi v literarni zgodovini Tu ie živel nad 40 let (1831 do 1873) kot dekan slovenski pisatelj in črkopisni reformator Peter Dajnko. Slovenci so takrat pisali z bohoričico, pisavo, ki so jo uporabljali še iz Trubarjevih časov. Dajnko je izmislil nov črkopis, po njem imenovan dajnčica. Drugje je dajnčica podobna današnji ga-iici, le za šumnike č, š, z ima posebne znake. V tem črkopisu so Dajnko in še nekateri drugi štajerski pisci tiskali knjige. Hoteli so ga uvesti tudi v šole. V Ljubljani pa je takrat Mete-ko ponujal svoj črkopis, metel-čico. Nastala je tako imenovana črkarska pravda, ki jo posmehljivo omenja tudi Prešeren v sonetu Al' prav se piše kaua ali kasha. Zmagala m ne prva ne druga pisava, in tudi bohoričica se je morala umakniti današnji gajici. Peter Dajn: ko ie bil užaljen. Kot šolski nadzornik je leta 1850 inšpici-ral šolo pri Tomažu. Tamkajšnja kaplana sta bila zavedna Slovenca in nista pri pouku dovolila niti nemške črke niti besede. Pri izpraševanju so bili navzoči tudi kmetje. Rajnko je izpraševal iz nemškega računstva, branja, spisja Mn prevajanja v slovenščino. Kaplan je stal za pečjo in imenoval Dajn-ka vpričo kmetov potiho nem-škutarja in otroke z znamenji pozival naj nikar ne odgovarjajo po nemško. Tudi na neki primiciji v Ljutomeru so Dajn-ka napadali zaradi njegovega nemškutarstva. Morda se je pozneje vendar »poboljšal«, saj ima na svojem nagrobnem spomeniku na velikonedeljskem pokopališču vklesane naslednje verze:
Nevmerljiv je tvoj spomin,
bil si majki Slavi zvesti sin.
Omenim naj še, da je Dajnko spisal velikonedeljsko kroniko, po njem imenovano Dajnkova. Nemci so jo med okupacijo odnesli iz Velike Nedelje v Gradec, od koder je bila po vojni spet vrnjena. Sedaj je v mariborskem škofijskem arhivu.
Se enega Petra lahko skromno imenuje slovenska lite-.rar/ia zgodovina, t. j. Petra Skuhala. Tudi ta je bil devet let (1886—1895) velikonedeljski župnik. Izdal je dve knjigi kratkih povesti in pesmi. Pesmim pravi popevke, češ da je Prle-kom ta izraz bolj domač. Značilno za Skuhala je, da je pisal v prleškem ali, kakor pravi on, v muropoljskem narečju. (Bil je doma z Murskega polja).
Pri Slovencih skoraj ni resnega pisanja v dialektih. Narečje slišimo le pri šaljivih pogovorih med prleško Mico in pohorskim Tijekom v radiu ali beremo v Pavlihi. Pri Hrvatih je gojil pesem v kajkavskem narečju Dragutin Domjanič, ki je izdal zbirko Kipci in popevke, pa tudi nekateri drugi. Če Domjaničeve pesmi bere Slovenec, so mu kot odkritje nečesa domačega in lepega in se sprašuje, zakaj se tudi pri nas bolje ne goji te vrste literatura. (Predlanskim je sicer izšla tu-
di pri nas zanimiva Rudolfova zbirka v narečju, ki ga govore okrog Konjic.) Skuhalovega dela ne smemo omalovaževati, ker nam ohranja v svojih spisih lepo prleško besedo. Med Prleki je še danes priljubljena Skuhalova popevka, čeprav malokdo ve, kdo ji je avtor: Dere sen ja mali bija, te je liišno blo, kolca v hiži sen potaka, varva mačkico. Itd.
Če napravite kako nedeljo izlet k Veliki Nedelji, vam ne bo žal. Gostilna pri postaji vam za zdaj nudi res le pijačo in mrzel prigrizek, v načrtu pa imajo tudi kuhinjo in 3 ali 4 tujske sobe, kar bodo uredili v bližnji prihodnosti. Tako bo poskrbljeno tudi za zahtevnejšega gosta. Ne tako kakor v starih časih, ko krčmarica v isti gostilni ni hotela postreci gostu z birizgancem, češ, če že prideš v oštarijo, pij vino. Se žemlje nisi vedno dobil. Sicer
globanje ali jurčke in lisičke, tudi druge vrste gob, ki jih domačini prav malo poznajo in
niti nočejo jesti, ker cenijo le i globanje, rastejo tam okrog. Za drugih podeželskih krčmah. Na pravega poznavalca gob je ve-Koglu nad Veliko Nedeljo sto- j liko izbire.
ji nekakšen Herrenhaus (go-; Velikonedeljčani imajo tudi sposka hiša). Na slemenu ima j velik in lep zadružni dom, v
.	_	---4	______,]---------~ - "200 c-o
hiša teraso, s katere je prelep razgled na vse strani. Ob lepem vremenu vidiš. Prekmurje, Medimurje, Varaždin, hrvaške gore, proti zahodu pa pokrajino vse do Pohorja in Konjiške gore in če ti sedanji gospodar postreže še z dobro vinsko kapljo, zagledaš morda celo Savinjske planine.
