Poštnina plačana ▼ gotovini v Prezzo • Cena Ur 0.50 Ste v. 126 V Ljubljani, v peteli, 4. junija 1943-XXI Jjeto VIII. Izključna pooblalSenka ta oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pobblicitd Itaiiana & A, Milano, UrednltlTO In opratai Kopitarjeva fc. Ljubljana. Kedazlone, Amministrazionei Kopitarjeva 4. Lubiana. Concessionaria eaclnsiva per la puSbliciU dl provenienza itaiiana ed ester a: Unione PnbblicitA Itaiiana & A, Milano. .. BoIIettino n. 1104 Azioni di bombardamento aereo e navale contro Pantelleria Tre velivoli nemici abbattuti 11 Quartierc generale delle Forze Armate co-m unica: Contro Pantelleria il nemico ha rinovato azioni Das Reich«, ter omenja sleparijo, katero je vprizoril Stalin, ki je na eni strani skušal ustvariti prepričanje, da je razpustil nevarno mednarodno podtalno organizacijo, v resnici pa ni storil nič drugega, kakor da jo je okrepil in še bolj razvil pod najspretnejšo krinko. »Sedanji politični položaj v sovražnikovem taboru« — piše dr. Gobbels — »kaže, kakor se nikdar doslej, globoko dufiovno krizo, ki vlada v Londonu, Wasliinglonu in v Moskvi in njihovi sateliti igrajo prav tako nevarno igro, dasi je treba upoštevati, da so v vojni, kakršna je sedanja, ideje velika gonilna sila za razvoj političnih in vojaških dogodkov. Zmešnjava na ideološkem polju zato pomeni, dji se zaradi razkroja približuje znfeda.c , Dr. Gobbels potem primerja jasno ideološko pojmovanje, ki' se ga Nemci in njihovi zavezniki drže pri sedanjem vojskovanju, z nazori zaveznikov, nakar ob koncu svojih izvajanj prihaja do, sklepa, da ima nemški narod čislo določno dolžnost: prenesti še hujše žrtve: »Pravi pekel bi nas čakal,« piše, »Če ne bi bili kos tem težkim svojim dolžnostim. Nikdar ne moremo zadosti poudariti. da je boj, ki ga zdaj vzdržuje nemški narod, boj na življenje in smrt. Zmagati moramo, če ne bo vse izgubljeno.« španski glas o pravem smislu sedanje vojne ki je važno žitno sredi Madrid, 4. junija, s. Glavni urednik . Alca-zarja« objavlja drugi članek pite ti boljševiski nevarnosti in mu jo dal naslov »Evropa na straži . Najprej poudarja nezavednost' in' lahkomiselnost velikega 4ehi evropske družbe do sedanje^ vojne, katere edina zahteva je, da zahodna in krščanska omika še ostaneta pri življenju, ali pa bo ztnagal boljševizem. Nato piše, da je takšna nezavednost v zgodovini odgovorna za francosko revolucijo, za ra,7«irip.nie. marksizma, za prvo svetovno vojno, za ustanovitev boljševiške Rusije, za špansko državljansko vojno 'in tudi za sedanjo drugo svetovno vojno, ker samoljubni in hinavski meščanski in svobodnjaški svet ni hotel računati s tem, da evropska in mednarodna socialna vprašanja postajajo čedalje težja, ko pa so se prikazale rešilne oblike fašizma narodnega socializma in falangizma, in hotele ustanoviti pravičnejši socialni in mednarodni red ter zbuditi v proletarcih domoljubna čustva, je saftioljubni in hinavski me'ščanski in nister za korporacije, v razpravo pa so posegali člani odbora. Glede prošenj, katerih predmet spada v njihovo pristojnost, so povedali mnenje tudi podpredsedniki korporacij za gojitev povrtnine, sadja in zelenjave, predsedniki korporacij za les, tekstilne izdelke, za topilniško industrijo in kovinarstvo, za mehaniko, kemično industrijo, za gradbena dela, za steklo in keramiko, za mornarico in letalstvo, kakor tudi predsedniki fašistične Zveze industrijcev in Zveze industrijskih delavcev. Resna proslava ob prazniku kr. karabinjerjev Rim, 4. junija, s. 5. junija bodo obhajali praznik kr. karabinjerjev. Tudi letos bodo ta dan proslavljali v vojašnicah in postojankah s treznim vojaškim obredom, ki ga bo preveval resni vojni čas. Zastopstvo rimskih častnikov se bo poklonilo pred spomeniki padlih karabinjerjev, fašistov in članov prostovoljne milice. Zgodovinski muzej kr. karabinjerjev bo odprl za javnost od 9 pa do 20. Vrhovni poveljnik karabinjerjev bo imel ob 13.20 kratek govor po radiju. Ves dan bo legija gojencev prevzela stražo pred beneško palačo. Italija se ne omejuje samo na oi/rambo. Berlin, 4. junija, s. V članku z naslovom »Italija se ne omejuje na obrambo« piše rimski dopisnik lista DAZ, da bi bila huda zmota misliti, da bi se Hali ja bolela sedaj samo braniti pred nasprotnimi letalskimi napadi ler skrbeli, da bi ti napadi bili manj škodljivi. Med nedavnimi dejanji italijanskega letalstva opominja dopisnik na napad skupine italijanskih letal na nasprotne postojanke v Sudanu in italijanski vzhodni Afriki. Ta polet, zaključuje pisec, je bil drzen napad resnične vojaške važnosti, ki je bil skrbno pripravljen in jo docela uspel. število žrtev po letalskem napadu na Livorno Livorno, 4. junija, s. Potem ko so pospravili vse razvaline in je nekaj ranjencev še umrlo, je število žrtev po sovražnem letalskem naimdu diie 18. maja narastlo na 240 mrtvih in okrog 000 ranjenih. Vesti 4. junija Iz To ljudstvo je pripiavlieuo prijeti zn orožje, kadar bi domovina to zahtevala, in se spoprijeti z vsakomer, ki bi napadel njegovo svobodo in njegovo premoženje. Nato se je namestnik general Pariani udeležil slovesne vojaške parade. Tudi naslednji dan namestnikovega obiska je potrdil zvestobo tega delovnega ljudstva Vladarju Italije, s katero je Albanija ne razdružno povezala svojo usodo. Namestnik je obiskal Dremieo, Skan-deraj in.Peč. Ob prihodu v to jnesto, ki je bilo okrašeno z albanskimi, italijanskimi in nemškimi zastavami, je prefekt izročil generalu Parianijtj . diplomo častnega občanstva. Poveljnik nemških oddelkov je stopil nato na oder in pozdravil odličnega z*stopuika italijanskega vladarja. Vse prebivalstvo iz mesta in okolice se je zbralo na glavnem trgu, spredaj pa so bila zastopstva muslimanov. pravoslavcev in katoličanov. Prefekt iz Peči je izrekel pozčlrav v imenu pokrajine in želel kr. namestniku dobrodošlico, ko je prvikrat obiskal kraje osvobojenega Kosova. Prefekt ni pozdravil namestnika Parianija le kot zastopnika Vladarja, temveč tudi kot pionirja naporov, ki so se končali z osvoboditvijo Kosova in z ustanovitvijo velike Albanije. Eksc. Puriani j,e odgovoril s toplim pozdravom in povedal, da pomeni njegovo potovanje po Kosovem polju uresničenje starega sna. Izrekel je radost, da je našel pokrajino, vso^ ožarjeno od svobode iu sredi vnetega dela v pričakovanju zanesljive zmage, nato pa omenil, da bo treba za dosego te zmage še trdili bojev. Ti boji, je nadaljeval Pariani, pa vam, prebivalci Kosovega polja, prav gotovo ne smrde, kajti vi ste zmerom pripravljeni pograbiti za puško in se borili z junaštvom, ki ga ves svet priznava. Govor je bil često ustavljen z navdušenim odobravanjem. Namestnik je nato obiskal razna mestna podjetja. Potem je odšel na- zvezno tajništvo stranke, pregledal prostore in se zanimal za delovanje organizacij v Peči in tudi v bližnjih krajih. Kasneje je general Pariani odšel v Jakovo, lišče. Ko je pregledal razvrščeno četo črnih srajc, jo* v prefekturi sprejel zastopnike oblasti in krajevne veljake, potem pa je nadaljeval potovanje. svobodnjaški svet rajši proti vsemu temu nastopil in s lem sprožil sedanjo vojno. Ob koncu svojih izvajanj pa člankar pravi tole: »Sedanja vojna ni vojna, kakor jih je bilo že, toliko, temveč odločen preobrat, v katerem se bo rešila krščanska omika evropskega zahoda, ali pa 1h> zagospodoval boljševiški komunizem. Treba je računati s to usodno izbiro in ne smemo l iti laki slepci, da bi si kopali sami svoj grob.« V Barceloni je bil aretiran in izročen vojaškim oblastem komunistični krvnik Serrano Mo-nague, ki je odgovoren za 59 umorov. V Stockholm je srečno dospela finska ladja »Arcturins«. ki je imela med drugim na krovu TO finskih pohabljencev. Ladja je s spretnim manevriranjem ušla napadu s6r vjetskih torpednih letal. Pariza poročajo, da se želi poročiti bivši voditelj ljudske fronte in ministrski predsednik Leon Blum z judinjo Reichenbacho-vo, ločeno ženo advokata Menrvia Torresa. Nemške oblasti so dovolile Reicnenbachovi prihod v Nemčijo, kjer je'Blum sedaj. V mesecu maju so Nemci na Vzhodnem bojišču uničili 1213 sovjetskih letal, od katerih so lovska letala v bojih sestrelila 1061 sovjetskih letal. Nemci pa so v istem času izgubili 143 letal. Na velesejmu v Smirni bodo sodelovale tudi Italija, Nfemčija, Romunija, Madžarska in Bolgarija. Na vso anglosaško pronagando proti Madžarski odgovarja madžarski list >llj Magyareag«, da Madžari noffejo in ne vprašujejo za poravnavo. kajti Madžarska je trdno ob strani Italije in Nemčije in je odločena bojevati se do kraja. Po uradnih poročilih iz WnshiiiKtonn so Ame-rikanci izgubili v mesecu maju letos največ delovnih ur v vojni industriji, vse zaradi stavk. Lastnik lista »Chicage Tribune« Mac Cormiek misli kandidirati pri prihodnjih ameriških predsedniških volitvah kot Rooseveltov ua-sprotnik. Nevarno je prikrivati ali dajati napačne podatke o nastopili ameriških letal proti Italiji. kajti nastopi so zelo dragi za letalstvo Združenih držav, meni ameriški list »lle-rald Tribune«. Neredi, ki so izbruhnili v Perziji v pokrajini Mesced in ki so se razširili tudi na druge pokrajine, niso vzrok pomanjkanja, kakor to zatrjujejo .Sovjeti, vzrok je nezadovoljstvo s