30   stew.
PoEtKina ptana u götcmni.
u
eJ,jev*orek J5>. mar-c*» 1S2T.
Le o IX«
Uhala
v  torek,  detptelc   fn
Stane mesečno   Din T —
za jnozcnistvo Din 201—.
Posamji^a ätewilüc^
I  liin.
RaČun  poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.
"'-la                    ^o/-*^^: '^^^B 'j<^^^^& AV ^^^^B                ^^^H ^^^h fl^HI ^H I^^bk IRKS!    'i^HHsw
Hi^^H^^^                           ^    ^^V^^^^B             ^^HB  H^Hh   ^^BOj  ¦flSfl   ^^BaH^nR^M     ^^^^^^^ft
MBv '^hB^^H' ^^^^b ' ^bb^     '/>/ ¦       ¦¦ A^^^^^^^^B               hhBm' HbhI bhbh v^hhB RHbSI IhRbp   bhhhhhhi
Uredni&tvo
in upraviisivoi
Celj©
Strossmayerjeva   ulica 1
pritličje.
Rokopisi   se   ne  vračajo.
Ggtasi po tarifu.
Tele-son int. štev. 65.
Protest naroduiii
C«!j 81110 V.                    ]
Pnotestni shcxl clanov Saniostojuo j
demofcratske straauke  im  Narodno-so-J
cijalne .strianke p>rotii mzpiistu celijske'- ;
ga obciiniskega sveta. jie v petok zvwer.  ¦
v Geljiskem damn  izredno lepo uspel. i
a bil bi gotovo se lepae, da je bilo 'bo-
rovanje  bollje  raizigJaseno  im   da   nisrr
neki elemeniti kojpoirtiirali. i>o mestu ve-
sti, da je veliki zu.pan shod prepovedal.
Zhorovajiije jo otvoril in vodil ;
predteednik krajevne organizacije SDH
dr. Ernest KaJlaia, ki jie ugotoyil. da
zboru'jej'o ppistaöi' SDS in NSS proti
eiiwu ohkusti, ki sega fflobotco v pravico
olxSirruskili voliücev.
Z odldboon velikega žinpami /. din-
7. maircti 1927 j<o bilf raizpuščen. občin-
ski odibar, izval'jen 28. 9. 1924 za dobo
treh let. On bi torej moral delov.iti še
do jesemr. Utamiedl.ji.tev, da je obrinski
odifoor dielaneziniožen ne drži, ker ta ob-
iiiski odbar je d'okaizatl, da zm;i prav
dobro dieiatii. čepi*av so bile razmere pn
kriivdi opoziciijio že od visega poeetka
t*za\me. Gnvoi'Tiiik je navaija.l: zgodov-i-
n»o nairodnega bloka im sedan jega ob-
cisniskega odbora,, ter onion i.l. kako sta
se prva praratäuina redno sprejela ob
sodtelwanjiu vseh stramk in kako so ra-
dliikali zsivgiresili .taiko'j po spi-cjotjii dru-
.^Iffa praraK^MJiiui iiz'dajslvo. da. so broz
razfltotffa in nai>ovod3)<? prešli \- naspiot-
ni, tabfoii' in pindllaigviii nezaupnico zn-
painju. Predl^aednik je dalje opisa!, kako
TiM* večimo, ki se jie vadüno irudila dolati
v popolnem sikladiu z visemi stvanka.ini.
dajla nobeinie.ffa povoda za nezadovolj-
noist m je na,güaßiil, dla, je bil fudi tretji
priomajcf.nm., t. j. za lieto 1927. v od«eku
popoljioma dod^liani itri odobron od vsph
stTiank in kaico j« miuiJBii.ua, ko bi biT
lnoiral biti ta p>ivj!r'.a,ciiin tmdi fovma.l;n.(.i
sprout v pliemmiiu, i/^koeiila in onemo
ifütiiisi spwJHjk1 praračiiaia. ATi tor» ¦
tos, da oiboinsiki' odbor ni delny.inozen
kaijitii iiHli. ki so v n-jein dlelo opravljali:
so bil voljni dleMi tudi naprej. Od-
st-raniiili «o se le on.ii. ki dola sploh nl<o
ii/iVTŠevaiTi.                                                                  .
Nato jie pavizel — bwno pozdrav-
Ijen — basedo g. znpan (h\ .Turn Tfra
soA^ec, ki jie ingotm-il, da je nova opozi-
e/iija.. sestaiMlljena. od midiikalov, klerikal-
cer in Ntean<'je,v,, ani dam., ko bi se bila
imiek vršiti; pi^araieiunsk-a d-ebiita, krai-
komctilK)   odfrakLa* s^aiV   sioil^ovanje   \
olxMnii. Tud'i  pT.iilnodnjia seja prirelkom
decejnibivi. je oestaJa ni^kliepčna. JJroira-
cum je bil dober, jako dober in ^¦ li-
nanifojiicm odtsiekTi je bill sofftasuo spre-
jet. Ko bi se morala na provacuikxki
sejii oibeimsk-eiga s\eta za^Vti ra-zprava.
je prebraJa opoziicdija. ifzjaivo» da ne do-
poiBČa praralouii'a, dokler se ne preklic-e
sklep gledt» Molnorjevv driržbe in- dok-
lier VL«si r-liam.i viri>r,a/\in.eRa. odboi'a Mesh.i,c
hrainilnife ne odisjtio|iij'o. Da so to bil.j
JKm-išljeni izgovori, jt" biilo jasno. kakov
jie tnwM biik> jaismo, da se veo.ina.ni mo-
HiJa pamizati ppetl inainjsiiiiiio. Vendar j<>.
cia se ne bi nmšiiLa a.vtonionii-ja. obcine.
bil1a WL-wiifi |>ri,praiv].j'ona m\ miirln. da
ne bi trpela n'lena c-aisl v tern all on en.
pogiledlu pnivoliiti v kako zmenio in <lo-
puistno zajhtevo. Veliki župa.n je naro^-
či/1 srezk^ynu poig.laYairj»i.J, da lvaj )>osku-
si spran-o mied strankamii. a delegati
opozicije so izjaivilii, da se ne spusTajo
v pogajQfnja. Tako jie prišlo do lega.
kaa* je opoiziioija lTanneraivala. Veeina ni
dala nfifti najanajijise^a poroda za raz-
puist. Ko bi noni/i'iec bid«, ona aJi župan
kaj: zagresila,r ne bi biilo višje obTastvo
oaikalo par meisecrev nwri to, ainpak bi ta-
koj raizpiusitiilo obciriski s<vet. Bil je to
t'otrej gnl yJoriln, da se j-e bre,z vsake po-
trabe ink in iila. avtonomijki.
Za županiom je govoril dülgoletn.i
PfHedEedrKiTc fiitna.nCne.gtfi i,n gospodar-
skeiga odts. g,. dr. Božic, ki je pouclarij,
da v naši d:ržia!\'i še niisiinio prišli do svo-
bode, ki nnora- vlaidati v den i ok rat ski,
državi. Obcmski svet sta sinatrali SDS
im NSS vedmo itn 'edbio ko* tovisi'i? go-
spodalrsikeiga dela. za naprediek in pro-
cvit ceJij&kega mesta. OeTih pet let ni
priišlio do nol>enega težkega incident a.
SeJe po petiJi letiJi pkxlonosne^a dol¦*
si je pfäi>oriila opozici.jia. slavo, da jo
iVL»biJa občim.sikj wei ba.š v casu, ko je
iirnel izd<iMn naicrt za izvrsifev Tdziirh
oJj<vi^iiS'kMi froi»r>adla,r.ski!li. vj>m«anj. Dr.
Božič .so je dx>trfukn.iJ naj,vaižiH!.i«i.h pvi-
diohitm- diolosvnie Aeci.ne /i\ c<>ljsko ino-
sl'O. Po prominnn.ii za 1927. je ]iired\J-
dena tiuldi reigaiilacija Saviinje in zgrad-
ba. .stanovanjisike hiše; a kljub vnfiim
teinii bi so da^öeiaie znilzail'e. Vse to mo-
rn sedaj paBiti v vodo Tadi neTazumlji-
wga dejla opozirije. Yendar ni še vseh
dni konec. Nairodna verina in njeni
voliici so si sviesti svoje naloge in s
polji'imi zarupanjeni zro v bodoc-nost. — •
Z'Opet pi'ide čas, ho prid'e na površjie in
bo moglia ctelati. za dobrobit eeljiskeg-u.
pnebivia3isitva.
Kot zadfnji  gorvoTiiik  -    v^eni  so
ziborovaJci lirupnio ptritrje^ali    —    je
biiMŠi podziipam g. Dra&o (jobei- pi'ote-
stilral prodi raizpinstu obciaiKskega sveta.
Povdiarjal ye nannero eeljtskiih Neincev.
ki se hoK'-ejio zopet iivdjaiviti in poka-
zati svojo buezobzirnast liapra.m sfo-
venisfcejri'.u žLvl!jtii:. K teiiiiu jiian }>a bočejo
pripomoči kfeiiikalci in radikali. NSS
se je prii skvupnem ol>ri>nskem del.u z
SDS po zatrdriiliii podz'iiiriana preprioa-
la, da je ta stramka odima delorna in
na'jibollj socijiadino čuteca stranka. Celj-
ski SIoA^encsii ne poza.bijio krivic, k[ ,so ji.h
že pi'etrpeli od strani Nemcev. Že d;i-
n.es s-e vira^ajio v pravi nairodni tabor
onil, ki so se daJi pri zadnjii'h volitvah
zrabiti od opozinije.