Če si gobar in imaš rad glo-banjevo župo z dobro zabelje-nimi hajdinskimi žganj ki, politimi z vrhnjem, kar bi npr. jaz ne zamenjal z nobeno drugo jedjo, vedi, da so gozdovi okrog Velike Nedelje polni gob. Pa podnevi jih ne boš dosti našel. Moraš iti prav zgodaj »na teren«, že v zgodnjih jutranjih urah, drugače ti jih prej drugi poberejo. Kako zadovoljstvo, če najdeš sam globanjo! To je vse nekaj drugega, kakor če
ribilo nič dosti boljše niti po kupuješ gobe na trgu. Pa ne le
katerem je dvorana s 300 sedeži in oder s proscenijem pred zaveso in prostorom za orkester. Če hočejo, lahko povabijo v goste tudi mariborsko opero, kar se je ^enkrat že zgodilo. V stari Jugoslaviji in še več let po osvoboditvi je bilo pri Veliki Nedelji živahno prosvetno življenje, ki ga je vodil zaslužni režiser in igralec Ivan Mora-vec. Danes so prosvetne prireditve le priložnostne. Nujno bi rabili Velikonedeljčani kino-aparaturo, da bi jim ne bilo treba hoditi h kino predstavam v Ormož. Za aparaturo bi bilo vredno žrtvovati nekaj denarja. Spomenik žrtvam NOB z imeni padlih na zadružnem domu nas zgovorno opominja, naj ne držimo križem rok, in naj sedaj v urejenih razmerah dalje gradimo boljše življenje, za katero so oni dali sami sebe.
Vlado Klemenčič
Turistični kotiček
Utrinki iz Cehoslovaške
če vas zanese pot v ČSSR po službenih, študijskih ali privatnih opravkih, vam bo omogočeno, da boste spoznali vse lepote in zanimivosti te prijazne dežele. Prav tako lahko spoznate v kratkem času mentaliteto češkoslovaških ljudi, ki nam je zelo blizu. Čehi, Moravci in Slovaki ne štedijo z gostoljubnostjo. Razlike med njimi vendarle obstojajo. Slovaki zaključijo vsako prijateljsko srečanje v »sklepy« — to so njihove slikovite kmečke kleti ob vinogradih. Kljub socializirani vasi, so v zadrugi obdržali stare navade. Od planiranega kontingenta grozdja, katerega morajo oddati, zadržijo nekaj za domačo predelavo v vino, da imajo za manjše prilike. Ko si enkrat v kleti, moraš biti navajen vina, da lahko na vsako njihovo zdravico »Njeh šapači« Izprazniš kozarček. Moravci nimajo toliko vina, vendar so znani z "okusnimi moravskimi klobasami ter s številnimi mes nimi specialitetami. Moravci zelo radi pokažejo svoje turistične zanimivosti, kot so Kras, Macocha, Olomuc itd. Čehi sprejemajo veliko bolj uradno, vendar radi ponosno postrežejo s plzenskim pivom.
Pred kratkim sem se vrnil iz Češke. Bil sem mesec dni v češkoslovaški republiki na ogledu njihovega perutninstva. Ko sem na avstrijski meji stopil mimo štirih zapornic ln videl električno mejo, sem se zamislil v razlike med vzhodom in zahodom. Obmejne formalnosti na češki meji so podobne kot na drugih mejah. Zapeljete se v notranjost po rahlo valoviti deželi. Ceste so asfaltirane, z drevoredi kostanja. Upe, češenj, brez, jesena ali topola. Levo in desno od ceste so veliki kompleksi njiv, gozdov in naselij. Polja so vzorno obdelana in na njih rastejo v nepregledni širini; sladkorna pesa, rž, pšeni-
ca, ječmen, krmne rastline, krompir ter druge manj razširjane kulture. Češke vasi so prijazno urejene. Nekdanje kmetije so sedaj stanovanja članov njihovih zadrug. Hiše so sveže vzdrževane in čiste. Pred hišami ob cesti rastejo cvetlice. Povprečna starost na deželi je visoka, tudi tam odhaja mladina v razne poklice. Naseljenost dežele je enkrat večja od naše in j.e podobna Danski pz. Madžarski.
Srečanje z zlato Prago, ki jo uvrščajo mnogi poznavalci evropskih mest po lepoti takoj za Pariz in Rim, je prijetno in domače. Za prijetno doživljanje v Pragi mora svetiti sonce, da je lahko videti blišč praških stavb. Izložbe trgovin so srednje založene, cene pa so po vsej, državi enake. Vsi artikli, nujni del standarda, so ceneni, ostalo je dražje. Manjka sadja in zelenjave V juniju nisem opazil na trgu jabolk, breskev, še manj pa pomaranč,
še ob polnoči, ko so že ulice prazne, lahko kupite v kiosku moravsko klobaso, sveže pečeno na olju. V Pragi in vseh čeških mestih je veliko samopostrežnih restavracij, ki so non stop odprte. Tu ni treba veliko denarja za hrano, pecivo in pijačo. Obroki mesa so tehtani, vsaka oblast ima en dan v tednu kot brezmesni dan. Takrat ni mogoče v nobeni restavraciji dobiti mesne hrane, razen v turističnh centrih.
Pivo j« nacionalna pijača. Pivo je češka vsakdanjost in nujnost (pri Slovakih je to vino!). Češka se postavlja z najkvalitetnejšim pivom na svetu. Poleg plzenskega je sedaj znano tudi budvarsko (Češke Budjejovice. Najboljše črno pivo izdeluje pivovarna Flek, ki ima v Pragi svojo slikovito pivnico, staro nad 500 let. Poleg teh znanih pivovarn ima dežela še blizu štiristo pivovarn. Nikjer ni piva v steklenicah. »Če-puje« se iz sodov v 0,5 1 velike
Naše zdravje
Dr. Vinko Brenčič. speclallst-čeljustnl ortoped
Nekaj nasvetov pacientom z umetnim zobovjem
Ul^^nuf, -V •"—■J r--1	'	""	---- • *-» —
limon ali banan. Mesnice so tre- vrče. V prodaji je 7 •/•, 10 '/» ter
___i... . J _ i___a X 7 t	1 n a/ _2______, T /O iVa_
nutno dobro založene. V njihovih izložbah so razne vrste mesa, od vojvodinskega »ala, do madžarskih in ruskih salam ali do novozelandske ovčetine; (teletina je prav tako »uzky profil«).
Hradčany ob Vltavi so biser Prage, tu je rezidenca predsednika republike, državni arhiv,-vojni muzej, vidovska katedrala, sedež češkega kardinala in švicarska ambasada. Ob bežnem srečanju dobi povprečen obiskovalec vtis da živijo Hradčany kljub mozaiku v harmoniji. Že stoletja ponosno gledajo preko zaspane Vltave na praško panoramo, kjer se številne medeninaste strehe ob sončnem zahodu bleščijo v zelenozlat; svetlobi.
