„Gorica* izbaja vsaki torek in soboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pinma se no sprejemajo, enako se ne uvažujojo pisma brez podpisa. Rokopifii Jopisov se nc vracajo. GORICA TBLEFON St. 201. stane na leto 10 K, za pol letm 5 K, za četrt leta 250. (Jpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" uliea Vetturini 5t. 9. La üglMe $e plačuje odčveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Ponamezne fttcvilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških traiikah. St. 75. V Gorici, v torek dne 17. septembra 1912. Leto XIII. Evharisfični kongres na DunajiL Te dni je Dunaj prestolnica celega katoliškega sveta in oči vseh katolikov so vprte v našo avstrijsko prestolnico. Kakor poročajo listi, je dunajski kon- gres prekosil na veličastnosti in ugled- nosti vse dosedanje. Nam katoliškiin Avstrijcem je to le v cast in ponos in z mirno vestjo Iahko gledamo v bodoč- nost. Ne le kongres, tudi sadovi kon- gresa morajo biti naravnost odlični in vzvišeni. Dobre volje in odločnosti ka- toliškim narodom gotovo ne bode manjkalo, da bodo tudi v dejanju po- kazali, kar so obljubili storiti. Sveti Oče papež se je v prekras- nem pismu zahvalil za brzojavni pozdrav s kongresa. Papežev odgovor je bil zborovalcem prečitan v petek in je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. — Pismo je naslovljeno na kardinala-de- legata in se glasi: Njega Eminenci kardinalu Van Rossum! Globoko ganjeni od izjave verskega prepričanja in globoke lju- bezni do nas se srčno zahvaljujemo Tebi, dragim kardinalom, našim sino- vom in častitim bratom, škofom in vsem srčno ljubljenim vernikom, ki so zbrani, da molijo našega Gospoda Je- zusa Kristusa v podobi sv. Evharistije, in prosimo Boga iskreno, da vse obilo popiaca. ki so si ^y kongres pridouili kake zasluge. V znamenje svoje iskrene hvaležnosti podeljujemo najvzvišenej- šemu protektorju evharističnega kon- gresa, kakor tudi njegovi presvitli nisi, Tebi in vsem v Gospodu zbranim z ljubeznijo zaželjeni apostolski blagoslov. Pij X. Slavnosti v soboto t. j. četrtega dne kongresa niso nič zaostajale za prejšnjimi. Povsod isto navdušenje, isto veselje ista živa vera, ki oblake pro- dira. Pri sklepni seji v rotundi je bilo zbranih čez 20 tisoč ljudi, ki so priso- stvovali izvajanjem raznih odličnih go- vornikov. Te seje se je udeležil tudi bodoči prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef, potem češki naniest- nik knez Thun in deželni maršal princ Lobkowic. Bili so zbrani vsi narodi v skupni slogi in v vseh jezikih so pozdrav- ljali svoje cerkvene dostojanstvenike. Pater Kolb je izrekel javno zahvalo Njega Svetosti papežu Piju X. za po- deljeni blagoslov in piedlagal odobritev resolucij, katcue so sklenili pri svojih sejah razni odseki. Prebrana je bila le ena resolucija, ki se glasi : XXIII. ev- haristični kongres se udano zahvaljuje Njega Svetosti slavno vladajočemu pa- pežu Piju X. za izdani dekret o sv. ob- hajilu. V tern dekretu vidi kongres iz- borno zdravilo proti ranam našega časa, mogočno varstvo za otroško ne- dolžnost in krepko sredstvo za povzdigo milostnega življenja odraščenih. Evha- ristični kongres prosi vse poklicane faktorje, da delujejo z vso močjo in pridnostjo na to, da se ta dekret po- polnoma izvrši. Na to se je oglasil k besedi grof Bela Somsich, clan ogerske magnatske zbornice, ki je govoril o Sv. Evharistiji in o bodočnosti katol. cerkve. Žel je za svoj govor