H koncu so zbomviaJei. ki so vch
fas z raziumiei\tin,jeTn im vidnini /aui-
mctinjiGm prisasttvm-afi sestanku, spre-
jedi1 nawlnsseum sledgeo msolncijc:
»Na protasitnem zborn v Celjskem
damai due 11. marca 1927 zbvani ob-
čimiskii volii'ci ingotajvijiajo, dia je vlada
na protizaikonjt narin razpustila eelj-
ski' obcimislkii adbar z nerasnično nteane-
Ijdttviijio, da ni. dielaizmTnžen, samo na zn-
bJtevo opoziciijie, ki ni hotela pripiistiiti
sprej'etje ialiolaniega in od vseh strank
odabrenega proraCnna le zato. kei- se
je hotieda mam.j6ina polastiti s pomočjo
neniÄke in kleiniikalne stranke obcinn
cetl'o teto pne.j,, preiden je potekla legal-
lia dioba obeinskega (xlbora.. Volilci
pr.otestiiraijo protii. teim-n k.rše.njn zako-
nito zaijamiöene aivtonoanije in usfavnih
pravic prebiviaJetva ter proti ogromne-
mui goßpodainsikemu oskod'ovanjn eelj-
skega miesia, 'ki ni niemeldena niti z
naiinnanjisim ochtkiorn proti poslovanju
župama isn diekrvne veciiine obi^insekga.
sveta in zahtevajia, da se n;godi pvi.tožbi
in raizv^ljiatv'i razpiißt kot neposta.A'en..«
Celjska kronika*
v. MESTNO GLEDALIŠČE V CE-
LJ'U. V tarek, dme 15. t. m. gots.tujejo
clanii ljfubljaaiisikoga, Na.Todn.oga. gl'eda-
Ifi&ca z oiriiginajniiinia veseloigrania
»Stalnii gosi« in »B-ofuibouirocbe«. Lj'iib-
Ijaaii&ka kTitika je pisfüa o prlliki pre-
miijene ten. del zelo podivalno. Nosilca
glaATiih vlog sta ga. Nablacka in g. Le-
var, ki sta aba že znana naši pnbKki.
Oibilsk nasega gHetlalivsea jie od ]>imh1-
sta^ne do predstarve sLabsii, četudi se na-
še dirainajtiJčiio diruštvo trndü. da bi pri-
rwlij-o soiKizmemo z drtuiginvi priircclit-
vaimi1 sanw prian^rno staviJo predstav.
V zadlnjih dlveh mieseeih je to drupa
vprdwxritev. Pri zadnj.i pnedstavi   :Mi-
randodäinai« je bilo od 21 lož prod an ih
samo oisem. Zalosiuio je dej«tvo, da so
vße prinedlitw veselicuega ziuiOa.j;i- v
nasem mastu — in teh je v izobilju •-
finaaicno si^jtajmo uispele, le gledaliisce
jie vsakokrait ptusiTmo, kakor da mu je
oeljisko abcimistvo maOeba. V pai'teru
viiiddimo le iiradiiia&tvo. docini trgovski
in obrtuiaki stau v Cesj.ii —- z zelo red-
kiini ciastnimi izdieinauni — naravnost
bojkotira ims teller. Izgleda kakor fla
je iEgJaufei' vsa potreba po dusevnem
l-azvedrilu in iMobrazJji,. Le uno spravi
cJ'Oveka v boJij&o voljo, tako da se pri
vßajki veseliiici že tri uire po zaeeiku iaz-
leg/a vir.iBikaflije in pelje ka-kor da sm«
viisioko kje ma planinaih. Tarn nie ne de,
da velja bautiJijika vina več kakor dva
sedeža v giledailisen. Tain tiuli ni pre-
pilia, a tudi kritikov ni tarn. Ia? v gle-
daJiBou;, na1 Ljiudskem vaeiičili«ču in
pri koniceritiih lahko zaJitio^ia'ino za svo-
je krvave žuifjie in za svoj težko zaslu-
ženi denaii\ da se nani nudi res iiekaj.
od cosar ittnajmo kaj,. — Pfeifer.
c REDNI SESTANEK (iLANüX
krojevne organizacije S. ü. S. Celje
inesto od(pa/de ta teden radi di age važ-
ne seje.
c OBRTNIŠKI PRAZNIK V Clv
J ¦ J (_'. ObeesJoviensko obrtno dru.stvo v
Oolju bo pTiveditLo tudi letos na dan
Sv. Jožefa oil>Ttnkski ^iuznik > siede-
eim sporedoin: Ob osrnih zjutraj sv.
rnasa v farni cerkvi, ob desetili dopol-
dne predawamje v raali dVoran! Celj-
skega donia im oib osanih zveeer »j?ru-
zat-ni \eöe.r s koncertom« v rniali dvo-
i'MTi» Celj^kega dorna. Predavala bast a
'4 Lrago ZaäbkiaT o ponit>niu in nanieuu
^Obrtnißkega praznika in obrtnib or-
ganiiaciji« itn g. d:r. IVelnar. tajnik
zbornicti za tr#övino, obrt in indi:stri-
jo v Ljaibljöini, a aktualnü) obriniškjli
vjjrašanjiii.
c BEETHOVENOVA IX. SIN-
FONIJA za solii, zbor in veliki orke-
stter pod taktkkctma gg. dr.. Cerina \u
ravnatelja Oos. Hfadika ia Maribor a se
bo vnsila v Od]n due 10. aprila t. 1. v
velikii dvaraiii lioteJia Celjiski doni.
c PREMESTITEV. Inspektor !i-
nanene kontxole g. Alefasander Laba.s
je prenuescen m Ceija v Zaigxeb.
c DIJAŠKA AK ADEMI JA.    IV
Artižndca. ferijaihiega sa^eza na 7iealni
giimnazi'jii! v Gelijfii priiredi dne :?. aprila
sviojio akadeanijo v inestnean glodaliscu.
DrushTi se pro^iio, d)a w na to j>riredp
tw ozirajo.
K. Snncin.
Umetnost, kritika
in publika.
(Crti<ca o naei-b kulturniJi razinera.li.)
Zdi se mi vredm.o üi potrebno, da
se dotaknem tega vpa-jÄmia, ki utegne
zanimati mars/ikcvga, ki mu, je nasa
kuibtuira in nje resno stremljenje bolj
na sreu ntego na jeziku. Veda in vunet-
nost sta iizza pradavn-üi časov neloi-lji-
va dela splašiie člioveške kulture. \f.sak
naxod stremii za čim visjo kuftui-no
stopnjo in tako se tudi mi žurinio, da
dosežerno nivo, ki na^s usposablja. da
posftaaieiio vredni sotekniovaLci ostali'h
A^ečjliih nairodov v svetovni kulturni tek-
mi. Dol'zn'ost vsaklega clltuia čiovešk«
družbe je, da po s^ojdih moceh prispe-
va k urasin.ičeinju tega ideutlnega streni-
Uenjia in eilja. — V to svrbo nam slu-
žiifo sole, s/peeijaJni kuliurni in bin na-
nirtaimi Äa.\iodii, časopisii, revije, knjige,
prediajvaania, raiane kuJltuaane opga-uiza-
cige itd. Jaisno, da mi na tern mestu. !<»-
ži naijtbližje oni (kt kultiure. ki sjo tire
prodruktinrno^iin. reproduktijvne glaslk.»-
ne umetnostiiL
Ta panogia, ki jo pri iictÄ v zaretni
fazi prw iiaavojiuie dabe, zasJuzi! toin
vecje nege in pozornosti, da nadoknadi
to, kar ji maaijka še do popolnoisti pro-
fila, ki- je za svetovni trg potreben.. dn
se zamore poJniOVTedno uveljaviti tudi
tam. — Temelj'it ¦studiij im resno delo
je pra-i predpogoj oib tre.ziii ijropagan-
di za pospeševianje glawbeno-anuitnasl-
ne kiultuire. Nmjno je potrebn« ])revid-
no soTÜTanje vseh proizvodov, ki .so so
rodd'H v narodKi .sainem najprej in ve-
lifcopolezna orijentadjVi. po tein, kai'
se vTŠi im daseza iTrveai naše zenilje. —
Da bi ziusla ta propaigandJa čirn glob-
lj|e v fjaidlsiko rnaiso in jo (čeprav po
maiih, dozaih) iinfoirBn'irala vsaj o naj-
važneijtidh vprašainjdih im sodobnih do-
ffodjjiaijih tn in izven na«, so tudi po-
litu&ii eaisopiisiii še poleig- sir ok ov nib
otvotrilii se posebej kuliturne pred ale v
^ nantnesn,. Saiji je časopiB pol eg knjige
ono spedfctvo, ki pi^odre v najširše ljud-
fitke pJa«tii. Ca»opi« je oaio izobraževal-
no^ed.stvo (imelo bi v^ui biti.) pol eg
iündiifeei, kit jie tundi naijipri'prastejscniu
cloyek^ naypni&topnejse. V interesu iz-
da^«G!\' casoprJNov je, da. skrlx» za
svoj uigted, odttlasno za ugled list a s
temi, da ak.-uiSajio priidiobiti za. soddova-
nje v kuiituo-nem predial« svo.iega list a
ljiudd, ki imiajio potrebno l.egitiniaci.jo.
s ka.tero smejio nastopati- pred ja.vno.sl-
jo. Zato se mi zdi i'zvajianje g. Jos. Vid-
marja v -Kriitiki« St. 10. popolnoina
utemeljemo, ko pravi: »Vsako piwinje
o vpimšanjiiih, ki zade^ajo javnost, ima
nairnen doprmašati nave rni,sli in s tern
sitriiti obseg oljfraivnaA^i.negvi vprašanja.
itn razsA-ieiliti ga. v vsbj globini.