Praga ponoči hitro zaspi. Naj-.živahnejše je na Vaclavskem trgu, kjer je veliko kinodvoran, najlepših hotelov, nočnih kabaretov in največ trgovskih lokalov.
12 "/o pivo. Plzensko pivo velikokrat predpisujejo zdravniki z receptom, ker ima zdravilno vodo iz Karlovyh Var. V Brnu ga lahko kupite samo v dveh hotelih. V manjših mestih ga ni možno dobiti, ker ga veliko izvažajo.
Moravska je ponosna na edino velesejmsko mesto v ČSSR, Brno. Brno je trgovsko središče Češkoslovaške, hkrati pa ima močno industrijo. Ima lepo okolico ter ugodne prometne zveze. Nedaleč od Brna se dviga moravski Kras, kjer je največja kraška jama-Macocha, ki ne dosega po številu kapnikov naše Škocjanske, vendar je čudovita s svojim vodnim kanalom. Pa še nekaj, radi pokažejo Moravci: Slavkov brod, nekdanji Austerlitz, kjer je izbojeval Napoleon svojo največjo zmago. Na hribčku sredi poljan
(Nadaljevanje na 8. strani.
Nadaljevanje
Ce pa se pacient tega ne drži in nosi protezo noč ln dan, potem je vsa sluznica pod protezo rdečkasta, rahlo nabrekla in vneta. Pogosto dobijo pacienti s protezo čez nekaj časa pekoče bolečine tam, kjer sluznico pokriva proteza, pri čemer je sluznica pordela in zrahljana. Vzrok teh pekočih bolečin je lahko umetna smola, iz katere je narejena proteza, ali pa zadrževanje toplote pod protezo.
V taikem primeru moramo narediti pacientu novo protezo iz drugega materiala. Zobna proteza je zelo občutljiva; če pade v umivalnik, na cement ali pa na tla, poči ali pa se zlomi. Po vstavitvi proteze naročimo pacientu, da pride na ponovni, obvezni pregled, da ugotovimo, če je vse v redu. V začetku, ko pacient dobi protezo, rado pride do raznih težav, na primer otišča..cev. ranic, bolečin in podobnega. Ce pride do tega, potem mora pacient takoj v ordinacijo, da se odstranijo vsi ostri robovi proteze, ostre zaponke Itd. Če proteze zaradi bolečin ni mogoče nositi, potem jo naj pacient nosi vsaj nekaj ur, preden pride na kontrolni pregled, ker le tako lahko točno ugotovimo, zakaj so nastopile bolečine in kje so izražene. Pacient mora priti na kontrolo s protezo v ustih, da vidimo ožu-ljena mesta, ne pa, da prinese protezo v žepu! Posebno v začetku. ko dobi pacient protezo, je važno, da jo kljub začetnim težavam neprestano nosi. Uspeh nošenja "roteze je veliko odvisen od pacientove volje, potrpežljivosti in sodelovanja, kajti na protezo se moramo polagoma privajati. Kadar se pojavijo zaradi proteze boleče razjede in otiščanci v predelu ustnic, jezika, lica in neba, svetujemo pacientu, da ne nosi proteze en ali dva dni, dokler se ta rana vsaj malo ne izboljša, obenem na naj pacient doma izpira s kamildčnim ali žajtolovim čajem, če se takšna rana ne zdravi, lahko zgine sama po sebi. no-gosto pa vede do nenormalne rasti ustne sluznice, ki lahko preide zaradi stalnega kemičnega in mehaničnega draženja proteze v zločesto novotvorbo — rak pri za to dovzetnih ljudeh, saj vemo, da so nosilci protez predvsem starejši ljudje.
Pri delnih protezah mora
zobozdravnik pacientom pokazati, kako se vstavi in sname delna proteza, nakar naj pacient sam vadi pred zrcalom. Pacient vstavi in sname delno protezo vedno v vodilni smerf. to je navpično v smeri podolžne osi zob. Nepravilno snemanje na vodi do zagozdenia proteze. Za-nonke na delni protezi morajo biti gladke in zaokrožene ter ne smejo zbada+i pacienta. Po nekem času nošenja delne proteze pride do raznih težav, na primer
do otiščancev, do občutljivosti zob, ki jih objemajo zaponke, pri pomanjkljivi higieni pa do stalnega vnetja ustne sluznice, do poškodb preostalih zob v smislu razvapnenja in razvoja zobne gnilobe.
Če ima pacient delno orotezo, potem mora najmanj dvakrat dnevno očistiti preostale zobe.
Pri celotni protezi ima pacient-v začetku težave pri govoru in žvečenju ter motnje v okušanju-Da se navadi govoriti s protezo,: naj nekaj dni doma na glas čita, da sliši samega sebe, s čir-mer se izogne šušljanju. Kako jemo s celotno protezo, se moramo šele naučitL S protezo moramo dalj časa žvečiti kot pa z naravnimi zobmi. Da se pacient laže navadi na celotno protezo, mora hrano narezati na koščke, damo mu tanke rezine mehkega kruha, nakar naj za-grize najprej spredaj s sekalci, in to le sredico kruha, pri čemeč naj počasi, a močno zaigrize, vmes pa naj pije kavo, čaj ali vodo. Obenem mora čknmanj odpirati in zapirati usta. Če odgriznemo hrano s sprednjimi zobmi, njun bo proteza padla iz ust, zato moramo pacienta opozoriti, da je predvsem odgristi s protezo nemogoče. Pri celotni protezi žvečimo na obeh straneh s stranskimi, zadnjimi zobmi, to je z lioniki in kočniki, sprednje zobe pa naredimo le iz kozmetičnih in govornih razlogov. Pri tem grizenju in žvečenju pa moramo paziti, da ni hrana preveč lepljiva, kot so žganci-in ržen kruh, ker se ti lahko primejo na protezo in jo vtt žejo z ustne sluznice. Skorjo kruha in ostalo trdo hrano naj grize pacient le zadaj. Najbolje je, če to pacientu praktično pokažemo v ordinaciji, povprečni pacienti nam že čez nekaj dni povedo, da lahiko s protezo zadovoljivo žvečijo in jedo in da so zopet dobili izgubljeno voljo do življenja. Kadar celotna proteza ne sedi dobro in odpada,, tedaj lahko uporabljamo za. boljšo pričvrstitev proteze razne lepilne praške, na primer tragakant prašek, s katerim se proteza na sluznični strani narahlo in enakomerno posipa, nato pa vstavi v usta. Tak prašek se dobi v drogerijah pod različnimi imeni, na primer Dento-fix prašek. Najvefe težav imajo pacienti s spodnjimi celotnimi protezami, in to zaradi močne, gibljivosti jezika in lica, zaradi, česar pride do stalnega premikanja in dviganja proteze, to pa zaradi tega, ker še jezik najteže privadi na protezo. Pri nošenju spodnje celotne proteze je potrebno veliko potrpljenja, trdne volje in vztrajnosti pri pacientu. Ustna sluznica je zelo nežna in se mora protezi prilagoditi, zato v začetku nošenja proteze nekoliko boli. Sčasoma pa se ustna sluznica ter- pritisku prilagodi s tem, da se utrdi, nakar žvečenje ne povzroča več nobenih bolečin. ^
(Dalje prihodnji?)
