;pr
jeii
>ve
sda
lice
ijal
ilili
:i
;ar(
P3'
bi' : rtf cjei iiK oje.
ho
* oStn na plačana v gotovim
Maribor, torek 4 funiia 1935
Stev 126
teto IX (XVI
AftIBORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / T«l«(on uredništva 2440, uprava 2453 Uhaja razen nedolja In praznikov vsak dan ob 16, url ' Valja mesečno projaman * upravi ali po pofiU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
^oSemika
Eim-Londor
y Na letošnji konferenci Italije, Francije jifl ? Anglije v Stresi pred izrednim zasedanjem sveta Društva narodov, ki je razpravljal o nemški samovoljni odpovedi o|’.'ojaškiL' določil versailleske mirovne pogodbe, str: bili prav Italija in A n g 1 :-jjlia tisti, ki sta pritisnili na Francijo, da je ^.opustila svoje radikalno stališče in spre-tj-jjela kompromis, kakor ga je potem Že-oPeva sankcionirala. Ta nastop v Stresi je j tako znova utrdil staro povojno italijan-|sko-angleško prijateljstvo, ki se je v zadnjih letih očitovalo tako pogostoma, kl.iub stalnemu sporu zaradi Malte. V evropski mednarodni politiki smo s sodelovanjem Londona in Rima morali stalno računati, Zato je tembolj presenetil konflikt, ki se ie izcimil med obema velesilama zaradi A b e s i n i j e in se razvil zlasti v časniški polemiki do nenavadnih ostrin. Iz tega konflikta je zrasel v Italiji mogočen val sovraštva do Anglije, ki zavzema prav take oblike, kakor jih je pred leti oni do Francije, ko se francosko ime v fašistični Italiji brez nevarnosti skoraj ni smelo imenovati.
Odkar je londonska vlada odločno namignila rimski, da zavojevanja Abesinije s strani Italije ne bi mogla mirno trpeti, kar je napotilo Mussolinija, da je sprejel znani ženevski kompromis glede italijan- j sko-abesinske arbitražne komisije, je postalo pisanje angleških listov, ki je bilo !>rej precej neutralno. docela jasno in energično. To pisanje je pa seveda izzvalo v Italiji enak odmev. Nastala je polemika. ki ^e sedaj dan na dan nadaljuje in še stopnjuje. Italijanski listi so očitali Angliji, da se upira italijanskim načrtom v Abesiniji samo zato, ker hoče to samostojno afriško cesarstvo sama spraviti v svojo kolonialno malho. Pri tem seveda niso izbirali besed in obmetali Anglijo in Angleže s celo kopo psovk. Angleški odgovor seveda ni izostal ne po argtimen-tac i ji ne po »prijaznostih«. Pred vsem so Poudarili angleški listi, da Italiji ne pri-st»ja tožiti Abesinijo zaradi suženjstva, ker to tudi v italijanski severnoafriški koloniji Tripolitaniii še ni docela odprav-*!eno. Toda to je bil šele uvod; kar je sledilo, je bilo še dosti bolj popoprano.
Italijanska vojska — so poudarili angleški listi — je bila še v vseh vojnah tepena, in to ne samo v Evropi, ampak celo v. Afriki. Pri tem so obudili spomine '"a bitko pri A d u i. kjer so nekoč Abcsin-ci italijansko vojsko čisto'zmleli, dasi so bilj Abesinci oboroženi takrat še čisto Primitivno. Potem so pa našteli poraze v ^ripolitaniji in Kirenajki, kjer so omogočile osvojitev teh dveh pokrajin šele splo ^ne mednarodne razmere. Pa tudi potem potrebovala Italija še celi dve deset-,etji, da je »pačili cirala« to svojo kolonialno posest. Kar je Italija dobila v Evropi in v Afriki, ic dobila po zaslugi ^Ugih in kljub svojim vetlnim porazom. Julijanski narod ni za junaštva, in tega *lldi Mussolini in njegov fašizem nikoli ne ^°sta spremenila. Italijan je in ostane stra Nietec. Toda angleški tisk ie šel po teh uSotovitvali še dalje in ie objavil celo vr-sto poročil iz Afrike, v katerih pravi, da ”led italijanskimi vojak: v Eritreji in Sožalji ni prav nobenega navdušenja in se Ze sedaj, pred pričetkom vojne, množe Drltoeri pobega, in to celo v samo Abe-sinijo. Mimo tega divjajo med vojsko el>idemije in so morali na tisoče vojakov praviti v bolnišnice, druge pa vrniti v ali.io. Naposled je Pa tudi vse v Italiji ?ami proti tej pustolovščini in v raznih frajih so nastali zaradi tega javni nemiri ‘n Upori. In med tem, ko zapravlja vlada
taroTrtev verifikacijskega odbora
gfa današnfš dopeSdanski seji narodne skupščine ie bil izvoljen per acclamationem verifikacijski odbor — Poslanci Mačkove skupine ne
prideio v Beograd
BEOGRAD, 4. junija. Na včerajšnji eji narodne skupščine so bili izvoljeni za začasne tajnike poslanci dr. Dimič, Boža Povrenovič, dr. K o c e in Milan Bažak. Na popoldanski seji poslanskega kluba Jevtičeve skupine je bilo sklenjeno, da se izvolijo na današnji dopoldanski seji narodne skupščine v 21-članski verifikacijski odbor izmed slovenske delegacije sledeči poslanci: dr. Jančič in Milan Mravlje, kot člana, dr. Šemrov, dr. Lovrenčič in dr. Koce pa kot namestniki. Današnja seja se je pričela ob 9. uri in
prešla na izvolitev verifikacijskega odbora. Ker je obstojala le ena sama lista, je bil odbor izvoljen kar per acclamatio-nem. Predsednik odbora je Dragiša Cvet kovič. Takoj nato se je sešel odbor k prvi seji, na kateri se je konstituiral. Prva prihodnja seja odbora bo jutri ob 9. uri dopoldne. Odbor bo zasedal permanentno do dovršitve dela.
BEOGRAD, 4. junija. Današnja »Politika« poroča: Kakor smo že poročali v prvem poročilu o sestanku nove narodne skupščine, na Mačkovi listi izvoljeni po-
slanci otvoritvi niso prisostvovali, z edino izjemo v okraju Bihač izvoljenega poslanca Ibrahima Kadiča. Po naših informacijah je bila v nedeljo v Zagrebu konferenca na Mačkovi listi izvoljenih poslancev, ki je sklenila, da se ne udeleži dela v parlamentu. Tega sklepa pa še niso odobrili člani bivše Jugoslovanske muslimanske stranke (dr. Spaho) in nekateri drugi poslanci, ki si žele po?:r nega parlamentarnega dela.
N^vo nemško bo*no b^odovte
NEMŠKA DELEGACIJA Z RIBBENTROPOM NA ČELU JE PRISPELA
VČERAJ V LONDON.