Da pa se ja\Tie razprave laiiko
vrše v koliikor toliko simiotrenem redn
in da jjih ne moti neupravicena oseb-
wa amibiiC'ijia, zavisl in onnejenost ali
nespairaet, zaJiteva javnast od vsiako-
gaar, ki pred njo wastoiva., porostvo za
I'esnast in \iipostevanja wedrKxst tega,
kar izA'ajia. To porostvo da,j,e vsak po-
saaneznik s svojim polnkn imenom, s
sv-oj/o osebnio raisljo. Zakai, kdor javiio
izrece nerodinostt, niora s tein tvegati.
dla mu bo njego^a norodniost javno do-
kaizaanas kar ned>\iomno neugodno vpli-
va na njegovo iime im «saves.« -- Tern
potorn se ra:ztti'rja (tober ali pa slab
glais v ssviet im to najneposrednej.se ])o
jevvini kritiiki.. Iz tega je razvidi'ii vz-
g'ojtnd1 vpliv jaivnih raizpra^ na ja,v:nas't.
Da se ne oddiaüljnm prevee. -:x! svoje za-
daiöe, baceni zaibeležili nekaj tipicnih
ni'oinentov o kritiki kot taiki. Predv.sein
velja zabeleziti, da je naivTio unie.tnost
predmet takozv. »zlag'lasineinii« kritič-
nenru iiidejiyt.vmionijiii v ku.ltu.rni rirbri-
ki jti tu se zopet spom.niilin VkJinarja.,
ko pnaivi v 10. steiv. »Kritiken o Flau-
bertovih besedab, češ, »vsak kritik je
želel biti v wvoji unlaidiois/ti umctnik iav
kaisnejse kri.tilčno udie.itstvova.iije je sa-
mo neka, ne posebn'o piemenita po^le-
du'«i niyad^stnega. raizocaranja nad sa-
niiiiin ,sieJ>oj.« Tudsi jtiz se s lo trditvi.jo
sttri^njann za neka^ere konkrerne.sluea-
je. Če bi huijwega ne bilo kot sarao to,
bi pri teni vendair ne bila nesvK-a tako
velika, ko v tem sTmaain, oe se loti kri-
tiike neoritjentifran in nekvialifici-ran - •¦
uimetniik »— laiik.
Zla&ti pri naß grenio so dalje. da
se je rctjzjxusiUi niodtu tfci s*1 lolcva sicer
pošten diilletant nepiiTBin.kšljeue dTzne
sodbe velikegia kaliibra iai ne poinisli
pri tern, da se spusfta brez premisfeka
v nevatmost. Dviom'iirnk da bi se tak krir-
tik irasno za\"edal ^ike odgovornosti
te miisije. J,asno, dia tak kritik utone v
javnem innenjm resno misdečib kot rnu-
ha enodtnevnica*. V. tern sdu^aju je sta-
lliKce onegai, kd ,je izposttaivljeu pseudo-
krittiku neogrož(jMo, venclar pa nerod-
no v,saj z?i dobo aJctiLuuliiiOisti one kriiti-
ke i.n kaj je lažje kakoi' to, da se po-
staivi kritifkovanega nainiienoma ali po
nerodnosti v nezaisluzt'iio napaeno luc
]>iwl javnastjio? V astaüemi je znano, da
se večji del jaivniosti, ki ni sainostojen
v ptresoji, atvitomwiitiicno pridmži javn:i
kritiki ne glede na to, iz čegavega pe-
reisa da, priihaija. Kriti'kovanomu, vsled
tega ne m'ore biti useeno, kdo da ga
.!>a:vino s>odi, teju inamj. ee ,je ki'itikovani
že priiznan, iin od koinpetentnejšib ci-
niteljiev1 dloibi'o k^alitfic^nian in u&posob-
tjen. — Zato je mnJjLvo, do. se vsak
iuniKvt(rniik, zlaisti oni ki nii brez potreb-
ne kvailifikaciiije, Iwani in upira javni,
dvomJijiiivi siodibr aiokvailifici.rantiga kri-
tika z wo energijtt. Da je taiko krrtiko-
vanije aibsawttoro, mi dvorna! Najz<idnja
kasita pa so an on krone jaixne razprave,
ki rnejiijo ze na podllost. Tak in prime-
rov je Mlo vec v centralnem mestu Slo-
venije in eui tipilčen slučad se jc zane-
sel lansko leto tudi v Celje. ker v Ljuii-
ljandi ni hilo naditi prediaJa.  Prizadeti
Stran 2.
»NOVA   DOBA<
:Stev. 3D.
c IMENOVANJE. Gospod l\<»
Sonii; iiri/ženiir pri tukajisiiji progovni
sekeijiii, j> ijnienovaii zia rnspektorja pri
intsGWikciji dela v Maribaru.
c SMRTNA KOSA. V nudeljo so
poikopaii na okaliisfcein potkopalksču g.
Fraaica Rathmanna, niaidiziornika progo
državmih želeizrmic v La/ah. IVijnik jo
uimirl1 iše ne 50 let stair po kratki kudi
boLezin.i v splošni bodnici v Ljubljana,
odkodfer je bill propel ja,n v Col jo. Da si
pagreb v Gedjiii ni. bid objavfjiui, je prJ-
Ijiublgenega pokojiiiika vionxUir priirako-
valia na koloclvoru maiiožica pri.jatel.KM
in znaneev in ga v skiraitno slaboin \ re-
men u spremjiki k pacitku,. N. \   in. p.!
c SMRTNA KOSA.  M.inoH- petok
j.e umirl za kaipjio g. Alojz Cancer, vo-
zovni naidziraitelj, drž. žel. v pokuj'ii in j
biivši blienii pasestnilk v CeJiju. Dosegel |
je starost 62 let. Pagreb se je vršif v j
neddjo na  okoli&kem  pokopalisiHi,  M. j
v in. j).!
c SAVEZ PR1VATNIH NAMfc-
ŠGENGEV, PODRUŽNICA V CELJU.
naziiainflta članiom, x pini vrsti trgov-
skim naanjescenjcem, da je zoLezui.sk ii .
mirrister d'avoliil savezu za cla.no k'tno i
tritoratne vožnje za polavično ceno po
viserti zoleiznica.il., postah im. parobrodiJi
v drža.vi. Ta velika uigcxLnast naj bi vz-
budiia v xaeh priivalniili namešraicili
emt d)o onganizacijie, kajiti. drustvo iina
raivinio .sedaj zelo važuia opraivila zu do-
sego popolinega nectefjskega poeitka.
radii zapürainja tngoviln ltd. ])olznosl
ysakega nasitaiviltjtenra je., da diniistvo
poidpre s sJvojimii člairiiskiimi pri'spevki.
ker Ie ako bade ano iiinelo veliko arnia-
do oTganrairainiih za sieboi bode mogb
v eisto diruigaicni meri karistiti svojiin
članmn,, kaikor ee se v,saik posameznik
.saini ze so poteguje. Vs-^k clan dobiva
tadomsiko llts-t »Privaitni nameščenec«
mstonj,. Zunainjim članam so na vaz-
polaigo paložniice za plačanje i id nine.
Kdor so nii clain, naj so takoj obrno na
podružnk'0 v CeljiL, ]>aštinii preda.i" 48.
da ,se ni'U' posl(jejio pra.vila im priest op no
izjiaive. S cJwinwtxoin s>o seveda zvozano
še raizne drii'go mgadnosti. ki so raz-
viidne i« pKivil.
c PRI BORZi DELA V CEUU
dJobi dielio: 20 hlapcev ki pcvljedelskih
delavicov (tuidii z dnuziaiuiaiw); 10(^ ni-
dairjöv, 1 pecair. 50 kainn,aseko// za i/.-
del'ovanje sram.iitn.iili bock, 2 kola.rj«..
zinJoižna saaniOLstojineg-a vodstra obrti1, 1
strain! tkaJec za volnene odeje, 0 kro-
jiajöev. 6 teza'kov, 6 varjencev, 8 kmee-kih
dekd. 3 nataikairiice, 1 nestavraciji.ska
kuhaiiucaj, 6 kuhiajrifc, 2 sobarici, \ služ
kieje. — Dela, oziiroma sli'uzbo isc-ojir
1 ekoffiiom, 23 rudia.rj^v, 4 koivaci, 8
klj'ucaivsniöairjev, 1 zelezjoflivar, !i zlatar-
j-K 1 eJieiktroinofnttier, 20 miiizarjev, 3 ko-
jiaü'jii. 2 sodiauria, 3 sedilairjiis 4 krojači
7 oevljairijev, 1 klobniča.r. I mliiiar, 13
pakov, 1 skeciözur, 1 -mesa*, 2 pivovar.
djeJavca, 1 ziJdairski polJr, 3 zidarji, 2
•tasania* 8 stroumiUkov-kuirjiacev,. 7 ir.y.
pomoc-nikw, 7 soferjlev, 7 pisarniškili
lTLOCi^ 6 vaijefmoeiv, 105 paljedel.skih tk-
l^-voev, težaikav, slug in raznih. 3 si-
vdlje, 6 nataikairic, 3 prodajalke, 48 ku-
liai'ic, sotbaiiic in t^lujzkiiij>.  2  kontori
stinji, 1  vizgojiteljiijca.
c OBCNI ZlBOR MaJbuTijalm- za-
dn-iiige di"ž. niainešoencev. Nabavljalna
zaidjruiga drž. namešcencov in upoku
jöiiicev v Celj'u vabi se enkrat vst1 svoje
zaidruižniJke, da so gotovo udeloie obc-
nega zJ^ora, ki so vr.ši) v torek, dne 15
JiMTca t. 1. ob pol 8. ini'i zvečer \ gostil-
niškiih prositoa'ili Nairodnegia doma. Va-
hi pa tudi vse nezadrmžnike-tiivjdiiike,
da so prepi'ica.jio o delovanjiii zadnige.
ki naj .so divi(gnie cimi visj-e, kev lo tako
bo magla, svojim ctanoni nudiiti cim voc
ugodnositii. Prod \'S>eiii pa pnčakujc
obiilaie uxlielezlx? niaisih gospodinj, kor so
pi'od x&siw one pristojne, da i.) ml a jo
.s'v-ojio sodbo o zaid'ruigi. — Md.cel.stvo.
c IZ 0BRTNIŠK1H KlUHiOV. -
Obrtna, za,dr;ug-a v Gel j u jo nuznanila
svoj feus stt'eakemu poiglavarju Vinka
Reberšaka v Bukovem žlaku, ki nima
obrtnega lifeta, pa iizvršujio dela. ki spa-
dajio v klepainsko klj-uicavnicarsko, pn-
skaiiisko hi iniwluaniicno stxoko. Rcbersak
jio upokojiLMi sit'rojnik tova.nu. v Storah
iai odljediri kvuili oibrtudkoin, ki morajo
placevati diavke. Na žalost iinaio upra-
vičoui obrt-niiki. veokrat povod tožiti. da
jinn kdo kviari pOisle.
c PRIPOROČIJIV 1) 1-: I. A V E<:
Mo,seca oktob'ra je delajl" brozposolni
proriLoga,r Jui'iij AjcllnLk p/i kovai-u
Prifi-tavniku v Sp. Hujdinji. Še s tremi
dmuigkni 'tovairiisi jo talkeili i.n presal ja-
bolka. Ko pa je prlšol gospodar pogl^-
dat dolo, jio viidi^l, da vSo v:sii stirjo juna-
kii popodiiQiiia piijianK Naročil jim ji-,
da naj priidejio druigi datn po obračnn.