DRAGO SULEK:
Sprehod skozi čas
Z zaključne ekskurzije ptujskih maturantov
ja, »Lastovac, celo Grčije, to-1 Olimpie, mesta, kjer se je ro-pet sitopili na trdna tla v Ka- djla in uresničila plemenita takolonu. Pa na nič pomagalo. Zdaj se je tudi zemlja kar naprej zibala.
Z vlakom, ki je podoben našim bosanskim »kavnim mlinčkom«. je dve uri vožnje do
Noč je bila mirna. Kot vse dotlej. Samo morje. In naše »Lastovo«. Ropot ladijskih motorjev, pomešan s pesmijo vetra ... Spanec se je tiho in neopazno prikradel na utrujene oči.
Zjutraj so se daleč na obzorju prikazali obrisi Krete.
»Glejte!« je nekdo zaklical.
Kaj neki naj bi videli v morju. razen delfinov, ki so nas večkrat spremljali in niso bili več nikakršna posebnost. Pa vendar je bilo vredno ogleda. Ne morje, temveč gora na Kreti, ki nudi presenetljivo verno podobo ležeče človeške glave. Sprožile! na aparatih so škrtali, kot že tolikokrat, toda zaradi slabe vidljivosti je posnetek verjetno malokomu uspel.
DOVOLJ »GRŠKEGA KAMENJA«
V Heraklionu je bil predviden celodnevni postanek. Ravno prav za ogled Knossosa, obisk mesta, pa še za kopanje bi ostalo kaj časa. Toda vroče sredozemsko sonce je opravilo svoje. Ne da bi pomislil, da ( e-la krivico grški kulturi, je marsikdo prav odločno, s prizvokom jeze in naveličanosti v glasu, izjavil: »Dovolj mi je
grškega kamenja; raje se grem kopat!« Res, človek si tako zaželi osvežiti, da mu v trenutku postane odveč vsa kultura, vse znamenitosti, antična Grčija... Precej krivde za ne-spoštljivost do zgodovinskih
vrednot pa je tudi v tem, da muzeji, ki čuvajo antične spomenike, temeljiteje potešijo svoj žep kot turistovo radovednost. Tem prej seveda, če je ta turist dijak, ki je že dolgo pred kancem šolskega leta sklenil, da o angleščini, francoščini, nemščini, ali podobnem, noče ničesar več slišati.
Ko smo po večernem sprehodu in ogledu Herakliona, okrog polnoči odrinili, ni nihče niti slutil, da bomo vse »sladkosti« morskega potovanja šele doživeli. Dolgi valovi Sredozemskega morja so kljub lepemu vremenu poskrbeli, da so se začeli želodci obračati: še najjJogum-nejšim in najbolj »trdnim« je bilo videti-, kako s težavo ohranjajo neprizadet izraz, in kako »čisto slučajno« tu in tam trpeče obrnejo oči proti nebu. Tudi če bi obstajal Poseidon in bi verovali vanj, pomoči verjetno ne bi bilo.
Po dveh dneh smo, siti mor-
Se trenutek: god akropolo člov ek ne požira vsak dan
ideja, ki danes vsaka štiri leta združuje športnike vsega sveta. »Iz principa«, finančnega namreč, sta si le dva naša maturanta, skupaj z nekaj Celjani in Ljubljančani, ogledala to
mesto, relativno visoko ▼ hribovju. Pravita, da se je izplačalo; videla sta ostanke velikega svetišča, Herinega templja, stadiona. Lepo je urejen tudi muzej olimpijskih iger.
ŠE ZADNJIČ NA GRŠKIH TLEH
Vozni red je priganjal naprej, morje pa še vedno ni kazalo nobenega razumevanja za naše suhozemske želje in potrebe. Kar naprej nas je enakomerno in mirno, toda vztrajno pozibavalo. Krf s svojimi kočijami in kocijaži, ki so kar vsiljivo pripravljeni popeljati turista po ozkih mestnih ulicah, je bil še zadnja priložnost, da izpraznimo in olajšamo denarnice grških drahem, če je bilo to sploh še potrebno. Pogled na sosednji otoček, kjer se je med zelenjem belil marmornati križ, nam je dal misliti na srbsko junaštvo in trpljenje v prvi svetovni vojni.
ZOPET DOMA
Ko so nam na ladji uničili vize v potnih listih in vrnili deponirani denar, so se skozi jutranjo kopreno že kazali obrisi Boke in črnogorskega hribovja. Morje v znanem vijugastem zalivu je bilo kot olje; gladko in mirno. Srečali
smo nekaj vojnih ladij, preden-se je, stisnjen med obalo in visoko planino, prikazal Kotor,-
Ni bilo težko opaziti, da smo na domačih tleh. Saj ni manj-' kalo vrveža v mestu in na tržr. niči: tiste majhne, prenatrpane' prodajalne, kioske obložene z razno kramo, med katero človek le s težavo odkrije prodajalčevo glavo, tisti neverjetni. gTŠki temperament smo pa te pogrešali.