burno odobravanje. Pater Kiinzle je nato govoril o M a t e r i č i s t e 1 j u b e z n i in sv. Evharistiji; razložil je poslušalcem po- men cbeh nad vse vzvišenih pojmovin nju važnost za vsakega katoliškega kristjana. Španske katolike je zastopal nadškof iz Valencije, ki je govOiil jako obširno v latinskem jeziku. Spomnil se je v svojem govoru kralja in kraljice španske dežele in povdaril spoštovanje do cesarja in cele Habsburške hiše. Stare zgodovinske vezi vežejo obe de- želi in španski kaloličani se bore za iste vzvišene cilje kot naši. Kardinal Amette je bil že takoj ob svojem nastopu burno in glasno po- zdravljen. Odobravanje je vedno bolj rastlo in ni skoro hotelo končati. Kar- dinal se je zahvalil kardinalu Naglu in vsem organizatorjem kongresa, da so tako izborno rešili svoje naloge. Pov- daril je, da simpatizira francosko kato- liško ljudstvo z avstrijskimi katoličani. Slavil je nato presvitlega cesarja v na- vdušenih besedah kot velikega varuha in branitelja katoliškega življenja in se zahvalil vsem, ki so kaj pripomogii, da se je kongres tako izborno in veličastno obnesel. Ko je končal, se je vzdignil glasen aplavs in kardinal Nagl je objel svojega duhovnega brata iz Francoske. Zadnji govornik pri sklepni scji je bil papežev delegat kardinal Van Ros- sum. Ko je stopi) na govorniški oder, je vse vstalo in gapozdravljalo z rojpci. Kardinal je prvo omenil, da je kon»res v resnici prekosil vsako pričakovinje in nudil več kakor so upali priredip$U>- Sponini» se je na to sv. Očeta papeža, kateri sicer ni osebno med zborovalci, a duh rjegov, duh njegovih naukov kot Kristusov namestnik, ta je med zbra- nini obcinstvom, ki je prisostvovalo te dni tej velikanski, nedosegljivi slav- nosti. Govornik bo o vsem tern poročal Njega Svetosti in se pri ti priliki spom- nil posebno na vrlo dunajsko ljudstvo. Burno pritrjevanje je spremljalo govor- nikove besede, ko je omenil Najvišjega protektorja kongresa, presvitlega ce- sarja. Zvest tradiciji svojih dedov je čuval naš sivolasi vladar nad tern za ves katoliški svet tako važnim kongre- som in njegova krepka roka je varo- vala in ščitila to velepomembno zboro- vanje. Na to se je govornik zahvalil vsem vdeležencem kongresa, kardina- lom »n škofom, duhovnikom in posvet- nim. Od tu, z Dunaja, naj se ra/.siri sedaj namesto protiverskegu gesla: Proč od Rima ! geslo prave vere in ka- toliške udanosti: Vsi k Rimu! Z Du- naja naj se razširi češčenje sv. Evha- ristije po vseh avstrijskih provincah in naj bo vsem narodom v srečo, veselje in zadovoljnost. — Vsi zborovalci so mice stali in pozdravljali govornika z navdušenimi klici. Skof Heylen je nato razglasil, da se bo vršil prihodnji svetovni evhari- stični kongres na M a 1 t i od 24. do 27. aprila 1. 1913. Na to se je škof zahvalil v imenu vseh vdeležencev kardinalu Amette in legatu Van Rossum. Vsi na- vzoči so nato zapeli zahvalno pesem vsak v svojem domačem jeziku, n.'ikar je sledila še cesarska pesem. Po pode- litvi apostolskega blagoslova je bilo za- ključeno zadnje slavnostno zborovanje. Ta dan se je vršila tudi četrta konferenca za izseljence, katero so o- biskali razni cerkveni dostojanstveniki in predložili svoje želje. Sprejetih je bilo več tozadevnih resolucij, ki stremijo za izboljšanjem izselniškega vprašanja. Kot zadnja točka sobotnega dne je bil nastavljen sprejem pri dvoru. Tega sprejema so se vdeležili vsi cerk- veni dostojanstveniki iz Avstrije in inozemswa, razni