sovjetskimi ukrepi, s katerimi so uvedli prisilno delo pri gradnji železnic. Zaradi stavke rudarjev v Združenih državah je bil predsednik Roosevelt prisiljen poklicati tajnika za notranje zadeve in člane vojnega urada za delo, da bi razpravljali o sedanjem stanju. Medtem pa poročajo, da se je stavka razširila tudi na drugih pet rudnikov v državi Illinoisu. Japonska vojaška uprava je določila, da bo od 650.800 hektarjev kavčukovih nasadov v Malaji in na Sumatri prišlo 60%, pod vojaško upravo, 40% pa pod zasebno civilno upravo. Španski minister, tajnik falangistične stranke, se je udeležil zaključka razstave v Valenciji, kjer je pred njim manifestiralo okoli 150000 ljudi. Volilna propaganda v Južni Atriki je na višku, posebno ona proti sedanji vladi. Bivši finančni minister Havvenga je izdal oklic, v katerem vo-lilce vabi, naj glasujejo proti Smutsovemu imperialističnemu režimu, ki je potegnil južno Afrikt* v krvavo voino. Eksc. Grazioli pregledal socialne naprave, mestna zaklonišča in Navje Skrb Eksc. Visokega komisarja za odprta ljudska kopališča in za otroško igrišče v Tivoliju — Med pregledovanjem zaklonišč je Eksc. Grazioli obiskal živilski trg Eksc. Grazioli je že z mnogimi obiski po najrazličnejših ljubljanskih socialnih in zdravstvenih ustanovah pokazal svoje veliko zanimanje za socialni razvoj najširših delovnih slojev ljubljanskega prebivalstva in je tudi svoj pregled v sredo dopoldne posvetil prav. istemu namenu. Na lastne oči se je hotel prepričati, kako napredujejo priprave za ljudsko kopališče v Koleziji in zlasti urejanje brezplačnega ljudskega mestnega kopališča, ki bo začasno urejeno ob Špici. Po pregledu otroškega igrišča v Tivoliju, ki bo kaj kmalu že lahko služilo ljubljanski mladeži, je pregledal Eksc. Grazioli, kako so urejena in kako sc še pripravljajo sodobna letalska zaklonišča v najrazličnejših delih mesta. Med temi pregledi je tudi obiskal živilski trg, kjer se je ljubeznivo porazgovoril s kupci in prodajalci in končno obiskal sedaj že izredno lepo urejeno Navje, kjer so grobovi zaslužnih Sloveh-cev, ki spe tam med zelenjem svoj večni sen. > V Koleziji Davi je Eksc. Grazioli najprej obiskal še nedograjeno kopališče v Koleziji, kjer . sta ga sprejela in pozdravila ljubljanski župan general Rupnik in podžupan comm. Tranchida. Kopališče ima dograjena že oba bazena, enega za plavače, manjšega pa za neplavače in mladino. Načrte za na-V| daljno ureditev je tolmačil višji inšpektor comm. ing. Farina. Za dograditev kopališča je že nakazanih 2,600.000 lir in tudi čistilna naprava je že naročena. Eksc. Grazioli je poudaril željo, da bi se kopališče čimprej uredilo v toliko, da bi moglo služiti Ljubljančanom in naročil, naj se vsa proračunska dela in predpriprave izvrše z največjo naglico. Brezplačno kopališče ob Ljubljanici za vse Drugi obisk je veljal velikemu ljudskemu kopališču, ki ga pripravlja mestna občina na obeh bregovih Ljubljanice od Špice do prulskega mostu. Ze sedaj je videti, kako delavci postavljajo, ob bregu klopice; več malih kabin je že postavljenih z vsemi potrebnimi pritiklinami, tudi dva lesena buffeta sta že na mestu. Ljubljanski župan in strokovnjaki .gradbenega urada so tolmačili podrobne načrte za to kopališče. Najvažnejše ko pač to, da bodo takoj nad prulskim mostom z nizkim jezom pregradili vso Ljubljanico, tako da bo od mostu pa do Špice v tlakovani strugi voda nekoliko višja, primerna za otroke in neplavače. Ker je že lanska zasilna ureditev veljala 25.000 lir, bo letos mogoče najnujnejše urediti s približno isto vsoto. Eksc. Grazioli je naročil, da je vsekakor treba postaviti še dve veliki leseni slačilnici za moške in ženske, da je treba kopalni prostor ograditi, postaviti nekaj prh in vodnjakov s pitno vodo, očistiti kamnite brežine trave in plevela in za otroke navoziti zadostno množino mivke, tako da bodo imeli zasilno plažo. Naročil je tudi, naj se postavi zadostno število obešalnikov za obleke kopalcev, ter izrazil svoje zadovoljstvo nad do sedaj opravljenim delom in pohvalil ukrep, da bo kopanje na tem kopališču mestne občine brezplačno. . „. _ ... Skorajšnja otvoritev novega otroškega igrišča v Tivoliju Pri ogledu otroškega igrišča v Tivoliju je tolmačil podrobno ureditev že skoraj pripravljenega igrišča ing. arh. Kobe. Eksc. Grazioli se je zanimal za dela, ki so v teku. Posebno pa je opozoril, da je treba z začasno posebno ograjo ločiti otroško igrišče od ribnika, ki bo kasneje zavarovan z gosto živo mejo. Podrobno se je zanimal tudi, kako bo urejen paviljon ob ribniku, ki ga prav sedaj prezidavajo in bodo v njem napravili garderobo in potrebne pritikline. Pohvalno sc je izrazil o lepo urejenem zgornjem delu, kjer je majčkem vodometek, ki bo obiskovalcem lahko gasil žejo in ki napaja prisrčno urejeno čofotališče za najmlajše. Posebej je naročil Eksc. Grazioli, naj se otroško igrišče čimprej odpre, najkasneje pa julija, čeprav še ne bi bilo vse urejeno tako, kakor določajo načrti. Glavno je, da bo igrišče temeljito zaraslo s travo in to bo že v enem mesecu. Jfocojšnji klavirski koncert v veliki filharmonični dvorani bo začel točno ob 7. Umetniška dvojica Rio in (irogoria Nardi, dva poklicna, odlična pianista bosta izvajala na dveh klavirjih nasledenji spored: f. Mozart: Sonata v D-duru; 2. Schumann: Andante z variacijami op. 46; 3. Chopin: Rondo op. 73; 4. Clementi: Druga sonata; 5. Brahms: Valček op. 3tt; 6. Infante: Trije andaluški plesi. To so skladbe, ki so v originalu pisane za dva klavirja in nieo nikake več ali manj posrečene prireditve. Nocoj&njl koncert l>o prvovrsten umetniški dogodek, zato opozarjamo na njega. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. V zakloniščih mestne občine Eksc. Grazioli je nato pregledal celo vrsto protiletalskih zaklonišč v mestu. Najprej je obiskal zaklonišče v pobočju Gradu za magistratom. Tu ata pričakovala Eksc. Graziolija viceprefekt David, predsednik odbora za protiletalsko zaščito in tajnik polkovnik Tombolan Fava z ostalimi sodelavci. Po ogledu lepo obokanih, razsvetljenih in urejenih zaklonišč globoko pod pobočjem ljubljanskega Gradu, si je Eksc. Grazioli ogledal dela za zaklonišča na Valvazorjevem trgu, na trgu Roma, na Kongresnem trgu, v Kresiji, trimostovju, Mestnem domu, v palači Bata in Slon. Povsod se je zanimal za vsa zaščitna dela, pojasnila sta mu pa dajala viceprefckt David in polkovnik Tombolan Fava, ki sta ga povsod pri pregledu spremljala. Kakor povsod, je tudi tukaj Eksc. Grazioli izrekel priznanje za uspešno in hitro delo ter naročil, naj se vsa ta gradbena dela, ki služijo v prvi vrsti varnosti ljubljanskega delovnega ljudstva — saj bodo skoraj vsa ta zaklonišča služila le pešcem, ki bi jih presenetil letalski napad na cesti — nadaljujejo z .vso odločnostjo. Med gospodinjami na trgu Iz Kresije je Eksc. Visoki komisar krenil mimo stolnice in semenišča na živilski trg, kjer se je ustavil pri posameznih prodajalcih in prodajalkah, se z njimi raztovarjal ter podrobno is-praševal kupce, kaj morda pogrešajo. Kupci, največ gospodinje, so spoznale Eksc. Visokega komisarja, ga prisrčno pozdravile in se zgrnile okrog njega ter izražale svoje želje. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal, katere zelenjave bi bilo treba več. Dal je navodila, da bi sezonsko sadje prihajalo v čim večji možni količini na trg, da bi se lahko prodajalo po določenih cenah in da se odstranijo neprilike, ki ovirajo redno razdeljevanje istega prebivalstvu. Obisk na Navju Končno je Eksc. Grazioli obiskal s spremstvom Navje, kjer mu je tolmačil sedanjo ureditev mestni thž. arh. Spinčič. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za posamezne grobovo in ko je videl grob staršev univ. prof. arh. Plečnika, je počastil njihov spomin. Podrobno se je zanimal za grobove velikih Slovencev, kakor Kopitarja. Levstika, Vodnika. Jurčiča in drugih. Ob grobnici dr. Antona Korošca in dr. Frana Kulovca se je usta-, vil za trenutek in počastil spomin obeh velikih mož. Podrobno je ogledal ureditev Navja in se pohvalno izrazil o lepi - zamisli, ki je sedaj že v glavnem urejena. Nato se je Eksc. Grazioli po prisrčnem slovesu od drugih predstavnikov odpeljal nazaj v vladno palačo. Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča Ljubljana, 5. junija. Bruno Vavpotič so zadnja leta v naši umetnosti krepko uveljavlja. Zaslovel je že kot odličen akvarelist, sploh kot naš najboljši slikar v tej tehniki. Prav tako je ta slikar pomemben zaradi izbire, svojih motivov. Skoraj vse njegove slike predstavljajo le motive iz Ljubljane, le redkokdaj tudi kako krajino 9 podeželja. Danes, na praznik dopoldne, je Bruno Vavpotič na cesti Arielle Rea v Obersnelovi galeriji odprl razstavo svojih slik. Ta razstava ki je že prvi dan vzbudila dosti pozornosti občinstva, obsega 36 samih akvarelov. Akvarel je nedvomno najtežja slikarska tehnika, težja kakor olje ali pastel in težja kakor sploh kai< drug način slikarstva. Izrazne možnosti akvarela pa so zato tudi neizčrpne in prav v akvarelu so možno fineso ter nianse, ki v drugih tehnikah niso tako lahko dostopno umetniku. Akvarel pa je prav tako odporen proti spremembam časa, kakor recimo olje na platnu. Vavpotič s to svojo razstavo dokazuje, da obvlada v podrobnosti akvarelno tehniko, kakor tudi da ima globok umetniški čut. Njegovo pojmovanje svetlobe, zraka in barv je naravnost vzorno. Slikar uporablja skoraj same mestne motive. kar zopet zahteva od njega popolno obvladanje perspektive in tudi spoštovanje do_ arhitekture našega mesta. Zato se bo vsak obiskovalec začudil, ko bo v teh akvarelih spoznal ta ali oni kol Ljubljane, mimo katerega je tolikokrat šel, ne da bi občudoval njegove barve, linije in svetlobne kontraste. (N. pr. Vodnikov trg. Št. Peter, Žabja k. Rožna ulica, šiška itd.) Močno privlačne so tudi slike s podeželja, kakor recimo dve iz Podkorena. Fužine. Mokronog, Cankarjev klanec na Vrhniki, Zalog, Ribnica in druge. Kljub neugodnemu vremenu je že prvi dan obiskalo to razstavo m nogo občinstva. Nedvomno je, da bo tako pošten in odkrit slikar, kakor je Bruno Vavpotič, s 6vojo umetnostjo na lej razstavi prodrl v celotL K tej razstavi se ob priliki že vrnemo! Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu Kakor smo poročali, je ta teden zadnji umetniške razstavo v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo slikarji Stane Kregar, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih. Razstava se prihodnjo nedeljo zaključi. Zanimanje občinstva za to razstavo je ta teden močno narastlo. Včeraj ob 11 dopoldne jo imel predsednik društva likovnih umetnikov prof. S. Šantel vodstvo po tej razstavi. Kljub slabemu vremenu se je zbralo mnogo ljubiteljev umetnosti, ki so pozorno sledili vodstvu in besedam prof. Šantla. Pri slikarju bele Ljubljane Ogledujoč Sfevilrie slikarske razstave, k! se druga" za drugo vrste v našem mestu, sem se spomnil akad. slikarja Franceta Godca, ki že dlje ko dve leti ni postavil na ogled svojih umetnin. Ker me je zanimalo, ali so govorice, da pripravlja zanimivo razstavo ljubljanskih motivov, resnične, sem sklenil, da ga obiščem in se prepričam, kako in kaj. France Godec Ima svojo delajvnico v Rebri v nekaj sto let stari hiši, v okolici, ki nudi bogato polje za- resničnega umetnika. Sprejel me je prir jazno in mi z veseljem razkazal zbirko najnovej-ših slik, samih ljubljanskih motivov, a ne takšnih, kakršnih smo bili vajeni doslej. Godec, upodablja Ljubljano resnično in vestno. Odlično mu je u. pr. uspelo podati naSe mesto v rahli meglici pred sončnim vzhodom, nekaj ur potem, pred poldnevom, pred mrakom itd. Obdelal je še neobdelane motive, znane in neznane kotičke mesta, trge, parke, velike ceste, Grad, Ljubljanico, kopališče na Ljubljanici, mostove in mestni tramvaj, pa mestnih cerkva tudt ni pozabil. Zlasti učinkovito je prikazal stolnico z njeno mogočno kupolo, ki je pred leti gospodovala vsej okolici. Ko mi je razkazal vse slike, kar jih ima v svoji delavnici, tudi krajine, portrete, tihožitja, pastele, gvaše in akvarele, me je še povabil, če hočem prisostvovati slikanju. Z veseljem sem se odzval njegovemu vabilu in krenila sva proti Špici. Slikal je namreč nekatere motive ob Ljubljanici. In res je tam pri kopališču krasen razgled proti Gradu in še marsikam. Stari čolnar, ki že najmanj pol stoletja prevaža ljudi z enega brega na drugi, naju je 6pretno vodil čez leno Ljubljanico. Po kratki vožnji — Ljubljanica nima kilometrskih širin — smo srečno pristali na desnem bregu. Goiec sl je takoj uredil vse potrebno in že je bil ira delu. Spretno je sukal čopič in na platnu je kakor iz megle vstajal nasprotni breg Ljubljanica pi se je tiho premikala proti mestu, gladka in zagonetno neprodirna. Med žvrgolenje milih plic so se mešali udarci vesel. Brodnik se je vračal v svoje pristanišče. Tudi njega in.aijegov čoln je Godec že upodobil. In temno gladino Ljubljanice v vsej njeni zagonetnosti, z njenimi skrivnostmi... Ni dvoma. France Godec je pravi umetnik. Njegov umetnostni razvoj in napredek bi bil javnosti najlepše in najučinkoviteje- prikazan z razstavo njegovih del, ki jih jo ustvaril v zadnjih dveh letih. Obenem bi bila najlepše počaščena tudi bela Ljubljana, ki je v Godcu dobila svojega odličnega častilca. Dosedanje razstave so se mogle postaviti le z redkimi ljubljanskimi motivi. Razstava Ljubljane bi bila nedvomno zelo zanimiva in privlačna. Zalo laliko upravičeno pričakujemo, (la bo akad. slikar Franco Godec tako razstavo rc^ priredil, in siccr v najkrajšem času. Prodaja mesa na odrezek »H« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 5. junija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 g govejega mesav Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrbovalnega urada. Delitev se bo pričela ob 7. Razdeljevanje prekajenega mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se bo od 5. do vključno 12. t. m. razdeljevalo potrošnikom 40 gramov prekajenega svinjskega mesa po ceni L 42.30 za kg. Potrošniki bodo prejeli gornji obrok mesa proti oddaji odrezka *C« živilske nakaznice t. m. pri sledečih tvrdkah: I. Del. Kon. društvo. Kongresni trg, Jelačin Ivan, Emonska cesta, Jurčič Simon, Bleiweisova c., Kačar Franc, Vodnikova e.. Konzumno drušlvo Vič, Lunder Terezija, Rožna dolina, Marinko Terezija, Prisojna ul., Medved Ivanka, Zaloška c., 'Mlakar Julija, Stari trg, Mlakar Kudolf, Jernejeva ul., Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev. Vodnikov trg, Nabavljalna zadruga drž. železnic, Cesta Soške divizije. Klemenc Franc, Karlovška c., Pezdir Ivan, Gradišče. Šarabon An-Vprbič Anton, Stritarjeva ul., Kušar Helena, Vic, Kamenšek Franc, Einspielerjeva ul. Razdeljevanje krmil za prašiče Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vso rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu delil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Gosposka ul. 12. dvorišče levo in sicer: 10. junija rejci z začetnico A do J; 11. junija rejci z začetnico K—P; 12. junija i začetnico P do 2. Dodatne živilske nakaznice za delavce Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 7. junija, številko 1—100, v torek, 8. junija, 101—200, v sredo, 9. junija. 201—300, v četrtek, 10. junija, 501—400, v petek, II. junija, 401—500, v soboto, 12. junija, 501—600, v ponedeljek, 14. junija, 601— 700, v torek, 15. junija. 701—800, v sredo, 16. junija, 801—900, v četrtek, 17. junija, 901—1000, v petek. 18. junija, 1001—1100 in v soboto, 19. junija, 1101—1200. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca. ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še isti mesec vrniti potrjene sezname šL III. Pripominjamo tudi, da morajo delodajalci predložiti.prijave vsak mesec v mestu Ljubljani v času od 20.—25., po pokrajini pa od 15.—20. vsakega meseca za naslednji mesec. V ta namen i>osluje urad vsak dan od 8—12 in od 15--18 v palači Bata, I. nadstropje, soba 3. Sprejemni izpiti za gimnazijo Za kandidate, ki želijo'opraviti sprejemni izpit, je treba vložiti pri ravnateljstvu dotičue gimnazije do vštetega 15. junija prošnjo na taksnem papirju za 6! Ur, ki jo podpiše oče ali njegov namestnik, ter priložiti krstni list j n spričevalo o opravljenem 4. razredu osnovne šole. V primeru, da kandidat tega spričevala še nima. naj upraviteljstvo šole na prošnji izjavi, kateri razred obiskuje. V prošnji je navesti, v katerem roku želi kandidat dejati izpit. Izpiti v poletnem roku bodo v drugi polovici julija |x> razporedu, ki ga bodo objavila posamezna ravnateljstva. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. Do 6 milijonov lir maja spremenjeno - v dim Ljubljana, 4. junija. Kadilci so letos v maju dosegli poseben in svojevrsten rekord. Ljubljana z bližnjo okolico je pretekli mesec pokadila lepe množine raznovrstnih tobačnih izdelkov. Porabila je mnogo sladke travice, da se je tolažila ter preganjala razne dnevne skrbi in se trenutno zamišljala v razne zadevščine, ki objemajo sedanjo človeko družbo. Nekatera leta so bili že objavljeni podatki, koliko je Ljubljana na leto pokadila različnih cigaret, cigar in koliko tobaka za pipo. Taki podatki so bili zanimivi, ker kažejo, da so Ljubljančani, kakor ostali prebivalci zemeljske oble primerno udani zauživa-nju nikotina. Na tem mestu bi bila pač poučna razpravica, kako je prišla v navado sladka travica in po kom je dobila ime »nikotin« odnosno tobak. Vse ljubljanske in bližnje okoliške trafike so na dobavo tobačnih izdelkov navezane na glavno zalogo, ki ima svoje skladišče tobaka v vogalni hiši na Vidovdanski cesti in Ilirski ulici. Je to ozka in enonadstropna hiša. Tam je določene dneve, zlasti ob ponedeljkih in pa proti koncu tedna, pravcato vrvenje. Vsi trafikanti prihajajo s svojimi knjižicami in prejemajo proti promptnemu plačilu zaželene tobačne izdelke, kakor razne cigarete in cigare. Ob dopoldanskih urah je tam velikanski promet in lepi tisočaki pridejo ▼ blagajno glavne zaloge." Zadnji čas je Ljubljana z okolico pokadila velikanske množine tobaka. Najbolj gredo v promet poleg cigaret »Morava« ie »Ibar« in »Zeta«, a manj »Drava«. Kakor nam poročajo, je Ljubljana z okolico samo v maju porabila *a razne tobačne izdelke do 6,000 000 lir, v prvih petih mesecih letos pa že nad 20,000.000 lir. Konzum tobaka postaj« v Ljubljani čedalje večji. Vzrok je tudi v tem, da se je prebivalstvo Ljubljane v zadnjth dveh letih zelo pomnožilo in zato se je konzum tobaka temu primerno povišal. Nekdo je izračunal, da pride na vsakega Ljubljančana približno 75 lir mesečno za tobak. Gorazd Mar jen: Ančka Čez leto dni se je Ančka vrnila. . Meščansko oblečena, s širokim mo dernim klobukom v roki, da so ji črni lasje bujno padali na ramena, je prihajala skozi vas. Vsi so jo nemo ogledovali, ogovoriti se je nihče ni upal. Rahlo se je zibala v elegantnih čevljih 7. visokimi petami proti domu. »Kaj je to res Ančka?