LONDON, 4. junija. Posebni Hitler- kih bojnih ladij, podmornic in matičnih jev pooblaščenec von Ribbentrop, je ladij za letala. Tu bo potrebno, da Nem prispel včeraj semkaj z letalom v druž čija zmanjša svoje zahteve zlasti gle-bi s celo delegacijo za pomorska poga-! de podmornic, ki iih smatrajo Angle-janja. Na letališču je sprejel Nemce ži še vedno kot najbolj nevarne za podtajnik ministrstva zunanjih zadev, svoje bojno brodovje, Matične ladje za Pozneje pa je bila nemška delegacija, letala so oc angleškem mnenju ofen-pri zunanjem ministru siru Simonu, sjzivno orožje i,n bi se njihova gradnja
katerim je razpravljala o bazi, na kateri se bodo vodila angleško-nemška pomorska pogajanja. Iz vrst angleške admiralitete se izve, da bo Nemčija na tej prelimenarni konferenci zahtevala zase tri oklopne križarke, t. i. bojne ladje velike tenaže, 16 križark srednje tonaže, 50 torpedorušil'.'ev in torpedovk za visoko morje, 51) podmornic male tonaže in 2 matični ladji za letala. Glede križark in torpedoru-šilcev ter torpedovk za visoko morje, Anglija ne bo delala posebnih 'težav, upirala se bo pa odobritvi gradnje veli
protivila nemškemu zatrjevanju, da si želi Nemčija nabaviti samo defenzivno orožje. Pogajanja bodo tajna. Ako bi Anglija sprejela nemške zahteve v celoti, bi postala bojna brodovja evrop skih velesil v razmerju z angleškimi premočna in bi to pomenilo za Anglijo novo oboroževanje na morju, zlasti še, ker bi potem povečali svoje bro-dovie tudi Japonska in USA. Iz vsega bi nastalo novo tekmovanje oboroževanja na morju, namesto omejevanje, kakor je cilj pomorskih pogajanj.
Abesiniia zahteva izhod na morie
IZJAVA ABESINSKEGA CESARJA HAILE SELASIJA DANSKEMU NOVINARJU.
MILAN, 4. junija. »Coriere deila Sera« objavlja izjavo abesinskega cesarja Haiie Selasija, ki jo je dal nekemu danskemu novinarju. Cesar je dejal, da se je, ker direktna pogajanja z Italijo niso uspela, obrnil na Društvo narodov. Abesinija bo kot članica Društva narodov storila vse, da se italiian sko-abesinski spor reši na miren način, ako pa bo Abesinija med pogajanji napadena, se bo odločno uprla. Obmejni incidenti in zbiranje italijanskih čet na mejah Abesinije je prisililo abesinsko vlado ukreniti vse potrebno za obrambo države. Abesinija želi dobiti izhod na morje, toda to se da doseči tudi mirnim potom s pogajanji. Zaenkrat zahteva Abesinija, da Italijani izpraznijo oni del abesinskega ozemlja, ki so ga zasedli. Abesinija je vedno pri
pravljena sodelovati za pomiritev v Afriki, pa tudi pripravljena braniti do i skrajnosti svojo politično in gospodar-jsko neodvisnost.
Re^izi^a Locarna?
LONDON, 4. junija. »Daily Tele-graph« poroča, da bo nastala še pred koncem tega leta neizogibna potreba, da se spremeni dosedanja stilizacija Io-carnskega pakta. V Angliji in Franciji že računajo s to potrebo. Izven dvoma je, da bodo London, Pariz, Rim in Bruselj v odgovoru na nemški memorandum naglasili, da niso istega mišljenja, kakor Nemčija glede francosko-sovjetskega pakta, List meni, da se zaradi tega še ne bo mogoče lotiti po-jgaianj o letalskem paktu. Poprej je tre I ba razčistiti vprašanje o odnošaju med
ogromne milijone za pustolovščino v Afriki, črkuje doma še zadnji ostanek narodnega gospodarstva in italijansko ljudstvo se bliža nepopisni bedi. Ako pa
j misli fašizem, da bo z Afriko rešil svoj ' izgubljeni položaj doma, se kruto moti.
To so glavne ugotovitve, k; smo jih brali zadnje dni v angleških listih v polemiki z italijanskimi. Italijanski odbijajo tc udarce z blatenjem Angležev in predvsem z 'ugotovitvami, da ima Italija do Afrike
prav enake pravice, kakor jih ima Anglija in bo zato storila v abesinski zadevi samo to, kar se bo njej zdelo potrebno.
Ker se pa ta besna polemika še nadaljuje, je zelo verjetno, da se bo na obeh stra neh ugotovilo še marsikaj zanimivega v zabavo evropske in svetovne javnosti. Gotovo pa je, da se bo s tem nekdanje prijateljstvo med Italijo in Anglijo, če ne nehalo, pa vsaj — temeljitfi ohladilo, -r.
tem in locarnskim paktom. To pa ne izključuje možnosti, da bi se že prej ne dosegli sporazumi glede humanejše uporabe letalskih bojnih sredstev. Angleška vlada sama bo odgovorila 11'* nemški memorandum že te dni
V ©etek odst©« MacdonalcS©*?® vHade
LONDON, 4. junija. Preko nedalje so se vršila pogajanja za rekonstrukcijo vla-ae in kakor poročajo listi, je bilo dokončno sklenjeno, da bo Macdonaldova vlada sporočila kralju svoj odstop v petek dopoldne. Takoj nato bo dobil mandat za sestavo nove vlade Baldvvin. Nova vlada bo sestavljena takoj, objavljena pa bo še le po Binkoštih. Gotovo je, da postane sedanji zunanji minister sir Simon namestnik predsednika vlade, MacdonaJd pa »ostane v vladi kot minister brez listnice. Prvi korak nove vlade bo obnovitev pogajanj z svobodno irsko državo. Zatrjuje se, da bo Ba!dwin povabil že v prihodnjih dneh v London de Valero. Nove parlamentarne volitve bodo meseca okHbra,
BOU1SSON PRED PARLAMENTOM.
PARIZ, 4. junija. Bouissonova vlada sc je sešla danes dopoldne k drugi seji, na kateri pripravlja deklaracijo za parlament. Deklaracija bo prebrana popoldne v zbornici in jo bo prebral sain ministrski predsednik, v senatu pa pravosodni minister. Po deklaraciji, ki bo kratka, bo zahteval Bouisson od parlamenta dovoljenje za izredna polnomočja. Zahteval bo takojšnje glasovanje. zvezano z vprašanjem zaupanja. Ako dobi vlada večino, pošlje že 9. t. m. parlament na počitnice do 31. oktobra. Tedaj bi bile parlamentu pred ložene v ratifikacijo vse nujne nared-be, ki bi jih vlada do tedaj izdala. S tem dnem bi pa tudi potekla vladna pooblastila.
CAILLAUX NA DELU.
PARIZ, 4. junija. Novi finančni minister Caillaux je sklenil ustanoviti poseben odbor za proučevanje ukrepov za saniranje finančnega tržišča. Mimo tega pripravlja iniciativo za sklicanje mednarodne konference za stabilizacijo glavnih valut. Že dosedanji njegovi ukrepi v obrambo franka so imeli lep uspeh.
FRANCOSKO BRODOVJE V TRSTU.
TRST, 4. junija. Po petdnevnem bivanju v Benetkah je prispela včeraj semkaj prva eskadra francoskega brodovja.
IZ ITALIJANSKE VOJSKE.
RIM. 4. junija. Mussolini je obvestil prefekta v Trentu, da bo 1. septembra ustanovljeno tam sedišče prve motorizirane divizije italijanske vojske.
Dnevne vesti
Za razvoj in napredek tujskega
prometa
tRED ustanovitvijo tujsko-pro metnega in statističnega od-
DELKA PRI MESTNI OBČINI.
Ko so pognale kali tujskega prometa
...'i nas, je bila mestna občina mariborska prva, ki je temu pojavu že takoj spočetka posvečala vso pozornost. Vsako leto je vnašala v svoje proračune znatne zneske za razvoj in pospeševanje tujskega prometa v našem mestu in okolici. Podprla je in podpira vsako ustanovo, ki kotiš ti napredku tujskega prometa.