Dubrovnik smo obiskali že' na začetku poti, v jutranji vro-. čini. Tokrat nas je prijeten-hlad poletnega večera, v veličini starega mesta, povsem prevzel.
Se Split sredi opoldneva in-Zadar v večernem razpoloženju, in že se je pričela zadnja,' trinajsta (ne vem, zakaj in kako ravno trinajsta) etapa naše maratonske poti. Zjutraj se bo. prikazala Rijeka, zavita v meglo kot po navadi; vsa umazana in temačna. In vrh Učke bo pokrit s svojo »kapo«. Iluzije-se bodo razblinile kot milni" mehurček, le majhen del bo' ostal v nenasitni zakladnici spomina. Temu to, onemii. ono... Vsi bomo čuvali nekje v zavesti, da sicer nismo »od--krili Amerike«, da pa smo ven*-dar vsaj malo bogatejši; Morda se bodo kdaj celo uresničile" besede na ladijski spominski razglednici: »Prepričani . smq. da vam je potovanje ugajalo, in upamo, da se bomo zopet srečali na Lastovu.«
Str«n h
'T E D N 1 K« — petek, 28. avgusta 1%%
Stran 6
PO
T *# S R O R T

PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V PTUJU
Drava: Železničar 1:0
V	prijateljski nogometni tekmi se je- pomerila Drava z Že-
-lezničarrem iz Maribora na stadionu ob Ormoški cesti. Medtem ko so gostje nastopili v nepopolni postavi — manikalo je šest igralcev prvega moštva — sta manikala pri domačih FmeršiČ in Jurinič. Sicer pa je Drava nastopila v naslednji postavi; Ivartnik. Šare. Kolet-nik. Ljubeč T.. Musič. Hadler, Zajdela. Nežmah. Vogrinc. Mlakar F. in Ljubeč P. Edini gol za Dravo je dosegel Mlakar F. v drugem delu isre. Omenimo še naj. da so napadalci Drave rarleli dvakrat vrstnico in' enkrat prečko nekai nevarnih strelov na te obrani1 odli*ni vratar gostov Kitak. Tudi Železničar je ime] n^kai priložnosti za dosego gola. toda nespretni napadalci niso znali oremasati dobrega vratarja Tvartnika.
Pred okrog 100 srl^dalr.i te odlično =odi1 fanko Vogrinčič.
V	predtekmi sta se
rezultatom 2:1. Gole so dosegli Vihar in Carli za mladince in Vogrinčič za Dravo B.
Ker bo tekmovala NK Drava v vzhodni conski ligi. bo nastopala v mariborski podzvezi Drava B. V tekmovalni sezoni bodo tekmovali v MP tudi mladinci in pionirji NK Drave.
*
V nedeljo. 6. septembra, gostujejo nogometaši Drave v Murski Soboti, kjer bodo nastopili proti Grafičarju v I. kolu vzhodne lige. Do začetka prvenstva bo odigrala Drava še nekaj prijateljskih tekem: v nedeljo, 30. avgusta, z Železničarjem v Mariboru, v sredo, 2. septembra, na stadionu 'ob Ormoški cesti z JLA iz Ptuja.
Rokometno srečanje -
ob slovesu
»Pomladitev moške ekipe ro-kometašev Drave... Prvi uspehi'mlade ekipe pod trenrja Turodiča...
rezervno moštvo in mladinci nike Ptuj. Drave. Zmagali so mladinci z
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »LES«. Ptuj, razpisuje prosto delovno mesto
referenta(-tke)
v komerciali.
Pogoj: ustrezna šolska izobrazba in večletna praksa v komerciali.
Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene prijave 6prejema tajništvo podjetja.
NOVA ZANIMIVOST ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL!
V nedeljo ob 9. uri bodo v Pravilnik tekmovanja določa Ptuju na Srbskem trgu startali naslednje:
1.	Nagradno tekmovanje organizira AMD Ptuj skupno z občinskim odborom LT Ptuj. Pravico sodelovanja i: a vsak, ki poseduje dovoljjnje za upravljanje vozil v javne^i cestnem - prometu.
2.	Tekmovanje bo 30. avgusta 1964 s startom ob h. uri na Srbskem trgu, cilj pa bo v Bez-jakovi milici v Ptuju. Vozi se
vozniki osebnih avtomobilov, motornih koles in mopedov v novi nagradni tekmovalni disciplini:
»SKOZI PROMETNI LABIRINT«.
. . To nagradno tekmovanje pri-Vogrinčič. reja AMD Ptuj skupaj z ob-; pomerili činskim odborom Ljudske teh-
o, ,J	,.,,... . i lasovi ulici v rtupi. vozi se
»Skozi prometni labirint« je stmfro po prometnih predpisih, nova tekmovalna disciplina, v, , proffa teče ^ ulicuh sta_
OBVESTILO
.Obveščamo starše, da bo cepljenje otrok rojenih leta 1963 in zamudnikov, ki letos niso bili popolno (trikrat) cepljeni proti da-vici, tetanusu in oslovskemu kaš-ljiu za področje mesta Ptuj in sider:
v četrtek, 3. sept. 1964, ob 16. uri.
Prav tako bo cepljenje otrok, rojenih v času od 1. .januarja do 31. maja 1964 proti davici. teta-nunsu in oslovskemu kaši ju in sicer:
v petek, 4. sept. 1964, ob 16. uri.
Cepljejne bo v prostorih Higienske postaje Ptuj, Ormoška cesta 2.
Zdravstveni dom Ptuj Higijenska postaja
kateri so združeni elementi ocenske in spretnostne vožnje ter avtoraIlyja in zahteva dobršno mero iznajdljivosti in poznavanja cestno prometnih predpisov. Do tega tekmovanja je prišlo v prizadevanju članov AMD in ljudske tehni-i ke, da prikažejo nove možnosti avtomobilskpga športa.