« so se izpraševali kmetje. ^ »Lepa je postala,« so govorili fantje in z občudovanjem zrli zanjo. »In kako je našemljena, avša.c so zavistno vedeli povedati ženski jeziki. >5e pogledala nus ni — gospodična!« »Ubogi Mile!« »Saj sem rekel, da bo nesreča! Saj sem rekel, da za nas ni mesto. Kaj bi rinil kmet med gospodo. Oni |K> svoje, mi po svoje, pa jo mir«, je ;;odriijul pastir Urh.. »Vsi čenčate, da se je pokvarila, saj bomo videli,« so jo skušali zagovarjati fantje. , »Ilomo videli!« »Prav!« In tako je ostalo. Ančka pa je poslala gospodična Anica... Oče Martin se je bridko kc9al svojega dejanja. Skrb mu je. legla na obraz in mu kot mora tlačila dušo. Nič več ni vela v hiši ona domačnost, preprostost in neprisiljena veselost, ki je bila prej tako značilna zanjo. Ančka — toliko, da se je ni sramovala. Ona — kmetica! Moj Bog. kaj bi si mislili njeni častilci v mestu, če bi vedeli! In ta Mile, robati in neokretni štor! Anica naj bo njegova žena? Nikoli! »Ančka, Ančka, tvoja mati bi se y grobu obrnila, če bi vedela, kakšna si postala,« je tarnal stari oče Martin. »Ka j morem zato, če mi Mile ni več všeč. Taka klada!« »Res je robat, neokreten, ima žu-Ijave roke. ampak od poštegega dela!« »Oprostite ofe. vi ste kmet in ne razumete, kaj je fino vedenje, jaz sem pa študirala v mestu in...« »Tako govoriš z očetom!« se je zgrozil Martin ih dvignil pest. Ančka se je umaknila v kot in mirno rekla1 »Mile ne bo moj mož, to vam rečeni oče! In če vam ni prav, mi dajte, kar mi pripada po materi, pa grem. V mesto se vrnem...« »Otrok božji, saj sama ne veš, kaj govoriš! Usmili se vendar starega očeta, ki nima nikogar več na svetu kot tebe. če nočeš Mileta, prav, vzemi kogar hočeš, ki ti je všeč, samo bodi spet tista Ančka, ki si bilo pred letom,« se je vdal starec in si otrl solzne oči. Srce se je Miletu krčilo od bolesti, ko ga Ančka še videti ni hotela več. Knr ni mogel verjeti, da jo je mesto tako izpridilo. Taval je po gozdovih kot izgubljen. Vsakokrat, ko'sc je približal Ančki, je naletel na odbijajoče besede. Zaman je bil vsak trud, da bi jo zopet pridobil. Vsaka njegova beseda je vzbudila le posmeh. Odhiti In ti vražji- obrazi radovednih vaščanov, ki so stikali glave in si pošepetavali W zrli za njim kot za zločincem. Dneve je pregaral. a ponoči mu ni bilo do spanja. Žalost mu je globoko zarezala jamice pod očmi, ki so zrle sklonjene glave v tla, da sc ne bi srečale z drugimi. Vruil sc je s polja truden in oči so *e mu grozničavo svetile. Ni i" •' večerje, vrgel je orodje na pograd in odšel v hosto. Ustavil sc je zdaj ori tem zdaj pri onem drevesu, kot bi Jx>-mišljul. Ostro je zapihalo s sevetn, vrhovi dreves so se nagnili in šumeli v zloveščem šepetu. Mrak je padal ra zemljo in gozdove je ovila megla v svoje prozorne tenčice. Stresel se je kot ob spominu na nekaj prelioleleif«. Srce mu je bilo, da ga je skora j slišal. Hodil je križem po liosti, veje so mu bičale obraz in trnje mu je trgalo obleko, a on, kot da ne vidi in ne sli*' Vedno hjtreje je stopal, kot bi se bal, da bo zamudil... kaj?..- sestanek z Ančko?... Kri je kipela v žilah, v gla- vi mu je šumelo kot v panju, vedno hitreje je hodil, zdajci se je spustil v tek in kot blazen hitel proti neznanemu cilju. Zaletaval se je v drevesa, se spotikal ob štorih, padal in zopet vstajal, na ustnih se je prikazala bela proga kipeče sline, hitel je. hitel, da ne zamudi.... »Ančka ... Ančka...«, je jecljal in misel je sledila mi?li, brez zveze, oči so se mu izbuljile, ničesar več ni razpoznal... In zdijci je bilo konec hoste in glej, tam na jasi, obsijani s mesecem je stala ona in Razširila je roke... »Ančka...«, beseda je zamrla in zamolklo je udarilo truplo ob skalne čeri ter se skotalilo nizdol... Hladna megla mu je orosila bledo čelo, oči .so ostrmele v nebo. iz ust pa je privrela topla kri. Netopirji so preplašeno prhutajoč vzleteli iz brezna... >Oho, kako prijazna gostilnica, ravno prav. Na deželi je rc6 pravi raj, zrak... ali, ta zrak... potem pa takale gostilnica, imenitno... presneto imenitno! Če bi gospodje upniki le slutili, kje daleč se že nahaja njihov velečastiti Peter Meran. uradnik in kavalir. Poklon pred takim kavalirjem, hnhaha...! Halo, liter vina ua mizo! Vas smem povabiti na kozarec oče?« »Hvala, ne pijem čez tedeo, toda Če me že vabite, branil se ne boni.« je odgovoril oče Martin in prisedel. »Tako je prav, oče. Dovolite, da se vam predstavim. Peter Meran, mestni uradnik. Sedaj imam dopust in ga menim preživeti tu na deželi. Odpočiti si hočem možgane in prenapete živce,« je zgovorno dostavil in natočil kozarce. »In vi se mi zdite dokaj trden kmet in gospodar, se motim?« >Bo ie no, ne rečem, sile ni. grunt imam res velik in star sem, to je tisto, petnajst glav živine, 4 pare konj. da ne štejem drobnjadi, res ni malenkost zame,« se je nehote pobahal oče Martin. »Vidite, vidite, to je pa res lepo. In ste sami?« »Lh, hčer imam, da mi pomaga, a zet manjka, zet,« se je razgrel ob vinu oče Martin. »No p!i saj bi še bilo. tudi zet bi se dobil, če ne bi bila punca tako trmoglava. Kno leto je bila v mestu v šolah, pa je že vsa drugačna.« »Pač talent, oče!« se je zvijačno nasmehnil Peter Meran. »Talent gor, talent dol. jaz vem simo to. da jo potrebujem doma in sedaj hoče še fanta iz mesta za moža...« je ušlo Martinu, a se je tega takoj zavedal in umolknil. »Kaj bi pravil, saj vas ne bi zauimalo.« je zabrundal in vstal. »Hvala za vino,« je kratko odsekal in odšel. Izkoreninjenci in izprijenci - krivci vsega gorja v Beli krajini Radoviča, 2. junija. »Slovenski dom«, ki ga prav zaradi nje* gove vztrajne protikomunistične smeri tako radi beremo, da je že kar postul naš življenjski vodnik, je v času, ko se je od vsega početka z ljudstvom samim pridružil nasprotnikom morilcev našega naroda in uničevalcev narodnega premoženja ter nam z jasno, odločno in brezkompromisno besedo, ko so še mnogi tavali v komodni, računarski sredini, dajal s svojimi idejnimi članki in s poročili iz vseb krajev, od katerih smo bili tako rekoč odrezani, smernice, je objavil mnogo dopisov iz posameznih krajev naše pokrajine. Iz vseh teh poročil smo lahko ugotovili samo eno: vsega gorja, nesreč, preganjanja in prelite krvi na naši zemlji je kriv komunizem in njegovi plačanci, v večini izprijeni razumniki, delomrzneži in tuji računarji, ki jih je pokvarila tujina ter jih je želja po brozdelju in lagodnem življenju združila z organiziranimi komunističnimi morilci. Poštenega, vernega, narodno zavednega ljudstva ti zvodniki kljub svoji, brez dvoma najbolj preizkušeni taktiki, niso mogli pridobiti. Zato so komunisti segli po njem s svojimi krvavimi rokami in pričeli drugo etapo svojega dela: z likvidacijami vseh, ki so v nasprotju s partijo in njenimi cilji. Komunizem v župniji Radoviča je pričel razvijati svoje nogubonosno delo s prihodom dr. Mihelčiča v Metliko. Ta je načrtno organiziral najslabše ljudi, hlapce in postopače, pa tudi v plasteh izprijene inteligence je nase! verne poslušalce. Kasneje je začel posegati po izrazito kmetskih fantih v okolici in mestu. Začeli so širili komunistično literaturo, letake, brošure in spolzke romane. Tla za setev so bila kolikor toliko pripravljena. Številni, ki so se vračali iz Amerike polni materializma, a brez vsake verske misli, so bili takoj dostopni zn idejo: malo dela, pa raj na zemlji. Rilo je tudi Šport , Ljubljana '■ Mars V nedeljo bo na sporedu važna prvenstvena tekma med starima domačima rivaloma: Marsom in Ljubljano. Tekme med tema moštvoma so bile vedno lep® in napete in na precejšnji nogometni višini, ki je zadovoljila slehernika. Mars je skoraj v vsakem srečanju z našim najboljšim klubom — Ljubljano — dal prav dobro partijo, ki je gledalce navdušila, in vedno se je tekma končala z golom ali dvema zdaj v korist Marsa, največkrat pa v ko-’ rist Ljubljane. Zadnje prvenstveno srečanje med njima se je končalo le z golom razlike v korist Ljubljane in takrat smo bili priče res lepi in napeti igri. Kako bo pa v nedeljo? Ljubljana, kakor tudi Mars sta včerajšnji praznik izrabila za oster trening, ki naj fante pripravi, da bodo v nedeljo dali od sebe vse, kar znajo. Ljubljana zdaj vodi skupaj s Hermesom na vrhu prvenstvene tabele s 6 točkami. Če ji v nedeljo proti Marsu uspe, bo potem spet sama. z $ točkami na vrhu, čp pa ji bo spodletelo, potem'ji bo Hermes postal nevaren^ tekmec za prvo mesto. In Mars.? Samo 2 točki si je do-zdaj priboril v prvenstvenih tekmah, kar za klub, kakršen je Mars, gotovo ni laskavo. Pri zadnjih tekmah se ga drži tudi precej smole: sicer v polju igra, golov pa ne more zabiti. Na srečo ima še sla-bejšega druga: Tobačno tovarno, ki nima nobene točke Vendar pa je takšna bližina vseeno nevarna. Mars si bo hotel v nedeljo dodati vsaj točko, če že ne obe, da se tako otrese nevarne bližine okrog repka prvenstvene tabele. Zanimivo borbo bodo odigrali na stadionu Hermesa z dvema predtekmama. Vojaško moštvo : Hermes 3:0 Včerajšnji praznik je Hermes izrabil za oster trening z vojaškim predstavništvom našega mesta. Hermes je nastopil z nekaterimi rezervami, ki pa niso zadovoljile. Tudi sicer je dal slabo igro, tako da so ga vojaki z ne preveč težave obvladali. — Vojaško predstavništvo je bilo kar dobro in je predvedlo hiter polvisok nogomet, odlični so bili v igri z glavo, start na žogo je bil prav dober in dodajanje vzorno. Na kratko rečeno: vojaki so nas zadovoljili. V prvem polčasu so zabili tri gole, pozneje pa niso imeli sreče v streljanju, pa tudi domača obramba je postala številnejša in vratar je ubranil nekaj nevarnih žog. Na tekmi je bilo kar* precej gledalcev, lahko pa bi jih bilo še več, saj je bila tekma vredna ogleda. # V nedeljo bodo na sporedu tele prvenstvene tekme: Rezerve: Ljubljana :■ Mars, Mladika . Korotan, Hermes: Vič in Tobična tovarna : Zabiak.