češ da ne rabi takdh ljuxli.. Korn a,1, p;>
je pi-iisel dainw so prihruiinoli nad nji:1-
ga in zalitevali takoj izplait'i^o. Grozili
so niiUi, da ga ubijejo. Le svojcmu po
močniiku se je iimol Pristoivnik zaliv<a'
liti, d-a se je nešdi v sobo. Ponoci so
piTišlii; ti naisilneži zoioet prod hi so ra.z-
gii'iaijiat. PrislonälL so leslvo in hoteli
vd!retL skoÄi. okna. Žena Pristovnika so.
je tako piiestTaišdiki, da je zbeža.l;i k so-
sedii, kjier je billa vwo no?. Tudi dvugo
noč so ableigaili huso na enak na.citii in
jih je gasrpadar korniaj odiganj<-.,]¦ z re-
volvemjieinL.. Ko so eiutili:, da jib zaslo-
diuije orožniištvo, so se pa ti tiči pci'az-
giujbii'i. — Saiiio eniega, gliavnjega kviv-
ca Ajdnika se je dosiedaj posrc'cilo pri-
jetii in pi-digoiiaiti pi".aviici x rdke. Dobil je
za S'vojie diejiaiije diva mieseca tezko ivv.e.
c GODBEJVO DRUSTVO ŽLLEZ-
NIČARJEV bo iimielo dne 30. marca, v
posebni «obi gx>stiln<e pri »Jelonu« sa'OJ
peti nedinii abcni zbar z dnovnim ry-
dami: 1. öitaaiije zaipiiSiiLika za,dnjeg>i
Oibcnega zJ>ora; 2. porocilo predsedni-
ka; 3. pofr.očiik) ta-imiika; 4. poročilo bla-
gajjiiiiiktL; 5. paroeiiLo lKidzorstvenega
odfciora; 6. volitev no\Tega odboi'a, 7.
razn-otierosti. — Zaoetek ol; 19. uri. V
s3lučaj:U niezaidoisfcne uidieležbe se bo vršil
občni zbar eno iwo poznejte iistatam ob
vsakem številu ölianov.
c DIJAŠKI KUHINJI je podarila
gaspodiicinja Serajjliiiik SaJbirLa, učiteljLca
v Konjicaib, 200 Din v spamin na tvo-
jega pokojiiiega bnata, gospoda Bena
kritiikav,aniec je ziarnan iskal v ^as^di
svojega napadaJtca, ki je bil sever]a pro-
vildno skiit v plašcu anonimnosti.
Preideim na pakl'kmo kritiko, ki'
irma bhti stroiga, stviania hi z«i javnost
imiormatijviia in vagoijma. Velika red-
kost je absoilkitno neprLstTanska kriti-
ka, ki1 bi kinela xsq zgoraj oinenjen«
lastaosti, ker je zanjo treba kritiku
prediviseim ilsikrenasti, globokega zna.nj.a
im široke oriijenbaicijie. — Onemu ki"
saim ne doživija umietnosti. mora dati
kri'tLka pratvo sbiiko, da vMi v njej jas-
no mj« virodiniost, v©e hil>e im vse vriine-
ki jiiih zaibeleži kriitik na kritikovancu;
toreij pirajvlcno im na^anöno bilanoo
njegcyve umetniiskie asebnosti.
Da bi ne dielal koniu osebne krivi-
ce, maram omeniti, da dobro locim pri
tem old pardčila, ki. hoč^ po sili nasit:
pecait kritibuiiiowgia obiitežja, tako po-
Točilo, ki isi me prisivaja kriitikovalnega
kairaiklerjti,, ¦mainm1. astano navadno
vsaikdianje pm^ocJilo (o kaki umetnkški
priireditvi,), ki ilma več pravice, da iz-
id;e piied jawnostjo, mego pHeudokritika,
ki nitegne biti («isto .lle'Vxji:? osel)iio an-
tipBJtijie alii si'mpaitijie all. pa refleks
ase'bne zavi«iti' pirej nego strokovna oi)-
jieikti^na javma ocena, Zato bi w objek-
tivni^ trezni oceni fe doliroga peresa no
smelo zapirati priedalov nia drugi1 stra-
ni, zlaisti če jie kamsekventno stvarna in
neipristranuslka. — Politiika in umetnast
SB ne skladata; to je anano. Zato mo-
raino preko te težboce. Vsaka kritikaj».1
asebno mmeajie pasainieznika. Kritizi-
rati >sirae usakdo in javn.o tindi. Tu se
roidi ob sebi viH'asanjie, v koliko da j"
kritik upraiviioeii, da naistopi z javno
sadbo kogairbali. Funkcija kritika jo
bultuimo vzigoLJino viaižaia in nj,ego\'o iz-
viajamje za jiajvnast tem mieradajnejso.
čim viečji mgLed all dobro inve uživa
kr,iitikov,a kxTalifikaicijia pried javnost jo
V iiia.sprotnie!m skuoajni iz/giubi tako kri,-
ti'ba ka'kor kriicik se oni kredit, ki ga
je iimiel evienltmelino sa-mio kot rlovok-
nekritiik.
Poslied'icq, ki se pokiazejo v takrli
iiQtancnili siluicajIKli ne kori'stijo ne kri-
tilku, nie prizaidetemu in tudi no jav-
nasti, ki se s oaisiam navels a otrob.
Naijirrwmg pa. kiua od tega oni dol
jaivnastii, ki prijcaikujie razsvetljonja.
Tako početjie ie v pr\d \T9ti krivo, da
je zlaMi v daniaisnjcin »no\rairnem,< ca-
su taliko na.paoniega pojunovjinia uniel-
nostne kuiltuire, ka.T povzrwa zastoj v
napiredku xa cela desetletja in vee. No-
cedm.as.tno je pa žalastno dejstvo, ki je
nekako tnadi<c iijonalnio u.k.»ren i n jen o
tudii pri n\a.s, da se ravno na podlagi
neznicžnosli pre-sojia.njia eastokrat. gl"i?-
dia na visalko kultuirno iipralvLČeno delo,
iLspe.li ali. iiiapi'odiek oinalouvažova--
mjem. iin pneziiranjenii, oes, vse je manj
vred/nio, ker raste na d;omaicih tleJi. Po
tem kriteriju se ravnajo tudi nokateri
naši — krittiki.
Serajinijka, raivmatellja liiesoainske solo \
Celjiu.
c iz cvetliCnjaka OLi^rsi;-
VALNEGA DRUŠTVA. Obcinstvo se
ponavno opazaivi, da iina (Jlepse\ahu>
in tuglsko-proinie-tno droštvo v cvollic-
njalkui za Grofijo oziroina. ob Iržnili
dimoh na .stajiiiici na Glavniom trgu pro-
cejšnjie število raiznih tepo cvetočili roz
(acalej, priniuil, citirararij) in dekora-
tivnih I'avstlin (aopairiajgaiis, fifodoiulron
begonij) nia jn'odiaj po zmevnih in kon-
kuirenci1 zmozni'li cenah. Vrtnarstvo
oprejemiti naročiiLa za šopke in venco in
piiTedztiiznaniLLie že sexlaj naro<"ila za
dobfiivo cvetk za sezijisko dkrasiicv olwn
in hal'konov.
c ZAtiVALA. Olepšo:va:lnt) in 111 j -
skopronietno dssiuištvo se vsem conji'-
n,i!m sodekvjočim dlamam in gonpodom.
x&em da;rovatelj'em in vsem prijateljeni
drustva, ki so niesebičn-o siknp'.no pri|)o-
mogli., da sta d'riustveivi prwvditv! n<i
pu'.sfni torek v zabaviiieim in giuoln^m
ozi'iui diobiro usiDeliv najtpritsirt'nojo za-
hvaijuje in jam kliioe »na ^'.esl?lo >\h\o
njio na puistni tonok 1928«!
c CLANOM PLKSNE(JA KWOZ-
KA. Na naisem sosta.nkn dne 10. t. in,
je bü sprejet sklop, da se prebitek pfos-
ne-ga venčka upörabi za cajanko, ki so
bo vnisiJa prndlvri'donna 24. t. m. tain
kjer se je prv,a. Izmod prilsotnih krož-
kairjiev jie bill izbran likvidacijski komi-
to, ki ses'toji za »daj iz ge. Stcti (Ji-a-
d'iMk in ©g. M.. Havevarjja i>n I. Ste.in-
piha.rja. Odisotni i-n zuna.njii krožkarji
se obveišoajo dlasmas,. da j«p dvorana ze
zagotovljena.
c PASJI KONTIIMAC. W, iiist-
niiki psov in nuack v obinorjn incstnr
oibrino se opoaarjajo. d.a je razzia son
komtuiina,c « strogvnii dolw-ili. Suinijiv-
živiali je treba takoj prijaviti mestno-
rnu Tno'.giistratui,.
c POSODO Z MLEK0M so ukrali..