odlicni člani kon- gresa, räffcni člani dvora, državniki in druga odjpfcna gospoda. Kakor poročajo listi, je <3^il ta sprejem na cesarskem dvoru nekaj povsem izvanrednega. To- liko po notranji veljavi kot pozunanjem sijaju se je nudil gledalcu naravnost očarujoč pogled. V soboto se je praznoval praznik povišanja sv. Križa na Dunaju s prav posebnim .sijajem. Nadvojvodinja Marija Jožefa je odredila za ta dan splošno sv. obhajilo za red zvezdnega križa. Sv. obhajilo so prejele vse dame cesarske hiše in razne druge vojvodinje in prin- cezinje. Tako so tudi članice tega reda pokazale svoje globoko spoštovanje in udanost do sv. Zakramenta. Pri dvornem sprejemu, katerega so se vdeležili kakor že rečeno vsi vi- soki cerkveni in posvetni dostojanstve- niki, je cesar o priliki nekega razgo- vora omenil, da se vdeleži ob vsakem vremenu ne le nedeljske slavnosti v cerkvi sv. Stefana, ampak tudi cele slavnostne procesije po dunajskih uli- cah. Res, naravnost idealen vzgled pra- vega vernega katoličana ! V nedeljo je deževalo že ponoči in tudi zjutraj. Nekateri so že mislili, da se prikaže na stolpu sv. Štefana bela zastava, kakor je bilo za slučaj odpovedi dogovorjeno. Vendar se to ni zgodilo in množica je vedno bolj nara- ščala in z nestrpnostjo pričakovala za- četka procesije. Po ednajsti uri so se zbrali na dvoru nadvojvode in nato so se začeli premikati dvorni vozovi proti Sv. Štefanu. V gala vozovih so se vo- zili tajni svetniki. škofi in kardinali. Povsod so se nabirale vedno večje mno- žice ljudstva in pričakovale Najsvetejše. Voz z Najsvetejšim je bil steklen in ves s svilo pretkan. Kardinal dr. Nagl in Van Rossum stopita z Najsve- tejšim v voz in klečita potem pred za to pripravljenim altarčkom celo procesijo. Kmalu nato se je pripeljal cesar s pre- stolonaslednikom v gala kociji, katero je vozilo osem belih konj Za vozom gre telesna straža in oddelek huzarjev. Sv. maša se je vršila pri sv. Štefanu. Po maši se je začela procesija razvijati po dunajskih ulicah, ki kaj takega še Nase bajeslovje. (Po dr. H. Mächalu.) I. Kakor drugi in doevropejski na- rodi so bili tudi stari Slovani maliko- valci. Še 1. 1331 so aiolili v Kobaridu neki studenec (oni pod sv. Antonom ?) in neko drevo, da so pripeljali iz Če- dada celo križarsko vojsko nad nje. Beseda malik ni slov., nego ptuja. Prim, gotsko malcika-možu enak, staro vis. nem. mal-znamenje, kip, hudi duh. — Najbolj sorodno je slov. bajeslovje in- dijskemu; na to se sklicuje Miklošic vedno, ko hoče dokazati, da so prišli Slovani iz Indije. Slov. bajeslovje v ožjem pomenu je še temno, najtežavnejša stran na- rodne znanosti, veli Majcinger. Včasih ima jeden in isti bog več im en: vča- sih je to le poosebljen junak iz zgo- dovine, včasih je to le ime kake sohe ali kipa kakega malika. Najvisji bog je bil Perun, (pe- riti-zdrobiti), bog groma in bliska. Po- leg Slovencev so ga častili Slovaki in Rusi. Kip je bil lesen, imel je srebrno glavo in zlato brado; v roki je imel kamenito strelo. Posvečen niu je bil dob.:i) V njegov ograjeni gaj ni srael nihče, nego duhovnik, ali darujoči. ali oni, ki jim je žugala smrtna nesreča. Darovali so mu tudi ljudi. Ko je 1. 