Zadnje čase pa je na dnevnem redu vprašanje ustanovitve posebnega tujsko-prometnega odseka v okviru mestnega občinskega sveta mariborskega z lastno upravo in lastnim tujsko-promefnim uradom ter svojim posebnim tujsko-promet-tiirn referentom. To vprašanje dozoreva. V smislu predloženega načrta naj . bi se združil že obstoječi kopališki odsek z novim tujskoprometnim v mestni tujsko-prometni odsek, v katerem naj bi mimo članov, mestnega občinskega sveta bili še zastopniki Olepševalnega društva, mestnega gradbenega urada, mestnega fizi-kata. knjigovodstva in avtobusnega prometa.
Mestni tujskoprometni urad bi se v smislu osnutka pridelil kot samostojni pododdelek drugemu, oziroma tretjemu referatu. Novo ustanovljeni tujsko-proniet m' oddelek bi zbiral vse podatke o tuj-
skem prometu, glavno njegovo' prizadevanje pa bi bilo, da bi se Maribor uvrstil med klimatske kraje in bil tako deležen raznih železniških ugodnosti. Nadalje bi tujsko-prometni odsek skrbel za najinten-zivnejšo propagando za kopališče na Mariborskem otoku, za Mariborski teden, za pospeševanje hotelirstva in gostilničar-stva, navezal bi najtesnejše stike s tuj-skoprometnimi uradi drugih mest ter zbiral turistično in sorodno literaturo. Tudi bi se bavil z vsemi intervencijami v vseh tujskoprometnih zadevah, ki spadajo na področje našega mesta.
Nadalje predvideva osnutek tudi ustanovitev posebnega kulturnega odseka in statističnega urada, ki naj bi se združila v skupni tujskoprometni kulturni in statistični oddelek mestne občine. Na ta način bi se pri občini strnile vse tujskopromet-ne, kulturne in statistične zadeve v celoto pod enotno upravo. Tudi bi v delokrog omenjenega odseka spadalo uprav-ništvo »Kronike slovenskih mest« za mesto Maribor ter urejevanje magistralne knjižnice. Z ustanovitvijo omenjenega oddelka pa bi občina ne ustvarila novih mest, ker bi ta mesta poverila določenemu mestnemu uslužbencu.
Franc Ornik je dobil gramofon, Anton Petersek balo belega platna, Vinko Per-ger kožo, Ivan Travnik pa podplate in kožo.
Slavje naših železničarjev. Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev v Mariboru je priredilo včeraj pop. na praznik sv. Konstantina in sv. Jelene, izlet M Pekre. Izleta se je udeležilo veliko število članov. Sodelovali pa so godbeni, pevski in tamburaški odsek Železničarskega glasbenega društva »Drava«. Proslavo je. otvoril predsednik mariborske podružnice g. Jože Vokač, nakar je v kratkem in jedrnatem govoru orisal pomen praznika sv. Konstantina in sv. Jelene g. inž. Stanojčič. Na dan 3. junija !.
18S9.	so namreč bivše srbske železnice prešle iz privatnih kapitalističnih rok v državno upravo, kar je imelo za razvoj srbskih, odnosno tudi jugoslovanskih železnic velik pomen. Nato se je razvila pri jateljska in resnično tovariška zabava, ki je trajala v pravem prazničnem razpoloženju do pozne večerne ure. Udeležba pa bi bila nedvomno še večja, če b; ne bilo potrebno čakati na dovoljenje za praznovanje do zadnjega trenutka, ko ni bilo več mogoče obvestit; vsega železniškega osebja.
Tujski promet v maju, V mesecu maju je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 1948 oseb. Od teh je bilo 632 tujcev, in si cer 67 z Dunaja, 49 iz Gradca, 516 pa 0 drugih tujih mest.
Romanje na Oplenac. Narodna strokovna zveza, priredi romanje na Oplenac za binkoštne praznike. Odhod iz Maribora v soboto, dne S. junija 1935 ob 17.58 uri. Na Zidanem mostu prestopimo v poseben brzovlak, ki pripelje iz Ljubljane. Prihod v Mladenovac v nedeljo, dne 9. junija okrog 9. ure. Nato odhod z vojaškimi kamioni do Topole, kjer se bomo formirali v sprevod za odhod na Oplenac. Po poklonitvi sc vrnemo v Mladenovac, kjer bo kosilo. Odhod iz Mladcnovca v Beograd okrog 13. ure. V Beogradu ostanemo v nedeljo vso noč in v ponedeljek ves dan, kjer si bomo v, skupinah ogledali Beograd pod vodstvom uredništva ministrstva soc. politike in narod, zdravja. Odhod iz Beograda bo okrog 18. ure popoldne, tako, da bomo v torek 11. junija okrog 7. ure zjutraj v Mariboru. Stroški za prenočevanje v Beogradu znašajo od 5 do 35 Din, vožnja pa od Zidanega mosta do Mladcnovca in nazaj za člane in njih bližnje sorodnike 160 Din, za nečlane pa 200 Din. V (a znesek je tudi vračunano kosilo v Mladenovcu. Prijave sprejema še danes in jutri 5. junija, zadnji dan, Narodna strokovna zveza, Sodna ul. 9 III. nadstropje. Vsi, ki se zanimajo za udeležbo tega romanja, naj sc prijavijo takoj, ker imamo še samo nekaj mest praznih.
Pedagoški kongres v Beogradu. V sredo, dne 5. tm, ob 17. uri bo na drž. učit. šoli razprava o temah ter o sodelovanju Maribora na pedagoškem kongresu. — Vabljeni vsi, ki se za to vprašanje zanimajo. Pedagoška Centrala.
POTOVANJE NA DUNAJ. Vsem interesentom sporočamo, da je jutri zadnji ter min za prijave, »Putnik«, Maribor.
Dne 5. junija bo ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih na glavnem kolodvoru.
»Staribor« ima svoj mesečni Sestanek v četrtek, dne 6. junija 1935 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Predaval bo g. v. s. svetnik dr. Janko Sernec o temi: »Sodniki in narod«. Predavanje bo zanimivo tako za juriste kakor za lajike. Staroborci, prosimo, pridite vsi!
Česky klub, Maribor. V zadevi vrnitve obiska našim rojakom v Gradcu, ki se pri pravlja za nedeljo, dne 16. tm., se vrši v sredo, dne 5. tm. ob 8. uri zvečer v Aljaževi sobi hotela »Orel« sestanek, katerega naj se vsi interesenti udeležijo. — Odbor.
Klub Koroških Slovencev v Mariboru
ima jutri v sredo 5. junija ob pol 21. uri v restavraciji »Novi svet« svoj redni mesečni sestanek. Člani, kakor tudi prijatelji kluba se prosijo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže.
Iz »Nanosa«. Vse tiste, ki so prejeli o-krožnico za knjižni prispevek, prosimo, da se odzovejo v društvenih prostorih še tekom tega tedna od 16. ure naprej.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Koni
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 4. junija ob 20. uri: »Trafika«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. Zaključek sezone. Drevj zadnja predstava letošnje sezone. Uprizore zabavno in izredno učinkovito veseloigro »Trafika«. Režija je Kovičeva, nastopi skoro ves ansambl. čisti dobiček je namenjen »Združenju gledaliških igralcev«, zato naj ljubitelji gledališča in igralcev obiščejo nacojšnjo zadnjo predstavo v čim večjem številu.
Gledališka uprava naproša vse abonente in imetnike blokov, ki so z plačevanjem mesečnih obrokov zaostali, da-jih izvolijo čimprej poravnati, ker mora blagajna pred počitnicami ureditj sezon* ski obračun.
Gostovanji ljubljanske drame se ne vršita! Zaradi nezadostnega zanimanja občinstva za križno gostovanje ljubljanske in mariborske drame, sc to tako v Mariboru, kot tudi v Ljubljani definitivno odpove.
