Hi Atam a/sum le ^ospodad ah zapoveduje’ v iovacni tujec, pa naj sifofo tashtiU, dicelUoc ati ucadnik. 7xdti tiudje so t/eZintona Hepotubni. doi/otjimamo svo{iU sposobnih ljudi, ki fod& Uto/ekoljufaio- gospodariti v našem domačem i&ziUu
^tna naročnina inaia 40*— Din. UredniStv« in uprav* t Ljubljani, 8elenbur*ova ulica it. I/I. Raiun pri Poštni hranilnici it. 1I.1SI). Uokopi»ov ne rraiamal Tuleton it. 21-09.
Štev. 46 - Leto II.	IZHAJA	VSAKO	SOBOTO
f Uubitani, dne 18. novembra 1933.
Onim, ki se jih tiče
Fraz o enotnosti naroda in potrebi te enotnosti je bilo v teh težkih prilikah že toliko napisanih, da jih je škoda ponavljati. Največkrat uporabljajo te fraze ljudje, katerim samim se noče sloge, marveč rujejo podtalno, da kujejo svoje lastne načrte in iščejo svoje Posebne namene. Ni treba navajati imen, ima-«io jih dovolj po vsej državi. Vsi izgledajo kot jagnjeta, vsi se cede idealizma in požrtvovalnosti, vsi hvalisajo in nosijo na prodaj svoje bisago ter računajo, da ne bo nikogar, ki, bi jim vrgel v obraz resnico in razgalil njihove črne duše in temne naklepe. Vsi so nacionalisti in dobri Jugoslovani, vsak izmed njih se čuti poklicanega, da zavzema eno^ ali drugo seveda čim višje in čim bolj dobička-nosiM> mesto, nikomur ne gre v glavo, da bi itiogel kedaj zapustiti svoj stolček. To bi bilo jezko zlasti, če bi bilo treba napraviti mesto JUdetn, ki imajo dobre , oči in čiste roke ter , «atančno analizirali njih prejšnjo delovanje v dobrobit naroda in države.
, Ponovno smo opozarjali več ali manj prikrite posamezne take Jugoslovane, naj bodo Pametni in naj ne zlorabljajo naše potrpežljivosti, ki je bo slej ali prej konec. Svarila «iso zalegla. Še bolj drzno kot prej dvigajo nekateri od teh koristolovcev in škodljivcev svoje glave, še bolj se čutijo trdne in si ne inorejo predstavljati, da bi se le našel kdo, ki bi
ne imel rešpekta pred njihovim nacionalnim delom v dobro njih lastnega žepa. S 'razo o potrebi skupne fronte in sloge vseh naprednih in nacionalnih elementov v svojih ustih mešetarijo na vse mogoče načine, da bi napeljali čimveč vode na svoje mline in izra bili današnje stanje v svoj prid. Predvsem posvečajo svojo pažnjo malemu človeku. Govore o socijalizmu in socialnem čutu, predstavljajo se kljub polnim trebuhom in polnim žepom za proletarce in vabijo malega človeka, naj mu sledi in naj se pusti še nadalje yarati in izrabljati. Sočasno pa sede pri razkošno pogrnjenih mizah in bogate na stroške javnosti, predvsem pa na stroške onega malega človeka, čegar interes jim je tako pri srcu!
Tekom svojega dosedanjega dela smo bili skrajno rezervirani. — Hoteli smo urediti Predvsem svoje vrste, hoteli pa smo tudi dobiti vpogled za one kulise, ki skrivajo vse to Podlo in protidržavno delovanje naših kričavih oficijelnih Jugoslovanov. Imeli smo uspeh, kajti močne in strnjene so postale naše vrste, s svojim predrznim gledanjem za kulise Pa smo si preskrbeli toliko vpogleda v te zakulisne tajnosti, da bomo lahko začeli z odkrito borbo. Brez strasti in nervoznosti, po dobro premišljenem načrtu bomo začeli razkrivati vse ono, o čemur se sicer mnogo šušlja, o Čemur pa se ne sme govoriti javno. Pri tem pa se bomo držali starega pravila, da je treba prvenstveno obračunati s prijatelji. So-vražnike poznamo in baš zato niso n e vami niti nam niti našim ciljem in idejam. Razgali je treba najprej one, ki so tudi nacionali-
sti, one, ki izživljajo pod plaščem svojega navideznega nacionalizma in državotvornega delovanja svoje osebne strasti in instikte in škodujejo s tem narodu in državi mnogo več kot vsi punktaši in drugi taki zmedenci. Vemo, da bomo radi tega napadani češ: Rušite napredno in nacionalno fronto, s tem pa pomagate nasprotnikom. Teh fraz smo čuli dovolj, verjeli jim nismo nikdar, verjeli jim bomo še manj danes, ko vemo, da uporabljajo take fraze zlasti oni, ki nimajo dobrih in iskrenih namenov.
Kdor hoče biti v resnici močan, ta mora napraviti red najprej v svoji lastni hiši in pri svoji lastni osebi. Ne moremo gledati, kako se razsipa denar v časih največje bede in največjega pomanjkanja, ko ni denarja niti za največje reveže, ki stoji zdravih rok ob strani in čakajo, kje se bo vendar enkrat našlo pošteno in primerno plačano delo tudi za njihove pridne in delavoljne roke. Ne moremo gledati, kako si bašejo posamezniki žepe s tem, da zavzemajo ne po par, marveč na ducate raznih mest, dočim stoji mlada inteligenca brezposelna ob strani in postaja v svojem skrajnem obupu dostopna raznim nezdravim mislim in tendencam. Zavedamo se, da boj ne bo lahek, da bo treba pri tem mnogo dela in da tudi uspeh ne bo dosežen tako hitro. Verujemo pa, da ne bomo dolgo osamljeni in da bomo dobili v najkrajšem času nebroj iskrenih in poštenih sodelavcev iz one mase našega naroda, ki je danes več ali manj brezbrižna in otopela, ker pač ne veruje več, da bi bilo mogoče spremeniti današnje stanje in voditi uspešno borbo proti onim velikim, ki so v resnici največji škodljivci naroda in države. Ko pa bo ta masa videla prve uspehe in tudi prve dokaze, ko bo videla, da se mogotci ne upajo udariti nazaj, ker imajo slabo vest in ne bodo vedeli, kakšni udarci jih še čakajo in odkod bodo ti udarci prišli, takrat bo spregovorila tudi ta masa in storila svojo dolžnost. Ne bo več poslušala lepih in mamljivih besed takih mogotcev o socialnem čustvovanju, ne bo se pustila več varati s pralnimi frazami in obljubami, vzela bo v roke bič in udarila z njim po pijavkah.
Svarilu bodo sledila dejanja, ne radi senzacije in cenenih efektov, marveč radi nujne potrebe in v izvajanju dobro premišljenega načrta. Na ta način bomo odgovorili vsem onim, ki se čutijo sakrosanktne ter so še danes tako prepričani o trdnosti svojih položajev in nenadomestljivosti svojih oseb, da jim ne pride niti na um možnost lastnega padca in lastne propasti. Vsled te svoje sigurnosti posegajo tudi v naše vrste. Skušajo jih razdvojiti, zato pa sejejo nezaupanje proti raznim osebam, ki jih smatrajo za vodilne v nacionalističnem pokretu. Pozabljajo pa, da nacionalisti niso masa, ki sledi slepo eni ali drugi osebi. Lahko zrušijo enega ali drugega, ostalo jih bo dovolj, ki bodo nadaljevali delo do končnega uspeha.
Ni nam vseeno
. Ni nam vseeno, da znaša produkcija vse ‘»dustrije in obrti v Dravski banovini letos PriliČno polovico manj kot pred dvema letoma.
v. Ni nam vseeno, da govorimo o našem sočloveku, delavcu danes že ne več kot o brezposelnem, nego kot o gladujočcm. Da obupu-JeJo delavske matere in da bo bodoča genc-lacija sedanjih lačnih in bednih otrok duševno in telesno manj razvita.
Ni nam vseeno, da preplavljajo inozemski, 2>asti židovski potniki naše trgovine in jim vsiljujejo inozemsko blago v škodo domače Produkcije, v povečanje naše lastne bede.
Ni nam vseeno, da kupujejo nekatere naše Industrije še vedno sirovine ali polizdelke v inozemstvu, mesto da bi jih nabavljali doma.
Ni nam vseeno, da kupuje naš konsument, slasti naša zena v trgovinah svoje potebščine inozemskega izvora, mesto da bi segala po izdelkih domače obrti in industrije. Naš konsu-incnt se ne zaveda, da živi v Dravski banovi-nad polovico ljudi od obrti in industrije. -1®. *eb. ljudi ne bomo zaposlili v tovarnah in no i 'ca,i, «« morejo živeti, živela pa tudi . več ostala polovica, ker bremen polo-' a brezposelnih zaposleni ne prenesejo, i Ni nam vseeno, ako se tovarna, ki j(> v •nozemskih rokah, odteguje plačilu davkov v “Kodo ostale industrije. To so parasiti našega ®°8Podarstva.
Ni nam vseeno, da se naša gospodarska Podjetja prekomerno in neznosno obremenju-'1° i raznimi davčnimi dajatvami.
. Ni nam vseeno, če je vodstvo tovarne ne-, ijialno, oziroma nima socialnega čuta do avca-sočloveka. Plačuj svojega delavca po-
šteno, zato pa zahtevaj od njega pošteno delo. Din 1-80 in Din 2 20 na uro ni pošteno in
krščansko plačilo za nobeno delo.
Ni nam vseeno, če gospodari in zapoveduje v tovarni tujec, pa naj si bo to lastnik, direktor ali uradnik. Taki ljudje so večinoma nepotrebni. Dovolj imamo svojih sposobnih ljudi, ki bodo človekoljubno gospodarili v našem domačem jeziku.
Ni nam vseeno, da se gotove produkcijske branže prekomerno razvijajo. Z ustanavljanjem novih tovarn se odteguje kmečko ljudstvo svojemu pravemu delu in ga privlačuje v industrijsko delo. Preštevilne tovarne producirajo prekomerno, nastal bo po naravnem zakonu zastoj in s tem nove Golgote bede in gladu industrijskega delavstva.
Pomnite vsi, ki grešite v škodo in trpljenje našega naroda in države; Nacionalno gibanje postaja tudi pri nas iz dneva v dan globlje, širše in silneje. Ono preplavlja liki lavina vse sloje in plasti našega naroda. Mi nočemo, da propada naš narod in država. — Dovolj smo močni, da več ne prosimo, ne, mi zahtevamo: Trgovec, kupuj vse kar moreš i n kar dobiš od domače-ga obrtnika in i n d u s t r i j a 1 c a. — Zavedaj se, da storiš s tem tudi sebi dobro. Tako zaposliš mnogo brezposelnih in še več slabo zaposlenih, ki postanejo zase in svoje rodbine dobri konsumen-ti in tudi tvoji kupci.
Industrijalec in obrtnik, k u -I* u j t a domače sirovine. Vidva 1 * lita, da sta zaposlena, torej zaposlita tudi druge obrate. Bo-
dita pravična in socialna delodajalca. Delavec je najmanj tako koristen član človeške družbe in dober državljan, kot vidva. Vajina naloga ni, da sejeta in žanjeta samo vidva in da se okoriščata prekomernih dobičkov v breme delavca, če ga plačata po Din l-80 na uro in kupca. Vajina naloga je producirati dobrine in nuditi delavcu,človeku primerno eksistenco. Ne z a p o -slujta v podjetju inozemcev,ker najdeta doma dovolj sposobnih. Domačin ni manj vreden od tujca.
Konsument, kupuj vedno le domače blago. Odklanjaj tuje, četudi ti ga ponuja nacionalno
mlačen trgovec. Vedi, da s tem koristiš tudi sebi. Imej ljubezen do države, do naroda in do brezposelnega sočloveka. Kdor pomaga ugonabljati sedanjo gospodarsko krizo, je za državo. Kdor ni za narod in državo, je proti njej in s takim je treba temeljito obračunati.
Narodna Odbrana je stavila te zahteve, ki so zahteve vsega nacionalno zavednega naroda, pod geslo »Svoji k svojim«. Svoji k svojim je posebna akcija Narodne Odbrane, one Narodne Odbrane, ki je v zgodovini srbskega naroda že večkrat odločilno in zmagovito nastopila takrat, ko je bilo narodu in državi najhuje. Obrtniki, industrijalci, trgovei in tudi vi konsumenti, pridružite se akciji »Svoji k svojim«.
Malo odgovora
Gospod urednik!