988 sv. Vladimir sprejel sv. krst, je ukazal privezati Peruna konju za rep in ga vleči na potok. Dvanajst mož ga je pretepalo po poti. Ko so ga vrgli v Dnjeper, so plakali neverniki. Pri nas so ostale še besede: Perunji vrh, Pe- runja peč, pereč ogenj. — V kršč. dobi se je zakril za sv. Elija, gromovladca. Svantevid je bil bog luči, solnca, najvišji bog pri polabskih Slovanih. Soha je imela štiri glave in štiri vra- tove. Jedna je gledala naprej, jedna nazaj, jedna na desno, jedna na levo. V roki je držal rog. Ob dožetkih so slavili. Duhovnik se je bal dihati v svetišču.:t:*) — Na slavnostni dan je pregledal rog, ali je bila še pijača v *) Kako pa, da Sloven lipov les ? **) Pa v katol. svotisöu ? njem. Če je bila še od ^.ejsnjega leta, je pomenilo to dobro leto ; sicer pa slabo. Ko je danski kralj Valdemar pre- magal Ankono, je ukazal podreti Svan» tevidov hram. Ljudstvo je cakalo, da se bo bog mašceval. Ali vlekli so kip po tleh in vrag da je izšel iz njega v podobi črnega ptiča. Zunaj mesta so ga razbili in zažgali, da so si skuhali obed. Nekateri so plakali, a nekateri so se smejali. Nekoji menijo, da je ime Svan- tevid od sv. Vida. Ljudje da so se bili pokristjanili, potem pa zopet odpadli in da so nadeli to ime potem svojemu maliku. T r i g 1 a v je bil gospodar zemlje in zraka. Imel je tri glavre, obraz pa zakrit, da bi ne videl ljudskih grehov. Ž njegovega konja so prerokovali, kot se Svantevidovega. Sv. Oton, škof bam- berški da je razbil to soho. Po nekih da je bil Triglav demon, ki ga je izgnal Oton. Nekateri pa mislijo, da ni bil po- seben bog, nego le ime neke sohe. (Enako: Da so Porevit, Herovit, Gero- vit in Rugjevit bila le krajna imena istega bogastva Svantevida.) Dažbog (sin Svarogov) in Hors (Kres ?) da sta istovetna. Radegost pri Ratarjih da je bilo le ime nekega na- rodnega kneza Bodričev, ki so ga imeli za boga Imel je na glavi čelado z raz- prostrtimi krili, pa črno podobo tura, ki je držal dvosečno sekiro. \reles daje bil bog živali in rastlinstva. Pri nas ime: Velesovo. Svarog je bil višji bog pri Čehih. Kurent, bog veselic in vina. Od tega so ostale še pravijice pri nas, kot prej rečeno. Ostaljetudi spomin na Vesno, boginjo krasote in ljubezni in Babo, boginjo zime in smrti, po kateri se zovejo razne gore, Morana, boginja smrti. Poleg teh se imenujejo še n. pr.: Živa, Lada, Devana, Ladon, Lei, Poljel, Gruden, Davor, Pravda, boga pravice, Tres, Mokoš itd. Ali mnogo tega je ne- jasnega in nedokazanega. Več bajk nam je ostalo o nižjih bogstvih in o poosebljenju prirode; in za to od teh nekaj bolj podrobno. (Dalje pride.) biti ti zavcdni goriški Lahi, da jim j1: treba to prvo dolžnost vsakih starišev tako ostro zabičevati. I *ri 2000 leni kui- turi so to prav slabi pojavi in kažejo, da je tista kultura Ic na papirju, v resniei na jo je dokaj inalo. Narod, ki ga je tre- ba takorekoč goniti v šolo, pač ne kaže še 21)00 letne kulturc, anipak vse kaj drugega. »Lega nazionale« inia še dela dovolj pri lastnih rojakili in naj hi se nc brigala toliko za slovcnskc otrokc, ki ji niso nič niari. Domači rod naj reši in civilizira, da ji ne bo treba plakatov po zidovju, pa bo stvar v redu bolj kot z otroškimi vrtci v goriški okolici, kjcr grabi slovcnsko dcco lastni grudi in jo odtujuje lastni niateri. To delo ni kul- turno in prav nič lie služi v cast stari rim ski izobrazbi. Kuhinjska sola v Gorici v »S. Ore- ¦gorčičevem Donw«, katerc lastnica jc g.