— Mladina: Ljubljana : Tobačna tovarna, Hermes : Vič, Mars : Zabjak. nekaj ljudi, ki so doživeli rusko revolucijo in bili že izšolani v komunizmu in njegovih metodah. * ' Takoj prvi dan po razsulu bivše jugoslovanske vojske je prišel domov v Radoico v Ljubljani izšolani komunist Jože Metakovič iz št 37. Naskrivaj se je shajal s fanti na sestankih. Bilo je pet moralno slabih delomrzne/ev. Iz Metlike je potem prihajal na Radovico akademik Ivan Dobrnič in delal propagando, že kar v začetku so čutili na zunaj rovarjenje proti Cerkvi in duhovščini, tako da je ljudstvo postalo pozorno in glasnikom novega reda ni zaupalo. Na Marjetino nedeljo leta 194-2 je bil na Radoviči pogreb samomorilca brez duhovnika, ker je tako odredila dekanijska oblast. Ob tej priliki je prišlo na pokopališču do sramotilnega vzklikanju proti Cerkvi in papežu. . Zelo aktivno so delovali v ozadju in bolj prikrito domači učitelj Franc Logar ter šolska Upraviteljica Marica Czura in njen mož, kmetijski referent v- Logatcu, ki je pogosto prihajal na-dopust v Radovico. Izmed domačinov so bili najbolj vneti propagandisti mesar Ivan Slobodnik, trgovec Franjo Goscnea, oba iz Radoviče, iz Dejane vasi šofer Jure Šavor, čevljar Iranc. Centa in šostošolec Ivan Petrič, na Bol-trazn pa krojaški pomočnik Franc Škof. 70. aprila 1942 je zapustila vojska Radovico in se preselila v Raduloviče, grškokatoliško župno vas v Gorjancih. Od tega časa ni bilo v vasi več posadke. Sedaj se je začelo za prebivalstvo gorje, vsakodnevne grožnje, strahovanje, nazadnje ropi, požigi, umori. 27. maja so odšli v lozo prvi trije pokvarjenci iz Radoviče. To so bili Jože Metakovič št. 57, delavec v Ljubljani, Hinko Bajnik št. 90, čevl jarski pomočnik, inAlojzij Pctfič št. 14, mesarski pomočnik. Takoj »o za5eli skupno z metliškimi, že preizkušenimi zločinci lov na fante. Dobri fantje in možje so se morali po trudapolnem delu skrivati po živih mejah, jamah in samotnih zidanicah.1 Kogar pa 60 prijeli, jo mora! z njimi v lozo. Poleti človek že spi brez škode na prostem, prišla pa je jesen in mraz. Živci so odpovedali. Tedaj so fantje, hočeš — nočeš, morali nastopiti pot samoobrambe, ki pa je bila že prepozna. Komaj so odšli, so zločinci izropali njihove domove. Izropali so 27 hiš, nekatere do golih -sten. Požgali so župnišče, šolo in zaradi njih je zgorelo 33 hiš, 160 gospodarskih poslopij ter stn bili zelo poškodovani dve cerkvi. Človeške žrtve Prva žrtev je padla nn Krašnem vrhu. 10. oktobra 1942 so roparji odpeljali Martina Cesarja št. 9. Bil je pošten in zaveden fant, star 18 let. Odpeljali so ga na Sočice na Ilrvntsko, ga tam mučili in ubili. Drugi je žrtvoval svoje življenje sodni avskulant Miha Jerman, ki je živel pri svojem bratu - župniku na Radoviči. Pri napadu na Suhor so ga zajeli in nato na Popovičih dne 2S. novembra 4942 likvidirali. , J V času od 10,—15. oktobra 1942 so morilski glasniki »svobode« odpeljali in ubili iz Boldrcža gospodarja I1IJO' Lubiniča in njegovega sina Ilijo Lubiniča.miiii,, • ".••• 15. marca 1945 .so ubili mladega moža Hna-čko Vukšiniča iz Boldraža 7, ki se je bil leto« januarja poročil. Največjn žaloigra se je dogodila dne 9. maja 1943 zopet na Krašnem vrhu, ko so odpeljali gospodarja Alojzija Bajuka, cerkvenega ključarja, njegovo ženo in pastorko Ivano Šavor, tri osebe iz ene hiše. Mater osmih otrok so izpustili, moža in pastorko pa so ubili in zakopali v lozi nad Radovico. Isti dan so odpeljali. mučili ter ubili tudi gospodinjo Marijo Boič s Krasnega vrha 4. Skupno 10 žrtev, 10 mladih človeških življenj je ugasnilo samo zato, ker niso hoteli odobravati komunističnega evangelija in slediti zločincem. Iz našega in poročil v zadnjih dveh številkah »Slov. doma« o strahotuh komunističnega divjanja in morjenja v suhorski in metliški župniji, Kjer so se komunisti v svojem nagonskem pojmovanju kar naslajali s krvjo slabotnih žena, deklet, delavcev, mož ter duhovnikov, 6mo prav tako ugotovili: vsega gorja in z.loci-nov v teh krajih v Beli krajini so krivy izvržki, nevredni postopači in delomrzneži, ki jih je zbral podjetni komunistični agitator in partij; ski aktivist dr. Mihelčič iz Metlike in z njimi delil ljudstvu krvavo »pravico« in prinašal »svobodo«. Ljudstvo jc trpelo, ljudstvo bo sodilo, tako »to pribili v vašem listu v zvezi s poročilom o žalostnih dogodkih v suhofski in metliški žunniji. Tako je in bo! Ljudstvo sodi in bo še odločneje sodilo svoje krvnike, sodilo po njihovih delih: požganih naših vaseh z bornimi kmetskimi hišami, cerkvami in šolami, mučenjih in zverinskih umorih otrok, žena, mož in fantov, po izvirnih pričah, izvirnih dokumentih — tisočih grobovih, četudi so v najbolj oddaljeni gorski vasici ali na najsamotnejšem kraju ob stezicah in obronkih naših gozdov. Sodba bo ostra in neusmiljena, kot so bili neusmiljeni in krvoločni komunistični rablji in njihovi pomagači. V današnjem našem poročilu spet najdete ime dr. Mihelčiča iz Metlike. Ljudstvo izgovarja njegovo ime z zaničevanjem in s prezirom, ker je ta nevredni sin slovenske matere duša vsega gorja v naših krajih. Skoda papirja zanj! Zločini ga^ obsojajo in roka pravice ga bo. kakor je že številne njegove pajdaše, zanesljivo dosegla in ga sodila po njegovih delih. Razkrinkani preroki Dokumenti o poslanstvu komunizma dovolj prepričljivo govore o skupni odgovornosti ko-niunistov in skupin po izjavi Kocbeka samega in Drejčeta Jakliča, predstavnikov sknnin »krščanskih^ socialistove in »sokolove v OF, komunistom že v bivši državi vdanih in poslušnih političnih nergačev, nezadovoljnežev in oseb-nežev. Ali je Kocbek mogel sploh še bolj jasno odkriti svojo idejno pot, kakor jo je. ko je na lanski komunistični konferenci, o kuteri smo že obširno poročali, dejal: »Danes, ko ima KPS (Komunistična partija (stranka) Slovenije) na svobodnih tleh zbor, se, dragi tovariši, spomnite, da smo v vsaki besedi, ki jo zgovorite, z vami. Vsaka vaša misel in beseda naj bo izgovorjena tudi iz naših sre.« In Drejče Jaklič kot zastopnik skupine »sokolov«: »Nas je družil že čas, ko je bila Jugoslavija na videz še trdna, ko «e je izven sokolstva in KP še verovalo, da bo jugoslovanska vojska delala čudeže.« In dalje: »To nas je, sokole privedlo s komunisti v OF k enemu delu za isto.« Kidričevih izjav nn isti konferenci ne bomo ponavljali, saj jih ljudstvo pozna po njegovem in delu njegovih pajdašev in po teh ga bo sodilo, sodilo njegove vprežence, pa naj se skrivajo pod katerim koli plaščem. Krivi «o in sokrivi, zato bodo dajali odgovor. Objavljeni 'posnetki izvirnih pisem Alitjo Štajerca (učitelja Grčarja Lojzeta), bivšega poveljnika belokranjskega bataljona, ki so ga partijci zaprli po obtožbi dr. Mihelčiča v vlažno klet in ga bržkone tudi likvidirali zato, ker se je na mitingih premalo goreče vnemal za poslanstvo partije in celo drzno omenjal vero, še zdaleč ne opravičujejo njegovih zločinov in teh njegovih tovarišev, ki so izrabljali ljudsko vero in krščanski nazor, samo da bi sebi služili, na drugi strani pa sodelovali z zločinci in morilci vernega in poštenega ljudstva ter celo sami izrekali obsodbe in ubijali duhovnike. Ljudem teh misli naj veljajo jasne besede sv. Ciprijn-na: »Kdor grešnika s priliznjenim laskanjem boža, mu daje netivo za greh in zločin, ne zatira greha/ampak ga goji...