Neki ljubljanski tednik, ki hoče biti glasilo one slovenske inteligence, ki se ne strinja z jugoslovansko ideologijo, se je že večkrat zaletel v naše meščanstvo in izobražen-stvo, češ da je bil to in da je še najslabši del naroda, da je bil vedno naprodaj in da je naj-rajše sprejemal tuji jezik in tujo kulturo. In vse to zato, ker je večina slovenske inteligence danes jugoslovensko orientirana in pravilno pojmuje vlogo slovenstva v sedanjem položaju. Ker priznava ta slovenska narodna inteligenca jugoslovansko državo in vidi samo v tej državi in v delu za to državo tudi rešitev slovenstva, ji očita ta tednik v zadnji številki, da je brez sramu in načel. Sicer članek previdno povdarja, da veljajo njegovi napadi le večini slovenske inteligence, zato pa daje vso čast manjšini, t. j. oni maloštevilni samoslovenski inteligenci, ki odklanja jugoslovanski nacionalizem kot nekako škodo in nevarnost za slovenstvo. Ker pa se iz tega vidi, da je ravno velika večina naše inteligence pravilno narodno orientirana, je naša dolžnost zavrniti take očitke, ki prihajajo le iz užaljenosti, ker slovenska inteligenca ne gre za par gospodi, ki je ravno po zaslugi te države dosegla visoka mesta, ki pa vendar te države ne mara ...
Poglejmo resnici odkrito v obraz! Res je, da je bilo naše meščanstvo pred vojno bolj izpostavljeno nevarnosti potujčevanja nego kmetsko ljudstvo. A to ni bilo tako samo pri nas, ampak povsod po svetu. Meščan pride bolj v dotiko s tujo kulturo in se ji torej /lažje prilagodi. Prepogosto pri tem odločajo gospodarski, socialni in drugi vzroki. Kdo se je ponemčeval najbolj po naših koroških in štajerskih mestih? Inteligenca? Ne, polinteli-genca. Vajenci, pomočniki, delavci, mali trgovci, obrtniki... In kdo je reševal te kraje slovenstvu? Inteligenca, naša slovenska inteligenca', ki je žrtvovala dovolj časa in dela. da reši ono plast naroda — to je bilo pridobitno meščanstvo — ki je bila v največji nevarnosti. In kje so bili vzroki, da se je nam v vseh obmejnih mestih odtujeval ravno ta del naroda? Bili so predvsem gospodarski vzroki. Zato so se razmere izboljšale, kakor hitro je naša inteligenca poskrbela za primerne gospodarske ustanove in podprla naše ljudi, ki so bili prej odvisni od tujega kapitala. Pa o tem se je že dovolj pisalo.
Bil pa je še neki drugi vzrok. Ne samo pri nas, tudi drugod so se mali narodi izgubljali v velikih. Malo je bilo takih Špartancev, ki so bili varni pred vsako tujo kulturo. Ako trčita skupaj Nemec in Francoz, je tu nevarnost potujčenja mnogo manjša, kakor če mejita drug na drugega n. pr. 80-milijonski nemški in poldru"milijonski narod slovenski. Res je, da pridejo v poštev samo oni prebivalci, ki bivajo ob meji, toda za mejo stoji na eni strani 80 milijonov ljudi z vsem gospodarskim in kulturnim bogastvom, na drugi strani pa ubogi milijon, ki je gospodarsko odvisen in kulturno še ne tako močan. In kaj šele, če stoji za onim osemdesetmilijonskim narodom še vsa državna oblast kakor je to bilo v Avstriji — dočim je mali narod podložnik tuje države. To je veljalo posebno v našem predvojnem času, ko se mali narodi še niso tako zavedali svojih pravic in jih ni nihče na svetu ščitil. Bili so predani na milost in nemilost tuji državi in močnejšemu narodu. Kaj čuda, če se je v teh razmerah potujčil tudi kak inteligent, n. pr. uradnik! Družina, kruh, žena-tujka, pritisk od zgoraj — a ne najzadnje obup nad domačimi razmerami, nevera v zmago malega naroda — vse to so bili oni gospodarski in psihološki vzroki, ki so vodili do odpadništva po mestih in trgih, dočim je bil kmet mnogo bolj samostojen — dokler je bil brez dolgov — in mnogo manj izpostavljen nevarnosti in pritisku. Da so ga pridobili zase, so ga tujci skušali najprej gospodarsko oslabiti; vplivali pa so nanj tudi s tem, da so mu obetali razne časti in zaničevali njegov jezik, njegovo kulturo,
češ, nas je mnogo, Nemci so velik narod, vas je malo itd. Gotovo je ravno ta zavest malo-številnosti pogosto usodno vplivala pri slabotnih ljudeh — in kateri narod ima same junake? — in naši narodni nasprotniki so jo vedno z uspehom zlorabljali. O tem nas uči najbolje predvojna Koroška in Štajerska.
Proti malemu številu onih, ki so obupali in odšli na drugo stran, moremo ravno Slovenci s ponosom pokazati na našo narodno inteligenco, na naše meščanstvo in one sloje mestnega prebivalstva, ki so od obrtnika do trgovca, od uradnika do advokata v teku 50 let preobrazili lice naših mest in trgov — pa tudi vasi — in iz potujčenih krajev ustvarili zavedne slovenske postojanke. Koliko ogromnega dela in boja je bilo potrebno, preden sc je to izvršilo! Kako težak je bil: ta boj, pričajo oni naši še zadnji ostanki nem-škutarskih gnezd, ki še zdaj — 15 let po osvobojenju — kljubujejo s svojo zagrizeno švabsko mentaliteto. Da, slovensko meščanstvu iu izobraženstvo je bilo, ki je iavršilo to ogromno delo! In če bi hoteli povedati sami sebi še eno bridko resnico si lahko priznamo, da je bilo, žalibog, v našem narodu premalo odporne sile, da je le prerad sprejemal tuji jezik in tuje kulturne darove in da je bilo treba tudi na deželi ogromno delta, da se je dvignila narodna samozavest in odporna sila. Tudi to delo je izvršila naša narodna inteligenca. Pa še to naj povem, da je bila ta inteligenca — in vsi njeni voditelji — že takrat jugoslovansko orientirana, ker je v jugoslovanstvu čutila oporo — mislim moralno oporo in je z njim dobivalo slovenstvo in boj za slovenstvo vse drugačen pomen. Žalibog, da je bila to takrat samo še ideja; ko se je tik pred vojno ta ideja bližala uresničenju, je tudi naša narodna odporna sila zelo vzrastla. Ne vem torej, česa naj bi se naša inteligenca — posebno jugoslovansko orientirana inteligenca — sramovala! Ravno iz sj?nih vrst se ni nihče potujčil, če se je, se je iz enih ozko kranjsko ali štajersko orientiranih inteligc:;-tov, ki niti slovenstva v celoti niso objeM. Ni čuda, da so omagali. Bili so preslabi in premajhni, da bi vzdržali! Da je bil med »liberalci« kak oderuh! Mogoče. Ali jih med drugimi »prepričanji« ni bilo? In kaj more meščanstvo za to, če se je slabo »nacionaliziralo«?
In da naša inteligenca ni imela načel! Imela jih je — a svoje — in se je zanje po svoje borila. Ce tista načela naše polpretekle dobe piscu prav tako niso všeč — ker ima sam drugo prepričanje — kakor naša nacionalna in državna jugoslovanska načela — s tem še ni rečeno, da so bila ona načela napačna. Inteligenca namreč pri vseh narodih brez izjeme sprejema prva vsa t. zv. napredna načela, zato je inteligenca. To je njena naioga in dolžnost. Kaj da je napredno itd., o tem odloča doba. Bilo bi le žalostno za ves slovenski narod, če bi v sedemdesetih letih ne bilo v njem niti enega človeka, ki bi bil sprejeli sodobne nazore liberalizma. Saj so bili to nazori evropske inteligence in nasprotniki so nam itak radi očitali, da smo nazadnjaki in — kakor je znano — na Koroškem in Štajerskem je bilo ravno to vprašanje zelo važno pri bojih za naša mesta. Kajti meščan je hotel bili »napreden«, če bi ne bilo naprednih Slovencev, bi bili uspehi naprednih Nemcev še večji. Danes se lahko filozofira in kritizira o politiki preteklosti — a zamislimo se v naš položaj pred 70 leti in mislimo, da je malo časten posel, sramotiti one naše bojevnike, ki so v duhu časa in borbi za svoj narod odbijali sovražnika z enakim orožjem. Človek, ki ne spoštuje onega globokega prepričanja, s katerim so se ti slovenski izobraženci borili za to, da stopa tudi naš narod vštric z drugimi narodi, je najbrže sam brez sramu in načel.
Ne vemo, koliko narodov je, ki žive brez take »uvožene robec, kakor so načela. Čas se izpreminja in z njim nazori in ljudje.
Slovenska inteligenca je šla z duhom ča-
sa; njeno delo za napredek naše domovine se vidi povsod; sprejemala je vse one nazore, ki so se ji zdeli koristni za ves narod. Tako je sprejemala liberalne, socialne, agrarne, nacionalne in druge nauke, ki jih je priznaval svet kot rešilne za posamezne stanove in za celoto. Gotovo je, da pridejo ti nazori lahko med seboj v konflikt, a v tem je ravno razvoj narodov. Tudi tu stopa seveda meščanstvo v ospredje. Ce kje, moremo pri nas reči o meščanstvu in izobraženstvu, da je služil« vedno in povsod javnosti in občnosti.
Tako Je ravno naše meščanstvo že pred vojno sprejelo jugoslovensko nacionalno idejo kot edino rešilno za Slovence. V tem znamenju ae Je borilo in zmagalo. Te zmage ga ni treba biti sram, zmagala so načela. Da je tudi narod tako storil svojo dolžnost — bi bilo nas nemara več v Jugoslaviji. Slovenska inteligenca vidi in čuti, da marsikaj pri nas ni prav in v redu — da bo treba še marsikaj v državi izboljšati — a zato ne gre v boj proti državi, ampak za državo! Zato ne nerga ia ne zabavlja, ne hujska mladine in ne dviga separatističnih gesel na veselje našim zunanjim sovražnikom, ampak veruje v bodočnost svojega naroda in svoje države, dela in ustvarja novo državno življenje v duhu narodnega edinstva. To meščanstvo bo vedno tako, da pojde s časom naprej, čeprav se baje tudi fizično — hvala Bogu — kakor pravi pisec, izredno hitro izraja. Pa ga še ne bo tako hitro konec. Kakor v vsakem narodu ima meičanstvo in izobraženstvo tudi v našem svoje poslanstvo. Naša mesta so in ostanejo žarišča naše nacionalne sile in središča naše državne misli. To ni ne v škodo ne v sramoto slovenskemu narodu, ampak v njegovo čast in korist.
Oni, ki se bore še danes proti našim nacionalnim idealom, so podobni prav tistim nasprotnikom Slovenije in nemškutarjem pred 70 leti, ki so n. pr. na Štajerskem dokazovali našim ljudem, da je Štajerec vse kaj drugega ko Kranjec, da je tam drugačen jezik, da Kranjci delajo samo zase, da so »pervakk lopovi itd. In so jim mnogi verjeli in ti so postali odpadniki. Kljub tej agitaciji je zmagovala slovenska narodna misel, razlike med
Za zaščito
Prvo društvo »a zaščito vlagateljev v Ljubljani (Selen burgova ul. 3) opozarja svoje članstvo in vse vlagatelje, da vlada napoveduje važne gospodarske ukrepe za »miljenje gospodarske krize ter jih ponovno opominja:
Zakaj se Je ustanovilo društvo za zaščito vlagateljev?
Obupno stanje naših denarnih zavodov sili vlagatelj« k organizaciji, da zaščitijo svoje interese. Vlagatelji, to je varčevalci, s<> bili od prevrata sem tisti, ki so pri gospodarskih pre-tresijajih plačevali račun. Še je v spominu katastrofalni udarec vsem onim, ki so varčevali za eventualne slabe čase, in koliko jim je ob prevratu od tega varčevanja ostalo. Zlate prihranjene krone so se 1. 1918 spremenile v skoraj nič vredne papirnate krone, po načelu »kroma je krona«. VLagatelj-varčevalec je dobil za prihranjeno zlato krono 2 vinarja, to je 2%, dolžnik pa je plačal svoj dolg, ki ga je dobil kot posojilo v zlatih kronah, tudi z 2%, to je »lata brona se je oceniila kot papirnata. Dolžnik je obdržal objekt, ki si ga je postavil s svojim posojilom, in ki je obdržal svojo vrednost v zlati valuti. Producent je prodajal svoje blago v zlati valuti, v zflatd valuti je moral konsmnent sivoije potrebščine plačevati, le vla-
KULTURNO POLITIČEN POMEN TURŠKE REVOLUCIJE
Iz predavanja Dr. Stanka Juga.