Due 13. t. in. v jutro po 7. uri jo bila
uikradlena od nezna,nega storilca izp-rod
vrait ti-govinie Jurnija Šan^a v Vod.niko-
vi nllilci posodla, s 7 litTov mloka, kjc-r
jo1 jie doniasaiLec mileka kot običa-ino
vsako jiuitito piiBtil. Kdo kaj vo po\odn(:
v zaidovi. naij javi polik-iii.
Kino*
MESTNI KINO. Poiwleljek J4..
tarek 15. in sredia 16. nia.Tca: »Curie:/
sicarsiva«. Sedfun monmm*o.iMaliiih de-
janj iz brezkoncnega vseniirja. Kraso-
le im tajniasti zvezdlneiga neba. Sijnj-na
Wturna prodinikeija Ufa-filma
KINO GABERJE. Pondoljok I \.
ma.rca: »Be{/ na trojkh. OdJIlcon ruski
A'Ble.fiiin v 7 dlej. V glaiviiLiJi vlosah V/n-
dimir Gajdarov in Marcelo. Albani. ¦—
Torek 15., sneda 16. im öetrtek 17. mar-
ca,: »Manever ljuhavi*. Pnovrstna
filmiska senizajciija, V fflavnih vlogah
Harrn Liedtke in Olga Cehovc.
Sipom domovine.
š Gripa v mariborski obiastl. V
področiu myriborske oblasti je gripa
šemočno razširjena, zlasti v Prekmuriu
in v ptuiskem okraju. Po uradnih po-
datkih ie ostalo dne 15 februarja na
gripi bolmh 258. V tednu od 15- ao
21-februaria je na novo obolelo iui^
oseb; 457 jih je ozdravelo, 3 osede
pa so za gnpo umrle in sicer v piuj-
skem okraju 2, v prevaljskerri pa ena.
O.talo je na gripi bolnih 81o oseb m
sicer: v okraiu Murska bobota 303,
Ptui 265, Maribor (mesto) 64, bmarje
pri JelSah 58, Preval|e 33, Maribor
(desni in levi breg) 40, Stovenjgradec
20 Dolnja Lendava 13, Gornii ^rad 7,
Ljutomer 6, v Celju (mesto) 3 in v
celjskem okraju 1  oseba.
§ Skandalozna afere v Sarajevu.
Razni upniki • drzaynega erarja so dali
zapleniti in prodati v državni tvornici
za preproge blaga v skupni vrednosti
pol miliiona dinarjev. Prijavili so se
tudi drutfi upniki, da pndeio na sbčen
način do svoje terjatve. Vse terjatve
skupaj znašajo približno 2 milijona in
pol. Je nevarnost, da pride državna
tovarna preprog v konkurz, ker se
prodaja blago pod vrednostjo.
S Strela ubila dva otroka. V
Kornji Hercegovini je divjaia v zadnijri
dneh silna nevihta ; grmelo je m U\o
kakor iz Skafa. V selu DobrigoSču ie
je strela ubil.i dva otroka, ki sta se
igrala v sobi. Roditelja, ki sta se na-
hajala v prvem nadstropju, sta ostala
nepoškodovana.                  «     .    ..
š Smrtna kosa. V St. Juriju ob
juž. žel. ie  umrl   po  dolgi,   mučni   bo-
lezni g. Fran Praunseis, trgovec m
posestnik. Pokojnik je bil iz znane
Sentjurske rodbine. Kot prijeten dru-
žabnik in dober prijatelj je imel Sirok
kroj; znancev. V časih. ko je po na§ih
trgih se bujno cvetelo nemškutarstvo
je bil pokojnik že zaveden narodnjak
in je tak ostal do svoie smrti. Umrl
je v starosti 58 let. Nai v miru po-
čiva! Rodbini naše sožaljei — Na Vi-
dežu pri Slov. Bistrici je umrl posestnik
L. Franc Vehovar, ugleder, mož. Naj v
mini  počiva!
š Poslovna zadeva. Podjetju
bratov Wmkle za izdelövanje kopit v
Sevnici, ki )e pod sekvestrom, ie po-
sravilo ministrstvo pravde za komi-
sarja namesto dosedanjega komisarja
inženjerja Guzelja^ ki )e opravlial
nadzorstvo tega obrata skoro 7 let,
bivSega pokrajinske^a namestnika
Ivana liribarja proti dnevnemu hono-
rarju 70 Din.
§ Vellk morskl pes na Jadranu.
Kakor poročajo iz Šibenika so tam-
kai^nii ribiči vloviii te dni velike^a
morskega psa, dolgeu-ji 45 metra, ki
tehta nad oet meterskih stotov.
š Podpartio drušrvo Oepih si je
pri svoji ustanovitvi ! 1920 nadelo
nalogo podpirati svoie redr.e člane, to
je slepe. s tem, da jih podpira denarnc,
ter daje slepim obrtnikom brezobrestna
posojila. Nadaüe deh svoiim članom
denarne podpore, kakor tudi obleke
in perilo. Da bi k<?kor doslej tudi na-
dalje uspešno detovali v sploSno za-
dovoljnost rednih članov po raših
pravilih, se moramo obra^ati na člo-
vekoljube, da nam pornat^ujo udejstvo-
vati to težko nalogo. Zahvaljujemo se
vsem dobrotnikoin, ki so nam dosedaj
pomagali pri našem delu in vljudno
prosimo vse, ki imajo našo položnico
14.066 naj |o uporabijo nam v korist,
da   ^tio   take»   lažie   delovali  in  ood-
š NOVA P0STAJA na progi Ma-
ri-bar—Spidje. Zete/juiski minister jo
ugodii prožnjaan občin severno od Ma-
ribora iai odohriiL ußitanovi.tev novcgvi.
postiatjalisca Girriknica nijed postajama
Pas.ni)ca—St. Ilj na proigi Maribor—
Spüje.
ž ZÜKAÜBA STANOVAN.JvSKlll
HIS  V  BOG.   SLATINI.   Kakor   nmn
ponocajo, je v konkurenci idej,nih skic
za zgiiaidbo staaiovanjokih his v Roga-
ški Sillat'itni dabil prvo nagrado, pod
gesliom »Doaiat«, arhitekt Josip Čosta-
perairia..
Š FRANCOSKI KONZULAT \'
LJUBLJANI ponavno opoÄarja defav-
ro, ki sc zelv vist>lLti- v Fr.:nn<'i.k). ila so
dobiile francoske obmejtne oblasti strog
nialog, da nio prepuste niboigar čez me-
j»'!. k: ii.i.m-i dit'loviu1 pogiod'be avt>rovlj<?-
ne od müniistrstva dela v Pariau (pod-
pls? loka.\iiih nuosln-Lkov milnislristva
dela in kinotiijistva so neveljavna), ka-
kor tiiili adxai\TiiiSkega sprioevafa ocl
konzuilaTiioga adlra^n i'ka framcoske rti-
pmbJliike v Ljuibljaoii (z& Slovenijo). —
Vwiikia drviiga osKiba kateffori-j« delav-
mx in nanneščencev, k'i bi želela pri If
v Franciio za gotov čas (ahilsk ltd.) bo
imoraki izjiavLti na konzulalu, da no
bo taim iiskaia dela. Dotičnia iizjaxa bo
oznaicena na njeneini potnoni liistu in v
sluöaj'm, da M jo hotel delaivec prekr-
šiti, se nru pripeti, da bo izgnan i/.
Framcije. Oaiiin pa, ki so že v Franciji
in so prisli v diomovino sainio za kra-
tek «is, bo dovoUj'en vizirai n,a pod'tagi
izjai\e deloilajwloa, da je delavoc na
dopukstu.                            .        rrr iSmi
Š REDUKGIJA SRliDNJlH. W)l,.
Po seji Narodne skupsuine se je vr-
sila v »redo seja niiüiifetmkoga sveta.
Se.>a jie bila v fijj&vnem posveceiwi
anianidinwvn«MTi mimdisti-stva pravde in
p'ro»vetnei?a minististva. Sprejet je bil
predlog pnasvetTi«ffa ¦inn.nls-tra Vutive-
vii-Vi irlaKSiOiin kateroga osta.ne v državi
\e 33 inci'teljiilsc im 80 gkniuazu m re-
alk. Vse asiale pa >^e % i^tošnj.im išol-
skiim letoan  ukifiu>j>o.
Š TGRALNICE V BE.0(jRAl)l.T
ZAPRTE. Beagmjiska polici.jfi jo pre-
povicdatti vse ilgrtalnice v Beogradu,
med d-Ttuiffiin tudi igrahvico v noviimr-
skorni klubu na Terazijah.
š JAJGA ZA VALJENJE. Iz pi-
sarne mariborskega velikega župana
smo ixrejeli: V;si Zrwiimaiu-i se opozai-
jia;j.o, da je v mesecih niarcui. aprilu in-
do 15. niiajia naijuigodnojši ras za w-
lenye in. vzrejo piščet. Pri oddaji zanes-
Ijivih valihiiih jajc bod'o ^°* »°Ppt
hrezpkieno pcxsretlovali vsi srezki zi-
viniQi-ejski refenrmti (uraxton veterinar-
« ji, odinosno srezki  ekonomi).  Znt»  so
3<).