čna Marija Orebenc prične v četr- tek, due 1°. t. in. novo šolsko leto. Pri- poroeaino to za gospodinjstvo važno šolo luiajšiin in starejšim dcklicani. Do- bi se tudi tečna lirana v ti soli. Razstava goveje živine bo due 17. oktobra v Oorici za srednjo cono do- mace rcje. Živina za razstavo mora biti <,eveda rnjave pasmc. Za boljše žival: bodo nagrade v dciiarju in diplomah. Vpisati se je treba do 30. septcmbra pri deželiiem odboru v Ooriei. - Kmcto- valci tedaj pozor in pokažite, da na- preduiete v živinorcji! Mladega tatiča Koželja, ki je ponc- vcril tvrdki Hedžet in Koritnik 3501) K je priiela komenska žendarmerija v Na- bre/.ii'i. Iniel je pri sebi šc ves denar razun devetih kron, ki j ill je zapravil. Kozelia so pripeljali v tukajšnje zapore. Iz zapora so izpustili onega Antona Ipavec iz Rocinja, ki je kakor ziiano, bil obsojen na en mesec zapora zaradi »na- meravaiiega« atentata na avtomobil nadvoivode. Zidar Avgust Lazar iz Krombcrka je bil obsojen na tri dni zapora, ker je maja meseca v cerkvi zanieljivo ecpel in prcpevral. Razgrajač v cerkvi. Neki 1 Zlctni Ja- 'iicz \ izintin od Sv. Mihela, je motil Iju- di s svojimi neumnostnii. Vikar, e. gosp. Valentin Zega ga je opozoril, naj bo mi- ren in dostojen, a vse ni nič poinagalo. G. vikar ga je nato pognal iz cerkve in inu zaklical šema ali nekaj podobnega. Fante je tožilo radi razžaljena časti, i č g. vikar je bil seveda oproščen. V so- footo se je vršila na priziv druga obrav- nava in g. vikar je bil seveda zopet o- proščen; Vižintin je moral plačati sodne stroške. Vendar je značilno za mladiea 17 let, da si upa uganjati take koinedije in še vložiti rekurz! Komentarja k te- mu ni treba! Pozor živinorejci! Razstave gove- je živine se prirede! V srednjem gove- dorejskem ozemlju se prirede naslednje govedorejskc razstave: I. Dne 17. ok- tobra t. 1. v Gorici (na živinskem trgu,' za goriško mesto, za občine sodnega o- kraja goriskega, ter za občine Medann, Biljana, Kožbana in Dolenje v sodnein ¦okraju korminskem. Nakažejo se darilr. v skupnem znesku K 600 v to namenje- niii od deželnega odbora. 2. l)ne 18. ok- tobra t. I. v Kanalu za občine sodncga okraja kanalskega; nakažejo se darila v skupnem znesku K 300 v to namenje- nih od deželnega odbora. 3. One 19. ok- tobra .t l. na Cesti pri Sv. Križu, za ob- čine sodnega okraja ajdovskega; naka- žejo se darila v skupnem znesku K 300 v to namenjenih od deželnega odbora. Prijave k razstavani naj se od župan- siev sprejemajo na v to svrlio sestavlje- nih tiskovinah ter naj se jih predloži de- želnemu odboru do 30. septembra t. 1. Nalaga se občinskim zastopom, da po- razdele programe med živinorejce ter da jih pozovejo vdeležiti se razstav ter konkurirati za darila. »Kat. slov. izob. društvo« Podbrdo Priredi veselico, kakor že prvotno na- znanjeno dne 22. septembra 1912. ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. »Po~ govor z doniom« Volarič. mešan zbor. 3. Igra »Nc kliei vraga«. 4. «Tičica goz- dna« Mayer, mešan zbor. 5. Huda ne- vihta v gorenji vasi. Saljiv prizor. Se- Ijak. (). Venček narodnifi pesmi, mešan zbor in 7. Šaljivo srečkanje. Vstopnina: Sedež: 1 Kr stojišče 60 v. K vdelcžbi poscbno sosedska bratska društva vljudno vabi odbor. Slovensko planinsko društvo je za- tvorilo due 15. t. m. sledcčc koče: Tri- glavski dom, Vodnikovo kočo. Orož- novo koeo, Kočo na Veliki planini in Kamniško kočo; dnc 29. zatvori Kadil- nikovo kočo na Golici, Aljažev dom v Vratili in Bistriško kočo v Kamniški Bistrici. Prodaja vodne sile Kozjeka. Z ozi- roni na nalično poročilo jc naznanil de- želni odbor zupanstvu Dreznica, da je pogodba med občino in stavbno dru/.bo I.oJier 6: C. i/. Cnrilia glede prodaje vodne sile potoka