Ravnokar je nova Turčija slavila desetletnico, odkar je na razvalinah trhlega otomanskega carstva bila izklicana turška republika. Jubilej so po vsej Turčiji proslavili z velikimi vojaškimi paradami Ih dostojnimi svečanostmi, ki se jih je z velikim navdušenjem udeleževalo tudi celokupno turško prebivalstvo. Turčija je v teh dneh pokazala, da je ponosna na delo svojega velikega voditelja Gazija Mustafa Kemala in da enodušno odobrava njegovo politiko, dogodki pa, ki so v ten letih hspremendli nekdanjo azijsko Turčijo v državo evropskB civilizacije, nimajo le lokalno političnega pomena, temveč segajo daleč preko okvirja nacionalistične revolucije ter dobivajo svetnopolitičen in svetovno zgodovinski pomen. Modernizacija in uvajanje novega duha v Turčijo zaključujeta namreč ono ogromno delo, na katerem dela Evropa z neumorno energijo že celo stoletje. Z njima se po dolgih stoletjih ustvarja drugo uedinjenje Sredozemja.	.
Prvo uedinjenje je bilo delo Rima. Rim je napravil iz Sredozemja dvojezično enoto. V drugem tttoletju rimskega carstva so vladali isti običaji, isti nazori, in isti okusi ob vseh obalah te velike kotline, ob kateri je niknila vsa naša kultura. Vere so bile pomešane, narečja in jeziki so pa utonili v grščini in latinščini, ki sta bili priznani kot jezika leposlovja, filozofije, vede in najvišje omike. Edino izjemo tvori staro židovsko leposlovje, ker so se Židje, ki nam nudijo prvi primer zagrizenega nacionalizma, krčevito držali tudi v literaturi jezika svojih prednikov, toda njih upliv v teh časih že močno gine pod udarci podtalnega dela, s katerim se krščanstvo tiho pripravlja k napadu na grško rimski svet. Običaji in način fivljenja je povsod tako enolik, da bi amel popotnik, ki bi objel vso Sredozemsko obalo od Judeje do Herkulovih stebrov, od Galije do Nubije, utis, kot bi ves čas ne izpremenil podnebja in okolice.
Tako nam nudi civilizacija carske dobe v vsem tedanjem znanem svetu sliko popolne enotnosti. Povsod naletimo na iste javne spomenike, kopališča, gledališča, in templje, zgrajene v istem arhitektonskem stilu, ki se razlikujejo še edino po obsegu ta razkošnosti. Celo upodabljajoča umetnost je za ves imperij enaka in proizvaja svoja dela, katerih smoter določajo ista in nedzpremen-ljlva pravila, v serijah za vse dele carstva. V ter-
Kranjci, Štajerci in Korošci so izginjale, meje so padale — zedinjena Slovenija je zmagovala. S to zedinjeno Slovenijo smo hoteli priti v Jugoslavijo, žal, da ni povsod zmagala (na primer na Koroškem in ob meji Štajerske; goriški del so nasilno odtrgali). Zdaj iste vrste agitatorji delajo proti Jugoslaviji z istimi gesli kot svoj čas nemškutarji proti Sloveniji. Zopet strašijo z jezikom, razlikami, pokrajinsko sebičnostjo. In njihovega dela se vesele onstran meje prav tako, kakor so se Nemci veselili nemškutarskih uspehov. 70 let je trajal boj za zedinjeno Slovenijo in ko je prišla, dasi okrnjena, so govorili Štajerci prav tako po svoje kot Kranjci po svoje in bodo še dolgo, če Bog da. In tako bo tudi v Jugoslaviji čez 70 let. Slovensko meščanstvo je bilo, je in bo glavna opora slovenske kulture. Ta kultura in literatura je rastla ravno s tem, da so bila slovenska mesta odprta vsem novim smerem, ki so se porajale po svetu. Kajti kultura raste v borbi duhov in svetov, ne pa kje za plankami, v miru in strahu božjem. Tako bo tudi v bodoče rastla naša kultura v tekmi z jugoslovensko in v borbi nasprotnimi silami. Da bo naša, slovenska in jugosloven-ska, ni nikakega dvoma, ker smo taki tudi mi in ona je izraz našega življenja. Slovenski meščan in izobraženec pa dobro čuti in se zaveda, da človek in narod ne živita samo od domače kulture in literature — ampak od dela in kruha. In tu si hoče slovenski meščan in izobraženec, pa tudi kmet in delavec, pustiti odprto pot v svojo lastno državo, ki je velika in bagata, dočim hočejo nekateri za-plankati Slovenijo, ki ne more preživljati nas vseh. Slovensko meščanstvo in izobraženstvo je torej vodilo narod v lastno državo po oni naravni poti, ki jo je takorekoč določila zgodovina. Gospodje, ki jim to ni všeč, lahko to zgodovino zavračajo in prevračajo, a zavrnili in prevrnili je ne bodo. Z njo se bo tudi v bodočnosti razvijala naša narodna usoda. Od nas bo odvisno, da bo čim ugodnejša za nas. Slovensko meščanstvo in izobraženstvo pa bo brez sramu in avtonomističnih načel še v bodoče sprejemalo vse one zdrave ideje zunanjega sveta, ki vodijo narode boljši bodočnosti nasproti.
vlagateljev
gatelj je dobil za svojo vlogo v zlati valuti — 2%. Zgubil je torej 98% prihrankov.
PrišKa je inflacija. Konjunktura je poklicala v življenje nebroj denarnih zavodov * razkošno režijo in večkrat skrajno lahkomiselno upravo. V spominu je gotovo še vsem, kar se tiče Dravske banovine, kako žalostno so propadle nekatere banke. In zopet so bili varčevalci-vlagatelji tisti, bi so pri teh denarnih zavodih izgubili svoje vloge, doflžniki so se pa ali na smešen način poravnali, ali pa sploh nič plačali. Stotine milijonov vlog in delniškega kapitala je bilo izgubljenega. Polovica teh izgubljenih vlog je bila sigurno last malih in srednjih slojev, ki so si s trdim delom r.n varčevanjem kaj prihranili. In sedaj živimo zopet v krizi denarnih zavodov, ko mora vlagatelj beračiti za malenkostno izplačilo svojih prihrankov. Ali ni sedaj zopet vlagatelj tisti, ki bo plačal račun? Koliko škode je napravila kupči.a s hranilnimi knjižicami! Ali so merodajni činitelji kaj storili v varstvo vlagateljev? Ali ne leži na dlani, da mora biti takega varčevanja enkrat konec, in da se morajo postaviti denarni zavodi na popolnoma drugo podlago, da se vrne zopet zaupanje v denarne zavode? Brez zaupanja v upravo zavoda ne more noben denarni zavod več eksistirati.
me spada Venus; Hermes, Herkules in kipi drugih atletov v telovadnice ali palestra; Arijadna, plešoči . satir ji, sirene irr nimfe v vrtove; Neptun, nereide in ribiči k vodnjakom in v kopališča.
Toda silen zgodovinski preobrat zlomi to lepo enoto. Ob Sredozemju triumfira krščanstvo, ki zanese popolnoma novo koncepcijo posvetnega in duhovnega življenja v tedanji kulturni svet. Predvsem odpravi nova vera strpljivost, ki je vladala med verstvi starega sveta. Odslej obstoja še edino ena prava vera, človek, ki si hoče prislužiti večno rešenje, jo mora odkriti, priznavati se k njej in zavreči vse ostale vere, ki so v bodoče poganske in krive. Ko razpade rimsko carstvo ter se od njega odcepijo zapadne pokrajine, zlasti še ko vzhodni del tega carstva zaradi degeneracije in mehkužnosti vedno bolj slabi, postane novi verski duh najčvrstejša veza med kraji in narodi ter začenja nadomeščati prejšnje politične vezi, ki so se razrahljale oziroma so se potrgale. V nekem času je celo izgledalo, da bo krščanstvo na novo ustvarilo v višji sferi ono sredozemsko enoto, ki so jo razbile invazije barbarov in upori legij.
Toda nova in ravnotako ekskluzivistična vera je pognala tedaj v žgočih puščavah Arabije iz nedoumljivih globin semitske duše. Del sredozemske kotline si naglo že v nekaj pokoljenjih osvoji islam. Enotnost sredozemskega sveta je bila razbita za vedno. Odslej imamo krščansko Sredo-zemje in mohamedansko Sredozemje, ki si stojita nasproti kot dve absolutni negaciji.
Nespravljiva nasprotja srednjega veka izvirajo predvsem iz tedanjega verskega pojmovanja. Krščanstvo in islam sta bili dve izključujoči se teokraciji. Mohamedanske in krščanske dežele so si cer med seboj trgovale in vzdrževale po našem današnjem izražanju diplomatske stike. Tudi so potovali kristjani po mohamedanskih deželah in mohamedanci po krščanskih deželah, toda obe veri sta ostali dva sovražna svetova, ki se nista mogla razumeti .in sta se radi tega tudi morala sumničiti. Imela sta sicer tupatam lahko kake površno stike, nista pa mogla prodreti drug v drugega.
Po propadu vzhodno rimskega carstva, posebno še po zavzetju Carigrada po Turkih se tej verski sovražnosti pridruži še vojaška rivaliteta. Med krščanskimi in mohamedanskimi narodi trajajo neprestane vojne, med katerimi so najznamenitejšo križarske vo!ne. Dokler ni pa bilo osnovano otomansko carstvo, mohamedanski svet še ni predstavljal trajne in stvarne nevarnosti za zapadni »vet. Toda kmalu, že v 16. in 17. stoletju napada turški imperij Evropo na morju in na kopnem.
Vlagatelj mora seči po samopomoči. Ker je pa samopomoč za poedinca iluzorna, če niso ti poedinci organizirani, se je rodila misel, ustanoviti društvo za zaščito vlagateljev, ki bo zakonitim potom ščitilo interese vlagateljev. Taka organizacija bo sigurno našla v krogu vlagateljev pričevalen odmev, in bo ta organizacija po številu svojih članov najmočnejša. Le če bo organizacija močna, bo imela na merodajnih mestih ugled in bo z ugledom tudi žela uspehe.
V programu društva zahtevamo, da imajo vlagatelji vpliv na upravo zavoda, Kjer imajo svoje vloge, da so funkcionarji zavoda mate-rijalno in ne samo moralno odgovorni za neopravičene izgube, da se zaščiti valuta itd.
Za vse reforme denarnih zavodov in delniških družb je pa pogoj, da Se reforme vza-konijo. Reforme so pa nujno potrebne, ker
Junaška doba Benetk in Svetega rimskega carstva, nemškega naroda je polna teh srditih in neusmiljenih borb, ki so primorale Rim, da se bori na dveh frontah proti izlamu in proti reformaciji. Turki prihrumijo celo pred Dunaj in ogrožajo odtod vso zapadno civilizacijo. Istočasno pa plenijo in nadlegujejo mali arabski potentati severne Afrike, verujoč v moč izlama, s svojimi gusarji vse obale Sredozemskega morja. Sredozemje, ki ni bilo še nikdar v zgodovini tako razklano kot tedaj, postane bojno polje neprestane borbe med križem in polumesecem, v kateri je celi dve stoletji bila Evropa slabejša. Kje so tedaj časi, ko je krščanstvo s križarskimi vojnami prešlo v naskok na izlam v njegovi domovini Aziji, sedaj pa le še mukoma brani svoje pozicije v Evropi,
Končno v 19. veku šele se izpremeni položaj. Evropa si tedaj pribori odločno vojaško premoč nad mohamedanskim svetom. Korak za korakom potiska zapad turško carstvo nazaj v Azijo, kjer poskuša mohamedanizem svojo poslednjo srečo z zvito in potrpežljivo defenzivo. Evropski krščanski narodi, ki jih je preplavil osmanski val, se osvo-bode drug za drugim in še	celo velik	del	mohamedanskih dežel	Azije in Afrike pade	pod upliv
oziroma pod oblast Evrope. Istočasno postane evropska država lajična država, to je oblast in potrebe cerkve se ne identificirajo več z oblastjo in potrebami države. Na muslimana se ne gleda več kot na človeka, ki se upira večnim resnicam, ki bi jih moral	priznavati,	on postaja	le	pristaš
neke tuje vere,	semitskega	izvora, ki	se	od kr-
ščanstva bistveno razlikuje.
Spet izgleda tedaj, da bi bilo mogoče združiti dva svetova. Toda izpremembe se zaenkrat uveljavljajo le na zapadu in mohamedanski svet ostane isti kot doslej. Medtem ko se Evropa v tem času naglo industrijalizira ter si iznajde stroje, ki jih gonita ogenj in voda, medtem ko se zapadna država demokratizira in nastaja nova civilizacija; dela in intenzivnega življenja, ostaja mohamedanski svet zvest absolutni monarhiji in tradicijam stare civilizacije. Napredek, kakor si ga zamišlja zapad, ki postane nova vera Evrope in Amerike, izgleda, kakor bi se upiral mohamedanskemu duhu. V 19. veku sta bila Alžir in Egipt edini mohamedanski deželi, ki so se deloma pozapadili, toda to je bilo delo njih evropskih gospodarjev. Ostale mohamedanske dežele se pa še vedno branijo zapadne civilizacije z zelo vztrajno pasivno rezistenco, navzlic vplivu in oblasti, ki ju tedaj že Evropa zvršuje na mohamedanski svet. Sredozemje ostane razbito kot doslej v dva nasprotna
skušnja nas je izučila, in ta skušnja kategorično dokazuje, da se je sedanja oblika denarni zavodov preživela.