"kincT""~
GRAJSKI KINO
Do vključno torka
..Volga v plamenu*’
V nemškem jeziku. V glavni vlogi Inldšinov. Od srede dalje Sylvia Sidney v velefilrnu Jennie Gerhardt. Nailepši film te sezone. Pri večernih predstavah razen filma in zvočnega tednika, popolnoma nov variete-spored.
Kino Union. Danes veleinteresautno delo »Iz dnevnika zdravnice« z umetnico Berto Thielc, po manuskriptu Thee v. Harbou.
gova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cest} in Albanežejcva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanov' cesti.
Radio Ljubljana. Spored za sredo, 5. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 18: plošče; 18.20: pogovor s poslušalci; 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19:	zakon	o obvezni telesni
vzgoji; 19.30: nacionalna tira; 20: prenos iz gledališča; 21.15: klavirski koncert; 21.45: čas. poročila, spored; 22' predavanje; 2.10: radio-orkester.
Vesti iz bolnišnice. V mariborsko bol- | uišnico so pripeljali 41-letno delavko Ben riko Vračičevo, ki je padla s kolesa in si zlomila desno roko. V bolnišnici se zdravijo tudi 751ctni občinski revež Jakob Luc, ki je v Jakobskem dolu padel s postelje iti sc hudo poškodoval na glavi, nadalje 20lctni brezposelni kovinski žagar Rudolf V., ki mu je nekdo vrgel kamet' v glavo in ga hudo poškodoval, ter 27-letni tovarniški delavec Gabrijel Malek-ki se je pri delu v Radvanju hudo ponesrečil.
Zaradi mlade srne v zapor. Ko je za-
scbnica Ana Trafelova nabirala, na Pohorju suha drva, je našla v'gozdu mlado in pohlevno srnico. Da ne. bo kdo mlade živalce ubil, jo je Trafelova spravila v košaro in odnesla domov. Domov vračajočo pa jo je v Radvanju sreča! nek' 36-letni delavec Herman V., ji s silo iztrgal iz rok košaro s srno in jo nekajkra1 udaril po glavi. Trafelova je nasilnež3 delavca prijavila orožnikom, ki so £3 aretirali in izročili sodišču.
Strela je udarila v stanovanjsko P°' slopje posestnice Ane Vrhovškove v S’-Bistrici. Poslopje se je vnelo in zgorc'0 do tal. Škoda je precenjena na 30.00(1 D*11'
Požar. V Selnici ob Dravi je zgorel0 gospodarsko poslopje posestnice Mafij6 Jarčičeve. Zgorela je tudi poleg stoječ3 stiskalnica in razni gospodarski stroji-"L Ogenj je povzročil posestnici nad 40.09* Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 31.5 stopinj C nad ničlo: niib*' malna temperatura je znašala 13 stop'0-C nad ničlo; barometer je kazal stopinjah 739, reduciran na ničlo pa 7 • relativna vlaga 90; vreme je jasno in •' ho; včeraj je padlo 4 mm dežja; vren!^jp ska napoved napoveduje, da bo os -vreme nekaj dni jasno in tnnlo-	—-
IDominiaite »e CM®
Naše gasilstvo ob severni meji
IA1POZANTEN NASTOP STRUMNIH ČET NA PESNICI.
Ze mnogo prireditev pomni naša obmejna Pesnica, toda tako lepega nastopa gasilcev, kakoršen je bil v nedeljo, gotovo še ni doživela. Z gasilskim zanosom in strumno so prikorakali naši obmejni gasilci v nedeljo na Pesnico, da izpričajo globoko gasilsko zavest ter s tem pripad nost k ogromni moči jugoslovanskega gasilstva. Prireditveni odbor na čelu s starešino Srečkom Kranjcem in tajnikom Albinom Ambrožičem je poskrbel, da se je izvršila vsa manifestacija po določenem programu.
Točno ob napovedani uri so gasilci v strnjenih vrstah prikorakali na določen prostor, kjer so čakali na prihod sreskega načelnika g. dr. Senekoviča, ki je ob 16. uri prispel s soprogo na Pesnico. Povelje Mirno!« in »Pozdrav na desno« je zgrnilo množico na pozdravni prostor, kjer je starešina g. Kranjc v imenu gasilstva za levi breg v izbranih besedah prisrčno pozdravil g. dr. Senekoviča. Sreski načelnik g. dr. Senekovič se je . starešini g. Kranjcu zahvalil iti prosil zbrano gasilstvo, naj vztraja na začrtani poti. Ljubke so bile deklamacije Vide Zemljičeve g. dr. Senekoviču in Julčkc Frasove ge. Senekovičevi. Po deklamacijah sta zala dekliča izročila krasna šopka cvetlic. — Godba je zaigrala državno himno. Po
Poziv javnosti!
Odbor za počastitev spomina blago-okojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru si dovoljuje opozoriti javnost, da zaključi s 30. junijem 1935 svojo nabiralno akcijo. Dosedanji •ispeh zbiranja je časten, ker so tisoči in tisoči darovalcev iz vseh slojev storili 'Vojo patriotično dolžnost. Odbor pa pogreša v svoji točni evidenci še mnogo >seb, ki so njegovo prošnjo spregledale, .tli pa še prispevka niso nakazale. Zato irosi spomeniški odbor vse gg. pover-euike, ki so prejeli nabiralne pole in vse 'g. naslovnike, ki so bili ob priključitvi ooložnic neposredno naprošeni za prispevanje, da sc po možnosti čimprej odpovejo klicu odbora ter nakažejo zbirke odnosno prispevke. Pričakovati je, da >odo vsi naprošeni pospešeno ugodili ■ulborovi želji že zato, da mu prihranijo nepotrebne stroške za urgence. Skorajšnji zaključek akcije je nujno potreben, tla bo odbor vedel, kolika vsota mu je i a razpolago za čimprejšnje uresničenje njegove vzvišene zamisli. Spomeniški odbor ima čekovni račun štev 16745.
končanih pozdravnih sprejemih je gasilstvo v strnjenih vrstah in strumnim korakom defiliralo med špalirjem mimo g. dr. Senekoviča in predstavnikov gasilstva.
Velika mnpžica sc je nato zlila na veselični prostor, kjer sc je pričela prosta in res prijetna zabava, pri kateri je sodeloval tudi naš neumorni zbor »Jadrana-šev« in je trajala precej pozno v noč. Že dolgo let ni bilo zbrano na Pesnici toliko ljudstva, kot pri nedeljski prireditvi, kar je dokaz, da se je prireditev prelila v lep gasilski praznik. Pri prireditvi so bili zbrani vsi vidnejši funkcionarji gasilstva. Med njimi pa smo opazili tudi predstavnike naše junaške vojske, poveljnika topniškega polka podpolkovnika g. M. Radovanoviča, garnizionarja podpolkovnika g. Marka Nikoliča s soprogama, kapetana Stanojeviča, odposlanca krčevinske Narodne obrane g. Derenčina, šmarjet-skega župana g. Lojzeta Schikerja ter mnogo uglednih Mariborčanov.
Nedeljski nastop obmejnih gasilcev na Pesnici je vzbudil med našim ljudstvom veliko pozornost ter učvrstil med gasilci plemenito idejo. Praznik gasilstva na Pesnici je zaslužil pričakovano pozornost in zato kličemo gasilstvu: Lc po začrtani poti naprej!
Čitateljcm našega lista. V včerajnjem poročilu o sokolskem okrožnem zletu na Pragerskem, ki smo ga objavili na tretji strani našega lista, nam je tiskarski škrat povzročil pravo revolucijo. Razmetal je posamezne odstavke, vendar pa računamo z bistroumnostjo naših čitateljev, da so jih pri čitanju sestavili sami tako. da poročilo ni izgubilo svojega smisla.