»NOVA   DOBA«
JStran 3.
naj vsakdo obriiie nanje za brezimičeii
nasvet. V nekaifcerih akrajih .so?' dailii
okrajni zaistopi mekaj deinarja na raz-
polago, tako da bo ondi niogoce oddati
tuidi inanj^0 koliciino jajc pov&om brez-
plaieno, seveda sainio zanesljivim kur-
jevejcem-
Š JAJ) TRIGLAV V LJUBLJANJ.
\;i S\\. ivdueiu, obcnein* zboru izvo-
l,ji?i).i odbor so j'V konštifcuiral sledeče:
['l'l'.lst'driiiik: Spiivdler Metod. med.;
pod;pr<Hls.ed'nik: Z-dolšek Joško. jut.:
ta.j,!i;k I.: Mihsr- Hudolf, I'il.: tajnik II.:
IViyru.jic Stank a. med.; bla&ajnik: Lali
France., tan,.; knjižniičaj.1: SanOar Stan-
ko, jmr.; a-rhiviair: MaJeriČ Joža, tehn.;
gaspodar: Lip old Rajko, tahn.; odbor-
nika: Poi.iv CHinar. niied..; Rajh Milan.
tehm.; nevizorja: Kuiluairič Boris, telin..
Sotosek Sta<ne. aba ing, for.
Rcdno užlvanje Radenskih /dra-
vilmh mineratnlh voda. Vas obvaruje
mnogih bolezisi! UpoŠtevajte to,
doklcr je Še Čas !
SVed sodniki»
France M'iirkac organist v Smi-
klmžu Jiaid Laiskiim, je bud na<l u-eitf»-
ljico. Pravii, da nima pnajvice do jabolk,
ci katerih misli, da so njegova. Ob neki
priliki jo jv oztuerjaf vpufco otrok. Ker
je bil že iuiziiomn, jie dab.il 3 dni z.i-
pora. Pismo o glasu prayi, da jo dober
organist, kot cerkavaiik pa. .uuinj ski-
j;cn.
Fantje so se step II. Ne bi'io bi nir
hudega, da ni posegel vines Lojze, ki je
nnhmiogrede pagtraM1 na niizi slojeeo
stekleniiico in jo zahifal taiko nesrečno.
da j-e zadel Davorina v gfavo in ga tež-
ko p'oskodoval. Za plačilo je dobil tri
tedne jet-e s powtom in placati bo moral
stroske im odškodniiio.
Iz mariborske . kaznilnice sta bila
izpuščena Vinko Jfrala z Viča in
Anton Jevšenak iz Konj c. Oba sta
i>res«dala daljšo kazen, ki sta jo pre-
:ela radi predoigib prstov. Najtt-žje jima
je pač bilo, da nista mogla i/.vrševati
svoje ukorinjene obrn. Komaj sta
bila na svobodi, že sta študirala, kje
bi kaj izmaknila, da bi se lažie pre-
živi a. Jerala jo je mahnil v Trbovlie,
od larn pa po tfesnem bre^u Save pe5
proti Ztdanem rnosiu. V Podkraju pri
RaJečah je vdil v hišo posestnika
Octpka, ter nm pukradel večjo mno
2ino obleke, zlatrune in nekaj srebr
ne&a denarja. Žs drugi dan 31. janu-
ari« <it ie strSel s svojim tovan^em
Jevšenakom, s katerim sta jo mahnila
oek proti Brež.cam. V Vidmu sta
vdrla v gornjo Jenčičevo htäo in na-
kradla poln koš raznega blaga. Ko
sta bila s svo]im pknom že v gozdu,
so iih sosedje zalotili in po daljšem
preganjanju tudi prijeli. Jevšenak se
je izdajal za Antona Jalovca in je s
tern napravil sodniji precej posla.
Jerala je pripovedoval gospodom sod-
nikom, da je bil v mariborski kaznil-
nici pri čevljarjih, Jevšenak pa je
imel večjo saržo; bil je namreč v
skladi§ču. Zadnji je poskusil igrati tudi
detektiva in je v Zagrebu napravil
preiskavo v stanovanju nekega Želez-
ničarja- Pri aretaciji je imel pri sebi
dokumente na ime Berglez, o katenh
'je trdil, da jih je dobil v mariborski
kaznilnici. Pri Jerali se je dobila tudi
svilena krinka, katero je baje kupil
za pust. Hotel se je naibrž maskirati
za roparja s sekiro in vlomilskim
orodjern. Oba tička imata že veliko
grehov nad seboj. Presedela sta celo
vrsto let v kaznilnicah. Jeraia nad
pet let in v poboljševalmci dve leti,
JevSenak pa nad 16 let. Zadnii je bil
med vojno kaznovan v Gradcu radi
tatvine in drugih deliktov na dosmrtno
ječo, ki pa je bila s prevratom pre-
kinjena. Oba tička bodeta sedaj zopet
za nekaj časa na varnem. Jerala je
dobi] is mesecev težke ječe, Jevšenak
pa dve leti. p0 prestani kazni pa
bosta izročena v piisilno delavmco.
¦
Fanika Bajžel, vdova in sedaj na-
T^karica, je napravi]a fmf> rano pogodbo
/. Marinem Gbbeiskorn pri RogaSki
Sidiini, df-;. da j«* on kupil od nje
pohiStvo v vrednosti 30 000 Dm za
znesek 8.500 Dm. Fanika je imela
dolgove in se je bala, da ne bi upniki
pobrali edine vrednosH, ki jo je imela
po svojem možu. Oaber^ek, ki se je
seznanil z njo v Našicah, ji je obljub-
ljal zakon, a je pozneje poročil drugo.
Mesto,   da bi ji vrnil   pohiStvo,   ga je
prodal Antonu Lipniku za gori ozna-
čeni znesek. Gaberšek je bil obsojen
na šest tednov težke ječe in na plačilo
zneska 8.500 Din Faniki BajžeN
Ker so slabo govorile o Marički
iz Šoštanja, so bile tožene radi oprav-
Ijanja Mica in Marija. MariČka jetrdiia,
da so jo obrekovale, češ, da se peča
z drugimi moški. Obe sta bili oproSčeni,
kar pa Marički seveda ni bilo prav.
Pritožila se je na celjsko gosposko, ki
pa je prvo razsodbo potrdila.
¦
Josip Kovačič v Kozjem je pred-
sednik rokodelske zadruge. Pri okraj-
nem sodišču v Kozjem je bil obsojen
radi prestopka goljuf.je na 10 dni za-
pora, ker ie kot predsednik rokodelskt?
zadruge izdal potrdilo Josipu Bečaju,
da se je izučil čevljarske obrti in mu
izstavil zadevno učno izpričevalo, radi
Česar )e Bečaj sedaj zahteval od obrtne
oblasti obrtni list. Bečaj je plačal Ko-
vačiču, tajniku zadruge in svojemu
moj.stru, vsi trije so bili kaznovani, za
nagrado 3000'— Kovačič se je pritožil,
a je bil njegov vzkltc zavrnjen in prva
obsodba potrjena.
Razgled po svetu.
r Španski kralj   nevarno  bolan.
Zdravstveno stanje španskega kralja,
ki je obolel za gripo v zvezi s pljuč-
nico, je opasno. Knza r.astopi v lorek.
Temperatura je stalno nad 38 stopmj.
r Novlnarska svoboda v ltaliji.
Sindikat italijanskih novinarjev je skle-
nil postaviti se kot izrazito politični
instrument v službo faSistične stranke
in vlade.
r Katoliškl škof v Atenah. Kakor
pišejo listi, je kotzaključek dolgotrajnih
pogajanj med grško vlado in Vatika-
nom imenoval papež duhovnika Fi i-
pusisa za nadškofa v Atenah.
r Umrl je, ker so ga hoteli po-
kopatl žlvega. V vasi Cesare pri Ca-
serti je zadela kap 62letnega loterij-
skega pisarja di Manaoa. Svojci so
inislili, da jc mož mrtev in so ga po-
ložili v mrtvaško rakev. Ko pa so go-
rele ob parah sveče in so mrliČa stražili
Ijudje, se je Manao naenkrat vzdignii
in pogledal z čudeno okrog sebe. Videl
ie plakajoče sorodnike in kropiink ob
vznožju ter se je taga tako preplašil,
da ga je zadela vnovnč kap in je res-
nično umrl.
r Veselje angleškega prestolo-
jiasleduiKa. Waleski princ je pred
ksstkim priredil v Leicestru 4000 vo-
i;-kom britanske legije skupen obed,
po katerem je šel tudi plesat. Na tem
plesu se ie izkazal pravega demokrata.
l/.bral si je za partnerico najprej neko
telefonistko, potem neko prodajalko rib
m slednjič ženo enega izmed svojib
komarjev. Seveda je ta demokratičnost
prestolonaslednikovo popularnost silno
povzdignila.
r Japonska. katastrofa. Po straš-
nem potresu na Japonskem, ki je pov-
zročil toliko pustoši, poročajo sedaj iz
Osake, da je v pokrajinah Tango raz-
sajala strahovita nevihta, ki je porušila
vse zasilne hiše in Sotore, ki so jih
zgradile oblasti po zadnjem katastro-
falnem potresu. Najnovejš1 komunike
ministrstva notranjih zadev objavljai
da je pri potresu bilo ubitih 2658 oseb,
ranjenih pa 6443. Nad 500 oseb pa
posrešajo.
r Smrt izum:telja okarine. V Vi-
cenc> }e umrl 87letnt Alois Silvestri,
izumitel] okarine. Gledai je pri odpr-
tern oknu karnevalski vrvež na cesti
in ker je bilo okno nizko. se je preveč
naslonil ven, iz^ubil ravnotezje in padel
na ulico. Zlomil si je tilnik in je bil
na mes u mrtev. Silvestri, katerega
instrument je postal svetovno znan in
slaven, je bil prej čisto reven navaden
kmet, umrl pa je kot bogat tvotničar.
r UHca mlljonarjev v Newvorku.