« In tako lahko rečeno o Kocbeku in o Rusu ter njegovih, ki :so-kljub Bridkem h spoznanju in zapostavljanju v svoji zakrknjenosti vztrajali in klonili pred partijci ter z njimi delili usodo hudo preizkušenemu In poštenemu ljudstvu. Pa ne samo tol Niso z. njimi le sodelovali'pri zločinih, odpovedali so se tudi svoji ideji, čo sploh lahko o njih tako rečemo, ter se predali komunistični partiji, hrbtenici in gibalu ter temeljitelju vsega gorja pri nas. Taki ljudje ne zaslužijo niti pomilovalne besede, saj oni niso prav zato nič manj krivi vsega gorja, ki je prišlo nad ljudstvo, kakor že organizirani komunisti, kalerim so se pridružili zato, ker je tudi vse njihovo preteklo delo temeljilo na materializmu, o katerem se je Kidrič v brk Kocbeku in njegovim na konferenci dovolj jasno izrazil, da je nekaj drugega kakor krščanski nazor. In preko vsega tega so šli Kocbek, Mikuž in drugi, zato je njihovo delo že v bistvu narodu škodljivo in sovražno, kot je komunizem «nm,. ki j« gltivni povzročitelj v«ega gorja in trpljenja v naši domovini. Zndnji dnevi razstave v Jukojiičevem paviljonu potekajo. Obiščite jo te zadnje dni. Razstava mora biti zaprta nepreklicno v nedeljo, 6. t. m. Ta dan ob 11 bo imel po razstavi vodstvo g. ak. sl. Stane Kregar s posebnim ozirom na našo časopisno kritiko. Pridite vsi, ki se zanimate za razvoj naše moderne likovne umetnosti. čitajte »Slovenski dom«! (»poldnevnik »Slov. dom« Ljubljana Koledar Petek, 4. rožnika: Fr. Karačolo, spoznavaler. in ustanovitelj reda; Salurnina, devica in mučenica; Arecij. mučenec. Sobota, 5. rožnika: Kraljica apostol.; Bonifacij, škof in mučenec; Valerija, mučenica. Obvestila Sprejemni izpiti na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju Trgovske akademije poleg vladne palače na Cesti Viktorja Emanuela III.) se bodo vršili v juliju in v septembru. Učenke, ki želijo delati sprejemni izpit za 1. razred na tej šoli. morajo vložiti tozadevno prošnje, opisane na taksnem papirju (dobi se v trafikah po G lir) in naslovljene na ravnateljstvo do 15. junija. V prošnji, ki jo morajo pčd-pisati starši ali njih namestniki, morajo povedati, v katerem roku hoče učenka delati izpit in ji morajo priložiti rijstni in krstni list ter spričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole. K izpitu se morejo prijaviti učenke, rojene v letih 1930 do 1982, , Erbe medicinah, com- j Zdravilna zeliila. Kupu- oriamo erbe medicinah, jemo zdravilna zelišča. Po-Of ferte e campioni a < nudbe in vzorce na tvrdko D lila A. P. E. L. . Via Adua 2S/A - Milano Sprejemni izpiti na III. moški realui gimnaziji v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit v prvi razred ee bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni v četrtek, dne 10. junija, od 8 do 12 in od 15 do 17. Prošnje je napisati na taksni papir (Lit 6) in nasloviti na ravnateljstvo ter gimnazije. Priložiti je treba zadnje izpričevalo in krstni list. K sprejemnemu izpitu bodo priptiščeni učenci, rojeni v letih 1930.. 1931., 1932. in 1933. V prošnji je navesti, ali želi učenec delati izpit v poletnem ali jesenskem roku. Dan sprejemnega izpita v poletnem roku se bo javil pozneje. — Ravnateljstvo. Nova izdaja knjige »Večna molitev«. Kmalu bo izšla nova izdaja med vernim ljudstvom priljubljene nabožne knjige »Večna molitev«. Trva izdaja je zagledala beli dan pri nas že 1. 1894. Skozi tisoče in tisoče rok pobožnih častilcev sv. R. T. je priromalo tekom svojih 50 let in še danes vedno prihaja do veljave po vseh župnijah vsaj prve nedelje v mesecu in na dan celodnevnega češčenja. Zbirke Narodnega muzeja bodo počenši s G. junijem t. 1. zopet otvorjene za splošen brezplačen ogled veako nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Prav tako bodo muzejske zbirke dostopne občinstvu proti običajni vstopnini ob delavnikih. Tvrdka Marija Bajda, manufnkturna trgovina, vljudno sporoča, da se je z 2. junijem preselila iz dosedanjih prostorov. Študentovska ulica 9, v lastne prostore Pred Škofijo IG. Mlakarjeva »Izgubljena Maria« v frančiškanskem gledališču se bo ponovila v nedeljo, 6. junija. ob 17. Igra, ki ima pet dejanj, je nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni šoli-', so popolnoma novi. Sodeluje 25 oseb, med njimi: profesor, maestro, dijakinje, plesalke ild. Predprodaja vstopnic za obe predstavi pri Sfiligoju pd ponedeljka dalje, na dan predstave pa pri dnevni blagajni od 9.-30 do 12 in od 15 dalje. lijiiblJanško gledališče Drama: Pclek, 4. junija, ob l5t »Kovaštvo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 5. junija, ob 18: »Primer dr. Ilirnn«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja. 6. junija, ob 18.30: »Jesen«. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Petek, 4. junija: Zaprto. Sobota, 5./junija, ob 18: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje sopranistke Cortinijeve in baritonista Becchija. Cene od 60 L navzdol. Nedelja, 6. junija, ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 7. junija, ob 18: »Seviljski brivec«. Gostovanje Liane Cortinijeve in Gina Becchija. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Gostovanje dveh odličnih članov rimske Kraljeve Opere. V soboto in v ponedeljek bosta nastopila v Rossinijevem »Seviljskem brivcu« Liana Cortinijeva kot Rosina in Cino Becchi kot Figuro. Becchi je že dolgo znan kot'eden najboljših pevcev-igralcev, medtem ko je Cortinijeva mlajša moč, ki se uveljavlja z velikim uspehom. Predprodaja vstopnic za oba večera pri dnevni blagajni v Operi. Opozarjamo na popoldansko predstavo Schillerjeve igre »Kovarstvo in ljubezen«, katere začetek bo ob 15. V tem delu je zajeta tragedija ljubezni kot edinega in poslednjega oznanila človečanske svobode, skozi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost. V njej si stojita nasproti nazorsko in etično različna svetova: aristokratski in meščanski. m. S. VAH DIHE: KRIMINALNI ROMAN Vanče ni delal nobenih uvodov, temveč je stvar zgrabil kar pri jedru: »Gospod Markham se je odločil preklicati ukaz, da je treba doktorja zapreti. Dokazi, ki so nam do zdaj na razpolago, si nasprotujejo. Odkrili smo mnogo takšnih stvari, spričo katerih obstoje tehtni pomisleki in dvomi, da bi bil Kyleja umoril dr. Bliss, dragi Scarlctt, prišli smo do zaključka, da moramo izvesti Še nekatere druge preiskave, preden storimo končni korak.« Scarlett je delal obraz, kakor da jc s tem silno zadovoljen- »Po pravici povem, Vanče, da mi je to zelo všeč!« je vzkliknil nadvse prepričevalno. »Da bi bil doktor storil zločin, je kaj neverjetno. Kakšen vzrok pa naj bi bil imel za to? Kyle je bil vendar njegov dobrotnik...« »Si res ne znaš umora na noben način razložiti?« ga je ustavil Vanče. »Niti pojma nimam. Dogodek mo je naravnost osupnil. Ne znam si niti predstavljati, kako se jc moglo kaj takšnega zgodi-ti.« »Da... zelo skrivnostna je ta stvar,« jc pripomnil tiho Vanče. »Če ji hočemo priti do dna, moramo ugotoviti nagib zanjo... Zato smo te tudi poklicali semkaj. Radi bi zvedeli, kakšni so odnošaji med domačimi pri dr. Blissovih. Ker si več ali manj tujec v tej hiši, bi nam morda lahko pomagal priti stvari do dna... Pruvil si nam na primer o velikem prijateljstvu med Kylejem in očetom gospe Blissove. Povej nam vse, kar veš.« »Zgodba je nekoliko romantična, a tudi zelo preprosta.« Scarlett je za trenutek umolknil ter si vzel iz žepa pipo. Ko jo je prižgul, je nadaljeval: »Ti veš. kako je bilo s starim Abercrombijem, Merytinim očetom- Odšel je v Egipt leta 1883 in jc naslednjega leta postal Grebauiov pomočnik. Leta 1S89 se je vrnil v Egipt Gastone Maspcro ter znova prevzel svoje mesto načelnika »Urada za egiptovske starine«. Na tem mestu je bil do leta 1914, ko je podal ostavko, ker je bil izvoljen za stalnega tajnika pariške leposlovne Akademije. Aber-crombie je tedaj postal nušlednik Maspera kot ravnatelj kairskega muzeja. A leta 1898 so je Abercrombie zaljubil v neko koptinjo in se poročil z njo. Dve leti pozneje se je rodilu Mcryt, I torej leta 1900.« I Videti je bilo, da Scarlettu pipa nič kaj dobro ne vleče. Dve vžigalici jc porabil, da jo je spet prižgal. I »Kvlo je stopil na pozornico štiri leta po Mtrytinem rojstvu,« je nuduljeval. »Prišel je v Egipt leta 1896 kot zastopnik neke družbe ncwyorŠkik bančnikov, ki so dali denar za izvedbo novih načrtov za namakanje Nilove doline. Spoznal je tam Abercrom-bieja, ki je bil tedaj Grebautov pomočnik, in postala sta si zelo dobra prijatelja. Kylo se je tiste čase, ko so gradili sloviti nasip, skoraj vsako leto vrnil v Egipt, to se pravi vse do leta 1902. Seveda se je seznanil tudi S tisto koptinjo, § katero se je pozneje Abercrombie poročil, in popolnoma upravičeno lahko mislim, da je bil vanjo zaljubljen. Ker pa je bil Abercrombiejev prijatelj j in poleg tega Še želo plemenit, jc premagal vse skušnjave. Ko ; je gospa ob Merytinein rojstvu umrla, je svojo ljubezen odkrito prenesel od matere na hčerko. Bil je Merytin boter in je z njo j ravnal vedno prav tako, kakor bi bilu njegova hčerka... Kyle ■ ni bil slab človek.« »Kaj pa o Blissu veste?« I »Bliss je šel prvič v Egipt pozimi leta 1913. Tam se je seznanil z Abercrombiejera in postala sta si prijatelja. Spoznal je Meryt, ki je bila tedaj stara šele trinajst let. Sedem let pozneje, to je bilo torej leta 1920, ga je mladi Salveter predstavil Kyleju. Do prve znanstvene odprave v Egipt je prišlo pozimi 1921/22. Abercrombie je umrl v Egiptu poleti 1922, za Meryt pa je skrbel , in jo vzgojil Hani, ki ga je podpirula stara družina. Druga Blisso-va znanstvena odprava v Egipt je sledila v letih 1922/23. Bliss je tam. spet našel Meryt. Ti si Meryt spoznal, Vanče, začasa , tretje odprave v Egipt, leta 1924... Bliss jo je odvedel s seboj v Ameriko po drugi znanstveni odpravi. Naslednje leto pa je tudi Hani postal član njegovega osebnega spremstva. Hunija je ! med tem časom egiptovska vlada iiuenovalu za podnadzornika... Iz tega pač lahko razumeš, kakšni so bili oifrnošaji med Blissotu, Kylcjem, Abercrombiejem in Meryt. Si to hotel zvedeti?