Sreča. Na tomboli, ki jo je priredila mariborska »Jadranska straža« preteklo nedeljo, se je sreča nasmehnila čevljarskemu mojstru Jakobu Žnideršiču, ki je dobil 3000 Din, nadalje učenki gospodinjske šole Milki Petrinovi, ki je zadela 2000 Din, zasebnica Ivana Koritnikova je dobila žensko kolo, zasebnica Emilija Pristavčeva bo potovala 10 dni po morju, mizarski pomočnik Jakob Kramberger je dobil 1000 Din, 4 tedne bo letoval v Bakru dijak Ivo Golob, zasebnik Ivo Vrabr! je dobil 2 posteljni odeji, gostilničarka 'Ana Sotlerjeva je zadela špecerijo, zasebnica Erna Jeršetova dve koži usnja in podplatov, delavec Ivan Burtoni balo najfinejšega platna, uradnik Ivan Strniša balo finega Sifona, zasebnik
MaritiorsEf »VeSernlE« JaTra.
BMBBBBBmMUMHMHBHBBEB 1
Borbe in bolečine našega vinogradništva
TEMELJITE DVODNEVNE RAZPRAVE v ORMOŽU. - SEDMI VINARSKI KONGRES v ZNAMENJU AKTUALNIH POTREB IN NALOG. — ZAHTEVE NAŠEGA VINOGRADNIŠTVA. — KRASNO ORGANIZIRANA POSKUŠNJA VIN. — PRI ORMOŠKEM ZE1LEISSU.
V enem izmed najznačilnejših centrov naših Ijutomersko-ormoških goric so se v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne obravnavala vitalna vprašanja slovenskega vinogradništva kot pomembnega narodno-gospodarskega činitelja. Vsa ta obravnavanja je preveval duh globoke resnobe in temeljitosti, kar je prišlo do izraza v izčrpnih debatah, ki so se gibale vseskozi na neki stvarni in akademski liniji. Sobotno delegatsko zborovanje in občni zbor Vinarskega društva ter nedeljski sedmi vinarski kongres, ki se je ob lepi udeležbi vršil v telovadnici ormoške meščanske šole. pa je obenem nudil dokaz izredne požrtvovalnosti in neumorne vneme društvenih funkcionarjev. predvsem obeh preizkušenih borcev za'pravice našega vinogradništva predsednika Lovra Petovarja in tajnika upok, višjega kletarskega mojstra Jožeta Zabavnik a, pa tudi priznanja in lepega zadoščenja tem vzornim na novo izvoljenim prvoboriteljem za interese in potrebe našega vinogradništva. Treba je vedeti, da ie z obstojem in uspevanjem našega vinogradništva združena usoda tisoče v. rodbin.
Veliko delo
so izpričevala posamezna poročila na sobotnem občnem zboru, zlasti poročili predsednika L. P e t o v a r j a ter tajnika in blagajnika .1. Z a b a v n i k a. V obširnih poročilih je govora o trošarini na vino in žganje, propagandi za splošen in povečan konzum sadja in grozdja, izterjevanju davkov, zatiranju samorodnic, uredbi o viničarskem redu, strženovi bolezni na trsu. Nadalje povzemamo iz teh skrbno zbranih in temeljito sestavljenih navedb, da ima društvo 286.3 vpisanih elanov, od katerih pa jih je v let-’ 1935 Plačalo članarino do sedaj šele 53(1 Med temi člani je 19 ustanovnikov. Širom I-ravskc banovine ima društvo 15 podružnic. Najagilnejša je podružnica v Gornji Radgoni. Isti referent je podal za blagajnika tudi blagajniško poročilo, iz katerega povzamemo v glavnem, da je zaključilo društvo pretečeno leto s čistim premoženjem Din 34.500. Iz poročil zveni tudi težnja po samostojnem glasilu, kci v kmetijskem listu za vinarsko društvo ni nikdar zadostnega prostora na razpolago. Predsednik Lovro Petovar da -oro-čila v razpravo, racunopregledovalcc g. Dr. Lasič poroča v Imenu pregledovalcev, da so računi v redu ter predlaga ab-solutorij, ki se nato soglasno sprejme.
Živahna, stvarna debata o aktualnih vprašanjih vinogradništva se je razgibala v zvezi s podanimi poročili.
V debato posežejo g. višji nadzornik Gombač, ki omenja alkoholno stopnjo, po katero naj vina ne pridejo v promet, tovornino za vino ter za galico in kletarske nadzornike, ki jih je premalo. Pledi-ra za samostojno glasilo, kakor za predavanja, ki bi se naj vršila širom banovine po vinorodnih krajih, ter se naj orne ju je jo na samo en kraj. Nadalje se oglaša k besedi g. Ludvik Sagadin, ki predlaga, da se naj za prihodnje občne zbore dopošljejo viem podružnicam tiskarna taj niška in blagajniška poročila, da zamoie-jo podruž. zavzeti svoja stališča, ker je nemogoče, da bi si delegati vsa ta obšir-na poročila in številke mogli zapomniti. Okrog teh vprašanj se vrti nadaljna debata, nakar zaprosi predsednik za špe-cijelno debato v svrho sestavitve resolucije za kongres. Na predlog ing. G o r-j u p a se nato soglasno sklene, vstaviti kot mejo alkoholne stopnje, pod katero naj vino ne gre v promet za bela in originalna rudeča vina 8%, za črna 9°/°. Nadaljna debata sc vrši okrog cene galice, ki diferira od Din 5,50 na Din 4.90, slednja za člane Kmetijske družbe. Iz P°-iasnil sledi, da js iuzlagati razliko iz tega vzroka, ker daje Kmetijska družba svojini zadružnikom galico po nižji ceni, dolini se člani vinarskega društva ne sma-'rajo za zadružnike, na drugi strani je pa <*Zorka« nastavila ^a visokost sklepov
različne dobavne cene. V debati o predlogu, da se trošarina odpravi ter uvede pavšalna pristojbina na hektar zasajene trte, se izjavijo delegati proti takemu predlogu, ker bi v tem slučaju vinogradnik moral plačati pavšalno pristojbino tudi. v slučajih, če iz vinogradov zaradi ujm ne bi imel dohodkov.
Glede članarine se sklene, da se plača do treh oralov zasajene ploskve po Din 10, za vsak nadaljni oral pa Din 5. Na predlog g. Kerina iz Sv. Križa ostane pri dosedanjih razpisih občnih zborov ter se naj isti vršijo vedno širom Dravske ba novine, ob prometnih žilah in vinorodnih krajih, drugo leto pa v Brežicah.
Nato preide občni zbor k predlogom posameznih podružnic, ki naj tvorijo pod lagO' za resolucijo, ki jo občni zbor predlaga kongresu v potrjenje. V to debato posežejo gg. Ludvik Sagadin, inšp. Žnidarič, g. Kerin, predsednik sam, Jože Zabavnik, ravnat. Šega, profesor Vojska. Dr. Lašič, višji nadzornik Gombač.
K vinskemu zakonu, poda. g. Ing. Gorjup izčrpno poročilo, nakar se izvoli 5 članska komisija, ki naj zakon predela.
Sledile so volitve, o katerih smo že poročali v včerajšnji številki.
Trije aktualni referati.