Pri tej reformi bodo pa sigurno morah igrati vlagatelji prvo vlogo, in je že zaradi tega bila ustanovitev društva nujno potrebna. Od vlagateljev je pa odvisno, če bo moglo društvo izpolniti svojo nalogo. Društvo bo moralo šteti na tisoče in tisoče članov. Ustanovljeno je samo za Dravsko banovino. Ako se ustanovi za vsako banovino slično društvo, bo posledica ustanovitev »Saveza društev za zaščito vlagateljev v Jugoslaviji«:. In kaj P°~m meni taka organizirana masa vlagateljev, Hl lahko vsak predstavlja.
Članarina (letno 20 Din) je zato taK» nizka, da je omogočen pristop k društvu tua najmanjšemu vlagatelju. Javite svoj pristop po dopisnici in to takoj!
svetova, čeprav sedaj ne več radi dveh nespravljivih ver ali enakih teritorijalnih ambicij, temveč le zaradi bistveno nasprotnih življenskih nazorov.
Ob koncu svetovne vojne je bilo še vedno tako. Vzhod in zapad Sredozemja sta bila dva različna svetova, med katerima je zijalo brezdno. Tujec, ki je prišel v Carigrad, je videl ljudi v širokih rdečih hlačah, pisanih suknjah in z dolgimi tartarskimi brki. Na glavi niso imeli klobuka, temveč fez. Pozdravljali so se tako, da so položili roko na srce, potem na usta in zatem na čelo. Žene so hodile zavite v dolge halje, lice so imele zastrto s kopreno. Človeške slike ali kipa nisi videl nikjer, ker je izlam prepovedoval upodobiti človeško telo. Okna so bila zadelana z debelimi rešetkami. Vino se je smatralo za vražjo pijačo, sodstva in uprave v našem smislu ni bilo. Z eno besedo, še pred desetimi leti ni bilo v Turčiji nobenega pojava družabnega in javnega življenja, ki ne bi bilo v direktnem nasprotju s tedanjimi nazori zapada.
Danes so vsa ta nasprotja izginila, kot bi jih odčaral. V neznatni dobi desetih let je Turčija iz-premenila popolnoma svoje lice. Sedaj vlada tani skoro točno isti način življenja kot pri nas. Turčija ima v naših dneh isto sodstvo, isto upravo, ista gledališča, isto modo in iste okuse, kot jih imamo mi. Ali lahko najdemo v zgodovini človeštva primer, k'er M se taka globoka revolucija izvedla v tako kratkem času. Francoska revolucija, fašistična revolucija in celo boljševiška revolucija niso uvedle takih silnih izprememb kot turška revolucija. Ker edino turška revolucija ni le podrla nekdanjih političnih ustanov, družabnih od-nošajev, vere in gospodarskega sistema, temveč odftranila je celo one starodavne običaje, ki so sto in stoletja tvorili duhovne temelje mohamedanskega sveta. Ona pomeni prehod z ene civilizacije na drugo, prehod z vzhoda na zapad in v tem le*1 njen silen pomen. Razkol v Sredozemju izginja.
Te izpremembe niso delo tuje invazije in tuje dominacije, temveč delo enega samega človeka, kj je pognal iz srede svojega naroda, Gazija Mu-stafo Kemala, kateri je spoznal, da nova doba strojev ni več doba sairarenja in slikovitosti. S silno voljo in železno pestjo se je podal veliki vodite« svojega naroda na delo in razbil srednjeveške okove ki so narod upletale v temo nevednosti in za' ostalosti. Najprej je državo ločil od verskega upljva dzlama, ki je s prejšnjim režimom bil neločljiv0 povezan. Kemalistični režim stoji ob strani muzli-manske vere. Pravi, da je vera notranja zadeva državljana, ki se države kot take nič ne tiče.
Obezbedjenje ulagača
U svoje vreme, kad je obrazovana anketa stručnjaka, koja je imala da predloži način za rešenje bankarske krize, očekivalo se, da če od toga rada biti rezultata još ove jeseni. Medutim, posle svestranog spitivanja situacija je podnela izveštaj, ali se cela stvar ne kreče sa mrtve tačke. Izgleda, da če ipak u ovom zasedanju Narodne skupštine, biti iz-vesnih zakonskih predloga koji se odnose na regulisanje odnosa u bankarstvu.
Dobar deo banaka nalazi se pod zašti-tom čl. 5 ii 6 i to je prilično umrtvilo naš pri-vredni život. Mora se nešto učiniti za oživ-ljavanje poslovne situacije, dati mogučnost zavodima koji su ispravni i uredni da mogu nešto da rade, ukiniti zemljoradmički mora-torium jli ga bar svesti na minimum i naj-nužniji obim itd. Smatra se u širim krugovi-ma da bi d jedan dobar zakon o kontroli rada nad bankama i oštrijim odredbama o odgovornosti direktora, upravnog i nadzomog odbora; o plasmanu aktive, o ulozima itd. dosta doprineo sanaciji našeg bankarstva.
Ovom prilikom iznečemo ovde kako je regulisano pitanje uloga kod novčaniih zavoda u Sjedinjenim Američkim Državama.
Najvažnija je odredba u tome zakonu osnivanje >Federal Deposit Insurance Corporation«, kojoj če pripasti zadača da banke, nesposobne za plačanja, likvidira i ugrožene uloge istih risplati povericcima u jednom odredenom iznosu. Ova korporacija biče iskljueivo pod vodstvom direktora naimeno-vanih od pretsednika. Korporacija je snadbe-vena sa jednim kapitalom otprilike 500 mi-lijuna dolara od kojiih 150,000-000 uplačuje državna blagajna, zatim uplata od strane emi-sionih banaka, što prema stanju od 1. ja-nuara 1933. g. iznosi okruglo 140,000.000-—, a ostatak iz uplate banaka u višini otprilike K % njihovih depozita. Pošto celokupna suma depozita banaka-članica iznosi okruglo 25 milijardi dolara, to bi onda iznesilo 125 mili ona; po tome dolaze još uplate banaka nečlanova. Ovo plačanje mora svaka banka-čla-nica izvršiti — a megu i banke nečllanice — ukoliko pre 1. VII. 1934 g. postanu članice. Povlaščene su sve banke članice kao i do 1. VII. 1936 g. i sve banke nečlanice; posle toga roka mogu još samo banke članice da spadaju u korisnike. Za svoje uplate dobijaju banke 6%-tne akcije ove korporacije. Pored toga korporacija dobija još pravo izdavanja sopstvenih bonova do trostruko uplačenog akcijskog kapitala. Ovih 'A % pretstavl a samo prvu uplatu. U koliko je korporacija sa */« °/o depozita svojih članova prema njihovim oba-vezama u zastoju, može ponovno zahtevati
onih M %. Jemstvo iznosi kod višine depoa do dol. 10-000 100%; do višine 50.000 75%, a preko dolara 50000-— 50%. Pošto korporacija počinje svoj rad 1. VIII. 1934 g., to je predvidena jedna privremena organizacija (tempo-rary Federal Deposit Insurance Fund) kojače u vremenu od 1. I. do I. VII. 1934 g. osigu-ravati uloge do višine od 2.500 dolara pri čemu če se takode 14 % kod jednokratnih nakdanih obaveza od K % uplačivati. Ko-risnik ovog fonda može da postane svaha banka, ali banke nečlanice samo onda, kad na osnovu jednog uverenja od državnih v lasti dokazu da su solventne. Ova je odredba — 23 koju je vodena velika borba u kongresu " razume se od neospornog značaja, jer če visiti manje ili više od liberalnosti državnih bankarskih vlasti, koliko se zahtevi mogu P°" staviti tom privremenom fondu, odnosno koliko su banke nečlanice koje su oglašene k_a° solventne zaista solventne. Prema zvanični® podaoima broj ulagača sa ulogom do 2-50U dolara iznosi 94% svih depozita. Tiče dakle, jedne u pravom smislu te reči »demokratske« mere. Od značaja je, da tekst ovoga § glasi da nije svrha te odredbe činiti ni8-kakvu razliku izmedu banaka članica i banaka nečlanica na štetu ovih poslednjih- Uku-pan mehanizam osiguranja depozita nesum-njivo če doprineti ubrzavanju uproščavanja amerikanske bankarske struke i dovešče j® do 1. VII. 1936 g. do jednog izvesnog rezultata. Stvarna svrha uproščavanja time naravno još nije postignuia, jer če se više tražen® uslove u tom obimu kao što je to slučaj kod banaka članica. Nije, dakle, čudo da če na velike zavode pasti glavni teret budučih bankarskih insolvencija i da če oni o medu vremenu do stupanja na snagu ovih odredaba sve učiniti da bi proveli njihovu izmenu. Čak se ii mnogo o tome govori da če veliki zavodi izači iz toga sistema i vratiti se državnim bankama.	N.	St.	_
PROSLAVA 25-LETNICE NARODNE ODBRANE
Objavili smo že, da priredi Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani proslavo 25-letnice NO.
Ta proslava, ki je bila prvotno določena za 31. novembra in 1. decembra t. 1., je radi velikih svečanosti, ki se vrše na 1. decembra v Beogradu, sedaj preložena in se v Ljubljani vrši nepreklicno v dneh 7. in 8. decembra 1933.
Podroben spored proslave bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Vso nacionalno javnost, zlasti pa članstvo NO opozarjamo na te pomembne svečanosti.
Film
nase zemlje
ŠE ENKRAT O ZAŠČITI KMETA
. Na tozadevni zadnji naš članek smo dobili več dopisov za in proti in se zato še enkrat povračamo na to zadevo.
Vsakdo pač mora priznati, da je zaščita kmetii potrebna tako kot drugim stanovom. Zaščitne mere v korist kmeta se niso izdale samo pri nas, nego skoraj po celem svetu. Zato nihče nima prav, ki bi to vprašanje hotel presojati s kakršnega koli drugega vidi-?} ,z nar°dno-gospodarskega.
Vsi kmetje prav gotovo niso zlezli v dolgove po nepotrebnem ali vsded zapravljivosti.
vse je posledica občih težkih razmer in motenj gospodarskega življenja. Priznati pa moramo, da pri nas kmetsko ljudstvo žal le Preveč misli, da bodo njegovi dolgovi črtani ^ Je marsikateri postal slab plačnik in zani-kern dolžnik, ki je drugače bil človek v redu m ki tudi^ še sedaj ima sredstev, da bi mo-Sel plačati, toda vsled nepoučenosti — noče. «ekega dne bo za take račun težak.
Dolžniški nemorali, da se tako izrazimo, Je dosti krivo polovičarstvo v naši zakonodaji. &o se je kmetu dalo zaščito, naj bi ta veljala kameri, da se ga kot žrtev razmer kratko-fflalo ne požene na boben, odrediti pa bi bilo *e davno treba vse, da se stvar razčisti in da Se plačevanje dolgov uredi po gospodarski sposobnosti. Neodločnost in zavlačevanje _ je “O za obe strani, za upnika in za dolžnika er Povrhu še za splošnost.
Pa tudi tisti štedljivi, ki so zaradi zaščite kmetov in zaradi zaščit še marsikoga, ne-Pn]etno prizadeti, nimajo v vsem prav, kajti poslej naravnost in definitivno še niso nič if^ubili, Zahtevati ne smejo, da bi njim na šlo nebroj kmetij na boben. Kmetij je 7.. kot onih srečnih, sedaj »nesrečnih« šted-Jivcev. Ne želimo jim škode, nasprotno, hočemo, da bodi pravica vsem in se tudi za nje zavzemamo, toda kar je prav je prav.
Pričakujemo, da bo vlada kaj kmalu prinesla z novimi ukrepi več jasnosti v to sta-nje, pričakujemo in želimo, da najde pravo P°t, če ne do zopetnega nastopa poti k _nor-tnalizaciji, pa vsaj za olajšanje sedanjega, vsestransko nevzdržnega stanja v denarnem in kreditnem gospodarstvu. Izvede naj se stvar tako, da bo pravično in da bo bolje. Kako bi bilo to storiti, ni naša naloga vlado učiti in s čim takim tudi ne bi nič dosegli. En nasvet pa ji le damo, namreč, naj z vsem povdarkom ljudstvo opozori na kako krivi poti je, če misli, da mu bodo dolgovi enostavno odpuščeni, ker ta vera je med kmetskim ljudstvom tako ukoreninjena, da je, odnosno še bo — baš ljudstvu samemu v škodo.