« | »Da, prav to.« Vanče si je začel ogledovati konec svoje smotke. Bil je videti globoko zamišljen. »Na kratko povedano, Kyle se je zanimal za gospo Blissovo zato, ker je imel rad njeno mater ter jc bil tudi prijatelj njenega očeta. Tudi ni nobenega dvoma, da se je potem zanimal tudi za Blissa in je z denarjem podprl 1 njegovo zadnjo znanstveno odpravo v Egipt spričo dejstva, ker se je bil pač Bliss poročil s hčerko njegove izgubljene ljubezni...« »Da, ta domneva je popolnoma stvarna in dosledna.« »Spričo takšnega položaja Kyle vefletno ni pozabil v svoji oporoki na gospo Blissovo. Ti nič ni znano, Scarlett, da bi ji bil kuj zapustil?« »Po tem, kar sem slišal,« je začel pojasnjevati Scarlett, »je Kyle zapustil v oporoki gospe Mervt znatno premoženje. Povedal mi je to Hani. Nekoč mi je dejal, da ji je Kvle volil v svoji oporoki veliko vsoto denarja. Hani je bil tega vesel, zakaj nobenega dvoma ni, da je čutil globoko ljubezen do Meryt, da jo je naravnost oboževal.« »Kuj pa Salveter?« »Domnevam, da se mu je Kvle izkazal velikodušnega. Ky!e ni bil poročen. Ne vem, če je bilo njegovo oboževanje Mervtine matere tisti vzrok, zaradi katerega je sklenil ostati samec. Vsekakor pa je bil Salveter edini njegov nečak. Poleg tega je imel Sulvetru zelo rad. Skoraj sem prepričan, da bomo v oporoki, ko jo preberemo, našli zapisano, da je Kyle zapustil Salvetru prav toliko denarja kakor gospe Meryt.i j »Ali bi mogel doseči, Markham, da bi nam kdo tvojih diplomatskih sodelavcev povedal vsebino Kvlejeve oporoke? Zdi se mi, da bi nam to že nekoliko olajšalo vso zadevo-« Nemška oborožitev venomer narašča Berlin, 4. junija, s. Na obisl;u v Hitlerjevem glavnem stanu je minister za strelivo in oborožitev dr. Speer. ki so ga spremljali najvplivnejši sodelavci in odgovorni voditelji nemške vojne industrije. Hitlerju izročil poročilo o nepričakovano velikem porastu v izdelavi orožja, oklepnikov in streliva v sedanjem letu. Hitler je vzel na znanje dejstvo, da so doseženi uspehi, ki presegajo vso poprejšnje račune, v zvezi z neutrudnim delom vseh delavcev in delavk v težki industriji ter z organizacijo, ki so jo odgovorni uradniki izvedli v preteklem letu. Prvim in drujrim je Hitler izrekel svojo osebno zahvalo. IUtler je potem pohvalil nemško tehniko oboroževanja, ki jo danes vodijo nove in izvirne zamisli, da se je-tako sijajno uveljavila. mm* Skrbi s prehrano v Rusiji »Položaj prehrane v Sovjetski Rusiji — dolgi vzvodi na čigar kor ;u sede Amerikanci...« HENRIK S1ENKIEW1CZ ROMANV SMKflR K ■ Angleška in ameriška vlada sta pred nedavnim sklicali v Hotspringsu konferenco, katere glavna naloga naj bi bila, porazgovoriti se o vprašanjih ljudske prehrane v povojnem času — piše v enem svojih zadnjih uvodnikov budimpeštanski »Pester Lloyd« — nato pa nadaljuje: Čeprav je bil dnevni red te koference že vnaprej točno določen, je sovjetsko zastopstvo prišlo brž na dan z zahtevo, da je treba v Sovjetsko Rusijo čimprej poslati novo pošiljko živil. Ta nepričakovana zahteva je naredila na angleške in ameriške zastopnike precej mučen vtis. Iz tega spet sledi, da v Sovjetski Rusiji položaj glede prehrane ni prav preveč ugoden. Sicer pa tega ni prikrival niti sovjetski zastopnik Krutikov sam, ko je dejal, da sovjetska armada in rusko civilno prebivalstvo potrebujeta pomoči v živilih. Ta odkritosrčnost sovjetskega zastopnika na konferenci v Hotspringsu tistih, ki se s tem položajem bavijo, prav za prav ni nič kaj preveč presenetila. Iz vojnih poročil z vzhodnega bojišča smo le že prevečkrat zvedeli — nadaljuje omenjeni list — da položaj glede prehrane V sovjetski vojski ni rožnat in da si ruska vojska še marsičesa želi. Nevtralni časopisi.so že pred več meseci gisali, da je eno glavnih vprašanj, ki jih je v Sovjetski Rusiji treba rešiti, vprav vprašanje prehrane. Tako kočljivo je, da niti ne izključujejo možnosti, da vprav to lahko prinese odločitev v sedartji vojni. Tega položaja se zavedajo tudi Združene ameriške države in so zato v okviru zakona o posojanju in dajanju v najem z letošnjim letom v resnici tudi že začele pošiljati v Rusijo živila. Iz nekaterih poročil sledi, da so sc celotne dobave Sovjetski Rusiji v prvih letošnjih mesecih znatno povečale, to, pa zlasti spričo dejstva, da je treba od zunaj oskrbeti rusko prebivalstvo oziroma sovjetsko vojsko z živili. V nekem drugem poročilu piše Stettinius, eden tistih mož, ki jim je zaupana naloga, skrbeti za izvajanje določbe zakona o posojanju in dajanju v najem, da so šle do konca lanskega leta vse ameriške pošiljke po veliki večini v Anglijo, da pa je v prvih mesecih letošniega leta Sovjetska Rusija dobila že precej več živil kakor pa Anglija in da bodo Amerikanci letos poslali obema državama približno enake količine. Zdi se torej, da sovjetski zastopnik na konferenci v Hotspringsu tokrat s svojo zahtevo, da je v Sovjetsko Rusijo treba poslati čimprej nova živila, ni imel morda kakšnih skritih namenov, pač pa da ga je k temu prisilil izredno težavni položaj, v katerem se je njegova domovina glede prehrane znašla. Če se zgodi, da bodo sedanje težave s prehrano v Sovjetski Rusiji odločilnega pomena za izid vojne, potem lahko sklepamo vsaj v neki meri na bližajoče vojaške nastope na vzhodnem bojišču. Treba je računati z možnostjo, da bodo nemške in zavezniške čete vzele Sovjetom še tista rodovitna področja, kolikor so jih odslej še obdržali, in na poveljniških mestih Sovjetom sovražnih sil so prav gotovo izdelali načrte, po katerih naj bi se to tudi uresničilo. Nič manj zanimiv pa je svetovno politični pogled na stanje prehrane v Rusiji. Angleška in ameriška politika si že vse leto prizadevata, da bi si pridobili zaupanje Kremlja. Radi bi si zagotovili neomajno zaupanje sovjetske vlade s tem, da jima na vseh poljih priskoči na pomoč. Ostali svet gleda to anglosaško ljubimkanje z neko skrbjo in se sprašuje, kako daleč bo privedlo, če bodo Angleži in Amerikanci dajali Sovjetom vedno nova privoljenja. Čim bolj bodo popustljivi, tem večji apetit bodo dobili Sovjeti, kar se je v zadnjem času prav lepo pokazalo. Svet se čudi, zakaj se Anglosasi, ki vendar niso slabi stvarni politiki, ne poslužujejo prav nobenega sredstva, s katerim bi izvajali pritisk na Sovjete, da bi jih držali v gotovih mejah, oziroma zakaj bojj ne gledajo na uresničenje svojih lastnih želja. Tako pa so »samo-posvečeni« oziroma tisti, ki bi to radi bili, že pred več meseci povedali, da je položaj prehrane v Sovjetski Rusiji tisti dolgi vzvod, na čigar koncu sede Anglosasi oziroma Bela hiša Po tem pojmovanju imajo Združene ameriške države v rokah, da v primeru zanje ugodnega izida vojne spravijo sovjetski imperializem v svojo skrinjo. Ali z drugimi besedami: Boljševizem se sme razširiti le tako daleč, kakor je angleški in ameriški vladi ljubo. Če pa bi skušal prekoračiti to mejo, bi mu »košaro s kruhom enostavno dvignili nekoliko višje...« Nagrade odlikovanim uslužbencem plovbenih družb Trieste, 2. j upi ja. s. Na seji dne 31. maja je uprdvni svet trž&Šfee'PIčfvKne družbe za vzhod odobril sklep pr.ndsedstvp in generalnega ravnateljstva ter v skladu in v soglasju z drugimi tremi družbami skupine »Finmare« sklc-ijil dati nagrado vsem upravnim in plovbnim uslužbencem, odlikovanim /a vojaško hrabrost. Nagrade bodo naslednje: za zlato kolajno 20 tisoč lir, za srebrno 6000, za bronasto 2000 lir, za vojni križec, podeljen osebno, 1000 lir. la sklep pomeni znatno priznanje uslužbenstvu, ki izpolnjuje svojo dolžnost do domovine v vojni in je s tem dulo veličasten zgled vojaških vrlin in požrtvovalnosti. Odmev boga španskega tiska v Angliji Stockholm, 2. junija, s. Živi boj, ki ga je španski tisk začel proti divjaškim načinom, ki jih zavezniki uporabljajo pri bombardiranju Nemčije in Italije, je povzročil precej nevo je in razdraženosti,pravi dopisnik lista »Aftonbla-det«. Nemalo izobraženih Angležev se strinja s Francom, da so bombni napadi brez ozira na civilno prebivalstvo ne le nečloveški, temveč vzbujajo tudi strast po maščevanju in postajajo tako vzroki za nova uničevanja. V drugih 'krogih pa skušajo Franca prestrašiti z govorico, da je doslej užival precejšnje spoštovanje v Angliji, zaradi svojega sovražnega stalisča do zuVeznikov pa izgublja prijatelje drugega za drugim, in španska nevtralnost je v Veliki liri-tliniji le še bajka. Izgube angleškega imperija v prvih treh letih vojne Lisbona, 2. jmiija—.s,,.V poslanski zbornici je namestnik ministrskega predsednika Attlee povedal, da znašajo celotne izgube angleškega imperija v prvih treh letih vojne vsega 514.993 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in zajetih. Izgube so razdeljene takole: Mrtvih 92.089, ranjenih 88.294, pogrešanih 226.719, ujetih 107.891. Te izgube si različni deli angleškega imperija delijo takole: Anglija 273.844. Kanada 10.422, Avstralija 53.959, Nova Zelandija 19.345, Južna Afrika 22 tisoč 615, Indija 101.979," druge kolonije 30.829.. Sovjeti groze z ustanovitvijo lastnih begunskih vlad Stockhom, 2. junija, s. Zgražanje,, ki ga je sprožil Sikorsky takoj po odkritju pokolja pri Katynu, se zdi, da je sovjetsko vlado privedel do' tega, da jo izdala previdnostne ukrepe, da bi se slični primeri nič več ne ponovili. Po poročilih, ki prihajajo iz Londona, kaže, da vlada precejšen nemir med člani tako imenovanih vlad, ki eo se naselilo v britanski prestolnici. Ta nemir je nastal zaradi govoric, da so Sovjeti povedali, da nameravajo ustanoviti na sovjetskem ozemlju nove navidezne vlade za Jugoslavijo, Poljsko in Češkoslovaško, s katerimi bi lahko občevali neposredno, ne da bi se morali pri tem ozirati na angleško vlado. m ;p 409. Gostje so se zgrozili, zakaj vedeli so, da je to sramotenje za Nerona hujši udarec, kakor če bi izgubil krono. Vedeli so, da mora človek, ki je to napisal, umreti. Petronij pa se jim je nasmejal ter jih potolažil, naj se nikar ne boje. Nato je pomignil zdravniku, ki je stal za njim, ter mu pomolil roko. Grk mu jo je prevezal z zlatim trakom in mu prerezal žil.o na zapestju. Kri je šinila na blazine in oškropila Euniko, ki je podprla Pe-troniju glavo,, se sklonila nadenj in rekla: »Gospod, aji si mislil, da te bom pustila samega? Tudi če bogovi ponujali ne- umrjočnost, bi šla s teboj.