Newyorska ulica «Park Avenu» ie naj-
bogateiša ulica na svetu. V njej prebivi
4 tisoč miljonarskih družin. Ulica ie
novo zgrajena in je mnogo razkoänejSa
kakor slovita «Fifth Avenue», katera
je preie slovela kot najlepSa newyorska
ulica. V ulici «Park Avenue» se sma-
tra kot revež, kdor nima vsaj 50.000
dolarjev dohodha na leto. Prebivalci
te ulice, katerih je 16.000, potrošijo na
le(o   pnbližno   700 milijonov dolarjev.
r Ciganl se clvilizlrajo. O an-
gleških ciganih poročajo, da se zelo
pndne civilizirajo. Več kot 70 odstot-
kov žensk si je dalo postriči lase po
novi modi,  polovica ciganov se redno
dnevno   umiva   rnnogu   se  jih pa tudi
lišpa   po   vzorcu   modernih gizdalinov.
Gospodarsfvo.
g 0LAJŠAVE Pill PLACLLI;
DAVCNIH ZAOSTANKOV. Finančna
dafegacilja. uraidino objaivdjia-, da je mi-
nis'beir za fJlnainice, dovolil za, placil;.)
daveni'h zaiasifcaiLkoa- Jiz, prejšnjiih let
sledeoe alajlsa^e,. Ako zaosta'juek pi*ewf>-
ga \Tsoto' enodetn^ga predpisa, mara
da\iciri zaveatuwc v letoi 1927. plaoati
eno četiiino vsegia diawnega zaostan-
ka; a;ko ztniaisa zaastaniek nad tr! ret r-
iine, a ne presega enoletnega predpisa,
bo plafcal v lletu 1927. eiuo ti'etjiiio; ako
je zaostanak vecji od polovice, a ne
preseiga. treh cetrtiai, se plača v teko-
oem I'etu poloviilca. ako jc pa zaosta.nok
večji od ew' čotrtine, inora biti colotno
poraivna, v letu 1927. Primerja se za-
ostaniek po sitatnjui z dint1 30. dwcinbi-i
1926 in pnalpKs za. to leto. V .-sinislu U-
odredil>o od^adieni deli zacx^tajikav do-
spevaij.o v pliaičilo v tennilnili, ki velja-
jo za plačeramjie tükocilh iLavkov. l.i1
ako ves zaiasdainek i\e presega ene če-
tiititiLe öniatehiieiga. ijMlpi'sa, ga. morn
daivčni zaivezanec celotno ])lacati takoj.
V pri'iueriiii ociviidine nevarnosti smejo
'davc-ni orgaaii iizjenino od teh dolocb
iizterjati tafcoji ^ms dlavcaii zaastanpk. •—
Kair .sie pa tiiče tokočih davkov in do-
s]>eli'h obroüaov zaastaaikov, pa je go-
spod minister z isto naredbo naročil,
da naj se najtemiepgimejše izterjavajo
in prepreci kopicenje novih zaostan»
kov.
Šangaj.
Šangai, ki se lolikrat omenj?i v
poročilih o do^odkMi na Kritajskem,
ie danes največje industrijsko sredi^i'e
ir. pristanišče na vsej azijski obali.
Zfrrr,ljepi>na lega Šanga ja je zelo ugodna.
Mesto i«-iSI ob ustju ogromne reke Jang-
ct-kjang, t. j. tam, kjer se ta reka izliva
v Vzhodno kitajsko morje. Radi svoje
srečne le^(J tvori Šangaj edina vr^-ta,
skozi k^tera s^ izvažajo vsi kitaj^ki
izdolki iz bogafe notrünjostt dt-želo v
inozemstvo. Preko b^ng^ja uvažata tudi
Evropa in Amerika največji dtl svojega
bl/>L'^ A uvažati bla.uo na K'tajsko je
i-elr hvfjifžen posel, zakaj s^rno v I.
1923. se je uvozilo za 120,885 421
<ae)c>\/ vet blaun, nego je zruišal ki-
tajski   17.VOZ.
Ki-r jc Šangaj t;ik'o važnc prista-
riiSče, je naravno, da se je razvüo v
vele nesto. Danes štsje Šangaj 1 miliion
500 000 prebivaicev. Tu je srediJČe
vsega ino/.ernskega kapitala. VŠmgaju
se nahaja eviopska puhcija, inozemci
imajo svoio la^tno občinsko upravo
in dandanes je Šanga j poleg vsega tudi
srediAče angleSkih vojaških čet.
V   bangt'iu   in   njegovi   okolici se
je   razvila   silna   industri|a   ntijmoder-
nej5ega ripa. Tu sp nahajajo ogromne
lad|edelnice, veiiki oarni mlini, elektro-
tehnična  podietia itd.   Končno je San-
gaj   Tudi   središče   kitajske   tkalske in
svilne industrije. V Šangaju in po po-
sameznih   krr.jih v njegovi   okolici   se
nahajajo   največje   tvornice   za prede-
lovanje bombaža :n svile. Pomen Šan-
gaja   moremo   oceniti   tudi  na  p0ci 1 rtki
sledečih podatkov.   Od vseh modernih
tkalskdi   tvornic   se nahaja v Šangaju
nad polovica, in sicer ločno 57%. Isto
velja tudi za drugo važno panogo, t. j.
za svilarstvo.            ¦
V   vsej Kitajski je danes 93 tvor-
nic za  predelovfinje  svile in od teh jih
je v Šangaju 75 z 90.000 delavci. Šan-
gaj   je   po   vsem   opisanem   prevažna
postojanka.
Em. Lilek.
Henry Fordov
H.Wednarodni Žid
u
(1'rwlavanje na celjskein Ljudskem
vi&eučilišču.)
(Dalje.)
V tpeitjem pogiUavjiu razpravJja
Ford 0 zgadovini Židov v Zd-ruženih
državab S. A. »Židje so že s Koluni-
l>om prksli v Anieriko. V 50 letili jo ži-
dovi'sko preMivafetvo nairaslo od W'.OOO
na 3,300.000. Za Washilngtona jih jo
biio Ie 4000. V vsej brit&ki državi jih
ni več ko 300.000, v PaJe.stini samo
100.000.
Anueriikanski Žid so nece asimili-
raitl. Vise kair je 2id v AnLeriJci podvael.
se mui je posxecil'o,, samo ne poljedel-
stm Trigoviiina in podjetja pa so veli-
kkn djelonn v njegov ill nokah.«
\' četrtem pogla.vj.u so \ pia^a
Ford: »AM obstoji zaws židovsko vpia-
šaaijie?« ter odgovori na to vprasa.nje
iz Herzlio(\-e knjiige »Židovsko. drža.va*
tako: »Žiido\istko vpražanje žg obstojL
oaio obstoji povsod, kjer Židje v vecjein
številu staaimjiejio. Kjer ga ni, tja «a za-
nesejio do&eljenii Židje. Židoivisiko vpra-
šanoe je nacijonalno vpra&aaije, ki .s^
miore samo na tak način rešiti, da se
napravi iiz nj<ega politiicno svetsko
viprašanje.«                        ;; •*" :»,. L. n $
Peto pqgitavje no.si nap is; ^Ali >.e
bo v ZdiPUKeniih držaivah aint.ivseinitizein
mbarieniiniili?« »Tudi v Ainerik; &e bo
nazšiiril«, od^ovarja FoaxL na to vpra-
šaiiije. »Židov ne boino pokionOali. <ili
jim tudi ne bariio do-piLstiili, da bi se
dailje držalii t'l'o\'«estvio pod ,si\-ojhn ja.r-
niotni. Oni se bodto morali .spreineniti
in se posvetiti višjiim ciljietnL«
Šesto poglajvje začne Ford s cita-
totn iiz senlime knjjige Zioivilstov ki si»
glatsi:
»Mi mioramo krščamsike držarc
prisiliti na u>kronit\x\ ki pospešujejo
naiž na daleč iizdtelani naciit. in da mir-
nio trpi'jo prätLsk ja.vne^v iiMicnj^i, ki
titno ga že >s pomoi-jo žurnaMsticnc ve-
levifasiti' origanizi'raiü. Z miajbiiiini izji»-
mattni je tisk že v našiih rokah..«
V. seidinem poglavju polemizii-a
Ford proti aimoriikanskejiHi žurnalistu
Biiisbaui.Ui, ki je vstal na, obrambo 2i-
dov. Gaspod Briisiba.ne iii i)nMieii židov-
skega vprašaiiaa. On sam trdi, da je
vtsaiko druigo glasovilo imo v kakšnoin
volikeim miestii židovisko iin tla Židje,
katerih kna saino 1% uikupnega .sta-
n^Tn'iföitva na aemiljiii,. drziüo s svojo
energijo, podivzetnostjo, dekwnostjio in
pröbirdsaiinositjo 50% trgovinisktiga do-
biitka iiia s\etu v .sv.ojih rokali. Ah j€ on
kedaj raizimivslyeval 0 lern, kaan bo vse
to vjod'ilo? Ali mu je znanos kako ulogo
so ZM'j'O igiiaili na iiuiroani konfereiici?
Kdio je biif na njej nied najzna.menilej»-
ßimi osebaiinir? Njeigovi ljudje bi nio-
ra>lii uitrditii, kdo je taun najvec zapo-
©len sem in. tja hodil1, koan.ii je bil naj-
vec odprt prilstop k najvaünejsim ose-
bani in adborom. Katera ra-sa je dal'a
najvec pnivatnih iajniikov •najznanie-
nitejisiin nuožemV Katora rasa jie po-
staviki najlvei; straznükov pred upliv-
ne 'Osebe, s fcaterimi si hotel govoriti?