Štedljivci in vsi drugi, ki pravijo, da jim ljudje očitajo, da so bogatini in da jih grdo gledajo, naj ne bodo preveč nervozni in naj upoštevajo razmere kakoršne so, razmere, ki povzročajo svojevrstno gledanje na tiste, ki se jim od nekdaj pravi >beati posidentes« (blaženi, ki imajo). Vedeti morajo, da so na-ziranja o posesti sploh, celo pa o posesti velikih vsot denarja danes različna in da so baš ta vprašanja med ljudstvom danes povsod >moderna«. Rusija je odpravila osebno lastnino, ponekod je delno omejena. Neki zagovarjajo sisteme, pri katerih naj bi denar izgubil svojo vrednost kot predmet, ki more koga obvarovati, nego naj bi vršil samo funkcijo menjalnega sredstva, odnosno merila, drugi pripisujejo vso krivdo današnje bede kreditu in obrestim, tretji celo govorijo in utemeljujejo možnost sistema življenja brez Potrebe štednje in štednjo smatrajo za gospodarsko škodljivo v smislu svojih sistemov.
Spričo vsega tega se ni čuditi kaki nagli besedi zadolženca, črnemu pogledu reveža, ki se bori za svoj življenjski obstoj. Vsak
tleda s svojimi očmi, a s tem še ne odloča, e nikoli nobena juha ni bila vrela pojedena in tudi sedaj ne bo.
Ravnotako pa zadolženi ne smejo že^ po nekem provizornem ukrepu, iz katerega šele mora razčiščenje in ureditev slediti — misliti, da so ustvarjene razne pobožne želje, čeprav si morajo priznati, da so nemogoče.
KMETIJSKI POUK ŠOU ODRASLE MLADINE
Poleg osnovnošolskega pouka je naj večje važnosti nadaljevalni pouk za doraščajočo tmladino, kii ne študira na srednjih šolah. Ta pouk se vrši v posebnih tečajih, ki so usmerjeni z ozirom na praktične potrebe doličnega poklica. Tako imamo obrtno nadaljevalne šole, trgovske nadalljevalne šole in končno tudi kmetijsko nadaljevalne šole. Pouk vršijo na teh nadaljevalnih šolah učitelji in učiteljice osnovnih in meščanskih šol, ki so si v posebnih pripravljalnih tečajih dobili potrebno znanje v dotični široki.
Zelo važne so za nas kmetijsko nadaljevalne šole. Saj je kmečke mladiine največ. Tej mladini treba dati trdno podlago na težko življensko pot. Čehi n. pr. polagajo silno važnost na te kmetijsko nadaljevalne šole. Učitelji se v enoletnih specijalnih tečajih temeljito pripravijo za težko nalogo. Slično je v Nemčiji. Poljaki zapet delujejo bolj v krožkih, kjer se mladina pod strokovnim nadzorstvom sama vzgaja. Sistemi so različni, a povsod je vodilna misel temeljita priprava za težko življensko borbo.
Kako pa je pri nas? Zelo žalostno. Sicer imamo v Dravski banovini tudi nekaj nadaljevalnih šol. Toda svojega namena ne bodo dosegli, ne v strokovnem ne v vzgojno-idejnem pogledu. Učiteljstvo se v partedenskih tečajih le popolnoma nezadostno pripravlja za težke naloge. Sicer se vedno povdarja, da nadaljevalne šole pri nas niso strokovne, temveč le idejne. Vzbujajo naj le ljubezen do domače grude, do poklica, do domačih šeg, do naše vere njn do naših običajev in šeg. Ne vemo, ali je to res edino. Življenje je danes resno, strego in reailno. S samimi idejami ne pridemo do cilja. Nastane pa vprašanje, ali je baš ta ideja, ki jo poudarja naše nadaljevalno šolstvo, pravilna osnova za življensko pot naše kmetske mladine. Aid je sploh v soglasnosti z državno idejo? Mesto ideje krepke, enotne, na-oijonalne Jugoslavije povdarjajo ljubezen do ožjih domačih običajev in šeg. Ni to partiku-larizem, ki ni v skladu z idejo enotne Jugoslavije? Mesto verske strpnosti in enakopravnosti povdarjajo ljubezen do domače vere, torej povdarjajo versko plat tam, kamor gotovo ne spada.
Končno si dovoljujemo vprašanje, ali je res duhovnik, ki izvira iz krogov nekdanje plemenske stranke, najbolj poklican, da idejno vzgaja našo mladino? AJli pedagogi in agronomi pri nas res ne poznajo osebnosti, ki bi znala idejno in strokovno voditi šolanje kmetske mladine? Ali bomo res prepustili to vzgojo ožji plemenski in verski samoslovenski mentaliteti? Ali ne bo država zahtevala, da se javna vzgoja mladine spravi na edino zdravo osnovo: na idejo enotne naeijonalne države?
KINO IN ŠOLE
Dodatno k našemu članku v štev. 45. >Pohoda< o kinopredstavah, ki se prirejajo za šolsko mladino, smo ugotovili razne podrobnosti in pojasnila.
Film »V znamenju križa« je izvajala ZKD v Ljubljani, ki si je nadela nalogo s kulturnimi filmi širiti prosveto in izobraže-
vati našo mladino. ZKD se poslužuje filmov, ki jih cenzura v Beogradu označuje kot kulturne filme, primerne za mladino. Film »V znamenju križa« je ZKD prejela v izvajanje tudi kot kulturen film, pimeren za mladino. Ker je imel film to potrebno cenzurno klavzulo, je ZKD zaprosila pristojno šolsko oblast, da se dovoli šolski mladini prisostvovati izvajanjem filma. šol. oblast je to priporočilo izdala pod pogojem, da se iz filma izloči vse, kar bo njen zastopnik smatral za neprimerno mladini. To se je zgodilo in iz filma se je izločilo približno 1 petina filma. Iz filma sta se izločili dve popolni sceni in razne posamezne slike ter neprimerni napisi.
Naš dopisnik je film videl najbrže pred dijaškimi predstavami, ko se je izvajal v prvotni neskrčeni in za mladino absolutno neprimerni obliki, in ni vedel, da je prosvetna oblast v tem pimeru izvršila svojo dolžnost.
Istotako ne morejo ne prosvetna oblast ne vodstva šol odgovarjati za to, da niso mogli vsi dijaki k predstavam zaradi navala, temveč je zato odgovorna kino-uprava, ki bi bila mc.rala bolje razvrstiti razpored šol.
Gornja ugotovitev pa nam razkriva neko drugo dejstvo. Cenzurna oblast, ki izvršuje pregled kulturnih filmov in izdaja cenzurne klavzule za filme, ki naj bi bili primerni za mladino, vsekakor ne vrši svoje naloge tako, kot bi si jo mi želeli. Tu bo treba remedure! Vprašamo se, zakaj se za filme, ki se proizvajajo v Ljubljani, ne vrši cenzura v Ljubljani? Naši poslanci imajo tu priliko zastaviti svoj vpliv in besedo. Dokler to ne bo urejeno, pa naj se našemu dijaštvu ne dovoljujejo predstave kulturnih filmov, vsaj ne brez predhodne rigorozne cenzure lokalnih prosvetnih oblasti.
Z obhodov
Konjice
Odgovor anonimnemu dopisniku »Slovenca« iz Konjic na njegovo duhovito basen v »Slovencu« od 10. novembra 1933.:
Predvsem priporočamo dopisniku, da pripoveduje basni svojim 'ljudem in jih opozarja na razne primere iz živalskega življenja, ko so jih tako potrebni, kakor menda nikjer klerikalci na svetu in to baš v Konjicah. Verjamemo, da gre njegovemu krogu »Pohod«, ki ga on označuje kot »listič« in »veležurnal« v svoji onemogli jezi, zelo na živce in jemlje gospodom ob sobotah in nedeljah, ko se »Pohod« kolpcrtira po okraju, tek. Če ima dopisnik v svoji duševni pokvarjenosti pogum objavljati lažnive vesti po časopisu katoliške akcije, kateremu bi morala biti resnica in ljubezen do bližnjega nad vse na svetu, potem naj ima še korajžo, da se zglasi ta človeška propalica v pisarni tukajšnjega advokata dr. Mejaka Ervina, da se lahko napravi kratek obračun! Naš dopisnik pričakuje, da bo to konjiški dopčsnik storil v najkrajšem času. Sicer pa naj si zapomni, da sega roka nacionalistov danes v Jugoslaviji že zelo daleč in če treba tudi do Apač, ker se bo moralo prej ali slej dognati, kdo je ta anonimni dopisnik, ki seveda zamolči ali noče vedeti, da so baš bivši Orli in številni duhovniki v svoji brezsrčnosti naravnost silili mlade ljudi, da so so prostovoljno javljali k »jungšicom« in jih blagoslavljali in so menda dopisnik ter njegovi trabanti gotovo tudi že pozabili, da je bil bivši poslanec SLS iz Gorenjske glavni poveljnik »jungšicov«. Za ta primer pač zopet vel„a ona prisllovica »Primite tatu! V farovžu je skrit!« Naj si zapomni dopisnik te besede in naj vzame na znanje, da v slučaju, da bo objavljen iz Konjic še tak sličen lažniv članek, da bo maščevanje tako, da bo zaleglo za vedno in če morda pri tem tudi trpijo nedolžni ljudje.
Z lažmi je konjiški dopisnik že od nekdaj nastopal zoper nas, nikoli še do danes ni dail stvarnega odgovora na naše objave. Zakaj vendar ne odgovori na vse naše stvarne objave, ki se tičejo številnih političnih deliktov, nepoštenih dejanj, podtikanj in drugih lepih cvetk iz vrta patrcna sv. Jurija? Marsikak odgovor je že sprejel od sodišča, marsikak odgovor pa bo še dobil, če ne od sodišča, pa od nas samih, kii se bomo pri našem poštenem javnem delu morali pcslužiti pravice samoobrambe. Mislimo, da se razumemo!
Punktašem v našem okraju nikakor ne gre v glavo, da jim je za vselej odklenkalo in da jim je vse pošteno ljudstvo obrnilo hr-
bet, ko raznašajo najrazličnejše vesti o zadnjih občinskih volitvah. Seveda pri tem tudi skušajo po svoji stari metodi blatiti in obrekovati naše ljudi, zlasti one, Iti so v zasebnih službah. Med drugim raznašajo tudi govorico, da so morale občine plačati račun za družabni sestanek, ki so ga imeli nacijonalni volilci po končani zmagi v konjiškem Narodnem domu. K temu pristavljamo, da pač merijo po svoje, ker so imeli klerikalci navado, ko so bile blagajne polne, in jim je raslo žito v klasje, prirejati na javne stroške likofe.
Vsakogar, ki se ga bo zamoglo identificirati pri raznašanju teh lažnivih vesti, se ga bo izročilo sodišču, dobil bo pa tudi še izven sodišča svoje plačilo na primeren način. Nekaj tožb že teče pri sodišču.
V tukajšnji trgovini Šumer Martina se nahajajo v izložbi še vedno neke razglednice z nemškimi napisi »Totale Konjice, Ruine Tat-tenbach«. Pozivamo lastnika, da te razglednice odstrani iz izložbe, ker živimo v Slov. Konjicah!
V tukajšnjem Katoliškem domu se vršijo od časa do časa predstave zvočnega kina. V soboto 11. novembra se je vršila tudi taka predstava, pri kateri je nastopil nek plesni par v kostumih, ki niso žalili katoliških oči. Ugotavljamo to kot kronisti s pripombo, da na tem primeru zopet vidimo, kako neresno je vzeti očitek škofov v znani protisokoteki poslanici, ko tam navajajo, da se pri Sokolu goji nagota in ples. Predstave se udeležuje tudi mladina in bo morala oblast nekaj ukreniti tozadevno.
Gradac v Beli Krajini
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
Z jesenjo je zopet oživelo društveno življenje pri nas. Društvo kmetskih fantov in deklet je o Vseh Svetih pod vodstvom svojega pevovodje g. Škorjanca odpelo na pokopališču tri lepo naštudirane žalostinke, izmed katerih je posebno ugajala Doberdob, ter navzočim privabila solze v oči. Isto društvo je pripravilo za nedeljo 12. t. m. svoj prvi koncert. Tudi snuje baje svoj šahovski odsek, kar bi bilo prav umestno, saj je prodrla ta plemenita igra že po celem svetu in stoji v nekaterih državah n. pr. v Rusiji celo pod državno zaščito.