Nagradno tekmovanje »Skozi prometni labirint« bo potekalo no ulicah starega Ptuia. Sode-jluiejo lahko vsi vozniki osebnih avtomobilov, motornih ko-Ips in mopedov, ki imajo ustrez-j no veliavno vozniško dovolie-nie. Priiavp sprejema AMD Ptuj vsak Han med 8. in 16. uro in v nedeljo eno uro pred startom.
i rega dela mesta ter bo ozna-I čena s prometnimi znaki, ki bodo posebej postavljeni v ta namen. Redni prometni znaki ne bodo veljali. Tekmovalec mora prevoziti progo v določenem času, z upoštevanjem I vseh orometnih znakov. | 4. Tekmovalce bodo ocenjevale skrite kontrole takole: I a) prekoračena dovoljena hi-! trost — 10 kazenskih točk;
b)	zamujen ali prezgodnji prihod — vsaka sekunda 1 kazensko točko;
c)	izpuščpna kontrola ali ulica — 50 kazenskih točk in
d)	neunoštevanje prometnih znakov — 10 kazenskih točk.
5. Pravico sodelovanja imajo vozniki motornih koles, mopedov in osebnih avtomobilov, ki jih prirediteli zavaruje proti
I tretr osebi. Za morebitne poškodbe vozil med tekmovaniem' prireditelj ne odgovarja. Tek-Dne 24. avgusta ob 7. uri je med movalec vozi brez sovoznika. vožnjo v Pušencih počila leva zrač- 6. Nagrade, niča kombija MB 139-29. ki ga je upravlial Ljubo Lešničar. Ko je guma izpustila, je dostavni avtomobil. ki je bil naložen s kruhom, zaneslo v levi obcestni jarek in nato v precej visok nasip. Telesnih poškodb ni bilo, le medtem, ko se je. avtomobil prevrnil na streho, je na kruhu nastalo za 70 tisoč dinarjev škode.
DOSTAVNI AVTOMOBIL SE JE PREVRNIL
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ razpisuje prosto delovno mesto
TRAKTORISTA
r pogoj: izpit za traktorista in S-letna praksa
Pismen«} prošnje sprejema Krajevna skupnost Ptuj, Jadranska 12
Nastop službe takoj.	i
Obvestilo
Vsi učenci od 2. do 8. razreda, ki so hodili v osnovno šolo Toneta Znidariča. naj se zberejo 4. 9. t. 1. ob 8. uri na dvorišču te šole ne glede na to, če bodo v šol. letu 1964/65 dodeljeni v novo šoilo.	, Razpored bodo dobili 4. 9. t. 1.
Učencci, k! bodo obiskovali 1. razred se zberejo ob 10. uri.
Ravnateljstvo osnovne gole Tone Znidarič Ptuj
Trgovsko podjetje »PERUTNINA« PTUJ sprejme v uk
6 vajencev mesarske stroke
Pogoj za sprejem je končana osemletka.
Prednost imajo kmečki fantje iz okoliških vasi. Pismene ali ustne prijave sprejema kadrovska služba na upravi podjetja, Ljutomerska cesta 4-5.
Vozniki osebnih avtomobilov: I. nagrada 15.000 dinarjev, TT. nagrada 10.000 dinarjev. III. nagrada 5.000 dinarjev.
Vozniki motornih koles: T. nagrada 12.000 Hinariev. TT. nagrada 8.000 dinarjev. ITT. nagrada 5.000 dinarjev.
Mopedisti: T. nagrada 10.000 dinarjev. TT. nagrada 7.000 dinarjev, ITI. nagrada 5.000 dinarjev.
. Rezultati bodo objavljeni uro po zaključku tekmovanja v prostorih AMD ter v prvi na-sledn?i številki Tednika.
8. Pritožbe sprejema tekmovalna komisija proti kavciji 500 dinarjev.
hi'mlade ekipe pod vodstvom Petnajsta zaporedna zmaga domačega moštva... Uspeli v kvalifikacijah za štajersko ligo...«
Tako nekako bi lahko v telegrafskem slogu ponazorili potek dogodkov na domačem rokometnem igrišču in tudi povsod tam, kjer je domača ekipa gostovala v predlanski tekmovalni sezoni. Kdo se ne spominja več tega leta, ki je za velikimi uspehi ptujskih roko-metašev pred šestimi, sedmimi, ali desetimi leti, pomenilo ponovni vzpon domačega moškega rokometa. Gotovo je, da so uspehom največ pripomogli igralci sami, njihov polet, njihova nepremagljiva želja za
Rokomet
zmago in kolektivni rluh. Pogoji za trening so bili odlični, stadion je bil nov... In vendar je za vsemi uspehi, skoraj v senci, stal nekdo, ki ga tako radi pozabiiamo — trener VO-JO TTTRODTČ. Potem ko je velik del svoje mladosti posvetil aktivnemu rokometnemu udej-stvovanju. se kot izkušen igralec ni umaknil. Prevzel je trenerska opravila in kot amater vlagal v delo mnogo truda, mnogo žrtev Kljub službenim in drugim skrbpjn- Potegnil je za sabo generacijo igralcev, ki so mu zaupali in slepo sledili ter so bili včasih na tekmah.
ki so se zdele že izgubljene, samo zaradi njega sposobni na-
Da bi se dostojno poslovili od ljubiteljev rokometa in svojega trenerja, so se igralci in uprava kluba dogovorili za srečanje, ki bo verjetno vzbudilo veliko zanimanje: »Turodičevi varovanci« se bodo pomerili z
praviti pravi podvig. Ta gene-	ekipo, ki bo letos zastopala
racija je danes že zgodovina,	klub v prvenstvenih srečanjih
Mnogo je vzrokov, objektivnih	Tekma, ki bo v sredo. 2. sep-
in subjektivnih. Tudi trener ne	tembra, zvečer, bo tako isto-
bo več v Ptuju vzgajal novih	časno sestavni del priprav na
rokometašev: odhaja na novo	L"*:
službeno mesto.	'	do zvečer torej, pod reflektorji
rokometnega stadiona.