J. Racionalizacija v vinarstvu.
O tem je govoril na nedeljskem kongre su. o katerega poteku smo žc poročali, ravnatelj banovinske kmetijske šole na Grmu inž. Ivo Zupanič. V lapidarnih, zgoščenih izvajanjih lianizuje v svojem referatu najvažnejše momente: Novi nasadi naj pridejo le v prave položaje. Iz stališča racionalizacije pri zasajanju novih vinogradov je posebno važno, da izberemo prave, primerne sorte na primernih podlagah. Ne gre več danes, da bi imel vinogradnik v vinogradu druga-:ne sorte in v kleteh drugačna vina. Danes sc zahteva standardizirano in tipizirano blago. Temu dejstvu sc mora prikrojiti tudi naše trsničarstvo. Ne samo racionalizacija v novih vinogradih, ampak tudi v starih. Važno poglavje iz racionalizacije v. vinogradništvu je pravilno in pravočasno zatiranje bolezni in škodljivcev. Racionalizacija pa mora prodreti tudi v kletarstvu: primerna klet, dobra vinska posoda, red in snaga v kleti, pravočasno izvršena dela v kleti. K racionalizaciji našega vinarstva, spada tudi vinarsko produktivno zadružništvo, ki je potrebno zlasti tam, kjer prevladuje mali vinogradnik.
2. Sodobne tehnične pridobitve v vinogradništvu in kletarstvu.
Referent za vinarstvo in kletarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani inž. Sergij Gorjup je v svojem referatu zajel vse te vinogradništvu koristne sodobne tehni čne pridobitve. Omenja: stiskalnice z visokim in ozkim košem, stiskalne hidravlične glave, .sulfitne kvasnicc, ki se uporabljajo za vrenje mošta, pa tudi tako-zvani biosulfit, čiščenje vina po Moslin-gerju, ekafilter za odstranjevanje kali drobnoživk, ki ga uporabljamo predvsem za pripravo brezalkoholnih grozdnih in sadnih sokov in za sterilizacijo bolnih vin, nadalje osveženje vina z ogljikovo kislino, aparat Mamut Ventur za impregni-ranje sodov itd.
3. Gospodarsko stališče vinogradnika in
njegove zahteve.
Ta referat predsednika Lovra P e t o-v a r ja vsebuje toliko dragocene statistike in idejnih smernic, da bomo o tem referatu še posebej poročali. Zaključil je svoja izvajanja s poudarkom potrebe, da sc vsi vinogradniki strnejo v močno in čvrsto organizacijo, kajti sloga jači, nesloga tlači, V slogi je moč.
Debata o treh referatih je prinesla precej klenih misli in dobrih nasvetov. Govorili so višji svetnik Gom-bač, inž. Zupanič, dr. L'ašič, ki je podal nekaj duhovitih predlogov k samopomoči vinogradnikov, dr. Brodar, ki pojasnjuje položaj vinske trgovine z Avstrijo, ravnatelj Andrej Žmavc, ki ; znanjem polnili in humornih besedah raz
pravlja o samorodnicah in potrebi produktivnega vinarskega zadružništva, in končno Kor at iz Zg. Radgone, ki govori o nekaterih značilnih zanimivostih naše obmejne vinske trgovine.
Zrcalo vinogradniških potreb in zahtev
so sprejete resolucije:
Zakon in pravilnik k zakonu o vinu naj se najstrožje izvajata, zlasti naj sc strogo postopa proti kršiteljem odredb, ki določajo provenijenco in sortni značaj domačega vina. — Država kakor banovina naj pospešujeta s čim večjimi razpoložljivimi sredstvi produktivno vinarsko zadružništvo. Pri vseh trgovinskih pogodbah naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega vina in grozdja, zlasti v ČSR na podlagi kompenzacije. Pri sklepanju naj sodelujejo kot delegati vinarski strokovnjaki. — Carina na galico naj se ukine, ali pa domača galica naj se poceni za ceno razlike na uvozni carini (Din l.3>2). Revidira naj se pogodba z »Zorko«. Istotako naj se ukine carina na žveplo in druga sredstva za pokončevanje bolezni in škodljivcev. — Pri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj sc postopa širokogrudno v korist vinogradnika, posebno v krajih, kjer se uvaža vino iz drugih vinorodnih okolišev. — Dovolijo naj se brezobrestna posojila za obnovo vinogradov siromašnim vinogradnikom v izrazito vinorodnih položajih. — Zemljari-na za naše vinograde naj se zniža istotako za 20°/o, kakor se je znižala zeinlja-rina za vinograde* v kamenitem svetu, ker je velik del naših vinogradov v laporna! i zemlji. — Izvaja naj se najstrožja kontrola privatnih trstnic v smislu trsnega izbora, selekcije, pravilnih podlag in kakovosti materijala. Cepljene trse in drugi trsni materijal naj oddajajo banovinske trsnice siromašnim vinogradnikom po znižani ceni. Za ptujski vinorodni okoliš naj se ustanovi posebna banovinska trsnica. — Vsako krošnjarcnjc in pre prodaja trsnega materijala naj sc najstrožjo kaznuje. Nekoncesijonirani trsni-čarji naj se najstrožje zasledujejo po zakonu. — Strogo naj sc izvaja zakon in pravilnik o pospeševanju vinogradništva, glede katerega je vsako sajenje in razmnoževanje samorodnic prepovedano. Odpade naj določba, po kateri sme imeti vsak vinogradnik do 500 samorodnic za lastno uporabo. — Načeloma naj se nastavi pri. kr. banski upravi poleg referenta za vinarsko panogo za celo banovino še kletarski nadzornik za bivšo ljubljansko oblast. — V izrazito vinorodnih srezih naj se postavijo kot sreski kmetijski referenti ozir. njih pomočniki špecijalisti za vinarstvo. —Trošarina na vino naj se ukine, dokler pa to ni mogoče, naj se trošarina reducira na minimum, na največ na 1 Din za 1 liter vina. — Kr. banska uprava naj stavi v svoj proračun primerne postavke za prirejanje vinskih sejmov, vinskih razstav in za strokovne ekskurzije vinogradnikov. — Strokovni nasveti in analize kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj naj bodo za vinogradnika brezplačne, zlasti kar se tiče analize zemlje radi izbire pravilnih podlag. Splošno naj se pristojbine za vse enološke analize znižajo za 50°/o. — Za slučaj, da pride do regulacije cen kmetijskih pridelkov, zahtevamo, da pride v prvi vrsti v poštev vino v pravi relaciji s cenami drugih kmetijskih pridelkov. — Vprašanje obrestne mere naj se uredi primerno rentabilnosti vinogradništva.
Ker različna sodišča različno tolmačijo uredbo o viničarskem redu, zahtevamo autentično tolmačenje poedinili paragrafov tc uredbe, katere bo predložilo vinar sko društvo. — Pri bodočih kmetijskih Zbornicah naj se osnuje samostojni vinarski odsek. — Naj se uvede monopol na špirit in naj se dovoli uporabljati špirit samo v industrijske svrhe. — Proizvodnja ocetne esence naj se prepove, dovoli naj se samo uporaba čistega vinskega in sadnega kisa. — Uporaba industrijskega špirita naj se prepove za izdelavo alkoholnih pijač. Proizvodnja destilatov iz uvoženega suhega grozdja, fig in drugega sadja naj sc prepove. — Vinogradništvo y. celi državi naj so strogo rajo-nira. Vinogradi v ravnini naj se postopoma opuste. — Iz prometa naj se izključijo bela in originalna rdeča vina (cviček) izpod-8 in črna vina izpod 9°/» alkohola.
Krasno organizirana poskušnja vin
pri Skorčiču je nudila slikovito in pestro zbrano galerijo številnih buteljčnih dragocenosti ter žlahtne kapljice. Tukaj so si udeleženci lahko prepričali, kaj premore praktično upoštevanje vse tiste teorije, ki se je obravnavala na kongresnem zborovanju. Vzorno urejena posku-šnja je dala najboljše spričevalo veščim rokam in odličnemu pripravljalnemu vodstvu z g. Ludovikom Kuhariče m na čelu.
Zeileiss, Haloze itd.