Istotako pa je oživelo življenje v sokolski dvorani. Sokol pripravlja letos posebno slovesno praznovanje 1. decembra, ter bodo nastopili vsi oddelki od članov do dece z nekoliko prav lepimi točkami. Tudi se je ustano-
tnrških šolah ni več verskega pouka. Toda kemali-stični režim tudi ne propagira brezverstva, ker priznava vsakemu človeku popolno pravico razpolagati 8 svojim notranjim prepričanjem. Kljub temu predstavlja ločitev izlama od države, ukrep, ki je iz-Podnesel temelje nekdanje države kalifov, saj sta bila turška država in turška cerkev pod kalifat-?kim režimom istovetne. Težko je take preokrete tvesti preko noči, zato je tudi leta na tihem vrelo v vernih množicah, katere so fanatični mohamedanski redovniki, derviši, hujskali k uporu proti Mazijevim reformam. Pred letom je res prišlo potem do upora, toda Gazijeva roka je padla brez usmiljenja na upornike in od tedaj se Izlam ne upira več Kemaloveinu reformatorskemu delu.
Drugo veliko delo zmagovalca Kemala je bila 2?voboditev turške žene iz suženjstva, v katerem je živela do revolucije. Dotedaj je namreč služila turskemu možu ali za neke vrste domačo žival, ki mu vleče plug in brano, ali pa za predmet naslade, katerega se zapira za debela vrata in železno mrežo na oknu, da ga kdo ne ukrade. Na cesti se je smela pokazati edino le s »čarčafomc, •• !• neke vrste krinko preke lica. Gazi je turški *cni dal polno enakopravnost z močnim spolom, zato so tudi žene najzvestejše pobornice njegovih reform. Nova turška žena bi bila pripravljena z orožjem v roki nastopiti proti prejšnjemu sistemu, je delal tako kruto razliko med obema spoloma.
Nacionalistična Turčija je šla v svoji doslednosti celo tako daleč, da hoče tudi svoj jezik očistiti vsake navlake in prikrojiti ga idealom nove dobe. Neusmiljeno čisti v njem vse tuje arabska m perzijske izraze, ki jih v turščini z ozirom na večjo popolnost arabskega in perzijskega jezika kar mrgoli in i§ge starodavne turške besede celo v artarsjiijj naregjjj, po Rusiji in centralni Aziji, r *ive še ostanki turanskega plemena.
DrememK V ,soeialm strukturi se kažejo močne iz-dnttlpi 'i\ y. n>estih se ostvarja nov razred, ki ga TansJnom ,a- ni poznala, namreč meščanstvo v otam &t"ls,u besede. V nekdanjem otomanskem imperiju je t,;j Turek le vojak, ali kar je bilo v absolutistični vojagki monarhiji istovetno, upravnik, druge posie je opravljal gjaur, nevernik. Tako so se trgovine polastile večinoma Grki, obrtništva Armenci in finance Židi. Mnogo tega tujega elementa se je pod pritiskom nacionalističnega režima izselilo. Poiskali so si nove domovine v sosednji Grčiji, deloma v Egiptu Parizu in Ameriki. Mnogo se jih je odselilo tudi radi tega, ker so Jim nove razmere, ki so iz kozmopolitske, milijonske prestolice ob Zlatem rogu naredile provin-
cijalni Istambul, odvzele velik del onih dohodkov, na katere so bili navajeni. Anatolski useljenec pa, upa, da bo na mestu, ki so ga ti tuji predniki zapustili, našel še vedno večjo eksistenčno možnost kot pa v bedni zakotni anatolski vasi, od katere se je izselil. Ti novodošleci v svojih razcapanih oblekah komaj spadajo v poevropljeni Stam-bul, kljub temu korakajo ponosno po elegantni Peri, pa jih revščina ne moti, ker se zavedajo, da so sedaj šele postali oni pravi gospodarji nekdanje Justinijanove prestolice.
Z absorpcijo mohamedanskega sveta v zapadno civilizacijo vstaja v Sredozemju ono edinstvo, ki ga je pred tisoč leti porušil turški val. Številne posledice, ki so iz tega razkola nastale, so povzročile, da je ta del sveta, kii je tvoril zibelko vse naše kulture in kjer je človeški duh ustvaril toliko čudežev, izgubil svojo prvotno važnost. Os sveta se je v teh neprestanih bojih pomaknila iz Sredo-zenija. Kljub temu ima to Sredozemje na vsakega kulturnega človeka svoj neodoljiv upliv. Spomnil se bo sinjega morja, ob čigar obalah je pel Homer, kjer je Fidijas klesal svoje umotvore, kjer sta meditirala Plato in Aristoteles. Spomnil se bo morja, ki je ustvarilo veličino starega Rima in po katerem so veslali apostoli, raznašajoč Kristov nauk širom sveta, in po katerem so potem sto in stoletja odmevali kriki srdite borbe med križem in polumesecem. Nedolgo tega še, je izgledalo, da bo to morje ostalo večno bojišče dveh smrtno sovražečih se svetov. S turško revolucijo je sedaj spet sklenjena veriga, ki vrača Sedozemje, kot nekdaj v davno minulih časih, k enotnosti. Ob njegovih obalah se polagoma uveljavlja ista kultura in civilizacija in doba dosežene skupnosti bo gotovo pripomogla, da postane to Sredozemje spet eno največjih živih središč vesoljne civilizacije.
Marijana Željeznova-Kokalj, profesorica v Ljubljani:
GLAGOLICA, CIRILICA, LATINICA
Sodbe so pogosto napačne, četudi so navidezno logične, ker izhajajo iz napačnih naziranj. Vsako naziranje je pa zato napačno, ker sloni na napačnem prepričanju. Večina prepričanj ne izhaja iz lastne temeljite skušnje. Je ponavadi le slepo ponavljanje mnenj drugih, ki so pa le toliko lastna mnenja ali celo prepričanja, v kolikor so po godu
ter kolikor koristijo. So pa tudi taka prepričanja, ki ne koristijo, pa tudi ne škodujejo nikomur in vendar se ustvarjajo iz njih celi nacionalni problemi. Taka prepričani po obenem jasno pokazu-jejo ignoranco pobornikov krivih prepričanj ter jih smešijo pred onimi, ki so pogledali stvari malo bolj v dno ter jo doumeli tako, kakor je edino mogoče — to je pravilno. Eden takih problemov, ki teži našo javnost — je cirilica. Koliko gonje proti njej! Pa ni niti čuda, ker je uveljavljeno naziranje, da je cirilica — nekaka azijatska pisava — nedostojna za kulturnega zapadnjaka kakor smo mi Slovenci. Ker je pri nas marsikateremu že umrlo praslovansko čustvo skupnosti — je potrebno, da se malo pomenimo o cirilici v splošnem, kakor tudi o njeni predhodnici — glagolici.
Predno pa govorimo o tem, moramo vedeti, da prištevamo slovanske jezike v veliko skupino indoevrospih jezikov. Ko so se Praslovani ločili od praindoevropske zajednice, so živeli okoli tisoč let skupaj z Balti. Zaradi tega imata slovanska in baltiška jezikovna skupina mnogo sorodnosti v glasovih, v besedah in v slovniških oblikah.
Slovanska skupina se je ločila približno okoli 1. 1000 pred Kr. od baltiške skupine ter živela samostojno približno do 3. stol. po Kr. Ta skupina je govorila skupni, občeslovanski prajezik, iz katerega so se razvili sedanji slovanski jeziki.
Točno pa ne moremo dokazati, kje je bila pradomovina Slovanov. Na podlagi raznih zgodovinskih ugotovitev in filoloških izsledkov se domneva, da je bila za Karpati med gornjim Donom in Vislo; torej nekoliko severneje od pradomovine Indoevropcev. Iz obče pradomovine so se izselili vsi narodi in le Slovani in Balti so ostali v stari, nekdai skupni domovini.
Kakšen je bil praslovanski jezik, je nemogoče dokazati, ker nimamo mi Slovani pisanih spomenikov. Vendar pa ga je lingvistika rekonstruirala na podlagi drugih indoevropskih kakor tudi na temelju današnjih slovanskih jezikov.
Slovani so se začeli pomikati proti pokrajinam, kjer žive še danes (seveda v mnogo večjem številu, kakor so se ohranili danes), koncem 2. stol. Selili so se počasi in južni Slovani so se trajno naselili šele v 7. stol. v novi domovini.
Prve zapiske o Slovanih nahaiamo pri rimskih in grških pisateljih. Imenujejo jih »Serbit in »Ven-di«. Verjetno je, da so dobili to ime preko Germanov. Toda obe imeni je izpodrinilo domače ime: Slovani. Strokovnjaki in nestrokovnjaki so razlagali, da prihaja ime Slovan od besede sclavus (suženj): seveda ni točna ta razlaga. Najnoveiša teorija (Budomir Milan in J. Rozwadowski) pa trdi,
da pomeni Slovenin ali Slavjanin — človeka bivajočega ob vodi. In ta razlaga je precej verjetna iz filološkega pa tudi zgodovinsko-geogralskega vidika z ozirom na pradomovino Slovanov.
S krščanstvom so dobili Slovani tudi svojo pisavo ali črkopis, če so imeli Slovani tudi v poganski dobi svoj črkopis, ne moremo dokazati, četudi imajo vsi Slovani za pisanje skupno besedo: rsati. Ta beseda je gotovo še praslovanskega izvora. Bolgarski menih (crnorizac — črno oblečen) Hrabr omenja v začetku svojega dela: 0 pisme-nžh (o pisavi), da niso imeli poganski Slovani svojega črkopisa, ampak so s črtami in rezi čitali in vedeževali. (Prim. Hunen, Buchstaben; srbohrv. rabos, kar pomeni urezati.)
Torej so imeli Slovani ko pagani tako imenovano: figurativno pisavo, kakor so jo imeli verjetno tudi drugi indoevropski narodi, ki so se naselili po Evropi. Tej trdnji se ne protivi etimologija besede pisati. Kajti v stari davnini »pisati« ni pomenilo to, kar pomeni danes, marveč je pomenilo: rezati, črtati v kamen in drevo, pa tudi: slikanje sploh, črtanje raznih znakov, kar nam potrjuje spet današnja ruščina: pisati — slikati. (Prim. naše pisanice, pisano polje.)
Stari Slovani so pa tudi poznali že grški in latinski črkopis, o čemur nam sporoča crnorizac Hrabr v že omenjenem delu o pisavi. Toda niti grški niti latinski črkopis ni imel dovolj znakov za slovanske glasove (č, ž, š, nasale, poluglasnike itd.) Zato je bilo pisanje z obema črkopisima v slovanščini silno težko. (Prim. današnje nepopolno pisanje polglasnikov v slovenščini ter pravopisno zmedo šumnikov pri naših starih pisateljih.) Šele modni Konstantin (Sv. Ciril) je sestavil Slovanom prvi črkopis, ki je ustrezal popolnoma potrebam slovanskega jezika. Črkopis je imel znake za vse glasove v slovanščini - tako. da lahko še danes smatramo naš prvi črkopis za najpopolnejši med vsemi črkopisi vseh kulturnih narodov. (Prim. angleški črkopis, pravopis ter artikulacijo!) Z novo pisavo je začel pisati sam sv. Ciril, seveda nabožne knjige (kakor naš Trubar — ki je V resnici toliko stoletij po sv. Cirilu, opravljal isto misijo pri Slovencih).
Ko smo dobili Slovani svoj črkopis — smo lahko stopili v krog kulturnih narodov ko nositelji napredka in kulture.
Naš prvi črkopis je glagolica. GlagoliM pomeni golčati, govoriti. Sv. Ciril je sestavil glagolico morda še pred odhodom na Moravsko (863.) po grški kursivni pisavi. Napisal je tudi prve knjige, ki so bile liturgične. Glagolica se je kaj hitro širila
Stran 4.
»PO H O D«
Štev. 46. .?■	——
vil tainburaški odsek sokolske dece, ki je pričel že delovati in kaže dosedaj, da se bo razvil kar najlepše. Želeti bi bilo, da bi začeli s tamburaškimi vajami tudi starejši člani prejšnjega tukajšnjega tamburaškega društva, ki je bil izvrstno izvežban ter hi dajal sedaj mladini prav gotovo lepo vzpodbudo. Iz vsega tega je razvidno, da vlada v sokolski dvorani prav živahno delovanje ter da se članstvo zaveda, da pomeni sokolska ideja — večno gibanje in neprestano izpopolnjevanje, vse pa v kcrist svojemu bližnjemu dn svoji ljubljeni domovini.