Nesreča nikdar ne po šiva
V ptujski bolnišnici so se zdravili ali se še zdravijo zaradi poškodb naslednji pacienti:
Štefan Fekonja, Smolinci 1 — padel je z drevesa in se poškodoval po telesu; Feliks Ta-ciga, Stoperce 9 — pri delu si je poškodoval glavo; Pavle Za-gorec, Brezje 1 — padel je z motorja in si poškodoval glavo; Stanko Butolen, Zagrad 39 b — padel je in se poškodoval; Terezija Vindiš, Lancova vas 95 — padla je z voza in si poškodovala nogo: Martin Ambrož, Gorišnica 71 — poškodoval se je; Franc Muhič, Rajčeva 4, Ptuj — padel je in si zlomil levo nogo: Simon Čeh. Ljutomerska 26. Ptuj — pri prometni nesreči si je poškodoval nogo; Jožef Žunkovič, Gr-Hina 2 — padel je z avtomobila in si poškodoval nogo: Marija Slabe, Krčevina 26 — padla je in si poškodovala desno nogo: Šalamun Jurij Naraplje 9 — pri padcu s kolesom si je poškodoval obraz; Štefan Za-vec. Sakušak 56 — nekdo ga je zabodel z nožem; Marija Farbioi, Kidričevo 52 — jioško-dovala si je nogo; Franc Fi-štravec. Železna vrata 3 — pa-Ljubemu možu. nčptu in de- del je nod tovornjak in si zlo-deku Bogomiru Toplaku iz Go- mil hrbtenico; Terezija Pelin, rišnice 7 želijo vse lepo in mu Durmanec 4 —> pri padcu si je kličejo na mnoga leta ob rojst-|poškodovala nogo; Anton Per-npm dnevu žpua Marija. sinova I suh. Pleterje 49 — poškodoval Mirko in Milan, hčerka Albina z možem Marjanom in hčerko Albinco. Enako želijo vsi skupaj sinu oziroma bratu Milanu za bližnji praznik. Posebno Albinca želi stričeku mnogo uspeha. Mirku pa želijo vsi skupaj srečno pot nazaj k vojakom in skorajšnje svidenje!
ČESTTTKE
si je nogo; Jože Klanjček, Zakl 29 — z nožem si je prerezal trebuh; Julijana Zavec, Cirkov-ci 55 — pri kuhinjskem delu si je opekla nogo: Dušan Ko-larič, Titova 31, Murska Sobota — pri padcu si je poškodoval roko; Josip Barlovič. Pristava 25 — padel je in si poškodoval nogo; Osman Ozemi, Zagreb — padel je s skednja in se poškodoval: Darko Mlakar, Ob Dravi 3> Ptuj — pri padcu po stopnicah si je poškodoval glavo; Franc Fuks', Podlože 22 — padel je z avtomobila in si zlomil roko: Ivana Meško, Hajndl 15 — poškodovala si je nogo; Alojz Gajzer, Prerad 42 — poškodoval si je glavo; Zofija Vu-zem, Iva novec — s koso si ie poškodovala nogo; Terezija Vidovič, Sp. Hajdina 107 — s koso si je poškodovala levo nogo: Dragica Kolednik, Sostrže 43 a — poškodovala se je; Viljem Jus, Jelovica 2 — pri padcu z motorjem si je poškodoval obraz; Franc Kaučevič, Apače 135 — pri padcu z motorjem si je poškodoval glavo; IVan Durčevič, Zerovinci 170 — padel je in se poškodoval: Zvonko Feguš, Gorišnica 60 — padel je in si poškodoval nogo: Edi Gašparič, Kog 75 — padel je in si zlomil roko: Ivan Maroh, Tržeč 48 — kamen mu je padel na nogo.
Utrinki iz češkoslovaške
(Nadaljevanje s 5 strani) je skromen spomenik z dyema drevesoma.
Ko sem se po enem mesecu vračal, sem čutil, da nisem vsega videl. Prav tako ne utegnem vsega napisati, kar sem spoznal in občutil. Mudilo se mi je domov; vročina je bila neznosna. Njihova kontinentalna klima se razlikuje od naše. Poletja so bolj vroča, zime pa bolj hladne. Nikoli še nisem občutil, kaj pomeni dežela brez morja. Nikoli tudi nisem vedel, kako visoko cenijo na Češkoslovaškem naš Jadran. Jadran in Jugoslavija, Jugoslavija in Tito, to je, na kar postaneš v Češki še bolj ponosen.
B. S.
Osebna kronika
— Mirjano; Anica Presežki, Slamnjak 30 — Marjana; Katarina Hrnčič, Stojnoi 1» — „ ...	„ . _ Slavka; Terezija PumgraSž,
Kodile so: Barbara Žuran, Drenovec 7 — Zdenko; Marija Zasadi 5 — deklico; Barbara Bone; Hajdoše 68 — Marjana; Koletnik, Paradiž 80 — dečka; Marija Cimermom, Središč Prt Marta Vnuk, Jastrebci 12 — — Suzano. Stanislavo; Marjeta Trstenjak, Šalovci 37 — deklico: Ivana Veršič, Nova vas pri Markov-cih 16 — Zdenko; Julijana Zeml ja rič, Dornava 59 — Danico: Antonija Zadravec, Miklavž 57 — Janka; Veronika Gabrovec, Slatina 46 — Stanka: Frančiška ternezel, Ra-beljčja vas 17 — deklico; Marija Čeh, Grabonoški vrh 8 Zinko
— Primoža; Katarina Klemen, Cirkovce 14 — Ireno; Elizabeta Belšak. Cerovec 3 — Dušan-ko: Antonija Majcenovič, Paradiž 14 — deklico: Hedvika
Mihelifr, Grajenščak 39 — deč- ----------~
ka; Matilda Kos, Nova vas pri Štuki 15, rojena 1888, ramrla Markovcih 2 - deklico: Marija 23. avgusta 1964; Jože Gavez, Hercog. Cirkulane 1 — dekli- ■ Goričak 11, Za vrč, rojen 1907, co: Draga Kesar, Zamušani 21 umrl 24. avgusta 1964.