Udeleženci kongresa so si potem še ogledali znamenite zdravilne priprave p' i ormoškem Zeileissu dr. Majeriču, naslednjega dne pa so nekateri šli na poučno ekskurzijo v Haloze.
Ptuj
Težka nezgoda. Smrtnonevarno se je ponesrečil 65-Ietni železniški upokojenec iti posestnik Jakob Ratajc na Bregu. Z nove stavbe je padel tako nesrečno, da je obležal s smrtnonevarnimi notranjimi poškodbami nezavesten. Ptujski reševalci so ga spravili v tukajšnjo bolnišnico, vendar je njegovo stanje obupno.
Policijska vest. Ptujska policija je are. tirala 32-letnega Adolfa Kampla, pristojnega v Slovenjo vas, ker ga zasledujejo oblasti zaradi raznih deliktov. Izročili so ga tukajšnjemu sodišču, kjer so spoznali v njem starega gosta.
Pomladek Jadranske straže na državni meščanski šoli v Ptuju priredi 23. t. m. akademijo v »Mladiki«, kjer bo tudi razvitje prapora. Dne 28. t. m. pa gre 50 članov tega pomladka na 7-dneviio letovanje v Bakar v dom Oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Ker so člani povečini revnega stanu, se naproša občinstvo, da to akcijo podpre.
Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla Agata Šmidtova, zasebnica, stara 55 let. Prepeljali so jo v Ptuj in jo pokopal: na domačem pokopališču. Naj v miru počiva!
Nabori. Letošnji nabori v ptujskem okraju se vršijo naslednje dni: v Ormožu 24., 25., 26., 27., 29. in 30. junija ter 1. in 2. julija; pri Sv. Andražu-Leskovec 3. in 4. julija. Naborni obvezniki so vsi mladeniči, rojeni leta 1915, za temi sledijo naborni obvezniki, ki so bili pri prejšnjih naborih začasno nesposobni, in sicer rojenih 1. 1908—1914. Ob priliki teh naborov se vrši tudi pregled obleke rezervnih častnikov in zaprisega še ne^ priseženih vojaških obveznikov.
Tezno
Gostovanje na šolskem odru. Na šolskem odru so gostovali diletanti Društva kmečkih fantov in deklet iz Skok s Cvetka Golarja igro »Dekle z rožmarinom«. Večina igralcev je bila prvič na odrskih deskah. Pohvalno pa moram omeniti njih veselje in trud, ki zaradi prepozne reklame in neugodnega časa ni bil zadostno poplačan. Igralci in gledalci so pa bili vendar zadovoljni, posebno slednji, ki so nagradili marljive diletante z zasluženim aplavzom.
Postajališče je popolnoma dovršeno in je zelo lično. Odbor je že zaprosil za kolavdacijo. Pritožuje se samo blagajnik zaradi nekaterih podpisnikov, ki še niso storili svoje podpisane obveznosti. Odboru in občanom pa ni po godu nova o-graja ob cesti, ki se je postavila brez ko-misionelnega ogleda in kazi pravilno smer Maistrove ulice.
Naše ceste. Jurčičeva ulica je temeljito posuta z gramozom. Druge ceste še čakajo popravila, dokler ne bo rešena zadeva nakupa gramoznice. Naš cestni nadzornik Tončič ima mnogo dobre volje, a premalo denarja.
Hudobiia. Ko se je v petek 31. maja okrog 22. ure privozil na svojem kolesu od sokolske telovadbe učitelj g. S., je zadel ob križišču Maistrove ulice in Ptujske ceste pri Marinovi gostilni na bruno, katero so si nočni zlikovci izposodili od stavbenika in ga položili preko ceste. Nesreča bi bila lahko hujša, zdaj pa trpita na lažjih poškodbah le vozač in kolo.
r
Stran 'A.
Mariborski »V © 5 e r n i k« Jutra.
/ Mariboru, dne 4. VI. 1935.
".za-; a?- -7T '£&&
Atohoaac Daodet :
GREH Z£A£
92
Tišino, ki je vladala v prostoru, so motili le enakomerni udarci hidravličnega stroja iz mlina. Delcrous je zvišal stenj luči in pozvonil svojemu pisarju, ki je delal v sosedni sobi. Med tem ko sta onadva nekaj pisala in pogovarjajoč se tiho šepetala, kakor: »Zaporno povelje, obvezni zapor,« je gledal Richard skozi odprto in s križi zagrajeno visoko okno na malo dvorišče: tam doli, nad tistimi velikimi rumenimi vrati je s težko muko — bilo je že temno — prebral napis: »Jetniške celice.« O, tista svinčena, nizka vrata! Kako dobro je simboliziral revščino onih, ki so za njimi zaprti, tisti netopir, ki je letal sem ter tja med zadušljivimi štirimi zidovi v soparnem poletnem večeru!
»Dragi gospod Fenigan ..na ta rezki sodnikov glas se je Richard obrnil k mizi, »vidite, zelo mi je neprijetno, toda moram vas pridržati tu pravici na razpolago ...«
Feniganov obraz je izgledal prestrašen, vendar je to gotovo pričakoval, ker je prej, ko je stopal iz kočije, stisnil neopaženo kočijažu Libertu, ki je mirno sedel na kozlu, teh le nekaj besed za Lydijo: »Potuj takoj! Vseeno ie kam, v osmih dneh bom že pri tebi.«
XVIII.
Ko se je bila Richardova kočija že izgubila, je abbe Ceres nadaljeval svojo pot po cesti proti Soisyju. Iz vsake hiše se je slišalo prasketanje zelenih vej in v nos je udarjal vonj čebulne juhe. Kmalu je pozvonil na vratih sirotišnice.
»Naša draga mati predstojnica je še vedno bolna; ako pa želi gospod abbe govoriti s sestro Martho. je na prvem dvorišču.«
Zares, Irka je bila tam in za njo ter okoli nje je skakljala cela čreda manjših in večjih deklic. Ko je zagledala starega duhovnika, ki je bil še ves zasopel od dolge poti, je naglo prijela krilo in mu tekla nasproti. Že na prve vikarjeve besede so velika, na črnem dvorišču tako bela krila njenega pokrivala zatrepetala kakor od veselega presenečenja: »Pridite sem, gospod abbe, nihče vam ne bo mogel postreči bolje od mene!« Odšla sta v govorilnico, lepo razsvetljeno in vso polno vonja belih vrtnic, ki so v venec spletene visele na kipu Device Marije; sestra Martha je z nespretno kretnjo vzela iz nekega predala knjižnice dolgi register z zelenimi platnicami in pričela naglo listati po njem.
»Tu je točen datum, kdaj je prišla naša mala Lydija v sirotišnico: 28. oktobra
1860.	Kmalu bo 29 let od takrat; bilo je prvo leto v moji zaobljubi, zato se še danes čisto dobro spominjam vseh podrobnosti te adopcije. Točno ob osmih zvečer, bile smo prav pri večerni molitvi, je stopila k sestri Bouronovi Marija de Bethaniejeva, naša vratarica, tista, ki vam je tudi nocoj odprla vrata. Bila je vsa razburjena in preplašena, ker je pravkar našla pred vrati osemnajst mesecev do dveh let staro dekletce. Otrok je spal in je bil komaj napol zavit v odejo, na kateri je bil pripet kos papirja, na njem je pa stalo z velikimi, nerodnimi črkami napisano „Lydija”.«
»Da, tako je,« je dejal vikar, sklanjajoč se nad register. Irka ga je vsa vesela vprašala: »Vi ste torej našli njene starše? O tem sem prepričana. Kmetje, kaj ne?«
»Ne, moja sestra.«
»Potem gotovo kakšni visoki plemiči?«
»O, vse drugo ko to.«
»Pa vendar, spominjam se prav dobro,« je vztrajala redovnica, »da sta na odeji, veliki konjski odeji, bila vtisnjena krona in grb. Tudi to omenja naš register, poglejte!«
»Da, bojim se le, da je bila ta odeja ukradena,« je dejal duhovnik ,male župnije’ z blagim smehljajem. Irka je pa jezno vzkliknila:	»Ukraden!	Kakšnega
Spori
„Perun“ na pohodu
MANIFESTACIJA ZA KOLESARSKI IN MOTOCIKLISTIČNI ŠPORT PRI SV. LENARTU V SLOV. G. — VELIK USPE H PRVE LETOŠNJE CESTNE DIRKE.