Čakovec
Pred tukajšnjim čakovskim sreskim sodiščem se je vršila 9. novembra zanimiva razprava proti znanemu trgovcu Kelemen Beli. Obtožil ga je državni pravnik po § 5. kaz. zak. Obtoženca je branil advokat dr. Schwarz. Priča Ferdo Farkaš je izpovedal, da ga je obtoženec 17. julija t. 1. v svoji trgovini opsoval s smrdljivim Krobotom v madžarskem jeziku brez vsakega vzroka. Priči Samuel Štern bivši Kelemenov pomočnik in pomočnica Požgaj Marija sta izpovedali, da je g. Kelemen jako »grob« in strog napram svojemu osebju in da psuje, da pa inkriminiranih besed nista slišali. Sicer nista izpovedala nič bistvenega. Pomočnik Štern Samuel se je 'izgovarjal, da nima dobrega spomina. Med zasliševanjem je prišlo parkrat do ostrih kontradikcij med zagovornikom dr. Schwarzem in pričo Farkašem. Zasliševanje je trajalo od 8.30 do 12.30. Razprava se je nadaljevala dne 13. novembra. Po obrambnem govoru zagovornika, ki je apeliral na oprostitev, odnosno blago kazen, je sodnik g. Pavlovič izrekel obsodbo. Mesec dni zapora, 2000-— Din denarne kazni brezpogojno ter plačanje vseh stroškov te razprave. Sodnik je v skoraj enournem govoru tehtno utemeljil razsodbo. Obtoženec je po zastopniku vložil priziv. Za razsodbo je vladalo v Čakovcu veliko zanimanje.
Koprivnik pri Ko če vi u
Kakor že svojeSasno omenjeno, da se pri službah božjih za državne in narodne praznike ne upošteva svečanost, kakor bi se morala. Sedaj pa, ko se ima popolno priložnost, da se smiselno praznuje, nam naš g. župnik August Schauer ne dovoli, da bi Slovenci prisostvovali na državni praznik, dne 17. XII. 1933 službi božji s svojo pesmijo. Morda zato ne dovoli, ker je ta dan nedelja, in ker se udeleži nedeljske službe božje večina župljanov. trotovo se g. župnik boji, da ne bi nemški del tukajšnjega prebivalstva slišal slovensko cerkveno pesem. Celi stvari stop. Ako se ne upošteva naše zahteve, Vam obljubljamo znana sredstva preteklih časov.
Krajevna organizacija Narodne Odbrano Št. Jakob — Trnovo — Barje, vabi vse svoje članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ki se bo vršil v četrtek 30. novembra t. 1. točno ob 20. uri v verandi gostilne Češnovar na Dolenjski cesti.	Odbor.
Ustanovna skupščina Jugoslovenskega nacionalističnega akademskega kluba »Kdinstvo« se bo vršila v nedeljo dne 19. novembra 1933. ob */* 10. uri dopoldne (brez akademske četrti). Kraj bomo pravočasno javili vsem izvršnim članom kluba v posebnem pozivu, ki bo služil kot legitimacija za vstop na ustanovno skupščino.
Pripravljalni odbor J. N. A. K. >Edinstvo«.
Savezna strelska družina na Jesenicah
je priredila v četrtek prvič sobno streljanje, pri čemer je že prva vaja pokazala veliko zanimanje članstva. Vse nadalnje vaje v sobnem streljanju se bodo vršile vsak četrtek ob 20. uri na kegljišču kavarne gospe Čopove Ivanke, kjer vodi te vaje naš agilni strelski mojster br. Kerstein Fr. Strelska družina je pokazala na svojem letnem strelišču že lepe uspehe, zato tudi v sobnem streljanju ne sme zaostajati.	Odbor.
*
Str. družino v Konjicah zapušča njen preds. g. Šmalc Leopold, ki odhaja te dni na svoje novo službeno mesto v Radovljico. Za družino si je stekel lepe zasluge, sodeloval je tudi v lutkovnem odseku sokolskem. Želimo mu na novem mestu mnogo zadovoljstva, obenem pa se mu zahvalimo za njegov trud in delo v Konjicah.
IZJAVA
V št. 17 »Pohoda« z dne 31. decembra 1932 smo na četrti strani objavili »Javno vprašanje« na gg. Viljema in Riharda Abela kot lastnika steklarne v Hrastniku. Dalje smo v št. 3 »Pohoda« z dne 21. januarja 1933 na drugi strani, objavili članek »Kriza steklarske industrije« in v št. 6 »Pohoda« z dne 11. februarja 1933 na drugi strani članek »Še o krizi siteklar&ke industrije«.
Zaradi vsebine »Javnega vprašanja«, naslovljenega na. gg. Viljema in Riharda Abela, rta vložila proti nam tiskovno tožbo gg. Viljem in Rihard Abel, zaradi vsebine člankov »Kriza steklarske industrije« in »Še o krizi steklarske industrije« pa Sjedinjene tvornioe stakla d. d. v Zagrebu.
Ker smo ®e tekom tiskovne pravde prepričali, da očitki, naperjeni proti zasebnim obtožiteljem — in to prav taiko oni proti gg. bratoma Abel kakor oni proti Sjedinjenim tvomicama stakla d. d. —, ne odgovarjajo dejstvom, te očitke lojalno preklicujemo in obžalujemo.	Uredništvo.
Nemškutarju in narodnemu odpadniku sramotilni pečat sredi Čela, da se mu bomo že od daleč izognili!
A. Eropkin:
Privreda Jugoslavije
(Značaj zemljoradnje.)
U zborniku »Naša nacionalna privreda i narodni prihod« sav narodni dohodak računa se u fcO miliardi dinara; i to: od poljoprivrede 18-o miliardi; od stočarstva 12-9 miliardi; od šumarstva 3*9 miliardi. Svega cd seoskog gaz-dinsitva oi;o 35 miliardi dinara. Ma da su računanja ovoga zbornika primitivna i približna, ipak najtacniji su Daš podatci, koji se tiču zemljoradnje, i koji su izradjeni od same Vlade. DaJcle od s vi h 80 miliardi dinara na-rednog dohotka, obih 35 miliardi najsigurnije su. Ostale citre mogu biti sumljive, sporne. Tako, necemo potpuno verovati u cifre dohodaka od zanata u sumi od 7-75 miliardi dinara, tim više što i sam broj zanatlija nije poznat, buduči je izračunata relativno prema nemačkoj statis/tici.
Istotako samovoljno je izračunavanj za-rada kolskog i kiridžijskog saobračaju: ne-mogučno je zamisliti, da zarada ovih radnika, koja je izračunata iznad 2 miliarde dinara, mora nadvisiti zaradu železničkog saobračaja, izračunatoj u sumi 1-8 miliardi dinara. Ako se u ovoj sumi zarade kolskog saobračaja nalazi i zarada i poljoprivrednika za prodaju zemljoradničkih proizvoda, onda nehotiono ističe se pitanje, zašlo nije računalo zasebno i nije ocenjena zarada zemljodelaca isto kao što je izračunata zarada zanatlija?
Najzad, potpimo je nemoguenb pripisiva-nje za opšitu svetu narodnog dohotka tako rečeni »izvedeni dohotci« tj. dohotci od slobod-nih profesija, koji su izračunati oko 10 i po miliardi dinara. Sasvim nerazumljivo je, za-što ova zarada može biti pripisana narodnome prihodu, kad ovaj rad slobodnih profesija ne dodaje nikakve nove realne vrednosti za robu i za proizvode, jer i trna zavisi isključivo od dohodaka drugih slojeva stanovništva: sva lica slobodnih profesija post o je samo utoiiko ukoliko ostali slcjevi stanovništva daju im od svojih stvarnih dohodaka, koji su več izračunati'n zborniku.
Ove popravke unosimo u izračunavanje
zbornika ne zbog rasprave ili polemike, več da bi bolje osvetlili i objasnili svu važnost i veličinu dohodaka od poljoprivrede. Ako mi odbacimo ovu spornu cifru »izvedenih dohodaka od 10 i po miliardi dinara«; kako mi sumljamo za dohodke od zanata i od kolskog saobračaja, onda dohotci od seoskog gazdin-stva apselutno če nadvisiti čitavu polovinu svega narodnog gazdinstva Kraljevine. Ovo je tim više obrazloženo, što i sam zbornik u odeljku »Stanovništvo« izračunava seosko stanovništvo cd 77 do 80 % svega stanovništva Kraljevine.
Stavlja se osnovno pitanje, koje potpuno objašnjava ulegu i značaj poljoprivrede u Kraljevini: ako bi zemljodelac zbog nekih uzroka, ostao bez dohotka, ne bi mogao izvesti svoje žito na pijacu za prodaju varoša-niniu, ili za spoljni izvoz, ko bi plati o i iz kak-vog izvora svu vrednost robe i proizvoda? Ili još jasni je: ako ženil joradnik ostane bez novca, ko če kupiti industrijsku robu domače proizvodnje, ko če dati robu za izvoz i edakle če država uzeti pare za isplatu činovnika i službenika?
Poznati su podaci i predmeti izvoza iz zemlje u obične gedine, bez poljoprivrednih izvoda. To su: metali i izrada od metala; hemijska i apotekarska roba; rude i ulje; predivo i sve ostalo, — vrlo malo prema celom izvozu.
U takvom slučaju: ko če popuniti obu praznimi i iz kakvih izvora?
Poznato je da je za državne poreže i monopol potrebno oko 6—7 miliardi dinara godišnje; da za uvoz u zemlju treba 2—3 miliardi dinara najglavnije industrijske robe. Osim zemljoradnje ne vide se drugi izvori; i čim su se pojavili rdjavi uslovi u poljo-privredi poslednjih gedina odmah se je to odbijalo i u zaduženost sela. A šla bi se de-sijo, ako bi se ovi nepovoljni uslovi preduži-vali i još pooštrili! Da li trrrovačko-indiistrij-sko, va roško i činovničko stanovništvo može
med pokristjanjenimi Slovani. Toda zavist in intrige nemških škofov so po smrti moravskega kneza Kastislava — ugasnile mlado slovansko književnost v glagolici pri sev. zali. Slovanih ter odprle, pot latinici. Iz Moravske izgnani učenci svetih bratov Cirila in Metoda so nato delovali v Bolgariji. Mogočni car Simeon je podpiral domačo književnost, tako da lahko imenujemo to dobo: zlata doba stare književnosti, pisana v okrogli ali oblasti glagolici (ki jo imenujemo tudi bolgarska, ker se je tam najbolj razširila). Glagolica pa se ni širila le na sever (Moravska, Panonija) in vzhod — temveč tudi na zahod, kjer se je ohranila še do dane? pri glagoljaših. V 12. in v začetku 13. stol. je bd na Hrvatskem še okrogli (bolgarski tip), pozneje pa se je razvil poseben tip: oglati ali šiljasti (morda pod vplivom gotice). Imenujemo ga tud! hrvatski tip. Tudi na Hrvatskem je bila književnost najprej le nabožne vsebine, od 15. stol. je pa tudi posvetna literatura pisana v glagolici.
Najstarejši glagolski rokopis so »Kijevski lističi« z elementi češko-moravskega jezika. Sestavljeni so po latinskem bogoslužju, napisani so pa bili ali pred smrtjo sv. Metoda ali pa kmalu po njegovi smrti. Ni izključeno, da so krožili tudi Kijevski lističi med hrvatskimii glagoljaši. Najstarejši hrvatski glagolski rokopis je »Glagolita Cto-zianus« (Klocov glagoljaš), tako je imenoval Kopitar, na Tirolskem najdene glagolske odlomke. Znamenit je tudi Misal kneza Novaka iz 1. 1308., ki jc po mnenju hrv. znanstvenika Vodnika, bil vzer pi veniu tiskanemu Misalu iz 1. 1483.
S.evilo ohranjenih nabožnih knjig v glagolici je veliko, poleg tega so še razni pravni zapiski ohranjeni, kakor n. pr. Vinudolfcki zaken itd.
Hrvfdfk. glagolski rokopisi nimajo tiste vrednosti kakor stari rokopisi v cirilici, ker so to le drobni zapiiki lokalnih dogodkov ter cerkvenih in nabožnih tfckstov. Vendar »o neprecenljive vrednosti ko priče iz nekdanje dobe, ko je bila glagolica uraden črkopis. V teh spisih se odraža tudi jezik stare dobe ter je velik pripomoček za študij o razvoju hrvatskega jezika. Ti spomeniki so nadalje tudi dokaz, da je naša jugoslovanska književnost bila ena — glagolska.
In še \eč. Glagolica je pred 1. 1000. bila obča pisava vseh Slovanov. Že omenjeni »Kijevski lističi« nam pričajo, da so romali iz Moravskega v Kijev, kjer so se hranili v Kijevski duhovni akademiji. Znamenit je tudi Zografski evangelij, imenovan po samostanu v Bolgariji. Je važen zaradi glasovnih oblik. Važen vsled slovniških oblik in slovarja je »Marjanski evangelije, ki se hrani v
Sv. Gori na Grškem. Omenim naj še »Sinajski p<a!t’r« (zbirka psalmov), >Sinaj6ki euhologij« (zbirka cerkvenih molitev) itd.