Kozjek le tedaj veljav na, ako pritrdi teiiiu deželni odbor, ki odrs-di prcdno se izrazi o stvari svcjoga telmiČMiega organa na lice nie- sta, da preglcda celo zadevo. Tržaško vodovodno vprašanje Specialna komisija, ki ie bila izvoljena v tržaškem občinskeni svetu, da prouči tržaško vodovodno vprašanje, je skle- nila na predlog obč. svetnika Braidot- tija, da sc eksperte poveri z novim štu- dijem vodnega projekta, niedtein pa se naj napravi projekt za provizoričen vo- dovod, da bi bilo lnesto v najkrajšem času preskrbljeno s iiitno vodo. Teinu predlogu so se pridružili tudi socialni demokrati in Slovcnci. Zastopstvo kranjske dežele pri kar- dinal-legatu. Oficieino zastopstvo krani- ske dežele. deželni glavar dr. Šustersič in deželna odbornika dr. Lanipe in dr. Zajc, ie bilo \- soboto na cesarskem d\o- ru si>rejeta od kardinala Rossuma v za- scbni avdijcnci. Dcželni glavar dr. Šns- tersič je izrazil sv. očetn udanost od strani dežele Kranjske, ki je in bo ostala katoliška. Kardinal Rossuin ic izrazil veselje nad toliko udeležbo Slovencev in lirvatov, zatrjujoč, da sporoči svetc- niu očetu. v čegar iinenu blagoslovi za- stopstvo kranjske dcžele. Papežev odposlanec na evharistič- nem kongresu, kardinal Van Rossinn se je včeraj odpeljal z Himaja ter se podai v Trident, kjcr so ga slovesno vsprejeli. Od tod se poda v Rim. V Italiji ponesrečeni Tržačan. Bra- tranca Tržačana Anton in Ivan Monico sta bila v Italiji pri pogrebu nekega strica. Ko sta hoiela prestopiti v Mestre iz enega vlaka na drugi, ju je presenedla na tiru lokomotiva. Anton ni mogel nevarnosti uteči in lokomotiva je šla čezenj ter ga hudo poškodovala, tako da najbrže ne bo vcč okreval. Ko je Ivan to videl, je dobil živčni napad in morali-so ga vtak- niti v umobolnico, kjer se je nekaj dni zdravil. Te dni se je zopet vrnil v Trst. Ogleduhi pri ogrskih manevrih. V vasi Apacza so orožniki v četrtek opa- zovali dva suniljiva moža. Eden je po- begnil, drugega so pa prijeli. Imel je pri sebi legitimacijo na hue Crust. Izjavil je, da je poljski časnikar. Pri njem so našli vee zemljevidov, notic o ogrskih utrdbah, mostovih itd. Aretiranec go- \rori rusko, poljsko, uemško, anglcško, fiancosko in ronuinsko. Povodii.ü v Bukovini so napravile veliko skodo. Skoro niti edeu most ni ostal ueposkodovan. Mnogobrojne brambne naprave ob vodnih tokih, ki so bile še-le letos izvršene, so podrte. V Cernovicah "se je dosedaj konštati- rala škoda kakih 53.000 K. 15 his je po- drtih. Skupna škoda znasa približno 200.000 K. Povodnji na Ogrskem. V Marrna- ros-sziget-skem okraju na Ogrskem so skoro vse rcke prestopile obrežje ter napravile na polju in poslopjih škodo, ki jo cenijo na dva milijona kron. Moderniziranje naše artilerije. Ka- kor se poroča se začne že letos prenav- ljanje naše artilerije, da bo odgovarjala povsem novim vojaškim zahtevam. Za prvo se pomnoži gorska, trdnjavska in poljskn artilerija. Na novo se ustanovi po osem regimentov pri deželni brambi in se dve artilerijski diviziji pri ogerski honved. Razun tega se pri težki artile- riji stevilo topov podvoj1' ker se je tazvidelo iz raznih bitk v zadnjem ča- su, posebno v Mandžuriji, da naše dose- danje stanje ne zadostuje. Baterija bo imela od sedaj po štiri tope. Horska ar- tilerija se tudi prav znatno pomnož'. Obscgala bo po novem petnajst polkov. Vsak polk bo obsegal štiri topske in dve »liaubic-bateriji. Trdnjavska artilerija se pomnoži za 8. bataljon, ki se bo re- krutiral iz gra.