Preteklo nedeljo je priredil Klub slo-/enskih kolesarjev in motociklistov »Pe-run« svojo prvo letošnjo prireditev, in sicer kolesarsko dirko in ocenjevalno vožnjo motociklistov na 19 km dolgi progi Maribor - Sv. Lenart. Prireditev, ki je bila vzorno organizirana, se je končala z manifestacijo obmejnega športa pri Sv. Lenartu v Slov. g., ki je pričakoval naše vrle »Perunaše« zelo praznično.
Točno ob 13. so se zbrali kolesarji in motociklisti na Trgu svobode od koder
je krenil sprevod do konca Aleksandrove ceste, kjer je bil start za dirko v Sv. Lenart. Kolesarji, — 80 po številu — so hiteli naprej ter zasedli vso dirkalno progo do Sv. Lenarta, da omogočijo brezhiben potek dirke. Funkcionarjem se je javilo 19 kolesarjev, ki so dirkali v konkurenci, sledilo jim je še 11 motociklistov, ki so drveli proti Sv. Lenartu.
V prijaznem trgu Sv. Lenart so domačini pričakovali dirkače in udeležence prireditve z godbo. Ves trg je bil tudi v
zastavah, kar dokazuje, kako priljubljeni so naši »Perunaši« zlasti na našem podeželju. Po prihodu rediteljev na progi je od cilja do veseličnega prostora na vrtu gostilne Arnuš krenila povorka zgodbo na čelu, ki so se ji še pridružili številni izletniki iz Maribora, ki so prišli z Sv. Lenarta z avtobusom in avtomobili. V imenu sekcije »Peruna« pri Sv. Lenartu je pozdravil goste meščansko-šolski učitelj g. Franjo Veit, ki se mu je zahvalil za prisrčne pozdrave predsednik matice g. Anton Hlebš. Nato so bili razglašeni rezultati dirke, in sicer je prvo mesto dosegel član matice Andrej Kogler, ki je prevozil progo v času 33 minut; 2. Maks Korošec (Pesnica) 32.2, 3. Emil Lešnik (Sv. Lenart) 33.7; 4. Maks Rozman (Sv.
pokolenja je torej ta nesrečni otrok?«
Vikar se je opravičil, da more samo gospe Lydiji odkriti skrivnost njenega rojstva. Tako je obljubil njenemu staremu očetu, ki umira tu čisto v bližini in bi hotel še enkrat videti svojo malo Ly-dijo. »Prišel sem k vam, moja sestra, samo zato, da se prepričam o resničnosti nekih podrobnosti in podatkov, ki so nii bili povedani brez prave zveze, ker so jih pripovedovala brezzoba, od starosti in bolezni že čisto iznakažena usta.« Vstal je. Za njim se je dvignila sestra in ga ni ) več spraševala, ampak je — tako je dejal — celo odobravala njegovo molčečnost in skrivnost, ker so si vsi pri niganovih in v sirotišnici domišljali, da izvira mlada žena iz zelo visokega rodu.	'
Že pozno ponoči je šel vikar skupaj i Lydijo ob bregu Seine. Dobro je poznala vsa tista s travo porasla pota, ker jih je bila že tolikokrat prehodila, ko je sprem- ] ljala svojega moža, kadar je hodil nastavljat ali dvigat ribiške mreže. Zavita * v velik svetel šal je stopala naprej in | opozarjala duhovnika na luknje v stezi in ! železne obroče, h katerim so privezovali čolne; vikar je namreč nosil zadnja tolažila umirajočemu in je zato težko hodil. < Dasi je noč bila jasna, se je vendar dvigala nad vodo gosta megla, zastirala oba bregova ter se kakor lahen plašč spuščala vse do sredine pobočij.
(Se bo nadalievnl'' MMHIIHiHMI ■>II11MIH 111III IM IIIIII i	 "
Lenart) 34.1; 5. Franc Kroisl (Sv. Lenart). Od motociklistov so razen dveh. j ki so imeli na progi defekt, dosegli prili-čno enako število točk. Razvila se je nato prisrčna zabava, in so se Mariborčan1 le težko ločili od Sv. Lenarta.
Nedeljska prireditev'je ponovno dokazala, delavnost našega »Peruna« za pro-cvit narodnega športa na naši severni meji. Da je prireditev tako lepo uspela, je zasluga požrtvovalnega odbora »Penina« s predsednikom Hlebšem, in podpredsednikom Jakijem in častnim predsednikom Ivanom Kvasom na čelu.
SK Svoboda težko-atletska sekcija.. Drevi ob 20. uri strogo obvezen trening — Načelnik.
Razne
TRAJNI KODRI DIN 80.—.
fairmanke Din 60.—, garantirano za vsako glavo svež preparat, takoj valovi. Marica Požar, srledaUška frizerka, Vetrinjska il- 2468
Posest
POCENI!
Novozgradba, 3 sobe. 2 kuhinji, vrt. Din 56.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.______________ 2480
2 PARCELI
po 800 m''1, vsaka Din 3500.— gotovine, proda Peimkirher. žel., Razvanje 149. Ptujska cesta.	247
lokal
Službo dobi
SLUŽKINJA,
ki zna opravljati vsa hišna dela in kuhati se sprejme v gostilni. Naslov v upravi »Večernika«.	2474
TKALCI IN TK\LKE
se iščejo za takoj za- Beograd. Samo sposobne moči, ki so že delale umetno sviio (crepe de Chine, saten itd). Zaslužek dober, mesto stal= no. Ponudbe z referencami na Beograd, poštni predal 414.	2465
SDomnite se CMD
Za Binkošti
IŠČEM LOKAL
na prometnem kraju, primeren za mlekarno. Ponudbe nasloviti na upravo »Vcčer-nika« pod »Lokal«.___2457
TRGOVSKI LOKAL
v okolici Maribora iščem. — Ponudbe pod »Trgovec« na upravo »Večernika«.	2471
Prodam
SES==========S==SS=SS
PRVOVRSTEN HRUŠKO« VEC
po Din 2.50 liter od 10 litrov naprej. Koroška 106.	2463
Stanovan/8
DVA GOSPODA
trgovska nastavljenca, sprejmem na hrano in stanovanje. Pristaniška 2, zraven Vodni-kovega trga.________ 2481
BOLJŠEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. , Državna c. 2-1, levo. 2464
VAJENCA
za soboslikarstvo in pleskarstvo sprejmem, T rubarjeva ul. 5, Sajko.	2473
Vi bilo na
redni občrti zbor
Kletarske zadruge r. z. z o. z., Maribor, ki se vrši v soboto-, dne 15. junija 1935 ob 10. uri v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta 14.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1934.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Z zadružnim pozdravom:
Nikola pl. Jurkovič, m. p., t. č. načelnik.
Darujte za Pomožno akcijo!
m m
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti ie „Večernlk“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo s; el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj ial pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Il1;
2467
Mali konzorcij .**a. v CMMM: ondstevnSč Mata«* “	W	DIVOJ	RMAR	7	Maribor	Tiska	Mariborska	tiskaraa	d.	d.	predstavnik
STA.NKO DETELA v Mariboru.