Toda glagolico je kmalu izpodrinila v Bolgariji in Baški (Srbiji) praktična cirilica. Sestavil jo je sv. Kliment, učenec sv. Cirila n Metoda. Posebna vrsta cirilice je bosančica. S cirilico pišejo še dane« vzhodni Slovani, ki so pravoslavne veroizpovedi. Toda s cirilico so pisali tudi katoličani v Besni do 19. stoletja. Med najstarejše spomenike v * cirilici prištevamo »Savino knjigo« (je zbornik evangelijev) in »Suprasaljski zbornik«, ki je naj-ohširnejši spomenik v staroslovenščini. Ima 24 ži-tij svetnikov, 20 duhovnih besed (pridig) sv, Janeza Zlatousta ter še 2 drugi pridigi. Bokopis je najkasneje iz 9. stol. Ime ima od samostana Su-prasalj v Busiji, kjer je bil najden.
Zalibog, ti spomeniki niso ohranieni v originalnem rokopisu, ampak so ohranjeni v prepisih. Vendar lahko posnamemo iz njih, kakšen je bdi prvi književni jezik vseh Slovanov, ki se je govoril v časih sv. bratov.
O jeziku, ki sta ga pisala sv. brata, sta dve teoriji in sicer panonska teorija, ki s« naslanja na dejstvo, da je jezik podoben slovenščini ter zgodovinsko dejstvo, da sta delovala sv. Ciril in Metod tudi med panonskimi Slovenci. To teorijo zastopajo: Dobrovsky, Kopitar, Miklošič. Druga teorija je ma-cedonska in jo zastopajo zlasti:	Šafarik, .lagič,
Oblak. Opirajo se na dejstvo, da sta sv. brata poznala govor iz okolice Soluna in da je sv. Ciril še pred odhodom na Moravsko in v Panonijo napisal najvažnejše molitve doma. Tudi je ohranila macedonščina marsikaj, česar slovenščina nima. Najnovejši filologi (n. pr. prof. Belič) so pristaši te druge teorije. Vedeti pa tudi moramo, da v časih sv. Cirila in Metoda še ni bilo takih govornih razlik med slovanskimi jeziki, kakršne so danes.
Jeziku, v katerem sta pisala sv. brata, sta dala ime »staroslovanski jezik« Kopitar in Miklošič. In to ime smo ohranili tudi danes, medtem ko ga drugi znanstveniki n. pr. Leskien imenuje »staro-bolgarski« ali »crkvenoslovanski«.
Ta jezik je obči vsem Slovanom. Seveda so sčasoma razni prepisovalci vnesli v pratekst lastnosti svo ih narečij in tako so se kmalu izcimile tri redakcije: ruska, bolgarska in srbohrvatska. Drugi Slovani so izpadli iz te kombinacije, ker so zamenjali glagolico, oziroma cirilico — z latinico.
Stara književnost v cirilici je cvetela v dobi, ko so vladali v Srbiji vladarji iz dinastije Nema-njičev. Iz te dobe so ohranjeni spisi v poetični in prozni obliki. Poezija je posvetna in cerkvena.
V prozi so pisani romani in pripovedke, apokrifi, hasriografiie, biografije, pohvalnice ter zgodovina. Toda niti v poeziji niti v prozi ni dramskih del, čeprav je cvetela tedaj v bizantinski književnosti. V prozi je pač ohranjeno nekoliko dialogov filozofske in religiozne vsebine. Tudi pesništvo je v celoti precej borno, tako da lahko rečemo, da je vsa stara književnost v cirilici pisarna v prozi. Književnost te dobe ni originalna. Posnemala je bogato bizantinsko literaturo, ki je ko naslednica grške kulture, bila nositeljica te kulture z bogato primesjo vzhodne (arabske, perzijske, indijske itd.).
Tudi li vplivi vzhoda se zrcalijo v bogati stari srbski književnosti tako, da lahko govorimo o prvi zlati dobi v jugoslovanski književnosti.
Tako smo dobili saj majhen vpogled ter kratek pregled v najstarejšo jugoslovansko književnost. Glagolska književnost ima svojo zlato dobo v Bolgariji v času mogočnega carja Simeona (t 927); po propadu Bolgarskega carstva, je postala mogočna Srbija duhovni in politični faktor na Balkanu. Po Kosovski bitki začne polagoma umirati tudi stara pisana književnost v Srbiji, zato pa začne cveteti narodna poezija, bogata in lepa. Se danes jo občuduje ves kulturni svet — v njo je izlil podjarmljeni narod Srbski svojo slavno preteklost, svoje gorje in svoje upe.
Politični dogodki so Slovane kmalu razdelili v dve veliki skupini: v tiste, ki so bili pod vplivom vzhodne (bizantinske) ter v one pod vplivom zahodne (latinske in germanske) kulture. Med poslednje spadamo tudi mi Slovenci in Hrvatje. Prvo, kar so storili naši novi gospodarji, je bilo črtanje vsega, kar nas je vezalo z ostalimi Slovani. In to je bil predvsem naš narodni črkopis. Germanska duhovščina je že sv. bratoma delala preglavice zaradi glagolice in bogoslužja v narodnem jeziku. Bavnotako je Bim preganjal glagoljaše po Hrvatskem — vse le iz političnih razlogov. V nadomestek so nam naši gospodarji dali latinico. S tem so nas duhovno zasužnjili, in naš pono6, da pišemo z latinico — je sramoten, ker jasno oči; tuje naše hlapčevstvo napram zavojevalcem. Kaj nam je torej prinesla latinica? Predvsem duhovno suženjstvo, zatem nas je odcepila od ostalih slovanskih narodov, ki so ostali svobodni in so se kulturno samostojno razvijali, četudi pod tujimi vplivi, vendar ne suženjsko. Zamorila je vsako književno delo pri nas, da celo narodno pesmstvo je prepojila s tujimi junaki. Ubila je v našem narodu samoniklost, usivarjajočo silo 111 nas prisilila h kulturnem mrtvilu. Zaradi latinice se nam rodi naš« prva slovenska knjiga šele s Primožem
ishraniti ako ne, svu zemlju, to bar samo sebe? Zbog koga rade fabrike, magazini, banke, ako nema izvoza za granicu, a unutra-šnji trg nema novca? Od koga bi primili rad-nici pare i odakle bi država dala platu činov-nicima? Zar iz ovih malih industrijskih proizvoda za izvoz?
Naša zemljoradnja jeste alfa i omega svega našeg narodnog i državnog gazdinstva, ceje naše pri vre de, našeg kredita, naše industri je i naše valuite. Ja namerno preterujem i zgus-njavam boju i pogoršavam stanje krize poljoprivrede, da najbolje razbistrim relativno značaj seoskog gazdinstva u opštoj privredi zemlje. Na sreču njen stvarni položaj mada je mr biljan, nije beznadežan.
I ovi podaci narodnog dohotka, koji približno izračunati u zborniku »Naša narodna privreda«, veoma su zgodni za opredeljen je uloge i značaja poljoprivrede. Tako np. dohp-dak industrije je uračunat u 5-8 miliardi dinara, dohodak trgovine u 8-3 miliardi dinara i kuoevna preradjivačka delatnost u 4'8 miliardi dinara. Jasno je da sve ove sume narodnog dohotka ne mogu obezbediti naredno gaz-dinstvo zemlje, i tretiraju se samo kao spo-redni i pobočni prema osnovnom dohtlku od zemljoradnje.
Jugoslavija osim proizvoda poljoprivrede, stočarstva, šumarstva i neke vrste teške robe male vrednosti (ruda) gotovo ništa ne izvozi-Sve izradjevine njene sopst v ene industrije ostaju u zemlji i troše je isti zemljoradnici, proizvodi, koji su pali u ceni. Zato se i P°Ja' vila nepomičnost robe i industrije.
Sve zemlje po trgovinskom prometu sa Ju gos lavi j om klasificiramo u dve grupe: u prvu države, koje daju Kraljevini aktivaD trgovinski bilans: u drugu — države, koje daju pasivan bilans; voema je interesantno proučiti, koja roba prevalira u trgovinskem prometu sa ovim državama. Iz podrobnog & učavanja jasno je, da je položaj naše Kraljevine u medjunarodnom robnom prometu P°' voljan, jer naša zemlja daje drugim državam8 predmete prve potrebe i to: žito, meso, drvo> ■vooe itd.; dok s used ne države daju u zametu svoju industrijsku preradjevinu i to najviše-tkaninu: odelo, obuču, mašine i ostalo. Sve ove države prodaju nam jednaku robu, tako da naša Kraljevina može birati izmedju kon-kurenaita.
Razume se da i Jugoslavija ima dosta ozbiljne konkurencije za njenu poljcprivrednu robu, kod prekomorskih zemalja, koje zbog svega ogremnog prometa i blaga diktiraju cene cerealijama celom svetu. Ali ovo je svet-ska pojava i zasebne države ne mogu se njom boriti. Ali mi imamo u vidu naše sitnije suseske interese i uzajamna odnose, koji se regulišu trgovačkim ugovorima.
Kanada ili Australija mogu uvoziti u ma-lu Austriju ili Italiju, žito, meso i voce. Ali ova če akcija biti jednositrana, jer prekomorske zemlje neče niti od Austrije niti cd Italije uzimati njihovu izradjevinu; prekomorske pijače su zavzete od ostalih mccnijih država, za koje su one samo njihove kolonije. Medju-tim svaka država teži da ustanovi aktivni trgo, vinski premet i da sačuva svoje zlato u zemlji-
Svaka pametna vlada shvata i računa svoju ulogu i težinu trgovinskom spoljnoin prometu. Možemo se nadati da če Jugoslavija dobiti najbolje ugovore, jer su njezim položaj i njezino stanje na medjunarodnom trgu veoma najbolji, kako po vrsti robe, tako i po sre-dištu i po saobračaju; susedne države moraju iči iin poklonjenje, ako žele da Jugoslavija primi njihovu industrijski robu.
Trubarjem 1. 1550. Če bi bili obdržali svoj črkopis, bi morali imeti tudi šole v narodnem jeziku, tako so pa romali naši najboljši možje v Italijo in Nemčijo po izobrazbo. Tam so se poizgubili nacionalno — in za nas je doba od Črtonvira do Trubarja več ko črna točka. Narod ni imel nobene kulturne zaslombe in je taval v večji duhovni temi, ko podjarmljeni narodi pod Turki. Lahko trdimo, da so bili Turki mnogo tolerantnejši v verskem in nacionalnem oziru, ko danes najkulturnejši narodi. Zato se je mogel ohranitii tudi slovanski živelj na Balkanu — če bi bili tam zagospodovali Latini ali Germani, bi bilo izginulo Slovanstvo iz Balkana kakor je’ s severne Nemčije in primorskih mest.
Latinici ni bila naša sreča, ampak naše pro-kletstvo. Z njo smo izgubili vse, tudi pristno slovansko miselnost. Vsa naša kulturna stremljenja nosijo germanski pečat in treba bo morda še pre^ cej časa, da se naš slovenski narod ko izgubljeni sin vrne v okrilje majke — Slavije. Da bomo res doživeli pristno čustvo slovanstva, posebno pa še jugoslovanske vzajemnosti — moramo seči nazaj v preteklost, ko smo bili še vsi v skupni zajednid pod duhovnim vodstvom naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Vzljubili bomo naš prvi črkopis: glagolico in njeno naslednico: cirilico. V njih leži vsa veličina slovanske genijalnosti, njene moči in svobode naše. Če se mi do zdaj nismo zavedal; tega. po se pa zavedali tega tembolj naši narodni sovražniki — Avstrijci, ki so istovetili »cirilico« ko na sigurnejšo vez med vsemi Slovani ter so j« radi tega ožigosali ko veleizdajalstvo.
Pogled nazaj v dobo glagolice — je pogled v skupno preteklost; pogled naprej — je pogled v skupno prihodnost; pogled v temno dobo mea tema dvema — naj bo »memento« na duševno mrtvilo naše. Kakor se je nekoč glasila bozia beseda v enem jeziku, v enem črkopisu vsem Slovanom od Tirolov do Urala, od Baltika do (irske, tako naj nas v naprej veže zavest v veliko zajed-nico slovansko pod okriljem naših prvih blagovestnikov, ki sta morala že pretrpeti prva preganjanja Nemcev (t. j. nemških škofov) za naš vseh Slovanov skupni jezik in črkopis. V spomin nanju, sezimo si v roke vsi Slovani in zndajmo nov skupi" dom slovanske kulture, ki ho čislal, spoštoval svoja starodavna črkopisa: glagolico in cirilico, ki sta prva oznanila svetu vstop Slovanov v število kulturnih narodov.	___
POHOD
«
Živi samo
naročnine s
o<l
I
Miroulav	-	    .br.mb,,.	»dn*.,	.	..	BrMS.	-	Ti.k.	H»,k.r	(pred.tanlk	Otm.r	Mlh.l.k).	V.l	T