škega kora. Deželna bramba dobi kot rečeno pri nas in na Ogrskem po osem kanonskili polkov, na Ogrskem se ustanoviti poleg tega še 2 konjeniški artilerijski diviziji. Olede novih 'haubic« divizij na Ogrskem ostime vprašanje še odprto, ker še ni vojna uprava glede modela za nove »haubi'jC" na jasneni. Ko bo vse to iz\rseno se nas pač ne bo lotil noben vrag. Cx- si tudi drugod ne oniisliio med tern še hujšili vojnili na- prav kot mi. F*roti pornogratični književnosti. Notranje ministerstvo je dolocilo diinai- sko policiisko ravnateljstvo kot central- i'i urad za Av.striio za boj proti porno grafiJni (umazi-ni) literaturi (knji/.tvno- sti). \:sa okraina glavarstva so dobil.i vabila. naj ;io s\oiih niočeli pod|iirajo delovanie tega urada \' tem pogledti. I paino, da bo to vendar kaj koristilo. Letos praznuje neniško-avstrijskn planinsko drustvo 5n|etnico s\-oiega ob- stanka. Ystanovilo se ie pr\(itno ni hunaji!. pozneje se ie razdelilo in drug'.j selvjja ie nastala v Monakovem. Panes ^tiie to drustvo okoli Kmi.iiOO članov ii'. I'Oseduje 3011 planinskih koc. Ha nima 'e planinskih in kultuniih ciljev. anipak v nasih krajih prav |iosebno tudi politi- čne, to je treba ob 501etniei ;:a trdii1; pribiti. Stalnost Velikonočnib praziiikov. — Kakor je znano.se Velika noč menja od leta do leta in je ta prazuik odvisen od prvega pomladanskega ščipa, ki je vca- sih prej včasih poznej. Da bi se odlo- čilo za vedno isti dan za Veliko noc, je razposlala švicarska viada pro- šnjo do evropskih dvorov, da bi se dr- žave vdeležile tozadevne konference. Avstrijska država je sodelovanje o d kl o- n i 1 a. Glavuo besedo bo imel Vatikan in pa Rusija ; radi različnosti rnnskega koledarja. Bržčas iz vse stvari ne bo nič in bo ostalo še nadalje pri starem. 25 letna delavka Ana Wurm na Du- naju si je nadela ime grofica Sarnheim in žačela delati potem prav ogromne dolgove. Vozila in nosila se je skrajno elegantno, nakupovala raznih dragoce- nosti in pripravila nekega oficirja ob 40.00Ü K. Vse ujene osleparjene svote znašajo čez pol milijona kron. Policiji se je posrečilo zapreti prebrisano sle- parko. Višji ŽMpan Kirschner umrl. Višji ¦župan \' Bcrolinn, Kirschner je umrl. Nemška torpedovka se Je potopila severno od otoka Helgoland. Pogrešajo se pisar, 2 strojnika, kurjač in en nior- nar. En strojnikje bil potegnjen iz vode, a je kmalu nato umrl. En mornar si je zlomil stegno. Strašen potres v carigrajski oko- lici. V nedeljo ponoči je strašen potres polrešel carigrajsko okolico. Strašno je gospodaril na otoku Tenedos, kjer se je porusilo več hiš. V Gallipoliju se je po- drlo več hiš, ki jih je poškodoval še zad- nji potres. Ranjeni sta dve osebi. Truplo pokojnega japonskega ce- .sarja so v soboto pokopali v Kioto. Za sprevod so uporabili po starem japon- skem običaju 14 črnih bikov. Med spre- vodoin so streljali topovi iz vseh v pri- stanišču zasidranih vojnih ladij. Za nemški »Schulverein« se jc na- bralo v pusicc od 1. jannarja do I. julija 1912. 47.197 K. In pri nas za »Šolski Oonic. za >iSirotišče«?! Posnemajnio svoje sosede v požrtvovalnosti! Prepoved glede izvažanja žita in krnic iz Srbije je zopet odstranjena. — V'lada je dovolila, da se smejo onienje- ni predmeti izvažati; prepoved obstoji pa še glede otrobi, ki so torej v naše kraic ne smejo uvažati! Napoleonova vila na otoku rilbi, kjer je preživel nesrečni francoski po- tentat in strah vseh naših dežd svaja /adnja leta je bila ta mesec prodana na dražbi za 3(l().