Poročili so se: Andrej Luci, Zagorje 1 — Danica Vitkovič, Tomaž pri Ormožu 15; Stani« slav Gregorec, Žabjak 5 — Ida Kristovič, Budina 19; Franc Kom stanjevec, Mejna cesta 17 — Erna Pire, Kidričevo 41 Frančiška Štetih, Na obreljrtrft.
Umrla sta: Ana Kaaserefeemger,
Od 1. septembra posebna izdaja Sportskib novosti za Slovenijo
Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov
VSE 0 ŠPORTU V SLOVENIJI
V posebni izdaji za Slovenijo prinaišajo SPORTSKE NOVOSTI poročila z več kot 70 nogometnih, košarkarskih, odbojkarskih in rokometnih tekem.
VPISOVANJE V GLASBENO ŠOLO PTUJ
Vpisovanje učencev v glasbeno šolo za šolsko leto 1964-65 bo po naslednjem vrstnem redu: vpis dosedanjih učencev bo
I.	in, 2. septembra 1964 od 9. do It. wre in od 15. do 17. ure; 3. in 4. septembra 1964 od 9. do
II.	ure in od 15. do 17. ure, bo vpis novincev.
Prijavnice za vpis in vse informacije dobite v pisarni glasbene šole od 25. avgusta dalje.
Poučevali borno naslednje instrumente: klavir, violino, violončelo. kontrabas, klarinet, flavto in pi.kolo ter vsa trobila in boben.
Predšolske otroke od 5. leta dal je sprejemamo v glasbeni vrtec, otroke prvesa in drugega razreda osnovnih šol sprei-memo v pripravnico T. in TT. razred. Vse otroke od 3. razreda' osnovnih šol dalje sprejmemo po lastni izbiri v vse zgorai navedene instrumentalne oddelke.
Opozarjamo, da spreieinamo v oddelek za trobila, klarinet in flavto tudi mladinke. Na-nredni učenci teh oddelkov bo-bo vključeni v mladinski godbi.
Vabimo starše, da pravočasno vpiše ie svoje otroke v glasbeno šolo.
Glasbena šola Ptuj
ČESTITKA:
D-agi mami Mariji Km eter i7 Kicarja 99 pri Ptuju želita hčerki Anica in Tvanka iz Frei-bnrga ob njeni. 60-letnici šp mnoga zdrava	A tu. brato-
ma štpfami lnnVn cT-^Vrirr^ Cirilu in Štefanu lep pozdrav!

MeuM&t
VESTNEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem v stalno delovno razmerje. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Franc Pušnik, Velenje, Koroška c. 7.
MIZARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA sprejmem. Stanovanje in hrana zagotovljena. Kernjak, Ljubljana, Tržaška 86.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur dnevno k dvema otrokoma. Naslov v upravi.
IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO
j za pomoč pri kmečkem delu. Nudim hrano in stanovanje.
; Naslov v upravi.
UPOKOJENEC — izobraženec išče žensko, ki bi mu prihajala gospodinjit na Vičavo, ali ki bi ga vzela v popolno oskrbo. Naslov v upravi.
Stanovanja
PRAZNO SOBO V PTUJU ali
v bližnji okolici nujno iščem. Naslov v upravi. ENOSOBNO STANOVANJE V PTUJU MENJAM za enako. Kuhinjsko kredenco ugodno prodam. Naslov v upravi. PRAZNO SOBO s posebnim v Ptuju iščem. Na-ilov -v upravi.
NUJNO IŠČEM PRAZNO SOBO V PTUJU ali v bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Učiteljica«.
PRODAM
PRODAM RAZNO POHIŠTVO.
Vprašajte v Aškerčevi 3, Ptuj od 14.30 do 17. ure. DVOSEDEŽNI MOPED COLI-BRI T-12, dobro ohranjen, prodam. Lojzka Kolednik, sodišča Ptuj. KUHINJSKO OPREMO PRODAM. Tinko Ružič, Trg svobode 3, Ptuj. LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Drago Lončar, Ptuj, Lackova 5.
Cek za 165.000 din menjam za 160.000 gotovine. Naslov v upravi.
KUPIM
KUPIM BAT (KOLBEN) za motorno kolo DKW 250 ccm, letnik 1955. Naslov v upravi.
IZGUBLJENO
15. AVGUSTA SEM IZGUBIL TORBICO S FOTOAPARATOM na cesti proti Ptujski gori. Poštenega najditelja prosim. da mi torbico vrne proti visoki nagradi na naslov, ki je v torbici.
Mladinci, mladinke!
Lesno predelovalna šola ^ Maribor-Tezno
razpisuje za šolsko leto 1964-65 sprejem 30 učencev za poklici
STROJNI OBDELOVALEC LESA
POVRŠINSKI OBDELOVALEC LESA IN
OBDELOVALEC LESA — SESTAVLJALEC.
Učna doba traja 3 leta. Vsem učencem je zagotovljena mesečna nagrada. Pogoj za spre« jeni je dovršena osnovna šola. Prošnji, kolkovani s 50 din, priložite spričevalo o dovršeni osnovni šoli, rojstni list in življenjepis.
Ravnateljstvo šol«
DELOVODSKA ŠOLA ZA LESNO PREDELOVALNO STROKO MARIBOR-TEZNO
razpisuje za šolsko leto' 1964-65 sprejem kandidatov v I. letnik.
Šola traja 2 leti. Pouk bo v popoldanskem času tri do štirikrat na teden. Kandidatom izven Maribora preskrbi šola za čas študija zaposlitev. Pogoj za vpis je kvalifikacija v lesni stroki oziroma poklicna šola. Prijave sprejema do 15. septembra 1964 Lesno predelovalna šola Maribor-Tezno. Kandidati izven Maribora naj v prijavi navedejo, če želijo imeti zaposlitev.
Ravnateljstvo šole
Popisujte v Tednik
§