Katera rasa se je najvee trudila kon-
feronco ,spr<i.m<esiiiti v ziaporodno \cse-
Jiiiüeiijie « plesom in razkosninii pojedi-
nuinii? Kateri priva.tni udelieze.ri.ci so
nujčešče poiviabiLi člane konl'erence na
in.tittn.Tno di.neje? Brisbane bi sc niogel
ibulaü dr.ugö pog-Lavjü 0 mirovr.i koi>-
foiienc.il, mianda z na.ssovoiii; »Kater!
program je zmagal na konferenci?«
Njegovi ljudje bi se tudi morali tru-
ditii, da zvejou s kakšnimi nameni in v
kakßiiio svTh'O so Židje prišli v tako ve-
liikem številu in s taksnimi znameniti-
md osebaimi v Pairiiz, in kako so oni
pnxlrli s sivojkn program0111. Pa^ebej
pa bi miorali preiiskati, da-li je samo
ena točfca njliiliiovega pro^rama bila
odbiita ali spiienienjena; da-li Židje, ko
so doisegilti, kar so hoteli, niiso še vee
zalitevali in tudi to dos-egli, cera^nf)
se je njim s tem prednost diaia prema
diruigiim niainodani. Pri taiksni predska-
\i bi g. Brisbane gotovo zvedet, da od
v&elh prograanov, ki >so bili položeni
na mizo mirovne konference — tudi
prištet gJa,\-ni pi-og.ram, na ka.te.ivgM so
ljudje toliiko upanjia staAili — je bil
ediiiiii židoMski, ki je bil gladko sprejet.
Ako 011 zalileva potrpežljivost Pr«-
ma Židom, potem je taksen z.-ilitov ja-
ko nevarna zaunka. Potrpežljivost za-
hteva na piwm mestu, dia. prenaišaš
ressiniico. Dajies pa se Mrpnosl ter ja za
podjiain 1 llenijie resnioe.
V publiciKÜki Zdmiženih drzav
lleži atrah pred zidovÄtvwm kakor za-
d/uwljiina mora, To niije boja.zen, da ,«e
ne bi storiilia. kriviiica nekii ra&ii, ainpak
bojaaens da se ne piše 0 Židih nekaj
drnzega kajkor samo pohvaJno pmreri-
oevanjo.«
O t. zv. »Zidioviskiili in-otokoliJu ali
»Protmkoli zi'önsikrh injodiijaiLov* ra./.-
pra,vl,ja Ford od VIII.—Xlll. poffiav-
ju zelo obšiiimo. Ti proitokoli. obso.gaj(»
24 dokiiiinentüv. Leta 19O0. izdala jih
jie v Londöiiu sluibena tkskam:» ;ingle-
ske vlado. Eden p-repis >se je istc.ua lcta
piieidtiil Brüskemu miuizoj-u. Redigiranl
v «ledanji obliki so biili1 morda 1. 1890.
od d'r. Herz'la, emega nafpa,nietnejsil!
Židiov sedanjega ca^a. Eno leto nato sc
je vtšlL p'i'vi kangres Ziionrstov.
Po Foxdiovem mnenjii so bili ti
protokoli prvoibitnio brakone predava-
nja za židiovske dijake. Za to muenjo
_Stran_4.___
>NOVA   DOB A«
___Štev. 30.
Pttpilai*raowaff»en in javnokovistefi denarni zavod ceSjskeqa mesf^
Celjska mestna hranilnica
UstanovJ/ena letu 1864.
VsihranllolčmHvosll «e *zvršute)o naiKnlazitnete, hfllro intoč»
no. Ugodno obreuiovatil». Potsusnl&a in iiasvett brezpločno.
Pod   trajnim   drž.   nadzorstvom.
Za hranüne v!oge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svajo davčna močju.
Važno   za   poljedelce!          3~1
NajboljSN ceski semenski oves
in vsa dhruga semena
se dßbe pH Gustaf  Stigetr,   Celje
govotriita ciitcita iiz 16. in 22. protokola,
ki jiih oil objiavilja na öelu XI. poglav-
ja. Gl^EUSitia se: »Dokoneavši ta pfro-
graan inaših sedajnjih in bodocih akcij.
bočem viam prebrati načela naše teori-
je.« »V vseta, o čem siem dozdaj z va-
mi) razpraivlfjal, sem se trudil, da vas
XDibvestim o tajinostiili preteklih in an ill
znaimienitih bodocih ¦d'ogodkav, katerim
gremno niasproti v valovju velikih kriz,,
pTi cem vain že v naiprej razodenem
maža taijna gkiivma vodila zti naše lio-
dbče dtržamje prema nevernikorn iu
maloella naše fmancijske operacijo.'.
(Dalje.)
I         Do!
( obvezo in poglejte \o
i nizke cone öovljev:
; BoKS moški arne-
'' rikanski ali po| ',imi
j-159 Din, BOKS
| nizki moški ali žen-
r ski 149 Din. dam-
> ski Sevr. 169 Din,
'  damski l»k 190 Din.
SANDALi 26 «Jo
29 Din 48" --, 30
do 35 Din 62 -,
36do 41 Din 81'—
Izbira novih mode-
lov vednc velikanska !
Veletrgovina
R. Sfersecku Celie.
Oglejte si izložbe !
Zbirajic    Mstke    za
nagrado!
Savinjski
krompir
(prima),   za   s e m e   v  vsaki
množini,  s e  d o b i  v trgovini
R. Plawc, Celje.
Kupi se gosak
Ponudbe    na    Josipa   Mam,   Celje,
Sp. Lanovž (Baron Bruck).

zoliiiMil \\M0 in
in üostauljc na dom r mestu
in obolici
Fininio Joit, Cftlje, Aloksandrova ul. 4
lščem
enodružinsko hišo
ali vilo v mestu ali na periferiji mesta.
Naslov v upravi lista.                     2-1
Domaca   izdelovalnica   pletenega
blaga in podpletilnica
podpleta in plete najbolje, hitro in najbolj
trajno ženske in moSke nogavice iz ovčje
volne, pavole in svitle preje itd. od najna-
vadnejše do najfinejSe izdelave ter po naj-
nižjih ccnah. Na novo izdeluje nogavice za
gospode, dame in otroke z močnejao peto
in palcem, brez šiva, gladke all patentne v
vseh velikostih, barvah in kakovostih po
brezkonkurenčnih cenah. PrepriCajte se.! En
poizkus zadostuje!
Strop plEtarna BBHDECK
Celle,  Gosposka  ulica  30,  II. vrata
na dvorlšču.
Dr. Enerih Brescttar
zdravnik in zobni zdravnik
nc orlirti In 21, 111 1927.
Zajtrkov alnica
Josip Gorenjak
mesa»* in klofoasnčifi^      8
CeJje, Kpaljs Petra cesSa
se priporoča za obilen obisk. — Izde-
luje vsakovrstne mesne izdelke po
nizkih cenah ter prodaja na drobno in
na debelo. Specijaliteta blaga zajarnčena.
Marija Brezje
zelodcna
grencica
naj ne manjka v nobeni
hi.^i. Na drobno se dobi
v vsaki trgovini, na
veliko   pa   jo  izdeluje
F. S. LUKAS
10_8 v Celju.
52
9
Švicarske ure,
zlafo, srebro» briljante,
optiHa, očala
Največja deiavnlca
za vse v to stroko spadajoča dela.
Anton Lečnlli
nrar, Juvelir, optlk.
CELJE, Glavni «rg 4
Oglašujte!
Gramofoni
In plošče
iz tovarne Edison Bell-SPeRi-
kala Ltii., His Master's
Voice in „Columbia" se
dobijo proti gotovini in po zelo ugod-
nih obrokih v glavnem zastopstvu
Goričor 8 Leskovšek, Gelje
Novo za gospode in dame
došlo   razno  angleško in češko blafto za obleke,   plašče ter
kostime v izredno veliki izbiri   in v najmodernejših   barvah
v manufakturni in modni trgovini
Miioš Pšeničnik, Ceije, KfsIJO "l\U C S
&&-       Cene nixk* I              _____________________      Poatražha «oHdwa i
Zahvala.
Ob smrti moie iskreno ljubliene, nepozabne soproge,
gospe
Ane Martinovič
sem spreiel toliko izrazov sočut^a in simpatije, da se mi ni
mogoče vsakemu posebej zahvahti.
V neizmerni boli so mi bili vsi ti presrčni izrazi so-
žalja v vettko tolažbo, zato prosim vse, ki so mi tako liu-
beznivo skušali olajšati težke ure, da sprejmejo tern potom
moio najlepšo zahvalo.                                     . .
Posebej se moram še zahvaliti Ijubeznwi pozornosti
in vsemu trudu gg. zdravnikov w Gradcu v sanatoriju
Haussa, gg. prof. dr. Rössler, dr. Bohrn, dr. Reiter   in   prim.
dr. Linhart.
Zahvaljujem se vsem darovalcem krasnih vencev, za-
stopnikom stanov. korporacij, sploh vsem, ki so spremili
drago pokojnico na poslednji poti.
Vsem §e enkrat tisočera hvala.
ROGAŠKA SLAT1NA. dne 12. marca 1927.
Milan M<artiroovic9
zakupnik   Zdraviliškega   doma.
Delaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani!
Popo'noma varno naložite denarne prihranke pri
siavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberiu pri telju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boS
v starosti!
t ASTNI DOM
.......                   -----------.....m   mi                                                i i
Obieslujc hranilne   ^^ ^Vffc
vloge pt€>   ^J    ' XJß
Vcčic  stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo   za   vloge   uad   2,000.000   Oln.
Pri naloibi »,,cSka do 5O Din se dobi nabirafnik na dorn.
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnusti!
Iz tnalcga raste
veliko!
Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6.
" Tlska In Izdaja Z«»n. tl.k.rn..   -  Odgovorn. sta,  za izdajatelja in tlskarno MM.« C««»« I  " redakcljo Vlnko V. G-b.ru.  - Oba v Celju.