(iOO lir. Kupil jo je marki \ Ruspoli. Koliko izdajajo evropske velevla- sti za voliunstvo? Neki angleški list ob- javlja da trosi za vohunstvo: Avstro- Ogrska 1 in pol milijona kron, Francija en milijon kron, Neinčija 1.397,4st poštnega paketa vsoto 800 do- larjev (to je 4000 K). Ce se glasi vred- nostna prijava v carinski deklaracij na \eč nego 100 dolarjev (504 K), treba pridati spremljovalniiu papirjem odprti račuii, katerega je bil potrdil konzul /jedinjenih držav. Zavarovanje vredno- sti je prcj ko slej nedopustljivo. Kam je najbolje spraviti čez zimo čebelne panje, če ni dobrega čebelnja- ka? Če se ue da čebelnjak s kako rečjo dovolj zavarovati pred hudiui zimskim mrazom, potem se sniejo čcbelni panji tudi v hiši v kakern primerneni prosto- ru čez zimo hraniti, kjer je mirno, suho in kjer ne zmrzuje. Dotični prostor se spomladi ne sme prezgodaj scgreti, zato radi hranijo čebelne panje v suhih kle- teh, kjer pa seveda lie sme biti niiši in podgan in tudi ne druge skodljive go- lazni. Loterijske števllke Gradec 30 1 8 12 21 Dunaj 11 25 20 63 16 ,:. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLL Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje siiha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugs sistemi. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce stev. 6, Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolu obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-Ü Gorlca, STOLNA ULICA 2-4. Mehanidna delavnica. Prodaja tudi na obroke. Cenike poštnine prosti. Napredek, novost. Fotograf A. JerkIC, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne, tudi elektrlčno razsvetljavo, pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu. Ineua ali dva majhna dijaka prei- me dobra slov. uradniška družina' na hrano in stanovanje. Soba je velika, su- ha in zračna, izborna domača hrana, strogo uadzorovanje. Cena mala. Naslov pove naše upravništvo. Jakob Miklns mizar in lesni trgovec ^ v Podgori ^^ oa vogln železniSkeaa mosta (na cetti, ki pelje proti Gradilki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Sovražite lastni žep, ako kupujete izdelan RUM liker Altvater, Alias, Kimel itd. Z mojimi izvrstnimi ESENCAMI lahko napravite najfinejše likerje brez truda za polovico denarja. 1 steklenica, zadostno za 5 litrov I.a rum, 3 litre najb. Altvater, 3 litre najb. Alaškimmel z navodilom le 120 K; vse tri steklenice le 3 K. — Poedine steklenice se pošiljajo le proti predpo- šiljatvi zneska tudi v znamkah. Tri in več steklenic tudi proti povzetju. — — Hitschmann, izdelava esenc Humpoletz St. 174, Češko. ^/^F" Na tisoč pri&nanj. BISER med vsemi žitnimi kavami je Franckova Perl-rz. Vsak požirek iz škodelice potrjuje premoč te fine kakovost. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo por- cijo pravega zaLrebškega Franckovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki spec, trgovini. Kupujte samo clvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najjtrpežnejš' in najboljsi bod si za na- vadno rabo ali za dirke. Šivalni strojiOriginal „Victoria" so najpraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovratno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to. varniški cerii pri tvrdki Kepševani i Cuh, G O R I 6 A — Stolni trg St. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v c a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)