« 410. Petronij se ji je nasmehnit, se malo dvignil, jo lahno poljubil na usta in dejal: »Pojdi z menoj! Ti si me res ljubila, o božanska.« Eunika je iztegnila svojo rožnato /roko proti zdravniku in kmalu je tudi njena kri začela teči in se zlivati s Petro-nijevo. Petronij je dal znamenje godcem in oglasila sta se spet petje in godba. Potem je dal prinesti še jedi in pijače in se pogovarjal s prijatelji o neznatnih, vsakdanjih rečeh, kakor da se ni zgodilo nič. Nazadnje ga je premagal spanec. Strahovalni letalski napadi možatih Italijanov ne ganejo Oslo, 4. junija, s.. Norveški listi se obširno bavijo s sredozemskim bojiščem ter na prvih straneh objavljajo izčrpne popise strahovanja angleških in ameriških letalcev nad italijanskim civilnim prebivalstvom. Posebej poudarjajo, da si vzamejo angleški in ameriški letalci za cilje zlasti cerkve, šole, spomenike in pokopališča. Listi tudi opisujejo ponosno in možato vedenje italijanskega prebivalstva, ki hoče v prepričanju zmage doprinesti kakršno koli'žrtev. Neomajna vera italijanskega ljudstva v zmago Madrid, 4. junija, s. V dopisu $ Rima piše list’ »Arriba«, da nasprotnikovi bombni napadi v ničemer niso omajali vere italijanskega naroda v zmago. Rušenje cerkva, spomenikov in bolniš- nic, nadaljuje list. ni imelo drugega učinka, kakor da je ljudstvo še bolj vzpotfbodlo k boju. Dopis poveličuje v prvi vrsti junaštvo prebivalstva, posejmo pa prebivalcev v Livornu, na Sardiniji in Siciliji, ki se je neustrašno postavilo po robu besnim naspcotnikovim napadom. 150 tisoč britskih vojakov v italijanskem in nemškem ujetništvu Berlin, 4. junija, s. K Attleejevim trditvam v spodnji zbornici, po katerih naj bi v treh lotih vojne prišlo v ujetništvo 107.891 vojakov Veliko Britanije, pripominjajo v berlinskih uradnih krogih, di^je bilo do 15. avgusta 1942. v italijanskem 'in nemškem ujetništvu 150.000 britskih vojakov, od katerih je 80.000 prišlo v nemške roke. V poslednjih osmih mesecih se je število britskih ujetnikov seveda še zvišalo. »STjOV. DOM« V vsako hišo ! Kolumb odkriva Ameriko Morje je bilo mirno in gladko in zato sc je več mornarjev vrglo v vodo in plavalo. Opazili so mnogo ploščnatih progastih rib ln še druge vrste rib. Sreda, 26. septembra. — Kolumb je nadaljeval vožnjo proti zahodu prav do poldneva, potem pa so krenili proti jugozahodu, dokler niso prišli do spoznanja, da jc bilo tisto, kar so imeli za kopno, nič drugega kakor nebo. (Kolumbov sin določnejepravi, da jc njegov oče plul proti jugozahodu večji del noči. Toda naslednje jutro, 26. septembra, so spoznali, da so bili tisto, kar so bili videli, le težki oblaki in megla, ki večkrat vzbujajo videz, kakor da bi bila tam prava kopnina. Zato so raz.žaloščeni in naveličani krenili nazaj na staro pot in vozili naprej proti zuhodu.) Ponoči in podnevi so prevozili 31 milj, Kolumb pa jih je mornarjem oznanil le 24. Morje je bilo kakor reka, ozračje pa silno ljubko. Četrtek, 27. septembra. — Držali so se zahodne smeri in so ponoči in podnevi prepluli 24 milj. Kolumb jih je oznanil svojim mornarjem* le 20. Prikazalo sc je mnogo ploščnatih progastih rib in so eno ubili. Videli so tudi ptiča slamorepnika. Petek, 20. septembra. — Nadaljevali so pot proti zahodu. Ujeli so dve ploščnati progasti ribi, na drugih ladjah pa so jih ujeli še mnogo več. Sobota, 29. septembra. — Pluli so dalje proti zahodu. Prevozili so 24 milj, za mornarje pa je veljalo le 13 milj. Da so pa ves dan in noč naredili le tako kratko pot, pa je vzrok v brezvetrju. Zagledali so ptiča, ki se imenuje »Rabihorcado« (neke vrste morski orel, ki leta nad morjem in lovi leteče ribe). To je morski ptič, ki pa ne počiva na niorju in se ne oddalji več kakor za 20 milj od suhe zemlje. Mnogo teh ptičev je na Cap-verdskih otokih. Videli pa .so tudi dva pelikana. | Zrak je bil tako mil in prijeten, da ni manjkalo nič drugega' kakor le še petje slavcev. Morje je bilo gladko kakor reka. Zapovrstjo so sc trikrat pojavili trije pelikani in en morski orel. . Opazili so tudi mnogo alg. 1 | N e d e 1 j a , 30. septembra. — Pluli so dalje proti zahodu. Zavoljo zatišja niso prepluli v 24 urah več kakor 14 milj, toda mornarji so izvedeli le za 11. Na kapitanovo ladjo so sedli štirje, | slamorepci in to je< bil pomemben znak za bližino kopnega, kajti toliko ptičev iste vrste, ki so leteli skupaj, se ni moglo odtrgati od ostalih, ne da bi zablodili. Dvakrat so videli tudi štiri pelikane ter mnogo rastlin (alg). . I Opazil je, da se ozvezdje, ki sc nazivi jc Veliki voz, nagiblje s svojim krakom proti zahodu, ob jutranji zarji pa je^ stalo s . svojim spodnjim krakom obrnjeno j»roti severozahodu. Zdelo se je, da vso noč ni naredilo več kakor devet ur. In to je bilo sleherno noč. V zapiskih je bilo zabeleženo, da so se magnetne igle odklonile za eno četrtino, ob jutranjem svitu pa so bile točno v smeri zvezde severnice, iz česar se jasno razvidi, da je ; severnica premična kakor ostale zvezde in da magnetne igle pokažejo vedno prav. _ _ ... | Ponedeljek, 1. oktobra. — Prevozili so 25 milj. Kolumb jih je mornarjem oznanil le 20. Zelo močan naliv. Kolumbovemu pilotu se jc zjutraj zdelo, da so od otoka Ferro pa do tukaj pre-j vozili 570 milj. Javni obračun, ki ga je admiral delal za vse posadke, je kazal na 584 milj, dočim je razpredelnica, katero je | sestavljal zase in jo imel skrito, pokazala, da so prevozili 707 mil j. Torek, 2. oktobra. — Napredovali so za 39 milj proti zahodu, za mornarje pa samo za 30. Morje jc bilo vseskozi mirno in naklonjeno. »Bog bodi zahvaljen,« je tukaj napisal Kolumb, i Rastline so tokrat prihajale od vzhoda profi zahodu, torej iz nasprotne smeri kakor doslej. Pojavile so se množice rib in eno so ubili. Opazili so tudi belega ptiča, ki ^e bil podoben galebu. Sreda, 3. oktobra. -- Po stari poti so rinili naprej in pustili za seboj 47 milj, objavljeno pa je bilo le 40. Prikazali so sc ptiči strakoši, potem pa tudi obilica rastlin, od katerih so bile neke stare, druge'pa spet čisto sveže, posebno zanimiva pa je bila neka vrsta s sadeži. Niso videli nobenih drugačnih ptičev. Koltimb je prišel do sklepa, da so že zapustili za seboj otoke, ki so bili zarisani na njegovi zemljepisni karti. Tukaj je Kolumb zapisal, da je ves pretekli teden in vse te dni videl toliko znakov ^a suho zemljo, vendar se ni hotel obotavljati in zapravljati časa, četudi je vedel za te otoke in njihovo bližino, in tudi ustaviti se ni hotel, kajti njegov cilj jc bil prispeli do Indije. Pristavlja tudi, da bi bilo popolnoma nesmiselno ustavljati se in zapravljati čas. Četrtek, 4. oktobra. — Nadaljevali so pot proti zahodu in naredili 63 milj, za posadke pa samo 46. Na ladje je sedlo več kakor štirideset ptičev strakošev v eni sami jati ter dva pelikana. Enega izmed njiju je mladenič z ladje zadel in podrl s kamnom. »Na ladjo »Santa Maria« pa sta priletela nek drug ptič in en takšen kakor galeb. Petek, 5. oktobra. — Zrak je bil zelo mil in umerjeno topel. Rastlinja nobfnegn. Zelo veliko ptičev iii galebov. Na ladjo je priletelo veliko lastavičjih rib, ko so švigale nad vodo. Sobota, 6.- oktobra. — Vozili so naprej proli zahodu in naredili 40 milj. od katerih je za posadko Kolumb napisni le 33. Ponoči je Martin Alonso dejal, da bi bilo dobro zapluti v jugozahodno smer, toda Kolumbu se je zdelo, da je Pinzon sprožil ta predlog z namenom, da bi drtspel do otoka Cipanga (Japonska),,dočim je sam stal na stališču, da bi v primeru spremembe smeri ne prišli takoj do kopnega in zato bi.bilo bolje, ako najprej dosežejo suho zemljo in se šele nato podajo na otoke. fca LJortsk« tUkarno » Ljubljani) lote Kramarl). — Izdajatelj: Inl Sodja. <— Urednik: Mirke Javornik — liokoplKoi ne frafamo. — »Slovenski dom« Ithata ob delavnikih ob 12 — Mi*-e^na n&rntnina 11 Ur. ta Inozemstva 20 Ur. — OredntltTOi Kopitarjeva olira (L OL nad»trorte. — Čarava: Kooltarieva ulica & Ljubljana. — Telefon {te*, 40 01 do *0 04 — Podrnlnlrai Nove kih«